Osnove poslovnih financ

Osnove poslovnih financOsnove poslovnih financ

Višja strokovna šola BrežiceVišja strokovna šola Brežice

Program ekonomistProgram ekonomist

Predavateljica: mag. Metka GaličPredavateljica: mag. Metka Galič

Metka Galič 2010/11Metka Galič 2010/11 22

OSNOVNI OSNOVNI POJMIPOJMI


Kaj so finance?Kaj so finance?

V najsplošnejšem pomenu besede V najsplošnejšem pomenu besede uporabljamo pojem finance uporabljamo pojem finance • za za vse gospodarske dejavnostivse gospodarske dejavnosti, ki so , ki so

povezane z upravljanjem z denarjem in povezane z upravljanjem z denarjem in • za za vedo o opravljanju z denarjemvedo o opravljanju z denarjem..

Glej tudi (za bolj motivirane) : Glej tudi (za bolj motivirane) :

www.www.essexessex..acac.uk/.uk/afmafm//financecentrefinancecentre//


Pojem financPojem financ

Finance Finance so torej sistem, ki vključuje:so torej sistem, ki vključuje:• obtok denarja,obtok denarja,• odobravanje in najemanje kreditov,odobravanje in najemanje kreditov,• investiranje in investiranje in • storitve bančnega sistema. storitve bančnega sistema.

Poleg tega gre za dejanje, ki ga Poleg tega gre za dejanje, ki ga imenujemo imenujemo financiranjefinanciranje. .


FinanciranjeFinanciranje

Financirati pomeni Financirati pomeni zagotoviti sredstva za zagotoviti sredstva za plačilo nečesa.plačilo nečesa.Kako financirati dom za mlade? Glej: Kako financirati dom za mlade? Glej: http://www.domzamlade.si/stanovanje-ali-lastna-hisa/kahttp://www.domzamlade.si/stanovanje-ali-lastna-hisa/ka

ko-financirati-nakupgradnjo/ko-financirati-nakupgradnjo/ Sprejemanje vseh poslovnih odločitev ima Sprejemanje vseh poslovnih odločitev ima

pomembne pomembne finančne posledicefinančne posledice..

Vloga finančnega direktorja je vse bolj Vloga finančnega direktorja je vse bolj pomembna. Glej: pomembna. Glej: http://likvidnost.gzs.si/slo/http://likvidnost.gzs.si/slo/


Vloga finančnega direktorjaVloga finančnega direktorja

Nekoč: Nekoč: • pravočasna in cenovno pravočasna in cenovno

ugodna zagotovitev ugodna zagotovitev finančnih sredstev finančnih sredstev ((usklajena ročnostusklajena ročnost))

Danes: Danes: • zagotovitev financiranja zagotovitev financiranja

poslovanja in poslovanja in • nadzor učinkovitostinadzor učinkovitosti

porabe sredstev podjetja. porabe sredstev podjetja.


Naloge finančnega direktorja soNaloge finančnega direktorja so

1. Vnaprej opredeliti 1. Vnaprej opredeliti stroške in stroške in koristikoristi povezane z uporabo finančnih povezane z uporabo finančnihsredstev podjetja. = PREGLED, KJE DOBITI sredstev podjetja. = PREGLED, KJE DOBITI SREDSTVA IN KOLIKO NAS BI KAJ STALOSREDSTVA IN KOLIKO NAS BI KAJ STALO

2. Najti 2. Najti vire sredstevvire sredstev in ugotoviti njihove stroške. – in ugotoviti njihove stroške. – MED PONUDBO IZBRATI NAJUGODNEJŠE VIRE MED PONUDBO IZBRATI NAJUGODNEJŠE VIRE SREDSTEV ZA PODJETJE SREDSTEV ZA PODJETJE

nepovratno financiranje nepovratno financiranje http://europa.eu/agencies/public_contracts/index_sl.htm http://europa.eu/agencies/public_contracts/index_sl.htm

krediti krediti izdaja delnic …izdaja delnic …


Naloge so še Naloge so še

3. Izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo 3. Izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo sredstev, s katerimi se najbolje sredstev, s katerimi se najbolje sledi ciljusledi cilju poslovanjaposlovanja podjetja podjetja

4. Oceniti 4. Oceniti tveganje in donosnosttveganje in donosnost vsake vsake poslovne aktivnosti.poslovne aktivnosti.

NPR: NPR:

Glej: Glej: http://www.finance.si/291547/Zlato-in-nafta-precej-cenej%B9ahttp://www.finance.si/291547/Zlato-in-nafta-precej-cenej%B9a 5. Finančni direktor je zelo pomemben 5. Finančni direktor je zelo pomemben član član

v vodstvuv vodstvu podjetja. podjetja.


Upravljanje s financamiUpravljanje s financami

je težkoje težko donosnodonosno rizičnorizično zahteva veliko znanja inzahteva veliko znanja in pozornosti ter tudipozornosti ter tudi ““sreče”sreče”


Denar in gospodarska rastDenar in gospodarska rast

Denar je vse, kar Denar je vse, kar ljudje na splošno ljudje na splošno sprejemajo v plačilo sprejemajo v plačilo za blago in storitve za blago in storitve ali za poplačilo ali za poplačilo dolgov.dolgov.

Glej kratki filmGlej kratki film

““The history of money”The history of money”


Denar v preteklostiDenar v preteklosti

V preteklosti so v Sloveniji uporabljali V preteklosti so v Sloveniji uporabljali kovance in kovance in papirnati denar.papirnati denar.

Sprva Sprva (tudi kasneje in ponekod sedaj)(tudi kasneje in ponekod sedaj) so imeli so imeli blagovno menjavoblagovno menjavo, to pa pomeni, da niso plačali , to pa pomeni, da niso plačali za blago, ki so ga tako rekoč kupili na tržnici za blago, ki so ga tako rekoč kupili na tržnici ampak so morali dati neko drugo blago, katero je ampak so morali dati neko drugo blago, katero je bilo prav tako vredno. bilo prav tako vredno.

Kovanci so bili narejeni iz najrazličnejših kovin, Kovanci so bili narejeni iz najrazličnejših kovin, današnji kovanci pa so narejeni iz cenejših današnji kovanci pa so narejeni iz cenejših kovin.kovin.


Denar danesDenar danes

Denar danes nastopa v različnih oblikah. Denar danes nastopa v različnih oblikah. • kovanci, kovanci, • bankovci, bankovci, • knjižni denar: knjižni denar:

denar na transakcijskih računihdenar na transakcijskih računih vloge (na vpogled) pri bankah in drugih vloge (na vpogled) pri bankah in drugih

finančnih institucijah, s katerimi je mogoče finančnih institucijah, s katerimi je mogoče plačevati. plačevati.


Funkcije denarjaFunkcije denarja

MenjavaMenjava Hranilec vrednostiHranilec vrednosti Mera vrednostiMera vrednosti Plačilno sredstvoPlačilno sredstvo


MenjavaMenjava

Naturalna menjava: Naturalna menjava: • Blago za blagoBlago za blago

Blagovna menjavaBlagovna menjava• Blago za denar – Blago za denar –

denar za blagodenar za blago


Mera vrednostiMera vrednosti

Pri menjavi primerjamo dobrine z denarjem kot Pri menjavi primerjamo dobrine z denarjem kot splošnim ekvivalentom, tako da ni potrebno splošnim ekvivalentom, tako da ni potrebno določati razmerje vsakega blaga z vsakim določati razmerje vsakega blaga z vsakim blagom. blagom.

Denar se kot mera vrednosti uporablja v vseh Denar se kot mera vrednosti uporablja v vseh fazah poslovnega procesa, pri čemer pa ni fazah poslovnega procesa, pri čemer pa ni potrebna njegova prisotnost.potrebna njegova prisotnost.

Uporabljamo ga le v oblikah cen za določitev Uporabljamo ga le v oblikah cen za določitev medsebojnega menjalnega razmerja dobrin, medsebojnega menjalnega razmerja dobrin, zato je navzoč le namišljeno.zato je navzoč le namišljeno.


Hranilec vrednostiHranilec vrednosti

Z denarjem lahko Z denarjem lahko sposobnost plačila sposobnost plačila prenesemo tudi v prenesemo tudi v prihodnost. prihodnost.

Denar tedaj nastopa Denar tedaj nastopa kot zaklad oziroma kot zaklad oziroma hranilec vrednosti iz hranilec vrednosti iz enega v drugo enega v drugo časovno obdobje. časovno obdobje.


Plačilno sredstvoPlačilno sredstvo

Denar opravlja to Denar opravlja to funkcijo, ko pride do funkcijo, ko pride do časovnega zamikačasovnega zamika med prevzemom in med prevzemom in plačilom blaga. plačilom blaga.

Nastopa kot enota Nastopa kot enota mere za mere za obljubljena obljubljena prihodnja plačilaprihodnja plačila. .

Služi kot sredstvo za Služi kot sredstvo za odplačilo dolgov.odplačilo dolgov.


Finančna funkcijaFinančna funkcija

Finance in finančna funkcija so Finance in finančna funkcija so operativna operativna dejavnostdejavnost,, kar pomeni, da so neposredno kar pomeni, da so neposredno povezanepovezane z okoljem podjetja in z vsemi z okoljem podjetja in z vsemi ostalimi notranjimi funkcijami (nabava, ostalimi notranjimi funkcijami (nabava, skladiščenje, prodaja, računovodstvo…)skladiščenje, prodaja, računovodstvo…)


Organizacijska oblika - Organizacijska oblika - oddelki oddelki finančne službe (primer)finančne službe (primer)

oddelek zadolgoročnofinanciranje

oddelek zatrgovanje z

vrednostnimilistinami

blagajna

oddelek zaanaliziranje in

načrtovanjetokov finančnih

sredstev

oddelek zaizvajanje

sprotnegaplačilnega prometa

FINANČNASLUŽBA


Finance, kot znanostFinance, kot znanost

V primerjavi z tehničnimi znanostmi nam V primerjavi z tehničnimi znanostmi nam finančna znanostfinančna znanost v večini primerov ne daje v večini primerov ne daje povsem dokončnih odgovorov, kakršne povsem dokončnih odgovorov, kakršne pridobivamo pri tehničnem področju. pridobivamo pri tehničnem področju.

Vedno operiramo z besedo – Vedno operiramo z besedo – verjetnostverjetnost (vpliv inflacije, političnih razmerij, cen na (vpliv inflacije, političnih razmerij, cen na trgu….)trgu….)


Finance, kot znanostFinance, kot znanost

Finančne Finančne odločitveodločitve se se nanašajo na nanašajo na prihodnostprihodnost, ki , ki je navadno je navadno negotovanegotova, tako , tako nam finančna znanost lahko nam finančna znanost lahko pomaga s smernicami samo pomaga s smernicami samo na podlagi preteklih na podlagi preteklih izkušenj, nikakor pa ne izkušenj, nikakor pa ne moremo predpisati pravilne moremo predpisati pravilne odločitve. odločitve.


Finance kot “znanstvena umetnost”Finance kot “znanstvena umetnost”

Finance včasih označujejo kot Finance včasih označujejo kot »znanstveno umetnost«»znanstveno umetnost« iz iz razloga, da je poleg znanja razloga, da je poleg znanja pomemben dejavnik dobrih pomemben dejavnik dobrih finančnih odločitev tudi finančnih odločitev tudi »občutek«,»občutek«, ki ga pridobimo z ki ga pridobimo z izkušnjami in je do določene izkušnjami in je do določene mere tudi prirojen. mere tudi prirojen.


Pojem financ in fin. upravljanjaPojem financ in fin. upravljanja

Slovar tujk razlaga finance kot Slovar tujk razlaga finance kot denarništvo, denarništvo, denarne posle in gospodarjenje z denarjemdenarne posle in gospodarjenje z denarjem..

Denar posega v vse veje in področja tržnega Denar posega v vse veje in področja tržnega gospodarstva.gospodarstva.

Zato je potrebno z njim Zato je potrebno z njim upravljatiupravljati na vseh na vseh ravneh proizvodnje in storitev ter porabe realnih ravneh proizvodnje in storitev ter porabe realnih dobrin:dobrin:• na ravni posameznika, na ravni posameznika, • na ravni podjetja ali nedržavne institucije,na ravni podjetja ali nedržavne institucije,• na ravni države.na ravni države.


Področja financPodročja financ

Ločimo Ločimo tri področjatri področja financ:financ:• osebne finance, osebne finance, • poslovne finance, poslovne finance, • javne finance.javne finance.

Proračun RSProračun RS::• http://www.uradni-list.si/1/http://www.uradni-list.si/1/

objava.jsp?objava.jsp?urlid=200999&stevilka=4370urlid=200999&stevilka=4370

Slovenske občine v Slovenske občine v številkah:številkah:

• http://www.stat.si/doc/pub/http://www.stat.si/doc/pub/

Obcine2009/45-63.pdfObcine2009/45-63.pdf


Več ravni poznavanja financVeč ravni poznavanja financ

opisno poznavanjeopisno poznavanje, ki se nanaša na , ki se nanaša na poznavanjepoznavanje finančnih trgov, institucij in finančnih trgov, institucij in instrumentov, instrumentov,

teoretično poznavanjeteoretično poznavanje, ki daje odgovore , ki daje odgovore zakaj zakaj je finančni sistem takšen kot je, in zakaj tako je finančni sistem takšen kot je, in zakaj tako deluje, deluje,

uporabno poznavanjeuporabno poznavanje, kjer gre za , kjer gre za uporabo uporabo teoretičnih odgovorov za kaj se odločiti in kako teoretičnih odgovorov za kaj se odločiti in kako narediti, kjer imajo veliko vlogo predvsem narediti, kjer imajo veliko vlogo predvsem praktične izkušnjepraktične izkušnje


Področje poslovnih financPodročje poslovnih financ

povezano povezano • z računovodstvom z računovodstvom • makro in makro in • mikro ekonomijomikro ekonomijo

vezni elementvezni element med vsemi poslovnimi med vsemi poslovnimi področji področji

vse poslovne odločitve bodisi proizvodne, vse poslovne odločitve bodisi proizvodne, investicijske, tržne ipd. imajo na koncu investicijske, tržne ipd. imajo na koncu finančne posledice finančne posledice


Finančna koordinacijaFinančna koordinacija

Uspešno poslujoče podjetje obvladuje Uspešno poslujoče podjetje obvladuje dobro koordinacijo med posameznimi dobro koordinacijo med posameznimi poslovnimi deli in finančnim delom, ki poslovnimi deli in finančnim delom, ki pomeni pomemben prispevek k pomeni pomemben prispevek k uspešnosti.uspešnosti.

Slaba finančna koordinacijaSlaba finančna koordinacija pa navadno pa navadno pripelje pripelje k zlomuk zlomu podjetja, četudi ima podjetja, četudi ima relativno dober proizvod, trženje in razvoj. relativno dober proizvod, trženje in razvoj.


INVESTICIJE IN FINANCIRANJEINVESTICIJE IN FINANCIRANJE


Investicije in financiranjeInvesticije in financiranje

Proizvodnja izdelkov je odvisna od uporabe Proizvodnja izdelkov je odvisna od uporabe materialnih dobrin in storitev. materialnih dobrin in storitev.

Za njihovo nabavo oziroma naročilo Za njihovo nabavo oziroma naročilo potrebuje podjetje finančna sredstva potrebuje podjetje finančna sredstva (denar). (denar).

Financiranje:Financiranje: pridobivanje potrebnih pridobivanje potrebnih finančnih sredstev. finančnih sredstev.

Investiranje:Investiranje: uporaba finančnih sredstev. uporaba finančnih sredstev.


InvesticijeInvesticije

Investiranje Investiranje v ožjem pomenuv ožjem pomenu: : pridobivanje pridobivanje oziroma nakupovanje stalnih sredstev: oziroma nakupovanje stalnih sredstev:



Kadar govorimo o investicijah v Kadar govorimo o investicijah v ožjem ožjem pomenupomenu, mislimo na premoženjske , mislimo na premoženjske dobrine, ki jih pridobimo na podlagi naložb dobrine, ki jih pridobimo na podlagi naložb (zgradbe, stroji, naprave in oprema, (zgradbe, stroji, naprave in oprema, nematerialne naložbe, kot so patenti in nematerialne naložbe, kot so patenti in licence ter finančne naložbe, npr. licence ter finančne naložbe, npr. udeležbe v drugih podjetjih).udeležbe v drugih podjetjih).



V širšem pomenuV širšem pomenu so investicije vsaka oblika so investicije vsaka oblika uporabe denarja za podjetniško delovanje. uporabe denarja za podjetniško delovanje.

Zatorej so investicije tudiZatorej so investicije tudi• povečanje zaloge rez. delov povečanje zaloge rez. delov • financiranje oglaševanja financiranje oglaševanja • izobraževanje delavcev itdizobraževanje delavcev itd• ……....


Vrste investicijVrste investicij

Nove Nove (se financirajo (se financirajo iz akumulacije iz akumulacije = = (nerazdeljen dobiček))(nerazdeljen dobiček))• PrvotnePrvotne• RazširitveneRazširitvene• Investicije zaradi racionalizacijeInvesticije zaradi racionalizacije

ReinvesticijeReinvesticije (se investirajo (se investirajo iz amortizacijeiz amortizacije = = načrtno zbiranje sredstev za zamenjavo načrtno zbiranje sredstev za zamenjavo stare opremestare opreme))


Financiranje in računovodstvoFinanciranje in računovodstvo

V knjigovodstvu knjižimo pridobivanje sredstev V knjigovodstvu knjižimo pridobivanje sredstev (financiranje) vedno v dobro, investiranje (financiranje) vedno v dobro, investiranje (porabo sredstev) pa v breme ustreznega konta.(porabo sredstev) pa v breme ustreznega konta.

Bilanca stanja nam tako pokaže: Bilanca stanja nam tako pokaže: • na debetni strani (v breme) strukturo investiranja –na debetni strani (v breme) strukturo investiranja –

kako smo sredstva uporabilikako smo sredstva uporabili• na kreditni strani (v dobro) pa strukturo financiranja- na kreditni strani (v dobro) pa strukturo financiranja-

od koga smo sredstva dobili.od koga smo sredstva dobili.


Računovodsko poročiloRačunovodsko poročilo

Bilanca stanjaBilanca stanja Izkaz poslovnega izidaIzkaz poslovnega izida Izkaz gibanja kapitalaIzkaz gibanja kapitala Izkaz denarnih tokovIzkaz denarnih tokov Razlagalna računovodska pojasnilaRazlagalna računovodska pojasnila


Bilanca stanja in financiranjeBilanca stanja in financiranje

Bilanca stanja izkazuje le trenutno stanje in ne pokaže, kako se lahko financiranje in investiranje

spremljata na kratek rok.


Izkaz poslovnega izidaIzkaz poslovnega izida

Poslovni prihodkiPoslovni prihodki

- Poslovni odhodki- Poslovni odhodki

+ Finančni prihodki+ Finančni prihodki

- Finančni odhodki- Finančni odhodki

= Poslovni izid iz rednega delovanja= Poslovni izid iz rednega delovanja

+/- drugi prihodki (odhodki)+/- drugi prihodki (odhodki)

- Davek iz dobička (+/- odloženi davki)- Davek iz dobička (+/- odloženi davki)

= čisti poslovni izid poslovnega leta = čisti poslovni izid poslovnega leta


Izkaz gibanja kapitalaIzkaz gibanja kapitala http://www.apolloplus.si/zbirke/slovehttp://www.apolloplus.si/zbirke/slove

nski-racunovodski-standardi/SRS27.pnski-racunovodski-standardi/SRS27.pdf/viewdf/view

Izkaz denarnih tokovIzkaz denarnih tokov http://www.si-revizija.si/http://www.si-revizija.si/racunovodjeracunovodje

/dokumenti/SRS_2006/SRS26./dokumenti/SRS_2006/SRS26.pdfpdf


Vračanje sredstevVračanje sredstev

Vračanje finančnih sredstev, ki je po Vračanje finančnih sredstev, ki je po vsebini poravnavanje obveznosti združbe, vsebini poravnavanje obveznosti združbe, je tudi naloga finančne funkcije. je tudi naloga finančne funkcije.

Če združba ne poravna obveznosti v Če združba ne poravna obveznosti v skladu z rokom, je to eden od prvih skladu z rokom, je to eden od prvih znakov, da so se pri poslovanju združbe znakov, da so se pri poslovanju združbe pojavile težave. pojavile težave.


Organizacijska oblika - Organizacijska oblika - prepletenost prepletenost z drugimi funkcijamiz drugimi funkcijami

Službe finančne funkcije so se začele izločati iz Službe finančne funkcije so se začele izločati iz finančno-računovodskih služb šele po letu 1976 v zvezi finančno-računovodskih služb šele po letu 1976 v zvezi (interne banke). (interne banke).

To ločevanje še danes ni povsod končano.To ločevanje še danes ni povsod končano.

Bistvo financ je v priskrbi in porabi sredstev. Bistvo financ je v priskrbi in porabi sredstev.

Bistvo računovodstva pa je v evidentiranju poslovnih Bistvo računovodstva pa je v evidentiranju poslovnih dogodkov, analizi in planiranju.dogodkov, analizi in planiranju.


Cilji in izidiCilji in izidi

Temeljni cilj: Temeljni cilj: • ohranjanje plačilne sposobnosti in ohranjanje plačilne sposobnosti in • zagotavljanje zadostne finančne podpore zagotavljanje zadostne finančne podpore

poslovanju združbe.poslovanju združbe.

Izvedeni cilji: Izvedeni cilji: • gospodarnost financiranja,gospodarnost financiranja,• plačilna sposobnost,plačilna sposobnost,• obvladovanje tveganj. obvladovanje tveganj.


in…..in….. Obvladovanje odnosa med kratkoročno in Obvladovanje odnosa med kratkoročno in

dolgoročno plačilno sposobnostjo (likvidnostjo in dolgoročno plačilno sposobnostjo (likvidnostjo in

solventnostjo) ter donosnostjo.solventnostjo) ter donosnostjo.

Gre za to, da tvegane naložbe prinašajo več Gre za to, da tvegane naložbe prinašajo več

donosa a tudi manj varnosti.donosa a tudi manj varnosti.

Odnos do tveganja je različen pri ljudeh: poznamo Odnos do tveganja je različen pri ljudeh: poznamo

“ziheraše”, “gemblerje” in ljudi, ki tehtajo med “ziheraše”, “gemblerje” in ljudi, ki tehtajo med

donosnostjo in varnostjo.donosnostjo in varnostjo.


Informacijski sistem – Informacijski sistem – podatki, ki jih podatki, ki jih zbiramo v finančni službizbiramo v finančni službi

Čista obratna sredstva ali obratni kapitalČista obratna sredstva ali obratni kapital v kolikšni višini so obratna sredstva krita z v kolikšni višini so obratna sredstva krita z obratnimi in dolgoročnimi viri sredstev. obratnimi in dolgoročnimi viri sredstev.

Informacije o terjatvah in obveznostihInformacije o terjatvah in obveznostih.. Podatki o možnosti najemanja kreditovPodatki o možnosti najemanja kreditov pri pri

bankah, kreditni sposobnosti dobaviteljev in bankah, kreditni sposobnosti dobaviteljev in njihovih problemih, obsegu trgovanja z njihovih problemih, obsegu trgovanja z vrednostnicami ...vrednostnicami ...


Informacijski sistem Informacijski sistem kazalniki plačilne sposobnostikazalniki plačilne sposobnosti

Hitri ali takojšnji količnik Hitri ali takojšnji količnik razpoložljiva denarna sredstva razpoložljiva denarna sredstva . . zapadle obveznosti. zapadle obveznosti.

Pospešeni količnikPospešeni količnik razpoložljiva denarna sredstva in terjatve do kupcev razpoložljiva denarna sredstva in terjatve do kupcev . zapadle obveznosti.. zapadle obveznosti.

Kratkoročni količnikKratkoročni količnik vsa obratna sredstvavsa obratna sredstva zapadle obveznosti. zapadle obveznosti.


FINANČNAFINANČNAFUNKCIJA V FUNKCIJA V PODJETJUPODJETJU


Naloga in cilj finančne funkcijeNaloga in cilj finančne funkcije Naloga Naloga financiranja:financiranja:

• usklajevanje razpoložljivega obsega denarnih usklajevanje razpoložljivega obsega denarnih sredstev s potrebami.sredstev s potrebami.

Cilj Cilj finančne funkcije:finančne funkcije:• kratkoročna in dolgoročna plačilna kratkoročna in dolgoročna plačilna

sposobnostsposobnost, ,

• dolgoročna donosnost lastniškega kapitala, dolgoročna donosnost lastniškega kapitala,

• zmanjšanje tveganj v poslovanju inzmanjšanje tveganj v poslovanju in

• poslovna neodvisnost podjetja.poslovna neodvisnost podjetja.


Opredelitev - Opredelitev - temeljni pojmitemeljni pojmi

Kratkoročna plačilna sposobnost Kratkoročna plačilna sposobnost (LIKVIDNOST)(LIKVIDNOST) začetno stanje denarja + prejemki > izdatkizačetno stanje denarja + prejemki > izdatki

Dolgoročna plačilna sposobnostDolgoročna plačilna sposobnost ((SOLVENTNOSTSOLVENTNOST)) dolgoročna zmožnost dolgoročna zmožnost sprotsprotnega nega poravnavaporavnavanja nja

zapadlzapadlih ih obveznostiobveznosti

UNOVČLJIVOSTUNOVČLJIVOST nedenarnih oblik sredstevnedenarnih oblik sredstev


Povezanost z drugimi funkcijamiPovezanost z drugimi funkcijami

FFinančninančna a funkcijfunkcija je povezana z a je povezana z vsevsemi ostalimi mi ostalimi funkcijafunkcijami mi podjetja:podjetja:

• operativno operativno (DNEVNO)(DNEVNO) z nz nabavnabavno o in in prodajnprodajno funkcijo,o funkcijo,

• operativno operativno (MESEČNO)(MESEČNO) s s pproizvajalnroizvajalno in o in kadrovskkadrovsko o funkcijfunkcijo,o,

• strateško strateško (DOLGOROČNO)(DOLGOROČNO) z z nnaložbeno-tehničnaložbeno-tehnično funkcijo.o funkcijo.


Politika in strategijaPolitika in strategija

FinančnaFinančna načelanačela::

• VARNOST NALOŽBVARNOST NALOŽB, ,

• DONOSNOST NALOŽB DONOSNOST NALOŽB in in

• PLAČILNA SPOSOBNOSTPLAČILNA SPOSOBNOST..


DOLŽNIŠKI IN LASTNIŠKI DOLŽNIŠKI IN LASTNIŠKI KAPITALKAPITAL

Temeljna strateška odločitev = Temeljna strateška odločitev = razmerje razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom.med lastniškim in dolžniškim kapitalom.

• Kaj financirati z lastniškim in kaj ter koliko Kaj financirati z lastniškim in kaj ter koliko uporabiti tujega kapitala?uporabiti tujega kapitala?

• Laverage efektLaverage efekt – splača se financirati z – splača se financirati z dolžniškim kapitalom, če je rentabilnost tujega dolžniškim kapitalom, če je rentabilnost tujega kapitala večja od stroškov financiranja.kapitala večja od stroškov financiranja.

•


NalogeNaloge

Kroženje sredstev Kroženje sredstev v poslovnem procesuv poslovnem procesu

Pridobivanje finančnih sredstev

Naložbenjefinančnih sredstev

Vračanjefinančnih sredstev


Kroženje sredstev - Kroženje sredstev - pregledpregled

Temeljna Temeljna sprotnasprotna naloga finančne funkcije je naloga finančne funkcije je poravnavanje zapadlih obveznosti združbe. poravnavanje zapadlih obveznosti združbe.

Pomen dolgo in kratkoročnega nPomen dolgo in kratkoročnega načrtovanjačrtovanja a tokov finančnih sredstetokov finančnih sredstev.v.


Kroženje sredstev - Kroženje sredstev - pregledpregled

Združba uporablja Združba uporablja razpoložljivarazpoložljiva lastna sredstva lastna sredstva ali pa priskrbi dodatna sredstva iz notranjih in ali pa priskrbi dodatna sredstva iz notranjih in zunanjih virov.zunanjih virov.

FFinančna sredstva uporabimo v skladu z inančna sredstva uporabimo v skladu z načrtom nabavnačrtom nabave e prvin poslovnega procesaprvin poslovnega procesa..

• IIzdatkizdatki # # odtoki odtoki • prejemki prejemki # # pritokipritoki..


Kroženje sredstev - Kroženje sredstev - terjatve iz terjatve iz poslovanjaposlovanja

PPri ri prodaji prodaji se se pojavipojavijo jo terjatveterjatve. Združba mora . Združba mora poskrbeti za poskrbeti za unovčenjeunovčenje teh terjatev teh terjatev. .

Za izterljivost terjatev do kupcev poslovnih Za izterljivost terjatev do kupcev poslovnih učinkov so v prvi vrsti zadolženi odgovorni učinkov so v prvi vrsti zadolženi odgovorni nosilci prodajne funkcije.nosilci prodajne funkcije.

Z dobljenim denarjem od prodaje je omogočena Z dobljenim denarjem od prodaje je omogočena naslednja stopnja poslovnega procesa, to je naslednja stopnja poslovnega procesa, to je vračanje sredstev virom financiranja. vračanje sredstev virom financiranja.


NOTRANJI VIRINOTRANJI VIRI

FINANCIRANJAFINANCIRANJA


Pridobivanje finančnih sredstev Pridobivanje finančnih sredstev - - notranji virinotranji viri

Dobiček.Dobiček.

Amortizacija.Amortizacija.

Ostali notranji viri financiranja:Ostali notranji viri financiranja:

• racionalizacija racionalizacija

• sprememba oblik premoženjasprememba oblik premoženja

• raznaložbenje ali dezinvestiranje.raznaložbenje ali dezinvestiranje.


Dobiček, kot notranji vir financiranjaDobiček, kot notranji vir financiranja

Dobiček je razviden Dobiček je razviden iz izkaza poslovnega izidaiz izkaza poslovnega izida in kaže rezultat poslovanja. in kaže rezultat poslovanja. • Del dobička je namenjen za delež – Del dobička je namenjen za delež – nagradonagrado vsem, ki vsem, ki

so sodelovali pri ustvarjanju (del plače - stimulacija, so sodelovali pri ustvarjanju (del plače - stimulacija, nagrade, dividende). nagrade, dividende).

• Drugi del je Drugi del je akumulacijaakumulacija, ki jo lahko uporabimo za , ki jo lahko uporabimo za financiranje. financiranje.

Razporejanje dobička je stvar politike podjetja Razporejanje dobička je stvar politike podjetja (vpliv davčnih obremenitev)(vpliv davčnih obremenitev)

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200314&stevilka=570http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200314&stevilka=570


Financiranje iz amortizacijeFinanciranje iz amortizacije

Amortiziranje = načrtno zbiranje sredstev Amortiziranje = načrtno zbiranje sredstev za nakup izrabljenih ali zastarelih za nakup izrabljenih ali zastarelih poslovnih sredstev.poslovnih sredstev.

Poznamo več vrst amortizacije Poznamo več vrst amortizacije • Časovna Časovna (v določenem času)(v določenem času)• FunkcionalnaFunkcionalna (po določenem obsegu (po določenem obsegu

poslovanja)poslovanja)• TehničnaTehnična (zaradi tehnološkega razvoja (zaradi tehnološkega razvoja

obstoječa sredstva zastarajo in smo obstoječa sredstva zastarajo in smo nekonkurenčni)nekonkurenčni)


Drugi viri notranjega financiranjaDrugi viri notranjega financiranja

• racionalizacijaracionalizacija procesa ustvarjanja procesa ustvarjanja poslovnih učinkov,poslovnih učinkov,

• financiranje s financiranje s spremembo oblik spremembo oblik premoženjapremoženja (sprememba osnovnih (sprememba osnovnih v obratna sredstva),v obratna sredstva),

• raznaložbenjeraznaložbenje ali dezinvestiranje.ali dezinvestiranje.


ZUNANJI VIRI ZUNANJI VIRI FINANCIRANJAFINANCIRANJA


Vrste zunanjih virov Vrste zunanjih virov financiranjefinanciranje

1. 1. Lastniško Lastniško financiranje – naložbe v kapital financiranje – naložbe v kapital podjetij.podjetij.

2. 2. DolžniškoDolžniško financiranje – kreditiranje podjetij. financiranje – kreditiranje podjetij.3. 3. NepovratnoNepovratno financiranje – subvencije, dotacije, financiranje – subvencije, dotacije,

zmanjšanje oz. odpis obveznosti.zmanjšanje oz. odpis obveznosti.4. Financiranje z uporabo tujih sredstev in 4. Financiranje z uporabo tujih sredstev in

monetizacijo lastnih - monetizacijo lastnih - najem in prodajanajem in prodaja..5. Financiranje 5. Financiranje s pogojnimi obveznostmis pogojnimi obveznostmi – –

jamstva drugih oseb za obveznosti podjetja.jamstva drugih oseb za obveznosti podjetja.


Lastniško financiranje – naložbe Lastniško financiranje – naložbe v kapital podjetij.v kapital podjetij.

Načina:Načina:

a) a) neposredno neposredno vplačilo kapitalskih vložkov;vplačilo kapitalskih vložkov;

b) b) posrednoposredno vplačilo kapitalskih vložkov. vplačilo kapitalskih vložkov.


a) neposredno vplačilo a) neposredno vplačilo kapitalskih vložkovkapitalskih vložkov

NNeposredno vplačilo kapitalskih vložkov eposredno vplačilo kapitalskih vložkov je lahko je lahko v denarju v denarju na TRR podjetij ali na TRR podjetij ali s s predajpredajoo stvarnih kapitalskih stvarnih kapitalskih vložkovvložkov – nedenarnih sredstev podjetju (plačilo – nedenarnih sredstev podjetju (plačilo poslovnih deležev d.o.o., poslovnih deležev d.o.o., kk.d., knjiženje na lastniški .d., knjiženje na lastniški račun s.p. itd.)račun s.p. itd.)..

VViri vlagateljeviri vlagateljev so lahko so lahko lastni prihranki in/ali lastni prihranki in/ali kredit in/ali kredit in/ali stvari vlagatelja ali skrbnika njegovega kapitala.stvari vlagatelja ali skrbnika njegovega kapitala.


b) posredno vplačilo kapitalskih b) posredno vplačilo kapitalskih vložkovvložkov

PPosredno vplačevanje kapitalaosredno vplačevanje kapitala delniških družb delniških družb se dogaja predvsem se dogaja predvsem z nakupom prve z nakupom prve (primarne) izdaje delnic na borzi(primarne) izdaje delnic na borzi vrednostnih papirjev.vrednostnih papirjev.


Dolžniško financiranje – Dolžniško financiranje – kreditiranje podjetij.kreditiranje podjetij.

Načina:Načina:

aa) ) neposrednoneposredno kreditiranje kreditiranje;;

b) kreditiranje b) kreditiranje s posredovanjem borzes posredovanjem borze VP VP. .


Neposredno kreditiranjeNeposredno kreditiranje

Podjetja neposredno kreditirajo predvsem Podjetja neposredno kreditirajo predvsem banke, banke, dobavitelji, lastniki in javne ustanove. dobavitelji, lastniki in javne ustanove.

Kreditiranje je lahko:Kreditiranje je lahko: namensko namensko (npr. investicije) in (npr. investicije) in nenamensko,nenamensko,

likvidnostno (npr. kontokorentni krediti), likvidnostno (npr. kontokorentni krediti), kratkoročno, dolgoročnokratkoročno, dolgoročno, , finančno, blagovno,finančno, blagovno, z zavarovanjem plačila ali brez njegaz zavarovanjem plačila ali brez njega ipd. ipd.


Kreditiranje s posredovanjem Kreditiranje s posredovanjem borze VPborze VP

PProdaja rodaja prve izdaje dolžniških vrednostnih prve izdaje dolžniških vrednostnih papirjevpapirjev, , zlasti obveznic velikih podjetij in zlasti obveznic velikih podjetij in bankbank, na borzi vrednostnih papirjev ipd, na borzi vrednostnih papirjev ipd..


Nepovratno financiranje Nepovratno financiranje

Vrste:Vrste:

a) subvencije;a) subvencije;

b) dotacije;b) dotacije;

c) zmanjšanje oz. odpis obveznosti.c) zmanjšanje oz. odpis obveznosti.


SubvencijeSubvencije

Občine, pokrajine, države in njihove zveze praviloma preko t.i. Občine, pokrajine, države in njihove zveze praviloma preko t.i.

javnih ustanov:javnih ustanov:

1.1. dajejo podjetjem subvencije zlasti za naložbedajejo podjetjem subvencije zlasti za naložbe v: v:• raziskovanja, raziskovanja,

• razvoj, razvoj,

• osvajanje trgov, osvajanje trgov,

• tehnologijo in opremo ali pa tehnologijo in opremo ali pa

2.2. subvencionirajo stroške njihovega poslovanjasubvencionirajo stroške njihovega poslovanja• z nizkimi cenami najema zemljišč, stavb, infrastrukturnih priključkov itd. z nizkimi cenami najema zemljišč, stavb, infrastrukturnih priključkov itd.


SubvencijeSubvencije

1.1. NamenNamen je običajno je običajno izboljšanje konkurenčnostiizboljšanje konkurenčnosti

podjetij in povečano zaposlovanje državljanov, podjetij in povečano zaposlovanje državljanov,

za kar se morajo podjetja zavezati z odplačno za kar se morajo podjetja zavezati z odplačno

pogodbo.pogodbo.

1.1. Kašni so aktualni ukrepi vlade RS?Kašni so aktualni ukrepi vlade RS?


DotacijeDotacije

Tudi Tudi dotacije (darila)dotacije (darila) podjetjem dajejo podjetjem dajejo predvsem javne ustanove, vendar predvsem javne ustanove, vendar običajno zaradi preteklih zaslug, zato običajno zaradi preteklih zaslug, zato podjetja niso zavezana z odplačno podjetja niso zavezana z odplačno pogodbo. pogodbo.


Zmanjšanje oz. odpis Zmanjšanje oz. odpis obveznostiobveznosti

Zmanjšanje oz. odpis obveznosti je značilen Zmanjšanje oz. odpis obveznosti je značilen zunanji vir financiranja poslovanja za zunanji vir financiranja poslovanja za podjetja, ki razglasijo prisilno poravnavo in podjetja, ki razglasijo prisilno poravnavo in izsilijo od upnikov »popuste«.izsilijo od upnikov »popuste«.

V RS je možen tudi osebni stečaj.V RS je možen tudi osebni stečaj.


Financiranje z uporabo tujih Financiranje z uporabo tujih sredstev in monetizacijo lastnih sredstev in monetizacijo lastnih ––

Vrsti:Vrsti:

a) najem nedenarnih sredsteva) najem nedenarnih sredstev;;

b) prodaja nedenarnih sredstevb) prodaja nedenarnih sredstev (monetizacija).(monetizacija).


Najem nedenarnih sredstev Najem nedenarnih sredstev

stvarni najemstvarni najem zemljišč, stavb oz. zemljišč, stavb oz. poslovnih prostorov, opreme ipd.;poslovnih prostorov, opreme ipd.;

finančni najemfinančni najem (leasing): del lastniških (leasing): del lastniških upravičenj in obveznosti glede stvari, ki so upravičenj in obveznosti glede stvari, ki so predmet finančnega najema, preide na predmet finančnega najema, preide na najemnika. najemnika.


Prodaja nedenarnih sredstevProdaja nedenarnih sredstev (monetizacija)(monetizacija)

Prodaja kateregakoli nepotrebnega sredstva Prodaja kateregakoli nepotrebnega sredstva za denarza denar - praviloma gre za prodaj - praviloma gre za prodajoo terjatev (terjatev (prodajoprodajo kredit kredita kupcua kupcu).).


Prodaja nedenarnih sredstevProdaja nedenarnih sredstev (monetizacija)(monetizacija)

Prodaja terjatev:Prodaja terjatev:

praviloma kratkoročnih = praviloma kratkoročnih = faktoringfaktoring; ;

srednjeročnih in dolgoročnih, vendar samo srednjeročnih in dolgoročnih, vendar samo do tujine in z odstopom od regresne do tujine in z odstopom od regresne pravice = pravice = forfetiranje.forfetiranje.


FaktoringFaktoring

Podjetje proda svoje (zanj težje izterljive) Podjetje proda svoje (zanj težje izterljive) terjatve podjetju, ki se pretežno ukvarja z terjatve podjetju, ki se pretežno ukvarja z izterjavo oz. unovčenjem (monetizacijo).izterjavo oz. unovčenjem (monetizacijo).

Faktoring podjetje “zasluži” z razliko med Faktoring podjetje “zasluži” z razliko med nakupno in prodajno ceno terjatve.nakupno in prodajno ceno terjatve.

Podjetje, ki proda terjatev pa se “reši” Podjetje, ki proda terjatev pa se “reši” obveznosti izterjave in se zato raje odpove obveznosti izterjave in se zato raje odpove delu terjatve.delu terjatve.

Riziko za monetizacijo nosi faktoring Riziko za monetizacijo nosi faktoring podjetjepodjetje. .


Forfetiranje - pomenForfetiranje - pomen

• Odkup terjatve- forfetiranjeOdkup terjatve- forfetiranje- pomeni - pomeni predčasni odkup predčasni odkup srednjeročne terjatvesrednjeročne terjatve ob dogovorjenem diskontu brez ob dogovorjenem diskontu brez regresne pravice do prodajalca regresne pravice do prodajalca terjatve, če dolžnik ne bi izpolnil svoje terjatve, če dolžnik ne bi izpolnil svoje plačilne obveznosti. plačilne obveznosti.


Forfetiranje – pogoji, tveganje in Forfetiranje – pogoji, tveganje in namennamen

Terjatev mora biti izražena Terjatev mora biti izražena v konvertibilni valutiv konvertibilni valuti, , diskont pa v odvisnosti od obrestne merediskont pa v odvisnosti od obrestne mere, kar pa , kar pa je pomembno od kreditnega ratinga države, kjer je pomembno od kreditnega ratinga države, kjer je terjatev. je terjatev.

Pri odkupu smo izpostavljeni Pri odkupu smo izpostavljeni tveganjutveganju, , in sicer:in sicer:• političnemu in političnemu in • komercialnemukomercialnemu

Odkup se je razvil Odkup se je razvil zaradi investicijskih in uvoznih zaradi investicijskih in uvoznih potrebpotreb..


Forfetiranje - sodelujočiForfetiranje - sodelujoči

Vključuje Vključuje 5 oseb5 oseb; ; uvoznik, uvoznik, izvoznik, izvoznik, uvoznikova banka, uvoznikova banka, forfeting (oddelek velikih bank) inforfeting (oddelek velikih bank) in investitor (ki kupi terjatvo).investitor (ki kupi terjatvo).


Forfetiranje -potekForfetiranje -potek11. Uvoznik in izvoznik se dogovorita o obsegu in . Uvoznik in izvoznik se dogovorita o obsegu in

vrednosti dobav.vrednosti dobav.2. Izvoznik dobi soglasje forfeterja za financiranje po 2. Izvoznik dobi soglasje forfeterja za financiranje po

dogovorjeni stopnji.dogovorjeni stopnji.3. Uvoznik sprejme obveznost za plačilo (npr. z menico) 3. Uvoznik sprejme obveznost za plačilo (npr. z menico)

banka jih avalira, avalirane menice prejme izvoznik.banka jih avalira, avalirane menice prejme izvoznik.4. Forfeter odkupi celotni paket menic, izvoznik prejme 4. Forfeter odkupi celotni paket menic, izvoznik prejme

dogovorjeni znesek zmanjšan za diskont.dogovorjeni znesek zmanjšan za diskont.5. Forfeter proda posamezne menice različnim 5. Forfeter proda posamezne menice različnim

investitorjem.investitorjem.6. 6. Ob zapadlosti menic se upniki poplačajo pri uvozniku Ob zapadlosti menic se upniki poplačajo pri uvozniku

ali njegovi banki, če ne je plačnik forfeter.ali njegovi banki, če ne je plačnik forfeter.


Forfetiranje – prednosti za Forfetiranje – prednosti za izvoznikaizvoznika

Forfetiranje nudi izvozniku prednostForfetiranje nudi izvozniku prednost, saj: , saj: • ne zahteva zavarovanja kredita, ne zahteva zavarovanja kredita, • ni likvidnostnih težav, ni likvidnostnih težav, • krepi se izvoznikova kreditna sposobnost, krepi se izvoznikova kreditna sposobnost, • pokrije se znesek terjatve, pokrije se znesek terjatve, • ni tečajnega tveganja.ni tečajnega tveganja.


Razlika med forfetingom in Razlika med forfetingom in faktoringomfaktoringom

Razlika od faktoringa je v tem, da gre pri Razlika od faktoringa je v tem, da gre pri forfetingu za forfetingu za srednjeročno oziroma dolgoročno srednjeročno oziroma dolgoročno financiranjefinanciranje in za in za prvovrstne terjatveprvovrstne terjatve. .

Pri forfetingu Pri forfetingu poznamo celotno vrednostpoznamo celotno vrednost in in forfeter prevzame točno določen znesek. forfeter prevzame točno določen znesek.

Pri faktoringu se kreditira potrošno blago.Pri faktoringu se kreditira potrošno blago.


Financiranje s pogojnimi Financiranje s pogojnimi obveznostmi obveznostmi

Pogojne obveznosti so Pogojne obveznosti so jamstva drugih osebjamstva drugih oseb (npr. bank, zavarovalnic, javnih ustanov) (npr. bank, zavarovalnic, javnih ustanov) za za plačiloplačilo dejanskih obveznosti podjetja. dejanskih obveznosti podjetja.

Z njimi podjetje nadomesti lasten denar Z njimi podjetje nadomesti lasten denar oz. oz. pridobi kredit pridobi kredit z obljubo z obljubo nadomestnega nadomestnega plačila plačila nekoga drugega.nekoga drugega.

Če se jamstvo uresniči, nastane»Če se jamstvo uresniči, nastane»izsiljenizsiljen« « kredit.kredit.


Najbolj pogoste oblike jamstev Najbolj pogoste oblike jamstev

finančne finančne garancijegarancije;; nepokriti nepokriti akreditiviakreditivi (kupec nima kritja na (kupec nima kritja na

računu, ko banka izplača njegov dolg), računu, ko banka izplača njegov dolg), zlasti dokumentarni;zlasti dokumentarni;

menični avalimenični avali..


Pridobivanje finančnih sredstev Pridobivanje finančnih sredstev - - zunanji virizunanji viri

Zunanji viri finančnih sredstev so Zunanji viri finančnih sredstev so lastniškilastniški in in dolžniškidolžniški::

• kapitalski vložki ali lastniške vloge,kapitalski vložki ali lastniške vloge,

• krediti ali obveznosti (upniške vloge),krediti ali obveznosti (upniške vloge),

• rizični ali tvegani kapital,rizični ali tvegani kapital,

• darila (ali donacije) terdarila (ali donacije) ter

• posebne zunanje oblike financiranja (leasing).posebne zunanje oblike financiranja (leasing).


KREDITIRANJEKREDITIRANJE


Vrste financiranjaVrste financiranja

Po dajalcu kapitalaPo dajalcu kapitala• LastnoLastno (uporaba lastnega kapitala)(uporaba lastnega kapitala)• Tuje Tuje (pridobivanje tujega kapitala)(pridobivanje tujega kapitala)

Po izvoru kapitalaPo izvoru kapitala• ZunanjeZunanje (pridobivanje kapitala zunaj podjetja) (pridobivanje kapitala zunaj podjetja)• Notranje Notranje

samofinanciranje iz dobička, samofinanciranje iz dobička, financiranje s spremembno namembnosti sredstev, financiranje s spremembno namembnosti sredstev, financiranje iz rezerv ali financiranje iz rezerv ali financiranje iz predvidenih obveznosti)financiranje iz predvidenih obveznosti)


KreditiranjeKreditiranje

O kreditih govorimo tedaj, ko se O kreditih govorimo tedaj, ko se denarni denarni storitvi časovno razhajatastoritvi časovno razhajata. Prvi pogodbeni . Prvi pogodbeni partner (posojilodajalec, kreditor, upnik) partner (posojilodajalec, kreditor, upnik) daje denarno storitev prej, drugi daje denarno storitev prej, drugi pogodbeni partner (posojilojemalec, pogodbeni partner (posojilojemalec, kreditojemalec, dolžnik, debitor), pa izpolni kreditojemalec, dolžnik, debitor), pa izpolni svojo denarno storitev kasneje. svojo denarno storitev kasneje.


Kreditna pogodbaKreditna pogodba

Tako kot tudi prodajna pogodba, je tudi kreditna Tako kot tudi prodajna pogodba, je tudi kreditna pogodba soglasna (sporazumna) izjava volje, ki pogodba soglasna (sporazumna) izjava volje, ki je lahko izražena je lahko izražena izrecnoizrecno (pisno, ustno, ali s (pisno, ustno, ali s sklepnico) ali pa sklepnico) ali pa molče. molče.

Kreditna pogodba: Kreditna pogodba: ureja kreditna razmerja ureja kreditna razmerja (kredit). Kredite lahko razdelimo na številne (kredit). Kredite lahko razdelimo na številne načine in po različnih kriterijih. Prikazuje jih načine in po različnih kriterijih. Prikazuje jih spodnja preglednica spodnja preglednica


Vrste kreditnih poslovVrste kreditnih poslov

efektivni kredit:efektivni kredit: • gotovina, gotovina, • dobave vseh vrst, dobave vseh vrst, • denarne storitvedenarne storitve

eventualni kredit:eventualni kredit: • kredit z avalom (garancija), kredit z avalom (garancija), • kredit z akceptnim nalogom kredit z akceptnim nalogom


Udeleženci kreditnih poslovUdeleženci kreditnih poslov

Kreditor (upnik): Kreditor (upnik): javni zavodi,javni zavodi, zasebna podjetja: zasebna podjetja:

banke in hranilnice, banke in hranilnice, dobavitelji in kupcidobavitelji in kupci

zasebnikzasebnik

Kreditojemalec Kreditojemalec (dolžnik):(dolžnik):

javni zavodijavni zavodi zasebna podjetjazasebna podjetja gospodinjstvagospodinjstva


Namen in način izkoriščenja kredNamen in način izkoriščenja kred

NAMEN:NAMEN: investicijeinvesticije obratna sredstvaobratna sredstva premostitevpremostitev poraba dobrinporaba dobrin

NAČIN: NAČIN: enkratno enkratno

kreditiranje kreditiranje (posojilo)(posojilo)

obnavljajoče se obnavljajoče se kreditiranje kreditiranje (kontokorentni (kontokorentni kredit)kredit)


Trajanje kredita:Trajanje kredita:

kratkoročno (do kratkoročno (do enega leta)enega leta)

srednjeročno ( od srednjeročno ( od enega leta pa vse enega leta pa vse do pet let)do pet let)

dolgoročno (nad 5 dolgoročno (nad 5 let)let)


Vrste zavarovanja kredita:Vrste zavarovanja kredita:

Pretežno Pretežno osebno:osebno:

a) zaupanje, a) zaupanje,

b) poroštvo, b) poroštvo,

c) odstop terjatev,c) odstop terjatev,

d) menični diskontd) menični diskont

StvarnoStvarno::

a) lombarda) lombard (zaustavitev (zaustavitev premičnine ali premičnine ali vrednostnih papirjev), vrednostnih papirjev),

b) hipotekab) hipoteka (zastavitev (zastavitev nepremičnin), posebne nepremičnin), posebne oblikeoblike


Osebno zavarovanjeOsebno zavarovanje

Kredit je zavarovan samo z izjavo plačilne volje Kredit je zavarovan samo z izjavo plačilne volje in s plačilno sposobnostjo posojilojemalca oz: in s plačilno sposobnostjo posojilojemalca oz: tretjih oseb-porokitretjih oseb-poroki. .

Poroki se obvežejo, da jamčijo skupaj z Poroki se obvežejo, da jamčijo skupaj z dolžnikom. To poroštvo je lahko odgovorno na tri dolžnikom. To poroštvo je lahko odgovorno na tri načine: načine:

Delno poroštvoDelno poroštvo Enostavno ali subsidiarno poroštvoEnostavno ali subsidiarno poroštvo Popolno ali solidarno poroštvoPopolno ali solidarno poroštvo


Tri vrste poroštvaTri vrste poroštva

Delno poroštvoDelno poroštvo;; porok jamči le za tisti del dolga, ki ga upnik porok jamči le za tisti del dolga, ki ga upnik

kljub vsem izvensodnim in sodnim možnostim (vključno z kljub vsem izvensodnim in sodnim možnostim (vključno z

izvržbo) ni mogel izterjati od dolžnika. izvržbo) ni mogel izterjati od dolžnika.

Enostavno ali subsidiarno poroštvoEnostavno ali subsidiarno poroštvo;; upnik mora najprej upnik mora najprej

opomniti dolžnika in če ta ne plača, lahko zahteva od opomniti dolžnika in če ta ne plača, lahko zahteva od

poroka, da poravna dolg.poroka, da poravna dolg.

Popolno ali solidarno poroštvo;Popolno ali solidarno poroštvo; porok se obveže, da bo porok se obveže, da bo

porok in plačnik. Upnik lahko izbira, od koga bo najprej porok in plačnik. Upnik lahko izbira, od koga bo najprej

terjal plačilo. V praksi je uveljavljeno načelo, da upnik terjal plačilo. V praksi je uveljavljeno načelo, da upnik

opomni najprej glavnega dolžnika. opomni najprej glavnega dolžnika.


Posebne oblike stvarnega Posebne oblike stvarnega zavarovanja zavarovanja

Izročitev stvari:Izročitev stvari: Posojilojemalec izroči Posojilojemalec izroči premičnine posojilodajalcu v zaupniško premičnine posojilodajalcu v zaupniško upravljanje, kar pomeni da jih lahko še uporablja upravljanje, kar pomeni da jih lahko še uporablja in z njimi posluje.in z njimi posluje.

Pridržek lastninske pravice:Pridržek lastninske pravice: Prodana stvar na Prodana stvar na kredit ostane last prodajalca, dokler dolžnik ne kredit ostane last prodajalca, dokler dolžnik ne odplača kredita v celoti. odplača kredita v celoti.


Stroški kredita:Stroški kredita:

Ob najemuOb najemu::

Strošek odobritveStrošek odobritve Strošek zavarovanjaStrošek zavarovanja Strošek interkalarnih Strošek interkalarnih

obresti*obresti*

(*obresti za čas koriščenja kredita - za (*obresti za čas koriščenja kredita - za dni pred vstopom v nov mesec – dni pred vstopom v nov mesec – bolje je najeti kredit zadnje dni v bolje je najeti kredit zadnje dni v mesecu)mesecu)

Tekoči stroškiTekoči stroški::

ObrestiObresti ProvizijeProvizije PristojbinePristojbine


Bruto in neto obrestna meraBruto in neto obrestna mera

Banke zaračunavajo poleg debetnih obresti Banke zaračunavajo poleg debetnih obresti pogosto tudi provizijo in druge pristojbine, ki pogosto tudi provizijo in druge pristojbine, ki skupaj povečujejo stroške kredita. Skupni stroški skupaj povečujejo stroške kredita. Skupni stroški so so bruto obrestna mera.bruto obrestna mera.

Nekatere banke ponujajo Nekatere banke ponujajo neto obrestne mereneto obrestne mere, , ki vsebuje le debetne obresti. Provizij in ki vsebuje le debetne obresti. Provizij in pristojbin ne omenjajo, zato je treba paziti in pristojbin ne omenjajo, zato je treba paziti in zahtevati popolne podatke za pravilno odločitev.zahtevati popolne podatke za pravilno odločitev.


Debetne obrestiDebetne obresti

Večji partnerji se lahko za višino debetnih obresti Večji partnerji se lahko za višino debetnih obresti posebej dogovarjajo. Obrestna mera je odvisna posebej dogovarjajo. Obrestna mera je odvisna od:od:• bonitete (poslovne uspešnosti) dolžnika, bonitete (poslovne uspešnosti) dolžnika, • ponujenega zavarovanja in varnosti, ponujenega zavarovanja in varnosti, • višine in časa kreditiranja. višine in časa kreditiranja.

Klavzula o spremenljivi obrestni meri daje banki Klavzula o spremenljivi obrestni meri daje banki pravico do spreminjanja obrestne mere, pravico do spreminjanja obrestne mere, predvsem, če se spreminja predvsem, če se spreminja eskontna obrestna eskontna obrestna mera Banke Slovenije. mera Banke Slovenije.


Eskontna obrestna mera BSEskontna obrestna mera BS

Gre za obrestno mero za posojila Gre za obrestno mero za posojila centralne banke poslovnim bankam.centralne banke poslovnim bankam.

Z višino eskontne obrestne mere centralna Z višino eskontne obrestne mere centralna banka banka uravnava količino denarja v obtokuuravnava količino denarja v obtoku in s tem lahko vpliva na inflacijo ter ostala in s tem lahko vpliva na inflacijo ter ostala gospodarska gibanjagospodarska gibanja(vpliva na povpraševanje, na zaposlenost, (vpliva na povpraševanje, na zaposlenost, na gospodarsko rast..)na gospodarsko rast..)


Izračuni obrestiIzračuni obresti

Navadni Navadni (le od glavnice)(le od glavnice) Obrestno obrestniObrestno obrestni (obresti od obrasti) (obresti od obrasti) DekurzivniDekurzivni (za nazaj) (za nazaj) Anticipativni Anticipativni (v naprej)(v naprej) Relativni Relativni (letno obrestno mero delimo in (letno obrestno mero delimo in

dobimo izpodletno – za krajše obdobje)dobimo izpodletno – za krajše obdobje) KonformniKonformni (letni obrestovalni faktor korenimo in (letni obrestovalni faktor korenimo in

dobimo izpodletni obrestovalni faktor)dobimo izpodletni obrestovalni faktor)


ProvizijeProvizije

• Odobritvena provizijaOdobritvena provizija (zlasti pri odobritvi (zlasti pri odobritvi posojil)posojil)

• Razpolagalna provizijaRazpolagalna provizija (pri obnavljajočih se (pri obnavljajočih se kreditih)kreditih)

• Kreditna provizijaKreditna provizija (pri izrabi kreditnega limita) (pri izrabi kreditnega limita)• Provizija za prekoračitveProvizija za prekoračitve (pri prekoračitvi (pri prekoračitvi

kreditnega limita) kreditnega limita) • Provizija od prometaProvizija od prometa (pri večjem obsegu (pri večjem obsegu

poslovanja)poslovanja)


Provizije so velik strošek Provizije so velik strošek

Provizije ne zaračunavamo letno ampak za Provizije ne zaračunavamo letno ampak za krajša obdobja, zato njihovo višino krajša obdobja, zato njihovo višino pogosto podcenjujemo. pogosto podcenjujemo.

Tudi provizija, ki se nanaša na celoten Tudi provizija, ki se nanaša na celoten odobritveni kredit, lahko dejanske stroške odobritveni kredit, lahko dejanske stroške kredita bistveno poveča, saj pogosto kredita bistveno poveča, saj pogosto podjetja ne izkoristijo kredita od podjetja ne izkoristijo kredita od odobrenega kredita. odobrenega kredita.


Vrste kreditovVrste kreditov

KontokorentniKontokorentni MeničniMenični LombardniLombardni Cesijski inCesijski in Factoring Factoring

HipotekarniHipotekarni AkceptniAkceptni AvalniAvalni DobaviteljevDobaviteljev KupčevKupčev


Kontokorentni kreditKontokorentni kredit storitev banke in hranilnice je storitev banke in hranilnice je gotovinagotovina kredit se kredit se obnavljaobnavlja čas kreditiranja je zakonsko kratkoročni, ekonomsko pa čas kreditiranja je zakonsko kratkoročni, ekonomsko pa

srednje ali dolgoročnisrednje ali dolgoročni uporablja se za obratna sredstva in premostitve, uporablja se za obratna sredstva in premostitve, za za

financiranje zalog blagafinanciranje zalog blaga zavaruje se lahko različno; z menico, blagom, poroštvom.. zavaruje se lahko različno; z menico, blagom, poroštvom.. določen je obseg (določen je obseg (limitlimit) kredita, ki ga lahko obnavljajoče se ) kredita, ki ga lahko obnavljajoče se

črpamočrpamo stroški tega kredita so debetne obresti, kreditna provizija, stroški tega kredita so debetne obresti, kreditna provizija,

prekoračitvena provizija, provizija do prometaprekoračitvena provizija, provizija do prometa


Menični kreditMenični kredit

storitev banke in hranilnice je storitev banke in hranilnice je gotovinagotovina kredit se kredit se obnavljaobnavlja čas kreditiranja je čas kreditiranja je kratkoročnikratkoročni uporablja se za uporablja se za financiranje prodajefinanciranje prodaje zavaruje se lahko zavaruje se lahko z menicoz menico posojilodajalec izroči banki menico pred njeno posojilodajalec izroči banki menico pred njeno

dospelostjo. Ta odobri menično vsoto dospelostjo. Ta odobri menično vsoto zmanjšano za obresti, provizijo in stroške na zmanjšano za obresti, provizijo in stroške na posojilojemalčev račun. (diskontiranje menice) posojilojemalčev račun. (diskontiranje menice)


Lombardni kreditLombardni kredit

storitev banke in hranilnice je gotovinastoritev banke in hranilnice je gotovina kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči sekredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se čas kreditiranja je kratkoročničas kreditiranja je kratkoročni uporablja se za obratna sredstva in premostitevuporablja se za obratna sredstva in premostitev zavaruje se lahko zavaruje se lahko premičninami, vrednostnimi premičninami, vrednostnimi

papirji, plemenitimi kovinamipapirji, plemenitimi kovinami


Cesijski kredit in factoringCesijski kredit in factoring

storitev banke in hranilnice je gotovinastoritev banke in hranilnice je gotovina kredit se obnavljakredit se obnavlja čas kreditiranja je kratkoročničas kreditiranja je kratkoročni uporablja se za financiranje prodajeuporablja se za financiranje prodaje zavaruje zavaruje se s prenosom terjatevse s prenosom terjatev factoring pomen nadaljnjo razvojno stopnjo factoring pomen nadaljnjo razvojno stopnjo

cesijskih kreditov – vključi izterjavo in garancijo cesijskih kreditov – vključi izterjavo in garancijo za izplačiloza izplačilo

kreditojemalec odstopi svoje terjatve banki, ki kreditojemalec odstopi svoje terjatve banki, ki mu odobri kredit mu odobri kredit


Hipotekarni kreditHipotekarni kredit

storitev banke in hranilnice je gotovinastoritev banke in hranilnice je gotovina kredit je enkratni in se ne obnavljakredit je enkratni in se ne obnavlja čas kreditiranja je dolgoročničas kreditiranja je dolgoročni uporablja se za investicije v ožjem pomenu in uporablja se za investicije v ožjem pomenu in

stanovanjsko gradnjostanovanjsko gradnjo zavaruje se z zgradbami in zemljiščizavaruje se z zgradbami in zemljišči vpiše se v zemljiško knjigo (list C - bremenski vpiše se v zemljiško knjigo (list C - bremenski

list)list)


Akceptni kreditAkceptni kredit

storitev banke in hranilnice je akcept ali menicastoritev banke in hranilnice je akcept ali menica kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči sekredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se čas kreditiranja je kratkoročničas kreditiranja je kratkoročni uporablja se za zalogo blagauporablja se za zalogo blaga zavarovanje je lahko različnozavarovanje je lahko različno posojilojemalec posojilojemalec trasira menico na bankotrasira menico na banko; ;

banka menico akceptirabanka menico akceptira posojilojemalec se zavezuje da bo banki, ki mu posojilojemalec se zavezuje da bo banki, ki mu

je omogočila najem posojila, je omogočila najem posojila,


Avalni kreditAvalni kredit storitev banke in hranilnice storitev banke in hranilnice je poroštvo in je poroštvo in

garancijagarancija kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči sekredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se čas kreditiranja je lahko kratkoročni, čas kreditiranja je lahko kratkoročni,

srednjeročni ali dolgoročnisrednjeročni ali dolgoročni uporablja lahko za carino, voznino, nabavo…uporablja lahko za carino, voznino, nabavo… zavaruje se lahko različnozavaruje se lahko različno banka je pripravljena jamčiti za obstoječe ali banka je pripravljena jamčiti za obstoječe ali

prihodnje obveznosti svoje stranke (komitenta)prihodnje obveznosti svoje stranke (komitenta)


Dobaviteljev kreditDobaviteljev kredit blagovni kreditblagovni kredit, posojilo z investicijske namene, posojilo z investicijske namene storitev banke in hranilnice je blago ali denarstoritev banke in hranilnice je blago ali denar kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči sekredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se čas kreditiranja je lahko kratkoročni ali čas kreditiranja je lahko kratkoročni ali

srednjeročnisrednjeročni uporablja se za zalogo blaga in investicijeuporablja se za zalogo blaga in investicije zavaruje se lahko zavaruje se lahko s pridržkom lastninske s pridržkom lastninske

pravicepravice


Kupčev kreditKupčev kredit

avansavans in vnaprejšnje plačilo, posojilo za in vnaprejšnje plačilo, posojilo za investicijeinvesticije

storitev banke in hranilnice je denarstoritev banke in hranilnice je denar kredit je enkratnikredit je enkratni čas kreditiranja je lahko kratkoročni in čas kreditiranja je lahko kratkoročni in

srednje ali dolgoročnisrednje ali dolgoročni uporablja se za nabavo in investicijeuporablja se za nabavo in investicije zavaruje se različnozavaruje se različno


NALOŽBENALOŽBE


Naložbenje finančnih sredstevNaložbenje finančnih sredstev

Obratna sredstvaObratna sredstva Osnovna sredstvaOsnovna sredstva Finančne naložbeFinančne naložbe

• V depoziteV depozite• V vrednostne papirjeV vrednostne papirje• V plemenite kovineV plemenite kovine• V druga podjetjaV druga podjetja• ……..


Naložbenje finančnih sredstev - Naložbenje finančnih sredstev - obratna sredstvaobratna sredstva

Pomembna naloga finančne funkcije je tudi skrb Pomembna naloga finančne funkcije je tudi skrb za naložbeza naložbe finančnih sredstev finančnih sredstev..

Naložbe Naložbe v obratna sredstva (zaloge)v obratna sredstva (zaloge); njihova ; njihova višina in sestava je odvisna od:višina in sestava je odvisna od:• dejavnosti združbe,dejavnosti združbe,• obsega dejavnosti,obsega dejavnosti,• vrst stroškov,vrst stroškov,• usklajenosti obsega proizvodnje z možnostmi prodaje,usklajenosti obsega proizvodnje z možnostmi prodaje,• organizacije skladišč;organizacije skladišč;


Naložbenje finančnih sredstev - Naložbenje finančnih sredstev - osnovna sredstvaosnovna sredstva

Cilj naložb v osnovna sredstva:Cilj naložb v osnovna sredstva:

• znižanje stroškov poslovanja,znižanje stroškov poslovanja,

• izboljšanje kakovosti,izboljšanje kakovosti,

• razširitve razpoložljivih zmogljivosti inrazširitve razpoložljivih zmogljivosti in

• zamenjava izrabljenih delovnih sredstev z zamenjava izrabljenih delovnih sredstev z novimi.novimi.


Naložbenje finančnih sredstev - Naložbenje finančnih sredstev - finančne naložbefinančne naložbe

Presežke denarja naložimo v finančne naložbe.Presežke denarja naložimo v finančne naložbe.

Oblike finančnih naložb so naslednje:Oblike finančnih naložb so naslednje:

• denar in denarni nadomestki (menice),denar in denarni nadomestki (menice),

• depoziti v bankah,depoziti v bankah,

• krediti,krediti,

• kapitalski vložki inkapitalski vložki in

• različne vrste vrednostnic (vrednostni papirji).različne vrste vrednostnic (vrednostni papirji).


Vrste naložbVrste naložb

1. Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:1. Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:

- hranilne vloge, - hranilne vloge,

- vloge življenjskega zavarovanja - vloge življenjskega zavarovanja

- naložbe v upniške vrednostne papirje- naložbe v upniške vrednostne papirje

2. Naložbe v stvarno premoženje:2. Naložbe v stvarno premoženje:

- lastniški vrednostni papirji- lastniški vrednostni papirji

- nepremičnine- nepremičnine

- premični predmeti- premični predmeti


NaložbeNaložbe

Investitor pričakuje:Investitor pričakuje:

1.1. varnost varnost denarne vrednosti (npr.: pri denarne vrednosti (npr.: pri plemenitih kovinah), plemenitih kovinah),

2.2. porast vrednostiporast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), (npr.: pri zemljiščih), 3.3. tekoči donostekoči donos (npr.: pri delnicah, (npr.: pri delnicah,

hišah…)hišah…)


Kriteriji pri kapitalskih naložbah:Kriteriji pri kapitalskih naložbah:

1.1. rentabilnostrentabilnost (donos denarne in kapitalske (donos denarne in kapitalske naložbe v primerjavi z vloženim kapitalom; naložbe v primerjavi z vloženim kapitalom; nanjo vplivajo tekoči donosi in porast vrednosti)nanjo vplivajo tekoči donosi in porast vrednosti)

2.2. varnostvarnost (tveganje zaradi zmanjšanja vrednosti - (tveganje zaradi zmanjšanja vrednosti - inflacija; valutno tveganje)inflacija; valutno tveganje)

3.3. ohranjanje vrednostiohranjanje vrednosti (se lahko kaže kot del (se lahko kaže kot del varnosti ali rentabilnosti)varnosti ali rentabilnosti)

4.4. likvidnostlikvidnost (plačilna sposobnost, prednost (plačilna sposobnost, prednost naložbam, ki se lahko vračajo v denarju)naložbam, ki se lahko vračajo v denarju)

5.5. mobilnostmobilnost (prenosnost premoženja, lažje (prenosnost premoženja, lažje prenašamo delnice, obveznice, kot premično prenašamo delnice, obveznice, kot premično premoženje)premoženje)


Naložbe z nominalno trdno Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:vrednostjo:

hranilne vloge, hranilne vloge, vloge življenjskega zavarovanja in vloge življenjskega zavarovanja in naložbe v upniške vrednostne papirje so naložbe v upniške vrednostne papirje so

oblike varčevanja z nominalno trdo oblike varčevanja z nominalno trdo vrednostjo. vrednostjo.

To pomeni, da je vrednost naložbe vezana To pomeni, da je vrednost naložbe vezana na nominalno vrednost.na nominalno vrednost.



PrednostiPrednosti:: so likvidne (lahko jih odtujimo oz. dvignemo z računa)so likvidne (lahko jih odtujimo oz. dvignemo z računa) so varne (kadar gre za naložbe pri velikih finančnih so varne (kadar gre za naložbe pri velikih finančnih

ustanovah)ustanovah) so deljive (lahko prihranimo tudi majhne zneske)so deljive (lahko prihranimo tudi majhne zneske) donos je v glavnem poznan (predvsem v obliki obresti)donos je v glavnem poznan (predvsem v obliki obresti) svetovanje finančnih ustanov je nevtralno (te oblike svetovanje finančnih ustanov je nevtralno (te oblike

varčevanja so primerne tudi za manj obveščene varčevanja so primerne tudi za manj obveščene vlagatelje)vlagatelje)



Slabosti: Slabosti:

tvegamo izgubo denarne vrednosti (v času velike inflacije tvegamo izgubo denarne vrednosti (v času velike inflacije je zmanjšanje vrednosti denarja marsikdaj večje od je zmanjšanje vrednosti denarja marsikdaj večje od donosa teh naložbenih oblik - zato ni donosa, zraven pa donosa teh naložbenih oblik - zato ni donosa, zraven pa se zmanjšuje še vrednost)se zmanjšuje še vrednost)

Pri tujih obveznicah upoštevamo:Pri tujih obveznicah upoštevamo:• razliko med nakupnim deviznim tečajem pri nakupu in prodajnim razliko med nakupnim deviznim tečajem pri nakupu in prodajnim

deviznim tečajem pri prodajideviznim tečajem pri prodaji• nihanje deviznega tečajanihanje deviznega tečaja• višje stroške pri nakupu in prodajivišje stroške pri nakupu in prodaji• polna obdavčitevpolna obdavčitev


Naložbe v stvarno premoženje:Naložbe v stvarno premoženje:

Razlikujemo naložbe:Razlikujemo naložbe: - - v stvarno premoženje v ožjem smisluv stvarno premoženje v ožjem smislu:: - nepremičnine- nepremičnine

- plemenite kovine in dragi kamni- plemenite kovine in dragi kamni- poštne znamke - poštne znamke - starine- starine

- - v vrednostne papirje, ki izkazujejo delež v stvarnem v vrednostne papirje, ki izkazujejo delež v stvarnem premoženjupremoženju::

- delnicedelnice- deleži v investicijskih skladih, ki - deleži v investicijskih skladih, ki

pretežno investirajo v stvarno pretežno investirajo v stvarno premoženje)premoženje)


Naložbe v lastniške vrednostne Naložbe v lastniške vrednostne papirje:papirje:

PrednostiPrednosti: : 1.1. tveganje izgube denarne vrednosti je manjše kot pri tveganje izgube denarne vrednosti je manjše kot pri

naložbah z nominalno trdno vrednostjo.naložbah z nominalno trdno vrednostjo.SlabostiSlabosti: : 1.1. tečajno tveganje je večje, ker je tečaj odvisen od tečajno tveganje je večje, ker je tečaj odvisen od

splošnih gospodarskih razmer in od posebnega splošnih gospodarskih razmer in od posebnega položaja podjetja položaja podjetja

2.2. kratkoročno je pogosto manjša likvidnost, saj so kratkoročno je pogosto manjša likvidnost, saj so tečaji često kratkoročno nižji in jih zato lahko tečaji često kratkoročno nižji in jih zato lahko prodajamo samo z izgubo prodajamo samo z izgubo

3.3. potrebno je večje poznavanje stvaripotrebno je večje poznavanje stvari


Naložbe v nepremičnine in Naložbe v nepremičnine in premične predmetepremične predmete

• Pri naložbah v stvarno premoženje pričakuje Pri naložbah v stvarno premoženje pričakuje investitor: investitor: - varnost denarne vrednosti (npr.: pri - varnost denarne vrednosti (npr.: pri plemenitih kovinah), plemenitih kovinah), - porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), - porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), - tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)- tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)


Pri naložbah v stvarno premoženje Pri naložbah v stvarno premoženje pričakuje investitor:pričakuje investitor:

- varnost denarne vrednosti (npr.: pri - varnost denarne vrednosti (npr.: pri plemenitih kovinah), plemenitih kovinah), - porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), - porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), - tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)- tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)


NepremičnineNepremičnine

Kriteriji za nakup nepremičninKriteriji za nakup nepremičnin::- - lokacija (v mestnem središču ali na lokacija (v mestnem središču ali na obrobju mesta)obrobju mesta)- infrastruktura (prometne povezave, - infrastruktura (prometne povezave, možnosti nakupa in parkiranje, okolje, možnosti nakupa in parkiranje, okolje, hrup, smrad…)hrup, smrad…)- kakovost gradnje (betonski finalni deli ali - kakovost gradnje (betonski finalni deli ali opečna gradnja, zvočna izolacija, sistem opečna gradnja, zvočna izolacija, sistem ogrevanja…)ogrevanja…)


Vrste nepremičninVrste nepremičnin::1. zemljišča 1. zemljišča

- pri nakupu nastajajo stroški (davki, notarski pri nakupu nastajajo stroški (davki, notarski stroški…)stroški…)

- potrebno je mnogo denarjapotrebno je mnogo denarja- prodaja po delih je težavna oz. nemogočprodaja po delih je težavna oz. nemogoč- pri prodaji v časovni stiski so možne izgube pri prodaji v časovni stiski so možne izgube

premoženjapremoženja

+ pri rastočem številu prebivalstva se + pri rastočem številu prebivalstva se povečuje njihova vrednostpovečuje njihova vrednost


Vrste nepremičninVrste nepremičnin::2. stavbe in stanovanja2. stavbe in stanovanja

- stavbo je treba vzdrževatistavbo je treba vzdrževati- - ne ustreza vsakemu uporabniku enakone ustreza vsakemu uporabniku enako- veliko časa porabimo za administrativna dela- veliko časa porabimo za administrativna dela

- lastniška stanovanja:lastniška stanovanja:

+ + lastnik stanovanja prosto razpolaga s svojim lastnik stanovanja prosto razpolaga s svojim stanovanjemstanovanjem+ stanovanje lahko po delih ali v celoti oddaja v najem+ stanovanje lahko po delih ali v celoti oddaja v najem+ za najemnino se svobodno dogovarja+ za najemnino se svobodno dogovarja+ svoje stanovanje lahko zastavi+ svoje stanovanje lahko zastavi


Vrste nepremičninVrste nepremičnin::3. nepremičninski skladi3. nepremičninski skladi

+ razpršitev tveganja+ razpršitev tveganja

+ strokovno poslovodstvo skrbi za opravila v + strokovno poslovodstvo skrbi za opravila v zvezi z upravljanjemzvezi z upravljanjem

+ manjši kapitalski vložek+ manjši kapitalski vložek

+ enostavna likvidacija deležev+ enostavna likvidacija deležev


Naložbe v premične predmeteNaložbe v premične predmete Plemenite kovinePlemenite kovine (zlato, platina in srebro, vrednostni (zlato, platina in srebro, vrednostni

papirji plemenitih kovin):papirji plemenitih kovin):+ nikoli povsem ne izgubijo vrednosti+ nikoli povsem ne izgubijo vrednosti+ cena je vselej določljiva+ cena je vselej določljiva+ so lahko prenosljive+ so lahko prenosljive- cene močno nihajo- cene močno nihajo- donosi so možni le pri porastu vrednosti- donosi so možni le pri porastu vrednosti

Dragi kamniDragi kamni (diamanti): kakovost je določena s "4 C": (diamanti): kakovost je določena s "4 C": barva (color), čistina (clarity), teža (carat), brus (cut)barva (color), čistina (clarity), teža (carat), brus (cut)

Drugi premični predmetiDrugi premični predmeti (znamke, stari kovanci, slike, (znamke, stari kovanci, slike, starine (kozarci, pohištvo, vaze…) …starine (kozarci, pohištvo, vaze…) …


NALOŽBE V NEKATERE NALOŽBE V NEKATERE VREDNOSTNE PAPIRJE:VREDNOSTNE PAPIRJE:OBVEZNICE IN DELNICEOBVEZNICE IN DELNICE


ObvezniceObveznice

so potrdila za posojila, ki jih najamejo veliki so potrdila za posojila, ki jih najamejo veliki dolžniki z dovoljenjem države pod pogoji, ki jih dolžniki z dovoljenjem države pod pogoji, ki jih sami določijo, in sicer tako, da izdajo potrdila o sami določijo, in sicer tako, da izdajo potrdila o delnih zadolžitvah.delnih zadolžitvah.

Dolžniki (izdajatelji) so lahko:Dolžniki (izdajatelji) so lahko:

- država- država- občine- občine- velika podjetja- velika podjetja


ObvezniceObveznice

IzdajateljIzdajatelj se obvezuje, da bo upniku dajal obresti se obvezuje, da bo upniku dajal obresti in odplačal posojilo najpozneje do in odplačal posojilo najpozneje do dogovorjenega roka.dogovorjenega roka.

UpnikUpnik lahko vpiše obveznico pri izdaji ali jo dobi lahko vpiše obveznico pri izdaji ali jo dobi

pozneje od lastnika, jo ima pri sebi do pozneje od lastnika, jo ima pri sebi do dospelosti, ali jo pred tem proda drugemu, dospelosti, ali jo pred tem proda drugemu, lahko pa jo tudi zastavi (lombardno posojilo).lahko pa jo tudi zastavi (lombardno posojilo).


ObvezniceObveznice

Pomembna določila pri obveznici so:Pomembna določila pri obveznici so:- rok trajanja in odplačilorok trajanja in odplačilo- tečaj pri izdaji in ob dospelostitečaj pri izdaji in ob dospelosti- obrestovanje obrestovanje - jamstvojamstvo


Zastavni list oz. hipotekarne Zastavni list oz. hipotekarne obvezniceobveznice

Izdajajo jih hipotekarne banke, ki pridobljena Izdajajo jih hipotekarne banke, ki pridobljena sredstva na podlagi zastavnih listov sredstva na podlagi zastavnih listov uporabljajo samo za hipotekarna posojila uporabljajo samo za hipotekarna posojila in posojila občinam za urejanje komunalne in posojila občinam za urejanje komunalne infrastrukture.infrastrukture.

So ena najbolj varnih naložb.So ena najbolj varnih naložb.


DelniceDelnice

Delnice so lastniški Delnice so lastniški vrednostni papirji, ki vrednostni papirji, ki izkazujejo solastništvo v izkazujejo solastništvo v podjetju, organiziranem kot podjetju, organiziranem kot delniška družba (d.d.). delniška družba (d.d.).

Osnovni ali delniški kapital Osnovni ali delniški kapital delniške družbe je delniške družbe je razdeljen na delnice.razdeljen na delnice.


Delnice – način pridobitveDelnice – način pridobitve

Delnice se lahko pridobivajo na naslednje Delnice se lahko pridobivajo na naslednje načine:načine:

- pridobitev delnic kot ustanovitelj delniške - pridobitev delnic kot ustanovitelj delniške družbedružbe

- vpis delnic (javna subskripcija)- vpis delnic (javna subskripcija)- nakup delnic obstoječega podjetjanakup delnic obstoječega podjetja

http://www.finance.si/237110/LJSE_Promet_je_nizek_tehttp://www.finance.si/237110/LJSE_Promet_je_nizek_te%E8aji_pa_rastejo%E8aji_pa_rastejo


Delnice – pravice delničarjevDelnice – pravice delničarjev

1.1. glasovalna pravica na skupščini delničarjeglasovalna pravica na skupščini delničarje

2.2. pravica do dela dobička (dividenda - odvisna pravica do dela dobička (dividenda - odvisna od doseženega dobička in od razdelitve)od doseženega dobička in od razdelitve)

3.3. pravica do prednostnega nakupa delnic novih pravica do prednostnega nakupa delnic novih izdajizdaj

4.4. pravica do ustreznega dela preostalega pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju delniške premoženja po likvidaciji ali stečaju delniške družbedružbe


Delnice – prenos in cenaDelnice – prenos in cena

Delnice se lahko prenašajo, kot imetniške in Delnice se lahko prenašajo, kot imetniške in imenske delnice, brezoblično, prenašajo pa se imenske delnice, brezoblično, prenašajo pa se tudi na podlagi plačila (nakup - prodaja).tudi na podlagi plačila (nakup - prodaja).

Ceno delnice označujemo kot Ceno delnice označujemo kot tečajtečaj, le ta pa je , le ta pa je odvisen od:odvisen od:• politike rezerv, politike rezerv, • višine dividend, višine dividend, • od ocene gospodarskih razmer in prihodnjih dodatnih od ocene gospodarskih razmer in prihodnjih dodatnih

odnosov ter odnosov ter • od političnih razmer.od političnih razmer.


BORZEBORZE


Borze in borzno poslovanjeBorze in borzno poslovanje

Borze so redna srečanja trgovcev, ki Borze so redna srečanja trgovcev, ki poslujejo z nenavzočim blagom, poslujejo z nenavzočim blagom, vrednostnimi papirji, devizami in vrednostnimi papirji, devizami in storitvami, ki pomagajo trgovini da bi posle storitvami, ki pomagajo trgovini da bi posle sklenili in/ali bi zamenjali informacije o sklenili in/ali bi zamenjali informacije o tržnih razmerah.tržnih razmerah.


Vrste borzVrste borz

Borze vrednostnih papirjevBorze vrednostnih papirjev Devizne borzeDevizne borze Blagovne borzeBlagovne borze Druge borze (za prevozne storitve, Druge borze (za prevozne storitve,

zavarovanje in drugo)zavarovanje in drugo)


Značilnosti borznega poslovanjaZnačilnosti borznega poslovanja

Nakup oz. prodaja večjih količinNakup oz. prodaja večjih količin Nakup na osnovi vzorcev (blago ni Nakup na osnovi vzorcev (blago ni

prisotno)prisotno) Borzne arbitraže in likvidacijske blagajneBorzne arbitraže in likvidacijske blagajne Javno objavljeni tečajiJavno objavljeni tečaji Standardizirane borzne pogodbe - Standardizirane borzne pogodbe -

kontraktikontrakti


Vrste poslov na borzahVrste poslov na borzah

Promptni Promptni posliposli

Terminski Terminski posliposli


Posli na borzah vrednostnih Posli na borzah vrednostnih papirjev – promptni poslipapirjev – promptni posli

Promptni posliPromptni posli se izpolnjujejo takoj in so se izpolnjujejo takoj in so namenjeni:namenjeni:

- kapitalskim naložbam ali udeležbi (kupec kapitalskim naložbam ali udeležbi (kupec želi denar naložiti ali se udeležiti v neki želi denar naložiti ali se udeležiti v neki delniški družbi) ter delniški družbi) ter

- špekulacijam (kupec kupi vrednostne špekulacijam (kupec kupi vrednostne papirje, ker upa na dvig tečaja v papirje, ker upa na dvig tečaja v prihodnosti).prihodnosti).


Posli na borzah vrednostnih Posli na borzah vrednostnih papirjev – terminski poslipapirjev – terminski posli

Terminski posliTerminski posli se sklepajo za poznejši, trdno se sklepajo za poznejši, trdno določeni čas. Služijo samo za špekulacije.določeni čas. Služijo samo za špekulacije.

špekulacija "a la hausse"špekulacija "a la hausse" (na dvig tečaja): (na dvig tečaja): haussist terminsko kupi vrednostni papir za haussist terminsko kupi vrednostni papir za določen čas in upa na dvig tečaja;določen čas in upa na dvig tečaja;

špekulacija "a la baisse"špekulacija "a la baisse" (na padec tečaja): (na padec tečaja): baissist terminsko proda vrednostne papirje za baissist terminsko proda vrednostne papirje za določen čas in upa na padec tečaja;določen čas in upa na padec tečaja;


Ljubljanska borza vrednostnih Ljubljanska borza vrednostnih papirjevpapirjev

V Sloveniji imamo borzo vrednostnih V Sloveniji imamo borzo vrednostnih papirjev v Ljubljani.papirjev v Ljubljani.

http://www.ljse.si/http://www.ljse.si/ Glej stran! Glej stran! Ustanovljena je bila leta leta 1989.Ustanovljena je bila leta leta 1989. V začetku je potekalo trgovanje tudi na V začetku je potekalo trgovanje tudi na

parketu, danes pa le preko računalniške parketu, danes pa le preko računalniške povezave in borznega informacijskega povezave in borznega informacijskega sistema.sistema.


Devizne borzeDevizne borze DevizeDevize: vrednost v tujem denarju v tujini, : vrednost v tujem denarju v tujini,

predvsem v obliki dobroimetja pri tujih bankahpredvsem v obliki dobroimetja pri tujih bankah ValuteValute: tuja gotovina (bankovci, kovanci) doma : tuja gotovina (bankovci, kovanci) doma

(bankovci za 100 švicarskih frankov)(bankovci za 100 švicarskih frankov) Z devizami navadno ne trgujemo na borzi, Z devizami navadno ne trgujemo na borzi,

ampak izven borze. V razvitih državah poznajo ampak izven borze. V razvitih državah poznajo tudi devizno borzo, ki je osrednji trg za prosti tudi devizno borzo, ki je osrednji trg za prosti promet z devizami. Devize so potrebne za promet z devizami. Devize so potrebne za plačilo uvoza blaga in storitev, za turistični plačilo uvoza blaga in storitev, za turistični promet, itd.promet, itd.


Borzno poslovanje – trgovanje z Borzno poslovanje – trgovanje z vrednostnimi papirjivrednostnimi papirji

borzne posle sklepajo samo člani borze, borzni borzne posle sklepajo samo člani borze, borzni posredniki morajo imeti posredniki morajo imeti

pooblastilo za opravljanje vseh ali le nekaterih pooblastilo za opravljanje vseh ali le nekaterih borznih poslov, pooblastilo izda borza na borznih poslov, pooblastilo izda borza na posebnem vzorcu.posebnem vzorcu.

v borznem poslovanju je cena vrednostnih v borznem poslovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, tečaj je izražen v papirjev izražena s tečajem, tečaj je izražen v evrih za delnico oz. v odstotkih od nominalne evrih za delnico oz. v odstotkih od nominalne vrednosti za obveznice in druge dolžniške vrednosti za obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje vrednostne papirje


Borzni informacijski sistemBorzni informacijski sistem

Člani borze sklepajo posle z vrednostnimi papirji Člani borze sklepajo posle z vrednostnimi papirji le prek borznega informacijskega sistema (BIS).le prek borznega informacijskega sistema (BIS).

BIS omogoča vnos, spreminjanje in sklenitev BIS omogoča vnos, spreminjanje in sklenitev borznih poslov, daje pregled informacij o borznih poslov, daje pregled informacij o trgovanju in sklenjenih borznih poslih.trgovanju in sklenjenih borznih poslih.

Borzni posredniki sprejemajo naročila strank za Borzni posredniki sprejemajo naročila strank za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi.kotirajo na borzi.


Tečaji vrednostnih papirjevTečaji vrednostnih papirjev

Vsak delovni dan se oblikujejo uradni enotni Vsak delovni dan se oblikujejo uradni enotni tečaj vsakega vrednostnega papirja, ki kotira na tečaj vsakega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, ter zadnji tečaji ponudbe in borzi, ter zadnji tečaji ponudbe in povpraševanja, ki so povpraševanja, ki so začetni tečaji začetni tečaji naslednjega borznega dne.naslednjega borznega dne.

Borzna tečajnica se izdela po končanem Borzna tečajnica se izdela po končanem borznem trgovanju in se javno objavlja (v borznem trgovanju in se javno objavlja (v gospodarski prilogi dnevnika Delo, drugih gospodarski prilogi dnevnika Delo, drugih dnevnikih, na spletnih straneh borze…dnevnikih, na spletnih straneh borze…


Borzni indeksiBorzni indeksiBorzni indeksi kažejo povprečno gibanje tečajev najpomembnejših delnic.Borzni indeksi kažejo povprečno gibanje tečajev najpomembnejših delnic.

Indeksi največjih svetovnih borz pa so: Indeksi največjih svetovnih borz pa so: 1.1. Dow Jones (New York; povprečje kotacij 30 največjih javnih ameriških Dow Jones (New York; povprečje kotacij 30 največjih javnih ameriških

družb), družb), 2.2. S&P500 (New York. Ne sestavlja ga 500 največjih podjetij, temveč zajema S&P500 (New York. Ne sestavlja ga 500 največjih podjetij, temveč zajema

dohodke mnogih različnih sektorjev ameriške ekonomije. Sestavljen je iz dohodke mnogih različnih sektorjev ameriške ekonomije. Sestavljen je iz 400 industrijskih podjetij, 40 storitvenih, 40 finančnih in 20 prevoznih 400 industrijskih podjetij, 40 storitvenih, 40 finančnih in 20 prevoznih podjetij),podjetij),

3.3. Deutscher Aktienindex - DAX (Frankfurt; 30 velikih nemških družb), Deutscher Aktienindex - DAX (Frankfurt; 30 velikih nemških družb), 4.4. NIKKEI (Tokio; povprečje kotacij 225 družb na tokijski borzi), NIKKEI (Tokio; povprečje kotacij 225 družb na tokijski borzi), 5.5. FTSE 100 (London; 100 največjih britanskih družb, ki morajo za prisotnost FTSE 100 (London; 100 največjih britanskih družb, ki morajo za prisotnost

na seznamu izpolnjevati vrsto pogojev), na seznamu izpolnjevati vrsto pogojev), 6.6. CAC 40 (Pariz) in tako naprej.CAC 40 (Pariz) in tako naprej.


Borzni nadzorBorzni nadzor

Borza nadzoruje poslovanje z vrednostnimi Borza nadzoruje poslovanje z vrednostnimi papirji in ob kršitvah ukrepa v skladu s svojimi papirji in ob kršitvah ukrepa v skladu s svojimi pristojbinami; pristojbinami;

Borzo nadzoruje Agencija za trg vrednostnih Borzo nadzoruje Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki ji borza tudi poroča o svojih ukrepih v papirjev, ki ji borza tudi poroča o svojih ukrepih v zvezi z borznim poslovanjem; zvezi z borznim poslovanjem;

Pri borzi deluje častno sodišče, ki obravnava Pri borzi deluje častno sodišče, ki obravnava kršitve ter izreka ukrepe.kršitve ter izreka ukrepe.


Javnost podatkov na borzahJavnost podatkov na borzah

Tečajnice oz. drugi podatki o doseženih Tečajnice oz. drugi podatki o doseženih tečajih postanejo javni v trenutku, ko jih tečajih postanejo javni v trenutku, ko jih prejmejo sredstva javnega obveščanja; prejmejo sredstva javnega obveščanja; javne publikacije borze so letno poročilo, javne publikacije borze so letno poročilo, bilteni, statistični podatki, tečajnice itd.bilteni, statistični podatki, tečajnice itd.

FINANČNI FINANČNI KAZALCIKAZALCI


Finančni kazalciFinančni kazalci

Da bi lahko ocenili finančno stanje podjetja Da bi lahko ocenili finančno stanje podjetja in njegove potrebe po financiranju, in njegove potrebe po financiranju, moramo: moramo: • raziskati raziskati strukturo premoženja in kapitalastrukturo premoženja in kapitala

(tj. stanje v določenem trenutku) ali (tj. stanje v določenem trenutku) ali • primerjati pričakovane bodoče prihodke in primerjati pričakovane bodoče prihodke in

izdatke (izdatke (izdelati finančni planizdelati finančni plan) )


Kazalci strukture kapitalaKazalci strukture kapitala

Kaže na Kaže na razmerje med lastnim in tujim razmerje med lastnim in tujim kapitalomkapitalom nam pojasnjuje, kakšna sredstva nam pojasnjuje, kakšna sredstva imamo na razpolago v posameznih obdobjih. imamo na razpolago v posameznih obdobjih.

Če je delež tujega kapitala previsok, so možnosti Če je delež tujega kapitala previsok, so možnosti za pridobivanje dodatnih tujih sredstev, za pridobivanje dodatnih tujih sredstev, sorazmerno skromne. To si lahko razložimo s sorazmerno skromne. To si lahko razložimo s tem, da pomeni lastni kapital nekakšno rizično tem, da pomeni lastni kapital nekakšno rizično odejo, s katero lahko pokrivamo morebitne odejo, s katero lahko pokrivamo morebitne izgube. Če je ta odeja prekratka, je tveganje izgube. Če je ta odeja prekratka, je tveganje tujega kapitala preveliko.tujega kapitala preveliko.


Razmerje med strukturo Razmerje med strukturo premoženja in strukturo kapitalapremoženja in strukturo kapitala

Dolgoročno vezane dele premoženja (naložbeno Dolgoročno vezane dele premoženja (naložbeno premoženje in tudi del gibljivih sredstev, npr.: minimalna premoženje in tudi del gibljivih sredstev, npr.: minimalna zaloga materiala, minimalno stanje gotovine) pokrivamo zaloga materiala, minimalno stanje gotovine) pokrivamo z dolgoročnim financiranjem (lastni kapital in dolgoročni z dolgoročnim financiranjem (lastni kapital in dolgoročni krediti). krediti).

Ostala gibljiva sredstva (zaloga blaga, ki jo lahko hitro Ostala gibljiva sredstva (zaloga blaga, ki jo lahko hitro prodamo, čeki, menice, vrednostni papirji in presežki prodamo, čeki, menice, vrednostni papirji in presežki potrebne gotovine) financiramo s kratkoročnimi krediti. potrebne gotovine) financiramo s kratkoročnimi krediti.

To pomeni da moramo doseči To pomeni da moramo doseči razmerje 1 : 1razmerje 1 : 1 med med dolgoročno vezanim premoženjem in dolgoročnim dolgoročno vezanim premoženjem in dolgoročnim kapitalom (kapitalom (zlato pravilo financiranja).zlato pravilo financiranja).


Kazalci likvidnostiKazalci likvidnosti

1. Statična likvidnost:1. Statična likvidnost: plačilna sposobnost plačilna sposobnost v določenem trenutkuv določenem trenutku Pri statični likvidnosti ugotavljamo, v kolikšnem Pri statični likvidnosti ugotavljamo, v kolikšnem

razmerju lahko podjetje pokriva kratkoročne razmerju lahko podjetje pokriva kratkoročne obveznosti s kratkoročno razpoložljivimi sredstvi obveznosti s kratkoročno razpoložljivimi sredstvi (npr.: z gotovino, s hitro unovčljivimi (npr.: z gotovino, s hitro unovčljivimi vrednostnimi papirji, s kratkoročno dospelimi vrednostnimi papirji, s kratkoročno dospelimi terjatvami, menicami, ki jih je mogoče terjatvami, menicami, ki jih je mogoče diskontirati) diskontirati)


Kazalci likvidnostiKazalci likvidnosti

2. 2. Dinamična likvidnost:Dinamična likvidnost: plačilna sposobnost plačilna sposobnost v določenem obdobjuv določenem obdobju pri dinamični likvidnosti, ali lahko podjetje pri dinamični likvidnosti, ali lahko podjetje

v določenem obdobju (teden, mesec, v določenem obdobju (teden, mesec, leto) pokriva svoje izdatke s prihodki. leto) pokriva svoje izdatke s prihodki.

FINANČNE USTANOVE FINANČNE USTANOVE IN BANKA SLOVENIJEIN BANKA SLOVENIJE


Finančne ustanove in posliFinančne ustanove in posli

1.1. aktivni posliaktivni posli (finančna ustanova (finančna ustanova odobrava kredite)odobrava kredite)

2.2. pasivni poslipasivni posli (zbiranje vlog) (zbiranje vlog)3.3. storitvestoritve, kot so:, kot so:

posredovanje plačil, posredovanje plačil, hramba (bančni trezorji) in hramba (bančni trezorji) in trgovanje (VP, devize, zlatniki…)trgovanje (VP, devize, zlatniki…)

4.4. svetovanje in informiranjesvetovanje in informiranje svojih strank svojih strank


Banka SlovenijeBanka Slovenije Je centralna banka R Slovenije, skrbi predvsem za Je centralna banka R Slovenije, skrbi predvsem za

stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine. do tujine.

Nastala je 25.06.1991, 08.10.1991 pa je postala Nastala je 25.06.1991, 08.10.1991 pa je postala samostojna centralna banka.samostojna centralna banka.

Ima mednarodne denarne rezerve.Ima mednarodne denarne rezerve. Poleg tega da je banka bank je tudi banka države.Poleg tega da je banka bank je tudi banka države. RS ima račun pri njej, sem priteka denar, ki ga država RS ima račun pri njej, sem priteka denar, ki ga država

pobira z davki.pobira z davki. Država se lahko zadolži do max. 5% proračuna RS ali do Država se lahko zadolži do max. 5% proračuna RS ali do

ene petine načrtovanega proračunskega primanjkljaja, vsa ene petine načrtovanega proračunskega primanjkljaja, vsa posojila mora do konca proračunskega leta vrniti.posojila mora do konca proračunskega leta vrniti.


Naloge Banke SlovenijeNaloge Banke Slovenije uravnava količino denarja v obtoku uravnava količino denarja v obtoku skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine kontrolira banke in hranilnicekontrolira banke in hranilnice izdaja bankovce in daje bankovce in kovance v obtokizdaja bankovce in daje bankovce in kovance v obtok podpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanovpodpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov predpisuje, organizira in usklajuje informacijski sistem, predpisuje, organizira in usklajuje informacijski sistem,

potreben za opravljanje njenih funkcij potreben za opravljanje njenih funkcij opravlja posle za Republiko Slovenijo v skladu z opravlja posle za Republiko Slovenijo v skladu z

zakonomzakonom opravlja druge posle, določene z zakonomopravlja druge posle, določene z zakonom


MENICA MENICA

IN IN

MENIČNO MENIČNO POSLOVANJEPOSLOVANJE


Zakon o meniciZakon o menici

Menico opredeljuje Menico opredeljuje Zakon o meniciZakon o menici Po zakonu o menici ni nujno, da se Po zakonu o menici ni nujno, da se

menična obveznost zapiše na uradni menična obveznost zapiše na uradni menični obrazec oziroma menični obrazec oziroma menično golicomenično golico, , zato pa so sestavni deli menične golice zato pa so sestavni deli menične golice obvezni zaradi pravne varnosti in zaradi obvezni zaradi pravne varnosti in zaradi plačila prometnega davka (to ni davek, ki plačila prometnega davka (to ni davek, ki ga je zamenjal DDV)ga je zamenjal DDV)


Zgodovinski nastanek meniceZgodovinski nastanek menice

Menica se je začela pojavljati že v 12. stoletju v Menica se je začela pojavljati že v 12. stoletju v trgovinskem poslovanju med državami. trgovinskem poslovanju med državami.

Nastala je zaradi potrebe po zamenjavi denarja Nastala je zaradi potrebe po zamenjavi denarja med različnimi mesti, kar so opravili na podlagi med različnimi mesti, kar so opravili na podlagi tako imenovanega meničnega pisma, ki ga je tako imenovanega meničnega pisma, ki ga je trgovec, ki je prišel v mesto, izročil določeni trgovec, ki je prišel v mesto, izročil določeni osebi. osebi.

Na podlagi meničnega pisma je lahko trgovec v Na podlagi meničnega pisma je lahko trgovec v drugem mestu sprejel določeno vsoto denarja, drugem mestu sprejel določeno vsoto denarja, veljavnega v mestu plačila. veljavnega v mestu plačila.


Kaj je v bistvu menica?Kaj je v bistvu menica?

Menica je z zakonom določeno vsebino in Menica je z zakonom določeno vsebino in v zakoniti obliki zapisana vrednostna v zakoniti obliki zapisana vrednostna listina, ki vsebuje enostransko abstraktno listina, ki vsebuje enostransko abstraktno obljubo izdajatelja menice, da bo po obljubo izdajatelja menice, da bo po določbah meničnega zakona plačal določbah meničnega zakona plačal denarni znesek osebi, ki je na menici denarni znesek osebi, ki je na menici označena kot upnik (remitent).označena kot upnik (remitent).


Zakon določa, katere bistvene Zakon določa, katere bistvene sestavine mora menica vsebovati. sestavine mora menica vsebovati.

Izraz MENICAIzraz MENICA trasant (izdajatelj)trasant (izdajatelj) trasat (plačnik)trasat (plačnik) remitent (upravičenec remitent (upravičenec

do plačila)do plačila)

menični znesek menični znesek datum in kraj izdajedatum in kraj izdaje datum in kraj plačiladatum in kraj plačila brezpogojni nalog po brezpogojni nalog po

katerem se izvrši plačilokaterem se izvrši plačilo


Gospodarski pomen meniceGospodarski pomen menice Kot Kot kreditno sredstvokreditno sredstvo omogoča imetniku menice omogoča imetniku menice

izkoristiti svoj kredit, hkrati pa upniku po izkoristiti svoj kredit, hkrati pa upniku po meničnem pravu zagotavlja, da bo menično vsoto meničnem pravu zagotavlja, da bo menično vsoto ob zapadlosti hitreje izterjal. ob zapadlosti hitreje izterjal.

Menica ima pomembno vlogo tudi kot Menica ima pomembno vlogo tudi kot instrument instrument zavarovanjazavarovanja denarnih obveznosti. denarnih obveznosti.

V nekaterih primerih je menica lahko tudi V nekaterih primerih je menica lahko tudi plačilno plačilno sredstvosredstvo, na primer če imetnik menice z njo , na primer če imetnik menice z njo plačuje obveznosti svojemu upniku. plačuje obveznosti svojemu upniku.


Pravne lastnosti menicePravne lastnosti menice Po svoji značilnosti je menica vrednostni papir, izdan Po svoji značilnosti je menica vrednostni papir, izdan

vedno v pisni obliki, pri čemer menična obveznost vedno v pisni obliki, pri čemer menična obveznost nastane z vpisom v menico in se uveljavlja ter prenaša z nastane z vpisom v menico in se uveljavlja ter prenaša z menico. menico.

Menica je v našem sistemu vedno obligacijski vrednostni Menica je v našem sistemu vedno obligacijski vrednostni papir, ker se glasi na določen denarni znesek.papir, ker se glasi na določen denarni znesek.

V nekaterih drugih pravnih sistemih pa poznajo tudi V nekaterih drugih pravnih sistemih pa poznajo tudi blagovno menico. blagovno menico.

Pravica iz menice je samostojna obveznost in se loči od Pravica iz menice je samostojna obveznost in se loči od obveznosti iz temeljnega posla. Tako na primer menica obveznosti iz temeljnega posla. Tako na primer menica ostane v veljavi tudi, če je pogodba o prodaji, na podlagi ostane v veljavi tudi, če je pogodba o prodaji, na podlagi katere je dolžnik izdal menico, razvezana. katere je dolžnik izdal menico, razvezana.


Uporaba meniceUporaba menice

Menica se uporablja predvsem kot Menica se uporablja predvsem kot kreditno sredstvo, kar pomeni, da se z njo kreditno sredstvo, kar pomeni, da se z njo zavaruje odlog plačila dolžnika. zavaruje odlog plačila dolžnika.

Boniteta menice je lahko zelo različna, Boniteta menice je lahko zelo različna, odvisno od vrste menice in od klavzul, ki odvisno od vrste menice in od klavzul, ki so zapisane na menici.so zapisane na menici.


Klavzule na meniciKlavzule na menici

Klavzule imajo različen pomen glede na Klavzule imajo različen pomen glede na dolžnika oziroma upnika. dolžnika oziroma upnika.

Tako so nekatere klavzule koristne za Tako so nekatere klavzule koristne za dolžnika in ob tem obremenjujejo upnika, dolžnika in ob tem obremenjujejo upnika, kot na primer klavzula "ne po nalogu"; kot na primer klavzula "ne po nalogu"; nekatere klavzule, zapisane v menici, so nekatere klavzule, zapisane v menici, so koristne za upnika in škodljive za dolžnika, koristne za upnika in škodljive za dolžnika, kot na primer "brez stroškov". kot na primer "brez stroškov".


Vrste menicVrste menic

Po zakonu o menici poznamo dve vrsti Po zakonu o menici poznamo dve vrsti menic, in sicer:menic, in sicer:

lastno menico (ali solo menica) in lastno menico (ali solo menica) in trasirano menico (ali trata).trasirano menico (ali trata).


Lastna menicaLastna menica

Pri lastni menici prevzema izdajatelj Pri lastni menici prevzema izdajatelj (trasant) obveznost, da bo ob zapadlosti (trasant) obveznost, da bo ob zapadlosti meničnemu upniku (remitentu) plačal na meničnemu upniku (remitentu) plačal na menici zapisano menično vsoto.menici zapisano menično vsoto.


Trasirana menicaTrasirana menica

Pri trasirani menici pa izdajatelj izda poziv Pri trasirani menici pa izdajatelj izda poziv drugi osebi (trasatu), da ta plača upniku v drugi osebi (trasatu), da ta plača upniku v menici zapisano vsoto.menici zapisano vsoto.

Ločimo:Ločimo:• Trasirano menicoTrasirano menico po lastnem nalogu (trasant po lastnem nalogu (trasant

in remitent je ista oseba)in remitent je ista oseba)• Trasirano menicoTrasirano menico po tujem nalogu (trasat, po tujem nalogu (trasat,

trasant in remitent so tri različne osebe)trasant in remitent so tri različne osebe)


Pomen meničnega avala (poroka)Pomen meničnega avala (poroka)

Pri obeh menicah lahko srečamo tudi Pri obeh menicah lahko srečamo tudi avalistaavalista, to je oseba, ki podpiše menico na , to je oseba, ki podpiše menico na sprednji strani in s tem postane porok za sprednji strani in s tem postane porok za plačilne obveznosti iz menice.plačilne obveznosti iz menice.

Kredibilnost menice je velikokrat odvisna Kredibilnost menice je velikokrat odvisna ravno od avalista.ravno od avalista.


Običajno kroženje meniceObičajno kroženje menice

Trasant izda menico.Trasant izda menico. Trasat jo akceptira (podpiše, da bo plačal), Trasat jo akceptira (podpiše, da bo plačal),

če ne gre za lastno menico.če ne gre za lastno menico. Remitent prejme menico in jo vnovči na Remitent prejme menico in jo vnovči na

trasatovi banki na dan dospelosti oz. trasatovi banki na dan dospelosti oz. najkasneje po 48 urah.najkasneje po 48 urah.

Če ne pride do plačila, je potrebno izpeljati Če ne pride do plačila, je potrebno izpeljati menični protest, notifikacijo in zahtevek za menični protest, notifikacijo in zahtevek za menični regres.menični regres.


Prenos menicePrenos menice

Menica se lahko pred njeno zapadlostjo prenese Menica se lahko pred njeno zapadlostjo prenese na drugo osebo z meničnim indosamentom, ki na drugo osebo z meničnim indosamentom, ki se označi na hrbtni strani menice in je lahko:se označi na hrbtni strani menice in je lahko:• popolni popolni (“namesto meni plačajte po nalogu Mateji (“namesto meni plačajte po nalogu Mateji

Pirc, Kogojeva 2, Brežice”)Pirc, Kogojeva 2, Brežice”)• bjankobjanko (samo podpis indosanta) (samo podpis indosanta)• na prinosnikana prinosnika

(“namesto meni plačajte po nalogu prinosniku” te (“namesto meni plačajte po nalogu prinosniku” te menice)menice)

• delnidelni je ničen je ničen Indosant prenese menične pravice na Indosant prenese menične pravice na

indosatarja (novega lastnika)z indosamentom.indosatarja (novega lastnika)z indosamentom.


Diskontiranje meniceDiskontiranje menice Menico lahko pred njeno zapadlostjo prodamo Menico lahko pred njeno zapadlostjo prodamo

banki, ki nam izplača manjši znesek od banki, ki nam izplača manjši znesek od navedenega na menici (navedenega na menici (NOMINALNE NOMINALNE VREDNOSTIVREDNOSTI).).

Odšteje nam:Odšteje nam:• diskontne obresti (dobimo diskontne obresti (dobimo DISKONTIRANO DISKONTIRANO

VREDNOSTVREDNOST MENICE MENICE))

• provizijo (v % od diskontirane vrednosti menice in provizijo (v % od diskontirane vrednosti menice in

• pristojbine oz. gotovinske stroške (tako dobimo pristojbine oz. gotovinske stroške (tako dobimo

izplačano t.i. izplačano t.i. OBRAČUNSKO VREDNOSTOBRAČUNSKO VREDNOST MENICE)MENICE)


Amortizacija menice – kaj storimo v Amortizacija menice – kaj storimo v primeru izgube menice?primeru izgube menice?

Ker je menica prezentacijski vrednostni papir, mora tisti, ki je Ker je menica prezentacijski vrednostni papir, mora tisti, ki je menico izgubil, ali mu je bila uničena oz. ukradena, za menico izgubil, ali mu je bila uničena oz. ukradena, za ohranitev pravic iz menice sprožiti posebni sodni postopek ohranitev pravic iz menice sprožiti posebni sodni postopek (AMORTIZACIJA MENICE) v katerem se menica (AMORTIZACIJA MENICE) v katerem se menica razveljavi. razveljavi.

Imetnik mora v svojem predlogu sodišču navesti bistvene Imetnik mora v svojem predlogu sodišču navesti bistvene sestavine menice in izkazati za verjetno, da je menico sestavine menice in izkazati za verjetno, da je menico resnično imel. resnično imel.

Sodišče nato izda razglas, ki se objavi v Ur.l. RS, s katerim Sodišče nato izda razglas, ki se objavi v Ur.l. RS, s katerim pozove k predložitvi uničene menice v 60 dneh, sicer bo pozove k predložitvi uničene menice v 60 dneh, sicer bo menica razveljavljena. menica razveljavljena.

Na podlagi odločbe sodišča o amortizaciji lahko predlagatelj Na podlagi odločbe sodišča o amortizaciji lahko predlagatelj uveljavlja svoje menične pravice.uveljavlja svoje menične pravice.


Kontrolna vprašanja - menicaKontrolna vprašanja - menica1.1. Kaj je pravno izhodišče, ki ureja menico in menično poslovanje?Kaj je pravno izhodišče, ki ureja menico in menično poslovanje?2.2. Kaj je menična golica oz. blanket?Kaj je menična golica oz. blanket?3.3. Pojasnite zgodovinski nastanek menice!Pojasnite zgodovinski nastanek menice!4.4. Kaj je definicija menice?Kaj je definicija menice?5.5. Naštejte bistvene sestavine menice.Naštejte bistvene sestavine menice.6.6. Obrazložite gospodarski pomen menice!Obrazložite gospodarski pomen menice!7.7. Kakšne so pravne lastnosti menice?Kakšne so pravne lastnosti menice?8.8. Od česa je odvisna boniteta menice?Od česa je odvisna boniteta menice?9.9. Katere klavzule se lahko pojavijo na menici?Katere klavzule se lahko pojavijo na menici?10.10. Opišite vrste menic.Opišite vrste menic.11.11. Pojasnite pojem in lastnosti lastne menice.Pojasnite pojem in lastnosti lastne menice.12.12. Kaj je trasirana menica?Kaj je trasirana menica?13.13. Katere oblike trasiranih menic ločimo?Katere oblike trasiranih menic ločimo?14.14. Kdo je menični aval?Kdo je menični aval?15.15. Opišite običajno kroženje meniceOpišite običajno kroženje menice16.16. Kako se menica prenaša?Kako se menica prenaša?17.17. Opišite vrste indosamentov.Opišite vrste indosamentov.18.18. Pojasnite pojem in pomen diskontiranje menice.Pojasnite pojem in pomen diskontiranje menice.19.19. Naredite obračun menice.Naredite obračun menice.20.20. Kaj moramo narediti v primeru izgube menice?Kaj moramo narediti v primeru izgube menice?

CESIJA INCESIJA INASIGNACIJA ALI NAKAZILOASIGNACIJA ALI NAKAZILO


Cesija Cesija S cesijo se S cesijo se prenese terjatev na prenese terjatev na

novega upnikanovega upnika. . S pogodbo o odstopu terjatve S pogodbo o odstopu terjatve

prenese dosedanji upnik (odstopnik prenese dosedanji upnik (odstopnik ali ali cedentcedent) terjatev na drugega ) terjatev na drugega novega upnika (prevzemnika ali novega upnika (prevzemnika ali cesionarjacesionarja). ).

Bistveno pri tem je, da dolžnik Bistveno pri tem je, da dolžnik ((cessuscessus) pri sklenitvi tega posla ne ) pri sklenitvi tega posla ne sodeluje. To pomeni, da dolžnikova sodeluje. To pomeni, da dolžnikova privolitev ni potrebna. privolitev ni potrebna.


CesijaCesija

Izjema od tega pravila je obstoj Izjema od tega pravila je obstoj dogovora med upnikom in dolžnikom dogovora med upnikom in dolžnikom o tem, da upnik ne bo smel prenesti o tem, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega upnika ali da je terjatve na drugega upnika ali da je ne bo smel prenesti brez njegove ne bo smel prenesti brez njegove privolitve. V tem primeru pogodba o privolitve. V tem primeru pogodba o cesiji za dolžnika nima učinka.cesiji za dolžnika nima učinka.


Značilnosti cesijeZnačilnosti cesije

Odstopnik mora dolžnika o odstopu Odstopnik mora dolžnika o odstopu obvestitiobvestiti

Odstopnik prevzemniku jamči za Odstopnik prevzemniku jamči za resničnost in obstoj odstopljene resničnost in obstoj odstopljene terjatveterjatve

Oblika pogodbe o odstopu terjatve ni Oblika pogodbe o odstopu terjatve ni določena (vzorec možne pogodbe je določena (vzorec možne pogodbe je v učbeniku)v učbeniku)


Posledice cesije v primeru Posledice cesije v primeru stečajnega postopkastečajnega postopka

Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka. dnem začetka stečajnega postopka. (Zakaj?)(Zakaj?)

V primeru cesije je predmet izpodbijanja V primeru cesije je predmet izpodbijanja sklenitev pogodbe o cesiji, s katero se je sklenitev pogodbe o cesiji, s katero se je zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika (odstopnika) za znesek odstopljene (odstopnika) za znesek odstopljene terjatve. terjatve.


Vzorec pogodbene klavzule o cesijiVzorec pogodbene klavzule o cesiji

Odstopnik odstopa prevzemniku svojo terjatev, ki jo ima proti Odstopnik odstopa prevzemniku svojo terjatev, ki jo ima proti

dolžniku, podjetju_______ d.o.o. s sedežem v ________, po dolžniku, podjetju_______ d.o.o. s sedežem v ________, po

računu št. ___ z dne ______ v višini ______EUR, zapadle v plačilo računu št. ___ z dne ______ v višini ______EUR, zapadle v plačilo

dne_______ . dne_______ .

Odstopnik odstopa prevzemniku svojo terjatev zoper dolžnika Odstopnik odstopa prevzemniku svojo terjatev zoper dolžnika

zaradi plačila obveznosti, ki jo ima odstopnik nasproti zaradi plačila obveznosti, ki jo ima odstopnik nasproti

prevzemniku na podlagi prodajne pogodbe št._____z dne_____ .prevzemniku na podlagi prodajne pogodbe št._____z dne_____ .

Z odstopom terjatve preidejo na prevzemnika vse pravice iz Z odstopom terjatve preidejo na prevzemnika vse pravice iz

odstopljene terjatve. Prevzemnik ima zoper dolžnika enake odstopljene terjatve. Prevzemnik ima zoper dolžnika enake

pravice, kot bi jih do odstopa terjatev nasproti dolžniku imel pravice, kot bi jih do odstopa terjatev nasproti dolžniku imel

odstopnik.odstopnik.


Vzorec pogodbene klavzule o cesiji….nadaljevanjeVzorec pogodbene klavzule o cesiji….nadaljevanje

Odstopnik izroči prevzemniku vse listine, ki dokazujejo Odstopnik izroči prevzemniku vse listine, ki dokazujejo obstoj in višino terjatve. obstoj in višino terjatve.

Odstopnik je prevzemniku odgovoren za obstoj in Odstopnik je prevzemniku odgovoren za obstoj in izterljivost terjatve vse do višine zneska, ki ga bo izterljivost terjatve vse do višine zneska, ki ga bo odstopnik prejel od prevzemnika. odstopnik prejel od prevzemnika.

Preko tega zneska je odstopnik odgovoren prevzemniku Preko tega zneska je odstopnik odgovoren prevzemniku za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.stroškov v postopku zoper dolžnika.

Odstopnik se zaveže takoj po podpisu te pogodbe Odstopnik se zaveže takoj po podpisu te pogodbe dolžnika obvestiti o odstopu terjatve in mu sporočiti, da dolžnika obvestiti o odstopu terjatve in mu sporočiti, da

je prevzemnik njegov novi upnik.je prevzemnik njegov novi upnik.


Asignacija ali nakaziloAsignacija ali nakazilo

Asignacijo ureja Asignacijo ureja Zakon o obligacijskih Zakon o obligacijskih razmerjihrazmerjih. .

Pri asignaciji gre za Pri asignaciji gre za razmerje med tremi razmerje med tremi strankami:strankami:• asignantom oz. nakazovalcem, asignantom oz. nakazovalcem, • asignatom oz. nakazancem in asignatom oz. nakazancem in • asignatarjem oz. prejemnikom nakazila.asignatarjem oz. prejemnikom nakazila.


AsignacijaAsignacija Stranka, ki izda nakazilo (Stranka, ki izda nakazilo (asignantasignant), pooblasti dve ), pooblasti dve

drugi stranki:drugi stranki:• Eno stranko (Eno stranko (asignataasignata) pooblasti, da drugi plača, ) pooblasti, da drugi plača, • drugo stranko (drugo stranko (asignatarjaasignatarja) pa pooblasti, da to ) pa pooblasti, da to

plačilo sprejme.plačilo sprejme. Asignant želi, da asignat namesto njemu plača Asignant želi, da asignat namesto njemu plača

asignatarjuasignatarju Namesto, da bi dolžnik plačal svojemu upniku, plača Namesto, da bi dolžnik plačal svojemu upniku, plača

upniku tega upnika. upniku tega upnika. Asignacija ni pogodba, ampak gre za dve enostranski Asignacija ni pogodba, ampak gre za dve enostranski

izjavi volje, za kateri ni obvezno, da sta zapisani.izjavi volje, za kateri ni obvezno, da sta zapisani.


AsignacijaAsignacija

Asignacija doseže svoj namen samo, če asignat plača ali pa se zaveže, da bo plačal (akceptira pooblastilo) in če asignatar plačila ne odkloni.

Asignatar še vedno lahko terja prejšnega dolžnika (asignanta), v primeru, če novi dolžnik (asignat) noče plačati.

Pri asignaciji je treba paziti na krajši zastaralni rok; pravica asignatarja, da zahteva plačilo od asignata, zastara v enem letu.


Vzorec pogodbe o asignacijiVzorec pogodbe o asignaciji&&&navedba pogodbenih strank&..&&&navedba pogodbenih strank&..

1. člen1. členPogodbene stranke, kot nesporno ugotavljajo,da ima:Pogodbene stranke, kot nesporno ugotavljajo,da ima:

1. asignatar do asignanta zapadlo denarno terjatev, po rač. št.__ z 1. asignatar do asignanta zapadlo denarno terjatev, po rač. št.__ z dne__ v višini___EUR;dne__ v višini___EUR;

2. asignant do asignata zapadlo denarno terjatev, po rač. št.__ 2. asignant do asignata zapadlo denarno terjatev, po rač. št.__ z dne__ v višini___EUR;z dne__ v višini___EUR;

2. člen2. členAsignant pooblašča asignata, da v njegovem imenu in v roku 8 dni Asignant pooblašča asignata, da v njegovem imenu in v roku 8 dni

po podpisu te pogodbe nakaže na žiro račun asignatarja št.__ po podpisu te pogodbe nakaže na žiro račun asignatarja št.__ pri banki_ celoten znesek iz 1. točke 1. člena te pogodbe, pri banki_ celoten znesek iz 1. točke 1. člena te pogodbe, asignatarja pa poziva, da tako izpolnitev v svojem imenu asignatarja pa poziva, da tako izpolnitev v svojem imenu

sprejme.sprejme.


Vzorec pogodbe o asignaciji…nadaljevanjeVzorec pogodbe o asignaciji…nadaljevanje

3. člen3. členAsignatar s podpisom te pogodbe privoli v nakazilo iz prejšnjega Asignatar s podpisom te pogodbe privoli v nakazilo iz prejšnjega

člena te pogodbe, asignat pa izrecno in nepreklicno izjavlja člena te pogodbe, asignat pa izrecno in nepreklicno izjavlja asignatarju, da nakazilo asignanta sprejema.asignatarju, da nakazilo asignanta sprejema.

4. člen4. členAsignatar in asignant sta sporazumna, da terjatev oz. dolg iz Asignatar in asignant sta sporazumna, da terjatev oz. dolg iz njunega dvostrankega razmerja po 1. točki 1. člena te pogodbe njunega dvostrankega razmerja po 1. točki 1. člena te pogodbe

v celoti preneha z dnem, ko asignat izpolni obveznost iz 2. v celoti preneha z dnem, ko asignat izpolni obveznost iz 2. člena te pogodbe.člena te pogodbe.

5. člen5. členAsignant in asignat sta sporazumna, da z izpolnitvijo nakazila iz 2. Asignant in asignat sta sporazumna, da z izpolnitvijo nakazila iz 2.

člena te pogodbe preneha terjatev asignanta iz 2. točke 1. člena te pogodbe preneha terjatev asignanta iz 2. točke 1. člena te pogodbe do višine_________EUR.člena te pogodbe do višine_________EUR.

&&&..sledijo navedbe o pristojnosti sodišča in veljavnosti&&&.&&&..sledijo navedbe o pristojnosti sodišča in veljavnosti&&&.


Pojmi in slovarji na spletuPojmi in slovarji na spletu

http://www.slonep.net/areas.html?lev0=1&lhttp://www.slonep.net/areas.html?lev0=1&lev1=4ev1=4

http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=28042804

http://www.moj-kredit.si/kredit-glosar/http://www.moj-kredit.si/kredit-glosar/


Članki s področja financ (za računovodje)Članki s področja financ (za računovodje) Kako izdelati investicijski elaborat (A. Klepec);Kako izdelati investicijski elaborat (A. Klepec); Cena Cena cassacassa scontasconta (A. Klepec); (A. Klepec); Cena finančnih virov (A. Klepec);Cena finančnih virov (A. Klepec); Plačilo s kartico ali popust za Plačilo s kartico ali popust za placiloplacilo z gotovino (A. Klepec); z gotovino (A. Klepec); Seminarska naloga: CENA KAPITALA (obračuni obresti...)(R. GornikSeminarska naloga: CENA KAPITALA (obračuni obresti...)(R. Gornik

););

Obrestne mere - načini obračunavanja obresti - temeljni pojmi (A. Obrestne mere - načini obračunavanja obresti - temeljni pojmi (A. Klepec);Klepec);

Investicije - ocenjevanje investicijskih projektov (Z. Čebokli) Investicije - ocenjevanje investicijskih projektov (Z. Čebokli) Računovodske noviceRačunovodske novice Iščete računovodstvo?Iščete računovodstvo? Najbolj brane straniNajbolj brane strani Zadnjih 10 vpisovZadnjih 10 vpisov Kilometrine, dnevnice...Kilometrine, dnevnice... Slovenski računovodski standardiSlovenski računovodski standardi KnjigovodstvoKnjigovodstvo Davki in prispevkiDavki in prispevki Programska opremaProgramska oprema


Prezentacije programov s področja Prezentacije programov s področja financfinanc

Banka Slovenije - Devizni tečajiBanka Slovenije - Devizni tečaji Program ObrestiProgram Obresti Program Investicijski elaborat 5.4Program Investicijski elaborat 5.4 Program Cena kapitala 7.0Program Cena kapitala 7.0 Najnovejši devizni tečajNajnovejši devizni tečaj Prenos dnevnih podatkovPrenos dnevnih podatkov Prenos vseh podatkov tekočega letaPrenos vseh podatkov tekočega leta


Finančna zakonodajaFinančna zakonodaja

Obrestne mere - SURSObrestne mere - SURS Zakon o gospodarskih družbah Zakon o gospodarskih družbah Zakon o deviznem poslovanju Zakon o deviznem poslovanju Zakon o finančnem poslovanju podjetijZakon o finančnem poslovanju podjetij Indeksi cen na drobno Indeksi cen na drobno Indeksi cen življenjskih potrebščin Indeksi cen življenjskih potrebščin Temeljna obrestna mera (TOM) Temeljna obrestna mera (TOM) SURS - podatkovni portal SURS - podatkovni portal Podatki evropskega statističnega urada Podatki evropskega statističnega urada

(EUROSTAT) o cenah (EUROSTAT) o cenah


Razno – povezave na strani s Razno – povezave na strani s področja financpodročja financ

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in

prisilnem prenehanju (ZFPPiPP):prisilnem prenehanju (ZFPPiPP): http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO4735.htmlhttp://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO4735.html Zakon o bančništvu:Zakon o bančništvu: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4300.htmlhttp://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4300.html

Zakon o zavarovalništvu:Zakon o zavarovalništvu: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1636.htmlhttp://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1636.html

Obrestovanje:Obrestovanje: http://www.spletno-ucenje.com/show.aspx?xid=WBT:X:PredstavitevSpletaja&spletaj_id=119http://www.spletno-ucenje.com/show.aspx?xid=WBT:X:PredstavitevSpletaja&spletaj_id=119

Ekonomski in finančni podatki za SlovenijoEkonomski in finančni podatki za Slovenijo Arhiv finančnih podatkov - devizne tečajnice, obrestne mere in Arhiv finančnih podatkov - devizne tečajnice, obrestne mere in

časovne vrste časovne vrste Temeljna obrestna mera (TOM) in obrestna mera zamudnih obresti Temeljna obrestna mera (TOM) in obrestna mera zamudnih obresti

(ZOM) - od 08.1995 do 06.2006(ZOM) - od 08.1995 do 06.2006 Real Estate Backed Bridge LoansReal Estate Backed Bridge Loans Finančni nasveti:Finančni nasveti: http://cekin.si/faq//financi_vodic/ http://cekin.si/faq//financi_vodic/


Dodatna pojasnila (spletni viri) za Dodatna pojasnila (spletni viri) za vprašanja za teoretični delvprašanja za teoretični del

Prednosti uvedbe evraPrednosti uvedbe evra• http://www.evro.si/pogosta-vprasanja/uvedba/#02http://www.evro.si/pogosta-vprasanja/uvedba/#02

Evropska centralna banka - politikaEvropska centralna banka - politika• http://www.ecb.int/ecb/orga/escb/html/index.sl.html http://www.ecb.int/ecb/orga/escb/html/index.sl.html

Vloga banke Slovenije v EUVloga banke Slovenije v EU• http://www.bsi.si/ekonomska-in-monetarna-unija.asp?MapaId=1268 http://www.bsi.si/ekonomska-in-monetarna-unija.asp?MapaId=1268

Subvencije denarnih sredstev iz proračuna EU Subvencije denarnih sredstev iz proračuna EU • http://www.euskladi.si/http://www.euskladi.si/

Primarni in knjižni denarPrimarni in knjižni denar • http://www.pavliha.org/finance/denar.htm http://www.pavliha.org/finance/denar.htm

Računovodstvo in financeRačunovodstvo in finance• http://www.pavliha.org/finance/racunovodstvo_in_finance.htmhttp://www.pavliha.org/finance/racunovodstvo_in_finance.htm

Finančno načrtovanjeFinančno načrtovanje

• Kratkoročno in dolgoročnoKratkoročno in dolgoročno Funkcije in vrste finančnih trgovFunkcije in vrste finančnih trgov

• http://www.pavliha.org/finance/financni_trgi.htm http://www.pavliha.org/finance/financni_trgi.htm Razlika med depozitnimi in nedepozitnimi ustanovamiRazlika med depozitnimi in nedepozitnimi ustanovami

• http://www.pavliha.org/finance/financne_institucije.htmhttp://www.pavliha.org/finance/financne_institucije.htm


Promptni in terminski posliPromptni in terminski posli Borzni tečaji – vrste in opredelitveBorzni tečaji – vrste in opredelitve Zavarovane in nezavarovane obvezniceZavarovane in nezavarovane obveznice Navadne in prednostne delniceNavadne in prednostne delnice Nominalna, bilančna in tržna vrednost delnicNominalna, bilančna in tržna vrednost delnic Zavarovanje terjatev in dolgovZavarovanje terjatev in dolgov Vprašanja v zvezi z investicijami Vprašanja v zvezi z investicijami


Kratkoročno finančno načrtovanjeKratkoročno finančno načrtovanje Pri poslovanju podjetja v določenih časovnih obdobjih Pri poslovanju podjetja v določenih časovnih obdobjih

se praviloma pojavljajo se praviloma pojavljajo presežki denarnih pritokov in presežki denarnih pritokov in na drugi strani primanjkljajina drugi strani primanjkljaji..

Kratkoročno finančno načrtovanje se načrtuje Kratkoročno finančno načrtovanje se načrtuje s s pomočjo načrta denarnih tokov, ki preprosto pomočjo načrta denarnih tokov, ki preprosto povedano vsebuje vse pritoke in odtoke.povedano vsebuje vse pritoke in odtoke.

Omogoča Omogoča znižanje stroškov poslovanjaznižanje stroškov poslovanja.. Omogoča izdelavo načrta dnevnih, tedenskih in Omogoča izdelavo načrta dnevnih, tedenskih in

mesečnih mesečnih denarnih tokov.mesečnih mesečnih denarnih tokov. Poleg tega je potrebno predvideti vsaj še:Poleg tega je potrebno predvideti vsaj še:

• delež prodaje na kredit,delež prodaje na kredit,• časovno razporeditev odplačil kreditov kupcev,časovno razporeditev odplačil kreditov kupcev,• politiko oblikovanja zalog,politiko oblikovanja zalog,• način izplačevanja režijskih stroškov,način izplačevanja režijskih stroškov,• izdatke za investicije v osnovna sredstva,izdatke za investicije v osnovna sredstva,• kdaj bodo plačani davki.kdaj bodo plačani davki.


Dolgoročno finančno načrtovanjeDolgoročno finančno načrtovanje Za izdelavo potrebnih finančnih sredstev v določenem Za izdelavo potrebnih finančnih sredstev v določenem

časovnem obdobju in načinu njihove pridobitve pomeni časovnem obdobju in načinu njihove pridobitve pomeni načrtovanje dobičkanačrtovanje dobička poslovanja nepogrešljivo osnovo. poslovanja nepogrešljivo osnovo.

Za namen dolgoročnega finančnega načrtovanja je Za namen dolgoročnega finančnega načrtovanja je potrebno pripraviti potrebno pripraviti načrte izkaza uspeha in bilance načrte izkaza uspeha in bilance stanja za prihodnje (a) časovno obdobje (astanja za prihodnje (a) časovno obdobje (a), vendar pa ), vendar pa so za sam načrt financiranja nato potrebne ustrezne so za sam načrt financiranja nato potrebne ustrezne prilagoditve načrtovanih izkazov poslovanja.prilagoditve načrtovanih izkazov poslovanja.

Načrtovati je potrebno tudi Načrtovati je potrebno tudi bilanco stanjabilanco stanja. Postopek ima . Postopek ima navadno štiri faze:navadno štiri faze:• ocena možnih obsegov prodaje v načrtovanem obdobju,ocena možnih obsegov prodaje v načrtovanem obdobju,• opredelitev postavk, ki so neposredno odvisne od obsega opredelitev postavk, ki so neposredno odvisne od obsega

prodaje in izračuna vrednosti le teh,prodaje in izračuna vrednosti le teh,• določitev postavk, ki so neodvisne od obsega prodaje,določitev postavk, ki so neodvisne od obsega prodaje,• izenačitev aktive s pasivo, kar terja načrt financiranja izenačitev aktive s pasivo, kar terja načrt financiranja

poslovanja.poslovanja.


Promptni in terminski posliPromptni in terminski posli

Na borzi vrednostnih papirjev trgujejo z Na borzi vrednostnih papirjev trgujejo z delnicami, obveznicami, investicijskimi delnicami, obveznicami, investicijskimi certifikati … Namen sklepanja poslov je certifikati … Namen sklepanja poslov je lahko dolgoročna naložba kapitala ali lahko dolgoročna naložba kapitala ali špekulacija (dobiček zaradi spremembe špekulacija (dobiček zaradi spremembe tečaja). tečaja).


Promptni posliPromptni posli Promptni posliPromptni posli se izpolnijo takoj ali v najkrajšem času. se izpolnijo takoj ali v najkrajšem času.

Terminski posli pa se sklepajo za trdno določeni poznejši Terminski posli pa se sklepajo za trdno določeni poznejši čas. Če se tečaj vrednostnega papirja v tem času spremeni čas. Če se tečaj vrednostnega papirja v tem času spremeni tako, kot stranka pričakuje, bo ustvarila dobiček. Lahko so: tako, kot stranka pričakuje, bo ustvarila dobiček. Lahko so:

• Nakupni posli – Kupec terminsko kupi vrednostni papir po Nakupni posli – Kupec terminsko kupi vrednostni papir po današnjem borznem tečaju za določen dan v prihodnosti in današnjem borznem tečaju za določen dan v prihodnosti in upa, da se bo tečaj povišal. Če se to uresniči, je bila nakupna upa, da se bo tečaj povišal. Če se to uresniči, je bila nakupna cena ugodna, saj lahko pridobljeni vrednostni papir takoj proda cena ugodna, saj lahko pridobljeni vrednostni papir takoj proda naprej po višjem tečaju. naprej po višjem tečaju.

• Prodajni posli – Imetnik proda vrednostni papir po današnjem Prodajni posli – Imetnik proda vrednostni papir po današnjem borznem tečaju za določen dan v prihodnosti, ker pričakuje, da borznem tečaju za določen dan v prihodnosti, ker pričakuje, da se bo tečaj znižal. Na ta način iztrži od prodaje več kot bo se bo tečaj znižal. Na ta način iztrži od prodaje več kot bo takrat tečaj na borzi. takrat tečaj na borzi.


Terminski posliTerminski posli Terminski posliTerminski posli so pretežno špekulativni posli. so pretežno špekulativni posli.

Obračun, to je dejanska prodaja ali nakup Obračun, to je dejanska prodaja ali nakup vrednostnega papirja, se opravita šele v vrednostnega papirja, se opravita šele v prihodnosti ob izteku dogovorjenega časa. Ob prihodnosti ob izteku dogovorjenega časa. Ob sklenitvi je potrebno samo majhno predplačilo. sklenitvi je potrebno samo majhno predplačilo. Zato za terminske posle ne potrebujemo Zato za terminske posle ne potrebujemo kapitala. kapitala.

Terminski posli so lahko tudi opcijski. Opcija daje Terminski posli so lahko tudi opcijski. Opcija daje imetniku pravico, da v določenem roku lahko, če imetniku pravico, da v določenem roku lahko, če želi, kupi ali proda določen vrednostni papir po želi, kupi ali proda določen vrednostni papir po določenem tečaju. Tudi tu ločimo nakupne in določenem tečaju. Tudi tu ločimo nakupne in prodajne opcije. Kupci nakupnih opcij upajo, da se prodajne opcije. Kupci nakupnih opcij upajo, da se bo tečaj povečal. Prodajne opcije pa prinašajo bo tečaj povečal. Prodajne opcije pa prinašajo dobiček, če tečaj vrednostnega papirja pade. dobiček, če tečaj vrednostnega papirja pade. Opcije so špekulativni vrednostni papirji, pri Opcije so špekulativni vrednostni papirji, pri katerem so možni visoki dobički (in izgube). katerem so možni visoki dobički (in izgube).


Borzni tečaji – vrste in opredelitveBorzni tečaji – vrste in opredelitve

Tečaj vrednostnih papirjev se oblikuje na borzi glede na Tečaj vrednostnih papirjev se oblikuje na borzi glede na ponudbo vrednostnih papirjev in povpraševanjem po njih. ponudbo vrednostnih papirjev in povpraševanjem po njih. Oblikuje se lahko na dva načina: Oblikuje se lahko na dva načina:

• Enotni (dnevni) tečajEnotni (dnevni) tečaj – Vsi posli borznega dne se izračunavajo – Vsi posli borznega dne se izračunavajo po enotnem tečaju. Ob tem lahko ostane del vrednostnih po enotnem tečaju. Ob tem lahko ostane del vrednostnih papirjev neprodan. papirjev neprodan.

• Spremenljivo kotiranje (tekoče trgovanje)Spremenljivo kotiranje (tekoče trgovanje) – V enem – V enem borznem dnevu se tečaji spreminjajo glede na ponudbo in borznem dnevu se tečaji spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje. Vsak posel se lahko sklepa po drugem tečaju. povpraševanje. Vsak posel se lahko sklepa po drugem tečaju. Javno objavljajo začetni in končni tečaj ter najnižji in najvišji Javno objavljajo začetni in končni tečaj ter najnižji in najvišji dnevni tečaj dneva. dnevni tečaj dneva.

Dogajanje na borzi prikazuje borzni indeks. Prikazuje povprečno Dogajanje na borzi prikazuje borzni indeks. Prikazuje povprečno gibanje tečajev najpomembnejših vrednostnih papirjev. gibanje tečajev najpomembnejših vrednostnih papirjev. Imenujejo se Dow Jones (New York), Nikkei (Tokio), na Imenujejo se Dow Jones (New York), Nikkei (Tokio), na Ljubljanski borzi pa SBI - Slovenski borzni indeks.Ljubljanski borzi pa SBI - Slovenski borzni indeks.


Obveznice - zavarovane in nezavarovane Obveznice - zavarovane in nezavarovane obvezniceobveznice

NezavarovaneNezavarovane• V anglosaksonskih državah je taka večina V anglosaksonskih državah je taka večina

industrijskih in finančnih obveznic. Z drugo industrijskih in finančnih obveznic. Z drugo besedo so to zadolžnice. Lahko so dolgoročne besedo so to zadolžnice. Lahko so dolgoročne (15-30 let) oz. srednjeročne (7-10 let)(15-30 let) oz. srednjeročne (7-10 let)

ZavarovaneZavarovane• Takšne so izdaje storitvenih in železniških Takšne so izdaje storitvenih in železniških

obveznic. Zavaravane soobveznic. Zavaravane so S hipotekoS hipoteko Z začasno odstopljenemi vrednostnimi papirjiZ začasno odstopljenemi vrednostnimi papirji S potrdilom o začasnem lastništvuS potrdilom o začasnem lastništvu


Delnice – navadne in prednostneDelnice – navadne in prednostne Delnica je Delnica je lastniški vrednostni papirlastniški vrednostni papir. V osnovi jih . V osnovi jih

delimo na delimo na navadne oz. rednenavadne oz. redne in in prednostneprednostne. . Temeljna razlika med njima je Temeljna razlika med njima je v višini dividendv višini dividend. .

Prednostne delnice praviloma nosijo vnaprej znano in Prednostne delnice praviloma nosijo vnaprej znano in višjo dividendo kot navadne delnice, katerih dividenda višjo dividendo kot navadne delnice, katerih dividenda je močno odvisna od uspešnosti poslovanja podjetja. je močno odvisna od uspešnosti poslovanja podjetja. Druga razlika je Druga razlika je v primeru stečaja ali likvidacije v primeru stečaja ali likvidacije podjetja,podjetja, kjer imajo prednostni delničarji pravico do kjer imajo prednostni delničarji pravico do poplačila pred navadnimi delničarji. Po drugi strani pa poplačila pred navadnimi delničarji. Po drugi strani pa dajejo navadne delnice imetniku dajejo navadne delnice imetniku pravico do pravico do soodločanjasoodločanja v podjetju, kar ne velja za imetnike v podjetju, kar ne velja za imetnike običajnih prednostnih delnic. običajnih prednostnih delnic.

Večino delnic na kapitalskih trgih predstavljajo Večino delnic na kapitalskih trgih predstavljajo navadne delnice.navadne delnice.


Nominalna, bilančna in tržna vrednost delnicNominalna, bilančna in tržna vrednost delnic Nominalna vrednost (angl. 'Nominal Value')Nominalna vrednost (angl. 'Nominal Value')

• Osnovni delniški kapital se ob ustanovitvi delniške družbe Osnovni delniški kapital se ob ustanovitvi delniške družbe razdeli na določeno število delnic, od katerih ima vsaka svojo razdeli na določeno število delnic, od katerih ima vsaka svojo nominalno vrednostnominalno vrednost. Seštevek vseh teh vrednosti predstavlja . Seštevek vseh teh vrednosti predstavlja osnovni kapital družbe (osnovni kapital = nominalna vrednost delnice osnovni kapital družbe (osnovni kapital = nominalna vrednost delnice x število izdanih delnic). Nominalna vrednost ne odraža poslovanja x število izdanih delnic). Nominalna vrednost ne odraža poslovanja podjetja, zato ni pravo vodilo za oceno ekonomske upravičenosti podjetja, zato ni pravo vodilo za oceno ekonomske upravičenosti tržne cene delnic.tržne cene delnic.

Knjigovodska (bilančna) vrednost (angl. 'Book Value')Knjigovodska (bilančna) vrednost (angl. 'Book Value')• Izračunamo jo iz podatkov izkaza stanja delniške družbe Izračunamo jo iz podatkov izkaza stanja delniške družbe

kot kot razmerje med velikostjo kapitala družbe in številom razmerje med velikostjo kapitala družbe in številom izdanih delnicizdanih delnic. Ponavadi je večja od nominalne vrednosti. . Ponavadi je večja od nominalne vrednosti. Najpogosteje se zamenjuje z notranjo vrednostjo in posledično se Najpogosteje se zamenjuje z notranjo vrednostjo in posledično se napačno sklepa, da je delnica podcenjena, če je njena knjigovodska napačno sklepa, da je delnica podcenjena, če je njena knjigovodska vrednost višja od njenega tečaja.vrednost višja od njenega tečaja.

Tržna vrednost (angl. 'Market Value')Tržna vrednost (angl. 'Market Value')• Tečaj delnice, ki ga delnica dosega na borzi. Ta tečaj Tečaj delnice, ki ga delnica dosega na borzi. Ta tečaj ni nujno enak ni nujno enak

njeni notranji vrednosti, saj je delnica na trgu lahko v njeni notranji vrednosti, saj je delnica na trgu lahko v določenem trenutku podcenjena ali precenjenadoločenem trenutku podcenjena ali precenjena. Vsekakor je . Vsekakor je tržna vrednost bistveno boljši pokazatelj njene prave vrednosti kot pa tržna vrednost bistveno boljši pokazatelj njene prave vrednosti kot pa njihova knjigovodska vrednost.njihova knjigovodska vrednost.


Načini obračunavanja obrestiNačini obračunavanja obresti

Navadni – linearni ali obrestno obrestni Navadni – linearni ali obrestno obrestni načini:načini:

Glej Glej http://www.akc.si/finance-obresti.htmhttp://www.akc.si/finance-obresti.htm


Notranje in zunanje financiranjeNotranje in zunanje financiranje

Glej tudi Glej tudi Notranje financiranje:Notranje financiranje: doseganje doseganje

pozitivnega denarnega toka z doseganjem pozitivnega denarnega toka z doseganjem dobička, obračunana amortizacija, dobička, obračunana amortizacija, vračunane rezervacije, kratkoročni denarni vračunane rezervacije, kratkoročni denarni tokovi, odprodaja (dezinvestiranje) tokovi, odprodaja (dezinvestiranje) sredstev.sredstev.

Zunanje financiranjeZunanje financiranje: priskrba dolžniškega : priskrba dolžniškega kapitala ali novi lastniški kapital. kapitala ali novi lastniški kapital.

http://www.blazkos.com/notranji-in-zunanji-viri.php


Lastno in tuje financiranjeLastno in tuje financiranje

Lastno financiranje obsega notranje Lastno financiranje obsega notranje financiranje in del zunanjega, kjer financiranje in del zunanjega, kjer družabniki vnašajo lastniški kapital.družabniki vnašajo lastniški kapital.

Tuje financiranje: priskrba tujega Tuje financiranje: priskrba tujega kapitala (posojilo), posebne pojavne kapitala (posojilo), posebne pojavne oblike zunanjega financiranja (lizing, oblike zunanjega financiranja (lizing, faktoring, forfering).faktoring, forfering).


Stroški financiranjeStroški financiranje Pri preskrbi kapitala in dolgov moramo računati ceno Pri preskrbi kapitala in dolgov moramo računati ceno

priskrbe. priskrbe. Stroške lastniškega kapitala moramo ocenjevati kot Stroške lastniškega kapitala moramo ocenjevati kot

oportunitetne stroške z vidika dejanske povprečne tržne oportunitetne stroške z vidika dejanske povprečne tržne cene (donosnosti) kapitala in nedoseganja te donosnosti kot cene (donosnosti) kapitala in nedoseganja te donosnosti kot žrtvovani donos ali izgubljeno priložnost. žrtvovani donos ali izgubljeno priložnost.

Povprečna donosnost se pri ocenjevanju stroškov Povprečna donosnost se pri ocenjevanju stroškov lastniškega kapitala uporablja kot sodilo za odločitve o lastniškega kapitala uporablja kot sodilo za odločitve o financiranju. financiranju.

Strošek lastniškega kapitala kot sodilo ne pomeni praviloma Strošek lastniškega kapitala kot sodilo ne pomeni praviloma tudi odtoka (razen dividende) in ne zmanjšuje tudi odtoka (razen dividende) in ne zmanjšuje razpoložljivega denarnega toka.razpoložljivega denarnega toka.

Stroški dolžniškega kapitala so tudi odtok denarja in Stroški dolžniškega kapitala so tudi odtok denarja in neposredno vplivajo na velikost denarnega toka.neposredno vplivajo na velikost denarnega toka.


Finančna analiza z nekaterimi pomembnejšimi Finančna analiza z nekaterimi pomembnejšimi kazalniki:kazalniki:

kazalniki likvidnosti:kazalniki likvidnosti: • koeficient tekoče likvidnostikoeficient tekoče likvidnosti• koeficient pospešene likvidnostikoeficient pospešene likvidnosti• koeficient absolutne likvidnostikoeficient absolutne likvidnosti

kazalniki učinkovitosti:kazalniki učinkovitosti: • koeficient obračanja terjatevkoeficient obračanja terjatev• povprečna doba vezave terjatevpovprečna doba vezave terjatev• koeficient obračanja zalogkoeficient obračanja zalog• koeficient obračanja celotnih sredstevkoeficient obračanja celotnih sredstev

kazalniki ravnotežja:kazalniki ravnotežja: • kazalnik zadolžitvekazalnik zadolžitve• kazalnik finančnega vzvodakazalnik finančnega vzvoda• kazalnik pokritja dolgov s čistim denarnim tokomkazalnik pokritja dolgov s čistim denarnim tokom• kazalnik pokritja finančnih stroškovkazalnik pokritja finančnih stroškov

kazalniki uspešnosti:kazalniki uspešnosti: • kazalnik bruto dobička v prodajikazalnik bruto dobička v prodaji• kazalnik neto dobička v prodajikazalnik neto dobička v prodaji• temeljni kazalnik donosnostitemeljni kazalnik donosnosti• kazalnik neto dobička na vsa sredstvakazalnik neto dobička na vsa sredstva• kazalnik neto dobička na lastne vire sredstevkazalnik neto dobička na lastne vire sredstev


Zavarovanje terjatev in dolgovZavarovanje terjatev in dolgov Zaradi trenutne gospodarske krize je v slovenskem in globalnem Zaradi trenutne gospodarske krize je v slovenskem in globalnem

gospodarskem prostoru zelo razširjena plačilna nedisciplina. gospodarskem prostoru zelo razširjena plačilna nedisciplina. V večini primerov bo lahko družba na podlagi sklenjene pogodbe V večini primerov bo lahko družba na podlagi sklenjene pogodbe

sopogodbeniku (dolžniku) izdala sopogodbeniku (dolžniku) izdala račun.račun. Obstajajo pa primeri, ko Obstajajo pa primeri, ko računa ni dovoljeno izdati, ker ne gre za prodajo blaga ali opravo računa ni dovoljeno izdati, ker ne gre za prodajo blaga ali opravo storitve (npr. dogovor o plačilu odškodnine, pogodbene kazni storitve (npr. dogovor o plačilu odškodnine, pogodbene kazni ipd.). V takih primerih je več kot priporočljivo, da se pogodba ipd.). V takih primerih je več kot priporočljivo, da se pogodba sklene v obliki sklene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisaneposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki se , ki se šteje za verodostojno listino, enako kot račun. Na njegovi podlagi šteje za verodostojno listino, enako kot račun. Na njegovi podlagi je mogoče neposredno predlagati izvršbo in se s tem izogniti je mogoče neposredno predlagati izvršbo in se s tem izogniti sodnemu (pravdnemu) postopku za dokazovanje obstoja terjatve.sodnemu (pravdnemu) postopku za dokazovanje obstoja terjatve.

Najboljši način za odpravo tveganj, povezanih s finančno Najboljši način za odpravo tveganj, povezanih s finančno nedisciplino, je učinkovito upravljanje s terjatvami, kamor spada nedisciplino, je učinkovito upravljanje s terjatvami, kamor spada tudi ustrezno zavarovanje le-teh. Najbolj tipične oblike zavarovanj tudi ustrezno zavarovanje le-teh. Najbolj tipične oblike zavarovanj terjatev, s katerimi smo lahko glede realizacije plačila našega terjatev, s katerimi smo lahko glede realizacije plačila našega dolžnika precej bolje zavarovani, so dolžnika precej bolje zavarovani, so zastavna pravica na zastavna pravica na premičninah (ročna zastava), zastavna pravica na premičninah (ročna zastava), zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka), poroštvo in menica.nepremičninah (hipoteka), poroštvo in menica.


Vprašanja v zvezi z investicijamiVprašanja v zvezi z investicijami Oblikovanje in sprejemanje odločitev o investiranju temelji na Oblikovanje in sprejemanje odločitev o investiranju temelji na

razumevanju razmerja med donosom (dobičkom, pozitivnim denarnim razumevanju razmerja med donosom (dobičkom, pozitivnim denarnim tokom) in tveganjem posamezne investicije ter na finančnem odsevu tokom) in tveganjem posamezne investicije ter na finančnem odsevu – likvidnosti sredstev sprejete odločitve o investiranju.– likvidnosti sredstev sprejete odločitve o investiranju.

Področje odločanja o investiranju pomeni odločanje o vseh možnih Področje odločanja o investiranju pomeni odločanje o vseh možnih materialnih, nematerialnih (realnih) investicijah in finančnih materialnih, nematerialnih (realnih) investicijah in finančnih investicijah v sredstva podjetja in/ali v njegovo okolje ob upoštevanju investicijah v sredstva podjetja in/ali v njegovo okolje ob upoštevanju prej navedenim meril donosa, tveganja in likvidnosti.prej navedenim meril donosa, tveganja in likvidnosti.

Zaradi zmanjševanja tveganja je pomembna Zaradi zmanjševanja tveganja je pomembna razpršitev razpršitev (diverzifikacija) investiranja in z njo povezana donos in likvidnost (diverzifikacija) investiranja in z njo povezana donos in likvidnost sredstev (rok vračila investicije). Gre za zmanjševanje tveganja v sredstev (rok vračila investicije). Gre za zmanjševanje tveganja v ocenjevanju želenega donosa in vračila vloženih sredstev v ocenjevanju želenega donosa in vračila vloženih sredstev v pričakovanem času, da bi tako vzdrževali potrebno likvidnost sredstev pričakovanem času, da bi tako vzdrževali potrebno likvidnost sredstev in posledično plačilno sposobnost.in posledično plačilno sposobnost.

Temeljno merilo pri ocenjevanju je načelo neto sedanje vrednosti Temeljno merilo pri ocenjevanju je načelo neto sedanje vrednosti prihodnjih donosov. Problem predstavlja ocena vrednosti prihodnjega prihodnjih donosov. Problem predstavlja ocena vrednosti prihodnjega donosa in realna obrestna mera. donosa in realna obrestna mera.

Seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov mora biti večji od Seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov mora biti večji od vrednosti današnje investicije, prenesti mora vse stroške virov vrednosti današnje investicije, prenesti mora vse stroške virov financiranja določene investicije in zagotoviti zahtevani donos glede financiranja določene investicije in zagotoviti zahtevani donos glede na postavljen cilj odločevalca o nameravani investiciji.na postavljen cilj odločevalca o nameravani investiciji.

Documents

Osnove poslovnih financ