Embed Size (px)
Citation preview
29. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
ZGODBE TURIZMA
ŠOLA: OSNOVNA ŠOLA HAJDINA, Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina
Elektronska pošta: [email protected]
NASLOV TURISTIČNE NALOGE
GANDINOV FESTIVAL
AVTORJI: Jure Drevenšek, Urška Kiselak, Klara Nahberger, Luka Novak, Gabrijel Škraba, Matic Šlamberger, Nika Šlamberger, Tomas Veber, Minea Vrabl
MENTORICI: Tatjana Lukovnjak, prof. angleščine in slovenščine, Marija Meklav prof. glasbene pedagogike
POVZETEK
Pripovedovanje zgodb je tako osnovna človeška potreba kot hrana. Zgodbe naredijo naše življenje vredno in človeško. So preja, ki povezuje pretekle dogodke s sedanjimi in jih zlije v sanje o prihodnjih možnostih, kot pripoveduje zgodba o Gandinu, viteštvu in iskanju življenjskega smisla.
Ključne besede:
Zgodba, preteklost, sedanjost, Gandin, viteštvo
ABSTRACT
Storytelling is like food a basic human need. Stories make our lives worth and human. They are the yarn that connects the past and the present and merge them into a dream about their future prospects. This is also a story about Gandin, knighthood and finding the meaning of life.
Keywords:
A story, the past, the present, Gandin, knighthood
Kazalo:
1 UVOD...............................................................................................................................................1
1.1 NAMEN NALOGE..................................................................................................................2
1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE...............................................................................................2
1.3 RAZISKOVALNE METODE..................................................................................................2
1.4 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V RAZISKAVI...............................................3
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE..................................................................................................4
2.1 OPIS VASI...............................................................................................................................4
2.1.1 HAJDOŠE........................................................................................................................5
2.1.2 SKORBA..........................................................................................................................6
2.1.3 SLOVENJA VAS.............................................................................................................6
2.1.4 SPODNJA HAJDINA......................................................................................................7
2.1.5 ZGORNJA HAJDINA......................................................................................................7
2.1.6 ANALIZA ANKETE........................................................................................................8
2.2 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE HAJDINA....................................................................9
2.2.1 KULTURNO-ZGODOVINSKI SPOMENIKI.................................................................9
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA......................................................................12
3.1 PREDSTAVITEV IDEJE.......................................................................................................12
4 TRŽENJE TURISTIČNEGA PROIZVODA.................................................................................13
4.1 GANDINOV FESTIVAL.......................................................................................................13
4.2 PROMOCIJA..........................................................................................................................14
4.3 PREDSTAVITEV NA STOJNICI.........................................................................................15
5 SKLEPNI DEL...............................................................................................................................16
5.1 REZULTATI HIPOTEZ.........................................................................................................16
6 VIRI IN LITERATURA.................................................................................................................17
7 SEZNAM SLIK.............................................................................................................................18
8 PRILOGE.......................................................................................................................................19
8.1 ZGODBA O GANDINU........................................................................................................19
KAZALO SLIK:
Slika 1: Fotografija Hajdoš.......................................................................................................................7Slika 2: Fotografija I. mitreja...................................................................................................................9Slika 3: Fotografija cerkve Sv. Martina..................................................................................................11
1 UVOD
Skrb za kulturno dediščino je osnovna naloga naše projektne naloge, pri tem pa tako kulturo kot dediščino pojmujemo v zelo širokem pomenu te besede.
Kultura ni samo umetnost, sem sodijo tudi vrednote, znanje, navade, šege … Ne moremo pa prezreti tudi samega prostora, okolja, ki vpliva na razvoj naših vrednot, znanja, šeg …
Iz bogastva lastne kulturne dediščine skušamo ustvariti zanimive in privlačne zgodbe. In Hajdina ima zgodbe, ki predstavljajo brezčasnost in zmožnost povezovanja različnih časovnih obdobij ter krajev.
Hajdina leži ob Ptuju, ki je bil v 1. stoletju n. št. največje mesto na današnjem slovenskem ozemlju. Cvetela je obrt, živahni sta bili gospodarska dejavnost in trgovina. Takšen razcvet je Ptuju omogočala ugodna lega, saj se je tod vila starodavna jantarna pot med Sredozemljem, Padsko nižino in Severnim morjem. Tako so sem prihajali vojaki različnih narodnosti, obrtniki, uradniki in vsak je prinesel s seboj svojo vero in svoje zgodbe … Nastali so mitreji, svetišča posvečena bogu Mitri, in tisti v Hajdini je najstarejši.
Mnogo let kasneje, v 13. stoletju, se je iz Orienta vračal kralj Rihard s svojimi vitezi, med katerimi je bil tudi Gandin. Pot jih je zanesla v Hajdino in nastala je legenda o nastanku imena Hajdina – Ghandin …
Kasneje je tod mimo hodil še Sv. Martin Tourski, človek izjemne zgodovine.
Vse te zgodbe so shranjene globoko v spominu ljudi, vtkane so v podobo kraja; potrpežljive čakajo, da oživijo pred naključnimi obiskovalci.
1
1.1 NAMEN NALOGE
V raziskovalni nalogi želimo:
prispevati k razvoju turizma v naši občini
predstaviti turistično ponudbo v občini Hajdina
spodbuditi sodelovanje šole in lokalne skupnosti pri nastajanju turističnih
programov
vzbuditi občutek odgovornosti za ohranjanje dediščine / spoznavati možnosti
razvoja našega kraja skozi danosti kulturne in naravne dediščine.
1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Predpostavljamo, da:
pozna občina Hajdina veliko zgodb, ki imajo turistični trženjski potencial
so zgodbe premalo vpete v turistične produkte
je lokalna skupnost v občini Hajdina pripravljena sodelovati s šolo pri promociji
turizma.
1.3 RAZISKOVALNE METODE
Pri izdelavi naloge smo uporabili naslednje raziskovalne metode:
deskriptivna metoda
metoda analiza in sinteze
anketa
metoda možganske nevihte.
1.4 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V RAZISKAVI
2
Temelj našega raziskovalnega dela predstavlja metoda anketiranja učencev naše šole. Veliko
informacij smo dobili pri gospe Sonji Brlek.
Obiskali smo tudi gospo Marijo Hernja Masten, odlično poznavalko srednjega veka, ki nam
je povedala vsebino Eschenbachovega epa Parzifal. Zaslužna je za idejno zasnovo
predstavitve turističnega produkta na tržnici.
Pri pisanju zgodbe nam je bila v veliko pomoč gospa Majda Korošec, učiteljica slovenščine
na OŠ Hajdina.
Gospod Rado Škrjanc pa je prispeval k podobi tržnice.
3
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE
2.1 OPIS VASI
Občina Hajdina se razprostira na terasah na desni strani reke Drave, ki jo deli veliko cest. Občani so imeli v preteklosti veliko problemov s takšno prometno ureditvijo. Nekaj teh težav je rešila avtocestna povezava Šentilj - Draženci.
Občina Hajdina spada v skupino mlajših občin v naši državi.
Po številu prebivalcev spadamo s 3800 prebivalci med srednje velike občine in smo bili v preteklosti zaradi določenih političnih odločitev okrnjeni za približno 700 prebivalcev.
Občino sestavlja 7 naselij. Osnovna šola Hajdina je leta 1999 pričela z 9-letnim programom. Od leta 2010 imamo ob Osnovni šoli tudi vrtec. Farna cerkev sv. Martina je v samem središču Zg. Hajdine.
Gospodarsko občina spada med srednje razvite občine. Kmetijstvo je dokaj razvito, nekaj pa je tudi farm prašičev, govedi in perutnine. Načrtov za prihodnje ne manjka. V Skorbi je eno največjih vodovodnih črpališč v Sloveniji. Naša dolgoročna naravnanost je ekološko varstvena.
V občini imamo močno razvita športna, kulturna, gasilska in druga društva.
V občini Hajdina se ponašamo z bogato kulturno tradicijo, ki jo prebivalci ohranjamo in gojimo v kulturnih društvih. 4-krat letno izdajamo tudi glasilo občine Hajdine, Hajdinčan.Ponosni smo tudi na veselo govorico Hajdinčanov! Že naši predniki so bili znani kot samozavestni, podjetni in odločni ljudje, ki jih je zanimalo vse, kar je bilo novega.
V občini so bogata arheološka najdišča. Del Hajdine je v postopku za pridobitev arheološkega spomenika državnega pomena. Tudi naselje Ghandin se pojavlja ob boku rimske Petovione, katere del se je razprostiral prav na območju Sp. in Zg. Hajdine.
Naši kraji z okolico se uvrščajo med največja rimska provincionalna središča mitraizma v Evropi. Arheologi so na tem področju odkrili pet mitrejev.
Rimljani so na našem območju zapustili bogato zapuščino, katere del predstavljajo tudi svetišča, posvečena bogu Mitri – mitreji. To so svetišča, v katerih so potekali verski obredi in so ponazarjale votlino, v kateri je Mitra opravil prvo daritev.
4
Najstarejše Mitrovo svetišče v obdonavski rimski provincah je tako imenovani 1. mitrej na Spodnji Hajdini, ki je razstavljen na mestu najdbe.
Občinski praznik slavimo vsako leto v soboto pred Martinovo nedeljo v mesecu novembru. Takrat se na tradicionalni Martinovi prireditvi »Iz mošta vino, pridi na Hajdino« zahvalimo Sv. Martinu, našemu farnemu patronu, za minulo letino, mošt prekrstimo v vino, imenujemo kletarja letnika in sv. Martina poprosimo za vnaprej.
»Poznam jaz vasico, kjer dom moj stojiHajdina se ji praviob Martinu svoj praznik slavi.Poznana že vrsto, vrsto je letz mitreji posejana – zgodovinskih je ved.Na hribčku nam cerkev bela stojiSvet ' Martin jo varuje, dobroto deli.In tukaj prijazno ljudstvo živiDela, se trudi, da rod preživi.«
Če hočete doživeti nekaj veselega, poskusiti nekaj dobrega, spoznati tradicijo in sedanjost, poglejte v koledar prireditev občine Hajdina. Da ob vsem ne boste ostali brez slastne domače hrane, prijazne gostoljubnosti in udobne postelje, bodo poskrbeli številni cenjeni gostinci z obilo izkušenj in znanja.
2.1.1 HAJDOŠE
Hajdoše so dolga, razpotegnjena, pretežno ravninska vas na dravski terasi ob regionalni cesti Ptuj – Maribor.Vas je v pisnih virih prvič omenjena leta 1320.
Zahodni del vasi leži na terasi, kjer so njive s peščeno prstjo, zelo ugodno za pridelovanje krompirja, koruze, pšenice, ajde in drugih poljščin. Na vzhodnem delu vasi pa so ob stari dravski strugi travniki.
Hajdoše so gosto naseljena vas s hišami, na obeh straneh ceste. Ob glavni cesti v sredini vasi stoji kapela, ob njej pa stara lipa. Obe skupaj sta znameniti vaški simbol, čeprav je drevo z leti začelo hirati.
5
Slika 1: Fotografija Hajdoš
http://www.hajdina.si/foto/vas_gerecja.jpg
2.1.2 SKORBA
Skorba leži ob regionalni cesti Ptuj – Maribor, med Spodnjo Hajdino in Hajdošami, ob potoku Studenčnica. Zaradi nekdanjega toka Drave je njena terasa vijugasta.
Dolgo je bila prevladujoča kmetijska panoga govedoreja, dandanes pa je pravih kmetov vse manj. Tisti, ki so ostali, se povečini ukvarjajo s prašičerejo in perutninarstvom.Skorba je znana po centralnem vodnem črpališču, ki zagotavlja vodo za bližnjo in daljno okolico.
Zelo pestro je kulturno dogajanje, za katerega skrbi predvsem Kulturno društvo Skorba.
2.1.3 SLOVENJA VAS
Vas je speljana na vzhodnem delu Dravskega polja in leži na dravski terasi ob odvodnem prekopu zlatoliške hidroelektrarne. Skozi njo pelje magistralka Ptuj – Maribor in leži na obrobju občine.
Posebnosti sta vodni stolp ob magistralni cesti in velika obrtna cona ob kanalu.
Srce Slovenje vasi pa je v domači cerkvi, sodobne arhitekture. Leta 1992 je vas namreč dobila novo cerkev z imenom Marija Vnebovzeta.
6
Prst je peščena in manj rodovitna. Njive so na terasi zahodno od vasi. Poglavitne poljščine so krompir, koruza in buče. Prebivalci se ukvarjajo z govedorejo, prašičerejo in perutninarstvom. Sadja je malo. Precej je brajd.
2.1.4 SPODNJA HAJDINA
Leta 1202 se je Hajdina razdelila na Spodnjo ter Zgornjo Hajdino. Obe vasi sta se takrat razdelili tudi v lastninskem smislu. Spodnja Hajdina je postala last Salzburških gospodov.
Na Spodnji Hajdini so najdeni pomembni arheološki ostanki naše preteklosti. Med odkritim ilirskim žarnim grobiščem iz rimskega obdobja z veliko nekropolo ter približno 200 grobovi in ostanki stavb, izstopata I. in II. mitrej, ki sta bila odkrita 1898/99. in 1902. leta ter sta ena izmed najpomembnejših dokazov o mitraizmu na slovenskih tleh.Na Spodnji Hajdini se poleg uprave kooperantov Perutnine Ptuj in lesno predelovalne industrije vse bolj razvija tudi gradbeništvo. Zelo razvito je vrtnarstvo, medtem ko kmetijskih površin ni tako veliko.Nekdanjo hajdinsko vaško gmajno, kjer so naši mladeniči in mladenke v preteklosti pasli krave, so, po nekdaj pašni površini, kjer je bilo tudi veliko topolov, kasneje lovci zasadili smrekov gozd. Gmajna je bila v lasti vaščanov Spodnje Hajdine, ki so ob nastanku Golf igrišča svoje deleže odstopili v najem podjetju Golfinvest d.o.o.
2.1.5 ZGORNJA HAJDINA
Hajdina se kot Ghandin v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1164. Obe vasi sta se kasneje razdelili tudi v lastninskem smislu. Zgornja Hajdina je postala last deželnih knezov. Zgornja Hajdina takrat ni bila v mejah, kot je danes. Raztezala se je ob zgornji in spodnji dravski terasi. Naselje ob dravski terasi je bilo v preteklosti skoraj izključno poseljeno s kmečkim prebivalstvom.
Danes je naselje mešano kmetijsko in podjetniško. Večina prebivalcev je zaposlenih. Del naselja nad železniško progo je poseljen z mlajšimi družinami - prebivalci so zaposleni na Ptuju, v Kidričevem in drugje. Nekaj je samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo.
Glavne značilnosti so farna cerkev Sv. Martina, Osnovna šola Hajdina in vrtec. Najdihojca, na Hajdini je tudi sedež Občine Hajdina, pošta in pokopališče.
7
2.1.6 ANALIZA ANKETE
V raziskovalni vzorec je bil vključenih 106 učencev od 6. do 9. razreda.
8
2.2 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE HAJDINA
2.2.1 KULTURNO-ZGODOVINSKI SPOMENIKI
Prvi mitrej na Sp. Hajdini
Hajdina z okolico se uvršča med največja rimska provincionalna središča mitraizma v Evropi. Arheologi so odkrili skupaj pet mitrejev – svetišč. Mitraizem je vera, ki so jo k nam prinesli že za Rimljanov trgovci, uradniki in vojaki z Vzhoda. O njej se ni smelo ne govoriti in ne pisati – bila je mistična. Kljub temu se je ohranilo nekaj podatkov. Razberemo jih lahko iz kamnitih spomenikov, ki so jih postavljali verniki v svojih svetiščih, mitrejih. Imenuje se po bogu svetlobe in vsega dobrega Mitru.
Mitra se je rodil iz skale. Po krokarju je dobil sporočilo, da mora ujeti in ubiti belega prabika. Mitra ga je žrtvoval v votlini; iz bikove krvi so nastala vsa živa bitja in rastline. Pri obredu sta Mitru pomagala genija življenja in smrti. Mitra je na zemlji opravil še nekaj dobrih del (npr. s puščico je iz skale priklical vodo), nato pa je odpotoval s štirivprego k Soncu v nebo.
Arheologi so odkrili skupaj pet mitrejev – svetišč, eno najslavnejših je prav gotovo svetišče na Spodnji Hajdini - 1. mitrej iz 2. st. n. št. Izredno kiparsko delo je kip Mitrovega rojstva iz skale, najpomembnejši pa je kip Mitra, ki vleče bika na ramenih, saj je eden izmed redkih znanih v svetu. Kip in podstavek sta izklesana iz enega samega kos kamna.
Mitrej pa je zanimiv tudi zato, ker stoji blizu izvira vode, kjer so častili vodno božanstvo.
Na območju Hajdine so med izkopavanjem odkrili tudi več deset tisoč kovancev, kamnite spomenike, kipce, posodo in nakit. Večino teh odkritij si danes lahko ogledamo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož na Ptuju.
Slika 2: Fotografija I. mitreja
Avtor: Jure Drevenšek
9
Farna cerkev Sv. Martina
Korenine civilizacije, kulture in verovanja tukajšnjega naselja z okolico segajo v 4. stoletje pr. n. št. Na prostoru današnje cerkve pa so bili odkriti grobovi iz še starejše bronaste dobe.
Prvotna cerkev je bila zgrajena ob nekdanji rimski cesti okoli leta 1000 v času kužne epidemije. Na njenem mestu je bila leta 1390 pozidana nova gotska cerkev z znamenitim gotskim prezbiterijem, ki velja za najlepšega in najstarejšega v Sloveniji. V prezbiteriju si je mogoče ogledati še fragmente srednjeveškega gotskega slikarstva in dobro ohranjeni kamniti tabernakelj.
Za cerkev, kakršno poznamo danes, je bil temeljni kamen za ponovno pozidavo položen leta 1874. Znameniti gotski prezbiterij je danes spremenjen v stransko kapelo, od prvotne cerkve pa je ohranjen tudi zvonik. Notranjost cerkve je opremljena v gotskem oziroma neogotskem slogu. Cerkev premore tudi zelo lepe orgle, ki so delo orglarskega mojstra g. Krajnca iz Maribora.
Cerkev Sv. Martina je tudi ena izmed samo treh cerkva v Sloveniji, ki nosi Martinovo stopinjo, vzidano v steno pri vhodu.
Sv. Martin Tourski je bil človek z izjemno zgodovino. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen zaradi skromnosti. Kot sin rimskega častnika, rojen okoli leta 316 v Panoniji, se je tudi sam sprva preizkusil v vojaški službi, toda želja, da postane misijonar, je bila močnejša. Okoli leta 371 je postal škof v Toursu. Znan je bil zlasti po svojem zavzemanju za reveže. Legenda pravi, da je ob neki priliki svoj plašč z mečem preklal na dvoje in ga dal prezeblemu revežu – beraču.
Slika 3: Fotografija cerkve Sv. Martina
Avtor: Jure Drevenšek
Kapela Sv. Roka v Sp. Hajdini
10
Ob cesti od Brega proti Sp. Hajdini stoji kapela Sv. Roka – kužno znamenje, kamor so romali verniki v procesijah, da bi jih svetnik obvaroval ohromelosti udov. Posebnost znamenja je slovenski napis.
Kapelo je leta 1645 dal postaviti tedanji župnik Rajevec v spomin na kugo v teh krajih. Na njegovem nagrobniku je zapisana najstarejša slovenska oblika imena »Hajdina«.
11
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
3.1 PREDSTAVITEV IDEJE
Avtorji turistične naloge smo veliko časa razmišljali, katero zgodbo naj uporabimo v svoji nalogi. Sprva smo se navdušili nad mitreji, a smo kasneje ugotovili, da je o njih že veliko napisanega. Seveda se nam je kar sam ponujal tudi Sv. Martin, naš farni zavetnik, a je tudi ta zgodba že del turistične ponudbe kraja.
Ko smo brskali po zgodovinskih virih, smo ugotovili, da po propadu rimskega cesarstva to področje za precej časa izgine v mraku zgodovine. Ponovno se pojavi šele leta 1164 s prvo srednjeveško omembo Hajdine – Gandin oziroma Chendingen. Med ljudmi je ohranjeno izročilo, da je kraj dobil ime po ajdi, ki je bila mnoga leta zelo pomemben pridelek na tem področju. Spet drugi menijo, da ime izhaja od staroselcev, poganov, ki so se imenovalo Ajdi, nekateri pa so prepričani, da je kraj dobil ime po vitezu Gandinu, dedu Parzifala.
Hajdina je omenjena v Parzifalu, epu o vitezih okrogle mize kralja Arturja in iskanju svetega grala, ki ga je pred 800 leti napisal nemški pesnik Wolfram von Eschenbach. Pesnitev obsega 25 tisoč verzov, za nas pa je najpomembnejša deveta knjiga, kjer so omenjeni slovenski kraji, od koder naj bi izvirali Parzifalovi predniki. Njegov oče naj bi izhajal z Borla, ded pa s Hajdine; po njem je vas tudi dobila ime.
Zgodba o Gandinu in Parzifalu je navdihnila pisatelja Janija Virka (njegov roman Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim govori o dogodkih, ki so pred osemsto leti zaznamovali to področje), violinista Miha Pogačnika in vrtnarja Romana Hergana.
In zgodba je začela zanimati tudi nas …
Avtorji turistične naloge smo si turistični produkt zamislili kot manjšo srednjeveško tržnico s srednjeveškim gledališčem; zgodbo o Gandinu bi pripovedovali v obliki moritutne pripovedi. Temu dogodku bodo sledile delavnice in kulturno-umetniške točke. Posebnost tržnice bo začetek literarnega natečaja »Gandin v 21. stoletju«. Na tržnici bi tudi prodajali spominke: Gandinov kamen (kamen sreče), Gandinova pomada za večno mladost, Gandinovo milo (v obliki Martinovega plašča).
12
4 TRŽENJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
4.1 GANDINOV FESTIVAL
10.00 Otvoritev (na glavnem odru, pripoved o Gandinu, najava literarnega natečaja).
10.00 - 20.00 Stojnice (na stojnicah bi razna društva in vasi pripravili kulinarično ponudbo in razne aktivnosti, ki so v prilogi spodaj).
11.00 Predstavitev vasi z aktivnostjo iz spodnjega seznama (vsaka vas bi na glavnem odru predstavila svoj kraj in ljudi povabila na delavnice).
12.00 Pričetek delavnic o Gandinu za otroke, ki bi potekale v cerkvi Sv. Martina na Hajdini (otroci bi izdelovali iz gline).
13.30 Predstavitev frajtonarjev iz Hajdoš na glavnem odru (kratek nastop).
14.20 Šola pletarjenja in odprtje pletarske stojnice s prodajo pletarskih izdelkov - pletenje srednjeveških motivov.
15.00 Tekmovanje v hitri hoji po jantarni poti.
15.00 Srednjeveška kuhinja z društvom žena in deklet Hajdina (peka Martinovega kruha).
16.00 Tekmovanje v kolesarjenju po Jantarni poti.
16.30 Izdelovanje Gandinovega mila in pomade (kreme) – Gerečja vas.
17.00 Razstava likovne sekcije z naslovom srednji vek.
17.15 Uporaba zelišč v vsakdanjem življenju - Draženci
18.00 Obisk Martinove kleti.
19.00 Razglasitev rezultatov tekmovanja po Jantarni poti.
19.30 Koncert pevskih zborov iz občine Hajdina.
Predstavitev delavnic po vaseh
13
Gerečja vas Delavnica izdelave Gandinovega mila in kreme.
Skorba Pogostitev
Hajdina Zg. Hajdina predstavi srednjeveško kuhinjo
Draženci Zelišča v vsakdanjem življenju
Hajdoše Hajdoše se lahko predstavijo s pletarstvom.
4.2 PROMOCIJA
Naš turistični proizvod Gandinov dan bomo promovirali na različne načine:
turistični proizvod bodo lahko promovirali učenci, Turistično društvo Mitra, Društvo
kmečkih žena Hajdoše
reklamni oglasi na informativnih programih na lokalni TV postaji bodo prav tako
pripomogli k naši prepoznavnosti
oglas bo tudi na občinski spletni strani, straneh raznih društev v občini in aktualnem
omrežju za mlade Facebook
našo ponudbo bomo predstavili tudi v lokalnem časopisu Hajdinčan
izdelali bomo čim več reklamnega gradiva in se potrudili, da ga dobijo naši bodoči
obiskovalci.
14
4.3 PREDSTAVITEV NA STOJNICI
Predstavitev na stojnici bo potekala v skladu z zasnovo ideje in promocije turističnega
produkta . Učenci bomo oblečeni v enotna srednjeveška oblačila. Na stojnici bomo ponujali
zloženke s kratkim opisom Gandinovega dneva. Mimoidočim bomo Gandinovo zgodbo
zaigrali v obliki moritutne pripovedi in jim delili spominke – Gandinov kamen sreče,
Gandinovo pomado večne mladosti in Gandinov kruh, ki ga bomo spekli po lastnem receptu.
15
5 SKLEPNI DEL
5.1 REZULTATI HIPOTEZ
Občina Hajdina pozna veliko zgodb, ki imajo turistični trženjski potencial.
Na območju današnje Hajdine so skozi zgodovinska obdobja nastajale, se razvijale in
propadale mnoge naselbine; nastale so na enem od križišč trgovskih poti, ki so potekale iz
vzhoda na zahod ter iz severa na jug. Po teh poteh so prihajala vedno nova ljudstva, nove
kulture in nove zgodbe.
Zgodbe so premalo vpete v turistične produkt.
Rezultati ankete so potrdili, da ljudje zares dobro poznajo samo zgodbo o Svetem Martinu, ki
je postala zaščitni znak Hajdine, česar pa ne moremo reči za ostale zgodbe. Hajdina je eden
izmed redkih krajev, ki se lahko pohvalijo, da imajo na svojem območju dve rimski Mitrovi
svetišči, toda anketa kaže, zgodba ne deluje kot turistični produkt, po kateri bi bila destinacija
prepoznavna. Enako velja za zgodbo o Gandinu.
Lokalna skupnost v občini Hajdina je pripravljena sodelovati s šolo pri promociji turizma.
Našo idejo z veseljem podpirajo tako na občini, kot tudi na turističnem društvu in nam bodo pri oglaševanju z veseljem pomagali.
16
6 VIRI IN LITERATURA
Archaeologia Poetovionensis. (2001) Pokrajinski muzej Ptuj.
Georges, J. (1994) Pisava spomin človeštva. DZS. Ljubljana. ISBN 86-341-1200-4 (zbirka) ISBN 86-341-1282-9.
Hajdina. (2009) Maribor. Ostroga.
Ilich, I. (2004) Pota knjige. DZS. Ljubljana. ISBN 86-341-3656-6.
Kristan, S. (1994) Osnove orientiranja v naravi. Didakta. Radovljica.
Sveti Martin Tourski kot simbol evropske kulture. (2008) Mohorjeva družba. Ljubljana.
Tematski leksikoni. Zgodovina. (2003) Založba Učila. Ljubljana. ISBN 961-233-425-0.
Vomer-Gojkovič, Mojca (2008). Rimski vsakdan v Petovioni. Pokrajinski muzej Ptuj. Ptuj. ISBN 978-961-6438-17-9.
Internetni viri:
http://www.hajdina.si/obcinska_izkaznica.asp
http://www.hajdina.si/znamenitosti_mitreji.asp
http://bernardfreebirds.blogspot.com/2011/09/vodomec-alcedo-atthis.html
http://www.flickr.com/photos/enygmatic/2222884290/sizes/o/
17
7 SEZNAM SLIK
Naslovnica, http://img.rtvslo.si/_up/upload/2013/07/14/65012035_parzival.jpg
Slika 1: Fotografija Hajdoš.......................................................................................................................6Slika 2: Fotografija I. mitreja...................................................................................................................9Slika 3: Fotografija cerkve Sv. Martina..................................................................................................10
18
8 PRILOGE
8.1 ZGODBA O GANDINU
Sveže pomladansko jutro je v času 12. Stoletja legalo na zemljo. Rosa je ohladila lica viteza Ghandina, ki se je prebudil. Skrb se je zarisala na njegovo čelo, ko je pogledoval tabor in viteze Rihardovega spremstva. Nekaj vitezov je stražilo prebujajoči se tabor med visokimi drevesi, ki so jim to noč ponudila zatočišče. Vitezi so si opasali meče. Na konje, ki so prhali svežo pomladansko sapo, so obesili torbe s hrano in z najnujnejšimi pripomočki. Ghandin je pogledal po taboru in ukazal: »Odhod!« Njegov pogled je bil jasen, odločen, zaupanja vreden.
Zaslišal se je topot konjskih kopit. Ghandin se je z ostalimi vitezi iz Rihardovega spremstva vračal iz Orienta. Tam so se borili za sveti gral. Na poti proti domu so se ustavili v Jeruzalemu, kjer je Ghandin želel obiskti starega znanca. Med iskanjem je Ghandin srečal vojščake nemškega viteškega reda, med katerimi je bil tudi iskani Rihard. Ta mu je najprej razkazal Jeruzalem, vendar ta kraj Ghandinu ni bil pri srcu in ga je želel hitro zapustiti. Po mesecu bivanja v Jeruzalemu sta se odločila, da gresta na pot v Friderikovo deželo, saj sta slišala, da je to čudovita dežela. Dandanes se imenuje Ptuj.
Tri leta potovanja so se ostro zarezala v pleča skupine, ki je verjela v Friderikovo deželo. Nekateri vitezi so med potjo zapustili prijatelje, vztrajni so sleherno jutro ponovno verjeli, da se jim cilj uresniči.
Po treh letih potovanja so prispeli v Friderikovo deželo. Ghandinov pogled je zasijal s hvaležnostjo, ko mu je Friderik prijazno ponudil prenočišče v svojem dvorcu, a je razkošno prenočišče odklonil. Bil je skromen človek. Odločil se je, da bo prespal v najbližjem gostišču. Gostišče se je imenovalo po Ludviku. Prijazno so sprejeli Ghandina, ki je v tej noči obudil spomine na prehojeno pot. Ob zori, ko je vstal, je pred seboj zagledal mlado lepo dekle. Poganka Vesna, ki je v tem gostišču opravljala svoje delo, mu je postregla z zajtrkom. Jutranja svetloba se je poigravala z njenimi pšeničnimi lasmi, ki so ji segali do pasu. Trenutek je bil dovolj, da se je Ghandin zaljubil vanjo. Vesna je zaznala sij ljubezni v njegovem pogledu in povesila pogled. Svoje srce je že oddala poganu Volšaku, ki je ljubil lepoto in srce tega mladega dekleta.
Ne Ghandin ne Volšak se nista hotela odreči Vesni. Odločila se je, da se bosta bojevala zanjo.
Zaslišal se je kovinski zvok mečev, po dolgem in napetem boju je zmagal Volšak. Ghandin se je viteško poklonil nasprotnikovi zmagi. Rana na nogi, ki jo je zadal nasprotnikov meč, je bila mnogo manjša od rane v srcu, ki mu jo je prizadejala bolečina ljubezni.
19
Poslovil se je od Vesne, a ljubezen ga je grela v tem hladnem jutru. Zaznamovala je njegovo življenje. Spoznal je, da v Friderikovi deželi nima kaj iskati. Odpravil se je na pot v svojo domovino. Njegov pogled je bil še vedno jasen, odločen in zaupanja vreden, kakor je bil na začetku potovanja. Ničesar ni izgubil njegov pogled. Nasprotno! Sij ljubezni je odseval njegovo srce. Vitez ostane vitez.
Friderik je kot svoje darilo Vesni in Volšaku podaril posestvo in ga po Ghandinu poimenoval Hajdina. Na tem posestvu so gojili ajdo, ki je tukaj dobro uspevala. Kdo ve, če ne zaradi tega, ker je bila posejana z ljubeznijo …
Na Ptuju se je odvijal znameniti turnir, ki so se ga udeleževali plemiči višjih slojev. Nagrada na turnirju je bilo zlato, ki so ga zlatokopi izprali iz Drave. To veliko nagrado je s svojimi spretnostmi dobil Volšak. Pametno jo je izkoristil za širjenje in urejanje svojega posestva, na katerem je z ženo Vesno srečno živel do konca svojih dni.
Še dandanes ljudje tukaj sejejo ajdo. In še dandanes živijo tukaj prijazni in pridni ljudje. V kraju Hajdina.
SKUPNA IZJAVA ŠOLE
Učenci in njihovi starši so seznanjeni s potekom festivala ter soglašajo z javno objavo rezultatov z imeni in fotografijami sodelujočih učencev.
MENTORICI: RAVNATELJICA:
Tatjana Lukovnjak Vesna Mesarič Lorber
Marija Meklav
20
OSNOVNA ŠOLA HAJDINASp. Hajdina 24, 2288 Hajdinahttp://www.os-hajdina.si
02/788-1260 02/788-1261
21
