412
Vrz osnova na ~len 257 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 39/05) Vladata na Republika Makedonija, na sednicata, odr`ana na 27.07.2005 godina, donese UREDBA ZA SPROVEDUVAWE NA CARINSKIOT ZAKON DEL 1 OP[TI ODREDBI POGLAVJE 1 OP[TO GLAVA1 Definicii ^len 1 Poimite upotrebeni vo ovaa Uredba go imaat slednovo zna£ewe: 1) "ATA Karnet" e me|unaroden carinski dokument za privremen uvoz voveden spored ATA Konvencijata ili Istambulskata konvencija; 2) "podatoci potrebni za identifikacija na stoka" se od edna strana, podatocite koi se upotrebuvaat za komercijalna identifikacija na stokata, ovozmo`uvaj}i mu na carinskiot organ da go odredi tarifnoto rasporeduvawe i, od druga strana, koli~inata na stokata; 3) "stoka od nekomercijalna priroda" e stoka ~ie stavawe vo predmetnata carinska postapka e povremeno i ~ij vid i koli~ina uka`uvaat na toa deka taa e nameneta za privatna, li~na ili semejna upotreba na prima~ot ili liceto koe ja prenesuva, ili koja o~igledno e nameneta za podarok; 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata politika, vo forma na odredbi koi go reguliraat uvozot i izvozot na stoka, kako {to se nadzor ili merki za za{tita, koli~inski zabrani ili ograni~uvawa i zabrani za uvoz ili izvoz; 5) "carinska nomenklatura" e edna od nomenklaturite od ~len 19 od Carinskiot zakon; 6) "Harmoniziran Sistem" e harmoniziran sistem na imiwa i {ifrirani oznaki na stokata; 7) "Istambulska Konvencija" e Konvencija za privremen uvoz dogovorena vo Istambul na 26 juni 1990 godina. GLAVA 2 Odluki ^len 2 Odlukata koja e povrzana so garancija za obezbeduvawe na pla}awe na carinskiot dolg, koja e povolna za liceto koe potpi{alo obvrska da gi plati iznosite koi treba da se platat na prvo pismeno barawe od strana na carinskiot organ, se ukinuva koga prevzemenata obvrska nema da se ispolni. ^len 3

OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

  • Upload
    others

  • View
    11

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vrz osnova na ~len 257 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 39/05) Vladata na Republika Makedonija, na sednicata, odr`ana na 27.07.2005 godina, donese

UREDBA ZA SPROVEDUVAWE NA CARINSKIOT ZAKON

DEL 1

OP[TI ODREDBI

POGLAVJE 1

OP[TO

GLAVA1

Definicii

^len 1

Poimite upotrebeni vo ovaa Uredba go imaat slednovo zna£ewe: 1) "ATA Karnet" e me|unaroden carinski dokument za privremen uvoz voveden spored ATA Konvencijata ili Istambulskata konvencija; 2) "podatoci potrebni za identifikacija na stoka" se od edna strana, podatocite koi se upotrebuvaat za komercijalna identifikacija na stokata, ovozmo`uvaj}i mu na carinskiot organ da go odredi tarifnoto rasporeduvawe i, od druga strana, koli~inata na stokata; 3) "stoka od nekomercijalna priroda" e stoka ~ie stavawe vo predmetnata carinska postapka e povremeno i ~ij vid i koli~ina uka`uvaat na toa deka taa e nameneta za privatna, li~na ili semejna upotreba na prima~ot ili liceto koe ja prenesuva, ili koja o~igledno e nameneta za podarok; 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata politika, vo forma na odredbi koi go reguliraat uvozot i izvozot na stoka, kako {to se nadzor ili merki za za{tita, koli~inski zabrani ili ograni~uvawa i zabrani za uvoz ili izvoz; 5) "carinska nomenklatura" e edna od nomenklaturite od ~len 19 od Carinskiot zakon; 6) "Harmoniziran Sistem" e harmoniziran sistem na imiwa i {ifrirani oznaki na stokata; 7) "Istambulska Konvencija" e Konvencija za privremen uvoz dogovorena vo Istambul na 26 juni 1990 godina.

GLAVA 2

Odluki

^len 2

Odlukata koja e povrzana so garancija za obezbeduvawe na pla}awe na carinskiot dolg, koja e povolna za liceto koe potpi{alo obvrska da gi plati iznosite koi treba da se platat na prvo pismeno barawe od strana na carinskiot organ, se ukinuva koga prevzemenata obvrska nema da se ispolni.

^len 3

Page 2: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Ukinuvaweto od ~len 2 na ovaa Uredba nema vlijanie vrz stokata koja, vo momentot na stapuvawe vo sila na ukinuvaweto, ve}e e stavena vo postapka vrz osnova na ukinatoto odobrenie.

Me|utoa, carinskiot organ mo`e da pobara na takvata stoka da i se odredi carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba vo rok koj tie go opredeluvaat.

GLAVA 3

Tehniki za elektronska obrabotka na podatoci

^len 4

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da odobri upotreba na tehnika na elektronska obrabotka na podatoci za izvr{uvawe na formalnostite odredeni so carinskite propisi.

Za celite na ovoj ~len: a) "tehnika na elektronska obrabotka na podatoci" zna~i:

- razmena na standardni poraki so elektronska razmena na podatoci so carinskite organi;

- vnesuvawe na informacii potrebni za izvr{uvawe na soodvetnite formalnosti vo carinskiot informativen sistem;

b) "elektronska razmena na podatoci" zna~i prenesuvawe na podatoci struktuirani soglasno dogovoreni standardi za poraki, pome|u eden kompjuterski sistem so drug kompjuterski sistem, preku elektronski sredstva. v) "standardna poraka" zna~i prethodno definirana struktura prifatena za elektronsko prenesuvawe na podatoci.

(2) Odobrenieto od stav (1) na ovoj ~len mo`e da se dade koga se ispolneti slednite uslovi: a) da se po~ituvaat na~elata na carinskite propisi; b) da se utvrdat merki na proverka i za{tita na izvorot na podatoci i obezbeduvawe na podatocite od rizik od neovlasten pristap, gubewe, izmeni ili uni{tuvawe.

^len 5

Koga Centralnata uprava na Carinskata uprava odobruva formalnostite da mo`at da se izvr{uvaat so upotreba na tehnika na elektronska obrabotka na podatoci, taa gi opredeluva i pravilata za zamena na svoera~niot potpis so druga tehnika koja mo`e da se zasnova na upotreba na {ifrirani oznaki.

POGLAVJE 2

ZADOL@ITELNA INFORMACIJA

GLAVA 1

Definicii

^len 6

Poimite upotrebeni vo ovaa poglavje go imaat slednovo zna~ewe: 1) "zadol`itelna informacija": e tarifna informacija ili informacija za poteklo zadol`itelna za carinskiot organ koga se ispolneti uslovite od ~len 7 i 8 od ovaa Uredba; 2) "podnositel na barawe", e:

Page 3: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- za tarifni celi: lice koe do Centralnata uprava na Carinskata uprava podnelo barawe za izdavawe na zadol`itelna tarifna informacija,

- za celi na poteklo: lice koe do Centralnata uprava na Carinskata uprava podnelo barawe za izdavawe na zadol`itelna informacija za poteklo i ima opravdana pri~ina za podnesuvawe na baraweto,

3) "imatel na informacija": e lice na koe mu se dava zadol`itelnata informacija.

GLAVA 2

Postapka za dobivawe na zadol`itelna informacija Dostavuvawe na informacijata na podnositelot na baraweto

^len 7

(1) Barawata za izdavawe na zadol`itelna informacija se podnesuvaat vo pismena forma do Centralnata uprava na Carinskata uprava. Baraweto za zadol`itelna tarifna informacija se podnesuva na obrazec daden vo Prilog 1 na ovaa Uredba.

(2) Baraweto za izdavawe zadol`itelna tarifna informacija se odnesuva samo za eden tip na stoka. Baraweto za izdavawe na zadol`itelna informacija za poteklo se odnesuva samo za eden tip na stoka i zbir na uslovi za steknuvawe na poteklo na stokata.

(3) Baraweto za izdavawe na zadol`itelna tarifna informacija gi sodr`i slednive podatoci:

a) naziv, sedi{te i dano~en broj na imatelot na informacijata; b) nazivot, sedi{te i dano~en broj na podnositelot na baraweto ako toa lice ne e

imatel na informacijata; v) carinska nomenklatura spored koja treba da se rasporedi stokata.

Podnositelot na baraweto ja naveduva nomenklaturata od ~len 19 stav (3) na Carinskiot zakon, spored koja bara da se izvr{i tarifnoto rasporeduvawe;

g) detalen opis na stokata koj ovozmo`uva nejzina identifikacija i rasporeduvawe spored carinskata nomenklatura;

d) sostavot na stokata i metodite za ispituvawe upotrebeni za utvrduvawe na sostavot na stokata, ako rasporeduvaweto na stokata spored carinskata nomenklatura zavisi od nejziniot sostav;

|) za prilo`enite mostri, fotografii, crte`i, katalozi ili drugi raspolo`livi dokumenti koi mo`at da i pomognat na Centralnata uprava na Carinskata uprava vo utvrduvaweto na pravilno rasporeduvawe na stokata spored carinskata nomenklatura;

e) predlo`eno rasporeduvawe; `) soglasnost na podnositelot na baraweto deka }e dostavi prevod na makedonski

jazik na bilo koj prilo`en dokument kon baraweto, ako Centralnata uprava na Carinskata uprava toa go bara;

y) podatoci koi se smetaat za doverlivi; i) uka`uvawe od strana na podnositelot na baraweto, ako ima soznanija za

zadol`itelna tarifna informacija za sli~na ili identi~na stoka za koja e podneseno barawe ili izdadena informacija;

j) soglasnost deka dostavenite informacii mo`at da bidat staveni vo javno dostapna baza na podatoci na Carinskata uprava. Za doverlivite podatoci se primenuva ~len 16 od Carinskiot zakon.

(4) Baraweto za zadol`itelna informacija za poteklo gi sodr`i slednive podatoci: a) naziv, sedi{te i dano~en broj na imatelot na informacijata;

Page 4: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) nazivot, sedi{te i dano~en broj na podnositelot na baraweto ako toa lice ne e imatel na informacijata;

v) zakonska osnova koja mo`e da se primeni vo soglasnost so ~lenovite 21 i 26 od Carinskiot zakon;

g) detalen opis na stokata i nejzino tarifno rasporeduvawe; d) sostavot na stokata i metodite za ispituvawe upotrebeni za utvrduvawe na

sostavot na stokata i nejzinata cena franko fabrika (ex-works), koga e toa potrebno;

|) uslovite koi ovozmo`uvaat utvrduvawe na potekloto, upotrebenite materijali i nivno poteklo, tarifno rasporeduvawe, soodvetna vrednost i opis na uslovite (pravila za promena na tarifniot broj, dodadena vrednost, opis na operacii ili prerabotki, ili bilo koe drugo posebno pravilo) koi ovozmo`uvaat predmetnite uslovi za utvrduvawe na potekloto da bidat ispolneti; posebno se naveduva to~noto pravilo koe bilo primeneto za utvrduvawe na potekloto kako i predlo`enoto poteklo na stokata;

e) za prilo`enite mostri, fotografii, crte`i, katalozi ili drugi raspolo`livi dokumenti za sostavot na stokata i materijali od koi e sostavena a koi mo`at da pomognat vo opi{uvawe na proizvodniot proces ili na prerabotkata na koja bile podlo`eni materijalite;

`) soglasnost na podnositelot na baraweto deka }e dostavi prevod na makedonski jazik na bilo koj prilo`en dokument kon baraweto, ako Centralnata uprava na Carinskata uprava toa go bara;

z) podatoci koi se smetaat za doverlivi, vo odnos na javnosta ili slu`bata; y) uka`uvawe od strana na podnositelot na baraweto, ako ima soznanija za

zadol`itelna informacija za poteklo na stoka ili materijali koi se identi~ni ili sli~ni so onie navedeni vo to~kite (g) ili (|) od ovoj stav za koja e podneseno barawe ili izdadena informacija;

i) soglasnost deka dostavenite informacii mo`at da bidat staveni vo javno dostapna baza na podatoci na Carinskata uprava. Za doverlivite podatoci se primenuva ~len 16 od Carinskiot zakon.

(5) Koga, po priem na baraweto, Centralnata uprava na Carinskata uprava smeta deka baraweto ne gi sodr`i site potrebni podatoci za izdavawe na zadol`itelna informacija, Centralnata uprava na Carinskata uprava }e pobara od podnositelot na baraweto da gi dostavi potrebnite podatoci. Rokot od 3 meseci i rokot od 150 dena naveden vo ~lenot 8 od ovaa Uredba po~nuva da te~e od momentot koga Centralnata uprava na Carinskata uprava gi ima site informacii potrebni za donesuvawe na odluka. Centralnata uprava na Carinskata uprava go izvestuva podnositelot deka baraweto e prifateno i deka od toj moment navedeniot rok po~nuva da te~e.

(6) Zadol`itelna informacija ja izdava Centralnata uprava na Carinskata uprava.

^len 8

(1) Zadol`itelnata informacija se dostavuva do podnositelot na baraweto vo najkus mo`en rok. a) za tarifni celi: ako ne postoi mo`nost da se izgotvi zadol`itelnata tarifna

informacija vo rok od tri meseci od denot na prifa}aweto na baraweto, Centralnata uprava na Carinskata uprava }e go izvesti podnositelot na baraweto za pri~inata za docneweto i rokot do koj o~ekuva da ja izdade infomracijata.

b) za celi za poteklo: informacijata }e se dostavi vo rok od 150 dena od denot koga baraweto bilo prifateno.

Page 5: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Zadol`itelnata informacija se izdava na na~in i forma koja e vo soglasnost so obrazecot koj e daden vo Prilog 2 (zadol`itelna tarifna informacija) i Prilog 3 (zadol`itelna informacija za poteklo). Zadol`itelnata informacija sodr`i podatoci za toa koi podatoci }e se smetaat za doverlivi. Vo zadol`itelnata informacija se naveduva i pravoto na `alba vo soglasnost so ~len 7 od Carinskiot zakon.

GLAVA 3

Pravna sila na zadol`itelnata informacija

^len 9

(1) Na zadol`itelnata informacija mo`e da se povika samo imatelot na informacijata. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~lenovite 5 i 74 od Carinskiot zakon.

(2) a) Za tarifni celi: imatelot na informacijata, pri sproveduvawe na carinskite formalnosti, e dol`en da go informira carinskiot organ deka poseduva zadol`itelna tarifna informacija vo pogled na stokata koja se carini.

b) za celi za poteklo: imatelot na informacijata, pri sproveduvawe na carinskite formalnosti, e dol`en da go informira carinskiot organ deka poseduva zadol`itelna informacija za poteklo so koja e opfatena stokata za koja se sproveduvaat carinskite formalnosti.

(3) Imatelot na informacijata, zadol`itelnata informacija mo`e da ja koristi vo pogled na konkretnata stoka ako carinskiot organ utvrdi: a) za tarifni celi: deka predmetnata stoka odgovara vo sekoj pogled so onaa koja e

opi{ana vo prilo`enata informacija; b) za celi na poteklo: deka predmetnata stoka i uslovite koi go utvrduvaat nejzinoto

poteklo odgovaraat vo sekoj pogled so onie opi{ani vo prilo`enata informacija.

GLAVA 4

Odredbi koi se primenuvaat vo slu~aj na istekot na rokot na zadol`itelnata informacija

^len 10

Koga imatelot na zadol`itelna informacija koja prestanala da va`i poradi pri~ini navedeni vo ~len 11 stav (5) od Carinskiot zakon, saka i ponatamu da ja koristi informacija za odreden period, soglasno ~len 11 stav (6) od Carinskiot zakon, za toa ja izvestuva Centralnata uprava na Carinskata uprava, prilo`uvaj}i gi site potrebni propratni dokumenti so koi se ovozmo`uva proverka deka site soodvetni uslovi se ispolneti.

POGLAVJE 3

POTEKLO NA STOKA

GLAVA 1

Neprefencijalno poteklo na stoka

Oddel 1

Obrabotka ili prerabotka za steknuvawe na poteklo

^len 11

Page 6: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

So ovaa glava se propi{uva obrabotkata ili prerabotkata, za tekstil i proizvodi od tekstil od Oddelot XI na nomenklaturata na Carinskata tarifa i za odredeni proizvodi koi ne se tekstil ili proizvodi od tekstil, koja se smeta deka gi zadovoluva kriteriumite propi{ani vo ~len 23 na Carinskiot zakon i so koja predmetnite proizvodi steknuvaat poteklo od zemjata vo koja tie bile izvr{eni.

Poimot "zemja" zna~i ili Republika Makedonija ili druga zemja.

Pododdel 1

Tekstil i proizvodi od tekstil koi se opfateni vo Oddel XI na nomenklaturata na Carinskata tarifa

^len 12

Za tekstilot i proizvodi od tekstil koi se opfateni vo Oddel XI na nomenklaturata na Carinskata tarifa, kako celosna postapka na prerabotka opredelena vo ~len 13 na ovaa Uredba se smeta obrabotkata ili prerabotkata za steknuvawe na poteklo vo soglasnost so ~len 23 na Carinskiot zakon.

^len 13

Kako celosna postapka na prerabotka se smeta obrabotkata ili prerabotkata poradi koja dobienite proizvodi se rasporeduvaat vo tarifni broevi na nomenklaturata na Carinskata tarifa razli~ni od onie vo koi koi se rasporeduvale raznite upotrebeni materijali bez poteklo.

Me|utoa, za proizvodi koi se navedeni vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba, samo specifi~nite postapki koi se navedeni vo kolonata 3 od ovoj prilog, koi se odnesuvaat na sekoj poedine~en dobien proizvod, se smetaat za celosni postapki na prerabotka, bez ogled dali so niv se menuva ili ne se menuva tarifniot broj.

Na~inot na primena na pravilata od Prilog 5 na ovaa Uredba e opi{ana vo vovednite zabele{ki od Prilog 4 na ovaa Uredba.

^len 14

Za primena na odredbite na prethodniot ~len, dolunavedenoto vo sekoj slu~aj se smeta za nedovolna obrabotka ili prerabotka za steknuvawe na statusot na proizvod so poteklo bez ogled dali so niv se menuva ili ne se menuva tarifniot broj: a) operacii so koi se obezbeduva so~uvuvawe na proizvodite vo dobra sostojba za vreme na

prevozot i skladiraweto (provetruvawe, rasprostrirawe, su{ewe, otstranuvawe na o{teteni delovi i sli~ni operacii);

b) ednostavni operacii koi se sostojat od otstranuvawe na prav, prosejuvawe ili izdvojuvawe, sortirawe, klasificirawe, sparuvawe (vklu~uvaj}i i sostavuvawe vo set), perewe, se~ewe;

v) 1. zamena na ambala`ata kako i razdeluvawe i spojuvawe na pratkite, 2. ednostavno stavawe vo vre}i, sandaci, kutii, zaka~uvawe na karton ili daski, itn, i

site drugi ednostavni operacii na pakuvawe, g) stavawe na oznaki, etiketi ili drugi sli~ni znaci za raspoznavawe na proizvodite ili

nivnata ambala`a, d) ednostavno sostavuvawe na delovi na proizvodi za da se dobie kompleten proizvod, |) kombinacija na dve ili pove}e operacii opi{ani od a) do d) na ovoj ~len.

Page 7: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Pododdel 2

Priozvodi osven tekstil i proizvodi od tekstil opfateni vo Oddel XI na nomenklaturata na Carinskata tarifa

^len 15

Vo slu~aj koga dobienite proizvodi koi se navedeni vo Prilog 6 na ovaa Uredba, obrabotkata ili prerabotkata navedena vo kolona 3 na ovoj prilog se smetaat kako obrabotkata ili prerabotkata za steknuvawe na poteklo vo soglasnost so ~len 23 na Carinskio zakon.

Na~inot na primena na pravilata od Prilog 6 na ovaa Uredba e opi{ana vo vovednite zabele{ki od Prilog 4 na ovaa Uredba.

Pododdel 3

Zaedni~ki odredbi za site proizvodi

^len 16

Koga so spisocite od Prilog 5 i 6 na ovaa Uredba e propi{ano deka potekloto se steknuva ako vrednosta na upotrebenite materijali bez poteklo ne nadminuva opredelen procent na cenata franko fabrika (ex-works) na dobienite proizvodi, takviot procent se presmetuva na sledniot na~in: - "vrednost" zna~i carinska vrednost vo vremeto na uvozot na upotrebenite materijali

bez poteklo ili, ako istata ne e poznata i ne mo`e da se utvrdi, prvata cena koja mo`e so sigurnost da se utvrdi platena za materijali vo zemjata na prerabotka.

- "cena franko fabrika (ex-works)" zna~i cena franko fabrika (ex-works) za dobieniot proizvod namalena za bilo koi vnatre{ni danoci koi se, ili mo`at da bidat, vrateni koga proizvodot e izvezen,

- "vrednost dobiena kako rezultat na operacii na sostavuvawe" zna~i zgolemuvawe na vrednosta koja nastanuva od samoto sostavuvawe, zaedno so bilo koi operacii na zavr{uvawe i kontrola, i od vgraduvawe na bilo koi delovi so poteklo od zemjata kade predmetnite operacii bile izvr{eni, vklu~uvaj}i dobivka i op{ti tro{oci nastanati vo taa zemja kako rezultat na tie operacii.

Oddel 2

Odredbi koi se odnesuvaat na rezervni delovi

^len 17

(1) Dodatoci, rezervni delovi ili alati ispora~ani so bilo koja oprema, ma{ina, aparat ili vozilo koi se del od nivnata standardna oprema se smetaat deka go imaat istoto poteklo kako taa oprema, ma{ina, aparat ili vozilo.

(2) Osnovni rezervni delovi za upotreba so bilo koja oprema, ma{ina, aparat ili vozilo koi se pu{teni vo sloboden promet ili se prethodno izvezeni se smetaat deka imaat isto poteklo kako i opremata, ma{inata, aparatot ili voziloto dokolku se ispolneti uslovite od ovoj Oddel.

^len 18

Pretpostavkata za poteklo od prethodniot ~len na ovaa Uredba mo`e da se prifati samo: - ako ova e neophodno zaradi uvoz vo odredi{nata zemja, - ako vgraduvaweto na navedenite osnovni rezervni delovi za upotreba vo bilo koja

oprema, ma{ina, aparat ili vozilo vo fazata na proizvodstvo nema da vlijae opremata,

Page 8: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ma{inata, aparatot ili voziloto da ima poteklo od Republika Makedonija ili od zemjata na proizvodstvo.

^len 19

Za primena na ~len 17 od ovaa Uredba:

a) "oprema, ma{ina, aparat ili vozilo" zna~i stoka navedena vo Oddel XVI, XVII, i XVIII na nomenklaturata na Carinskata tarifa,

b) "osnovni rezervni delovi" zna~at delovi koi se: - komponenti bez koi ne e mo`no pravilno rabotewe na stokata navedena vo to~ka a)

od ovoj ~len, koja e pu{tena vo sloboden promet ili e prethodno izvezena, - karakteristi~ni za taa stoka, i - nameneti za nivno redovno odr`uvawe i za zamena na delovi od ist vid, koi se

o{teteni ili ne mo`at da se popravat.

^len 20

Koga na nadle`niiot organ se podnesuva barawe za izdavawe na uverenie za poteklo za osnovni rezervni delovi spomenati vo ~len 17 na ovaa Uredba e potrebno: - podatocite od rubrikata 6 (Broj na pozicija, oznaka, broevi, broj i vid na pakuvawe,

opis na stokata) na uverenieto i baraweto da se odnesuvaat na osnovnite rezervni delovi,

- kon baraweto da se prilo`i izjava od soodvetno lice deka stokata navedena vo uverenieto e nameneta za redovno odr`avawe na opremata, ma{inata, aparatot ili voziloto koe e prethodno izvezeno, zaedno so to~nite poedinosti za opremata, ma{inata, aparaturata ili voziloto.

Koga e toa mo`no, soodvetnoto lice isto taka dostavuva podatoci od uverenieto za poteklo koe se odnesuva na izvezenata oprema, ma{ina, aparat ili vozilo, a za ~ie odr`uvawe delovite se nameneti (organ koj go izdal, broj i datum na uverenieto).

^len 21

Koga vo smisla na ~len 17 na ovaa Uredba potekloto na osnovnite rezervni delovi treba da se doka`e zaradi nivno pu{tawe vo sloboden promet so prilo`uvawe na uverenie za poteklo, uverenieto treba da sodr`i podatoci koi se navedeni vo ~len 20 na ovaa Uredba.

^len 22

Zaradi primena na pravilata od ovoj oddel, nadle`niot organ mo`e da bara prilo`uvawe na dopolnitelni dokazi, osobeno: - faktura ili kopija na faktura koj se odnesuva na oprema, ma{ina, aparat ili vozilo

pu{teni vo sloboden promet ili prethodno izvezeni, - dogovor ili kopija na dogovor ili bilo kakov drug dokument so koj se doka`uva deka

isporakata e napravena kako del od redovnoto servisno odr`uvawe.

Oddel 3

Odredbi koi se odnesuvaat na uverenieto za poteklo

^len 23

Page 9: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga potekloto na proizvodot se doka`uva ili treba da bide doka`ano pri uvozot so prilo`uvawe na uverenie za poteklo, treba da bidat ispolneti slednive uslovi: a) uverenieto treba da e izdadeno od nadle`en organ ovlasten za taa cel od zemjata na

izdavawe. b) uverenieto treba da gi sodr`i site podatoci neophodni za identifikacija na stokata

na koja se odnesuva, a osobeno: - broj na koleti, nejziniot vid, i oznakite i broevite koi gi nosi, - vid na proizvodot, - bruto i neto masa na proizvodot, me|utoa ovie podatoci mo`at da bidat zameneti so

drugi, kako broj ili zafatnina, koga proizvodot za vreme na prevozot trpi zna~itelni promeni vo masata ili koga negovata masa ne mo`e da se utvrdi ili voobi~aeno se identifikuva so vakvi podatoci,

- ime/naziv na ispra}a~ot, v) uverenieto nedvosmisleno potvrduva deka proizvodot na koj se odnesuva e so poteklo

od odredena zemja.

^len 24

(1) Uverenieto za poteklo izdadeno od nadle`niot organ treba da gi ispolni uslovite propi{ani vo ~len 23 to~kite a) i b) na ovaa Uredba.

(2) Uverenieto i baraweto za izdavawe na uverenieto se izgotvuvaat na obrasci koi odgovaraat na primerocite dadeni vo Prilog 7 na ovaa Uredba.

(3) Takvoto uverenie za poteklo potvrduva deka stokata e so poteklo od Republika Makedonija.

^len 25

Uverenieto za poteklo se izdava na pismeno barawe na podnositelot na baraweto.

Vo zavisnost od okolnostite, osobeno koga podnositelot na baraweto ima ~esti izvozi, nadle`niot organ mo`e da odlu~i da ne bara da se podnesuva barawe za sekoj izvoz, pod uslov da se ispolneti i da se po~ituvaat uslovite koi se odnesuvaat na potekloto.

Eden ili pove}e dopolnitelni primeroci na uverenieto za poteklo mo`at da bidat izdadeni, dokolku e toa potrebno zaradi trgovijata so predmetnata stoka. Dopolnitelnite primeroci }e bidat izdadeni na obrasci koi odgovaraat na primerocite dadeni vo Prilog 7 na ovaa Uredba.

^len 26

(1) Dimenzijata na uverenieto e 210 x 297 mm. Dozvoleno e otstapuvawe do minus 5 mm ili plus 8 mm po dol`ina. Se koristi bela, bezdrvna, prevle~ena za pi{uvawe hartija so te`ina od najmalku 64 gr/m2 ili pome|u 25 i 30 gr/m2 koga se koristi hartija za vozdu{na po{ta. Na podlogata treba da ima otpe~atena isprepletena {ara (quillosche) taka {to sekoe falsifikovawe so mehani~ki ili hemiski sredstva da bide vidlivo.

(2) Obrazecot se pe~ati na makedonski jazik ili, vo zavisnost od praksata i barawata na trgovijata, na bilo koj drug jazik.

(3) Nadle`niot organ mo`e da go zadr`i pravoto za pe~atewe na obrascite na uverenie za poteklo ili pe~ateweto da go doveri na ovlasteni pe~atnici. Vo vtoriot slu~aj, sekoj obrazec na uverenie treba da sodr`i povikuvawe na takvoto ovlastuvawe. Sekoj obrazec na uverenie za poteklo treba da sodr`i podatoci za nazivot i adresata na

Page 10: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

pe~atnicata ili oznaka po koja pe~atnicata mo`e da se identifikuva. Isto taka sodr`i seriski broj, bilo otpe~aten ili vtisnat, po koj mo`e da se identifikuva.

^len 27

Obrazecot na baraweto i uverenieto za poteklo se popolnuvaat so pe~atar, ma{ina za pi{uvawe ili ra~no, so golemi pe~atni bukvi, na ist na~in, na makedonski jazik ili, vo zavisnost od praksata i barawata na trgovijata, na bilo koj drug jazik.

^len 28

Sekoe uverenie za poteklo od ~lenot 24 na ovaa Uredba sodr`i seriski broj po koj mo`e da se idnetifikuva. Baraweto za izdavawe na uverenie i site primeroci na uverenieto go sodr`at istiot broj.

Pokraj toa, nadle`niot organ mo`e da gi numerira takvite dokumenti spored redosledot na izdavawe.

^len 29

Nadle`niot organ opredeluva koi dopolnitelni podatoci, dokolku postojat, treba da se navedat vo baraweto. Takvi dopolnitelni podatoci se ograni~uvaat na minimum.

^len 30

Za potrebite na ovaa Glava, nadle`en organ za izdavawe na uverenija za makedonsko poteklo e Stopanskata komora na Republika Makedonija.

Nadle`niot organ za izdavawe na uverenija za poteklo gi ~uvaat barawata najmalku tri godini.

GLAVA 2

Preferencijalno poteklo na stoka

Oddel 1

Op{to

^len 31

Poimite upotrebeni vo ova glava gi imaat slednovo zna~ewe: a) "proizvodstvo" e bilo koj vid obrabotka ili prerabotka vklu~uvaj}i sostavuvawe ili specifi~ni operacii; b) "materijal" e bilo koja sostojka, surovina, komponenta ili del, itn, upotrebena vo proizvodstvoto na proizvodot; v) "proizvod" e proizvod {to se proizveduva, duri i ako e namenet za podocne`na upotreba vo druga proizvodstvena operacija; g) "stoka" e i materijali i proizvodi; d) "carinska vrednost" e vrednost utvrdena vo soglasnost so Dogovorot za primena na ~lenot VII od Op{tata spogodba za carini i trgovija (GATT) (Dogovor na Svetskata trgovska organizacija za carinsko vrednuvawe) od 1994 godina; |) "cena franko fabrika (ex-works)" od Prilog 8 na ovaa Uredba e cena platena za proizvod na proizveduva~ kaj kogo e izvr{ena poslednata obrabotka ili prerabotka, pod

Page 11: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

uslov vo cenata da e vklu~ena vrednosta na site upotrebeni materjali, namalena za bilo koi vnatre{ni danoci koi se, ili mo`at da bidat, vrateni koga proizvodot e izvezen; e) "vrednost na materijali" od Prilog 8 na ovaa Uredba e carinska vrednost vo vremeto na uvozot na upotrebenite materijali bez poteklo ili, ako istata ne e poznata i ne mo`e da se utvrdi, prvata cena koja mo`e so sigurnost da se utvrdi platena za materijali vo zemjata na prerabotka vo smisla na ~len 37 stav (1) od ovaa Uredba. Koga e potrebno da se utvrdi vrednosta na materijalite so poteklo, ovaa to~ka soodvetno se primenuva; `) "glava" i "tarifni broevi" se glavata i tarifnite broevi (~etvorocifreni oznaki), upotrebeni vo nomenklaturata koja go pretstavuva Harmoniziran Sistem; z) "rasporeden" se odnesuva na rasporeduvaweto na proizvodot ili materijalot vo soodveten tarifen broj; y) "pratka" podrazbira proizvodi {to se prateni istovremeno od eden izvoznik do eden prima~ ili proizvodi opfateni so eden transporten dokument koj ja pokriva nivnata isporaka od izvoznikot do priema~ot ili, ako nema takov dokument, proizvodi opfateni so edna faktura.

^len 32

Preferencijalnoto poteklo na stokata se utvrduva vo soglasnost so odredbite na ovaa glava, osven ako ne e poinaku propi{ano so dogovorite od ~len 19 stav (3) to~ka g) od Carinskiot zakon ili soglasno so Op{tiot sistem na preferencijali.

^len 33

(1) Preferencijalnoto poteklo na stokata se doka`uva so prilo`uvawe na dokaz za poteklo, vo soglasnost so Oddel 2 na ovaa glava ili vo soglasnost so dogovorite od ~len 19 stav (3) to~ka g) od Carinskiot zakon.

(2) Ako so dogovorite od ~len 19 stav (3) to~ka g) od Carinskiot zakon, koi predviduvaat preferencijalni tarifni merki, e propi{ano deka mo`e da se odobri poednostavuvawe vo vrska so doka`uvaweto na potekloto na stokata se primenuva ~len 55 na ovaa Uredba.

^len 34

(1) Uverenito za poteklo "FORM A", so koj se doka`uva makedonsko poteklo na stokata za primena na preferencijalni tarifni merki vrz osnova na Op{tiot sistem na preferencijali, go izdava Stopanskata komora na Republika Makedonija ako se ispolneti propi{anite uslovi za primena vo odredena zemja. Obrazecot na uverenieto za poteklo "FORM A" e daden vo Prilog 9 na ovaa Uredba.

(2) Uverenie za dvi`ewe "EUR.1", so koe se doka`uva makedonsko poteklo na stokata, vo soglasnost so Oddel 2 na ovaa glava ili vo soglasnost so dogovorite od ~len 19 stav (3) to~ka g) od Carinskiot zakon go izdava carinskiot organ.

^len 35

Stopanskata komora na Republika Makedonija, barawata za izdavawe na uverenija za poteklo so prilo`enata dokumentacija, gi ~uvaat najmalku tri godini od denot na nivnoto izdavawe.

^len 36

Page 12: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Dobavuva~ot na stokata vo vnatre{en promet (vo ponatamo{niot tekst: "dobavuva~") so izjava }e obezbedi informacija za statusot na stokata vo pogled na pravilata za preferencijalno poteklo. Izjavite od dobavuva~ot se upotrebuvaat od izvoznicite kako dokaz, a posebno kako prilog na barawata za izdavawe na uverenie za dvi`ewe EUR.1 ili kako osnova za izgotvuvawe na izjava vo faktura, bez ogled na toa dali stokata }e bide izvezena vo nepromeneta sostojba ili }e bide prerabotena ili obrabotena vo druga stoka.

(2) So cel proizvodite da se steknat so status na proizvodi so preferencijalno poteklo, dobavuva~ot izgotvuva izjava i toa:

a) kratkoro~na izjava - za sekoja poedine~na operacija ~ij tekst e daden vo Prilog 10 to~ka 1 na ovaa Uredba, ili

b) dolgoro~na izjava - vo slu~aj na redovno dostavuvawe na ist kupuva~ so stoka ~ij status vo odnos na pravilata za preferencijalno poteklo ne se menuva za odreden period koj ne sme e da bide podolg od 12 meseci vo soglasnost so primerokot daden vo Prilog 10 to~ka 2 na ovaa Uredba.

(3) Za proizvodite koi bile obraboteni ili preraboteni vo Republika Makedonija bez da se steknat status na proizvodi so preferencijalno poteklo, dobavuva~ot izgotvuva izjava i toa:

a) kratkoro~na izjava - za sekoja poedine~na operacija vo soglasnost so primerokot daden vo Prilog 10 to~ka 3 na ovaa Uredba, ili

b) dolgoro~na izjava - vo slu~aj na redovno dostavuvawe na ist kupuva~ so stoka ~ij status vo odnos na pravilata za preferencijalno poteklo ne se menuva za odreden period koj ne smee da bide podolg od 12 meseci vo soglasnost so primerokot daden vo Prilog 10 to~ka 4 na ovaa Uredba.

(4) Dobavuva~ot ja izgotvuva kratkoro~nata izjava od Prilog 10 to~ka 1 na ovaa Uredba taka {to }e ot~uka, stavi pe~at ili }e ispe~ati vo fakturata koja se odnesuva na pratkata, na ispratnicata ili vo nekoj drug komercijalen dokument so koj stokata se opi{uva dovolno detalno za da se ovozmo`i nejzina identifikacija. Site vidovi na izjavi na dobavuva~ot treba da sodr`at originalen potpis na dobavuva~ot vo rakopis i da se overat so pe~at.

(5) Dobavuva~ot go ~uva dokumentot vo koj e izgotvena izjavata najmalku tri godini od denot na izdavaweto.

Oddel 2

Povlasteni zemji ili teritorii sprema koi se primenuvaat preferencijalni tarifni merki usvoeni ednostrano od Republika Makedonija za odredeni zemji, grupa na zemji ili

teritorii

Pododdel 1

Definicija na poimot proizvodi so poteklo

^len 37

(1) Za primena na propisite koi se odnesuvaat na preferencijalnite tarifni merki usvoeni ednostrano od Republika Makedonija vo odnos na odredeni zemji, grupa na zemji ili teritorii (vo ponatamo{niot tekst: "povlastena zemja"), slednive proizvodi }e se smetaat kako proizvodi so poteklo od povlastena zemja:

a) proizvodi celosno dobieni vo ovie zemji, vo smisla na ~len 38 od ovaa Uredba; b) proizvodi dobieni vo ovie zemji vo koi se vklu~eni materijali koi ne se

celosno dobieni tamu, no pod uslov takvite materijali da bile predmet na dovolna obrabotka ili prerabotka vo smisla na ~len 39 od ovaa Uredba.

Page 13: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Za primena na odredbite od ovoj oddel, proizvodite koi poteknuvaat od Republika Makedonija, vo smisla na stav (3) od ovoj ~len, koi vo povlastenata zemja bile podlo`eni na povisok stepen na obrabotka ili prerabotka od onaa opi{ana vo ~len 40 od ovaa Uredba, }e se smetaat deka poteknuvaat od povlastenata zemja.

(3) Stavot (1) na ovoj ~len soodvetno se primenuva pri utvrduvawe na potekloto na proizvodite dobieni vo Republika Makedonija.

^len 38

(1) Slednive proizvodi }e se smetaat za celosno dobieni vo povlastena zemja ili vo Republika Makedonija:

a) mineralni proizvodi izvle~eni od nivnata po~va ili od nivnoto morsko dno; b) rastitelni proizvodi nabrani vo taa zemja; v) `ivi `ivotni rodeni i odgledani vo taa zemja; g) proizvodi dobieni od `ivi `ivotni odgledani vo taa zemja; d) proizvodi dobieni od lov ili ribolov izvr{en vo taa zemja; |) proizvodi od morski ribolov i drugi proizvodi izvadeni od moreto nadvor od

teritorijalnite vodi na taa zemja so nivni plovni objekti; e) proizvodi izraboteni na nivni brodovi-fabriki isklu~ivo od proizvodi

navedeni vo to~ka |) na ovoj stav; `) sobrani koristeni predmeti vo taa zemja, pogodni samo za reciklirawe na

surovini; z) otpaden materijal i ostatoci od proizvodnite operacii izvr{eni vo taa zemja; y) proizvodi zemeni od morskoto dno ili tloto pod nego nadvor od

teritorijalnite vodi, pod uslov taa zemja da ima ekskluzivni prava na iskoristuvawe na morskoto dno ili tloto pod nego;

i) stoka proizvedena vo taa zemja samo od proizvodite navedeni vo to~kite od a) do y) na ovoj stav.

(2) Poimite "nivni plovni objekti" i "nivni brodovi-fabriki" navedeni vo stav (1) to~ki |) i e) na ovoj ~len se primenuvaat samo na plovni objekti ili brodovi-fabriki:

a) koi se registrirani ili prijaveni vo povlastenata zemja ili vo Republika Makedonija;

b) koi plovat pod znameto na povlastenata zemja ili na Republika Makedonija; v) koi se najmalku 50% vo sopstvenost na dr`avjani na povlastenata zemja ili na

Republika Makedonija ili na kompanija so sedi{te vo edna od ovaa povlastena zemja ili Republika Makedonija vo koja upravitelot ili upravitelite, pret-sedatelot na Upravniot odbor ili na Nadzorniot odbor kako i mnozinstvoto ~lenovi na tie odbori se dr`avjani na povlastenata zemja ili na Republika Makedonija i vo koi, vo slu~aj na sodru`ni{tvo, vo ovie kompanii najmalku polovinata od kapitalot pripa|a na povlastenata zemja ili na Republika Makedonija ili na javni tela ili na dr`avjani na taa povlastena zemja ili na Republika Makedonija;

g) kade kapetanot i oficerite se dr`avjani na povlastenata zemja ili na Republika Makedonija; i

d) kaj koi najmalku 75 % od ekipa`ot se dr`avjani na povlastenata zemja ili na Republika Makedonija.

(3) Poimiot "povlastena zemja" gi opfa}a i teritorijalnite vodi na taa zemja.

(4) Plovnite objekti koi rabotat na otvoreno more, vklu~uvaj}i gi i brodovite-fabriki na koi se vr{i obrabotka ili prerabotka na ulovenata riba, se smetaat za del od

Page 14: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

teritorijata na povlastenata zemja ili na Republika Makedonija na koja i pripa|aat, pod uslov dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo stav (2) na ovoj ~len.

^len 39

Za primena na odredbite od ~len 37 na ovaa Uredba, za proizvodite koi ne se celosno dobieni vo povlastenata zemja ili vo Republika Makedonija se smetaat za dovolno obraboteni ili preraboteni koga se ispolneti uslovite navedeni vo spisokot od Prilog 8 na ovaa Uredba.

Uslovite od prethodniot podstav na ovoj ~len, za site proizvodi opfateni so ovoj oddel, ja naveduvaat obrabotkata ili prerabotka {to treba da e izvr{ena nad materijalite bez poteklo koristeni vo proizvodstvoto i se primenuvaat samo vo odnos na takvite materijali.

Dokolku proizvodot, koj statusot na proizvod so poteklo go zdobil so ispolnuvawe na uslovite navedeni vo spisokot, se koristi za proizvodstvo na drug proizvod, uslovite koi se odnesuvaat na proizvodot vo koj toj e vgraden ne se primenuvaat za nego, i nema da se zemat predvid materijalite bez poteklo koi mo`ele da bidat koristeni za negovoto proizvodstvo.

^len 40

(1) Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na stav (2) od ovoj ~len. Slednive operacii }e se smetaat kako nedovolna obrabotka ili prerabotka za da se dobie status na proizvod so poteklo, bez ogled na toa dali se ispolneti uslovite od ~len 39 na ovaa Uredba:

a) operacii so koi se obezbeduva so~uvuvawe na proizvodite vo dobra sostojba za vreme na prevozot i skladiraweto;

b) razdvojuvawe i sostavuvawe na ambala`ata; v) perewe, ~istewe; otstranuvawe na pra{ina, r|a, maslo, boja ili drugi

povr{inski sloevi; g) peglawe ili presuvawe na tekstil; d) ednostavni operacii na boewe i polirawe; |) otstranuvawe na lu{pi, delumno ili celosno melewe, polirawe i glazirawe na

`itarici i oriz; e) operacii na boewe na {e}er ili formirawe na {e}erni kocki, delumno ili

celosno melewe na {e}erot; `) lupewe, otstranuvawe na semki i lu{pi od ovo{jeto, jat~estoto ovo{je i

zelen~ukot; z) o{trewe, ednostavno drobewe ili ednostavno seckawe; y) prosejuvawe, izdvojuvawe, sortirawe, klasificirawe, stepenuvawe, sparuvawe

(vklu~uvaj}i i sostavuvawe vo set); i) ednostavno polnewe vo {i{iwa, limenki, mali {i{iwa, stavawe vo kesi,

sandaci, kutii, pricvrstuvawe na kartoni ili daski, i site ostanati ednostavni operacii na pakuvawe;

j) stavawe ili pe~atewe na oznaki, etiketi, logoznaci i drugi sli~ni znaci za raspoznavawe na proizvodite ili nivnata ambala`a;

k) ednostavno me{awe na proizvodite, od isti ili razli~ni vidovi, koga edna ili pove}e komponenti na taa me{avina ne gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo ovoj oddel koj bi im ovozmo`il da se smetaat za proizvodi so poteklo od povlastena zemja ili od Republika Makedonija;

Page 15: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

l) ednostavno sostavuvawe na delovi na proizvodi za da se dobie kompleten proizvod ili razdeluvawe na proizvodi na sostavni delovi;

q) kombinacija na dve ili pove}e operacii opi{ani vo to~kite od a) do l) na ovoj stav;

m) kolewe na `ivotni.

(2) Site operacii izvr{eni bilo vo povlastena zemja ili vo Republika Makedonija na odreden proizvod }e bidat razgledani zaedno pri utvrduvawe dali obrabotkata ili prerabotkata na toj proizvod }e se smetaat za nedovolni vo smisla na stav (1) od ovoj ~len.

^len 41

(1) Edinica za pripadnost za primenata na odredbite na ovoj oddel }e bide odreden proizvod {to se smeta osnovna edinica pri rasporeduvaweto so koristewe na nomenklaturata na Harmoniziraniot sistem.

Vo soglasnost so toa proizleguva deka: a) koga proizvodot {to se sostoi od grupa ili sostaveni delovi, se rasporeduva spored

pravilata na Harmoniziraniot sistem vo eden tarifen broj, celinata }e pretstavuva edinica za pripadnost;

b) koga pratkata se sostoi od opredelen broj na identi~ni proizvodi rasporedeni vo ist tarifen broj na Harmoniziraniot sistem, sekoj proizvod treba posebno da bide razgleduvan pri primenata na odredbite od ovoj oddel.

(2) Vo slu~aj koga, spored osnovnoto pravilo 5 na Harmoniziraniot sistem, ambala`ata se rasporeduva zaedno so proizvodot, taa }e bide vklu~ena pri utvrduvawe na potekloto.

^len 42

(1) Po isklu~ok na odredbite na ~len 39 na ovaa Uredba, materijalite bez poteklo mo`e da se koristat vo proizvodstvoto na odredeniot proizvod, pod uslov nivnata vkupna vrednost da ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika (ex-works);

Koga vo spisokot se navedeni eden ili pove}e procenti kako maksimalna vrednost na materijali bez poteklo, ovie procenti ne smeat da se nadminat pri primenata na prethodniot stav.

(2) Stavot (1) na ovoj ~len nema da se primenuva na proizvodite opfateni so Glava 50 do 63 od Harmoniziraniot sistem.

^len 43

Priborot, rezervnite delovi i alatite ispora~ani zaedno so opremata, ma{inata, aparatot ili voziloto i koi prestavuvaat voobi~aena oprema i koi se vklu~eni vo cenata ili koi ne se posebno fakturirani, se smetaat kako celina zaedno so opremata, ma{inata, aparatot ili voziloto.

^len 44

Setovite definirani so osnovnoto pravilo 3 na Harmoniziraniot sistem }e se smetaat za proizvodi so poteklo koga site proizvodi od koi se sostaveni se so poteklo. Me|utoa, koga setot se sostoi od proizvodi so i bez poteklo, setot kako celina se smeta so poteklo, pod uslov vrednosta na proizvodite bez poteklo da ne nadminuva 15% od cenata franko fabrika (ex-works) na celiot set.

Page 16: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 45

Pri utvrduvaweto dali proizvodot e so poteklo, ne e potrebno da se utvrduva potekloto na slednive elementi {to mo`at da se koristat vo negovoto proizvodstvo: a) energija i gorivo; b) postrojki i oprema; v) ma{ini i alati; g) stoka {to ne vleguva i koja ne e nameneta da vleze vo finalniot sostav na proizvodot.

^len 46

(1) Uslovite navedeni vo ovoj oddel za steknuvawe na statusot na poteklo, treba da prodolo`at da se ispolnuvaat vo sekoe vreme, bez prekin, vo povlastenata zemja ili vo Republika Makedonija.

(2) Ako proizvodite so poteklo izvezeni od povlastenata zemja ili od Republika Makedonija se vratat, tie se smetaat deka nemaat poteklo osven ako mo`e da se doka`e od ovlasten organ deka:

a) vratenite proizvodi se isti so onie proizvodi koi bile izvezeni; i b) tie ne bile predmet na bilo kakvi operacii, osven onie koi se neophodni za

nivno za~uvuvawe vo dobra sostojba dodeka se nao|aat vo taa zemja ili za vreme na izvozot.

^len 47

(1) Slednoto se smeta kako direkten transport od povlastenata zemja do Republika Makedonija ili od Republika Makedonija do povlastenata zemja:

a) proizvodi transportirani bez da pominat niz teritorija na druga zemja; b) proizvodi koi so~inuvaat edna edine~na pratka, transportirani preku

teritorii na drugi zemji osven povlastenata zemja ili Republika Makedonija, so, dokolku postoi takva potreba, pretovar ili privremeno skladirawe vo tie zemji, pod uslov proizvodite da ostanat pod nadzor na carinskiot organ vo zemjata na tranzit ili skladirawe i da ne bidat predmet na druga operacija osven rastovar, pretovar ili bilo koja druga operacija nameneta za nivno za~uvuvawe vo dobra sostojba;

v) proizvodite koi se transportiraat po cevovod bez prekin preku teritorii na drugi zemji osven povlastenata zemja ili Republika Makedonija.

(2) Ispolnuvaweto na uslovite od stav (1) to~ka b) na ovoj ~len se doka`uva na nadle`niot carinski organ so prilo`uvawe na:

a) edinstven transporten dokument so koj e opfaten preminot od dr`avata izvoznik preku dr`avata na tranzitot; ili

b) uverenie izdadeno od strana na carinskiot organ na dr`avata na tranzitot: - vo koe se naveduva to~en opis na proizvodite, - vo koe se naveduvaat datumite na rastovar i pretovar na proizvodite i, koga

toa e potrebno, imiwata na brodovite ili drugite koristeni transportni sredstva, i

- vo koe se potvrduvaat uslovite pod koi proizvodite ostanale vo dr`avata na tranzitot; ili

v) dokolku gorenavedenoto ne se obezbedi, bilo koi dokazni dokumenti.

Page 17: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 48

(1) Proizvodite so poteklo, isprateni od povlastena zemja na izlo`ba vo druga zemja i prodadeni po izlo`bata za uvoz vo Republika Makedonija, pri uvozot }e koristi tarifni preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba, pod uslov da gi ispolnuvaat uslovite od ovoj oddel koi im davaat pravo da bidat priznati kako proizvodi so poteklo od povlastenata zemja, i pod uslov na carinskiot organ na Republika Makedonija da im se doka`e deka:

a) izvoznikot izvr{il direkten trasport na proizvodite od povlastenata zemja vo zemjata vo koja se odr`uva izlo`bata i deka tamu bile izlo`eni;

b) izvoznikot gi prodal proizvodite ili na nekoj drug na~in gi dal na raspolagawe na lice vo Republika Makedonija;

v) vo tekot na izlo`bata ili vedna{ po nea proizvodite bile isprateni vo Republika Makedonija vo takva sostojba kako {to bile isprateni na izlo`ba; i

g) proizvodite otkako bile isprateni na izlo`bata, ne se koristeni za drugi celi osven kako eksponati na izlo`bata.

(2) Uverenieto za poteklo EUR.1 se podnesuva na carinskiot organ vo Republika Makedonija na voobi~aen na~in. Vo nego treba da bede navedeni nazivot i adresata na izlo`bata. Koga toa e potrebno, mo`at da bidat pobarani dopolnitelni dokazni dokumenti za karakterot na proizvodite i uslovite pod koi tie bile izlo`eni.

(3) Stavot (1) od ovoj ~len se primenuva na sekoja trgovska, industriska, zemjodelska ili zanaet~iska izlo`ba, saem ili sli~na javna priredba ili manifestacija koja ne e organizirana za privatni celi vo prodavnici ili delovni prostorii za prodavawe na stranski proizvodi, a vo tekot na koi proizvodite ostanuvaat pod carinski nadzor.

Pododdel 2

Dokaz na potekloto

^len 49

Proizvodi so poteklo od povlastena zemja }e koristat tarifni preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba so podnesuvawe na: a) uverenie za dvi`ewe EUR.1, ~ij obrazec e daden vo Prilog 11 na ovaa Uredba, ili b) vo slu~aite opredeleni vo ~len 54 stav (1) od ovaa Uredba, izjava ~ij tekst e naveden vo

Prilog 12 na ovaa Uredba, a koja izvoznikot ja dava na faktura, ispratnica ili bilo koj drug komercijalen dokument vo koja se dava dovolno detalen opis na proizvodite za da se ovozmo`i nivna identifikacija (vo ponatamo{niot tekst: "izjava vo faktura").

(a) Uverenie za dvi`ewe EUR.1

^len 50

(1) Proizvodite so poteklo vo smisla na ovoj oddel, pri uvozot vo Republika Makedonija, }e koristat tarifni preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba, pod uslov da bile direktno transportirani vo smisla na ~len 47 na ovaa Uredba, a po podnesuvawe na uverenie za dvi`ewe EUR.1 izdadeno od carinski ili drug nadle`en organ od povlastenata zemja, pod uslov povlastenata zemja:

- na carinskiot organ na Republika Makedonija da mu dostavi podatoci koi se baraat so ~len 59 na ovaa Uredba, i

- da sorabotuva so Republika Makedonija taka {to na carinskiot organ }e mu dozvoli proverka na veredostojnosta na dokumentite ili to~nosta na podatocite koi se odnesuvaat na potekloto na predmetnite proizvodi.

Page 18: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Uverenieto za dvi`ewe EUR.1 mo`e da se izdade samo koga mo`e da poslu`i kako materijalen dokaz koj e potreben za celite na tarifnite preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba.

(3) Uverenieto za dvi`ewe EUR.1 se izdava na barawe vo pismena forma od strana na izvoznikot ili od negoviot ovlasten zastapnik. Takvoto barawe se izgotvuva vo soglasnost so odredbite na ovoj oddel na obrazec naveden vo Prilog 11 na ovaa Uredba.

Barawata za izdavawe na uverenija za dvi`ewe EUR.1 se ~uvaat najmalku tri godini od strana na povlastenata zemja ili od Republika Makedonija.

(4) Izvoznikot ili negoviot ovlasten zastapnik kon baraweto gi prilo`uva i site potrebni dokumenti so koi se doka`uva deka proizvodite koi se izvezuvaat gi ispolnuvaat uslovite za izdavawe na uverenie za dvi`ewe EUR. 1.

Izvoznikot ja prevzema obvrskata na barawe na nadle`niot organ da im gi dostavi site dopolnitelni dokazi koi se potrebni zaradi utvrduvawe na to~nosta na statusot na poteklo na proizvodite koi imaat pravo na preferencijalen tretman, i deka se soglasuva na bilo kakov pregled na negovite delovni knigi i na bilo kakva proverka koja ja prevzemaat nadle`nite organi vo vrska so okolnostite pod koi prozvodite se dobieni.

(5) Uverenieto za dvi`ewe EUR.1 go izdava nadle`niot organ na povlastenata zemja ili carinskiot organ na Republika Makedonija, ako proizvodite koi se izvezuvaat mo`e da se smetaat kako proizvodi so poteklo vo smisla na ovoj oddel.

(6) Bidej}i uverenieto za dvi`ewe EUR.1 pretstavuva materijalen dokaz za primena na preferencijalni tarifni merki navedeni vo ~len 37 na ovaa Uredba, nadle`niot organ na povlastenata zemja ili carinskiot organ na Republika Makedonija se odgovorni za prevzemawe na site neophodni ~ekori zaradi proverka na potekloto na proizvodite i drugite izjavi vo uverenieto.

(7) Za proverka na uslovite navedeni vo stav (5) na ovoj ~len, nadle`niot organ na povlastenata zemja ili carinskiot organ na Republika Makedonija imaat pravo da gi pobaraat site materijalni dokazi ili da gi izvr{at site proverki koi gi smetaat za neophodni.

(8) Nadle`niot organ na povlastenata zemja ili carinskiot organ na Republika Makedonija e odgovoren za pravilno popolnuvawe na obrascite od stav (1) na ovoj ~len.

(9) Datumot na izdavaweto na uverenieto za dvi`ewe EUR.1 se naveduva vo delot na uverenieto koj e rezerviran za carinskiot organ.

(10) Uverenieto za dvi`ewe EUR.1 go izdava nadle`niot organ na povlastenata zemja ili carinskiot organ na Republika Makedonija i }e mu bide staveno na raspolagawe na izvoznikot {tom izvozot e obezbeden ili izvr{en.

^len 51

Koga, na barawe na uvoznikot i pod propi{ani uslovi na carinskite propisi vo zemjata na uvozot, nesostavenite ili razglobenite proizvodi vo smisla na osnovnoto pravilo 2 (a) na Harmoniziraniot sistem, koi pripa|aat pod Oddel XVI ili XVII odnosno pod tarifnite broevi 7308 ili 9406 na Harmoniziraniot sistem, se uvezuvaat sukcesivno, edinstveniot dokaz za poteklo za takvite proizvodi se podnesuva na carinskiot organ pri uvozot na prvata pratka.

^len 52

(1) Po isklu~ok na ~len 50 stav (10) na ovaa Uredba, uverenieto za dvi`ewe EUR.1 mo`e, vo isklu~itelni slu~ai, da bide izdadeno posle izvr{eniot izvoz na proizvodite na koi se odnesuva dokolku:

Page 19: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

a) toa ne bilo izdadeno za vreme na izvozot poradi gre{ki, nenamerni propusti ili posebni okolnosti; ili

b) ako na nadle`niot organ za izdavawe na uverenie za dvi`ewe EUR.1 im se doka`e deka uverenieto za dvi`ewe EUR.1 bilo izdadeno, no pri uvozot ne bilo prifateno od tehni~ki pri~ini.

(2) Nadle`niot organ za izdavawe na uverenie za dvi`ewe EUR.1 mo`at dopolnitelno da izdadat uverenie za dvi`ewe EUR.1 samo otkako }e utvrdat deka podatocite dostaveni vo baraweto na izvoznikot se sovpa|aat so podatocite od svojata evidencija, i deka uverenieto za dvi`ewe EUR. 1, zaradi ispolnuvawe na uslovite od ovoj oddel, ne e izdadeno koga predmetnite proizvodi bile izvezeni.

(3) Na uverenieto za dvi`ewe EUR.1 koe dopolnitelno se izdava se stava zabele{kata "DOPOLNITELNO IZDADENO".

(4) Zabele{kata od stav (3) na ovoj ~len se stava vo rubrikata "Zabele{ka" na uverenieto za dvi`ewe "EUR.1.

^len 53

(1) Vo slu~aj na kra`ba, gubewe ili uni{tuvawe na uverenieto za dvi`ewe EUR.1, izvoznikot mo`e do nadle`niot organ {to go izdal da podnese barawe za izdavawe na duplikat vrz osnova na izvoznite dokumenti {to toj gi poseduva.

(2) Na duplikatot izdaden na ovoj na~in se stava zabele{ka "DUPLIKAT".

(3) Zabele{kata od stav 2 na ovoj ~len se stava vo rubrikata "Zabele{ka" na uverenieto za dvi`ewe "EUR.1.

(4) Duplikatot, koj kako datum na izdavawe treba da go nosi datumot na izdavawe na originalnoto uverenie za dvi`ewe EUR.1, }e va`i od toj datum.

(b) Izjava vo faktura

^len 54

(1) Izjavata vo faktura mo`e da bide izgotvena: a) od strana na odobren izvoznik vo smisla na ~len 55 na ovaa Uredba, ili b) od strana na bilo koj izvoznik za bilo koja pratka, {to se sostoi od eden ili

pove}e paketi koi sodr`at proizvodi so poteklo, ~ija {to vkupna vrednost ne nadminuva 6000 EVRA vo denarska protivvrednost, pod uslov da se primenuvaat odredbite od ~len 50 stav (1) na ovaa Uredba i vo ovaa postapka.

(2) Izjavata vo faktura izvoznikot mo`e da ja izgotvi dokolku proizvodite za koi {to se raboti mo`at da se smetaat deka vodat poteklo od Republika Makedonija ili od povlastena zemja i ako gi ispolnuvaat drugite uslovi od ovoj oddel.

(3) Izvoznikot koj ja izgotvuva izjavata vo fakturata ja prevzema obvrskata vo sekoj moment, na barawe na carinskiot ili nadle`niot organ na zemjata na izvoz, da im gi dostavi site potrebni dokumenti so koi se doka`uva statusot na poteklo na predmetnite proizvodi, kako i ispolnuvaweto na drugite uslovi od ovoj oddel.

(4) Izjavata vo faktura }e bida izgotvena od izvoznikot taka {to }e ot~uka, stavi pe~at ili }e ispe~ati vo fakturata, ispratnicata ili vo nekoj drug komercijalen dokument, izjava ~ij tekst e daden vo Prilog 12 na ovaa Uredba, na makedonski jazik ili na jazikot vo soglasnost so odredbite na doma{noto zakonodavstvo na zemjata izvoznik. Dokolku izjavata e pi{uvana so raka, taa treba da bide napi{ana so mastilo i pe~atni bukvi.

Page 20: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(5) Izjavite vo fakturite treba da sodr`at originalen potpis na izvoznikot vo rakopis. Me|utoa, odobreniot izvoznik vo smisla na ^len 55 na ovaa Uredba, ne e dol`en da ja potpi{e takvata izjava, pod uslov vo pismena forma da se obvrze pred carinskiot organ deka toj ja prifa}a celosnata odgovornost za sekoja izjava vo faktura koja go identifikuva kako da toj svoera~no ja potpi{al.

(6) Vo slu~aite od stav (1) to~ka b) na ovoj ~len, koristeweto na izjava vo faktura podle`i na slednive posebni uslovi:

a) izjavata vo faktura se izgotvuva za sekoja pratka; b) ako stokata sodr`ana vo pratkata ve}e bila predmet na proverka vo zemjata na

izvoz so povikuvawe na definicijata "proizvod so poteklo", izvoznikot mo`e da se povika na taa proverka vo izjavata vo faktura.

Odredbite od to~ka a) na ovoj ~len ne go osloboduvaat izvoznikot od obvrskata na po~ituvawe na bilo koi drugi formalnosti koi gi nalagaat carinskite ili po{tenskite propisi.

^len 55

(1) Carinskiot organ vo Republika Makedonija mo`at da mu odobrat na bilo koj izvoznik (vo natamo{niot tekst "odobren izvoznik"), koj ima ~esti pratki na proizvodi so poteklo od Republika Makedonija vo smisla na ~len 37 stav (2) na ovaa Uredba, i koj na carinskiot organ mu dava garancii neophodni za proverka na statusot na prozvodi so poteklo, kako i ispolnuvawe na uslovite od ovoj oddel, da izgotvuva izjavi vo faktura, bez ogled na vrednosta na predmetnite proizvodi.

(2) Carinskiot organ go odobruva statusot na odobren izvoznik pod bilo koi uslovi koj toj gi smeta za soodvetni.

(3) Carinskiot organ na odobreniot izvoznik }e mu dodelat carinski odobren broj koj }e se naveduva vo sekoja izjava vo faktura.

(4) Carinskiot organ }e ja nadgleduva upotrebata na odobrenieto od strana na odobreniot izvoznik.

(5) Carinskiot organ mo`e vo sekoe vreme da go povle~e odobrenieto. Toj toa }e go stori koga odobreniot izvoznik ve}e ne gi dava garanciite navedeni vo stav (1) na ovoj ~len, koga ne gi ispolnuva uslovite navedeni vo stav (2) na ovoj ~len ili na nekoj drug na~in nepravilno go koristi odobrenieto.

^len 56

(1) Dokazot za poteklo }e va`i ~etiri meseci od datumot na negovoto izdavawe vo zemjata na izvozot i vo toj rok treba da bide podnesen do carinskite organi vo zemjata uvoznik.

(2) Dokazite za poteklo podneseni do carinskiot organ vo zemjata uvoznik posle krajniot datum za podnesuvawe opredelen vo stav (1) na ovoj ~len mo`at da bidat prifateni za primena na tarifni preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba vo slu~aj koga nepodnesuvaweto na tie dokumenti pred predvideniot kraen datum e predizvikano od vonredni okolnosti.

(3) Vo drugi slu~ai na zadocneto prezentirawe, carinskiot organ vo zemjata uvoznik mo`e da go prifatat dokazot za poteklo koga proizvodite se predadeni pred navedeniot kraen datum.

(4) Na barawe na uvoznikot i pod propi{ani uslovi na carinskite propisi vo Republika Makedonija, edinstveniot dokaz za poteklo mo`e da se podnese na carinskiot organ pri uvozot na prvata pratka koga stokata:

Page 21: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

a) se uvezuva vo ramkite na ~est i kontinuiran trgovski promet so zna~ajna komercijalna vrednost;

b) e predmet na ist dogovor za proda`ba, i koga strankite vo dogovorot se registrirani vo zemjata na izvoz ili vo Republika Makedonija;

v) se rasporeduva vo ista tarifna oznaka (osumcifrena) na kombiniranata nomenklatura;

g) doa|a isklu~ivo od ist izvoznik, upatena na ist uvoznik i koga se staveni na uvid na ista carinska ispostava vo Republika Makedonija.

Ovaa postapka se primenuva na koli~ina i rok koi gi odreduva nadle`niot carinski organ. Ovoj rok pod bilo koi okolnosti ne smee da nadmine tri meseci.

^len 57

(1) Proizvodi koi privatni lica kako mali paketi gi pra}aat na privatni lica, odnosno onie koi se del od li~niot baga` na patnikot, }e bidat prifateni kako proizvodi so poteklo koi koristat tarifni preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba, bez da se bara podnesuvawe na uverenie za dvi`ewe EUR. 1 ili izjava vo faktura, pod uslov takvite proizvodi da ne se uvezeni za trgovski celi i da se deklarirani kako proizvodi koi gi zadovoluvaat uslovite od ovoj oddel i kade {to nema somnenevawe vo verodostojnosta na takvoto deklarirawe.

(2) Povremenite uvozi koi se sostojat edinstveno od proizvodi za li~na upotreba na prima~ot, patnikot ili nivnite semejstva nema da se smetaat za trgovski uvozi ako od prirodata i koli~inata na proizvodite e o~igledno deka tie ne se nameneti za komercijalni celi.

Osven toa, vkupnata vrednost na proizvodite da ne nadminuva 500 EVRA vo denarska protivvrednost vo slu~aj na mali paketi ili 1.200 EVRA vo denarska protivvrednost vo slu~aj na proizvodi koi se del od li~niot baga` na patnikot.

^len 58

(1) Otkrivaweto na mali nesovpa|awa pome|u navodite dadeni vo dokazot za poteklo i onie dadeni vo podnesenite dokumenti do carinskiot organ za da mo`at da se izvr{at formalnostite za uvoz na proizvodite nema sami po sebe da zna~at deka dokazot za poteklo e neva`e~ki ako se utvrdi deka toj dokaz navistina odgovara na soodvetnite proizvodi.

(2) O~iglednite formalni gre{ki kako pe~atnite gre{ki na dokazot za poteklo nema da dovedat do otfrlawe na toj dokument ako ovie gre{ki ne se od vid koj mo`e da predizvika somnevawe za to~nosta na navodite vo dokumentot.

Pododdel 3

Metodi na administrativna sorabotka

^len 59

(1) Povlastena zemja i dostavuva na Republika Makedonija ime i adresa na nadle`niot organ so sedi{te na nejzinata teritorija koj e ovlasten za izdavawe na uverenija za dvi`ewe EUR.1 zaedno so primeroci od otisocite na pe~atite koi tie organi gi koristat, kako i naziv i adresa na relevantnite organ nadle`ni za kontrola na uverenijata za dvi`ewe EUR.1 i izjavite vo faktura. Ovie podatoci potoa se prosleduvaat do Centralnata uprava na Carinskata uprava na Republika Makedonija. Centralnata uprava na Carinskata uprava na Republika Makedonija go naveduva datumot na stapuvawe vo sila na novite pe~ati vo izvestuvaweto koe go dostavuva do carinskite ispostavi, a vo soglasnost so dobienoto izvestuvawe od povlastenata zemja. Ovie podatoci se za slu`bena

Page 22: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

upotreba, me|utoa, koga stokata treba da se stavi vo sloboden promet, carinskiot organ mo`e da dozvoli uvoznikot ili od nego ovlasteniot zastapnik da gi vidi primerocite na otisocite na pe~atite navedeni vo ovoj stav.

(2) Centralnata uprava na Carinskata uprava na Republika Makedonija i dostavuva na povlastenata zemja otisoci na pe~atite koi gi koristat carinskite ispostavi za izdavawe na uverenijata za dvi`ewe EUR.1.

^len 60

(1) Dopolnitelnite proverki na uverenieto za dvi`ewe EUR.1 i izjavata vo faktura se vr{at po slu~aen izbor ili koga carinskiot organ pri uvoz vo Republika Makedonija ili nadle`niot organ pri uvoz vo povlastenata zemja imaat osnovano somnenevawe vo pogled na verodostojnosta na takvite dokumenti, statusot na potekloto na soodvetnite proizvodi ili ispolnuvaweto na drugite uslovi od ovaa glava.

(2) Za sproveduvawe na odredbite od stav (1) na ovoj ~len, Centralnata uprava na Carinskata uprava pri uvoz vo Republika Makedonija ili nadle`niot organ pri uvoz vo povlastenata zemja }e go vratat uverenieto za dvi`ewe EUR.1 i fakturata, ako bila podnesena izjava vo faktura, ili kopija od ovie dokumenti, do nadle`niot organ pri izvoz od povlastenata zemja ili do Centralnata uprava na Carinskata uprava pri izvoz od Republika Makedonija naveduvaj}i gi, ako e toa potrebno, pri~inite za proverka. Site dobieni dokumenti i podatoci {to uka`uvaat na toa deka podatocite navedeni vo dokazot za poteklo se neto~ni se prilo`uvaat kon baraweto za proverka.

Ako carinskiot organ pri uvoz vo Republika Makedonija odlu~i da go odlo`i odobruvaweto na tarifni preferencijali od ~len 37 na ovaa Uredba dodeka gi ~eka rezultatite od proverka, na uvoznikot }e mu bide ponudeno pu{tawe na proizvodite so obezbeduvawe na site za{titni merki, koi }e se smetaat za potrebni.

(3) Koga baraweto za dopolnitelna proverka e izgotveno vo soglasnost so stav (1) na ovoj ~len, takvata proverka se izvr{uva a rezultatite od nea se dostavuvaat do Centralnata uprava na Carinskata uprava na Republika Makedonija ili do nadle`niot organ na povlastenata zemja vo maksimalen rok od {est meseci. Ovie rezultati treba jasno da uka`uvaat dali dokazot za poteklo se odnesuva na proizvodi koi se vistinski izvezeni i dali soodvetnite proizvodi mo`e da se smetaat deka poteknuvaat od povlastenata zemja ili od Republika Makedonija.

(4) Ako vo slu~ai na osnovano somnenevawe ne se dobie odgovor vo rok od {est meseci soglasno stav (3) na ovoj ~len ili ako odgovorot ne sodr`i dovolni informacii za utvrduvawe na verodostojnosta na dokumentot za koj {to stanuva zbor ili vistinskoto poteklo na proizvodite, na nadle`niot organi se ispra}a vtor dopis. Ako za ~etiri meseci posle vtoriot dopis rezultatite od proverkata ne se dostavat do organite koi toa go barale, odnosno ako ovie rezultati ne ovozmo`uvaat utvrduvawe na verodostojnosta na dokumentot za koj {to stanuva zbor ili vistinskoto poteklo na proizvodite, organot koj baral go odbiva pravoto na tarifen preferencijal, osven vo isklu~itelni slu~ai.

(5) Koga postapkata na proverka ili bilo koi drugi dostapni podatoci uka`uvaat na toa deka odredbite od ovoj oddel ne se po~ituvaat, izvoznata povlastena zemja, na svoja inicijativa ili na barawe na Republika Makedonija, gi vr{i soodvetnite proverki ili organizira nivno izvr{uvawe vo najkratok mo`en rok kako bi se identifikuvale i spre~ile takvite nepo~ituvawa.

(6) Za celite na dopolnitelna proverka na uverenijata za dvi`ewe EUR.1, nadle`niot organ pri izvoz od povlastenata zemja ili carinskiot organ pri izvoz od Republika Makedonija gi ~uva uverenijata, kako i site izvozni dokumenti koi se odnesuvaat na niv, najmalku tri godini.

Page 23: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

POGLAVJE 4

CARINSKA VREDNOST

GLAVA 1

Op{ti odredbi

^len 61

(1) Pri primena na odredbite od £len 27 do ~len 45 od Carinskiot zakon, kako i na onie od ova poglavje, }e se primenuvaat i odredbite navedeni vo Prilog 13 na ovaa Uredba.

Odredbite navedeni vo prvata kolona od Prilog 13 na ovaa Uredba }e se primenuvaat vo smisla na interpretativnite zabele{ki od vtorata kolona.

(2) Ako pri utvrduvaweto na carinskata vrednost e potrebno da se zemat predvid op{toprifateni smetkovodstveni principi, }e se primenuvaat odredbite navedeni vo Prilog 14 na ovaa Uredba.

^len 62

(1) Poimite upotrebeni vo ovaa poglavje go imaat slednovo zna~ewe: a) "Dogovorot " e Dogovor za primena na £len VII od Op{tiot dogovor za carini i

trgovija, sklu£en vo ramkite na multilateralnite pregovori od 1973 do 1979, naveden vo ~len 34 stav 1 alineja 1 od Carinskiot zakon;

b) "proizvedena stoka ", vklu£uva odgledana, izrabotena i izvadena stoka; v) "identi£na stoka", e stoka proizvedena vo ista zemja koja e ista vo sekoj

pogled, vklu£uvaj}i fizi£ki karakteristiki, kvalitet i ugled. Nezna£itelnite razliki vo izgledot nema da vlijaat stokata koja odgovara na ovaa definicija da ne se smeta za identi£na;

g) "sli£na stoka", e stoka proizvedena vo ista zemja koja, iako ne e ednakva vo sekoj pogled, ima sli~ni karakteristiki i sli~ni materijalni komponenti koi i ovozmo`uvaat da gi vr{i istite funkcii i da bide komercijalno zamenliva. Pri utvrduvaweto dali stokata e sli£na treba da se zemat predvid kvalitetot na stokata, nejziniot ugled i postoeweto na trgovska marka;

d) "stoka od ista klasa ili vid", e stoka koja pripa|a vo grupa ili rang na stoka proizvedena od odredena industrija ili industriski sektor i vklu£uva identi£na ili sli£na stoka.

(2) Kako "identi£na stoka" i "sli£na stoka", vo zavisnost od slu~ajot, ne se smeta stoka koja sodr`i vo sebe ili odrazuva in`enering, razvoj, umetni£ka rabota, dizajnirawe i planovi i crte`i za koi ne bilo napraveno prilagoduvawe soglasno na £len 35 stav (1) pod b) to~ka 4. od Carinskiot zakon, bidej}i ovie raboti bile izvr{eni vo Republika Makedonija.

^len 63

(1) Za primena na poglavje 2, glava 3 od Carinskiot zakon i za ova poglavje, licata se smetaat kako zaemno povrzani samo ako:

a) ednoto e ~len na uprava ili direktor kaj drugoto ili obratno; b) se pravno priznati kako delovni partneri; v) se vo odnos na rabotodavec i vraboteno lice; g) koe bilo lice, direktno ili indirektno, poseduva, kontrolira ili dr`i 5% ili

pove}e akcii ili emituvani udeli so pravo na glas, kaj ednoto ili kaj drugoto lice;

d) edno od niv direktno ili indirektno go kontrolira drugoto;

Page 24: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

|) dvete direktno ili indirektno se kontrolirani od treto lice; e) zaedno, direktno ili indirektno, kontroliraat treto lice; ili `) se £lenovi na isto semejstvo. Licata se smetaat kako £lenovi na isto semejstvo

samo ako pripa|aat vo eden od slednite me|usebni odnosi: - ma` i `ena, - roditel i dete, - brat i sestra (bilo celosno ili polukrvno srodstvo), - baba ili dedo i vnuci, - £i£ko, vujko, tetin, strina, vujna ili tetka i vnuk ili vnuka, - roditeli na sopru`nicite i zet ili snaa, - dever, {ura ili baxanak i jatrva, snaa, zolva ili {urnea.

(2) Za celite na ova poglavje, licata koi me|usebno se delovno povrzani pri {to edniot e edinstven zastapnik, edinstven distributer ili edinstven koncesioner na drugiot, treba da se smeta deka se povrzani samo ako se ispolneti uslovite od stav (1) na ovoj ~len.

^len 64

Pri utvrduvawe na carinskata vrednost soglasno na £len 28 od Carinskiot zakon, za stoka za koja cenata ne e platena vo momentot na vrednuvawe, kako osnova za carinska vrednost, po pravilo treba da se zeme cenata koja treba da se plati vo navedenoto vreme.

^len 65

(1) Koga za pu{tawe vo sloboden promet se deklarira del od pogolema koli£ina od ista stoka kupena vo edna transakcija, vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati, vo soglasnost so £len 28 stav (1) od Carinskiot zakon, treba da bide proporcionalen del od vkupnata cena, koj odgovara na u£estvoto na koli£inata na deklariranata stoka vo vkupno kupenata koli£ina.

Raspredelbata na vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati isto taka treba da se primeni i vo slu£aj na gubewe na del od pratkata ili koga stokata koja se vrednuva bila o{tetena pred pu{tawe vo sloboden promet.

(2) Po pu{tawe na stokata vo sloboden promet, prilagoduvaweto napraveno od prodava~ot vo korist na kupuva~ot na vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati za stokata mo`e da se zeme predvid za utvrduvawe na carinskata vrednost vo soglasnost so ~len 28 od Carinskiot zakon, ako na carinskiot organ mu se doka`e deka:

a) stokata bila neispravna vo momentot naveden vo ~len 77 od Carinskiot zakon; b) prodava~ot napravil prilagoduvawe vo izvr{uvaweto na garanciskite obvrski

sodr`ani vo dogovorot za proda`ba, sklu~en pred pu{tawe na stokata vo sloboden promet;

v) neispravnata priroda na stokata ne bila zemena predvid vo soodvetniot dogovor za proda`ba.

(3) Vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati za stokata, prilagodena vo soglasnost so stav (2) na ovoj ~len, mo`e da bide zemena predvid samo ako takvoto prilagoduvawe bilo napraveno vo rok od 12 meseci od datumot na prifa}awe na deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet.

^len 66

Page 25: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Za primena na ~len 28 stav (1) od Carinskiot zakon, koga vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati za stokata koja se vrednuva go vklu£uva iznosot na vnatre{nite danoci koi se primenuvaat vo zemjata na poteklo ili izvoz, spomenatiot iznos ne se vklu£uva vo carinskata vrednost, pod uslov ako na carinskiot organ mu se doka`e deka stokata bila ili }e bide oslobodena od tie danoci vo korist na kupuva~ot.

^len 67

(1) Za primena na £len 28 od Carinskiot zakon, soodveten dokaz deka stokata koja e predmet na proda`ba bila prodadena za izvoz vo carinskoto podra£je vo Republika Makedonija e faktot deka taa e deklarirana za pu{tawe vo sloboden promet. Vo slu£aj na posledovatelni proda`bi pred vrednuvaweto, takov dokaz treba da pretstavuva samo poslednata proda`ba koja prethodela na vnesuvaweto vo carinskoto podra£je na Republika Makedonija ili proda`bata koja nastanala vo carinskoto podra£je na Republika Makedonija pred pu{tawe na stokite vo sloboden promet.

Koga se deklarira cena, koja se odnesuva na proda`ba izvr{ena pred poslednata proda`ba, vrz osnova na koja stokata e vnesena vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija, na carinskiot organ treba da mu se doka`e deka taa proda`ba na stoka e izvr{ena za izvoz vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~lenovite 88 do 92 od ovaa Uredba.

(2) Ako stokata e upotrebuvana vo treta zemja pome|u vremeto na proda`ba i vremeto na pu{tawe vo sloboden promet, cerinskata vrednost ne mora da bide transakciskata vrednost.

(3) Kupuva£ot ne treba da zadovoli drugi uslovi, osven da bide stranka vo dogovorot za proda`ba.

^len 68

Koga, pri primena na £len 28 stav 1 pod (b) od Carinskiot zakon, se utvrdi deka proda`bata ili cenata na uvezenata stoka e predmet na uslovi ili obvrski £ija vrednost mo`e da se utvrdi za stokata koja se vrednuva, takvata vrednost treba da se smeta kako indirektno pla}awe od kupuva£ot na prodava£ot i pretstauva del od vistinski platenata cena ili cena koja treba da se plati, dokolku uslovite ili obvrskite ne se povrzani bilo so: a) aktivnostite navedeni vo £len 28 stav (3) pod (b) od Carinskiot zakon; ili b) elementite spored koi treba da se napravi dodavawe kon vistinski platenata cena ili

cenata koja treba da se plati soglasno so odredbite na £len 35 od Carinskiot zakon.

^len 69

(1) Za primena na £len 28 stav (3) pod (b) od Carinskiot zakon, pod poimot "marketing aktivnosti" se podrazbiraat site aktivnosti povrzani so reklamirawe i unapreduvawe na proda`bata na predmetnata stoka i site aktivnosti povrzani so emstva ili garancii vo pogled na niv.

(2) Takvite aktivnosti prezemeni od kupuva£ot }e se smetaat kako aktivnosti prezemeni na negova smetka duri i ako tie se napraveni zaradi ispolnuvawe na obvrska na kupuva£ot soglasno na dogovorot so prodava£ot.

^len 70

Page 26: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Pri primenata na £lenovite 29 i 30 od Carinskiot zakon, transakciskata vrednost na stokata proizvedena od drugo lice treba da se zeme predvid samo koga ne mo`e da se pronajde transakciska vrednost za identi£na ili sli~na stoka proizvedena od istoto lice kako i stokata koja se vrednuva.

(2) Za primena na ~len 29 od Carinskiot zakon, transakciskata vrednost na identi£na uvezena stoka pretstavuva carinska vrednost prethodno utvrdena soglasno na odredbite na £len 28 od Carinskiot zakon, prilagodena soglasno na odredbite na stav (1) pod (b) i stav (2) od ~len 29 na Carinskiot zakon.

(3) Za primena na ~len 30 od Carinskiot zakon, transakciskata vrednost na sli~na uvezena stoka pretstavuva carinska vrednost prethodno utvrdena soglasno na odredbite na £len 28 od Carinskiot zakon, prilagodena soglasno na odredbite na stav (1) pod (b) i stav (2) od ~len 30 na Carinskiot zakon.

^len 71

(1) Za primena na £len 32 od Carinskiot zakon (metoda na deduktivna vrednost), edine£nata cena po koja uvezenata stoka e prodadena vo najgolema vkupna koli£ina e cenata po koja najgolemiot broj na edinici e prodaden vo proda`bi na lica koi ne se povrzani so licata od koi tie ja kupuvaat takvata stoka na prvoto komercijalno nivo na proda`ba posle uvozot.

(2) Pri utvrduvawe na edine~nata cena za primena na ~len 32 od Carinskiot zakon, ne treba da se zemat predvid proda`bite vo Republika Makedonija na lica koi obezbeduvaat direktno ili indirektno besplatno ili po namaleni ceni koj bilo od elementite navedeni vo £len 35 stav (1) pod (b) od Carinskiot zakon a za upotreba vo vrska so proizvodstvoto i proda`bata za izvoz na uvezenata stoka.

(3) Za primena na £len 32 stav (1) pod (b) od Carinskiot zakon "najran datum" zna~i datumot do koga e prodadena uvezenata stoka ili identi£na ili sli£na uvezena stoka vo dovolna koli£ina za da se utvrdi edine£nata cena.

^len 72

(1) Carinskata vrednost soglasno ~len 33 od Carinskiot zakon (metoda na presmetkovna vrednost) se utvrduva vo princip vrz osnova na podatocite koi se na raspolagawe vo Republika Makedonija.

(2) Vrednosta na materijalite i tro{ocite navedeni vo ~len 33 stav (1) pod (a) od Carinskiot zakon gi vklu~uva tro{ocite od £len 35 stav (1) pod (a) to~ka 2. i to~ka 3. od Carinskiot zakon, kako i vrednosta, soodvetno raspredelena, na koja bilo stoka ili usluga navedeni vo £len 35 stav (1) pod (b) od Carinskiot zakon koi bile obezbedeni direktno ili indirektno od kupuva£ot, za upotreba vo vrska so proizvodstvoto na uvezenata stoka. Vrednosta na elementite navedeni vo £len 35 stav (1) pod (b) to~ka 4. od Carinskiot zakon koi se izvr{eni vo Republika Makedonija se vklu~uva vo carinskata vrednost samo do stepen do koj takvite elementite se na tovar na proizvoditelot.

(3) Ako pri utvrduvawe na carinskata vrednost soglasno ~len 33 od Carinskiot zakon, osven podatocite koi gi navel proizveduva~ot ili vo negovo ime ili za negova smetka gi dostavil deklarantot se koristat i drugi podatoci, carinskiot organ }e go izvesti deklarantot na negovo barawe, za koristenite podatoci, nivniot izvor i presmetkite napraveni na taa osnova, vo soglasnost so ~len 16 od Carinskiot zakon.

(4) "Op{tite tro{oci" navedeni vo ~len 33 stav (1) pod (b) od Carinskiot zakon, gi opfa}aat direktnite i indirektnite tro{oci za proizvodstvo i proda`ba na stokata za izvoz koi ne se vklu£eni vo £len 33 stav (1) pod (a) od Carinskiot zakon.

Page 27: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 73

Ako ambala`ata navedena vo ~len 35 stav (1) pod a) to~ka 2. od Carinskiot zakon e nameneta za povtorna upotreba pri sledni uvozi, nejzinite tro{oci, na barawe na deklarantot, }e bidat raspredeleni, soodvetno, vo soglasnost so op{toprifateni smetkovodstveni principi.

^len 74

Za primena na odredbite na £len 35 stav (1) pod b) to~ka 4. od Carinskiot zakon, tro{ocite za istra`uvawe i za idejni crte`i, ne treba da bidat vklu£eni vo carinskata vrednost.

^len 75

^lenot 36 stav (1) pod v) od Carinskiot zakon soodveteno se primenuva i koga carinskata vrednost e utvrdena so primena na drugite metodi razli~ni od metodata na transakciska vrednost.

^len 76

(1) Carinskiot organ mo`e, na barawe na zasegnato lice, da odobri: - po isklu~ok na odredbite na £len 35 stav (2) od Carinskiot zakon, odredeni

elementi koi treba da bidat dodadeni na vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati iako ne se merlivi vo vremeto na nastanuvawe na carinskiot dolg da bidat utvrdeni vrz osnova na soodvetni i specifi£ni kriteriumi;

- po isklu~ok na odredbite na £len 36 od Carinskiot zakon, odredeni optovaruvawa, koi ne se vklu£uvaat vo carinskata vrednost vo slu£aj koga nivniot iznos ne e iska`an posebno vo vremeto na nastanuvawe na carinskiot dolg, da bidat utvrdeni vrz osnova na soodvetni i specifi£ni kriteriumi.

Vo takvite slu£ai, deklariranata carinska vrednost ne treba da se smeta kako privremena vo smisla na ~len 170 vtorata alineja od ovaa Uredba.

(2) Odobruvaweto treba da bide dozvoleno pod slednite uslovi: a) koga ispolnuvaweto na postapkite navedeni vo £len 175 od ovaa Uredba, vo tie

okolnosti, bi pretstavuvalo nesrazmeren administrativen tro{ok; b) koga baraweto za primena na £len 29 do ~len 34 od Carinskiot zakon se £ini

nesoodvetno vo odredeni okolnosti; v) koga postojat opravdani pri£ini da se smeta deka iznosot na uvoznite dava~ki

koi treba da bidat plateni vo periodot pokrien so odobrenieto nema da bide ponizok od onoj koj bi nastanal vo otsustvo na odobrenieto;

g) koga ne se naru{eni konkurentskite uslovi.

^len 77

Soglasno na ~len 35 stav (1) pod a) to~ka 1. od Carinskiot zakon, kupovni provizii ne se dodavaat kon vinstinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati dokolku kupuva~ot gi pla}a odvoeno od pla}awata za stokata.

^len 78

Page 28: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Kupuva~ot mo`e, navedenata stoka vo ~len 35 stav (1) pod b) to~ka 1, to~ka 2. i to~ka 3. od Carinskiot zakon, da ja dostavi na prodava~ot direktno ili indirektno. Ovaa stoka, osven onaa navedena vo ~len 35 stav (1) pod b) to~ka 2, potoa treba da bide upotrebena pri proizvodstvo na uvezenata stoka i vo nea da bide sodr`ana ili potro{ena.

(2) Stokata navedena vo ~len 35 stav (1) pod b) to~ka 1. od Carinskiot zakon, koja e obezbedena od kupuva~ot, mo`e da bide obezbedena od koja i da bilo dr`ava vo stranstvo, vklu~uvaj}i ja i dr`avata na prodava~ot.

(3) Za stoka navedena vo ~len 35 stav (1) pod b) to~ka 3. od Carinskiot zakon se smeta stokata od ~len 35 stav (1) pod b) to~ka 1. od Carinskiot zakon, ako taa ne e kupena vo stranstvo, kako i potro{niot materijal.

GLAVA 2

Odredbi koi se odnesuvaat na tantiemi i tro{oci za licenci

^len 79

(1) Kako tantiemi i tro{oci za licenci od ~len 35 stav (1) pod v) od Carinskiot zakon se smetaat odredeni pla}awa za koristewe na pravata vo vrska:

- so proizvodstvoto na uvezenata stoka (osobeno, patenti, dizajni, modeli i prozvodni know-how), ili

- so proda`bata za izvoz na uvezenata stoka (osobeno, trgovska marka i za{titeni dizajni), ili

- so upotrebata ili natamo{na proda`ba na uvezenata stoka (osobeno, avtorski prava i proizvodni procesi koi nerazdelno se vgradeni vo uvezenata stoka).

(2) Koga carinskata vrednost na uvezenata stoka se utvrduva vo soglasnost so odredbite na ~len 28 od Carinskiot zakon, tantiemite ili tro{ocite za licenci }e bidat dodadeni na vistinski platenata cena ili na cenata koja treba da se plati za uvezenata stoka samo koga ova pla}awe:

- e povrzano so stokata {to se vrednuva, i - pretstavuva uslov za proda`ba na taa stoka.

Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na odredbite na ~len 35 stav (1) pod b) od Carinskiot zakon.

^len 80

(1) Ako uvezenata stoka e samo sostojka ili komponenta na stokata proizvedena vo Republika Makedonija, vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati }e se prilagodi za tatiemite ili tro{ocite za licenci samo ako tie se odnesuvaat za taa stoka.

(2) Ako stokata se uvezuva vo nesostavena sostojba ili pred natamo{nata proda`ba ima pretrpeno samo mala dorabotka, kako {to e rastvorawe ili pakuvawe, toa ne zna~i deka tantiemite ili tro{ocite za licenci ne se povrzani so uvezenata stoka.

(3) Ako tantiemite ili tro{ocite za licenci delumno se povrzani so uvezenata stoka, a delumno so drugi sostojki ili sostavni delovi dodadeni na stokata posle nejziniot uvoz, ili na aktivnosti ili uslugi posle uvozot, soodvetna raspredelba na tantiemite ili tro{ocite za licenci }e bide napravena samo vrz osnova na objektivni i merlivi podatoci, soglasno so interpretativnite zabele{ki navedeni vo Prilog 13 na ovaa Uredba koi se odnesuvaat na ~len 35 stav (2) od Carinskiot zakon.

^len 81

Page 29: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tantiemite ili tro{ocite za licenci vo pogled na pravoto za koristewe na trgovska marka, }e bidat dodadeni na vistinski platenata cena ili na cenata koja treba da se plati za uvezenata stoka samo ako: - tantiemite ili tro{ocite za licenci se odnesuvaat na stokata koja po uvozot e

povtorno prodadena vo nepromeneta sostojba ili nezna~itelno se prerabotuva ili obrabotuva;

- stokata se prodava pod trgovska marka, ozna~ena pred ili posle uvozot, i za koja se plateni tantiemi ili tro{ocite za licenci;

- kupuva~ot ne mo`e slobodno da nabavi vakva stoka od drugi dobavuva~i koi ne se povrzani so prodava~ot.

^len 82

Ako kupuva~ot gi pla}a tantiemite ili tro{ocite za licenci na treto lice, uslovite od ~len 79 stav (2) od ovaa Uredba se ispolneti samo toga{ koga prodava~ot ili liceto povrzano so nego bara od kupuva~ot da go izvr{i takvoto pla}aweto.

^len 83

Ako metodot na presmetka na iznosot na tantiemite ili tro{ocite za licenci zavisi od cenata na uvezenata stoka, mo`e da se prifati, vo otsustvo na sprotivni dokazi, deka pla}aweto na takvite tantiemi ili tro{ocite za licenci e povrzano so stokata {to se vrednuva.

Ako iznosot na tantiemite ili tro{ocite za licenci e presmetan nezavisno od cenata na uvezenata stoka, pla}aweto na tantiemite ili tro{ocite za licenci sepak mo`e da bide povrzano so stokata koja se vrednuva.

^len 84

Za primena na ~len 35 stav (1) pod v) od Carinskiot zakon nema da bide zemena predvid rezidentnata zemja na prima~ot na pla}aweto za tantiemite ili tro{ocite za licenci.

GLAVA 3

Odredbi koi se odnesuvaat na mestoto na vnesuvawe vo Republika Makedonija

^len 85

Za primena na ~len 35 stav (1) pod d) i ~len 36 stav 1 pod a) od Carinskiot zakon, kako mesto na vnesuvawe vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija se smeta: a) za stoka prevezena po kopnen ili voden pat ili so `eleznica - mestoto kade {to se

nao|a prviot carinski organ; b) za stoka prevezena so vozdu{en transport - mestoto na prviot odredi{en aerodrom; v) za stoka prevezeni na drug na~in - mestoto kade e pominata kopnenata granica na

carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

GLAVA 4

Odredbi koi se odnesuvaat na transportnite tro{oci

^len 86

Pri primena na ~len 35 stav (1) pod d) i ~len 36 stav 1 pod a) od Carinskiot zakon:

Page 30: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

a) ako stokata e prevezena so ist na~in na transport do mesto razli~no od mestoto na vnesuvawe vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija, transportnite tro{oci }e bidat proceneti srazmerno na rastojanieto pominato nadvor i vnatre vo carinskoto podr~je na Republika Makedonija, osven vo slu~aj koga e podnesen dokaz do carinskiot organ koj gi poka`uva tro{ocite {to nastanale do mestoto na vnesuvawe vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija, spored op{ta zadol`itelna tarifa za prevoz na stokata.

b) ako stokata e fakturirana so edinstvena cena na paritet "franko odredi{te vo carinsko podra~je" koja odgovara so cenata do mestoto na vnesuvawe vo carinskoto podra~je, transportnite tro{oci koi se odnesuvaat za transportot vo carinskoto podra~je ne se odbivaat od taa cena. Me|utoa, takvo odbivawe }e bide dozvoleno dokolku na carinskiot organ se doka`e deka cenata na stokata na paritet "franko mesto na vnesuvawe vo carinsko podra~je" bi bila poniska od edinstvenata cena na stokata na paritet "franko odredi{te vo carinsko podra~je".

v) ako prevozot e besplaten ili obezbeden od strana na kupuva~ot, vo carinskata vrednost se vklu~uvaat tro{ocite za transport do mestoto na vnesuvawe vo carinskoto podra~je presmetani vo soglasnost so tarifata za prevoz {to voobi~aeno se primenuva za istiot vid na transport.

^len 87

(1) Site po{tenski tro{oci nastanati do odredi{noto mesto za stoka ispratena po po{ta, }e bidat vklu~eni vo carinskata vrednost na taa stoka, so isklu~ok na kakvi bilo dopolnitelni po{tenski tro{oci nastanati vo Republika Makedonija.

(2) Prilagoduvawe na deklariranata vrednost nema da bide napraveno vo pogled na tro{ocite od stav (1) na ovoj ~len pri utvrduvawe na vrednosta na pratkite od nekomercijalna priroda.

(3) Stavovite (1) i (2) na ovoj ~len ne se primenuvaat za stoka prevezena so brza po{ta poznata kako "EMS".

GLAVA 5

Deklarirawe na podatoci i dokumenti koi se podnesuvaat

^len 88

(1) Pri utvrduvaweto na carinskata vrednost vo soglasnost so ~lenovite 27 do 45 od Carinskiot zakon, potrebno e kon carinskata deklaracija da se prilo`i deklaracija za podatocite povrzani so carinskata vrednost na uvezenata stoka (deklaracija za vrednost). Deklariraweto na carinskata vrednost se vr{i na obrazec D.V.1 (deklaracija za vrednost) daden vo Prilog 15 na ovaa Uredba, a tamu kade e toa potrebno, se dopolnuva so eden ili pove}e obrasci D.V.1 bis daden vo Prilog 16 na ovaa Uredba.

(2) Deklaracijata za vrednost vo soglasnost so stav (1) na ovoj ~len ja popolnuva samo lice so sedi{te vo Republika Makedonija i koe raspolaga so potrebni podatoci.

Vtorata alineja na ~len 74 stav (2) pod b) od Carinskiot zakon soodvetno se primenuva.

(3) Carinskiot organ mo`e da otstapi od baraweto za podnesuvawe na deklaracija na obrazec od stav (1) na ovoj ~len, ako carinskata vrednost na stokata ne mo`e da se utvrdi soglasno na ~len 28 od Carinskiot zakon. Vo takvi slu~ai, liceto od stav (2) na ovoj ~len treba na carinskiot organ da mu gi navede ili dostavi site podatoci {to toj gi bara za utvrduvawe na carinskata vrednost spored drug ~len od Carinskiot zakon. Takvite podatoci treba da bidat dostaveni vo forma i na na~in odredeni od strana na carinskiot organ.

Page 31: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(4) So podnesuvawe na deklaracijata koja e potrebna soglasno stav (1) na ovoj ~len, liceto navedeno vo stav (2) na ovoj ~len e odgovorno za:

- to~nosta i potpolnosta na podatocite navedeni vo deklaracijata, - verodostojnosta na dokumentite prilo`eni kako dokaz na podatocite navedeni

vo deklaracijata, i - obezbeduvawe na drugi dopolnitelni podadoci ili dokumenti potrebni za

utvrduvawe na carinskata vrednost na stokata.

Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat mo`nata primena na kazneni odredbi.

^len 89

(1) Osven koga e toa neophodno za pravilna primena na uvoznite dava~ki, carinskiot organ }e otstapi od baraweto za podnesuvawe na celosna ili del od deklaracijata od ~len 88 stav (1) na ovaa Uredba, vo slednive slu~ai:

a) ako carinskata vrednost na uvezenata stoka vo edna pratka ne nadminuva 1.000 EVRA vo denarska protivvrednost, pod uslov taa da ne pretstavuva odvoen del ili pove}ekratna pratka od ist ispra}a~ za ist prima~; ili

b) ako predmetnite uvozi se od nekomercijalna priroda; ili v) ako podnesuvaweto na predmetnite podatoci ne e neophodno za primena na

Zakonot za carinskata tarifa ili ako carinskite dava~ki spored Carinskata tarifa ne se naplatuvaat vrz osnova na posebni carinski propisi.

(2) Pri postojan uvoz na stoka od ist prodava~ do ist kupuva~ pod isti komercijalni uslovi, carinskiot organ mo`e da otstapi od baraweto site podatoci od ~len 88 stav (1) na od ovaa Uredba da bidat obezbedeni za sekoja carinska deklaracija, no toa }e se bara pri sekoja promena na navedenite uslovi i najmalku edna{ na sekoi tri godini.

(3) Dozvolenoto otstapuvawe soglasno na ovoj ~len mo`e da se povle~e i mo`e da se bara podnesuvawe na deklaracija za vrednost, ako se utvrdi deka potrebniot uslov za otstapuvaweto ne bil ili ve}e ne e ispolnet.

^len 90

Pri upotreba na sistemite za avtomatska obrabotka na podatoci, ili koga predmetnata stoka e predmet na op{ta, periodi~na ili rekapitulativna deklaracija, carinskiot organ mo`e da dozvoli razliki vo formata na prika`uvawe na podatocite potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost.

^len 91

(1) Liceto navedeno vo ~len 88 stav (2) od ovaa Uredba na carinskiot organ }e mu dostavi primerok od fakturata vrz osnova na koja e deklararirana vrednosta na uvezenata stoka. Koga carinskata vrednost se deklarira vo pismena forma, ovoj primerok se zadr`uva od carinskiot organ.

(2) Liceto od ~len 88 stav (2) od ovaa Uredba na carinskiot organ }e mu gi dostavi i site drugi dokazi za ostanati pla}awa koi se izvr{eni ili koi treba da se izvr{at (na primer, faktura za transportot, polisa za osiguruvawe, itn), a na barawe na carinskiot organ i drugi dokumenti potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost.

^len 92

(1) Vo smisla na ~len 42 od Carinskiot zakon, koga carinskata deklaracija e podnesena, a carinskiot organ ima pri~ini da se somneva vo vistinitosta ili to~nosta na

Page 32: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

podnesenite podatoci ili dokumenti za potkrepa na carinskata deklaracija, carinskiot organ mo`e da bara dopolnitelni objasnuvawa, vklu~uvaj}i dokumenti ili drugi dokazi od koi proizleguva deka deklariranata vrednost pretstavuva vkupen iznos koj e vistinski platen ili treba da se plati za uvezenata stoka soglasno na ~len 28 od Carinskiot zakon.

(2) Pred donesuvawe na kone~nata odluka, carinskiot organ treba da go izvesti deklarantot, na negovo barawe i pismeno, za pri~inite za somnevawe vo vistinitosta ili to~nosta na podatocite ili dokumentite i }e mu odredi soodveten rok za podnesuvawe na dopolnitelni objasnuvawa.

(3) Ako i po dobivaweto na dopolnitelnite podatoci ili vo otsustvo na odgovor, carinskiot organ se u{te ima osnovani somnevawa za vistinitosta ili to~nosta na deklariranata vrednost, mo`e da se smeta deka carinskata vrednost na uvezenata stoka ne mo`e da se utvrdi soglasno na odredbite na ~len 28 od Carinskiot zakon.

(4) Za kone~nata odluka, kako i za pri~inite za nejzinoto donesuvawe, carinskiot organ pismeno }e go izvesti deklarantot.

^len 93

Za site informacii i podatoci potrebni za utvrduvawe i proverka na carinskata vrednost na stokata koi{to po svojata priroda se smetaat za doverlivi ili koi {to se dobieni vrz doverliva osnova, }e se primenuvaat odredbite na ~len 16 od Carinskiot zakon.

POGLAVJE 5

VNESUVAWE NA STOKA VO CARINSKOTO PODRA^JE

GLAVA 1

Pregled na stoka i zemawe na mostri od strankata

^len 94

(1) Vo soglasnost so ~len 50 stav (1) od Carinskiot zakon stokata se stava na uvid vo redovno rabotno vreme i na rabotniot prostor na carinskiot organ ili na drugo mesto koe go opredeluva carinskiot organ.

(2) Rabotniot prostor na carinskiot organ za odreden vid na prevoz se odreduva so ovaa Uredba ili nego go odreduva carinskiot organ i toa go objavuva na oglasna tabla.

(3) Redovnoto rabotnoto vreme na carinskiot organ go odreduva Direktorot na Carinskata uprava. Toa se objavuva na oglasna tabla na carinskiot organ.

(4) Po isklu~ok na stav (3) od ovoj ~len, so odobrenie na carinskiot organ stokata mo`e da se stavi na uvid na carinskiot organ i nadvor od redovnoto rabotno vreme i nadvor od rabotniot prostor na carinskiot organ. Mo`nite tro{oci povrzani so takvoto stavawe na uvid gi snosi deklarantot.

^len 95

(1) Odobrenie za prethoden pregled na stokata vo soglasnost so ~len 52 od Carinskiot zakon se dava na liceto koe e ovlasteno za stokata da odredi carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, na negovo usno barawe, osven dokolku carinskiot organ smeta, so ogled na okolnostite, deka e potrebno pismeno barawe.

Zemaweto na mostri mo`e da se odobri samo na pismeno barawe od strankata.

(2) Pismenoto barawe od stav (1) na ovoj ~len se potpi{uva od strankata i se podnesuva do nadle`niot carinski organ. Baraweto treba da gi sodr`i slednite podatoci:

Page 33: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- ime i prezime ili naziv i adresa na baratelot, - mesto kade {to se nao|a stokata, - broj na zbirnata deklaracija, dokolku e podnesena, osven koga carinskiot organ

samiot go prevzeme vnesuvaweto na toj podatok, ili podatocite za prethodnata carinska postapka, ili podatoci za identifikacija na transportnite sredstva na koi se nao|a stokata,

- pri~ini poradi koi se bara pregled na stokata i zemawe mostri, - site drugi podatoci potrebni za identifikacija na stokata.

Carinskiot organ dava odobrenie vo vid na zabele{ka na samoto baraweto podneseno od strana na strankata. Koga baraweto se odnesuva na zemawe na mostri, carinskiot organ ja nazna~uva i koli~inata na stokata koja }e bide zemena.

(3) Prethoden pregled na stoka i zemawe mostri se vr{i pod nadzor i na~in koj go odreduva carinskiot organ, koj zavisno od vidot na stokata za sekoj slu~aj poedine~no odreduva soodveten na~in na postapuvawe.

Podnositelot na baraweto go snosi rizikot i tro{ocite na otpakuvawe, merewe, povtorno pakuvawe i sekoja druga operacija so stokata. Toa lice isto taka gi pla}a site tro{oci vo vrska so analiza na stokata.

(4) Zemenite mostri se vbrojuvaat vo koli~inata na stoka za koja se odobruva carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba. Koga pregledot na mostrite doveduva do nivno uni{tuvawe ili nepovratna zaguba, se smeta deka ne nastanal carinski dolg. Za otpadok i ostatok se primenuva ~len 191 stav (5) od Carinskiot zakon.

GLAVA 2

Zbirna deklaracija

^len 96

(1) Zbirnata deklaracija ja potpi{uva liceto koe ja izgotvuva.

(2) Zbirnata deklaracija se izgotvuva vo forma na obrazec daden vo Prilog 17 od ovaa Uredba.

(3) Carinskiot organ ja evidentira zbirnata deklaracija vo propi{anata evidencija, ja zaveruva i ja zadr`uva za da mo`e da se proveri dali na stokata, na koja taa se odnesuva, í e odredeno carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, vo rokot od ~lenot 59 od Carinskiot zakon.

(4) Zbirnata deklaracija za stoka koja bila vo tranzitna postapka pred da bide stavena na uvid na carinskiot organ e vo forma na primerok od tranzitniot dokument namenet za odredi{niot carinski organ.

(5) Carinskiot organ mo`e da odobri zbirnata deklaracija da se izgotvi vo elektronska forma. Vo toj slu~aj odredbite od stav (1) i (3) na ovoj ~len soodvetno se prilagoduvaat.

(6) I pokraj odredbite od stavovite (4) i (5) od ovoj ~len, zbirna deklaracija zadol`itelno se izgotvuva na propi{aniot obrazec od stav (2) na ovoj ~len dokolku carinskiot organ toa go bara.

^len 97

(1) Stoka opfatena so zbirna deklaracija, koja ne bila istovarena od transportnoto sredstvo so koe se prenesuvala, povtorno i vo nepromeneta sostojba se stava na uvid od strana na liceto od ~len 96 stav (1) od ovaa Uredba koga i da go pobara toa carinskiot

Page 34: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

organ, sé dodeka za predmetnata stoka ne se odredi carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba.

(2) Sekoe lice koe poseduva stoka otkako taa bila istovarena zaradi prenesuvawe ili skladirawe, e odgovorno za ispolnuvawe na obvrskata za povtorno stavawe na uvid na seta stoka vo nepromeneta sostojba na barawe od carinskiot organ.

GLAVA 3

Privremeno ~uvawe na stoka

^len 98

(1) Koga mestata od ~lenot 61 stav (1) od Carinskiot zakon imaat odobrenie na neopredeleno vreme za smestuvawe na stoka za privremeno ~uvawe, ovie mesta se narekuvaat "prostorii za privremeno ~uvawe".

(2) Za da se obezbedi primena na carinskite propisi, carinskiot organ mo`e, ako toj samiot ne upravuva so prostorija za privremeno ~uvawe, da bara :

a) prostoriite za privremeno ~uvawe da se zaklu~eni so dve bravi. Edniot klu~ go dr`i carinskot organ;

b) liceto koe ima odobrenie za prostorija za privremeno ~uvawe, da vodi evidencija koja ovozmo`uva sledewe na dvi`eweto na stokata.

^len 99

Stokata se smestuva vo prostorija za privremeno ~uvawe vrz osnova na zbirna deklaracija.

^len 100

Liceto koe ja podnelo zbirnata deklaracija ili koga takvata deklaracija se u{te ne e podnesena, licata od ~len 54 stav 2 od Carinskiot zakon, se odgovorni za sproveduvawe na merkite koi carinskiot organ gi prezema soglasno ~len 63 stav 1 od Carinskiot zakon i za podmiruvawe na tro{ocite od takvite merki. Odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 66 od Carinskiot zakon ili na propisot za proda`ba na stoka od strana na carinskiot organ soglasno ~len 87 od Carinskiot zakon.

GLAVA 4

Posebni odredbi koi se primenuvaat za stoka ispratena po voden ili vozdu{en pat

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 101

Koga stokata se vnesuva vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija od nekoja druga zemja po voden ili vozdu{en pat i se ispra}a samo so eden transporten dokument, so ist vid na transportno sredstvo bez pretovar, do drugo pristani{te ili aerodrom vo Republika Makedonija, stokata se stava na uvid na carinskiot organ soglasno ~len 50 od Carinskiot zakon samo vo pristani{te ili aerodromot kade se istovara ili pretovara.

Oddel 2

Posebni odredbi koi se primenuvaat na ra~en baga` i predaden baga` na patnicite

^len 102

Page 35: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Poimite upotrebeni vo ovoj Del 2 go imaat slednovo zna£ewe: 1) "doma{en aerodrom" e sekoj aerodrom koj se nao|a na carinskoto podra~je na Republika Makedonija; 2) "me|unaroden aerodrom" e sekoj doma{en aerodrom koj{to e odobren kako takov od nadle`nite organi za vozdu{en soobra}aj so drugi zemji; 3) "doma{en let" e dvi`ewe na vozduhoplovi me|u dva doma{ni aerodroma, bez popatni sletuvawa, koj{to ne po~nuva od, nitu pak zavr{uva na aerodrom koj {to ne e doma{en aerodrom; 4) "doma{no pristani{te" e sekoe pristani{te koe se nao|a na carinskoto podra~je na Republika Makedonija;

5) "vnatre{na plovidba" e dvi`ewe me|u dve doma{ni pristani{ta, bez popatni zastanuvawa, na ploven objekt koj{to redovno soobra}a me|u dve ili pove}e odredeni doma{ni pristani{ta; 6) "plovni objekti za razonoda" se privatni brodovi nameneti za patuvawa ~ij pravec na dvi`ewe zavisi od `elbite na korisnikot;

7) "turisti~ki ili delovni vozduhoplovi" se privatni vozduhoplovi nameneti za patuvawa ~ij pravec na dvi`ewe zavisi od `elbite na korisnikot; 8) "baga`" se site predmeti koi gi nosi lice vo tekot na svoeto patuvawe.

^len 103

Poimot baga` upotreben vo Del 2 od ovaa Uredba, vo slu~aj na patuvawe so vozduhoplov, go ima slednovo zna£ewe:

- "predaden baga`", dokolku toj e predaden na pojdovniot aerodrom i ne e dostapen na liceto za vreme na letot, nitu pak za vreme na popatnite sletuvawa od ~lenot 104 stav (1) i (2) i 106 stav (1) i (2) od ovaa Glava,

- "ra~en baga`", dokolku liceto go zema so sebe vo vozduhoplovot.

^len 104

Site kontroli i site formalnosti koi se primenuvaat za: 1) ra~niot i predadeniot baga` na licata koi patuvaat so vozduhoplov koj doa|a od

aerodrom koj ne e doma{en aerodrom i koj, po popatnoto sletuvawe na doma{en aerodrom, prodol`uva da leta do drug doma{en aerodrom, se izvr{uvaat na posledniot aerodrom dokolku toj e me|unaroden aerodrom. Vo ovoj slu~aj, baga`ot podle`i na propisite koi se primenuvaat za baga` na lica koi doa|aat od druga zemja, koga liceto koe nosi takov baga` ne mo`e na soodveten na~in da go doka`e na nadle`niot carinski organ doma{niot status na stokata koja se nao|a vo nego;

2) ra~niot i predadeniot baga` na licata koi patuvaat so vozduhoplov koj popatno sletuva na doma{en aerodrom pred da go prodol`i letot kon aerodrom koj ne e doma{en aerodrom, se izvr{uvaat na pojdovniot aerodrom dokolku toj e me|unaroden aerodrom. Vo ovoj slu~aj, ra~niot baga` mo`e da podle`i na kontrola i na doma{niot aerodrom kade popatno sletuva vozduhoplovot za da potvrdi deka stokata koja se nao|a vo nego gi ispolnuva uslovite za sloboden promet na carinskoto podra~je na Republika Makedonija;

3) baga`ot na lica koi patuvaat po voden pat na ist ploven objekt i koj{to posledovatelno poa|a od, zastanuva ili doa|a vo pristani{te koe ne e doma{no pristani{te, se izvr{uvaat na pristani{teto na koe predmetniot baga` se utavara ili istovara, zavisno od slu~ajot.

^len 105

Page 36: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Site kontroli i site formalnosti koi se primenuvaat za baga`ot na licata koi se nao|aat na : 1) plovni objekti za razonoda, se izvr{uvaat vo koe bilo doma{no pristani{te, bez

ogled na potekloto ili odredi{teto na plovnite objekti, 2) turisti~ki ili delovni vozduhoplovi, se izvr{uvaat:

- na prviot aerodrom na pristignuvawe koj{to treba da e me|unaroden aerodrom, dokolku se raboti za letovi koi doa|aat od aerodrom koj ne e doma{en aerodrom koga vozduhoplovot po popatnoto sletuvawe go prodol`uva svojot let kon drug doma{en aerodrom,

- na posledniot me|unaroden aerodrom, dokolku se raboti za letovi koi doa|aat od doma{en aerodrom koga vozduhoplovot po popatnoto sletuvawe go prodol`uva svojot let kon aerodrom koj ne e doma{en aerodrom.

^len106

(1) Koga baga` koj pristignuva na doma{en aerodrom so vozduhoplov koj{to doa|a od aerodrom koj ne e doma{en aerodrom, se prefrla na toj doma{en aerodrom na drug vozduhoplov koj prodol`uva da leta na doma{en let:

- site kontroli i site formalnosti koi se primenuvaat za predaden baga` se izvr{uvaat na aerodromot na pristignuvawe na doma{niot let kade zavr{uva patuvaweto, dokolku toj aerodrom e me|unaroden aerodrom,

- site kontroli na ra~niot baga` se izvr{uvaat na prviot me|unaroden aerodrom; dopolnitelni kontroli mo`e da se izvr{uvaat na aerodromot na pristignuvawe na doma{niot let samo vo isklu~itelni slu~ai koga po izvr{enite kontroli na predadeniot baga` se pojavuva potreba za takvi dopolnitelni kontroli,

- kontroli na predaden baga` mo`at da se izvr{uvaat na prviot doma{en aerodrom samo vo isklu~itelni slu~ai koga po izvr{enite kontroli na ra~iniot baga` se pojavuva potreba za takvi kontroli.

(2) Koga baga`ot se utovara na doma{en aerodrom na vozduhoplov koj ponatamu prodol`uva da leta na doma{en let za prefrluvawe na drug doma{en aerodrom na vozduhoplov ~ie odredi{te e aerodrom koj ne e doma{en aerodrom:

- site kontroli i site formalnosti koi se primenuvaat za predaden baga` se izvr{uvaat na pojdovniot aerodrom na doma{niot let, dokolku toj aerodrom e me|unaroden aerodrom;

- site kontroli na ra~niot baga` se izvr{uvaat na posledniot me|unaroden aerodrom; prethodni kontroli na takviot baga` mo`e da se izvr{uvaat na pojdovniot aerodrom na doma{niot let samo vo isklu~itelni slu~ai koga po izvr{enite kontroli na ra~niot baga` se pojavuva potreba od takvi kontroli,

- dopolnitelni kontroli na predadeniot baga` mo`e da se izvr{uvaat na posledniot doma{en aerodrom samo vo isklu~itelni slu~ai koga po izvr{enite kontroli na ra~niot baga` se pojavuva potreba od takvi dopolnitelni kontroli.

(3) Site kontroli i site formalnosti koi se primenuvaat na baga` koj pristignuva na doma{en aerodrom na redoven ili ~arter let od aerodrom koj ne e doma{en aerodrom i koj e prefrlen na toj doma{en aerodrom na turisti~ki ili deloven vozduhoplov koj prodol`uva na doma{en let, se izvr{uvaat na aerodromot na pristignuvawe na redovniot ili na ~arter letot.

(4) Site kontroli i site formalnosti koi se primenuvaat na baga` koj e natovaren na doma{en aerodrom na turisti~ki ili deloven vozduhoplov koj prodol`uva da leta na doma{en let, za prefrlawe na drug doma{en aerodrom na redoven ili ~arter let ~ie

Page 37: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

odredi{te e aerodrom koj{to ne e doma{en aerodrom, se izvr{uvaat na pojdovniot aerodrom na redovniot ili ~arter letot.

(5) Carinskiot organ mo`e da izvr{uva kontroli kade {to se vr{i prefrlaweto na predadeniot baga` na me|unaroden aerodrom:

- na baga`ot koj doa|a od aerodrom koj{to ne e doma{en aerodrom i se prefrla na me|unaroden aerodrom na istoto carinsko podra~je na vozduhoplov upaten kon sledniot me|unaroden aerodrom;

- na baga`ot koj e natovaren na vozduhoplov na me|unaroden aerodrom za prefrlawe na drug me|unaroden aerodrom na istoto carinsko podra~je na vozduhoplov upaten kon aerodrom koj ne doma{en aerodrom.

^len 107

Za predadeniot baga` koj e registriran na doma{en aerodrom istovetnosta se odreduva so privezok ili nalepnica stavena na predmetniot aerodrom. Primeroci od privezok ili nalepnica i nivnite tehni~ki karakteristiki se dadeni vo Prilog 18 od ovaa Uredba.

POGLAVJE 6

CARINSKI DEKLARACII - REDOVNA POSTAPKA

GLAVA 1

Carinski deklaracii vo pismena forma

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 108

(1) Koga so edna carinskata deklaracija e opfatena stoka koja se rasporeduva vo dve ili pove}e tarifni oznaki od carinskata tarifa, podatocite za sekoja poedine~na tarifna oznaka se smetaa za posebna deklaracija.

(2) Sostavnite delovi na industriskite postrojki vo rasklopena sostojba koi se rasporedeni vo edna tarifna oznaka na carinskata tarifa, se smetaat za eden vid na stoka.

^len 109

(1) So podnesuvaweto na carinska deklaracija kaj carinskiot organ potpi{ana od strana na deklarantot ili negoviot zastapnik, spored va`e~kite odredbi, deklarantot stanuva odgovoren za:

- to~nosta na podatocite dadeni vo carinskata deklaracija, - verodostojnosta na prilo`enite dokumenti, i - pridr`uvaweto kon site obvrski koi se odnesuvaat na stavaweto na

predmetnata stoka pod odredenata carinska postapka.

Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat mo`nosta za primena na kazneni odredbi vo odnos na deklarantot ili na negoviot zastapnik.

(2) Koga deklarantot gi izgotvuva svoite carinski deklaracii so upotreba na sistem na elektronska obrabotka na podatoci, carinskiot organ mo`e da propi{e svoera~niot potpis da mo`e da se zameni so druga tehnika za identifikacija koja mo`e da bide vrz osnova na upotreba na {ifri. Ova olesnuvawe se odobruva samo dokolku propi{anite tehni~ki i administrativni uslovi od strana na carinskiot organ se ispolneti. Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e isto taka da propi{e verodostojnosta na

Page 38: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

deklaraciite koi se izgotvuvaat so upotreba na sistem za elektronska obrabotka na podatoci da mo`e da se proveri i potvrdi direktno vo ramkite na toj sistem namesto ra~no ili mehani~ki so potvrduvawe so pe~at na carinskiot organ i potpis na odgovorniot carinski slu`benik.

(3) Carinskiot organ mo`e da odobri, pod uslovi i na na~in koj toj }e gi odredi, nekoi od podatocite od carinskata deklaracija vo pismena forma, od propisot od ~len 72 stav (3) od Carinskiot Zakon, da bidat zameneti so ispra}awe na ovie podatoci po elektronski pat, po potreba vo {ifrirana forma, do carinskiot organ odreden za taa cel.

^len 110

Carinskiot organ gi ~uva dokumentite prilo`eni kon carinskata deklaracija, osven dokolku Centralnata uprava na Carinskata uprava ne propi{e poinaku, ili osven dokolku na deklarantot mu se potrebni za drugi dejstvija. Vo vtoriot slu~aj, carinskiot organ gi prezema potrebnite ~ekori za da obezbedi predmetnite dokumenti da ne mo`at dopolnitelno da se upotrebat osven za utvrduvawe na koli~inata ili vrednosta na stokata za koja prodol`uvaat da va`at.

^len 111

(1) Carinskata deklaracija se podnesuva kaj carinskiot organ kade {to stokata bila stavena na uvid. Taa mo`e da se podnese vedna{ po stavaweto na uvid na stokata.

(2) Carinskiot organ mo`e da odobri deklaracijata da se podnese pred deklarantot da e vo mo`nost stokata da ja stavi na uvid. Vo ovoj slu~aj carinskiot organ mo`e da opredeli rok, koj bi se odredil soglasno okolnostite, za stavawe na stokata na uvid. Dokolku stokata ne se stavi na uvid vo opredeleniot rok se smeta deka carinskata deklaracija ne bila podnesena.

(3) Koga carinskata deklaracija e podnesena pred stokata za koja taa se odnesuva, da pristigne kaj carinskiot organ ili na drugo mesto opredeleno od strana na carinskiot organ, taa mo`e da se prifati samo po stavaweto na uvid na stokata kaj carinskiot organ.

^len 112

(1) Carinskata deklaracija se podnesuva kaj nadle`niot carinski organ vo denovite ili ~asovite opredeleni kako rabotno vreme.

Me|utoa, carinskiot organ mo`e, na barawe na deklarantot i na negov tro{ok, da odobri carinskata deklaracija da bide podnesena i nadvor od denovite ili ~asovite opredeleni kako rabotno vreme.

(2) Sekoja carinska dekalaracija podnesena kaj carinskite slu`benici na carinskiot organ na nekoe drugo mesto opredeleno za taa cel dogovoreno me|u carinskiot organ i strankata se smeta kako da e podnesena kaj navedeniot carinski organ.

^len 113

Datumot na prifa}awe na carinskata deklaracijata se zabele`uva na nea.

^len 114

Carinskiot organ mo`e da odobri ili da pobara izmenite od ~len 75 od Carinskiot zakon da se izvr{at so podnesuvawe na nova carinska deklaracija so koja treba da se zameni prvobitnata carinska deklaracija. Vo toj slu~aj, datumot na prifa}awe na prvobitnata

Page 39: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

deklaracija se smeta za va`e~ki datum za utvrduvawe na koj bilo dava~ki koj treba da se platat i za primena na koj bilo drugi odredbi so koj se regulira predmetnata carinska postapka.

Oddel 2

Obrazec na carinska deklaracija vo pismena forma

^len 115

Poimite upotrebeni vo ovoj Del go imaat slednovo zna£ewe:

1) "komplet ECD" e osumlisten komplet od listovite 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 i 8 ili petlisten komplet od listovite 1/6, 2/7, 3/8, 4/5 i 5/4; 2) "set ECD" se listovi od obrazecot ECD potrebni za sproveduvawe na odredenata carinska postapka; 3) "dvonamenska upotreba" e upotreba na potrebnite setovi od petlitniot komplet, kade e toa potrebno na listovite na ECD se precrtuvaat neupotrebuvanite broj~ani oznaki; 4) "rubrika" e del od obrazecot ECD vramen so linija i ozna~en so brojka ili golemi pe~atna bukva i tekstualen opis; 5) "podrubriki" se vidno ozna~eni delovi od rubrikata koi se brojat od levo kon desno;

6) "dopolnitelen obrazec ECD-BIS" e obrazec koj{to e sostaven del na obrazecot ECD i se upotrebuva koga deklaracijata opfa}a pove}e od edno naimenuvanie.

^len 116

(1) Slu`ben obrazec na carinska deklaracija vo pismena forma koja se podnesuva do carinskiot organ vo redovna postapka za stavawe na stokata vo carinska postapka ili za nejzin povtoren izvoz soglasno ~len 191 stav (3) od Carinski zakon e Edinstven carinski dokument (ECD).

(2) Drugi obrasci mo`e da se koristat za taa cel koga toa e vo soglasnost so odredbite od predmetnata carinska postapka.

(3) Odredbite od stav (1) i (2) od ovoj ~len, ne spre~uvaat: - ne podnesuvawe na carinskata deklaracija vo pismena forma soglasno

~lenovite od 132 do 143 od ovaa Uredba za pu{tawe na stoka vo sloboden promet, izvoz ili privremen uvoz,

- ne koristewe na obrazecot od stav (1) za po{tenski pratki (pisma ili po{tenski paketi) koga za niv se primenuvaat posebnite odredbi propi{ani so ~lenovite 144 i 145 od ovaa Uredba,

- upotreba na posebni obrasci, za poednostavuvawe na deklaracijata vo posebni slu~ai, koga Centralnata uprava na Carinskata uprava go odobrila toa,

- koristewe na tovarnica za sproveduvawe na tranzitnite formalnosti vo slu~aj na pratki koi se sostojat od pove}e od eden vid stoka,

- pe~atewe na izvozni, tranzitni ili uvozni carinski deklaracii i dokumenti so koi se potvrduva carinskiot status na stokata so pomo{ na sistemi za elektronska obrabotka na podatoci, po potreba i na obi~na hartija soglasno uslovite koi gi propi{uva Centralnata uprava na Carinskata uprava, i

- mo`nosta, koga se upotrebuva kompjuterski sistem za obrabotka na deklaracii, Edinstveniot carinskiot dokument podnesen vo toj sistem da pretstavuva carinskata deklaracija, vo smisla na stav (1) od ovoj ~len, koga Centralnata uprava na Carinskata uprava go odobrila toa.

Page 40: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 117

(1) Edinstveniot carinski dokument se podnesuva vo setovi koi se sostojat od listovite potrebni za sproveduvawe na formalnostite za carinskata postapka vo koja se stava stokata.

(2) Koga na tranzitnata postapka i prethodi ili koga po nea sledi druga carinska postapka mo`e da se podnese set koj go sodr`i potrebniot broj na listovi za sproveduvawe na formalnostite za tranzitnata postapka i za postapkata koja prethodi ili koja sledi.

(3) Setovite od stav (1) i stav (2) od ovoj ~len, se sostojat: - ili od listovi od kompletot od osum listovi, soglasno obrazecot daden vo

Prilog 19 od ovaa Uredba, - ili, osobeno koga se raboti za izgotvuvawe so upotreba na kompjuterski sistem

za obrabotka na deklaracii, od listovi od dva posledovatelni kompleta od pet lista, soglasno obrazecot daden vo Prilog 20 od ovaa Uredba.

(4) Obrascite na carinskata deklaracija mo`e da se dopolnat po potreba so eden ili pove}e dopolnitelni obrasci ECD-BIS podneseni vo setovi koi sodr`at onolku listovi od deklaracijata potrebni za sproveduvawe na formalnostite za carinskata postapka vo koja e stavena stokata. So tie setovi mo`e po potreba da se prilo`at listovite potrebni za sproveduvawe na formalnostite za prethodnata ili posledovatelnata postapka. Ovie odredbi ne ja isklu~uvaat primenata na ~lenovite 116 stav (3), od 129 do 131 ili od 170 do 204 od ovaa Uredba.

Dopolnitelnite setovi se sostojat: - ili od listovi od kompletot od osum listovi, soglasno obrazecot daden vo Prilog

21 od ovaa Uredba, - ili, od listovi od dva posledovatelni kompleta od pet lista, soglasno obrazecot

daden vo Prilog 22 od ovaa Uredba.

(5) Dopolnitelnite obrasci ECD-BIS od stav (4) na ovoj ~len se sostaven del na Edinstveniot carinski dokument na koj tie se odnesuvaat.

(6) Po isklu~ok od stav (4) od ovoj ~len, Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da propi{e, dopolnitelnite obrasci ECD-BIS da ne se upotrebuvaat koga se upotrebuva kompjuterski sistem za izgotvuvawe na takvi carinski deklaracii.

^len 118

(1) Koga se primenuva ~len 117 stav (2) od ovaa Uredba, sekoe lice e odgovorno samo vo pogled na podatocite koi se odnesuvaat na carinskata postapka koja toa lice ja bara kako deklarant, glaven obvrznik ili zastapnik na eden od niv.

(2) Za primena na stav (1) od ovoj ~len, koga deklarantot upotrebuva Edinstven carinski dokument izdaden za vreme na prethodnata carinska postapka, toj treba pred podnesuvawe na svojata carinska deklaracija, da ja potvrdi to~nosta na postoe~kite podatoci vo rubrikite za koi toj e odgovoren i nivnata primenlivost na predmetnata stoka i baranata postapka. Po potreba deklarantot tie podatoci gi dopolnuva.

(3) Vo slu~aite od stav (2) na ovoj ~len, deklarantot treba za site utvrdeni neusoglasenosti pome|u predmetnata stoka i postoe~kite podatoci vedna{ da go izvesti carinskiot organ kaj kogo carinskata deklaracija e podnesena. Vo ovoj slu~aj deklaranot treba da ja izgotvi carinskata deklaracija na novi listovi od Edinstveniot carinski dokument.

Page 41: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 119

Koga Edinstveniot carinski dokument se upotrebuva za pove}e posledovatelni carinski postapki, carinskiot organ treba da se uveri deka podatocite dadeni vo carinskite deklaracii koi se odnesuvaat na razli~nite postapki se usoglaseni.

^len 120

Vo slu~ite koga spored propisite se bara dopolnitelen list od Edinstveniot carinski dokument ili dopolnitelniot obrazec ECD-BIS deklarantot mo`e da upotrebi dopolnitelen list bez broj~ana oznaka ili kopija na soodvetniot obrazec.

Takvite dopolnitelni listovi bez broj~ana oznaka ili kopii treba da se potpi{at od deklarantot, da se podnesat kaj carinskiot organ i da se zaverat od strana na carinskiot organ pod istite uslovi kako i Edinstveniot carinski dokument. Carinskiot organ niv gi prifa}a kako da se originalni dokumenti dokolku smeta deka nivniot kvalitet i ~itlivost se zadovolitelni.

^len 121

Edinstveniot carinski dokument ili dopolnitelniot obrazec ECD-BIS se pe~atat na samokopirna hartija napravena za pi{uvawe so najmala masa od 40 gr/m2. Hartijata treba da bide dovolno kvalitetna za informacijata od ednata strana da ne vlijae vrz ~itlivosta na informacijata na drugata strana i nejzinata jakost treba da e takva da pri normalna upotreba da nemo`e lesno da se kine ili izgu`va.

Hartijata za site listovi treba da e bela. Me|utoa na listovite koi se upotrebuvaat za tranzit (listovi so reden broj 1, 4 i 5) rubrikite 1 (prva i treta podrubrika) 2, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 17, 18, 19, 21, 25, 27, 31, 32, 33 (prva podrubrika od levo), 35, 38, 40, 44, 50, 51, 52, 53, 55 i 56 treba da imaat zelena pozadina.

Obrascite se pe~atat so mastilo vo zelena boja.

^len 122

(1) Rubrikite na edinstveniot carinski dokument ili dopolnitelniot obrazec ECD-BIS se rasporedeni po edinica merka od edna desetina od in~, horizontalno i edna {estina od in~, vertikalno. Podrubrikite se rasporedeni po edinica merka od edna desetina od in~, horizontalno.

(2) Oznakata vo boja na razli~nite listovi se pravi na sledniot na~in: a) na obrascite koi se vo soglasnost so primerocite od Prilozite 19 i 21 od ovaa

Uredba: - listovite 1, 2, 3 i 5 na rabot na desnata strana treba da imaat neprekinata

linija vo boja i toa: crvena, zelena, `olta i sina, soodvetno, - listovite 4, 6, 7 i 8 na desnata strana treba da imaat isprekinata linija vo

boja i toa: sina, crvena, zelena i `olta, soodvetno, b) na obrascite od Prilozite 20 i 22 od ovaa Uredba, listovite 1/6, 2/7, 3/8, 4/5 i

5/4 na rabot na desnata strana treba da imaat neprekinata linija i desno od nea isprekinata linija vo boja i toa: crvena, zelena, `olta i sina, soodvetno.

Debelinata na ovie linii e pribli`no 3 mm. Isprekinatata linija treba da se sostoi od niza na kvadrati ~ii strani se 3 mm i rastojanie me|u niv od 3 mm.

^len 123

Page 42: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Obrascite na edinstveniot carinski dokument ili dopolnitelniot obrazec ECD-BIS treba da imaat dimenzii 210 h 297 mm, koi mo`at najmnogu da otstapuvaat od dol`inata za 5 mm pomalku i 8 mm pove}e.

(2) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da bara na obrazecot da stoi imeto i adresata na pe~atnicata ili da stoi znak po koj taa mo`e da se identifikuva. Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e isto taka da go uslovi pe~ateweto na obracite so prethodno tehni~ko odobruvawe.

Oddel 3

Podatoci potrebni za odredenata carinska postapka

^len 124

Potrebnite podatoci koga se upotrebuva eden od obrascite od ~len 116 stav (2) od ovaa Uredba, zavisat od predmetniot obrazec. Tie se dopolnuvaat, po potreba, spored odredbite koi se odnesuvaat na predmetnata carinska postapka.

Oddel 4

Dokumenti koi se prilo`uvaat kon carinskata deklaracija

^len 125

(1) Kon deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet se prilo`uvaat slednive dokumenti:

a) fakturata vrz osnova na koja se deklarira carinskata vrednost na stokata, spored ~len 91 od ovaa Uredba;

b) deklaracijata za carinska vrednost na stokata, koga toa e potrebno soglasno ~len 88 od ovaa Uredba, izgotvena vo soglasnost so uslovite propi{ani vo istiot ~len,

v) dokumentite potrebni za primena na preferencijalni tarifni merki ili drugi merki so koi se otstapuva od propisite koi se primenuvaat za deklariranata stoka,

g) site drugi dokumenti potrebni za primena na propisite koi go reguliraat pu{taweto vo sloboden promet na deklariranata stoka.

(2) Carinskiot organ pri podnesuvawe na carinskata deklaracija mo`e da bara da se prilo`at prevozni dokumenti ili dokumentite koi se odnesuvaat na prethodnata carinska postapka, vo zavisnost od slu~ajot.

Koga eden vid na stoka se stava na uvid vo dva ili pove}e koleti, carinskiot organ mo`e da bara da se prilo`i paking lista ili sli~en dokument vo koj se prika`uva sodr`inata na sekoj kolet.

(3) Koga za stokata mo`e da se primeni edinstvena uvozna dava~ka vo soglasnost so ~len 94 od Carinskiot zakon ili koga stokata se osloboduva od pla}awe na uvozni dava~ki, dokumentite od stav (1) to~ka a), b) i v) od ovoj ~len ne mora da se baraat, osven dokolku carinskiot organ smeta deka toa e potrebno za primena na propisite so koi se regulira pu{taweto na predmetnata stoka vo sloboden promet.

^len 126

(1) Kon tranzitnata deklaracija se prilo`uva transporten dokument. Pojdovniot carinski organ mo`e da ne bara prilo`uvawe na ovoj dokument vo momentot na

Page 43: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

sproveduvawe na formalnostite. Me|utoa, tranportniot dokument se stava na uvid na barawe na carinskiot organ ili na drug nadle`en organ vo tekot na samiot prevoz.

(2) Carinskiot dokument za izvoz ili povtoren izvoz na stoka od carinskoto podra~je ili koj bilo dokument so ednakva va`nost, se stava na uvid na pojdovniot carinski organ so tranzitnata deklaracija na koja{to se odnesuva. Odredbite od ovoj stav ne gi isklu~uvaat propi{anite merki za poednostavuvawe.

(3) Carinskiot organ mo`e, po potreba, da pobara podnesuvawe na dokumentot koj se odnesuva na prethodnata carinska postapka.

^len 127

(1) Kon deklaracijata za stavawe na stoka vo postapka so ekonomski efekt se prilo`uvaat slednive dokumenti:

a) za postapka na carinsko skladirawe: - tip D: dokumentite propi{ani so ~len 125 stav (1) to~ka a) i b) od ovaa

Uredba, - za drugite tipovi na skladovi; ne se prilo`uvaat dokumenti;

b) za postapka na uvoz za oblagoroduvawe: - sistem za vra}awe na uvozni dava~ki; dokumentite propi{ani so ~len 125

stav (1) od ovaa Uredba, - sistem na odlo`eno pla}awe; dokumentite propi{ani so ~len 125 stav (1)

to~ka a) i b) od ovaa Uredba, i, koga e toa potrebno, pismenoto odobrenie za predmetnata carinska postapka ili primerok od baraweto za odobrenie koga se primenuva ~len 319 stav (1) od ovaa Uredba;

v) za prerabotka pod carinska kontrola: dokumentite propi{ani so ~len 125 stav (1) to~ka a) i b) od ovaa Uredba, a po potreba i pismeno odobrenie za predmetnata carinska postapkata ili primerok od baraweto za odobrenie koga se primenuva ~lenot 319 stav (1) od ovaa Uredba.

g) za postapka za privremen uvoz: - so delumno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki; dokumentite

propi{ani so ~len 125 stav (1) od ovaa Uredba, - so celosno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki; dokumentite

propi{ani so ~len 125 stav (1) to~ka a) i b) od ovaa Uredba, i, koga e toa potrebno, pismenoto odobrenie za predmetnata carinska postapka;

d) za postapkata na izvoz za oblagoroduvawe: dokumentite propi{ani so ~len 128 stav (1) od ovaa Uredba, a po potreba i pismeno odobrenie za predmetnata carinska postapka ili primerok od baraweto za odobrenie koga se primenuva ~lenot 319 stav (1) od ovaa Uredba.

(2) ^len 125 stav (2) od ovaa Uredba se primenuva za deklaracii za stavawe vo carinski postapka so ekonomski efekt.

(3) Carinskiot organ mo`e da odobri pismenoto odobrenie za postapkata ili primerokot od baraweto za odobrenie da se ~uva na drug na~in so koj tie }e mu bidat na raspolagawe na carinskiot organ, namesto da se prilo`at kon carinskata deklaracija.

^len 128

(1) Kon carinskata deklaracija za izvoz ili povtoren izvoz se prilo`uvaat site dokumenti potrebni za pravilna presmetka na izvoznite dava~ki i primena na drugite propisi koi go reguliraat izvozot na predmetnata stoka.

Page 44: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) ^lenot 125 stav (2) od ovaa Uredba se primenuva za deklaracii za izvoz ili povtoren izvoz.

GLAVA 2

Carinski deklaracii izgotveni so upotreba na tehnika za elektronska obrabotka na podatoci

^len 129

(1) Koga carinskata deklaracija se izgotvuva so tehnika za elektronska obrabotka na podatoci, podatocite od carinskata deklaracija vo pismena forma od propisot od ~len 72 stav (3) od Carinskiot Zakon, se zamenuvaat na na~in {to do carinskiot organ se ispra}aat podatoci vo {ifrirana forma ili podatoci vo koja bilo druga forma, opredelena od strana na Centralnata uprava na Carinskata uprava, koi soodvetstvuvaat na potrebnite podatoci za carinskite deklaracii vo pismena forma za tie da se obrabotat kompjuterski.

(2) Carinskata deklaracija izgotvena so elektronska razmena na podatoci se smeta deka e podnesena koga carinskiot organ ja primil porakata so elektronska razmena na podatoci.

Za prifa}aweto na carinskata deklaracija izgotvena so elektronska razmena na podatoci se izvestuva deklarantot so povratna poraka koja najmalku gi sodr`i podatocite za identifikacija na primenata poraka i/ili brojot na registracija na carinskata deklaracija i denot na nejzinoto prifa}awe.

(3) Koga carinskata deklaracija se izgotvuva so elektronska razmena na podatoci, Centralnata uprava na Carinskata uprava propi{uva pravila za sproveduvawe na odredbite propi{ani vo ~len 160 od ovaa Uredba.

(4) Koga carinskata deklaracija e izgotvena so elektronska razmena na podatoci, za pu{taweto na stokata se izvestuva deklarantot, i pritoa se naveduvaat najmalku podatocite za identifikacija na carinskata deklaracija i denot na pu{taweto.

(5) Koga podatocite od carinskata deklaracija se vnesuvaat vo carinskiot sistem za elektronska obrabotka na podatoci stavovite (2), (3) i (4) od ovoj ~len soodvetno se primenuvaat.

^len 130

Koga sproveduvawe na drugi formalnosti e potreben primerok na hartija od carinskata deklaracija, na barawe na deklarantot, toj primerok se otpe~atuva i se potvrduva, ili od strana na carinskiot organ ili soglasno ~lenot 109 stav (2), treta re~enica od ovaa Uredba.

^len 131

Carinskiot organ mo`e, pod uslovite i na na~in koj }e go opredeli, da odobri dokumenite potrebni za stavawe na stoka vo carinska postapka da se izgotvat ili prenesat vo elektronska forma i ispratat so pomo{ na elektronski sredstva. Carinskiot organ go opredeluva i na~inot na ~uvawe na dokumentite koi se prenesuvaat vo elektronska forma.

GLAVA 3

Carinski deklaracii podneseni usno ili na koj bilo drug na~in

Oddel 1

Page 45: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Usni carinski deklaracii

^len 132

Usna carinska deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet mo`e da se podnese za slednava stoka: a) stoka od nekomercijalna priroda:

- koja e vo li~niot baga` na patnikot, ili - za stoka isprateni do fizi~ki lica, ili - vo drugi slu~ai od nezna~itelna va`nost, koga toa e odobreno od carinskiot organ;

b) stoka od komercijalna priroda, pod uslov: - vkupnata vrednost po pratka i po deklarant da ne go nadminuva iznosot od 800

EVRA vo denarska protivvrednost i neto masa od 1000 kilogrami, i - pratkata da ne e del od redovna niza sli~ni pratki i - stokata da ne ja prenesuva samostoen prevoznik kako del od pogolem prevoz na

tovar; v) stoka od ~len 136 od ovaa Uredba koga taa e oslobodena od pla}awe na uvozni dava~ki kako vratena stoka; g) stoka od ~len 137 to~ki b) i v) od ovaa Uredba.

^len 133

Carinska deklaracija mo`e da se podnese usno za izvoz na : a) stoka od nekomercijalna priroda:

- koja e vo li~niot baga` na patnikot, ili - za stoka ispratena od fizi~ki lica;

b) stoka od ~len 132 to~ka b) od ovaa Uredba; v) stoka od ~len 138 to~ka b) i v) od ovaa Uredba; g) druga stoka, vo slu~ai od nezna~itelna ekonomska va`nost, koga toa e odobreno od

carinskiot organ.

^len 134

(1) Carinskiot organ mo`e da odlu~i ~lenovite 132 i 133 od ovaa Uredba da ne se primenuvaat koga liceto koe ja carini stokata kako zastapnik dejstuvuva vo ime i za smetka na drugo lice ili vo svoe ime i za smetka na drugo lice.

(2) Carinskiot organ mo`e da pobara deklarantot vo slu~aite od ~lenovite 132 i 133 od ovaa Uredba da stavi na uvid dokumenti koi gi doka`uvaat navodite vo usnata carinska deklaracija (faktura i sli~no).

(3) Koga carinskiot organ ne mo`e da se uveri vo to~nosta i celosnosta na deklariranite podatoci toj mo`e da pobara carinska deklaracija vo pismena forma.

^len 135

Koga stokata koja e deklarirana usno na carinskiot organ soglasno ~lenovite 132 i 133 od ovaa Uredba podle`i na pla}awe na uvozni ili izvozni dava~ki, carinskiot organ na strankata i izdava potvrda za pla}awe na dava~kite.

Potvrdata gi sodr`i najmalku slednite podatoci: 1) opis na stokata koj {to e dovolno detalen za da ovozmo`i nejzina identifikacija; toa

mo`e da vklu~i i tarifna oznaka;

Page 46: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

2) fakturna vrednost i koli~ina na stokata; 3) pregled na naplatenite dava~ki; 4) denot na izdavawe; 5) naziv na organot koj ja izdal.

Potvrdata se izdava vo forma na obrazec daden vo Prilog 23 od ovaa Uredba.

^len 136

(1) Carinska deklaracija mo`e da se podnese usno za privremen uvoz na slednava stoka, soglasno uslovite propi{ani so ~len ^len 312 stav (3) vtor podstav od ovaa Uredba:

a) - `ivi `ivotni i oprema soglasno uslovite propi{ani so ~len 378 stav (1) i stav (2) to~ka a) od ovaa Uredba,

- ambala`a od ~len 382 to~ka a) od ovaa Uredba, koja na sebe ima trajni neizbri{livi oznaki na lice registrirano nadvor od carinskoto podra~je;

- oprema za radio i televiziska produkcija i emituvawe, i opremeni vozila specijalno prilagodeni za takva namena, kako i nivnata oprema, privremeno uvezena od javni ili privatni organizacii, registrirani nadvor od carinskoto podra~je, so odobrenie na carinskiot organ;

- instrumenti i aparati potrebni na doktori za uka`uvawe na medicinska pomo{ na pacienti koi ~ekaat transplantacija na organi soglasno ~len 380 od ovaa Uredba;

b) stoka od ~len 139 od ovaa Uredba; v) druga stoka, koga toa e odobreno od carinskiot organ.

(2) Stokata od stav (1) na ovoj ~len mo`e isto taka da bide predmet na usno deklarirawe pri povtoren izvoz so koj se zavr{uva postapkata na privremen uvoz.

Oddel 2

Carinski deklaracii podneseni na drug na~in

^len 137

Slednovo, koga toa na carinskiot organ izre~no ne mu e deklarirano, se smeta za deklarirano za pu{tawe vo sloboden promet na na~in naveden vo ~len 140 od ovaa Uredba: a) stoka od nekomercijalna priroda koja e vo li~niot baga` na patnikot, a koja e

oslobodena od pla}awe na uvozni dava~ki soglasno ~len 194 to~ka 1) i 2) od Carinskiot zakon ili kako vratena stoka;

b) stoka koja podle`i na osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki soglasno ~len 194 to~ka 9) od Carinskiot zakon;

v) transportni sredstva koi podle`at na osloboduvawe kako vratena stoka; g) stoka vnesena kako stoka vo promet od nezna~itelna va`nost koja ne mora da bide

prenesena do carinskiot organ soglasno ~len 48 stav (4) od Carinskiot zakon pod uslov taa da ne podle`i na pla}awe na uvozni dava~ki.

^len 138

Slednovo, koga toa na carinskiot organ izre~no ne mu e deklarirano, se smeta za deklarirano za izvoz na na~in naveden vo ~len 140 to~ka b) od ovaa Uredba: a) stoka od nekomercijalna priroda koja e vo li~niot baga` na patnikot, a koja ne

podle`i na pla}awe na izvozni dava~ki;

Page 47: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) transportni sredstva registrirani vo carinskoto podra~je i nameneti za povtoren uvoz;

v) druga stoka vo slu~ai na nezna~itelna ekonomska va`nost, koga toa e odobreno od strana na carinskiot organ.

^len 139

(1) Slednovo, koga toa na carinskiot organ ne mu e deklarirano vo pismena forma ili usno, se smeta za deklarirano za privremen uvoz na na~in naveden vo ~len 140 od ovaa Uredba, a vo soglasnost so ~len 390 od ovaa Uredba:

a) li~ni predmeti i predmeti za sportuvawe uvezeni od patnici soglasno ~len 375 od ovaa Uredba;

b) trasportni sredstva od ~len 368 do 373 od ovaa Uredba.

(2) Koga na carinskiot organ ne mu e deklarirana vo pismena forma ili usno, stokata od stav (1) na ovoj ~len se smeta deka e deklarirana za povtoren izvoz za zavr{uvawe na postapkata na privremen uvoz na na~in naveden vo ~len 140 od ovaa Uredba.

^len 140

(1) Za primena na ~lenovite od 137 do 139 od ova Uredba dejstvoto koe{to se smeta za carinska deklaracija mo`e bide vo oblik na:

a) vo slu~aj koga stokata e prenesena do carinskiot organ na grani£niot premin ili do drugo mesto opredeleno ili odobreno soglasno ~lenot 48 stav (1) to~ka a) od Carinskiot zakon: - minuvawe niz zelen kanal ili kanal "ni{to za deklarirawe", kaj carinskite

organi koj {to rabotat so dvokanalen sistem; - minuvawe kaj carinski organ koj {to ne raboti so dvokanalen sistem bez da

se dade carinska deklaracija po sopstvena inicijativa; b) vo slu~aj na izzemawe od obvrska za prenesuvawe na stoka do carinskiot organ

soglasno odredbite za sproveduvawe na ~len 48 stav (4) od Carinskiot zakon, za izvoz soglasno ~len 138 od ovaa Uredba i povtoren izvoz soglasno ~len 139 stav (2) od ovaa Uredba: - so samiot ~in na preminuvawe na carinskata linija so koja e obele`ano

carinskoto podra~je.

(2) Koga stokata od ~len 137 to~ka a), ~len 138 to~ka a), ~len 139 stav (1) to~ka a) ili ~len 139 stav (2) od ovaa Uredba koja e vo baga`ot na patnikot se prenesuva so `eleznica, ne pridru`uvana od patnikot i deklarirana kaj carinskiot organ bez li~no prisustvo na patnikot, mo`e da se koristi dokumentot od Prilog 24 od ovaa Uredba soglasno uslovite i ograni~uvawata navedeni vo nego.

^len 141

(1) Koga se ispolneti uslovite od ~lenovite 137 do 139 od ovaa Uredba, se smeta deka stokata e stavena na uvid na carinskiot organ vo smisla na ~len 73 od Carinskiot zakon, deka carinskata deklaracija e prifatena od carinskiot organ i deka e odobreno pu{tawe na stokata, vo momentot koga e izvr{eno dejstvoto od ~len 140 od ovaa Uredba.

(2) Koga so proverka se otkrie deka dejstvoto od ~len 140 od ovaa Uredba e izvr{eno no uvezenata ili iznesenata stoka ne gi ispolnuva uslovite od ~lenovite 137 do 139 od ovaa Uredba, se smeta deka predmetnata stoka e bespravno uvezena ili izvezena.

Page 48: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Oddel 3

Zaedni~ki odredbi za Oddelite 1 i 2 od ovaa Glava

^len 142

Odredbite od ~lenovite 132 do 139 od ovaa Uredba ne se primenuvaat za stoka za koja se bara vra}awe na dava~ki ili za stoka koja e predmet na zabrani ili ograni~uvawa ili na bilo koja druga posebna formalnost.

^len 143

Poimot "patnik" upotreben vo Delovite 1 i 2 od ovaa Glava go ima slednovo zna£ewe:

A. pri uvoz: 1) sekoe lice koe privremeno vleguva vo carinskoto podra~je, a koe nema

`iveali{te ili odobren prestoj vo Republika Makedonija, i 2) sekoe lice so `iveali{te ili odobren prestoj vo Republika Makedonija koe se

vra}a vo carinskoto podra~je otkako privremeno bilo vo druga zemja;

B. pri izvoz: 1) sekoe lice so `iveali{te ili odobren prestoj vo Republika Makedonija koe

privremeno go napu{ta carinskoto podra~je , i 2) sekoe lice koe go napu{ta carinskoto podra~je po privremen prestoj, a koe

nema `iveali{te ili odobren prestoj vo Republika Makedonija.

Oddel 4

Po{tenski soobra}aj

^len 144

(1) Slednite po{tenski pratki se smetaat za deklarirani kaj carinskiot organ: A. za pu{tawe vo sloboden promet:

a) vo momentot na nivno vnesuvawe vo carinskoto podra~je: - po{tenski karti~ki i pisma koi sodr`at samo li~ni poraki, - pisma pi{uvani so Brailovo pismo, - pe~aten materijal koj ne podle`i na uvozni dava~ki, i - site drugi pratki koi se ispra}aat so pismo ili po{tenski paket koi ne

podle`at na obvrskata da bidat preneseni do carinskiot organ soglasno odredbite propi{ani so ~len 48 stav (4) od Carinskiot zakon,

b) vo momentot koga se stavaat na uvid na carinskiot organ: - pratki koi se ispra}aat so pismo ili po{tenski paket koi ne se navedeni vo

podto~ka a) od to~ka A od ovoj stav, pod uslov da se proprateni so CN22 (C1) i/ili CN23 (C2/CP3) deklaracija,

B. za izvoz: a) vo momentot koga se tie prifateni od po{tenskite slu`bi, za pratki koi se

ispra}aat so pismo ili po{tenski paket koi ne podle`at na izvozni dava~ki, b) vo momentot koga se stavaat na uvid na carinskiot organ, za pratki koi se

ispra}aat so pismo ili po{tenski paket koi podle`at na izvozni dava~ki, pod uslov da se proprateni so CN22 (C1) i/ili CN23 (C2/CP3) deklaracija.

(2) Prima~ot, za slu~aite od stav (1) to~ka A od ovoj ~len, i ispra}a~ot za slu~aite od stav (1) to~ka B od ovoj ~len, se smeta za deklarant, a vo zavisnost od slu~ajot i za

Page 49: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

dol`nik. Carinskiot organ mo`e da odlu~i po{tenskite slu`bi da se smetaat za deklarant i dol`nik.

(3) Za primena na stav (1) od ovoj ~len, se smeta deka stokata koja ne podle`i na dava~ki e stavena na uvid na carinskiot organ vo smisla na ~len 73 od Carinskiot zakon, deka carinskata deklaracija e prifatena i deka e odobreno pu{tawe na stokata:

a) vo slu~aj na uvoz, koga stokata e ispora~ana do prima~ot, b) vo slu~aj na izvoz, koga stokata e prifatena od po{tenskite slu`bi.

(4) Koga pratka ispratena so pismo ili po{tenski paket, koja ne e izzemena od obvrskata za prenesuvawe do carinskiot organ vo soglasnopost so odredbite od ~len 48 stav (4) od Carinskiot zakon, e stavena na uvid bez CN22 (C1) i/ili CN23 (C2/CP3) deklaracija ili koga takvata deklaracija e nepotpolna, carinskiot organ odlu~uva na kakov na~in treba da se podnese carinska deklaracija odnosno da se dopolni.

^len 145

^lenot 144 od ovaa Uredba ne se primenuva: - za pratki koi sodr`at stoka za komercijalni celi so vkupna vrednost koja go

nadminuva iznosot 300 EVRA vo denarska protivrednost; - za pratki koi sodr`at stoka za komercijalni celi koi se del od redovna niza na sli~ni

operacii; - koga carinskata deklaracija e vo pismena forma, usna ili e napravena so upotreba na

tehnika na elektronska obrabotka na podatoci; - za pratki koi sodr`at stoka od ~len 142 od ovaa Uredba.

POGLAVJE 7

PREGLED NA STOKA, NAODI NA CARINSKOT ORGAN I DRUGI MERKI PREZEMENI OD STRANA NA CARINSKIOT ORGAN

^len146

(1) Carinskata deklaracija se prifa}a koga: a) e podnesena kaj carinskiot organ nadle`en za prifa}awe na carinskata

deklaracija, b) e podnesena vo ramkite na redovnoto rabotno vreme na carinskiot organ i vo

rabotniot prostor na istiot, v) ne postojat zabrani i ograni~uvawa za prifa}awe na carinskata deklaracija, g) e podnesena od zastapnik, d) e podnesena vo propi{ana forma i e pravilno popolneta, |) kon nea se prilo`eni site dokumenti koi se potrebni za odobruvawe na baranata

postapka ili onie dokumenti koi gi izdal nadle`en organ i koi gi sodr`at site podatoci potrebni za baranata postapka.

(2) Koga ne se postapuva soglasno odredbite od stav (1) na ovoj ~len, carinskiot organ zaedno so prilozite ja vra}a deklaracijata na podnositelot, naveduvaj}i gi pritoa na samata deklaracija, ili na drug soodveten na~in, pri~inite za vra}aweto. Podnositelot mo`e so navedenite pri~ini da se soglasi ili pismeno da se izjasni deka ne se soglasuva so niv. Koga podnositelot pismeno izjavuva deka ne se soglasuva so navedenite pri~ini, carinskiot organ izdava zaklu~ok so koj podnesenata deklaracija se otfrla.

^len 147

Page 50: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Stokata se pregleduva na mesta i vo vreme odredeni za taa cel od strana na carinskite organi.

(2) Me|utoa, carinskiot organ, na barawe na deklarantot, mo`e da odobri pregled na stoka na mesta i vo vreme razli~ni od onie od stav (1) na ovoj ~len. Site nastanati tro{oci vo ovoj slu~aj se na tovar na deklarantot.

^len 148

(1) Koga carinskiot organ odlu~il da ja pregleda stokata za toa go izvestuva deklarantot ili negoviot zastapnik. Izvestuvaweto ne se vr{i po pismen pat.

(2) Koga carinskiot organ odlu~il da pregleda samo del od stokata, toj go izvestuva deklarantot ili negoviot zastapnik koj del od stokata saka da go pregleda. Deklarantot ili negoviot zastapnik ne mo`e da se sprotistavi na odlukata na carinskiot organ za izbraniot del od stokata.

^len 149

(1) Deklarantot ili liceto koe toj go odredil da prisustvuva na pregledot na stokata mu ja dava potrebnata pomo{ na carinskiot organ pri negovoto rabotewe. Dokolku carinskiot organ ja smeta dadenata pomo{ za nezadovolitelna, toj mo`e da pobara deklarantot da odredi drugo lice koe e vo mo`nost da ja dade potrebnata pomo{.

(2) Koga deklarantot odbie da prisustvuva na pregledot na stokata ili da odredi lice koe e vo mo`nost da dade pomo{ koja carinskiot organ smeta deka e potrebna, carinskiot organ odreduva rok za ispolnuvawe na baraweto, osven dokolku smeta deka takov pregled ne e neophoden i deka mo`e da ne se izvr{i.

Dokolku, po istekot na zadadeniot rok deklarantot ne postapi spored baraweto na carinskiot organ, carinskot organ, za primena na ~len 85 to~ka (a) od Carinskiot zakon, mo`e da prodol`i so pregled na stokata na rizik i tro{ok na deklarantot, baraj}i pomo{ od stru~no lice ili drugo lice vo soglasnost so va`e~kite propisi.

(3) Naodite na carinskiot organ za vreme na pregledot izvr{en soglasno uslovite od stavot (2) na ovoj ~len imaat ista va`nost kako i pregledot da e izvr{en vo prisustvo na deklarantot.

(4) Namesto merkite propi{ani vo stavovite (2) i (3) od ovoj ~len, carinskiot organ mo`e da ja poni{ti carinskata deklaracija koga e jasno deka deklarantot so odbivaweto da prisustvuva na pregledot na stokata ili da odredi lice koe e vo mo`nost da ja dade potrebnata pomo{ nitu go spre~uva, nitu saka da go spre~i carinskiot organ vo utvrduvawe na povreda na propisite so koi se regulira stavaweto na stoka vo predmetnata carinska postapka, i nitu gi izbegnuva, nitu saka da gi izbegne odredbite od ~len 76 stav (1) ili ~len 92 stav (2) od Carinskiot zakon.

^len 150

(1) Koga carinskiot organ odlu~il da zeme mostri, za toa go izvestuva deklarantot ili negoviot zastapnik.

(2) Carinskiot organ samiot gi zema mostrite. Me|utoa, toj mo`e da pobara zemaweto na mostri pod nadzor na carinskiot organ da go napravi deklarantot ili lice koe toj go odredil. Mostrite se zemaat vo soglasnost so metodite propi{ani so va`e~kite propisi.

(3) Koli~inata na zemenite mostri ne treba da ja nadmine koli~inata potrebna za analiza ili podetalen pregled, kako i mo`na super-analiza.

Page 51: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 151

(1) Zapisnik za zemawe na mostri se izgotvuva vo forma na obrazec daden vo prilog 25 od ovaa Uredba.

(2) Zapisnikot za zemawe na mostri e pe~aten na samokopira~ka hartija vo format A4 vo tri listovi, od koi po eden se dostavuva na carinskiot organ koj ja zel mostrata, na carinskata laboratorija i na deklarantot.

(3) Carinskata laboratorija gi prifa}a site potrebni dokumenti prilo`eni kon carinskata deklaracija koi go pojasnuvaat vidot na stokata, nejzinata namena, koli~ina i tehni~ki karakteristiki.

(4) Za mostri na stoka koi se smetaat za opasni ili koi spa|aat vo grupata na opasni materii, kon zapisnikot za zemawe na mostri koj e namenet za carinskata laboratorija treba da bide prilo`en primerokot od Upatstvoto za bezbedno rakuvawe.

(5) Zapisnikot od stav (1) na ovoj ~len mo`e da se napi{e isto taka i vo oblik na kompjuterski zapis, ako takov zapis gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj ~len i rubrikite od obrazecot daden vo Prilog 25 od ovaa Uredba.

^len 152

Za stoka koja pri zemaweto na mostri mo`e da bide o{tetena (na primer sterilna stoka, stoka osetliva na svetlina, stoka osetliva na vlaga i dr.) dokolku mostrite se zemaat na mestoto na carinskiot pregled, carinskiot organ na koj{to stokata prvi~no mu e stavena na uvid mo`e da odobri mostrite da se zemat vo prostoriite na deklarantot ili vo drugi soodvetni prostorii vo prisustvo na mesno nadle`niot carinski organ.

^len 153

(1) Deklarantot ili liceto koe toj go odredil da prisustvuva na zemaweto na mostri mu ja dava na carinskiot organ seta pomo{ potrebna za olesnuvawe na taa operacija.

(2) Koga deklarantot odbiva da prisustvuva na zemaweto na mostri ili odbiva da odredi lice koe }e prisustvuva pri toa dejstvie, ili koga nema da mu ja dade na carinskiot organ seta pomo{ potrebna za olesnuvawe na taa operacija, se primenuvaat odredbite od ~len 149 vtora re~enica od stav (1) i stavovite (2), (3) i (4) od ovaa Uredba.

^len 154

Carinskiot organ soodvetno ja ozna~uva sekoja mostra poradi utvrduvawe na nejzinata istovetnost, vklu~uvaj}i i stavawe na carinski obele`ja kako pe~at ili carinska plomba.

^len 155

(1) Carinskiot organ koj gi zel mostrite na stoka gi pra}a i dvata primeroci od mostrite zaedno so soodvetniot list na zapisnikot za zemawe na mostri do carinskata laboratorija koja gi sproveduva potrebnite analizi i drugite soodvetni ispituvawa.

(2) Koga potrebnite analizi i drugite soodvetni ispituvawa ne mo`at da se izvr{at vo carinskata laboratorija, mostrata se pra}a do stru~na organizacija za da gi izvr{i potrebnite analizi i ispituvawa.

^len 156

Page 52: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga carinskiot organ zema mostri za analiza ili za podetalen pregled, toj go odobruva pu{taweto na predmetnata stoka bez da gi ~eka rezultatite od analizata ili pregledot, osven dokolku pu{taweto ne e vo sprotivnost so va`e~kite propisi, i pod uslov, koga carinski dolg e nastanat ili mo`e da nastane, predmetnite dava~ki da se ve}e evidentirani i plateni ili obezbedeni.

^len 157

(1) Koli~inite zemeni od strana na carinskiot organ ne se odzemaat od deklariranata koli~ina.

(2) Ako se raboti za deklaracija za izvoz ili za izvoz za oblagoroduvawe, na deklarantot mu se odobruva, koga okolnostite toa go dozvoluvaat, koli~inata na stoka koja e zemena kako mostra da ja zameni so identi~na stoka za pratkata povtorno da bide celosna.

^len 158

(1) Osven dokolku se uni{teni pri analizata ili pri podetalniot pregled, zemenite mostri mu se vra}aat na deklaranotot na negovo barawe i tro{ok koga pove}e ne e potrebno da se ~uvaat od strana na carinskiot organ, a posebno po iscrpuvaweto na site pravni sredstva na deklarantot da se `ali protiv odlukata na carinskiot organ donesena vrz osnova na rezultatite od taa analiza ili podetalen pregled.

(2) Koga deklarantot ne bara vra}awe na mostrite tie mo`e da se uni{tat ili da se ~uvaat od strana na carinskiot organ. Me|utoa vo posebni slu~ai carinskiot organ mo`e da bara deklarantot da gi otstrani site preostanati mostri.

^len 159

(1) Carinskiot organ mu izdava na deklarantot presmetka na tro{ocite za izvr{enata analiza ili drugo soodvetno ipituvawe pri {to vodi smetka za podatocite od carinskata laboratorija, navedeni vo zapisnikot za rezultatite od analizata.

(2) Presmetka na tro{ocite od stav (1) na ovoj ~len se izdava samo koga: a) so analiza ili drugo soodvetno ispituvawe na mostrite se konstatira deka vo

carinskata deklaracija bila navedena pogre{na tarifna oznaka; ili b) mostrite bile zemeni na barawe na deklarantot.

(3) Tro{ocite od ovoj ~len deklarantot treba da gi plati vo rok od 30 dena od priemot na presmetkata.

^len 160

(1) Koga carinskiot organ gi proveruva carinskite deklaracii i pridru`nite dokumenti ili ja pregleduva stokata, gi zabele`uva, na primerokot od deklaracijata koj se zadr`uva od carinskiot organ, na dokument koj e prilo`en kon carinskata deklaracija ili na zapisnikot od ~len 161 od ovaa Uredba, najmalku podatocite za osnovot i rezultatite od sekoja takva proverka ili pregled. Vo slu~aj na delumen pregled na stoka, podatoci za pregledanata stoka isto taka se zapi{uvaat.

Dokolku deklarantot ili negoviot zastapnik ne bil prisuten pri pregledot na stokata, carinskiot organ toa go zabele`uva vo carinskata deklaracija.

(2) Dokolku rezultatot od proverkata na carinskata deklaracija i na pridru`nite dokumenti ili rezultatot od pregledot na stokata ne e vo soglasnost so podatocite dadeni vo deklaracijata, carinskiot organ gi zapi{uva, na primerokot od carinskata deklaracija

Page 53: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

koj se zadr`uva od carinskiot organ ili na zapisnikot od ~len 161 od ovaa Uredba koj e prilo`en kon deklaracijata, najmalku podatocite koi se zemaat predvid za presmetka na dava~kite za predmetnata stoka i za primena na drugite odredbi koi ja reguliraat carinskata postapka vo koja stokata e stavena.

(3) Carinskiot organ vo svoite naodi, koga e toa potrebno, gi zabele`uva upotrebenite merki i sredstvata za identifikacija koi mo`e da vklu~uvaat i zemawe na mostri. Na naodite treba da bide naveden datum i treba da sodr`at podatoci potrebni za identifikacija na carinskiot slu`benik koj gi izdal.

(4) Koga carinskite organi ne ja proveruvaat carinskata deklaracija i ne ja pregleduvaat stokata, toa ne mora da go zabele`at na carinskata deklaracija ili na prilo`eniot dokument od stav (1) na ovoj ~len.

^len 161

(1) Vo slu~ajot od stav (2) na ~len 160 od ovaa Uredba koga deklarantot se soglasuva so rezultatot od proverkata na carinskiot organ na barawe na deklarantot ili na negoviot zastapnik carinskiot organ izgotvuva zapisnik na poseben obrazec vo koj gi naveduva svoite naodi. Vo slu~aite koga deklarantot ne se soglasuva so rezultatot od proverkata izgotvuvawe na zapisnik od strana na carinskiot organ e zado`itelno. Eden primerok od zapisnikot mu se dava na deklarantot.

(2) Deklarantot mo`e da podnese nova carinska deklaracija soglasno rezultatot od proverkata na carinskiot organ. Vo toj slu~aj kako datum za presmetka na dava~kite se smeta datumot na priem na prvobitnata carinska deklaracija.

(3) Ako deklarantot ne se soglasuva so zabele{kite od zapisnikot od stav (1) od ovoj ~len, mo`e vo rok od 8 dena od datumot na priem na zapisnikot da prilo`i prigovor na zapisnikot, osven koga stokata mu bila pu{tena vrz osnova na nova carinska deklaracija.

(4) Tri~lena komisija na carinskiot organ mo`e da izvr{i povtorna proverka na carinskata deklaracija, pridru`nite dokumenti i stokata. Za rezultatite od proverkata se izgotvuva zapisnik (vo ponatamo{niot tekst: zapisnik na komisija) i eden primerok mu se dava na deklarantot. Protiv zapisnikot na komisijata ne e dozvolen prigovor.

(5) Vrz osnova na zapisnikot na komisijata dokolku deklarantot ne se odnesuva vo soglasnost so vtoriot stav od ovoj ~len, carinskiot organ nosi re{enie, so koe se odreduvaat novi podatoci za presmetka na uvozni dava~ki i izvozni nadomestoci ili drugi dava~ki pri izvoz i se presmetuvaat dava~kite.

^len 162

(1) Odobrenoto pu{tawe doveduva do evidentirawe na uvoznite dava~ki opredelni soglasno podatocite od carinskata deklaracija. Koga carinskiot organ smeta deka izvr{enite proverki mo`e da dovedat do utvrduvawe na iznos na uvozni dava~ki pogolem od onoj koj{to proizleguva od podatocite dadeni vo carinskata deklaracija, toj mo`e da bara podnesuvawe na garancija dovolna za pokrivawe na razlikata pome|u iznosot na uvozni dava~ki spored podatocite od carinskata deklaracija i iznosot koj na krajot mo`e da proizleze i treba da se plati. Me|utoa deklarantot mo`e da pobara vedna{ da evidentira vo smetkovodstvenata evidencija iznosot na dava~kite za stokata koj na krajot mo`e da proizleze, namesto da podnese takva garancija.

(2) Koga vrz osnova na izvr{enite proverki carinskiot organ utvrdi iznos razli~en od iznosot koj{to proizleguva od podatocite dadeni vo carinskata deklaracija, pu{taweto na stoka doveduva do momentalno evidentirawe vo smetkovodstvenata evidencija na taka utvrdeniot iznos.

Page 54: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(3) Koga carinskiot organ se somneva dali nekoja zabrana ili ograni~uvawe se primenuva i ova ne mo`e da se razre{i do dobivaweto na rezultatite od izvr{enite proverki, predmetnata stoka ne mo`e da ja pu{ti.

(4) Bez ogled na stav (1) od ovoj ~len, carinskiot organ mo`e da odlu~i da ne bara garancija za stokata koja e predmet na podneseno barawe za tarifna kvota dokolku utvrdi, vo momentot na prifa}awe na deklaracijata za pu{taawe vo sloboden promet, deka predmetnata tarifna kvota ne e kriti~na vo smisla na ~len 218 od ovaa Uredba.

^len 163

(1) Carinskiot organ go utvrduva na~inot na pu{tawe na stokata, vodej}i smetka za mestoto na koe se nao|a stokata i posebnite na~ini za sproveduvawe na carinskiot nadzor.

(2) Koga se podnesuva carinska deklaracija vo pismena forma, zabele{ka za pu{taweto i datumot na pu{tawe se zabele`uvaat na deklaracijata ili koga e toa soodvetno na dokumentot koj ja pridru`uva, a eden primerok se vra}a na deklarantot.

^len 164

(1) Koga carinskiot organ ne mo`e da odobri pu{tawe na stoka zaradi edna od pri~inite navedeni od ~len 85 to~ka a) vo vtorata ili tretata alineja od Carinskiot zakon, toj na deklarantot mu dava rok za da ja regulira sostojbata na stokata.

(2) Koga, vo okolnostite od ~len 85 to~ka a) vtora alineja od Carinskiot zakon, deklarantot ne gi podnel baranite dokumenti vo rokot od stav (1) na ovoj ~len, predmetnata carinska deklaracija se smeta za neva`e~ka i carinskiot organ ja poni{tuva. Vo ovoj slu~aj se primenuvaat odredbite od ~len 76 stav (3) od Carinskiot zakon.

(3) Vo okolnostite od ~len 85 to~ka a) treta alineja od Carinskiot zakon, koga deklarantot ne gi platil dava~kite koi pretstavuvaat dolg spored zakon i ne podnel garancija za niv vo rokot od stav (1) od ovoj ~len, carinskiot organ mo`e da gi zapo~ne preliminarnite formalnosti za proda`ba na stokata. Dokolku vo me|uvreme ne se ispolnat baranite uslovi, stokata se prodava. Carinskiot organ za toa go izvestuva deklarantot.

Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na merkite koi se prezemaat soglasno ~len 76 stav (1) ili ~len 191 od Carinskiot zakon. Carinskiot organ mo`e, na rizik i na tro{ok na deklarantot, da ja prefrli predmetnata stoka vo posebni prostorii pod negov nadzor.

^len 165

Soglasno ~len 76 stav (2) od Carinskiot zakon, carinskata deklaracija mo`e da se poni{ti po pu{taweto na stokata na sledniot na~in: 1) koga e utvrdeno deka stokata po gre{ka e deklarirana za carinska postapka koja

predizvikuva pla}awe na uvozni dava~ki namesto da bide stavena vo druga carinska postapka, carinskiot organ ja poni{tuva carinskata deklaracija ako za toa se podnese barawe vo rok od tri meseci od denot na prifa}aweto na deklaracijata pod uslov: - stokata da ne bila upotrebuvana sprotivno na uslovite na carinskata postapka vo

koja trebalo da bide stavena, - vo momentot koga stokata bila deklarirana, da bila nameneta za stavawe vo druga

carinska postapka za koja gi ispolnuvala site potrebni uslovi, i - stokata bez odlagawe da stavi vo carinskata postapka za koja taa prvi~no bila

nameneta.

Page 55: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Carinskata deklaracija so koja stokata se stava vo carinskata postapka za koja taa prvi~no bila nameneta po~nuva da va`i od denot na prifa}awe na poni{tenata deklaracija. Carinskiot organ mo`e da odobri rokot od tri meseci da se prodol`i vo posebno opravdani i isklu~itelni slu~ai.

2) koga e utvrdeno deka stokata po gre{ka bila deklarirana, namesto druga stoka, vo carinska postapka od koja proizleguva obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki, carinskiot organ ja poni{tuva carinskata deklaracija dokolku za toa se podnese barawe vo rok od tri meseci od denot na prifa}aweto na deklaracijata pod uslov: - stokata koja prvobitno bila deklarirana:

a) da ne bila upotrebuvana poinaku od na~inot koj bil odobren so nejzinata prvobitna postapka; i

b) da e vratena vo nejzinata prvobitna sostojba;

i pod uslov - stokata koja trebala da bide deklarirana za prvobitno namenetata carinska

postapka: a) da mo`ela, koga bila podnesena prvobitnata carinska dekalaracija, da bide

stavena na uvid na istiot carinski organ; i b) da e deklarirana za istata carinska postapka kako i taa navedena vo prvobitnata

carinska deklaracija;

Carinskiot organ mo`e da odobri rokot od tri meseci da se prodol`i vo posebno opravdani isklu~itelni slu~ai.

3) vo slu~aj na stoka nara~ana po po{ta (proda`ba po katalog ili sli~no) koja e vratena, carinskiot organ ja poni{tuva carinskata deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet dokolku za toa se podnese barawe vo rok od tri meseci od denot na prifa}aweto na deklaracijata, pod uslov stokata da e izvezena na adresata na prvobitniot dostavuva~ ili na druga adresa koja toj ja odredil.

4) koga retroaktivno odobrenie e dadeno vo soglasnost so: - ~len 210 od ovaa Uredba za pu{tawe vo sloboden promet so povlasten tarifen

tretman ili so primena na namaleni ili uvozni dava~ki nula vo zavisnost od krajnata upotreba na stokata, ili

- ~len 319 od ovaa Uredba za carinska postapka so ekonomski efekt. 5) koga stokata e deklarirana vo postapka za izvoz ili postapka za izvoz za

oblagoroduvawe, carinskata deklaracijata se poni{tuva pod uslov: a) za stoka koja e predmet na izvozni dava~ki, za koja se bara vra}awe na uvozni

dava~ki, nadomestoci ili drugi iznosi pri izvozot ili koja e predmet na drugi posebni merki pri izvoz: - deklarantot da dostavi do izvozniot carinski organ dokaz deka stokata ne go

napu{tila carinskoto podra~je, - deklarantot da gi vrati do izvozniot carinski organ site primeroci od

carinskata deklaracija, zaedno so site drugi dokumenti koi mu se izdadeni pri prifa}awe na carinskata deklaracija,

- deklarantot da dostavi do izvozniot carinski organ dokaz deka bilo koi iznosi pri izvozot koi se odobreni vrz osnova na izvozna deklaracija na predmetnata stoka se vrateni ili deka nadle`nite organi gi prezele potrebnite merki za da obezbedat deka odobrenite iznosi nema da se isplatat, i

- deklarantot, soglasno va`e~kite propisi, gi ispolnuva site drugi obvrski odredeni od izvozniot carinski organ za da se regulira sostojbata so stokata.

Page 56: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Poni{tuvaweto na deklaracijata povlekuva poni{tuvawe na site zabele{ki, otpi{uvawa, potvrdi i drugi prilagoduvawa napraveni vo izvozna dozvola ili drug sli~en dokument podneseni kon carinskata deklaracija. Koga se bara stokata deklarirana za izvoz da se iznese od carinskoto podra~je do odreden rok, nepridr`uvaweto kon toj rok povlekuva poni{tuvawe na predmetnata carinska deklaracija. Za ova poni{tuvawe carinskiot organ pismeno go izvestuva deklarantot. b) za druga stoka, koga izvozniot carinskiot organ e informiran soglasno ~len 409 od

ovaa Uredba deka deklariranata stoka ne go napu{tila carinskoto podra~je. 6) dokolku za povtoren izvoz treba da se podnese carinska deklaracija, to~kata 5. od ovoj

~len soodvetno se primenuva. 7) koga doma{na stoka e stavena vo postapka na carinsko skladirawe vo smisla na ~len

110 stav (1) to~ka (b) od Carinskiot zakon, poni{tuvaweto na deklaracijata za stavawe na stokata vo taa postapka mo`e da se bara i da se izvr{i ako deklarantot doka`e deka se ispolneti uslovite za nekoe od carinski dozvolenite postapuvawa ili upotreba. Dokolku, po istekot na rokot propi{an za zadr`uvawe na stokata vo postapka na carinsko skladirawe, ne e podneseno barawe za odreduvawe na postapuvawe ili upotreba za stokata propi{ano so va`e~kite propisi, carinskiot organ gi prezema merkite propi{ani so posebnite propisi.

POGLAVJE 8

DOPOLNITELNA PROVERKA NA DEKLARACIJATA

^len 166

(1) Carinskiot organ mo`e da se odlu~i za proverka na deklaracijata soglasno ~len 90 od Carinskiot zakon za da proveri dali bil pravilno utvrden carinskiot dolg, dali pravilno se primeneti merkite na trgovska politika i dali se po~ituvaat obvrskite koi proizleguvaat od odbrenata carinska postapka. Dopolnitelna proverka mo`e da se izvr{i isto taka na barawe na stranski carinski organ na kogo mu se dava pravna pomo{ vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

(2) Koga carinskiot organ vrz osnova na rezultatite na dopolnitelnata proverka utvrdi deka nastanal carinskiot dolg koj ne bil presmetan ili deka carinskiot dolg bil pogre{no presmetan, toj gi prezema site potrebni merki za dopolnitelna presmetka, vra}awe ili prostuvawe na dolgot.

(3) Za dopolnitelnata proverka soodvetno se primenuvaat odredbite od poglavje 7 na del 1 od ovaa Uredba.

(4) Koga pri dopolnitelnata proverka se zemaat mostri, toa se naveduva vo zapisnikot za dopolnitelna proverka na deklaracijata.

POGLAVJE 9

POEDNOSTAVENI POSTAPKI

GLAVA 1

Op{ti odredbi

^len 167

(1) Postapkata so nepotpolna deklaracija mu ovozmo`uva na carinskiot organ da prifati, samo vo posebno opravdan slu~aj, deklaracija koja ne gi sodr`i site potrebni podatoci, ili kon koja ne se prilo`eni site dokumenti potrebni za predmetnata carinska postapka.

Page 57: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Poednostavenata postapka za deklarirawe ovozmo`uva stokata da bide stavena vo predmetnata carinska postapka so podnesuvawe na poednostavena deklaracija i so dopolnitelno podnesuvawe na dopolnitelna deklaracija, koja vo zavisnost od slu~ajot mo`e da bide op{ta, periodi~na ili rekapitulativna.

(3) Postapka na lokalno carinewe ovozmo`uva stavaweto na stoka za predmetnata carinska postapka da se vr{i vo prostoriite na strankata ili na drugi mesta opredeleni ili odobreni od carinskiot organ.

^len 168

(1) Op{to barawe za izdavawe na odobrenija za poednostavena postapka za deklarirawe, odnosno postapka na lokalno carinewe, se podnesuva kaj carinskiot organ koj e nadle`en za mestoto kade se nao|a sedi{teto na baratelot, za mestoto kade se ~uva ili upotrebuva stokata stavena vo predmetnata carinska postapka ili mestoto kade se vodi glavnoto knigovodstvo na baratelot.

(2) Carinskiot organ od stav (1) na ovoj ~len op{toto baraweto go dostavuva do Centralnata uprava na Carinskata uprava koja odlu~uva za istoto.

^len 169

Koga se primenuva poednostavena postapka so upotreba na sistem za elektronska obrabotka na podatoci za podnesuvawe na carinski deklaracii ili se upotrebuvaat tehniki za elektronska obrabotka na podatoci, odredbite od ~len 109 stav (2) i stav (3), ~len 129, ~len 130 i ~len 131 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat.

GLAVA 2

Deklaracii za pu{tawe vo sloboden promet

Oddel 1

Nepotpolni deklaracii

^len 170

Deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet koja carinskiot organ mo`e da ja prifati na barawe od deklarantot, bez istata da sodr`i nekoi od propi{anite podatocite vo propisot od ~len 72 stav (3) od Carinskiot Zakon, treba da gi sodr`i najmalku podatocite od rubrikite 1 (prva i vtora podrubrika) 14, 21, 31, 37, 40 i 54 od Edinstveniot carinski dokument i : - opis na stokata dovolno precizen da ovozmo`i carinskiot organ vedna{ i

nedvosmisleno da ja utvrdi tarifnata oznaka od Carinskata tarifa, - vrednosta na stokata za carinski celi, koga stokata podle`i na pla}awe na dava~ki ad

valorem, ili privremen podatok za vrednosta, koga deklarantot ne e vo mo`nost da ja deklarira vrednosta za carinski celi, a carinskiot organ go smeta za prifatliv privremeniot podatok za vrednosta, vodej}i smetka osobeno za informaciite koi mu se dostapni na deklarantot,

- site drugi podatoci koi carinskiot organ gi smeta za potrebni za identifikacija na stokata, za sproveduvawe na odredbite koi go ureduvaat nejzinoto pu{tawe vo sloboden promet i za opredeluvawe na iznosot na garancijata koja e potrebna pred stokata da mo`e da bide pu{tena.

^len 171

Page 58: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Kon deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet koja carinskiot organ mo`e da ja prifati na barawe na deklarantot, bez da bidat prilo`eni kon nea nekoi od potrebnite pridru`ni dokumenti, treba da se prilo`at najmalku onie dokumenti koi treba da se podnesat pred da mo`e deklariranata stoka da se pu{ti vo sloboden promet.

(2) Po isklu~ok od stav (1) na ovoj ~len, deklaracija kon koja ne e prilo`en eden ili pove}e od dokumentite koi se potrebni pred da mo`e deklariranata stoka da se pu{ti vo sloboden promet, mo`e da se prifati koga carinskiot organ }e utvrdi deka:

a) predmetniot dokument postoi i e va`e~ki; b) ne mo`e da se prilo`i kon deklaracijata od pri~ini nadvor od kontrolata na

deklarantot; v) sekoe docnewe vo prifa}awe na deklaracijata bi go spre~ilo pu{taweto na

stokata vo sloboden promet ili bi predizvikalo za stokata da se pla}aat povisoki uvozni dava~ki.

Podatocite koi se odnesuvaat na dokumenti koi nedostasuvaat, vo sekoj slu~aj zadol`itelno se zapi{uvaat vo deklaracijata.

^len 172

(1) Rokot koj carinskiot organ mu go odobruva na deklarantot za dostavuvawe na podatoci ili za podnesuvawe na dokumenti koi nedostasuvale vo momentot na prifa}awe na deklaracijata ne mo`e da bide podolg od 1 mesec od denot na toa prifa}awe.

Vo slu~aj koga za primena na namaleni ili uvozni dava~ki nula nedostasuva dokument, a carinskiot organ ima osnovani pri~ini da pretpostavuva deka za stokata opfatena so nepotpolnata deklaracija mo`e da se primenat takvi namaleni ili uvozni dava~ki nula, na barawe na deklarantot mo`e da se odobri rok podolg od prevideniot vo stav (1) od ovoj ~len za podnesuvawe na toj dokument, dokolku toa go opravduvaat okolnostite. Toj rok ne mo`e da bide podolg od 4 meseci od denot na prifa}awe na deklaracijata. Rokot od 4 meseci ne smee da se prodol`i.

Koga podatocite koi nedostasuvaat ili dokumentite koi treba da se dostavat se odnesuvaat na carinska vrednost, carinskiot organ mo`e, koga toa e nu`no, da opredeli podolg rok ili da go prodol`i rokot od stav (1) na ovoj ~len. Vkupno dozvoleniot rok ne mo`e da bide podolg od 4 meseci od denot na prifa}awe na deklaracijata.

(2) Koga mo`e da se primenat namaleni ili uvozni dava~ki nula za stoka pu{tena vo sloboden promet vo ramki na tarifni kvoti, ili pod uslov da ne e povtorno vovedena naplata na redovni uvozni dava~ki, vo ramkite na tarifni plafoni ili drugi prefencijalni tarifni merki, koristewe na tarifna kvota ili preferencijalna tarifna merka se odobruva samo po podnesuvaweto do carinskiot organ na dokumentot od koj e usloveno odobruvaweto na namaleni ili uvozni dava~ki nula. Dokumentot vo sekoj slu~aj treba da se prilo`i:

- pred tarifnata kvota da bide iscrpena, ili - vo drugi slu~ai, pred datumot od koj so va`e~ki propis se voveduva naplata na

redovni uvozni dava~ki.

(3) Vo soglasnost so prethodnite stavovi na ovoj ~len, dokumentot od ~ie podnesuvawe e usloveno odobruvaweto na namaleni ili uvozni dava~ki nula, mo`e da se podnese i po istekot na rokot za koj bile odobreni namaleni ili uvozni dava~ki nula, pod uslov deklaracijata za predmetnata stoka da bila prifatena pred toj datum.

^len 173

(1) Prifa}aweto na nepotpolna deklaracija od strana na carinskiot organ ne go spre~uva ili odlo`uva pu{taweto na taka deklariranata stoka, osven dokolku za toa ne

Page 59: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

postojat drugi pri~ini. Pu{taweto se vr{i soglasno so uslovite propi{ani vo stavovite od (2) do (5) od ovoj ~len. Odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 162 od ovaa Uredba.

(2) Koga dopolnitelnoto podnesuvawe na podatoci ili na pridru`en dokument koj nedostasuval vo momentot na prifa}awe na deklaracijata ne mo`e da vlijae na iznosot na dava~kite koi se pla}aat za stokata opfatena so predmetnata deklaracija, carinskiot organ bez odlagawe go evidentira iznosot koj treba da se plati, presmetan na voobi~aen na~in.

(3) Koga, soglasno ~len 170 od ovaa Uredba, deklaracijata sodr`i privremen podatok za vrednosta, carinskiot organ:

- vedna{ go zapi{uva vo evidencijata iznosot na dava~ki utvrden vrz osnova na toj podatok,

- bara, koga e potrebno, podnesuvawe na garancija dovolna da se pokrie razlikata pome|u toj iznos i iznosot koj mo`ebi kone~no bi trebalo da se plati za stokata.

(4) Koga vo okolnosti, razli~ni od onie od stav (3) od ovoj ~len, dopolnitelnoto podnesuvawe na podatocite ili na pridru`en dokument koj nedostasuval vo momentot na prifa}aweto na deklaracijata, mo`e da vlijae vrz iznosot na dava~kite koi se pla}aat za stokata opfatena so predmetnata deklaracija:

a) dokolku dopolnitelnoto podnesuvawe na bilo koi podatoci ili dokument koj nedostasuva mo`e da dovede do primena na namaleni uvozni dava~ki, carinskiot organ: - bez odlagawe go zapi{uva vo svojata evidencija iznosot po namalenite

uvozni dava~ki, - bara podnesuvawe na garancija koja ja pokriva razlikata pome|u toj iznos i

iznosot koj bi trebalo da se plati koga uvoznite dava~ki za predmetnata stoka bi se presmetale po redovno.

b) dokolku dopolnitelnoto podnesuvawe na bilo koi podatoci ili dokument koj nedostasuva mo`e da dovede do uvoz na stoka so celosno osloboduvawe od pla}awe dava~ki, carinskiot organ bara podnesuvawe na garancija koja go pokriva iznosot koj bi trebalo da se plati dokolku bi se presmetale po redovni uvozni dava~ki.

(5) Bez da se isklu~i mo`nosta od bilo kakvi dopolnitelni promeni koi mo`e da nastanat, osobeno kako rezultat na kone~noto utvrduvawe na carinskata vrednost, deklarantot ima mo`nost, namesto da podnese garancija, da pobara bez odlo`uvawe da se evidentira :

- iznosot na dava~ki koj mo`ebi kone~no bi trebalo da se plati za stokata, koga se primenuva stav (3) vtora alinea od ovoj ~len ili stav (4) to~ka a) vtora alinea od ovoj ~len, ili

- iznosot na presmetanite redovni dava~ki, koga se primenuva stav (4) to~ka b) od ovoj ~len.

^len 174

Dokolku do istekot na rokot od ^len 172 od ovaa Uredba, deklarantot ne gi dostavil podatocite potrebni za kone~no utvrduvawe na carinskata vrednost na stokata, ili ne uspeal da gi obezbedi podatocite ili dokumentite koi nedostasuvaat, carinskiot organ vedna{ gi evidentira dava~kite na koi podle`i predmetnata stoka ~ija visina odgovara na iznosot na garancijata podnesena soglasno so odredbite od ~len 173 stav (3) alinea 2, ~len 173 stav (4) to~ka a) alinea 2 ili ~len 173 stav (4) to~ka b) od ovaa Uredba.

Page 60: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 175

Deklaranotot mo`e ili da ja dopolni nepotpolnata deklaracija prifatena spored uslovite propi{ani so ~lenovite od 170 do 173 od ovaa Uredba ili, so soglasnost na carinskiot organ, da ja zameni so druga deklaracija koja gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 72 od Carinskiot zakon.

Vo dvata slu~ai, kako datum za utvrduvawe na dava~kite i primena na drugite propisi so koi se regulira pu{taweto na stoka vo sloboden promet, se smeta datumot na prifa}awe na nepotpolnata deklaracija.

Oddel 2

Poednostavena postapka za deklarirawe

^len 176

(1) Po podneseno pismeno barawe, koe gi sodr`i site potrebni informacii, vo soglasnost so uslovite i na na~in propi{an vo ~lenovite 177 i 178 i od ovaa Uredba, na deklarantot mu se odobruva da izgotvi deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet vo poednostavena forma, dokolku stokata e stavena na uvid na carinskiot organ.

(2) Takvata poednostavena deklaracija mo`e da bide vo forma na: - nepotpolna deklaracija na edinstven carinski dokument, ili - administrativen ili komercijalen dokument, kon koj e prilo`eno barawe za

pu{tawe vo sloboden promet.

Poednostavenata deklaracija treba da gi sodr`i najmalku podatocite potrebni za identifikacija na stokata.

(3) Pismenoto barawe za pu{tawe vo sloboden promet od stav (2) vtora alinea od ovoj ~len mo`e da bide zameneto so op{to barawe koe se odnesuva na dejstvijata za pu{tawe vo sloboden promet, koi treba da se izvr{at vo tekot na odreden period, dokolku toa okolnostite go dozvoluvaat. Vo administrativniot ili komercijalniot dokument koj se podnesuva soglasno stav (1) od ovoj ~len se zapi{uva brojot na odobrenieto dadeno vrz osnova na op{toto barawe.

(4) Kon poednostavenata deklaracija se prilo`uvaat site dokumenti ~ie podnesuvawe mo`e da e potrebno za da se obezbedi pu{tawe na stokata vo sloboden promet. ^lenot 171 stav (2) od ovaa Uredba soodvetno se primenuva.

(5) Odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 195 od ovaa Uredba.

^len 177

(1) Odobrenieto od ~len 176 od ovaa Uredba, mo`e da se dade na deklarantot pod uslov da mo`e da se garantira efikasna proverka na pridr`uvaweto kon uvoznite zabrani ili ograni~uvawa ili drugi odredbi koi go reguliraat pu{taweto vo sloboden promet.

(2) Takvoto odobrenie po pravilo ne se izdava, koga liceto koe podnelo barawe: - storilo seriozna povreda ili povtoruva povredi na carinskite propisi, - deklarira stoka za pu{tawe vo sloboden promet, samo povremeno.

Baraweto mo`e da se odbie dokolku podnositelot na baraweto dejstvuva za smetka na drugo lice koe samo povremeno deklarira stoka za pu{tawe vo sloboden promet.

(3) Odobrenieto mo`e da se ukine koga se pojavuvaat slu~aite od stav (2) na ovoj ~len. Odredbite na ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 7 od Carinskiot zakon.

Page 61: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 178

(1) Vo odobrenieto od ~len 176 od ovaa Uredba: - se opredeluva carinskiot organ ili carinskite organi nadle`ni za prifa}awe

na poednostaveni deklaracii, - se naveduva formata i sodr`inata na poednostavenite deklaracii, - se naveduva stokata za koja se odnesuva odobrenieto i podatocite koi treba da

bidat sodr`ani vo poednostavenata deklaracija so cel da se identifikuva stokata,

- se naveduva garancijata koja se podnesuva od strankata za pokrivawe na bilo koj carinski dolg koj mo`e da nastane.

Isto taka se naveduva formata i sodr`inata na dopolnitelnite deklaracii, i se opredeluva rokot vo koj tie treba da bidat podneseni kaj carinskiot organ odreden za taa cel.

(2) Carinskiot organ mo`e da odlu~i ne se podnesuva na dopolnitelna deklaracija koga poednostavenata deklaracija se odnesuva na stoka ~ija vrednost ne nadminuva 800 evra vo denarska protivvrednost i podenostavenata deklaracija ve}i gi sodr`i site podatoci potrebni za pu{tawe vo sloboden promet.

Oddel 3

Postapka na lokalno carinewe

^len 179

Odobrenie za upotreba na postapka na lokalno carinewe izdava Centralnata uprava na Carinskata uprava soglasno uslovite i na na~in propi{ani vo ~lenovite od 180 do 182 od ovaa Uredba na sekoe lice koe bara stokata da bide pu{tena vo sloboden promet vo negovi objekti ili na drugi mesta i koe na carinskiot organ mu podnesuva pismeno barawe za ovaa cel koe gi sodr`i site podatoci potrebni za izdavawe na vakvo odobrenie: - vo pogled na stoka koja bila predmet na tranzitna postapka i za koja podnositelot na

baraweto e ovlasten da gi koristi poednostavenite postapki kaj odredi{niot carinski organ soglasno ~lenovite 272, 273 i 274 od ovaa Uredba,

- vo pogled na stoka koja prethodno bila stavena vo carinska postapka so ekonomski efekt. Odredbite od ovaa alineja ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 195 od ovaa Uredba,

- vo pogled na stoka koja, po stavaweto na uvid na carinskiot organ soglasno ~len 50 od Carinskiot zakon, se ispra}a vo tie objekti ili mesta soglasno tranzitna postapka poinakva od onaa navedena vo prvata alinea od ovoj stav,

- vo pogled na stoka koja se vnesuva vo carinskoto podra~je so izzemawe od obvrskata taa da bide staveni na uvid na carinskiot organ, soglasno ~len 51 to~ka (b) od Carinskiot zakon.

^len 180

(1) Odobrenieto od ^len 179 od ovaa Uredba se dava pod uslov:

- evidencijata na podnositelot na baraweto da mu ovozmo`uva na carinskiot organ sproveduvawe na efikasna proverka, a posebno dopolnitelna proverka,

- da mo`e da se garantira efikasna proverka na pridr`uvaweto kon uvoznite zabrani ili ograni~uvawa ili drugi odredbi koi go reguliraat pu{taweto vo sloboden promet.

(2) Takvoto odobrenie po pravilo ne se izdava, koga liceto koe podnelo barawe:

Page 62: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- storilo seriozna povreda ili povtoruva povredi na carinskite propisi,

- deklarira stoka za pu{tawe vo sloboden promet, samo povremeno.

^len 181

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da se vozdr`i od ukinuvawe na izdadenoto odobrenie koga:

- imatelot na odobrenieto gi ispolnuva svoite obvrski vo rok odreden od carinskiot organ, ili

- neispolnuvaweto na obvrskite nema nikakvi vistinski posledici za pravilno sproveduvawe na postapkata.

Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 7 od Carinskiot zakon.

(2) Odobrenieto po pravilo se ukinuva dokolku se utvrdi deka imatelot na odobrenieto storil seriozna povreda ili povtoruva povredi na carinskite propisi.

(3) Odobrenieto mo`e da se ukine dokolku se utvrdi deka imatelot na odobrenieto deklarira stoka za pu{tawe vo sloboden promet, samo povremeno.

^len 182

(1) Za da mu se ovozmo`i na carinskiot organ da se uveri vo pravilnoto sproveduvawe na operaciite, imatelot na odobrenieto od ~len 179 od ovaa Uredba treba:

a) vo slu~aite od ~lenot 179 alineite 1 i 3 od ovaa Uredba; i) dokolku stokata se pu{ta vo sloboden promet po nejzinoto pristignuvawe na

mestoto opredeleno za taa cel: - navremeno da go informira carinskiot organ za nejzinoto

pristignuvawe vo forma i na na~in propi{an od carinskiot organ, zaradi dobivawe odobrenie za pu{tawe vo sloboden promet, i

- da ja zapi{e stokata vo svojata evidencija.

ii) dokolku na pu{taweto na stokata vo sloboden promet í prethodela postapka na privremeno ~uvawe soglasno ~len 60 od Carinskiot zakon, na istoto mesto, pred istekot na rokot opredelen vo ~len 59 od Carinskiot zakon: - navremeno da go informira carinskiot organ vo forma i na na~in

propi{an od carinskiot organ, za negovata namera da se pu{ti stokata vo sloboden promet, zaradi dobivawe odobrenie za pu{tawe na stokata;

- da ja zapi{e stokata vo svojata evidencija. b) vo slu~aite od ~len 179 alinea 2 od ovaa Uredba:

- navremeno da go informira carinskiot organ vo forma i na na~in propi{an od carinskiot organ, za negovata namera da se pu{ti stokata vo sloboden promet, zaradi dobivawe odobrenie za pu{tawe na stokata;

- da ja zapi{e stokata vo svojata evidencija. Izvestuvaweto od alinea 1 na ovaa to~ka ne e potrebno koga stokata koja treba da se pu{ti vo sloboden promet ve}e bila stavena vo postapka na carinsko skladirawe vo sklad od tip D; v) vo slu~aite od ~len 179 alinea 4 od ovaa Uredba, po pristignuvawe na stokata vo

mestoto opredeleno za taa cel: - da ja zapi{e stokata vo svojata evidencija,

g) od momentot na zapi{uvawe na stokata vo evidencijata od to~kite a), b) i v) od ovoj stav, da gi stavi na raspolagawe na carinskiot organ site dokumenti ~ie

Page 63: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

podnesuvawe e potrebno zaradi primena na odredbite koi go reguliraat pu{taweto vo sloboden promet.

(2) Pod uslov da ne vlijae vrz proverkite na pravilnoto sproveduvawe na postapkite, Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e:

a) da dozvoli izvestuvaweto od stav (1) to~kite a) i b) od ovoj ~len da se izvr{i otkako so sigurnost }e se doznae deka stokata }e pristigne,

b) vo odredeni posebni slu~ai, koga toa se bara zaradi vidot na predmetnata stoka ili zaradi za~estenost na uvozot, da go oslobodi imatelot na odobrenieto od obvrskata da go izvesti nadle`niot carinski organ za sekoe pristignuvawe na stoka, pod uslov do nadle`niot carinski organ da gi dostavi site informacii koi carinskiot organ gi smeta za potrebni za da mo`e da ja pregleda stokata ako se pojavi potreba.

Vo ovoj slu~aj, zapi{uvaweto na stokata vo evidencijata se smeta kako pu{tawe.

(3) Zapisot vo evidencija od stav (1) to~kite a), b) i v) od ovoj ~len mo`e da bide zamenet so bilo koja druga formalnost odredena od Centralnata uprava na Carinskata uprava, koja dava sli~ni garancii. Zapisot go sodr`i datumot na negovo izgotvuvawe i podatocite potrebni za identifikacija na stokata.

^len 183

So odobrenieto od ~len 179 od ovaa Uredba se propi{uvaat posebnite pravila za sproveduvawe na postapkata i vo nego posebno treba da se navede: - podatoci za stokata na koja se odnesuva, - forma na zadol`enijata od ~len 182 od ovaa Uredba i se naveduva garancijata koja

treba da se podnese, - vremeto na pu{tawe na stokata, - rokot vo koj dopolnitelnata deklaracija treba da se podnese kaj nadle`niot carinski

organ opredelen za taa cel, - uslovite pod koi stokata treba da se opfati so op{ta, periodi~na ili

rekapitulativna dopolnitelna deklaracija.

GLAVA 3

Deklaracii za carinska postapka so ekonomski efekt

Oddel 1

Stavawe na stoka vo carinska postapka so ekonomski efekt

Pododdel 1

Stavawe na stoka vo postapka na carinsko skladirawe

A. Nepotpolni deklaracii

^len 184

(1) Deklaracija za postapka na carinsko skladirawe koja nadle`niot carinski organ mo`e da ja prifati na barawe na deklarantot bez taa da sodr`i nekoi od podatotocite od propisot od ~len 72 stav (3) od Carinskiot Zakon treba da gi sodr`i najmalku podatocite potrebni za identifikacija na stokata na koja taa deklaracija se odnesuva, kako i nejzinata koli~ina.

(2) ^lenovite 171, 172 i 175 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat.

Page 64: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

B. Poednostavena postapka za deklarirawe

^len 185

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava na barawe na deklarantot i vo soglasnost so uslovite i na na~inot propi{an vo ~len 186 od ovaa Uredba, mu odobruva podnesuvawe na poednostavena deklaracija za stavawe na stoka vo postapka na carinsko skladirawe, dokolku stokata e stavena na uvid na carinskiot organ.

Takvata poednostavena deklaracija mo`e da bide vo forma na: - nepotpolna deklaracija od navedena vo ~len 184 od ovaa Uredba, ili - administrativen ili komercijalen dokument, kon koj e prilo`eno barawe za

stavawe na stokata vo postapka;

Takvata deklaracija gi sodr`i podatocite od ~len 184 stav (1) od ovaa Uredba.

(2) Koga ovaa postapka se primenuva vo carinski sklad od tip D, poednostavenata deklaracija treba da sodr`i podatoci za vidot na predmetnata stoka koi se dovolno detalni za da ovozmo`at brzo i nedvosmisleno rasporeduvawe na stokata i utvrduvawe na nejzinata carinska vrednost.

(3) Postapkata od stav (1) na ovoj ~len ne se primenuva za carinski sklad od tip F.

(4) Postapkata od stav (1) alineja 2 od ovoj ~len ne se primenuva na carinski sklad od tip B.

^len 186

(1) Baraweto od ~len 185 stav (1) od ovaa Uredba se podnesuva vo pismena forma i treba da gi sodr`i site podatoci potrebni za izdavawe na odobrenie.

Baraweto od ~len 185 stav (1) od ovaa Uredba mo`e da bide zameneto so op{to barawe koe se odnesuva na operacii, koi treba da se izvr{at vo tekot na odreden period, dokolku toa okolnostite go dozvoluvaat. Vo ovoj slu~aj baraweto treba da se izgotvi pod uslovite propi{ani vo ~lenovite 312,313 i 314 od ovaa Uredba i da se podnese so barawe za rabotewe so carinski sklad. Dokolku prvobitno e odobreno rabotewe so carinski sklad baraweto treba da se izgotvi kako barawe za izmena na toa prvobitnoto odobrenie.

(2) Odobrenieto od ~lenot 185 stav (1) od ovaa Uredba se izdava pod uslov so toa da ne se zagrozuva pravilnoto sproveduvawe na postapkata.

(3) Takvoto odobrenie po pravilo ne se izdava, koga : - ne se dadeni soodvetni garancii za pravilno sproveduvawe na postapkata, - strankata samo povremeno stava stoka vo postapka, - strankata storila seriozna povreda ili povtoruva povredi na carinskite

propisi.

(4) Odobrenieto mo`e da se ukine koga se pojavuvaat slu~aite od stav (3) od ovoj ~len. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 7 od Carinskiot zakon.

^len 187

So odobrenieto od ~len 185 stav (1) od ovaa Uredba se propi{uvaat posebnite pravila za sproveduvawe na postapkata i vo nego posebno treba da se navede : - carinskiot organ ili carinskite organi kade stokata se stava vo postapkata, - forma i sodr`ina na poednostavenite deklaracii.

Dopolnitelna deklaracija ne mora da se podnese.

Page 65: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

V. Postapka na lokalno carinewe

^len 188

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava dava odobrenie za upotreba na postapka na lokalno carinewe soglasno uslovite i na na~in propi{ani vo ~len 189 stav (2) i ~len 190 od ovaa Uredba.

(2) Postapkata na lokalnoto carinewe ne se primenuva na skladovite od tipot B i F.

(3) ^lenot 186 od ovaa Uredba soodvetno se primenuva.

^len 189

(1) So cel da mu se ovozmo`i na carinskiot organ da se uveri vo pravilnoto sproveduvawe na operaciite, imatelot na odobrenieto, po pristignuvawe na stokata na mestoto opredeleno za taa cel:

a) go izvestuva nadzorniot carinski organ za sekoe pristignuvawe vo forma i na na~in opredelen od toj organ;

b) vnesuva zapisi vo evidencijata za stokata; v) mu gi stava na raspolagawe na nadzorniot carinski organ site dokumenti koi se

odnesuvaat na stavaweto na stokata vo postapkata.

Zapisot vo evidencijata za stokata od to~ka b) od ovoj stav treba da gi sodr`i najmalku podatocite koi se potrebni za identifikacija na stokata vo komercijalna smisla, kako i nejzinata koli~ina.

(2) ^lenot 182 stav (2) od ovaa Uredba soodvetno se primenuva.

^len 190

So odobrenieto od ~len 188 stav (1) od ovaa Uredba se propi{uvat posebnite pravila za sproveduvawe na postapkata i vo nego posebno treba da se navede: - podatoci za stokata na koja se odnesuva, - formata na zadol`enijata od ~len 189 od ovaa Uredba, - vremeto na pu{tawe na stokata.

Dopolnitelna deklaracija ne mora da se podnese.

Pododdel 2

Stavawe na stoka vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe, postapka za prerabotka pod carinska kontrola ili postapka na privremen uvoz

A. Nepotpolna deklaracija

^len 191

(1) Deklaracijata za stavawe na stoka vo postapka so ekonomski efekt, osven postapka za izvoz za oblagoroduvawe ili carinsko skladirawe, koja nadle`niot carinski organ mo`e da ja prifati, na barawe na deklarantot, bez istata da sodr`i nekoi od propi{anite podatoci od propisot od ~len 72 stav (3) od Carinskiot Zakon ili kon koja ne se prilo`eni nekoi dokumenti od ~len 127 od ovaa Uredba, treba da gi sodr`i najmalku podatocite od rubrikite 14, 21, 31, 37, 40 i 54 od Edinstveniot carinski dokument, a vo rubrika 44, brojot na odobrenieto ili brojot na baraweto koga se primenuva ~len 319 stav (1) od ovaa Uredba.

(2) ^lenovite 171, 172 i 175 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat.

Page 66: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(3) Vo slu~aite na stavawe na stoka vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe vo sistemot na vra}awe na uvozni dava~ki, ~lenovite 173 i 174 od ovaa Uredba isto taka soodvetno se primenuvaat.

B. Poednostavena postapka za deklarirawe i

postapka na lokalno carinewe

^len 192

Odredbite od ~lenovite od 176 do 183 i na ~lenot 186 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat za stoka deklarirana za carinska postapka so ekonomski efekt opfatena so ovoj pododdel.

Pododdel 3

Stoka deklarirana za postapka na izvoz za oblagoroduvawe

^len 193

Odredbite na ~lenovite od 196 do 204 od ovaa Uredba koi se odnesuvaat na stoka deklarirana za izvoz, soodvetno se primenuvaat i na stoka deklarirana za izvoz vo postapkata na izvoz za oblagoroduvawe.

Pododdel 4

Zaedni~ki odredbi

^len 194

Koga dve ili pove}e odobrenija koi se odnesuvaat na carinski postapki so ekonomski efekt se davaat na isto lice, a edna postapka se zavr{uva so stavawe na stokata vo druga postapka upotrebuvaj}i postapka na lokalno carinewe, dopolnitelna deklaracija za zavr{enata postapka ne mora da se podnese.

Oddel 2

Zavr{uvawe na carinska postapka so ekonomski efekt

^len 195

(1) Vo slu~ai na zavr{uvawe na carinska postapka so ekonomski efekt, osven postapkata za izvoz za oblagoroduvawe i postapkata za carinsko skladirawe, mo`e da se primenat poednostaveni postapki za pu{tawe vo sloboden promet, izvoz i povtoren izvoz. Vo slu~aj na povtoren izvoz, odredbite od ~lenovite od 196 do 204 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat.

(2) Poednostavenite postapki od ~lenovite od 170 do 183 od ovaa Uredba mo`e da se primenat za pu{tawe vo sloboden promet na stoka koja e vo ramkite na postapkata na izvoz za oblagoroduvawe.

(3) Vo slu~aite na zavr{uvawe na postapka na carinsko skladirawe, mo`e da se primenat poednostaveni postapki za pu{tawe vo sloboden promet, izvoz ili povtoren izvoz.

Za stoka stavena vo postapka za carinsko skladirawe vo sklad od tipot F ne se odobruva poednostavena postapka.

Za stokata stavena vo postapka za carinsko skladirawe vo sklad od tipot B se primenuva samo postapka so nepotpolna deklaracija i poednostavena postapka za deklarirawe.

Page 67: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Davawe na odobrenie za carinski sklad od tipot D zna~i i primena na postapka na lokalno carinewe za pu{tawe vo sloboden promet. Ovaa postapka ne smee da se primeni vo slu~ai koga strankata saka da koristi elementi za utvrduvawe na uvozni dava~ki koi {to ne mo`e da se proverat bez fizi~ki pregled na stokata pred nejzinoto pu{tawe. Vo ovoj slu~aj, mo`e da se upotrebat drugi postapki koi vklu~uvaat stavawe na uvid na stoka na carinski organ.

GLAVA 4

Izvozni deklaracii

^len 196

Formalnostite koi treba da se izvr{at kaj izvozniot carinski organ kako {to e propi{ano vo ~lenot 407 od ovaa Uredba mo`e da se poednostavat vo soglasnost so odredbite na ovaa glava.

Odredbite na ~lenovite 408 i 409 na ovaa Uredba se primenuvaat na ovaa Glava.

Oddel 1

Nepotpolni deklaracii

^len 197

(1) Izvozna carinska deklaracija koja carinskiot organ mo`e da ja prifati, na barawe na deklarantot, bez istata da sodr`i nekoi od propi{anite podatocite od propisot od ~len 72 stav (3) od Carinskiot Zakon, treba da gi sodr`i najmalku podatocite od rubrikite 1 (prva podrubrika), 2, 14, 17, 31, 33, 38, 44 i 54 od Edinstveniot carinski dokument i:

- site podatoci potrebni za pravilna primena na izvozni dava~ki ili merki, koga stokata podle`i na vakvi dava~ki ili merki,

- site drugi podatoci koi se smetaat za potrebni zaradi identifikacija na stokata, primena na propisite so koi se regulira izvozot ili opredeluvawe na iznosot na bilo koja garancija koja e potrebna pred da mo`e stokata da se izveze.

(2) Carinskiot organ mo`e da mu dozvoli na deklarantot da ne gi popolnuva rubrikite 17 i 33 od Edinstveniot carinski dokument pod uslov toj da izjavi deka izvozot na predmetnata stoka ne e predmet na zabrani ili ograni~uvawa, a carinskiot organ da nema pri~ina da se somneva vo toa i opisot na stokata da dozvoluva brzo i nedvosmisleno rasporeduvawe spored Carinskata tarifa.

(3) Vo listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument vo rubrika 44 treba da se navede zabele{kata: "Poednostaven izvoz".

(4) ^lenovite od 171 do 175 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat za izvoznite deklaracii.

Oddel 2

Poednostavena postapka za deklarirawe

^len 198

(1) Vrz osnova na pismeno barawe koe gi sodr`i site podatoci potrebni za davawe na odobrenie, na deklarantot mu se izdava odobrenie, pod uslovite i na na~inot propi{ani vo ~lenovite 177 i 178 od ovaa Uredba koi soodvetno se primenuvaat, da izgotvi izvozna

Page 68: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

deklaracija vo poednostavena forma dokolku stokata e stavena na uvid na carinskiot organ.

(2) Poednostavenata deklaracija ima forma na nepotpoln Edinstven carinski dokument koj gi sodr`i najmalku podatocite neophodni za identifikacija na stokata. Odredbite od ~len 197 stav (3) i stav (4) od od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 204 od ovaa Uredba.

Oddel 3

Postapka na lokalno carinewe

^len 199

Vrz osnova na pismeno barawe, Centralnata uprava na Carinskata uprava dava odobrenie za upotreba n postapka na lokalno carinewe pod uslovite i na na~inot propi{ani vo ~lenot 200 od ovaa Uredba, na sekoe lice, vo ponatamo{niot tekst "odobren izvoznik", koe saka da izvr{uva izvozni postapki vo svoi prostorii ili na drugi mesta opredeleni ili odobreni od carinskite organi.

^len 200

^lenovite 180 i 181 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat.

^len 201

(1) Za da mu se ovozmo`i na carinskiot organ da se uveri vo pravilnoto sproveduvawe na operaciite, odobreniot izvoznik, pred premestuvaweto na stokata od mestata od ~len 199 od ovaa Uredba:

a) go izvestuva carinskiot organ za takvoto premestuvawe vo forma i na na~in opredeleni od nego so cel da se dozvoli pu{tawe na stokata,

b) ja zapi{uva stokata vo svojata evidencija. Vakviot zapis mo`e da bide zamenet so bilo koja druga formalnost koja nudi sli~ni garancii odredeni od carinskiot organ. Zapisot treba da go sodr`i detumot na koj e izgotven i podatocite potrebni za identifikacija na stokata,

v) gi stava na raspolagawe na carinskiot organ site dokumenti potrebni za primena na propisite so koi se regulira izvozot na stoka.

(2) Vo opredeleni posebni okolnosti opravdani zaradi vidot na predmetnata stoka ili zaradi za~estenost na izvoznite operacii, carinskiot organ mo`e da go izzeme odobreniot izvoznik od obvrskata za izvestuvawe na nadle`niot carinski organ za sekoe premestuvawe na stoka, pod uslov na nadle`niot carinski organ da mu gi dostavi site informacii koi toj gi smeta za potrebni za da se ovozmo`i pregled na stokata, dokolku za toa se javi potreba.

Vo ovoj slu~aj, zapi{uvaweto na stokata vo evidencija na odobreniot izvoznik se smeta kako pu{tawe.

^len 202

(1) Kako dokaz za iznesuvawe, za da se proveri deka stokata stvarno go napu{tila carinskoto podra~je, se upotrebuva listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument.

Vo odobrenieto se propi{uva deka listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument treba da bide odnapred zaveren.

(2) Zaverkata od stavot (1) na ovoj ~len mo`e da se napravi na eden od slednite na~ini:

Page 69: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

a) rubrika A mo`e da bide odnapred zaverena so pe~at na nadle`niot carinski organ i potpi{ana od ovlasteno lice od toj organ,

b) odobreniot izvoznik mo`e da ja zaveri deklaracijata upotrebuvaj}i poseben pe~at koj e daden vo Prilog 26 od ovaa Uredba kako nejzin sostaven del. Otisokot na ovoj pe~at mo`e da bide odnapred otpe~aten na obrascite koga pe~ateweto e dovereno na pe~atar koj e odobren za taa cel.

(3) Pred poa|awe na stokata odobreniot izvoznik: - gi sproveduva postapkite od ~len 201 od ovaa Uredba; - na listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument go zapi{uva brojot i

datumot na zapi{uvawe vo svojata evidencija.

(4) Rubrikata 44 na listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument popolneta soglasno stav (2) od ovoj ~len treba da sodr`i:

- broj na odobrenieto i nazivot na carinskiot organ koj go izdal,

- zabele{kata: "Poednostaven izvoz".

^len 203

(1) So odobrenieto od ~len 199 od ovaa Uredba se propi{uvaat posebnite pravila za sproveduvawe na postapkata i vo nego posebno treba da se navede:

- podatoci za stokata na koja se odnesuva, - formata na zadol`enijata od ~len 201 od ovaa Uredba, - momentot na pu{tawe na stokata, - sodr`inata na listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument i na~inot na

negova zaverka, - postapkata za dostavuvawe na dopolnitelna deklaracija i rokot vo koj treba da

bide podnesena.

(2) Vo odobrenieto se naveduva obvrskata odobreniot izvoznik da gi prezeme site potrebni merki za bezbedno ~uvawe na posebniot pe~at ili na obrascite koi sodr`at otisok od pe~atot na izvozniot carinski organ ili otpe~aten otisok na posebniot pe~at.

Oddel 4

Zaedni~ki odredbi za oddelite 2 i 3 od ovaa Glava

^len 204

(1) Namesto Edinstveniot carinski dokument, mo`e da se odobri upotreba na komercijalen ili administrativen dokument ili na drug nositel na podatoci.

(2) Dokumentot ili nositelot na podatoci od stav (1) na ovoj ~len treba da gi sodr`i najmalku podatocite potrebni za identifikacija na stokata dopolneti so zebele{kata "Poednostaven izvoz" i treba da bide pridru`en so barawe za izvoz.

Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da dozvoli navedenoto barawe da bide zameneto so op{to barawe koe opfa}a izvozni operacii koi se sproveduvaat vo opredelen period, dokolku toa okolnostite go dozvoluvaat. Na predmetniot dokument ili nositel na podatoci se naveduva brojot na odobrenieto.

(3) Komercijalniot ili administrativniot dokument slu`i kako dokaz za iznesuvawe od carinskoto podra~je na ist na~in kako i listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument. Koga se upotrebuvaat drugi nositeli na podatoci na~inot na stavawe na zabele{ka za iznesuvawe go opredeluva carinskiot organ.

Page 70: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

DEL 2

CARINSKI DOZVOLENO POSTAPUVAWE ILI UPOTREBA

POGLAVJE 1

PU[TAWE VO SLOBODEN PROMET

GLAVA 1

Op{ti odredbi

^len 205

(1) Koga doma{na stoka bila izvzena so ATA karnet soglasno ~len 410 od ovaa Uredba, stokata mo`e da se pu{ti vo sloboden promet vrz osnova na ATA karnetot.

(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, carinskiot organ kade {to stokata se pu{ta vo sloboden promet gi izvr{uva slednive formalnosti:

a) proverka na podatocite dadeni vo rubrikite A do G na listot za povtoren uvoz; b) popolnuvawe na talonot i rubrikata H na listot za povtoren uvoz, v) zadr`uvawe na listot za povtoren uvoz.

(3) Koga formalnostite za zavr{uvawe na operacijata za privremen izvoz za doma{na stoka so ATA karnet se izvr{uvaat kaj carinski organ razli~en od organot kade {to stokata se vnesuva vo carinskoto podra~je, za prenesuvaweto na stokata od toj organ do carinskiot organ kade {to se izvr{uva zavr{uvaweto ne e potrebna nikakva formalnost.

GLAVA 2

Edinstvena uvozna dava~ka

^len 206

(1) Edinstvena uvozna dava~ka soglasno ~len 94 od Cariskiot zakon mo`e da se primeni za stoka od nekomercijalna priroda ~ija vrednost ne nadminuva 800 EVRA vo denarska protivvrednost.

(2) Edinstvena uvozna dava~ka ne mo`e da se primeni za tutun, prerabotki od tutun, alkohol, alkoholni pijaloci i pogonsko gorivo.

(3) Koga patnikot ili prima~ot na pratkata bara stokata da se ocarini po carinskata stapka i iznosot na dava~ki spored Carinskata tarifa, propi{anite carinski stapki i iznosi na dava~ki se primenuvaat za seta stoka, odnosno za celata pratka.

GLAVA 3

Krajna upotreba

^len 207

(1) Ovaa glava se primenuva koga e propi{ano stokata pu{tena vo sloboden promet so povlasten tarifen tretman ili so primena na namaleni ili uvozni dava~ki nula vo zavisnost od krajnata upotreba da e predmet na carinski nadzor na krajnata upotreba.

(2) Poimite upotrebeni vo ovaa glava go imaat slednovo zna£ewe: a) "knigovodstvo" e komercijalen, dano~en ili drug smetkovodstven materijal na

imatelot na odobrenieto ili drugi podatoci koi se ~uvaat za negova smetka;

b) "evidencija" se podatocite koi gi sodr`at site potrebni informacii i tehni~ki podatoci na kakov bilo nositel na podatoci koi na carinskiot organ mu ovozmo`uvaat vr{ewe na nadzor i kontrola na dejstvijata.

Page 71: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 208

(1) Koga e propi{ano stokata da podle`i na carinski nadzor na krajnata upotreba, odobrenie za povlasten tarifen tretman soglasno ~len 20 od Carinskiot zakon se dava vo pismena forma.

Koga stokata e pu{tena vo sloboden promet so primena na namaleni ili uvozni dava~ki nula vo zavisnost od nejzinata krajna upotreba, a so va`e~kite propisi e propi{ano stokata da ostane pod carinski nadzor soglasno ~len 95 od Carinskiot zakon, za carinski nadzor na krajnata upotreba potrebno e odobrenie vo pismena forma.

(2) Baraweto se izgotvuva vo pismena forma na obrazec daden vo Prilog 27 od ovaa Uredba. Carinskiot organ mo`e da dozvoli baraweto za obnovuvawe ili izmena da se podnese vo slobodna pismena forma.

(3) Vo posebni okolnosti carinskiot organ mo`e da odobri samata carinskata deklaracija vo pismena forma za pu{tawe vo sloboden promet ili carinskata deklaracija izgotvena so tehnika na elektronska obrabotka na podatoci vo redovna postapka da pretstavuva barawe za odobrenie pod uslov:

- baratelot da ja bara propi{anata krajna upotreba za celata stoka od carinskata deklaracija, i

- da e obezbedeno pravilno sproveduvawe na dejstvijata.

(4) Koga carinskiot organ smeta deka nekoi od podatocite dadeni vo baraweto se nesoodvetni, od baratelot mo`e da bara dopolnitelni podatoci.

Vo slu~aite koga baraweto mo`e da se podnese vo oblik na carinska deklaracija, carinskiot organ bara kon baraweto da se prilo`i dokument izgotven od deklarantot koj gi sodr`i najmalku slednive podatocite, osven dokolku tie podatocite se smetaat za nepotrebni ili se ve}e zapi{ani vo cariskata deklarcija: a) ime i prezime ili naziv i adresa na baratelot, deklarantot i operatorot; b) vidot na krajnata upotreba; v) tehni~ki opis na stokata, proizvodite koi {to se rezultat na nejzinata krajna

upotreba i na~inot i sredstvata za nivna identifikacija; g) predviden normativ ili metodot po koj se utvrduva toj normativ; d) predviden rok za koj na stokata i se odreduva nejzinata krajna upotreba; |) mestoto kade {to stokata se stava za nejzinata krajna upotreba.

^len 209

(1) Odobrenie, na obrazec daden vo Prilog 27 od ovaa Uredba, se dava na lica registrirani vo carinskoto podra~je dokolku se ispolnat slednive uslovi:

a) predvidenite dejstvija da se vo soglasnost so propi{anata krajna upotreba i so odredbite od ~len 212 od ovaa Uredba, kako i da e obezbedeno pravilno sproveduvawe na dejstvijata;

b) podnositelot na baraweto da gi nudi site potrebni garancii za pravilno sproveduvawe na dejstvijata koi se izvr{uvaat i da gi prevzema slednite obvrski: - za celata ili za del od stokata da ja odredi nejzinata propi{ana krajna

upotreba ili da ja prenese stokata i da obezbedi dokaz deka odreduvaweto ili prenesuvaweto se vo soglasnost so va`e~kite propisi,

- da ne prevzema dejstvija koi se nekompatibilni so odredenata cel na propi{anata krajna upotreba,

Page 72: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- da go izvesti nadle`niot carinski organ za site faktori koi mo`e da vlijaat na odobrenieto;

v) da e obezbeden efikasen carinski nadzor i administrativnite aktivnosti koi {to gi prevzema carinskiot organ da se proporcionalni so ekonomskata korist;

g) da se vodi i ~uva soodvetna evidencija; d) da e podnesena garancija, koga carinskiot organ smeta deka toa e potrebno.

(2) Za baraweto od ~len 208 stav (3) od ovaa Uredba na licata registrirani vo carinskoto podra~je im se dava odobrenie so prifa}awe na carinskata deklaracija pod uslovite dadeni vo stav (1) od ovoj ~len.

(3) Odobrenieto gi sodr`i slednive podatoci, osven dokolku takviot vid na informacija se smeta za nepotrebna:

a) podatoci za imatelot na odobrenie; b) koga toa e potrebno, tarifna oznaka, vid i opis na stokata i na dejstvijata za

krajna upotreba i odredbite koi se odnesuvaat na normativot; v) sredstva i metodi za identifikacija i za carinski nadzor, vklu~uvaj}i dejstvija

za: - zaedni~ko ~uvawe, za koe ~len 343 stav (2) i (3) od ovaa Uredba soodvetno se

primenuva, - me{ano ~uvawe na proizvodi koi se predmet na nadzor na krajnata upotreba,

a koi se rasporeduvaat vo Glava 27 i 29 od Carinskata Nomenklatura; g) rokot vo koj na stokata treba da i se odredi nejzinata propi{ana krajna

upotreba; d) carinskite organi kade stokata se deklarira za pu{tawe vo sloboden promet i

carinskiot organ koj {to vr{i nadzor nad dejstvijata; |) mestata kade {to na stokata treba da i se odredi nejzinata propi{ana krajna

upotreba; e) garancija koja se podnesuva, koga toa e potrebno; `) rokot na va`nost na odobrenieto; z) koga toa e potrebno, mo`nosta da se prenese stokata soglasno ~len 212 stav (1)

od ovaa Uredba; y) koga toa e potrebno, poednostavenite postapki odobreni soglasno ~len 88 od

Carinskiot zakon; i) na~inite na komunikacija me|u imatelot na odobrenie i carinskite organi.

Koga stokata od to~ka v) vtora alinea od ovoj stav ne se rasporeduva vo ista tarifna oznaka, nema ist komercijalen kvalitet i isti tehni~ki i fizi~ki karakteristiki, me{ano ~uvawe mo`e da se odobri samo koga celata me{avina se podlo`uva na edno od postapuvawata od Dopolnitelnata Zabele{ka 4 od Glava 27 na Carinskata Nomenklatura.

(4) Odobrenieto ima va`nost od denot na izdavawe ili od nekoj podocne`en datum koj e naveden vo nego. Rokot na va`nost ne smee da nadmine tri godini od denot koga odobrenieto po~nalo da va`i, osven koga postojat posebno opravdani i obrazlo`eni pri~ini za toa. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 210 od ovaa Uredba.

^len 210

(1) Carinskiot organ mo`e da izdade retroaktivno odobrenie. Retroaktivnoto odobrenie po~nuva da va`i od denot na podnesuvawe na baraweto. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na stav (2) i (3) od ovoj ~len.

Page 73: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Dokolku baraweto se odnesuva na prodol`uvawe na odobrenie za ist vid na dejstvie i na stoka, odobrenieto mo`e da se dade so retroaktivno va`awe od denot na prestanuvawe na va`nosta na prvobitnoto odobrenie.

(3) Vo isklu~itelni okolnosti, retroaktivnoto va`ewe na odobrenieto mo`e da se prodol`i na nazad, no ne pove}e od edna godina pred denot koga baraweto bilo podneseno, pod uslov za toa da postoi opravdana ekonomska potreba i:

a) baraweto da ne e povrzano so obid za izmama ili o~igledna nebre`nost; b) knigovodstvoto na baratelot da potvrduva deka site uslovi za dejstvijata mo`e

da se smetaat za ispolneti, i koga toa e potrebno, a za da se izbegne zamena, stokata da mo`e da se identifikuva za vreme na dadeniot period i takvoto knigovodstvo da ovozmo`uva proverka na dejstvijata;

v) da mo`e da se izvr{at site formalnosti potrebni za regulirawe na sostojbata so stokata, vklu~uvaj}i i poni{uvawe na carinskata deklaracija, koga toa e potrebno.

^len 211

Prestanuvaweto na va`nosta na odobrenieto nema vlijanie vrz stokata koja bila stavena vo sloboden promet vrz osnova na toa odobrenie pred prestanokot na negovata va`nost.

^len 212

(1) Prenesuvawe na stoka pome|u razli~ni mesta odredeni vo edno isto odobrenie ili pome|u dva imatela na odobrenie mo`e da se vr{i bez kakvi bilo carinski formalnosti.

(2) So priemot na stokata, prima~ot stanuva odgovoren za obvrskite od ova Glava koi se odnesuvaat na prenesenata stoka.

(3) Prviot imatel na odobrenie se osloboduva od negovite obvrski pod uslov prima~ot da ja primil stokata i da e izvesten deka stokata za koja se prenesuvaat obvrskite e predmet na carinski nadzor na krajnata upotreba.

^len 213

(1) Carinskiot organ mo`e, spored uslovite koi toj gi propi{uva, da odobri izvoz na stokata ili uni{tuvawe na stokata.

(2) Koga stokata se izvezuva taa se smeta za stranska stoka od momentot na prifa}awe na izvoznata deklaracija.

(3) Za uni{tuvawe na stoka se primenuva ~len 191 stav (5) od Carinskiot zakon.

^len 214

Koga carinskiot organ smeta deka upotreba na stokata na poinakov na~in od propi{aniot vo odobrenieto e opravdana, takvata upotreba, osven izvoz ili uni{tuvawe, predizvikuva nastanuvawe na carinski dolg. ^len 223 od Carinskiot zakon soodvetno se primenuva.

^len 215

(1) Stokata od ~len 207 stav (1) od ovaa Uredba ostanuva pod carinski nadzor i podle`i na uvozni dava~ki se dodeka:

a) za prv pat ne i se odredi propi{anata krajna upotreba;

Page 74: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) ne se izveze, uni{ti ili upotrebi na drug na~in soglasno ~lenovite 213 i 214 od ovaa Uredba.

Me|utoa, carinskiot nadzor se prodol`uva za period koj {to ne nadminuva dve godini od denot na prvoto odreduvawe na krajnata upotreba koga stokata mo`e da se upotrebuva pove}e pati i koga carinskiot organ smeta deka toa e potrebno za da se izbegne zloupotreba.

(2) Otpadok i ostatok koi se rezultat na obrabotka ili prerabotka na stoka ili zagubi koi se dol`at na prirodno tro{ewe se smetaat za stoka na koja i e odredena propi{ana krajna upotreba.

(3) Za otpadok i ostatok koi se rezultat na uni{tuvawe na stoka, carinskiot nadzor prestanuva koga im e odredeno prifatlivo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba.

GLAVA 4

Raspredelba na tarifni merki

^len 216

(1) Dokolku ne e poinaku propi{ano, koga so va`e~kite propisi se predvideni tarifni kvoti tie se raspredeluvaat soglasno hronolo{kiot red na datumite na prifa}awe na deklaraciite za pu{tawe vo sloboden promet.

(2) Koga e prifatena deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet koja sodr`i validno barawe od deklarantot za koristewe na tarifna kvota, od tarifnata kvota se otpi{uva soodvetnata koli~ina od baraweto.

(3) Barawe za raspredeluvawe se podnesuva kaj nadle`nite carinski organi opredeleni od ministerot za finansii ako se ispolneti uslovite propi{ani so ~len 172 stavovi (2) i (3) od ovaa Uredba.

(4) Raspredelbata se odobruva od Centralnata uprava na Carinskata uprava vrz osnova na datumot na prifa}awe na predmetnata carinska deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet, i toa vo merka koja ja dopu{ta koli~inata koja{to e na raspolagawe. Prioritet se utvrduva vo soglasnost so hronolo{kiot red na ovie datumi.

(5) Carinskite organi bez odlo`uvawe gi ispra}aat do Centralnata uprava na Carinskata uprava site validni barawa za raspredeluvawe. Baraweto treba da go sodr`i datumot od stav (4) na ovoj ~len i to~nata koli~ina koja se bara so predmetnata carinska deklaracija.

(6) Ako koli~inite koi se baraat za raspredelba od tarifnata kvota se pogolemi od koli~inata koja {to e na raspolagawe, raspredelbata se vr{i proporcionalno na koli~inite koi se barani na istiot datum.

(7) Za primena na ovoj ~len, prifa}aweto na deklaracija od strana na carinskiot organ na 1, 2 ili 3 januari se smeta kako prifa}awe napraveno na 3 januari. Me|utoa, ako eden od tie denovi e sabota ili nedela toa prifa}awe se smeta deka bilo napraveno na 4 Januari.

(8) Koga carinskiot organ poni{tuva carinska deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet za stoka za koja e izvr{ena raspredelba na tarifna kvota, se poni{tuva i baraweto za raspredeluvawe. Za poni{tuvaweto carinskiot organ vedna{ ja izvestuva Centralnata uprava na Carinskata uprava koja vedna{ ja vra}a sekoja koli~ina otpi{ana od tarifnata kvota za taa stoka.

^len 217

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava vr{i raspredelba sekoj raboten den.

Page 75: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Pri sekoja raspredelba se zemaat predvid site neodgovoreni barawa koi se odnesuvaat na carinski deklaracii za pu{tawe vo sloboden promet prifateni do 14 ~asot istiot den za koi Centralnata uprava na Carinskata uprava bila izvestena.

^len 218

(1) Tarifna kvota se smeta za kriti~na vedna{ {tom se iskoristi 75% od po~etnata koli~ina ili spored samostojna odluka na Centralnata uprava na Carinskata uprava.

(2) Po isklu~ok na stav (1) od ovoj ~len tarifnata kvota se smeta za kriti~na u{te od denot koga taa mo`e da se raspredeluva, vo slednive slu~ai:

a) koga raspredelbata e propi{ana za pomalku od tri meseci; b) koga tarifnite kvoti koi opfa}aat isti proizvodi i poteklo i istoveten

period za raspredeluvawe kako i predmetnata tarifna kvota (istovetni tarifni kvoti) ne se raspredeluvale vo izminatite dve godini;

v) koga istovetna tarifna kvota koja se raspredeluvala vo izminatite dve godini bila iscrpena na ili pred posledniot den od tretiot mesec od periodot za raspredeluvawe ili koga taa imala pogolema po~etna koli~ina od predmetnata kvota.

(3) Tarifna kvota ~ija edinstvena cel e primena, soglasno pravilata na Svetskata trgovska organizacija, ili na za{titna merka ili na kompenzatorna merka, se smeta za kriti~na vedna{ {tom se iskoristi 75% od po~etnata koli~ina bez ogled na toa dali istovetni tarifni kvoti bile ili ne bile raspredeluvani vo izminatite dve godini.

POGLAVJE 2

TRANZIT

GLAVA 1

Tranzitna postapka

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 219

Poimite upotrebeni vo ovaa Glava go imaat slednovo zna~ewe: 1) "pojdoven carinski organ" e carinski organ kade se prifa}aat deklaraciite za stavawe na stokata vo postapka na tranzit; 2) "odredi{en carinski organ" e carinski organ kade stokata stavena vo postapka na tranzit treba da se stavi na uvid za da se zavr{i postapkata;

3) "garanten carinski organ" e carinskiot organ opredelen za podnesuvawe na garanciite koi gi dava garantot.

^len 220

Pri izvoz ili povtoren izvoz vo redovna postapka, carinskiot organ mo`e da odredi stokata da se prevezuva vo tranzitna postapka soglasno ~len 105 stav (1) to~ka b) od Carinskiot zakon.

^len 221

Stokata za koja postoi pogolem rizik od izmama e dadena vo Prilog 28 od ovaa Uredba. Koga vo ovaa Uredba ima povikuvawe na ovoj prilog, sekoja merka koja se odnesuva na

Page 76: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

stokata od toj prilog se primenuva samo koga koli~inata na taa stoka go nadminuva soodvetniot minumum od prilogot.

^len 222

Tranzitnata postapka e zadol`itelna za stoka koja se prevezuva po vozdu{en pat, samo ako taa se natovara ili pretova na nekoj od aerodromite vo Republika Makedonija.

^len 223

Odredbite od Glava 1 i 2 na Poglavje 7 na Carinskiot zakon i odredbite na ova Poglavje se primenuvaat soodvetno i na drugi dava~ki vo smisla na ~len 105 stav (1) to~ka a) od Carinskiot zakon.

^len 224

Garancijata dadena od glavniot obvrznik va`i na celoto carinsko podra~je.

^len 225

Karakteristikite na drugite obrasci razli~ni od Edinstveniot carinski dokument koi se koristat vo tranzitnata postapka, se dadeni vo Prilog 29 od ovaa Uredba.

Oddel 2

Postapka

Pododdel 1

Poedine~na garancija

^len 226

(1) Poedine~nata garancija go pokriva celokupniot iznos na carinskiot dolg koj mo`e da nastane, presmetan vrz osnova na najvisokite uvozni dava~ki koi se primenuvaat za stoka od ist vid vo Republika Makedonija, kako i drugi dava~ki i danoci za koi carinskite organi se ovlasteni da gi napla}aat vo soglasnost so propisite so koi se regulirani ovie vidovi na dava~ki i danoci.

Me|utoa, iznosot koj{to treba da se zeme predvid pri presmetuvawe na iznosot na poedine~nata garancija ne mo`e da bidat pomal od minimalniot iznos, koga toj e daden vo petata kolona vo Prilog 28 od ovaa Uredba.

(2) Poedine~nite garancii vo oblik na gotovinski depozit se podnesuvaat kaj pojdovniot carinski organ. Tie se vra}aat koga postapkata e zavr{ena.

(3) Koga se upotrebuva poedine~na garancija vo oblik na bankarska garancija, bankata garant mo`e da izdade vau~eri za poedine~nata garancija na iznos od 7.000 EVRA vo denarska protivvrednost. Bankata garant gi izdava ovie vau~eri na lica koi imaat namera da dejstvuvaat kako glaven obvrznik.

Bankata garant prevzema odgovarnost za iznos do 7.000 EVRA vo denarska protivvrednost za sekoj vau~er.

^len 227

Page 77: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Poedine~nata garancija se dava vo forma na obrazecot daden vo Prilog 30 od ovaa Uredba. Garantniot carinski organ potvrduva so zabele{ka na ovoj dokument deka poedine~nata bankarska garancija e prifatena.

Koga pojdovniot carinski organ ne e garanten carinski organ, garantniot carinski organ zadr`uva kopija od dokumentot so koj se prifa}a prezemeweto na obvrska od strana na bankata garant. Glavniot obvrznik go podnesuva originalot vo pojdovniot carinski organ, kade {to istiot se zadr`uva.

Me|utoa, koga podatocite od garancijata se razmenuvaat pome|u garantniot carinski organ i pojdovniot carinski organ so upotreba na informaciska tehnologija i kompjuterski mre`i, originalot na garantniot instrument se zadr`uva vo pojdovniot carinski organ.

^len 228

(1) Vo slu~ajot od ~len 226 stav (3) na ovaa Uredba, poedine~nata garancija treba da e vo soglasnost so obrazecot daden vo Prilog 31 od ovaa Uredba kako nejzin sostaven del. Garantniot carinski organ potvrduva so zabele{ka na ovoj dokument deka poedine~nata bankarska garancija e prifatena.

(2) Po prifa}aweto na poedine~nata bankarskata garancija mo`e da se izdadat vau~eri za poedine~nata garancija na obrazecot daden vo Prilog 32 od ovaa Uredba kako nejzin sostaven del. Bankata garant na vau~erot go naveduva krajniot rok do koga toj mo`e da se upotrebuva, a istiot ne mo`e da bide podolg od 1 godina od denot na izdavawe.

(3) Bankata garant mo`e da izdade vau~eri za poedine~na garancija koi ne va`at za tranzitna postapka na stoka navedena vo Prilog 28 od ovaa Uredba.

Vo takov slu~aj, bankata garant na sekoj vau~er za poedine~na garancija dijagonalno treba da stavi zabele{ka: "Ograni~eno va`ewe".

(4) Koga garantniot carinski organ razmenuva podatoci za garancijata so pojdovniot carinski organ so upotreba na informaciska tehnologija i kompjuterski mre`i, garantot treba na ovoj carinski organ da mu gi dade site potrebni podatoci za vau~erite za poedine~na garancija koi toj gi izdal na na~in opredelen od carinskiot organ.

(5) Glavniot obvrznik do pojdovniot carinski organ dostavuva tolkav broj na vau~eri za poedine~na garancija koj pomno`en so iznos od 7.000 EVRA vo denarska protivvrednost dava iznos koj e potreben za pokrivawe na celiot iznos od ~len 226 stav (1) od ovaa Uredba. Vau~erite gi zadr`uva pojdovniot carinski organ.

^len 229

(1) Garantniot carinskiot organ ja ukinuva svojata odluka za prifa}awe na prezemaweto na obvrskata na bankata garant dokolku uslovite propi{ani vo momentot na izdavawe pove}e ne se ispolnuvaat.

Isto taka, bankata garant mo`e da ja otka`e svojata obvrska vo sekoe vreme. Ukinuvaweto ili otka`uvaweto va`i od 16-tiot den od denot na koj garantniot carinski organ bil izvesten.

(2) Od denot koga po~nuva da va`i ukinuvaweto ili otka`uvaweto, vau~erite za poedine~na garancija izdadeni prethodno ne mo`e da se upotrebuvaat za stavawe na stoka vo tranzitna postapka.

(3) Garantniot carinski organ vedna{ gi izvestuva site relevantni carinski organi za sekoe ukinuvawe ili otka`uvawe na garancijata i za datumot koga toa po~nuva da va`i.

Page 78: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Pododdel 2

Transportni sredstva i deklaracii

^len 230

(1) Sekoja tranzitna deklaracija ja opfa}a samo onaa stoka koja e natovarena ili }e se natovari na edno transportno sredstvo za prevoz od eden pojdoven do eden odredi{en carinski organ.

Za celite na ovoj ~len, pod uslov stokata {to se prevezuva da se ispra}a zaedno, kako edno transportno sredstvo se smeta:

a) patno vozilo so svojata prikolka/prikolki ili polu-prikolka/polu-prikolki; b) kompozicija na povrzani `elezni~ki patni~ki ili tovarni vagoni; v) kontejneri natovareni na edno transportno sredstvo vo smisla na ovoj ~len.

(2) Edno transportno sredstvo mo`e da se upotrebuva za tovarewe na stoka vo pove}e od eden pojdoven carinski organ i za istovarawe vo pove}e od eden odredi{en carinski organ.

^len 231

Tovarnici sostaveni soglasno Prilog 33 od ovaa Uredba, a koi odgovaraat na forma na obrazecot daden vo Prilog 34 od ovaa Uredba mo`e da se upotrebuvaat namesto dopolniteleni obrazci ECD-BIS kako opisen del na tranzitna deklaracija i pretstavuvaat nejzin sostaven del.

Pododdel 3

Formalnosti vo pojdovniot carinski organ

^len 232

(1) Stokata stavena vo tranzitna postapka se prevezuva do odredi{niot carinski organ po ekonomski opravdan pat.

(2) Za stoka koja {to se nao|a na spisokot vo prilogot 28 od ovaa Uredba, ili koga carinskiot organ ili glavniot obvrznik smeta deka toa e potrebno, pojdovniot carinski organ go propi{uva pravecot na dvi`ewe naveduvaj}i gi potrebnite podatoci vo rubrika 44 od tranzitnata deklaracija zemaj}i gi predvid site podatoci dostaveni od glavniot obvrznik. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 264 od ovaa Uredba.

^len 233

(1) Pojdovniot carinski organ odreduva rok vo koj stokata treba da se stavi na uvid kaj odredi{niot carinski organ, pritoa zemaj}i gi predvid pravecot na dvi`ewe, site va`e~ki transportni ili drugi zakonski propisi, i koga toa e potrebno, podatocite dostaveni od glavniot obvrznik.

(2) Koga stokata se stava na uvid kaj odredi{niot carinski organ po istekot na rokot propi{an od pojdovniot carinski organ i koga nezapazuvaweto na rokot se dol`i na okolnosti koi mu se objasneti na carinskiot organ i koi se prifateni od nego, a ne mo`e da mu se pripi{at na prevoznikot ili glavniot obvrznik, se smeta deka glavniot obvrznik go zapazil propi{aniot rok.

^len 234

Page 79: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Stoka koja se stava vo tranzitna postapka ne se pu{ta dokolku ne e plombirana. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 235 od ovaa Uredba.

(2) Plombirawe se vr{i na: a) prostorot vo koj se nao|a stokata, koga transportnoto sredstvo bilo odobreno

soglasno drugi propisi, ili bilo prifateno od pojdovniot carinski organ kako pogodno za plombirawe;

b) sekoj poedine~en kolet vo ostanatite slu~ai.

Plombite treba da gi imaat karakteristikite dadeni vo Prilog 35 od ovaa Uredba.

(3) Transportnite sredstva mo`e da se prifatat kako pogodni za plombirawe pod uslov:

a) plombite da mo`e da se namestat na niv na ednostaven i efikasen na~in; b) da se taka konstruirani za stokata da ne mo`e da bide otstraneta ili vnesena

bez da se ostavat vidlivi tragi ili bez da se o{tetat plombite; v) da ne sodr`at skri{ni prostori kade {to mo`e da se skrie stokata; g) prostorite nameneti za tovarot da se lesno pristapni za proverka od strana na

carinskiot organ.

Sekoe patno vozilo, prikolka, polu-prikolka ili kontejner odobreni za prevoz na stoka pod carinska plomba soglasno me|unaroden dogovor, prifaten od strana na Republika Makedonija se smeta za pogodno za plombirawe.

^len 235

Pojdovniot carinski organ mo`e da se otka`e od plombirawe imaj}i gi predvid drugite mo`ni merki za identifikacija dokolku stokata mo`e vedna{ i lesno da se identifikuva spored nejziniot opis daden vo tranzitnata deklaracija ili vo pridru`nite dokumenti.

Se smeta deka so opisot na stoka mo`e da se identifikuva stokata koga toj e dovolno precizen za da obezbedi lesno da se identifikuva koli~inata i vidot na stokata.

Koga pojdovniot carinski organ se otka`uva od plombirawe vo tranzitnata deklaracija sproti naslovot "staveni plombi" od rubrika "G.Kontrola od pojdovniot carinski organ" ja zapi{uva zabele{kata: "Neplombirano".

^len 236

(1) Koga tranzitnata deklaracija se obrabotuva so kompjuterski sistem vo pojdovniot carinski organ, listovite broj 4 i broj 5 od deklaracijata, dokolku toa go ovozmo`uva kompjuterskiot sistem, mo`e da se zamenat so tranziten pridu`en dokument.

(2) Vo slu~aite od stav (1) na ovoj ~len, pojdovniot carinski organ ja zadr`uva deklaracijata i odobruva pu{tawe na stokata so izdavawe na tranziten pridru`en dokument na glavniot obvrznik.

(3) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da odobri tranzitniot pridu`en dokument da se otpe~ati od kompjuterskiot sistem na glavniot obvrznik.

(4) Koga odredbite na ova Poglavje se odnesuvaat na listovite na deklaracijata, koi ja pratat pratkata, ovie odredbi soodvetno se primenuva na tranzitniot pridu`en dokument.

Pododdel 4

Formalnosti pri prevozot

Page 80: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 237

Stokata stavena vo tranzitna postapka ja pridru`uvaat listovite broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija, koi na glavniot obvrznik mu gi dal pojdovniot carinski organ.

^len 238

(1) Prevoznikot treba da gi vnese potrebnite podatoci vo listovite broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija, i da gi stavi na uvid zaedno so pratkata na carinskiot organ koj e najblisku do mestoto kade se nao|a transportnoto sredstvo:

a) dokolku se smeni propi{aniot pravec na dvi`ewe i dokolku se primenuvaat odredbite od ~len 232 stav (2) od ovaa Uredba;

b) dokolku plombite se o{tetat vo tekot na transportnata operacija od pri~ini koi se nadvor od kontrola na prevoznikot;

v) dokolku stokata se pretovara na drugo transportno sredstvo. Sekoe takvo pretovarawe treba da se napravi pod nadzor na carinskiot organ, koj mo`e sepak da odobri pretovar bez negov nadzor;

g) vo slu~aj na direktna opasnost, koja bara itno delumno ili celosno istovarawe na transportnoto sredstvo;

d) koga zaradi bilo kakov incident ili nezgoda glavniot obvrznik ili prevoznikot ne e vo sostojba da gi ispolni obvrskite.

(2) Koga carinskiot organ smeta deka predmetnata tranzitna operacija mo`e da prodol`i po redoven pat, toj gi prevzema site potrebni merki, a potoa listot broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija gi overuva.

Pododdel 5

Formalnosti vo odredi{niot carinski organ

^len 239

(1) Stokata i listovite broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija se stavaat na uvid vo odredi{niot carinski organ.

(2) Odredi{niot carinski organ gi registrira listot broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija, i na niv go zabele`uva datumot na pristignuvawe i gi vnesuva podatocite za site izvr{eni kontroli.

(3) Na barawe na glavniot obvrznik, a za da se obezbedi dokaz deka postapkata e zavr{ena soglasno ~len 242 stav (2) od ovaa Uredba, odredi{niot carinski organ na dopolnitelen list broj 5, ili na kopija na listot broj 5 na tranzitnata deklaracija ja stava zabele{kata "Alternativen dokaz".

(4) Tranzitnata operacija mo`e da se zavr{i i vo carinski organ razli~en od onoj koj e naveden vo tranzitnata deklaracija. Toj carinski organ toga{ stanuva odredi{en carinski organ.

Koga noviot odredi{en carinski organ e razli~en od onoj koj prvobitno bil odreden, noviot odredi{en carinski organ, pokraj voobi~aenite zabele{ki koi e dol`en da gi stavi, vo rubrikata "Z - Kontrola na odredi{niot carinski organ" na listot broj 5 na tranzitnata deklaracija ja vnesuva zabele{kata: "Razliki: Carinski organ kade stokata e stavana na uvid (naziv i {ifra) ".

^len 240

Page 81: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Odredi{niot carinski organ na barawe na liceto koe gi podnesuva listot broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija mu izdava potvrda.

(2) Obrazecot na potvrdata e daden vo Prilog 36 od ovaa Uredba. Potvrda mo`e da se izgotvi i na pozadinata od listot broj 5 od tranzitnata deklaracija.

(3) Strankata odnapred ja popolnuva potvrdata.

Taa mo`e da sodr`i i drugi podatoci vo vrska so pratkata, osven vo prostorot koj e rezerviran za odredi{niot carinski organ. Potvrdata ne se upotrebuva kako dokaz deka postapkata e zavr{ena vo smisla na ~len 242 stav (2) od ovaa Uredba.

^len 241

Odredi{niot carinski organ go vra}a listot broj 5 od tranzitnata deklaracija na pojdovniot carinski organ bez odlagawe, a najdocna vo rok od eden den od denot na zavr{uvawe na postapkata.

Pododdel 6

Proverka na zavr{uvawe na postapkata

^len 242

(1) Dokolku listot broj 5 od tranzitnata deklaracija ne se vrati na pojdovniot carinski organ vo rok od eden mesec od denot na prifa}awe na deklaracijata, toj organ go izvestuva glavniot obvrznik i bara od nego da dostavi dokaz deka postapkata e zavr{ena.

(2) Koga se primenuvaat odredbite od Oddel 2 pododdel 7 od ova Poglavje, a pojdovniot carinski organ ne ja primil porakata "Izvestuvawe za pristignuvawe" vo rok vo koj stokata treba da se stavi na uvid na odredi{niot carinski organ, toj organ go izvestuva glavniot obvrznik i bara od nego da dostavi dokaz deka postapkata e zavr{ena.

(3) Dokazot od stav (1) na ovoj ~len mo`e da se dostavi vo oblik na dokument, zaveren od strana na odredi{niot carinski organ, so koj pojdovniot carinski organ mo`e da ja identifikuva stokata i da utvrdi deka taa bila stavena na uvid na odredi{niot carinski organ ili, koga se primenuva ~len 272 od ovaa Uredba, na ovlasteniot prima~ na stokata.

(4) Tranzitnata postapka mo`e isto taka da se smeta deka e zavr{ena koga glavniot obvrznik podnesuva carinski dokument izdaden vo druga zemja so koj na stokata í se odreduva carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba ili primerok ili kopija od istiot koj e prifatliv za pojdovniot carinski organ i so koj mo`e da se identifikuva stokata.

Primerocite ili kopiite treba da bidat zavereni kako verodostojni od strana na carinskiot organ koj gi zaveril originalnite dokumenti ili od strana na drug nadle`en carinski organ od taa zemja.

^len 243

(1) Dokolku pojdovniot carinski organ vo rok od dva meseca od denot na prifa}awe na tranzitnata deklaracija ne dobil dokaz deka postapkata e zavr{ena, toj bez odlagawe zapo~nuva ispitna postapka za dobivawe na potrebnite informacii za zavr{uvawe na postapkata ili, koga ova ne e mo`no da se doka`e, za da utvrdi dali nastanal carinski dolg i za da go identifikuva dol`nikot.

Dokolku carinskiot organ pred istekot na rokot od stav (1) od ovoj ~len dobie informacija deka postapkata ne e zavr{ena ili dokolku ima osnovani somnevawa deka taa ne e zavr{ena, toj vedna{ zapo~nuva ispitna postapka.

Page 82: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga se primenuvaat odredbite od Oddel 2 Pododdel 7 od ova Poglavje, carinskiot organ isto taka bez odlagawe zapo~nuva ispitna postapka sekoga{ koga ne ja dobil porakata "Izvestuvawe za pristignuvawe" vo propi{aniot rok vo koj stokata treba da bide stavena na uvid na odredi{niot carinski organ ili porakata "Rezulatati od kontrola" vo rok od {est dena po primaweto na porakata "Izvestuvawe za pristignuvawe".

(2) Ispitna postapka zapo~nuva i koga dopolnitelno }e se utvrdi deka dokazot za zavr{uvawe na postapkata e falsifikuvan, a istata e potrebna i za ostvaruvawe na celite od stav (1) na ovoj ~len.

(3) Ispitna postapka zapo~nuva koga pojdovniot carinski organ ispra}a na odredi{niot carinski organ barawe zaedno so site potrebni podatoci.

(4) Odredi{niot carinski organ odgovara bez odlagawe.

(5) Koga so ispitnata postapka }e se utvrdi deka tranzitnata postapkata e zavr{ena pravilno, pojdovniot carinski organ, bez odlagawe go informira glavniot obvrznik, a koga toa e potrebno, sekoj carinski organ koj mo`ebi zapo~nal postapka za presmetka i naplata vo soglasnost so ~lenovite 232 do 245 od Carinskiot zakon.

Pododdel 7 Dopolnitelni odredbi koi se primenuvaat koga tranzitnite podatoci se razmenuvaat

pome|u carinskite organi upotrebuvaj}i informaciska tehnologija i kompjuterski mre`i

^len 244

(1) Carinskite organi upotrebuvaat informaciska tehnologija i kompjuterski mre`i za vidot na razmena na informacii opi{ani vo ovoj Pododdel. Odredbite od ovoj stav ne gi isklu~uvaat posebnite okolnosti i odredbite za tranzitnata postapka koi, po potreba, soodveetno se primenuvaat.

(2) Odredbite od ovoj Pododdel ne se primenuvaat na poednostavenite postapki koi se karakteristi~ni za na~inite na transport od ~len 249 stav (1) to~ka e) od ovaa Uredba.

^len 245

(1) Pokraj bezbednosnite merki od ~len 4 stav (2) od ovaa Uredba, carinskiot organ treba da opredeli i da primenuva soodvetni bezbednosni postapki za efikasno, sigurno i bezbedno funkcionirawe na celiot tranziten sistem.

(2) Za da se obezbedi gore spomenatoto nivo na bezbednost, sekoe vnesuvawe, promena i bri{ewe na podatocite se evidentira zaedno so informacija za pri~inata i to~noto vreme koga toa e izvr{eno, kako i informacija za identitetot na liceto koe go izvr{ilo dejstvoto. Isto taka i originalnite podatoci ili bilo koi podatoci obraboteni na toj na~in se ~uvaat najmalku pet kalendarski godini od krajot na godinata na koja dadenite podatoci se odnesuvaat, ili podolgo dokolku e toa potrebno ili propi{ano na drugo mesto.

(3) Carinskite organi redovno go sledat nivoto na bezbednost.

(4) Carinskite organi se informiraat me|usebno za site povredi na bezbednosta za koi se somnevaat deka se nastanati.

^len 246

Po pu{taweto na stokata, pojdovniot carinski organ ispra}a podatoci za tranzitnata operacija do odredi{niot carinski organ, so porakata "Najava za pristignuvawe". Ovaa poraka e izgotvena vrz osnova na podatocite prezemeni od tranzitnata deklaracija,

Page 83: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

koi{to, po potreba, mo`e da bidat izmeneti i soodvetno dopolneti. Ovaa poraka treba da e vo soglasnost so strukturata i podatocite odredeni od strana na carinskite organi.

^len 247

(1) Odredi{niot carinski organ go zadr`uva tranzitniot pridu`en dokument, i so porakata "Izvestuvawe za pristignuvawe", go izvestuva pojdovniot carinski organ za pristignuvaweto na stokata na denot koga taa e stavena na uvid vo odredi{niot carinski organ. Porakata ne mo`e da se koristi kako dokaz za zavr{uvawe na postapka za celite na ~len 242 stav (2) od ovaa Uredba.

(2) Odredi{niot carinski organ ja prepra}a porakata "Rezultati od kontrola" na pojdovniot carinski organ, najdocna prviot raboten den po denot koga stokata e stavena na uvid vo odredi{niot carinski organ. Vo opravdani okolnosti navedeniot rok mo`e da se prodol`i.

(3) Ovie poraki treba da se vo soglasnost so strukturata i podatocite odredeni od strana na carinskite organi.

^len 248

Porakata "Najava za pristignuvawe", dobiena od pojdovniot carinski organ, e osnova za izvr{uvawe na pregled na stokata.

Oddel 3

Poednostavuvawa

Pododdel 1

Op{ti odredbi koi se odnesuvaat na poednostavuvawa

^len 249

Na barawe na glavniot obvrznik ili na prima~ot, Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da gi odobri slednite poednostavuvawa: a) upotreba na op{ta garancija ili izzemawe od obvrskata za podnesuvawe na op{ta

garancija; b) upotreba na posebni tovarnici; v) upotreba na plombi od poseben vid; g) izzemawe od obvrskata za upotreba na propi{an pravec na dvi`ewe; d) status na ovlasten ispra}a~; |) status na ovlasten prima~; e) primena na poednostaveni postapki karakteristi~ni za stoka:

(i) koja se prevezuva so `eleznica; (ii) koja se prevezuva po vozdu{en pat; (iii) koja se prevezuva po voden pat; (iv) koja se prenesuva po cevovod ili elektri~ni vodovi.

^len 250

(1) Odobrenieto od ~len 249 od ovaa Uredba, se dava samo na lica koi: a) se registrirani vo Republika Makedonija,

Page 84: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) redovno koristat tranzitni postapki, ili za koi carinskiot organ znae deka mo`at da gi ispolnat obvrskite za tie postapki ili, vo vrska so poednostavuvaweto od ~len 249 to~ka |) od ovaa Uredba, redovno primaat stoka deklarirana za tranzitna postapka, i

v) nemaat izvr{eno nikakvi te{ki ili pove}ekratni prekr{uvawa na carinskite ili dano~nite propisi.

(2) Za da se obezbedi pravilno sproveduvawe na poednostavuvawata, odobrenijata se davaat samo koga:

a) carinskiot organ e vo mo`nost da vr{i nadzor nad postapkata i da izvr{uva kontroli bez administrativni optovaruvawa neproporcionalni so barawata na strankata, i

b) strankata da vodi evidencija koja mu ovozmo`uva na carinskiot organ da izvr{uva efikasni kontroli.

^len 251

(1) Barawe za odobruvawe za upotreba na poednostavuvawa, vo natamo{niot tekst "barawe", se podnesuva vo pismena forma kaj Centralnata uprava na Carinskata uprava. Toa treba da sodr`i datum i da bide potpi{ano.

(2) Baraweto treba da gi sodr`i site podatoci so koi carinskiot organ mo`e da proveri dali se ispolneti uslovite za dobivawe na poednostavuvawata.

^len 252

Centralnata uprava na Carinskata uprava go izdava odobrenieto ili baraweto go odbiva vo rok od najmnogu tri meseci od denot na podnesuvawe na baraweto.

^len 253

(1) Originalot na odobrenieto so potpis i datum i edna ili pove}e kopii od odobrenieto se davaat na imatelot.

(2) Vo odobrenieto treba da bidat navedeni uslovite za upotreba na poednostavuvawata i da se propi{at na~inot na vodewe na poednostavuvawata i kontrolnite metodi. Odobrenieto va`i od denot na izdavawe.

(3) Vo slu~aj na poednostavuvawa od ~len 249 to~ki v), g) i e) od ovaa Uredba, odobrenieto se stava na uvid koga pojdovniot carinski organ toa go bara.

^len 254

(1) Imatelot na odobrenie go izvestuva carinskiot organ za site okolnosti koi nastanuvaat po izdavaweto na odobrenieto, a koi mo`at da vlijaat na prodol`uvawe na negovata va`nost ili na negovata sodr`ina.

(2) Vo re{enieto so koe dadenoto odobrenie se ukinuva ili menuva se naveduva datumot koga re{enieto zapo~uva da va`i.

^len 255

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava go ~uva baraweto i pridru`nite dokumenti, zaedno so primerok od izdadenoto odobrenie.

Page 85: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Koga baraweto e odobieno ili odobrenieto e poni{teno ili ukinato baraweto i re{enieto za odbivawe ili ukinuvawe ili poni{tuvawe, vo zavisnost od slu~ajot, se ~uvaat najmalku pet godini od krajot na kalendarskata godina vo koja baraweto bilo odbieno ili odobrenieto bilo poni{teno ili ukinato.

Pododdel 2

Op{ta garancija i izzemawe od obvrskata za podnesuvawe na op{ta garancija

^len 256

(1) Glavniot obvrznik mo`e da upotrebuva op{ta garancija, odnosno izzemawe od obvrskata za podnesuvawe na op{ta garancija, vo natamo{niot tekst "izzemawe na garancija", do visina na odredeniot iznos. Za taa cel se pravi presmetka na iznosot na carinskiot dolg koj mo`e da nastane za sekoja tranzitna operacija, kako i na dolgot koj nastanal za drugi dava~ki i danoci za koi carinskite organi se ovlasteni da gi napla}aat vo soglasnost so propisite so koi se regulirani ovie vidovi na dava~ki i danoci. Koga ne se dostapni potrebnite podatoci, se pretpostavuva deka stanuva zbor za iznos od 7.000 EVRA vo denarska protivvrednost, osven dokolku drugi informacii koi mu se na raspolagawe na carinskiot organ ne dovedat do drug iznos.

(2) Odredeniot iznos treba da bide identi~en so iznosot na carinskiot dolg i drug dolg koj mo`e da nastane za stokata koja glavniot obvrznik ja stava vo tranzitna postapka vo tekot na najmalku edna nedela.

Garantniot carinski organ go utvrduva toj iznos vrz osnova na podatocite, dobieni od strankata, za stokata koja prethodno e prevezuvana i za pretpostaveniot obem na planiranite tranzitni operacii navedeni, me|u drugoto, vo negovata komercijalna dokumentacija i evidencija.

Pri utvrduvawe na odredeniot iznos, se zema predvid najvisokite uvozni dava~ki i drugite dava~ki koi mo`e da se primenat na stokata.

(3) Garantniot carinski organ go preispituva odredeniot iznos edna{ godi{no, posebno spored podatocite dobieni od pojdovnite carinski organi, i po potreba istiot go prilagoduva.

(4) Glavniot obvrznik prezema obvrska iznosot za koj stanuva zbor da ne go nadmine odredeniot iznos, zemaj}i gi predvid site tranzitni operacii za koi postapkata sé u{te ne e zavr{ena.

Glavniot obvrznik go izvestuva garantniot carinski organ koga odredeniot iznos e pomal od iznosot dovolen za pokrivawe na negovite tranzitni operacii.

^len 257

(1) Iznosot koj se pokriva so op{tata garancija e ist na odredeniot iznos od ~len 256 od ovaa Uredba.

(2) Iznosot koj se pokriva so op{tata garancija od stav (1) na ovoj ~len mo`e da se namali za da iznesuva:

a) 50% od odredeniot iznos, koga glavniot obvrznik }e doka`e deka negovata finansiska sostojba e dobra i deka ima dovolno iskustvo so tranzitnata postapka;

b) 30% od odredeniot iznos, koga glavniot obvrznik }e doka`e deka negovata finansiska sostojba e dobra, deka ima dovolno iskustvo so tranzitnata postapka i deka ostvaruva visok stepen na sorabotka so carinskite organi.

Page 86: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(3) Izzemawe na garancija mo`e da se odobri koga glavniot obvrznik }e doka`e deka gi ispolnuva standardite na doverlivost od stav (2) to~ka b) od ovoj ~len, e vo sostojba da gi vodi transportnite operacii i ima dovolno finansiski sredstva za ispolnuvawe na svoite obvrski.

(4) Za celite na stavovite (2) i (3) od ovoj ~len carinskiot organ gi zema predvid kriteriumite od Prilog 37 od ovaa Uredba.

^len 258

(1) Za da se odobri podnesuvawe na op{ta garancija za vidovite na stoka od Prilog 28 od ovaa Uredba, glavniot obvrznik treba da doka`e deka gi ispolnuva ne samo uslovite od ~len 250 od ovaa Uredba, tuku i deka negovata finansiska sostojba e dobra, deka ima dovolno iskustvo so tranzitnata postapka i deka ili ostvaruva visok stepen na sorabotka so carinskite organi ili e vo sostojba da gi vodi transpornite operacii.

(2) Iznosot koj se pokriva so op{tata garancija od stav (1) na ovoj ~len mo`e da se namali za da iznesuva:

a) 50% od odredeniot iznos, koga glavniot obvrznik }e doka`e deka ostvaruva visok stepen na sorabotka so carinskite organi i e vo sostojba da gi vodi transportnite operacii;

b) 30% od odredeniot iznos koga glavniot obvrznik }e doka`e deka ostvaruva visok stepen na sorabotka so carinskite organi, e vo sostojba da gi vodi transportnite operacii i deka ima dovolno finansiski sredstva za ispolnuvawe na svoite obvrski.

(3) Za primena na stavovite (1) i (2) od ovoj ~len carinskiot organ gi zema predvid kriteriumite od Prilog 37 od ovaa Uredba.

(4) Stavovite (1), (2) i (3) od ovoj ~len isto taka se primenuvaat koga baraweto isklu~ivo se odnesuva na upotreba na op{ta garancija kako za vidovite stoka od Prilog 28 od ovaa Uredba taka i za tie koi ne se dadeni vo toj prilog so ista potvrda za op{ta garancija.

^len 259

Op{ta garancija dava bankata-garant. Taa se izdava vo forma na obrazec daden vo Prilog 38 od ovaa Uredba.

^len 260

(1) Vrz osnova na odobrenieto, carinskiot organ na glavniot obvrznik mu izdava edna ili pove}e potvrdi za op{ta garancija ili potvrdi za izzemawe na garancija, izgotveni vo forma na obrazec daden vo Prilog 39 ili Prilog 40 od ovaa Uredba, vo zavisnost od slu~ajot, i popolneti vo soglasnost so Prilogot 41 od ovaa Uredba, so {to glavniot obvrznik }e mo`e da podnese dokaz za op{ta garancija ili izzemawe na garancija.

(2) Potvrdata se podnesuva kaj pojdovniot carinski organ. Podatocite od potvrdata se vnesuvaat vo tranzitnata deklaracija.

Me|utoa, koga podatocite za garancijata se razmenuvaat pome|u garantniot carinski organ i pojdovniot carinski organ so upotreba na informaciska tehnologija i kompjuterski mre`i, kaj pojdovniot carinski organ ne se podnesuva potvrda.

(3) Rokot na va`nost na potvrdata ne smee da nadmine dve godini. Garantniot carinski organ rokot mo`e da go prodol`i za u{te eden dopolnitelen period koj ne smee da nadmine dve godini.

Page 87: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 261

(1) ^len 229 stavovi (1) i (2) od ovaa Uredba, soodvetno se primenuvaat za ukinuvawe i poni{tuvawe na op{tata garancija.

(2) Prethodno izdadenite potvrdi ne mo`e da se upotrebat za stavawe na stokata vo tranzitna postapka od denot na stapuvawe vo sila na:

- ukinuvaweto na odobrenieto za upotreba na op{ta garancija ili izzemawe na garancija koe go vr{i carinskiot organ,

- ukinuvaweto na prifa}aweto na prezemenata obvrskata od strana na garantot koe go vr{i garantniot carinski organ, ili

- poni{tuvaweto na prezemenata obvrska od strana na garantot.

Vakvite potvrdi glavniot obvrznik gi vra}a kaj garantniot carinski organ bez odlagawe.

(3) Garantniot carinski organ na soodveten na~in gi izvestuva carinskite organi koi potvrdi ne mo`e da se upotrebat za stavawe na stoka vo tranzitna postapka, a koi{to sé u{te ne se vrateni i ~ij rok na va`nost sé u{te ne e iste~en.

(4) Stav (3) od ovoj ~len isto taka se odnesuva na potvrdi koi se prijaveni kako ukradeni, izgubeni ili falsifikuvani.

Pododdel 3

Tovarnici

^len 262

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da mu odobri na glavniot obvrznik da upotrebuva kako tovarnica listovi koi ne gi ispolnuvaat site uslovi od Prilog 33 i Prilog 34 od ovaa Uredba.

Upotrebata na takvite listovi se odobruva samo koga: a) gi izgotvuvaat dru{tva koi upotrebuvaat integrirani elektronski ili avtomatski

sistemi za obrabotka na podatoci za vodewe na evidencijata; b) se izgotveni i popolneti na na~in koj gi pravi ednostavni za upotreba od strana na

carinskiot organ; v) gi sodr`at podatocite koi se baraat vo soglasnost so Prilogot 33 od ovaa Uredba.

(2) Opisnite listovi izgotveni za izvr{uvawe na formalnostite za ispra}awe/izvoz isto taka mo`e bidat odobreni za upotreba kako tovarnici soglasno stav (1) od ovoj ~len duri i koga takvite listovi se izgotveni od dru{tva koi ne upotrebuvaat integrirani elektronski ili avtomatski sistemi za obrabotka na podatoci za vodewe na evidencijata.

(3) Na dru{tvata koi upotrebuvaat integrirani elektronski ili avtomatski sistemi za obrabotka na podatoci za vodewe na evidencijata, a na koi soglasno stavovite (1) i (2) od ovoj ~len ve}e im e odobrena upotreba na tovarnici, mo`e da im se odobri i upotreba na istite listovi-spisoci za tranzitni operacii koi vklu~uvaat samo eden vid na stoka dokolku kompjuterskite programi na zasegnatite dru{tva go nalagaat ova olesnuvawe.

Pododdel 4

Upotreba na plombi od poseben vid

^len 263

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da mu odobri na glavniot obvrznik da upotrebuva plombi od poseben vid na transportnite sredstva ili koletite, pod uslov

Page 88: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

odobrenite plombi da se soodvetni so karakteristikite propi{ani vo Prilog 35 od ovaa Uredba.

(2) Glavniot obvrznik, vo tranzitnata deklaracija, vo rubrikata "G. Kontrola na pojdoven carinski organ" a vo vrska so "staveni plombi" gi zapi{uva oblikot, vidot i brojot na upotrebenite plombi.

Glavniot obvrznik gi stavat plombite najdocna do momentot na pu{tawe na stokata.

Pododdel 5

Izzemawa koi se odnesuvaat na propi{aniot pravec na dvi`ewe

^len 264

(1) Carinskiot organ mo`e da mu odobri izzemawe od baraweto za sledewe na propi{aniot pravec na dvi`ewe, na glavniot obvrznik koj mo`e da obezbedi carinskiot organ da bide siguren za lokacijata na predmetnite pratki vo sekoj moment.

(2) Imatelot na takvo izzemawe ja vnesuva vo rubrika 44 od tranzitnata deklaracija, zabele{kata: "Izzemawe od propi{an pravec na dvi`ewe".

Pododdel 6

Status na ovlasten ispra}a~

^len 265

Na licata koi sakaat da izvr{uvaat tranzitni operacii bez stavawe na uvid na stokata i na soodvetnata tranzitna deklaracija kaj pojdovniot carinski organ mo`e da im se odobri status na ovlasten ispra}a~.

Ova poednostavuvawe se odobruva samo na lica na koi im e odobrena upotreba na op{ta garancija ili im e odobreno izzemawe od garancija.

^len 266

Vo odobrenieto posebno se naveduva: a) pojdovniot carinski organ odgovoren za pretstojnite tranzitni operacii; b) na koj na~in i do koga ovlasteniot ispra}a~ treba da go izvesti pojdovniot carinski

organ za pretstojnite tranzitni operacii, za da mo`e toj organ da gi izvr{i site potrebni kontroli pred poa|awe na stokata;

v) merkite za identifikacija koi treba da se prezemat, za {to carinskiot organ mo`e da propi{e transportnite sredstva ili koletot ili koletite da imaat posebni plombi, odobreni od strana na carinskiot organ i koi se vo soglasnost so karakteristikite dadeni vo Prilog 35 od ovaa Uredba i staveni od strana na ovlasteniot ispra}a~;

g) koi kategorii ili dvi`ewa na stoka se isklu~eni.

^len 267

(1) Vo odobrenieto se propi{uva deka rubrikata "V. Pojdoven carinski organ", od obrazecot na tranzitna deklaracija treba:

a) da bide odnapred zaverena so pe~at na pojdovniot carinski organ i potpi{ana od strana na carinski slu`benik od toj organ; ili

b) da bide zaverena od strana na ovlasteniot ispra}a~ so poseben metalen pe~at odobren od strana na Centralnata uprava na Carinskata uprava, koj odgovara na primerokot daden vo Prilog 26 od ovaa Uredba. Pe~atot mo`e i prethodno da se

Page 89: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

otpe~ati na obrascite, koga pe~ateweto i e dovereno na pe~atnica koja e ovlastena za taa cel.

Ovlasteniot ispra}a~ vo ovaa rubrika go zapi{uva datumot na ispra}awe na stokata, a na tranzitnata deklaracija i dodeluva broj vo soglasnost so pravilata propi{ani vo odobrenieto.

(2) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da odobri upotreba na obrasci so prepoznatliv znak kako sredstvo za nivna identifikacija.

^len 268

(1) Ovlasteniot ispra}a~ gi prezema site potrebni merki za da obezbedi ~uvawe na posebnite pe~ati ili obrascite koi imaat pe~at na pojdovniot carinski organ ili poseben pe~at.

Toj go izvestuva carinskiot organ za merkite na bezbednost prezemeni vo soglasnost so ovoj stav.

(2) Vo slu~aj na zloupotreba od bilo koe lice, na odnapred zaverenite obrasci so pe~at na pojdovniot carinski organ ili so poseben pe~at, ovlasteniot ispra}a~ e odgovoren za pla}awe na uvoznite ili izvoznite dava~ki i drugite dava~ki koi se pla}aat za stokata koja se prevezuvala so takvite obrasci, osven ako mo`e da ja uveri Centralnata uprava na Carinskata uprava koja go ovlastila, deka gi prezel merkite koi se baraat od nego soglasno stav (1) od ovoj ~len. Odredbite od ovoj stav ne isklu~uvaat pokrenuvawe na krivi~na postapka.

^len 269

(1) Pred ispra}awe na stokata, ovlasteniot ispra}a~ ja popolnuva tranzitnata deklaracija i, koga toa e potrebno, vo rubrikata 44 go zapi{uva propi{aniot pravec na dvi`ewe vo soglasnost so ~len 232 stav (2) od ovaa Uredba, a vo rubrika "G. Kontrola na pojdoven carinski organ", gi zapi{uva rokot propi{an vo soglasnost so ~len 233 od ovaa Uredba vo koj stokata treba da se stavi na uvid na odredi{niot carinski organ, prezemenite merki za identifikacija, kako i slednata zabele{ka: "Ovlasten ispra}a~".

(2) Koga pojdovniot carinski organ vr{i proverka na pratkata pred nejzinoto poa|awe, toj fakt go zapi{uva vo rubrikata "G. Kontrola na pojdoven carinski organ" na tranzitnata deklaracija.

(3) Po ispra}aweto, listot broj 1 od tranzitnata deklaracija bez odlagawe se ispra}a na pojdovniot carinski organ. Centralnata uprava na Carinskata uprava vo odobrenieto mo`e da propi{e listot broj 1 da se isprati na pojdovniot carinski organ vedna{ po popolnuvaweto na tranzitnata deklaracija, a pred ispra}awe na stokata. Ostanatite listovi ja pratat stokata.

^len 270

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e na ovlasteniot ispra}a~ da mu odobri da ne gi potpi{uva tranzitnite deklaracii koi imaat poseben pe~at daden vo Prilog 26 od ovaa Uredba, a koi se izgotveni so integrirani elektronski ili avtomatski sistemi za obrabotka na podatoci. Ova izzemawe se dava pod uslov ovlasteniot ispra}a~ prethodno da i dal na Centralnata uprava na Carinskata uprava pismena izjava za prezemeni obvrski so koja toj potvrduva deka e glaven obvrznik za site tranzitni operacii koi se izvr{uvaat so tranzitni deklaracii, na koi go ima posebniot pe~at.

Page 90: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Tranzitnata deklaracija, izgotvena vo soglasnost so stav (1) od ovoj ~len, vo rubrikata opredelena za potpis na glavniot obvrznik ja sodr`i zabele{kata: "Izzemawe od potpis".

^len 271

(1) Koga tranzitnata deklaracija se podnesuva kaj pojdovniot carinski organ koj gi primenuva odredbite od Del 2, Pododdel 7 od ovaa Uredba, mo`e da im odobri status na ovlasten ispra}a~ na lica koi pokraj toa {to gi ispolnuvaat uslovite od ~lenovite 250 i 265 od ovaa Uredba, svoite tranzitni deklaracii gi podnesuvaat i komuniciraat so carinskiot organ upotrebuvaj}i tehniki na elektronska obrabotka na podatoci.

(2) Ovlasteniot ispra}a~ podnesuva tranzitna deklaracija kaj pojdovniot carinski organ pred pu{tawe na stokata.

(3) Vo odobrenieto, me|u drugoto, se naveduva rokot do koga ovlasteniot ispra}a~ treba da ja podnese tranzitnata deklaracija, za da mo`e carinskiot organ, dokolku e toa potrebno, da izvr{i proverka pred pu{tawe na stokata.

Pododdel 7

Status na ovlasten prima~

^len 272

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da odobri status na ovlasten prima~, na licata koi sakaat da primaat, vo svoite prostorii ili na nekoe drugo opredeleno mesto, stoka stavena vo tranzitna postapka bez stavawe na uvid na taa stoka i na listot broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija na odredi{niot carinski organ.

(2) Se smeta deka glavniot obvrznik gi ispolnil svoite obvrski od ~len 109 stav (1) to~ka a) od Carinskiot zakon, i deka tranzitnata postapka e zavr{ena koga listovite broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija, koi ja pratat pratkata, zaedno so stokata vo nepromeneta sostojba, se dostaveni vo propi{aniot rok do ovlasteniot prima~ vo negovite prostorii ili mestoto opredeleno vo odobrenieto, pri {to merkite za identifikacija bile dosledno primeneti.

(3) Na barawe na prevoznikot, ovlasteniot prima~ ja izdava potvrdata od ~len 240 od ovaa Uredba, koja se primenuva soodvetno za sekoja pratka dostavena vo soglasnost so stav (2) od ovoj ~len.

^len 273

(1) Vo odobrenieto posebno se naveduva: a) odredi{niot carinski organ odgovoren za stokata koja ja prima ovlasteniot

prima~; b) na koj na~in i do koga ovlasteniot prima~ treba da go izvesti odredi{niot

carinski organ za pristignuvawe na stokata, za da mo`e toj organ da gi izvr{i site potrebni kontroli po pristignuvawe na stokata;

v) koi kategorii ili dvi`ewa na stoka se isklu~eni.

(2) Centralnata uprava na Carinskata uprava vo odobrenieto naveduva dali e potrebno prezemawe na nekoe dejstvie od strana na odredi{niot carinski organ pred ovlasteniot prima~ da bide vo mo`nost slobodno da raspolaga so primenata stoka.

^len 274

Page 91: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Koga stokata }e pristigne vo negovite prostorii ili na mestoto opredeleno vo odobrenieto, ovlasteniot prima~:

a) vedna{ go izvestuva odredi{niot carinski organ, vo soglasnost so postapkata propi{ana vo odobrenieto, za sekoja razlika vo koli~inata (pogolema ili pomala) na stokata, za sekoe nesovpa|awe na vidot na stokata, ili za drugi nepravilnosti, kako {to se o{teteni plombi;

b) bez odlagawe gi ispra}a do odredi{niot carinski organ listovite broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija koi ja pratat stokata naveduvaj}i go datumot na pristignuvawe i sostojbata vo koja se no|aat postavenite plombi, osven koga za toa se upotrebuva tehnika za elektronska obrabotka na podatoci.

(2) Odredi{niot carinski organ na listot broj 4 i broj 5 od tranzitnata deklaracija gi zapi{uva podatocite od ~len 239 od ovaa Uredba.

^len 275

(1) Koga odredi{niot carinski organ gi primenuva odredbite od Del 2, Pododdel 7 od ovaa Uredba, mo`e da im se odobri status na ovlasten prima~ na lica koi pokraj toa {to gi ispolnuvaat uslovite od ~len 250 od ovaa Uredba, komuniciraat so carinskiot organ upotrebuvaj}i tehniki na elektronska obrabotka na podatoci.

(2) Ovlasteniot prima~ pred istovarot go izvestuva odredi{niot carinski organ za pristignuvawe na stokata.

(3) Vo odobrenieto posebno se naveduva, na koj na~in i do koga ovlasteniot prima~ }e ja dobie porakata "Najava za pristignuvawe" od odredi{niot carinski organ, za soodvetna primena na ~lenot 248 od ovaa Uredba.

Pododdel 8

Poednostaveni postapki za stoka koja se prevezuva so `eleznica ili vo golemi kontejneri

A. Op{ti odredbi koi se odnesuvaat na prevoz so `eleznica

^len 276

^lenot 237 od ovaa Uredba ne se primenuva za prevoz na stoka so `eleznica.

^len 277

Koga se primenuva tranzitna postapka, formalnostite za taa postapka se poednostavuvaat soglasno ~lenovite 278 do 288, 302 i 303 od ovaa Uredba, za prevoz na stoka od strana na izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii so "tovaren list - CIM i ekspresni pratki" (vo ponatamo{niot tekst: "tovaren list - CIM").

^len 278

Tovarniot list - CIM ima ista va`nost kako tranzitna deklaracija.

^len 279

Izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii ja stava na raspolagawe na carinskiot organ evidencijata koja ja ~uva vo svoite knigovodstveni prostorii zaradi vr{ewe na kontrola.

Page 92: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 280

(1) Izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii, koj ja prima stokata za prevoz so tovaren list - CIM, koj se koristi kako tranzitna deklaracija, e glaven obvrznik za taa tranzitna operacija.

(2) Izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii e glaven obvrznik za tranzitnite operacii vo carinskoto podra~je za stokata primena za prevoz so `eleznica od druga zemja.

^len 281

(1) Izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii obezbeduva pratkite koi se prevezuvaat vo tranzitna postapka da bidat ozna~eni so nalepnica koja odgovara na primerokot daden vo Prilog 42 od ovaa Uredba.

(2) Nalepnicite se stavaat na tovarniot list - CIM i na soodvetniot `elezni~ki vagon vo slu~aj edna pratka da go popolnuva celiot vagon vo koj e tovarot, a vo ostanatite slu~ai na paketot ili paketite .

(3) Nalepnicata od stav (1) na ovoj ~len mo`e da se zameni so pe~at ~ij otisok, vo zeleno mastilo odgovara na primerokot daden vo Prilog 42 od ovaa Uredba.

^len 282

Koga se vr{i izmena na dogovorot za prevoz na na~in {to: - transportnata operacija koja trebalo da zavr{i nadvor od carinskoto podra~je,

zavr{uva vo nego, - transportnata operacija koja trebalo da zavr{i vo carinskoto podra~je,

zavr{uva nadvor od nego,

izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii nema da postapuva po izmenetiot dogovor bez prethodna soglasnost od pojdovniot carinski organ.

Vo site ostanati slu~ai, izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii mo`e da postapuva po izmenetiot dogovor i za toa bez odlagawe go izvestuva pojdovniot carinski organ za izvr{enata izmena.

^len 283

(1) Dokolku merkite za identifikacija koi gi primenuva izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii se dovolni za obezbeduvawe na carinski nadzor, pojdovniot carinski organ mo`e da ne gi plombira transportnite sredstva ili paketite.

(2) Za sproveduvawe na kontrola od ~len 279 od ovaa Uredba izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii gi stava na raspolagawe site tovarni listovi CIM.

^len 284

(1) Tovarniot list - CIM se podnesuva kaj pojdovniot carinski organ vo slu~aj na transportna operacija vo ramkite na tranzitna postapka koja zapo~nuva i zavr{uva vo carinskoto podra~je.

(2) So odobrenieto od ~len 252 od ova Uredba mo`e da se propi{e obvrska izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii da podnesuva dve kopii od listot broj 1 od tovarniot list -CIM.

Page 93: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(3) Site primeroci od tovarniot list - CIM se vra}aat na podnositelot. Dokolku se primenuva stav (2) od ovoj ~len, pojdovniot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a edna zaverena kopija od listot broj 1 od tovarniot list - CIM mu vra}a na podnositelot.

^len 285

(1) Vo slu~ajot od ~len 284 od ovaa Uredba, izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii na odredi{niot carinski organ mu gi dostavuva listovite broj 2 i broj 3 od tovarniot list - CIM.

(2) Odredi{niot carinski organ, bez odlagawe go zaveruva i go vra}a listot broj 2 od tovarniot list - CIM na izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii, listot broj 3 od tovarniot list - CIM go zadr`uva.

(3) Dokolku se primenuva stav (2) od ~len 284 od ovaa Uredba, odredi{niot carinski organ zaverenata kopija od listot broj 1 mu ja vra}a na pojdovniot carinski organ.

^len 286

(1) ^lenovite 283 i 284 od ovaa Uredba se primenuvaat za transportna operacija koja zapo~nuva vo carinskoto podra~je, a treba da zavr{i nadvor od nego.

(2) Vo odredi{niot carinski organ po pravilo ne se vr{at nikakvi formalnosti.

(3) Po isku~ok od stav 2 na ovoj ~len, so odobrenieto od ~len 252 od ova Uredba mo`e da se propi{e obvrska izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii da podnesuva tri kopii od listot broj 1 od tovarniot list -CIM.

(4) Site primeroci od tovarniot list - CIM se vra}aat na podnositelot. Dokolku se primenuva stav (3) od ovoj ~len, pojdovniot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a dve zavereni kopii od listot broj 1 mu vra}a na podnositelot.

(5) Carinskiot organ na grani~nata stanica preku koja stokata vo tranzit go napu{ta carinskoto podra~je, dejstvuva kako odredi{en carinski organ.

(6) Dokolku se primenuva stav (3) od ovoj ~len, odredi{niot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a edna zavereni kopija od listot broj 1 mu vra}a na pojdovniot carinski organ.

^len 287

(1) Koga transportnata operacija zapo~nuva nadvor od carinskoto podra~je, a treba da zavr{i vo nego, carinskiot organ na grani~nata stanica preku koja stokata vleguva vo carinskoto podra~je, dejstvuva kako pojdoven carinski organ.

Vo pojdovniot carinski organ ne se vr{at nikakvi dopolnitelni formalnosti.

(2) Po isklu~ok od vtoriot podstav od stav (1) na ovoj ~len, so odobrenieto od ~len 252 od ova Uredba mo`e da se propi{e obvrska izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii da podnesuva tri kopii od listot broj 1 od tovarniot list -CIM.

(3) Site primeroci od tovarniot list - CIM se vra}aat na podnositelot. Dokolku se primenuva stav (2) od ovoj ~len, pojdovniot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a dve zavereni kopii od listot broj 1 mu vra}a na podnositelot.

(4) Carinskiot organ vo odredi{nata stanica dejstvuva kako odredi{en carinski organ. Dokolku se primenuva stav (2) od ovoj ~len odredi{niot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a edna dopolnitelno zaverena kopija od listot broj 1 mu ja vra}a na pojdovniot carinski organ.

Page 94: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(5) Koga stokata se pu{ta vo sloboden promet ili se stava vo druga carinska postapka vo nekoja popatna stanica, carinskiot organ vo taa stanica dejstvuva kako odredi{en carinski organ. Ovoj carinski organ gi zaveruva listovite broj 2 i broj 3 i dopolnitelnite kopii od listot broj 1 dostaveni od izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii i na niv ja stava zabele{ka: "Ocarineto".

Toj organ bez odlagawe gi vra}a listot broj 2 i broj 3 na izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii otkako }e gi zaveri, zadr`uvaj}i edna dopolnitelnata kopija od listot broj 1, a edna vra}a na pojdovniot carinski organ.

(6) Postapkata od stav 5 od ovoj ~len ne se primenuva na proizvodi koi podle`at na pla}awe na akciza.

(7) Za slu~ajot od stav 5 od ovoj ~len carinskiot organ nadle`en za odredi{nata stanica mo`e da bara dopolnitelna proverka na zaverkata koja ja napravil carinskiot organ nadle`en za popatnata stanicata na listovite broj 2 i broj 3.

^len 288

(1) Koga transportnata operacija zapo~nuva i zavr{uva nadvor od carinskoto podra~je, carinskiot organ koj treba da dejstvuva kako pojdoven i odredi{en carinski organ e onoj od ~len 287 stav (1) i 286 stav (5) od ovaa Uredba.

(2) Vo pojdovniot i odredi{niot carinski organ ne se vr{at nikakvi formalnosti.

(3) Po isklu~ok od stav (2) od ovoj ~len, so odobrenieto od ~len 252 od ova Uredba mo`e da se propi{e obvrska izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii da podnesuva tri kopii od listot broj 1 od tovarniot list - CIM.

(4) Site primeroci od tovarniot list - CIM se vra}aat na podnositelot. Dokolku se primenuva stav (3) od ovoj ~len, pojdovniot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a dve zavereni kopii od listot broj 1 mu vra}a na podnositelot.

(5) Dokolku se primenuva stav (3) od ovoj ~len odredi{niot carinski organ zadr`uva edna kopija od listot broj 1, a edna dopolnitelno zaverena kopija od listot broj 1 mu ja vra}a na pojdovniot carinski organ.

^len 289

Vo slu~aite od ~len 287 i 288 od ovaa Uredba predmetnata stoka se smeta za stranska.

B. Odredbi koi se odnesuvaat na stoka prevezuvana vo golemi kontejneri

^len 290

Koga se primenuva tranzitnata postapka, formalnostite od taa postapka mo`e da bidat poednostaveni vo soglasnost so ~lenovite 291 do 303 od ovaa Uredba za stoka koja ja prevezuvaat izveduva~i na `elezni~ki transportni operacii vo golemi kontejneri upotrebuvaj}i transportni dru{tva kako posrednici, so list za predavawe ozna~en kako "Predaven list TR". Takvite operacii mo`at da vklu~uvaat dostavuvawe na pratki od strana na transportni dru{tva koi upotrebuvaat drugi vidovi na transport razli~ni od `elezni~ki transport, do najbliskata soodvetna `elezni~ka stanica do mestoto na natovarawe i od najbliskata soodvetna `elezni~ka stanica do mestoto na istovarawe.

^len 291

Poimite upotrebeni vo ~lenovite 290 do 303 go imaat slednoto zna~ewe:

Page 95: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1) "transportno dru{tvo" e dru{tvo koe go osnovaat izveduva~i na `elezni~ki transportni operacii, kako negovi ~lenovi, za prevezuvawe na stoka so golemi kontejneri so predavni listovi TR.

2) "golem kontejner" e kontejner koj{to e: - dizajniran na na~in koj ovozmo`uva pravilno plombirawe koga primenata na

~len 298 od ovaa Uredba toa go propi{uva, - so dimenzii spored koi povr{inata opfatena so ~etirite dolni nadvore{ni

agli ne e pomala od 7m2.

3) "predaven list TR" e dokument koj go so~inuva dogovorot za prenos po koj transportnoto dru{tvo go organizira prevozot na eden ili pove}e kontejneri od ispra}a~ do prima~ vo me|unarodniot transport. Na predavniot list TR ima seriski broj vo gorniot desen agol koj slu`i za identifikacija. Ovoj broj treba da sodr`i osum cifri koi sledat po bukvite TR.

Predavniot list TR se sostoi od slednite listovi, po sledniot redosled i broevi: - 1: list za direkcijata na transportnoto dru{tvo, - 2: list za zastapnikot na transportnoto dru{tvo vo odredi{nata stanica, - 3A: list za carinskiot organ, - 3B: list za prima~ot, - 4: list za direkcijata na transportnoto dru{tvo, - 5: list za zastapnikot na transportnoto dru{tvo vo odredi{nata stanica, - 6: list za ispra}a~ot.

Sekoj list od predavniot list TR, so isklu~ok na listot 3A, ima zelena lenta, so {iro~ina od okolu 4 sm, dol` desniot rab.

4) "spisok na golemi kontejneri", vo ponatamo{niot tekst "spisok" e dokumentot prilo`en kon predavniot list TR, kako negov sostaven del, so koj e opfatena pratkata na pove}e golemi kontejneri od edna pojdovna stanica do edna odredi{na stanica vo koi se izvr{uvaat carinskite formalnosti.

Spisokot se izgotvuva vo ist broj na primeroci kako i predavniot list TR na koj toj se odnesuva.

Brojot na spisocite se naveduva vo rubrikata vo gorniot desen agol na predavniot list TR koj{to e namenet za taa cel.

Seriskiot broj na soodvetniot predaven list TR isto taka se naveduva vo gorniot desen agol na sekoj spisok.

5) "najbliskata soodvetna `elezni~ka stanica" e `elezni~ka stanica ili terminal koj e najblisku do mestoto na natovarawe ili rastovarawe, koj e opremen za rakuvawe so golemite kontejneri definirani vo to~ka 2) od ovaj ~len.

^len 292

Predavnite listovi TR koi transportnite dru{tvo gi upotrebuvaat imaat ista pravna sila kako i tranzitnite deklaracii.

^len 293

(1) Transportnoto dru{tvo treba evidencijata koja ja vodi vo centralnata smetkovodstvena slu`ba ili koja ja vodat negovite zastapnici vo nivnite smetkovodstveni slu`bi, da ja dade na uvid na carinskiot organ poradi kontrola.

Page 96: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Na barawe na carinskot organ, transportnoto dru{tvo ili negovite zastapnici mu gi predavaat bez odlagawe site dokumenti, smetkovodstveni evidencii ili informacii koi se odnesuvaat na zavr{enite ili tekovnite prevozni operacii koi toj organ smeta deka treba da gi vidi.

(3) Koga, soglasno ~len 292 od ovaa Uredba, predavnite listovi TR se smetaat za ednakvi na tranzitnite deklaracii, transportnoto dru{tvo ili negovite zastapnici go informiraat:

a) odredi{niot carinski organ za sekoj predaven list TR, ~ij list 1 mu bil ispraten bez carinska zabele{ka;

b) pojdovniot carinski organ za sekoj predaven list TR, ~ij list 1 ne mu bil vraten i vo odnos na koj ne mo`elo da se utvrdi dali pratkata bila pravilno stavena na uvid kaj odredi{niot carinski organ ili bila izvezena od carinskoto podra~je do druga zemja soglasno ~len 299 od ovaa Uredba.

^len 294

(1) Vo slu~aj na transportni operacii od ~len 290 od ovaa Uredba, izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii e glaven obvrznik vo site takvi transportni operacii koi gi prifatil.

(2) Vo slu~aj na transportni operacii od ~len 290 od ovaa Uredba koi gi prifa}a transportno dru{tvo od druga zemja, izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii e glaven obvrznik za stokata od momentot koga taa }e vleze vo carinskoto podra~je.

^len 295

Dokolku carinskite formalnosti treba da se izvr{at za vreme na prevoz koj ne e `elezni~ki do pojdovnata stanica ili od odredi{nata stanica so eden predaven list TR mo`e da se opfati samo eden golem kontejner.

^len 296

Transportnoto dru{tvo obezbeduva transportnite operacii koi{to se izvr{uvaat vo tranzitna postapka da se obele`ani so nalepnici ~ij primerok e daden vo Prilog 42 od ovaa Uredba. Nalepnicite se stavaat na predavniot list TR i na soodvetniot golem kontejner ili soodvetnite golemi kontejneri.

Namesto nalepnicata od prviot stav na ovoj ~len mo`e da se stavi pe~at so zeleno mastilo ~ij otisok odgovara na primerokot daden vo Prilog 42 od ovaa Uredba.

^len 297

Koga se vr{i izmena na dogovorot za prevoz na na~in {to: - transportna operacija koja trebalo da zavr{i nadvor od carinskoto podra~je,

zavr{uva vo nego, - transportna operacija koja trebalo da zavr{i vo carinskoto podra~je,

zavr{uva nadvor od nego,

transportnoto dru{tvo nema da postapuva po izmenetiot dogovor bez prethodna soglasnost od pojdovniot carinski organ.

Vo site ostanati slu~ai, transportnoto dru{tvo mo`e da postapuva po izmenetiot dogovor. Transportnoto dru{vo bez odlagawe go izvestuva pojdovniot carinski organ za izvr{enata izmena.

Page 97: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 298

Identifikacijata na stoka se obezbeduva soglasno ~len 234 i 235 od ovaa Uredba. Me|utoa pojdovniot carinski organ vo redovna postapka ne plombira golemi kontejneri za koi merki za identifikacija se prevzemeni od izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii. Dokolku se staveni plombi, ova treba da se navede vo prostorot rezerviran za carinskiot organ na listovite 3A i 3B od predavniot list TR.

^len 299

(1) Koga transportna operacija zapo~nuva vo carinskoto podra~je, a treba da zavr{i nadvor od nego, predavniot list TR se stava na uvid na pojdovniot carinski organ. ^lenot 298 od ovaa Uredba soodvetno se primenuva.

(2) Carinskiot organ koj{to e odgovoren za pograni~nata stanica preku koja stokata go napu{ta carinskoto podra~je ima uloga na odredi{en carinski organ.

(3) Vo odredi{niot carinski organ ne se izvr{uvaat nikakvi formalnosti.

^len 300

(1) Koga transportnata operacija zapo~nuva nadvor od carinskoto podra~je, a treba da zavr{i vo nego, carinskiot organ koj{to e odgovoren za pograni~nata stanica preku koja stokata vleguva vo carinskoto podra~je ima uloga na pojdoven carinski organ. Vo pojdovniot carinski organ ne se izvr{uvaat nikakvi formalnosti.

(2) Carinskiot organ kaj kogo stokata se stava na uvid ima uloga na odredi{en carinski organ.

Vo slu~aite od stav (1) na ovoj ~len izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii listovite 1, 2 i 3A od predavniot list TR gi dostavuva do odredi{niot carinski organ. Odredi{niot carinski organ bez odlagawe stava zabele{ka na listovite 1 i 2 i gi vra}a kaj transportnoto dru{tvo a go zadr`uva listot 3A.

^len 301

(1) Koga transportna operacija zapo~nuva i treba da zavr{i nadvor od carinskoto podra~je, carinskiot organ koj treba da ima uloga na pojdoven carinski organ i odredi{en carinski organ e onoj od ~len 300 stav (1) i ~len 299 stav (2) od ovaa Uredba, vo zavisnost od slu~ajot.

(2) Vo pojdovniot ili odredi{niot carinski organ ne se izvr{uvaat nikakvi formalnosti.

V. Drugi odredbi

^len 302

(1) ^lenovite 231 i 262 od ovaa Uredba se primenuvaat na site tovarnici koi go pridru`uvaat tovarniot list CIM ili predavniot list TR. Brojot na takvite listovi se prika`uva vo rubrikata rezervirana za podatoci za pridru`nite dokumenti na tovarniot list CIM ili predavniot list TR, vo zavisnost od slu~ajot.

Tovarnicata isto taka go vklu~uva i brojot na vagonot na koj {to se odnesuva tovarniot list CIM ili, vo zavisnost od slu~ajot, kontejnerskiot broj na kontejnerot koj ja sodr`i stokata.

Page 98: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Vo slu~aite od stav (1) od ovoj ~len, a za postapkite propi{ani so ~lenovite 277 do 303 od ovaa Uredba, tovarnicite koi go pridru`uvaat tovarniot list CIM ili predavniot list TR pretstavuvaat niven sostaven del i imaat ista pravna sila.

Stanicata na isporaka stava pe~at na originalniot primerok na tie tovarnici.

G. Obem na redovnite i poednostavenite postapki

^len 303

(1) Koga primenata na tranzitnata postapka e mo`na, odredbite od ~lenovite 276 do 302 ne ja isklu~uvaat upotrebata na postapkite propi{ani so ~lenovite 225 do 240, 244 do 248 i 262 od ovaa Uredba, a odredbite od ~lenovite 279 i 281 ili 293 i 296 od ovaa Uredba se primenuvaat bez isklu~ok.

(2) Vo slu~aite od stav (1) od ovoj ~len povikuvawata na upotrebenite tranzitni dokumenti jasno se naveduvaat vo rubrikata rezervirana za podatoci za pridru`nite dokumenti vo momentot na podgotvuvawe na tovarniot list CIM ili predavniot list TR. Povikuvawata gi vklu~uvaat vidot na dokumentot, organot na izdavawe, datumot i registarskiot broj na sekoj upotreben dokument.

Listot 2 od tovarniot list CIM ili listovite 1 i 2 od predavniot list TR isto taka se zaveruvaat od strana na izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii odgovoren za poslednata `elezni~ka stanica vklu~ena vo tranzitnata operacija. Izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii go zaveduva dokumentot otkako }e utvrdi deka transportot na stokata e opfaten so tranzitniot dokument ili dokumentite na koi se povikuva.

(3) Koga tranzitnata operacija se izvr{uva so predaven list TR soglasno ~lenovite 290 do 301 od ovaa Uredba, tovarniot list CIM upotreben za operacijata ja isklu~uva primenata na odredbite na stavovite (1) i (2) od ovoj ~len i od ~lenovite 277 do 288 od ovaa Uredba. Na tovarniot list CIM treba da stoi jasno povikuvawe na predavniot list TR vo rubrikata rezervirana za podatoci za pridru`ni dokumenti. Povikuvaweto treba da gi sor`i zborovite "Predaven list TR", a po niv sledi seriskiot broj.

^len 304

(1) Koga ne e potrebno podnesuvawe na tranzitna deklaracija kaj pojdovniot carinski organ za stoka koja }e se ispora~uva so CIM tovaren list ili predaven list TR, soglasno ~lenovite 277 do 303 od ovaa Uredba, carinskiot organ gi prevzema potrebnite merki za da obezbedi deka kopiite broj 1, broj 2 i broj 3 od tovarniot list CIM ili kopiite broj 1, broj 2 broj 3A i broj 3B od predavniot list TR go sodr`at simbolot "TMK".

(2) Koga stokata koja se prevezuva soglasno ~lenovite 277 do 303 od ovaa Uredba e nameneta za ovlasten prima~, carinskiot organ mo`e da odobri, po isklu~ok od ~len 272 stav (2) i ~len 274 stav (1) to~ka b) od ovaa Uredba, primerocite broj 2 i broj 3 od tovarniot list CIM ili broj 1, broj 2 i broj 3A od Predavniot list TR da bidat ispora~ani direktno od strana na izveduva~ot na `elezni~kite transportni operacii ili od strana na transportnoto dru{tvo do odredi{niot carinski organ.

Pododdel 9

Poednostaveni postapki za stokata koja se prevezuva po vozdu{en pat

^len 305

(1) Na aviokompanija mo`e da i se odobri da go upotrebuva manifestot za stoka kako tranzitna deklaracija koga toj su{tinski odgovara na primerokot od Dodatok 3 od Prilog

Page 99: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

9 od Konvencijata za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo (poednostavena postapka- nivo 1).

Za tranzitni operacii, vo odobrenieto treba da bide naveden oblikot na manifestot i pojdovniot i odredi{niot aerodrom. Aviokompanijata na carinskiot organ mu ispra}a zaverena kopija od odobrenieto.

(2) Sekoj manifest sodr`i zabele{ka so datum i potpis od strana na aviokompanijata.

(3) Manifestot isto taka treba da gi sodr`i slednite informacii: a) ime na aviokompanijata koja ja prevezuva stokata; b) broj na letot; v) datum na letot; g) ime na aerodrom na utovar (pojdoven aerodrom) i aerodrom na istovar

(odredi{en aerodrom).

Vo nego isto taka za sekoja pratka se naveduva:

a) broj na avionski tovaren list (air waybill); b) broj na koleti; v) voobi~aeniot trgovski opis na stokata vklu~uvaj}i gi i site podatoci potrebni

za nejzina identifikacija; g) bruto masa.

Koga stokata se grupira, namesto nejziniot opis, koga e toa potrebno, se stava zabele{kata: "Zbirna stoka", koja {to mo`e da se stavi i vo oblik na kratenka. Vo takvi slu~ai avionskite tovarni listovi (air waybills) za pratkite od manifestot gi opfa}aat voobi~aeniot trgovski opis na stokata, kako i site podatoci potrebni za nejzina identifikacija.

(4) Kaj carinskiot organ na pojdovniot aerodrom se podnesuvaat najmalku dva primeroka od manifestot, od koi eden zadr`uva toj carinski organ.

(5) Kaj carinskiot organ na odredi{niot aerodrom se podnesuva eden primerok od manifestot.

(6) Edna{ mese~no carinskiot organ na odredi{niot aerodrom do carinskiot organ na pojdovniot aerodrom mu ispra}a prethodno zaveren spisok na manifestite podgotven od aviokompaniite koj im bil dostaven vo tekot na prethodniot mesec.

Opisot na sekoj manifest vo toj spisok treba da gi sodr`i slednite podatoci: a) povikuva~kiot broj na manifestotot; b) zabele{kata so koja manifestot se ozna~uva kako tranzitna deklaracija

soglasno stav (2) od ovoj ~len; v) imeto (ili kratenka od imeto) na aviokompanijata koja {to ja prevezuvala

stokata; g) brojot na letot; i d) datumot na letot.

So odobrenieto mo`e da se predvidi aviokompaniite samite da gi prenesuvaat podatocite od ovoj stav.

Dokolku carinskiot organ na odredi{tniot aerodrom utvrdi nepravilnosti vo vrska so podatocite vo manifestite koi se navedeni vo spisokot, toj go informira carinskiot organ na pojdovniot aerodrom i organot koj {to go izdal odobrenieto. Ova osobeno se odnesuva na avionskite tovarni listovi (air waybills) za predmetnata stoka.

Pododdel 10

Page 100: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Poednostavena postapka za transport po cevovod ili elektri~ni vodovi

^len 306

(1) Koga se primenuva tranzitnata postapka, formalnostite koi {to se odnesuvaat na postapkata se prilagoduvaat vo soglasnost so stavovite od (2) do (6) od ovoj ~len za stoka koja se transportira ili po cevovod ili po elektri~ni vodovi.

(2) Stokata transportirana po cevovod se smeta za stavena vo tranzitna postapka: - pri vlez vo carinskoto podra~je, za stokata koja na carinskoto podra~je vleguva

po cevovod, - pri stavawe vo cevovodniot sistem, za stoka koja {to ve}e se nao|a vo

carinskoto podra~je.

(3) Za stokata od stav (2) od ovoj ~len liceto koe upravuva so cevovod e glaven obvrznik.

(4) Za celite na ~len 109 stav (2) od Carinskiot Zakon, liceto koe upravuva so cevovod koe e registrirano vo Republika Makedonija se smeta za prevoznik.

(5) Tranzitnata operacija se smeta za zavr{ena koga stokata transportirana po cevovod }e pristigne do postrojkata na prima~ot ili koga }e bide prifatena vo distributivnata mre`a na prima~ot, i }e se vnese vo negovata evidencija.

(6) Licata vklu~eni vo prevoz na stokata vodat evidencija i ja stavaat na raspolagawe na carinskiot organ za site kontroli koi se smetaat za neophodni vo vrska so tranzitnite operacii od stav (2) do (4) od ovoj ~len.

Oddel 4

Dolg i postapka na presmetka i naplata

^len 307

(1) Koga postapkata ne e zavr{ena, carinskiot organ vo rok od 12 meseci od denot na prifa}awe na tranzitnata deklaracija, ja izvestuva bankata-garant deka postapkata ne e zavr{ena.

(2) Koga postapkata ne e zavr{ena, carinski organ vo rok od pet godini od denot na prifa}awe na tranzitnata deklaracija, ja izvestuva bankata-garant deka se bara ili bi mo`elo da se bara da se plati carinskiot dolg za koj e obvrzana vo vrska so predmetnata tranzitna postapka. Vo izvestuvaweto se naveduva broj i datum na deklaracijata, ime na pojdovniot carinski organ, ime na glavniot obvrznik i iznosot za koj se odnesuva.

(3) Bankata - garant se osloboduva od svoite obvrski dokolku ne primila nitu edno od izvestuvawata predvideni vo stavovite (1) i (2) od ovoj ~len pred istekot na rokot.

(4) Koga koe bilo od izvestuvawata e prateno, bankata-garant se izvestuva za presmetka i naplata na dolgot ili za zavr{uvaweto na postapkata.

GLAVA 2

Transport vo postapka so TIR ili ATA karnet

^len 308

(1) Karnetot TIR i karnetot ATA mo`at da se upotrebuvaat kako tranzitna deklaracija za prevoz na stranska stoka preku carinskoto podra~je ili od edno do drugo mesto vo carinskoto podra~je vo soglasnost so va`e~kite me|unarodni Konvencii.

(2) Za stoka koja se prevezuva so upotreba na TIR karnet i ATA karnet ne se upotrebuvaat garanciite od Poglavje 2 na ovaUredba.

Page 101: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

GLAVA 3

Transport po postapka so obrazec 302

^len 309

(1) Vo soglasnost so ~len 105 stav (2) to~ka g) od Carinskiot zakon stokata mo`e da se transportira od edno do drugo mesto vo carinskoto podra~je so obrazecot 302 soglasno Konvencijata pome|u ~lenkite na Severnoatlanskata alijansa za statusot na nivnite sili potpi{ana vo London na 19 juni 1951 godina.

(2) Koga za vreme na transportnata operacija od stav (1) na ovoj ~len stokata pominuva niz carinsko podra~je na druga zemja, kontrolite i formalnostite koi {to se odnesuvaat na obrazecot 302 se izvr{uvaat na mestata kade {to stokata privremeno go napu{ta i kade {to povtorno vleguva vo carinskoto podra~je.

(3) Koga }e se utvrdi deka, vo tekot na tranzitnata operacija, ili vo vrska so nea, izvr{ena so obrazecot 302, e storen prekr{ok ili nepravilnost, presmetkata i naplatata na uvoznite i drugite dava~ki koi bi mo`ele da nastanatat se vr{at vo soglasnost so va`e~kite propisi. Odredbite od ovoj stav ne isklu~uvaat pokrenuvawe na krivi~na postapka.

GLAVA 4

Postapka za po{tenski pratki

^len 310

Koga soglasno ~len 105 stav (2) to~ka d) od Carinskiot zakon, stranska stoka se prevezuva od edno do drugo mesto vo carinskoto podra~je po po{ta (vklu~uvaj}i i po{tenski pratki), pojdovniot carinski organ e dol`en na ambala`ata i prate~kite dokumenti da stavi ili da bara da se stavi nalepnica dadena vo Prilog 43 od ovaa Uredba.

POGLAVJE 3

Carinski postapki so ekonomski efekt

GLAVA 1

Op{ti odredbi zaedni~ki za pove}e od edna postapka

Oddel 1

Definicii

^len 311

Poimite upotrebeni vo ovoj del go imaat slednovo zna£ewe: a) "postapki" se carinski postapki so ekonomski efekt; b) "odobrenie" e dozvola od strana na carinskiot organ za upotreba na postapkite;

v) "imatel" e imatel na odobrenie; g) "nadzoren carinski organ" e carinski organ koj e nazna~en vo odobrenieto kako ovlasten za nadzor na postapkite;

d) "carinski organ za stavawe vo postapka" e carinskiot organ ili organite navedeni vo odobrenieto kako ovlasteni za prifa}awe na deklaracii so koi stokata se stava vo postapka; |) "carinski organ za zavr{uvawe" e carinskiot organ ili organite navedeni vo odobrenieto kako ovlasteni za prifa}awe na deklaracii so koi na stokata, po stavawe vo

Page 102: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

postapka, i se odreduva novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, ili, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe, deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet; e) "knigovodstvo" e komercijalen, dano~en ili drug smetkovodstven materijal na imatelot ili drugi podatoci koi se ~uvaat za negova smetka;

`) "evidencija" se podatocite koi gi sodr`at site potrebni informacii i tehni~ki podatoci na kakov bilo medium koi na carinskiot organ mu ovozmo`uvaat vr{ewe na nadzor i kontrola na postapkite, osobeno vo odnos na protokot i promenliviot status na stokata; vo postapkata za carinsko skladirawe evidencijata za postapkata se narekuva evidencija za stokata; z) "glavni dobieni proizvodi" se dobieni proizvodi za ~ie proizvodstvoto se odobreni postapkite; y) "sporedni dobieni proizvodi" se dobieni proizvodi koi {to se nu`en nusproizvod na operaciite na oblagoroduvawe koi {to se razli~ni od glavnite dobieni proizvodi navedeni vo odobrenieto; i) "rok za zavr{uvawe" e momentot do koga na stokata ili proizvodite treba da im bide odredeno novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba so cel, vo zavisnost od slu~ajot, da bide podneseno barawe za vra}awe na uvoznite dava~ki po uvozot za oblagoroduvawe (sistem na vra}awe na uvozni dava~ki), ili da bide dobieno celosno ili delumno osloboduvawe od uvozni dava~ki pri pu{taweto vo sloboden promet po izvozot za oblagoroduvawe.

Oddel 2

Barawe za odobrenie

^len 312

(1) Baraweto za odobrenie se izgotvuva vo pismena forma na obrazec daden vo Prilog 27 od ovaa Uredba.

(2) Carinskiot organ mo`e da dozvoli baraweto za obnovuvawe ili izmena da se podnese vo slobodna pismena forma.

(3) Vo slednite slu~ai baraweto za odobrenie mo`e da se podnese preku podnesuvawe na carinska deklaracija vo pismena forma ili so tehnika na elektronska obrabotka na podatoci vo redovna postapka:

a) za uvoz za oblagoroduvawe, koga vo soglasnost so ~len 348 od ovaa Uredba se smeta deka ekonomskite uslovi se ispolneti, so isklu~ok na barawa koi se odnesuvaat na istovetna stoka;

b) za prerabotka pod carinska kontrola, koga vo soglasnost so ~len 364 stav (1) prv podstav od ovaa Uredba, se smeta deka ekonomskite uslovi se ispolneti;

v) za privremen uvoz, vklu~uvaj}i upotreba na ATA ili CPD karnet; g) - za izvoz za oblagoroduvawe: koga operaciite na oblagoroduvawe se

odnesuvaat na popravka vklu~uvaj}i i standarden sistem na zamena bez prethoden uvoz,

- za pu{tawe vo sloboden promet po izvoz za oblagoroduvawe so upotreba na standarden sistem na zamena so prethoden uvoz,

- za pu{tawe vo sloboden promet po izvoz za oblagoroduvawe so upotreba na standarden sistem na zamena bez prethoden uvoz koga postoe~koto odobrenie ne go opfa}a takviot sistem, a carinskiot organ dozvoluva negova izmena,

- za pu{tawe vo sloboden promet po izvoz za oblagoroduvawe dokolku operacijata za oblagoroduvawe se odnesuva na stoka od nekomercijalna priroda.

Page 103: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Baraweto za odobrenie mo`e da bide i usna carinska deklaracija za privremen uvoz vo soglasnost so ~len 136 od ovaa Uredba, pri {to se stava na uvid i dokument izgotven vo soglasnost so ~len 314 podstav 3 od ovaa Uredba.

Baraweto za odobrenie mo`e da bide i carinska deklaracija za privremen uvoz so bilo koe drugo dejstvie soglasno ~len 139 stav (1) od ovaa Uredba.

(4) Carinskiot organ mo`e da pobara barawata za privremen uvoz so celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki soglasno ~len 389 od ovaa Uredba da se izgotvat vo soglasnost so stav (1) na ovoj ~len.

^len 313

(1) Baraweto za odobrenie od ~len 312 od ovaa Uredba se podnesuva: a) za carinsko skladirawe: na carinskiot organ koj e nadle`en za mestoto koe

treba da se odobri kako carinski sklad ili za mestoto kade {to se vodi glavnoto knigovodstvoto na baratelot;

b) za uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola: na carinskiot organ koj e nadle`en za mestoto kade {to operacijata na oblagoroduvawe treba da se vr{i;

v) za privremen uvoz: na carinskiot organ koj e nadle`en za mestoto kade stokata }e se upotrebuva. Odredbite na ovaa to~ka ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 391 stav (2) vtor podstav od ovaa Uredba;

g) za izvoz za oblagoroduvawe: koj e nadle`en za mestoto kade se nao|a stokata koja treba da se deklarira za privremen izvoz.

(2) Carinskiot organ od stav (1) na ovoj ~len, osven za slu~aite od stav (1) to~ka v) od ovoj ~len, go dostavuva baraweto do Centralnata uprava na Carinskata uprava koja odlu~uva za istoto.

^len 314

Koga carinskiot organ smeta deka bilo koj podatok daden vo baraweto e nepotpolen ili nesoodveten, toj mo`e da bara dopolnitelni podatoci od podnositelot .

Osobeno koga baraweto mo`e da se podnese preku podnesuvawe na carinska deklaracija, carinskiot organ mo`e da pobara, baraweto da bide pridru`eno so dokument izgotven od deklarantot koj gi sodr`i najmalku slednite podatoci, osven ako takvite podatoci se smetaat za nepotrebni ili mo`at da se vnesat vo obrazecot na koj e izgotvena deklaracijata vo pismena forma: a) ime i prezime ili naziv i adresa na baratelot, deklarantot i operatorot; b) vid na oblagoroduvawe ili upotreba na stoka; v) tehni~ki opis na stokata i dobieni ili preraboteni proizvodi i na~in na nivna

identifikacija; g) {ifri na ekonomskite uslovi soglasno Prilog 44 od ovaa Uredba; d) predviden normativ ili metodot po koj se utvrduva toj normativ; |) predviden rok za zavr{uvawe; e) predlo`en carinski organ za zavr{uvawe; `) mesto na oblagoroduvawe ili upotreba; z) predlo`eni formalnosti za prenesuvawe; y) vo slu~aj na usna carinska deklaracija, vrednost i koli~ina na stokata.

Odredbite od ovoj podstav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 127 od ovaa Uredba.

Page 104: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga dokumentot naveden vo vtoriot podstav od ovoj ~len e podnesen so usna deklaracija za privremen uvoz, se so~inuvaat dva primeroci od koi na eden primerok carinskiot organ stava zabele{ka i go dava na deklarantot.

Oddel 3

Ekonomski uslovi

^len 315

(1) Odobrenieto se dava so proverka na ekonomskite uslovi od strana na carinskiot organ osven dokolku ekonomskite uslovi se smeta deka se ispolneti soglasno Glavite 3, 4 ili 6 od ova Poglavje.

(2) Za postapkite za uvoz za oblagoroduvawe (Glava 3 od ova Poglavje), so proverkata se utvrduva ekonomskata neopravdanost za upotreba na doma{nite izvori zemaj}i gi predvid posebno slednive kriteriumi, ~ii pobliski podatoci se propi{ani vo Del B od Prilog 44 od ovaa Uredba:

a) nepostoewe na stoka proizvedena vo Republika Makedonija so ist kvalitet i tehni~ki karakteristiki kako i stokata nameneta za uvoz za predvidenite operacii na oblagoroduvawe;

b) razliki vo cena pome|u stoka proizvedena vo Republika Makedonija i stokata nameneta za uvoz;

v) obvrski od dogovorot.

(3) Za postapkite za prerabotka pod carinska kontrola (Glava 4 od ova Poglavje) so proverkata se utvrduva dali upotrebata na stranski izvori ovozmo`uva zapo~nuvawe ili odr`uvawe na prerabotuva~ki dejnosti vo Republika Makedonija.

(4) Za postapkite za izvoz za oblagoroduvawe (Glava 6 od ova Poglavje) so proverkata se utvrduva dali:

a) oblagoroduvaweto nadvor od Republika Makedonija mo`e da predizvika seriozni negativni posledici za proizvoditelite vo Republika Makedonija; ili

b) oblagoroduvaweto vo Republika Makedonija e ekonomski neopravdano ili e neizvodlivo od tehni~ki pri~ini ili zaradi dogovorni obvrski.

Oddel 4

Odlu~uvawe za odobrenie

^len 316

Carinskiot organ nadle`en za odlu~uvawe dava odobrenie: a) na obrazecot od Prilog 27 od ovaa Uredba, vo slu~aj na barawe soglasno ~len 312 stav

(1) od ovaa Uredba; b) so prifa}awe na carinskata deklaracija, vo slu~aj na barawe soglasno ~len 312 stav

(3) od ovaa Uredba; v) so bilo koj soodveten akt, vo slu~aj na barawe za obnovuvawe ili za izmena.

^len 317

Podnositelot na baraweto se izvestuva za odlukata za davawe na odobrenie, ili za pri~inite zaradi koi baraweto e odbieno, vo rok od 30 dena ili 60 dena vo slu~aj na carinski sklad, od denot na podnesuvawe na baraweto ili od denot koga carinskiot organ gi primil baranite nedostaveni ili dopolnitelni podatoci.

Page 105: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 318

(1) Odobrenieto va`i od denot na negovoto izdavawe ili od bilo koj podocne`en datum naveden vo odobrenieto. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 319 od ovaa Uredba. Vo slu~aj na privaten sklad, carinskiot organ mo`e svojata soglasnost za upotreba na postapkata, vo isklu~itelni slu~ai, da mu ja soop{ti pred stvarnoto davawe na odobrenieto.

(2) Nema ograni~uvawa vo pogled na rokovite na va`ewe na odobrenieto za postapka na carinsko skladirawe.

(3) Za uvoz za oblagoroduvawe, prerabotka pod carinska kontrola i izvoz za oblagoroduvawe, rokot na va`ewe nema da bide podolg od 3 godini od denot koga odobrenieto zapo~nalo da va`i, osven koga za toa postojat posebno opravdani i obrazlo`eni pri~ini.

(4) Vo slu~aj na mleko i mle~ni proizvodi koi se rasporeduvaat vo tarifen broj 0401 do 0406 od Carinskata tarifa rokot na va`ewe nema da bide podolg od tri meseci.

^len 319

(1) Osven za carinski skladovi, carinskiot organ mo`e da dade retroaktivno odobrenie. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na stavovite (2) i (3) od ovoj ~len. Retroaktivnoto odobrenie zapo~nuva da va`i najrano na denot na podnesuvawe na baraweto.

(2) Ako baraweto se odnesuva na obnovuvawe na odobrenieto za ist vid na postapka i stoka, odobrenieto mo`e da se dade so retroaktivno va`ewe od denot na prestanuvawe na va`nosta na prvobitnoto odobrenie.

(3) Vo isklu~itelni okolnosti, retroaktivnoto va`ewe na odobrenieto mo`e da se prodol`i nanazad, no ne pove}e od edna godina pred denot koga baraweto bilo podneseno, pod uslov za toa da postoi opravdana ekonomska potreba i :

a) baraweto da ne e povrzano so obid za izmama ili o~igledna nebre`nost; b) rokot na va`nost koj bi bil odobren soglasno ~len 318 od ovaa Uredba da ne e

nadminat; v) knigovodstvoto na baratelot da potvrduva deka site uslovi za dejstvijata mo`e

da se smetaat za ispolneti, i koga toa e potrebno, stokata da mo`e da se identifikuva za vreme na dadeniot period i takvoto knigovodstvo da ovozmo`uva nadzor i proverka na postapkata;

g) da mo`e da se izvr{at site formalnosti potrebni za regulirawe na sostojbata so stokata, vklu~uvaj}i i poni{uvawe na carinskata deklaracija, koga toa e potrebno.

Oddel 5

Drugi odredbi koi se odnesuvaat na sproveduvawe na postapkite

Pododdel 1

Op{ti odredbi

^len 320

(1) Merkite na trgovska politika propi{ani so va`e~kite propisi se primenuvaat za stavawe vo postapka na stranska stoka samo dokolku ovie merki se odnesuvaat na vnesuvawe na stoka vo carinskoto podra~je.

Page 106: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Koga dobieni proizvodi, razli~ni od onie navedeni vo Prilog 45 od ovaa Uredba dobieni vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe se pu{teni vo sloboden promet, se primenuvaat merkite na trgovska politika koi{to se primenuvaat pri pu{tawe vo sloboden promet na uvoznata stoka.

(3) Koga prerabotenite proizvodi, dobieni vo postapkite na prerabotka pod carinska kontrola, se pu{teni vo sloboden promet, merkite na trgovska politika koi{to se primenuvaat za ovie proizvodi }e se primenat samo koga uvoznata stoka podle`i na takvi merki.

(4) Koga so va`e~kite propisi se propi{ani merki na trgovska politika za pu{tawe vo sloboden promet, takvite merki ne se primenuvaat na dobienite proizvodi pu{teni vo sloboden promet po izvr{eniot izvoz za oblagoroduvawe:

- koga tie go zadr`ale makedonskoto poteklo vo smisla na ~lenovite 22 i 23 od Carinskiot zakon;

- koi se popraveni, vklu~uvaj}i go i standardniot sistem na zamena; - koi bile privremeno izvezeni za ponatamo{ni operacii na oblagoroduvawe vo

soglasnost so ~len 137 od Carinskiot zakon.

^len 321

Nadzorniot carinski organ mo`e da dozvoli carinskata deklaracija da se podnese kaj drug carinski organ razli~en od onoj naveden vo odobrenieto. Nadzorniot organ go opredeluva na~inot na koj toj }e bide izvesten. Odredbite od ovoj ~len, ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 174 stav 4 od Carinskiot zakon.

Pododdel 2

Prenesuvawe

^len 322

Vo odobrenieto se odlu~uva dali i pod koi uslovi dvi`eweto na stoka ili proizvodi staveni vo odlo`uva~ki postapki pome|u razli~ni mesta ili vo prostorii na drug imatel mo`e da se izvr{i bez zavr{uvawe na postapkite (prenesuvawe), {to e predmet na vodewe na evidencija, osven vo slu~ai na privremen uvoz.

Prenesuvawe ne e mo`no koga mestoto na zaminuvawe ili pristignuvawe na stokata e carinski sklad od tipot B.

^len 323

(1) Prenesuvawe pome|u razli~ni mesta opredeleni vo isto odobrenie mo`e da se izvr{i bez bilo kakvi carinski formalnosti.

(2) Prenesuvawe od carinskiot organ za stavawe vo postapka do objektite na imatelot ili operatorot ili do mestoto na upotreba, mo`e da se izvr{i so istata deklaracija so koja stokata e stavena vo postapka.

(3) Prenesuvawe do carinskiot organ na izlez so predviden povtoren izvoz mo`e da se izvr{i vo ramkite na taa postapka. Vo ovoj slu~aj, postapkata nema da se zavr{i sé dodeka stokata ili proizvodite deklarirani za povtoren izvoz stvarno ne go napu{tat carinskoto podra~je.

^len 324

Page 107: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Prenesuvawe od eden imatel do drug mo`e edinstveno da se izvr{i koga drugiot imatel ja stava prenesenata stoka ili proizvodi vo postapka za koja e izdadeno odobrenie so upotreba na postapka na lokalno carinewe. Izvestuvawe do carinskiot organ i zapi{uvawe vo evidencija na stoka ili proizvodi od ~len 182 od ovaa Uredba se izvr{uva po nivnoto pristignuvawe vo prostoriite na drugiot imatel. Dopolnitelna deklaracija ne e potrebna.

Vo slu~aj na privremen uvoz, prenesuvaweto od eden imatel do drug mo`e isto taka da se izvr{i, koga drugiot imatel ja stava stokata vo postapka so carinska deklaracija vo pismena forma i so upotreba na redovna postapka.

Formalnostite koi se izvr{uvaat se propi{ani vo Prilog 46 od ovaa Uredba. Po priemot na stokata ili proizvodite, drugiot imatel se obvrzuva istite da gi stavi vo postapka.

^len 325

Prenesuvaweto na stoka so pogolem rizik od izmama propi{ana vo Prilog 28 od ovaa Uredba se obezbeduva so garancija pod uslovi isti so onie predvideni za tranzitna postapka.

Pododdel 3

Evidencija

^len 326

(1) Carinskiot organ bara od imatelot na odobrenieto, operatorot ili odredeniot dr`atel na sklad da vodi evidencija, osven za privremen uvoz ili koga carinskiot organ smeta deka toa ne e potrebno.

(2) Carinskiot organ mo`e kako evidencija da go odobri postoe~koto knigovodstvo koe gi sodr`i potrebnite podatoci.

(3) Nadzorniot carinski organ mo`e da bara da se izvr{i popis na seta ili na del od stokata stavena vo postapka. Vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe so sistemot na odlo`eno pla}awe vo odobrenieto mo`e da se propi{e popisot da se dava vo forma na obrazec daden vo Prilog 47 od ovaa Uredba i da se podnesuva zaedno so listot za presmetka od stavot (4) od ovoj ~len.

(4) Vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe vo odobrenieto mo`e da se propi{e podnesuvawe na list za presmetka za period od eden ili tri meseci, koj e vo forma na obrazec daden vo Prilog 48 od ovaa Uredba.

(5) Carinskiot organ mo`e da odobri podnesuvawe na popisot od stavot (3) na ovoj ~len i/ili listot za presmetka od stavot (4) od ovoj ~len vo forma razli~na od onaa dadena vo Prilozite 47 i 48 od ovaa Uredba, dokolku tie gi sodr`at potrebnite podatoci.

^len 327

Evidencijata od ~len 326 od ovaa Uredba i, koga taa se bara, soglasno ~len 392 stav (2) od ovaa Uredba za privremen uvoz treba da gi sodr`i slednive podatoci: a) podatocite od rubrikite od minimum listata propi{ani so propisot od ~len 72 stav

(3) od Carinskiot Zakon za deklaracijata za stavawe vo postapka; b) podatoci od deklaraciite so koi za stokata se odreduva carinski dozvoleno

postapuvawe ili upotreba so koi se zavr{uva postapkata; v) datumot i podatocite za povikuvawe na drugi carinski dokumenti i bilo koi drugi

dokumenti koi se odnesuvaat na stavawe vo postapka i zavr{uvawe; g) vidot na operacii na oblagoroduvawe, vidovi na rakuvawe ili privremena upotreba;

Page 108: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

d) normativot ili metodot po koj se presmetuva, vo zavisnost slu~ajot; |) podatoci koi ovozmo`uvaat sledewe na stokata, vklu~uvaj}i i nejzino locirawe i

podatoci za bilo koe prenesuvawe; e) komercijalni ili tehni~ki opisi potrebni za identifikacija na stokata; `) podatoci koi ovozmo`uvaat sledewe na dvi`eweto vo postapkata na uvoz za

oblagoroduvawe koja se sproveduva za istovetna stoka.

Me|utoa, carinskiot organ mo`e da ne bara nekoi od ovie podatoci da bidat podneseni koga toa ne vlijae negativno na efektot na kontrolata ili nadzorot na postapkata za stoka koja }e se skladira, prerabotuva ili upotrebuva.

Pododdel 4

Normativ i formula za presmetuvawe

^len328

(1) Koga za postapkite od Glavite 3, 4 i 6 od ovaa Uredba e potrebno utvrduvawe na normativ ili metod za utvrduvawe na normativot, vklu~uvaj}i i prose~ni normativi, tie se utvrduvaat vo odobrenieto ili vo momentot koga stokata e stavena vo postapka. Takviot normativ se utvrduva, koga e mo`no , vrz osnova na proizvodnite ili tehni~kite podatoci ili, koga tie ne se dostapni, vrz osnova na podatoci koi se odnesuvaat na istovidni operacii.

(2) Vo posebni okolnosti carinskiot organ mo`e da utvrdi normativ otkako stokata e stavena vo postapka, no najdocna do odreduvawe na novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba.

^len 329

(1) Delot na uvozna stoka, vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, ili delot na stoka za privremen izvoz, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe, koj e vgraden vo dobienite proizvodi se presmetuva so cel:

- da se utvrdat uvoznite dava~ki koi se napla}aat; - da se utvrdi iznosot koj se odzema koga nastanal carinskiot dolg; ili - da se primenat merki na trgovska politika.

Ovie presmetki se pravat vo soglasnost so koli~inskiot metod ili so vrednosniot metod, vo zavisnost od slu~ajot, ili nekoj drug metod koj dava sli~ni rezultati.

Za celite na presmetkite, kako dobieni proizvodi se smetaat i prerabotenite proizvodi ili me|uproizvodite.

(2) Koli~inskiot metod se primenuva koga: a) od operaciite na oblagoroduvawe se dobiva samo eden vid na dobien proizvod;

Vo ovoj slu~aj koli~inata na uvozna stoka, vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, ili koli~inata na stoka za privremen izvoz, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe, koja se smeta deka e prisutna vo koli~inata na dobienite proizvodi za koi nastanal carinski dolg, e proporcionalna na procentot na koli~inata na dobienite proizvodi za koi nastanal carinski dolg vo odnos na celata koli~ina na dobienite proizvodi;

b) od operaciite na oblagoroduvawe se dobivat pove}e vidovi na dobieni proizvodi i site elementi od uvoznata stoka, vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, ili site elementi od stokata za privremen izvoz, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe, se nao|aat vo sekoj od ovie dobieni proizvodi; Vo ovoj slu~aj koli~inata na uvozna stoka, vo

Page 109: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, ili koli~inata na stoka za privremen izvoz, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe, koja se smeta deka e prisutna vo koli~inata na odreden dobien proizvod za koi nastanal carinski dolg, e proporcionalna na:

i) odnosot pome|u ovoj konkreten vid na dobien proizvod, nezavisno od toa dali nastanal carinski dolg, i vkupnata koli~ina na site dobieni proizvodi, i

ii) odnosot pome|u koli~inata na dobienite proizvodi za koi nastanal carinski dolg i vkupnata koli~ina na dobieni proizvodi od istiot vid.

Pri odlu~uvaweto dali uslovite za primena na metodite od to~kite a) ili b) od ovoj stav se ispolneti, zagubata ne se zema previd. Zaguba e delot na uvoznata stoka, vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, ili na stokata za privremen izvoz, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe uni{ten i izguben vo tekot na operaciite na oblagoroduvawe, a posebno so isparuvawe, su{ewe, izvetruvawe kako gas ili istekuvawe. Vo postapkata na izvoz za oblagoroduvawe sporednite dobieni proizvodi koi se otpadok, ostatok, talog, strugotini i drugi ostatoci se smetaat za zaguba. Odredbite na ovoj potstav ne ja isklu~uvaat primenata na odredbite od ~len 458 od ovaa Uredba.

(3) Vrednosniot metod se primenuva koga koli~inskiot metod ne e primenliv.

Koli~inata na uvozna stoka, vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, ili koli~inata na stoka za privremen izvoz, vo slu~aj na izvoz za oblagoroduvawe, koja se smeta deka e prisutna vo koli~inata na odreden dobien proizvod za koj nastanal carinski dolg, e proporcionalna na:

a) vrednosta na ovoj konkreten vid na dobien proizvod, nezavisno od toa dali nastanal carinski dolg, kako procent od vkupnata vrednost na site dobieni proizvodi; i

b) vrednosta na dobienite proizvodi za koi nastanal carinski dolg, kako procent od vkupnata vrednost na dobienite proizvodi od toj vid.

Vrednosta na sekoj od razli~nite dobieni proizvodi koja se upotrebuvat za primena na vrednosniot metod e poslednata cena franko fabrika (ex-works) vo Republika Makedonija, ili poslednata proda`na cena vo Republika Makedonija na identi~ni ili sli~ni proizvodi, pod uslov odnosot me|u kupuva~ot i prodava~ot da ne vlijael na niv.

(4) Koga vrednosta ne mo`e so sigurnost da se utvrdi soglasno stavot (3) od ovoj ~len istata se utvrduva so bilo koj prifatliv metod.

Pododdel 5

Kompenzatorna kamata

^len 330

(1) Koga nastanuva carinski dolg za dobieni proizvodi ili za uvozna stoka vo postapkata na uvoz za oblagoroduvawe ili privremen uvoz, se presmetuva kompenzatorna kamata za iznosot na uvozni dava~ki za predmetniot period.

(2) Kompenzatornata kamata se presmetuva vo visina na prose~nata ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari objavena vo mese~niot bilten na Narodnata Banka na Republika Makedonija ili na Ministerstvoto za finansii.

Stapkata {to se primenuva e onaa {to se primenuvala dva meseca pred mesecot vo koj nastanal carinski dolg.

(3) Kamatata se primenuva mese~no, po~nuvaj}i od prviot den od mesecot po mesecot vo koj uvoznata stoka, za koja nastanal carinski dolg, za prv pat bila stavena vo postapka. Ovoj period zavr{uva posledniot den od mesecot vo koj nastanal carinskiot dolg.

Page 110: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Za uvozot za oblagoroduvawe (sistem na vra}awe na uvozni dava~ki) i koga se bara pu{tawe vo sloboden promet soglasno ~len 142 stav (4) od Carinskiot zakon, periodot zapo~nuva od prviot den od mesecot po mesecot vo koj uvoznite dava~ki bile vrateni ili prosteni.

(4) Stavovite (1), (2) i (3) od ovoj ~len ne se primenuvaat vo slednite slu~ai: a) koga periodot koj treba da se zeme predvid e pomal od eden mesec; b) koga iznosot na kompenzatornata kamata koja treba da se primeni ne nadminuva

iznos od 20 EVRA vo denarska protivvrednost po nastanat carinski dolg; v) koga carinskiot dolg nastanal so cel da se ovozmo`i primena na

preferencijalen tarifen tretman pri uvoz vo druga zemja, vo soglasnot so dogovor me|u Republika Makedonija i taa zemja;

g) koga se pu{ta vo sloboden promet otpad i ostatok od uni{tuvawe; d) koga se pu{taat vo sloboden promet sporednite dobieni proizvodi pod uslov

tie da se proporcionalni na izvezenite koli~ini na glavni dobieni proizvodi; |) koga nastanal carinski dolg kako rezultat na barawe za pu{tawe vo sloboden

promet soglasno ~len 142 stav (4) od Carinskiot zakon se dodeka uvoznite dava~ki koi se pla}aat za predmetnite proizvodi seu{te ne se stvarno vrateni ili prosteni;

e) koga imatelot bara pu{tawe vo sloboden promet i podnesuva dokaz deka zaradi posebni okolnosti, koi ne nastanale od bilo kakva nebre`nost ili obid za izmama od negova strana, e nevozmo`no ili ekonomski neopradano izvr{uvaweto na postapkata na povtoren izvoz pod uslovite koi toj gi predvidel i soodvetno gi doka`al pri podnesuvawe na baraweto za odobrenie;

`) koga nastanal carinski dolg i dokolku za iznosot e podnesena garancija vo oblik na gotovinski depozit vo vrska so toj dolg;

z) koga nastanal carinski dolg vo soglasnost so ~len 216 stav (1) to~ka b) od Carinskiot zakon ili koga nastanuvaweto na carinskiot dolg se dol`i na pu{tawe vo sloboden promet na stoka koja bila stavena vo postapka na privremen uvoz soglasno ~len 368 do 373, 375, 376, 379, 384 to~ka b) i 387 od ovaa Uredba.

Pododdel 6

Zavr{uvawe

^len 331

(1) Koga uvoznata ili privremeno izvezenata stoka, vrz osnova na edno odobrenie, e stavena vo predmetnata postapka so dve ili pove}e deklaracii:

- vo slu~aj na odlo`uva~ka postapka, odreduvaweto na novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba na stokata ili proizvodite se smeta deka ja zavr{uva postapkata za predmetnata uvozna stoka stavena vo postapkata, redosledno, so deklaracijata koja e najrano prifatena od site prifateni deklaracii;

- vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe (sistem na vra}awe na uvozni dava~ki) ili izvoz za oblagoroduvawe, se smeta deka dobienite proizvodi se dobieni od predmetnata uvozna stoka ili predmetnata stoka za privremen izvoz, vo zavisnost od slu~ajot, stavena vo postapkata, redosledno, so deklaracijata koja e najrano prifatena od site prifateni deklaracii.

Primenata na prviot podstav ne smee da dovede do neopravdano namaluvawe na carinskiot dolg.

Imatelot mo`e da bara zavr{uvaweto da se izvr{i za konkretnata uvozna ili konkretnata stoka za privremen izvoz.

Page 111: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Koga stokata e stavena vo postapkata zaedno so druga stoka i dojde do celosno uni{tuvawe ili nepovratna zaguba, carinskiot organ mo`e da prifati dokazi prilo`eni od imatelot koi uka`uvaat na stvarnata koli~ina na stoka koja se nao|ala vo postapka, koja bila uni{tena ili nepovratno zagubena. Koga imatelot ne e vo mo`nost da prilo`i takov dokaz, koli~inata na stokata koja e uni{tena ili nepovratno zagubena se utvrduva spored proporcionalniot del na stokata od toj vid koja se nao|ala vo postapkata vo momentot koga nastanalo uni{tuvaweto ili nepovratnata zaguba.

^len 332

(1) Najdocna po istekot na rokot za zavr{uvawe, nezavisno dali zaokru`uvaweto na rokot soglasno ~len 132 stav (2) od Carinskiot zakon e upotrebeno ili ne:

- za uvoz za oblagoroduvawe (sistem na odlo`eno pla}awe) ili prerabotka pod carinska kontrola, izve{taj za razdol`uvawe se podnesuva na nadzorniot carinski organ vo rok od 30 dena;

- za uvoz za oblagoroduvawe (sistem na vra}awe na uvozni dava~ki) baraweto za vra}awe ili prostuvawe na uvoznite dava~ki treba da se podnese do nadzorniot carinski organ vo rok od 6 meseci.

Vo zavisnost od posebni okolnosti, carinskiot organ mo`e da go prodol`i rokot iako toj istekol.

(2) Izve{tajot za razdol`uvawe ili baraweto za vra}awe ili prostuvawe gi sodr`i slednive podatoci, osven ako ne e poinaku odredeno od nadzorniot carinski organ:

a) podatoci za povikuvawe na odobrenieto; b) koli~inata od sekoj vid na uvozna stoka za koja se bara razdol`uvawe, vra}awe

ili prostuvawe na uvozni dava~ki; v) tarifna oznaka na uvoznata stoka; g) stapkata na uvozni dava~ki na koi podle`i uvoznata stoka, i vo zavisnost od

slu~ajot, nivnata carinska vrednost; d) deklaraciite so koi uvoznata stoka se stava vo postapka; |) vidot i koli~inata na dobienite ili preraboteni proizvodi ili stoka vo

nepromeneta sostojba i carinski dozvolenoto postapuvawe ili upotreba koe im bilo odredeno, vklu~uvajki podatoci od soodvetnite deklaracii, drugi carinski dokumenti ili bilo koj drug dokument vo vrska so zavr{uvaweto i rokovite za zavr{uvawe;

e) vrednosta na dobienite ili prerabotenite proizvodi, dokolku se upotrebuva vrednosniot metod ;

`) normativ; z) iznosot na uvoznite dava~ki koi treba da se platat, vratat ili prostat, a vo

zavisnost od slu~ajot, i sekoja kompenzatorna kamata koja treba da se plati. Koga ovoj iznos se odnesuva na primenata na ~len 357 od ovaa Uredba, toa treba posebno da se nazna~i;

y) za prerabotka pod carinska kontrola, tarifnata oznaka na prerabotenite proizvodi i elementite potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost.

(3) Izve{tajot za razdol`uvawe e daden vo Prilog 49 od ovaa Uredba, a baraweto za vra}awe na uvozni dava~ki e dadeno vo Prilog 50 od ovaa Uredba.

(4) Carinskiot organ mo`e da odobri podnesuvawe na izve{taj za razdol`uvawe ili barawe za vra}awe na uvozni dava~ki vo forma razli~na od onaa dadena vo prilozite 49 i 50 od ovaa Uredba, dokolku tie gi sodr`at potrebnite podatoci.

Page 112: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Oddel 6

Administrativna sorabotka

^len 333

Za da mo`e pova`nite podatoci da im bidat dostapni i na drugite carinski organi vklu~eni vo primenata na postapkite, slednive informativni listovi dadeni vo Prilog 51 od ovaa Uredba mo`e da bidat izdadeni na barawe na strankata ili na inicijativa na carinskiot organ osven dokolku carinskiot organ odredi drugi na~ini na razmena na informacii: a) za carinsko skladirawe, informativniot list INF 8 za dostavuvawe na elementite za

utvrduvawe na carinskiot dolg koi se primenuvaat za stokata pred da se zapo~ne so voobi~aenite formi na rakuvawe;

b) za uvoz za oblagoroduvawe: i) informativniot list INF 1, za dostavuvawe na podatoci za iznosi na dava~ki,

kompenzatorna kamata, garancii i merki na trgovska politika, ii) informativniot list INF 7, za dostavuvawe na podatoci potrebni za vra}awe ili

prostuvawe na dava~ki vo sistemot za vra}awe na uvozni dava~ki; v) za privremen uvoz, informativniot list INF 6 za dostavuvawe na elementite za

utvrduvawe na carinskiot dolg ili na iznosite na dava~kite koi{to se ve}e naplateni za premestenata stoka.

GLAVA 2

Carinsko skladirawe

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 334

(1) Koga carinskiot sklad e javen, se primenuva slednava podelba: a) tip A, dokolku odgovornosta e na dr`atelot na skladot; b) tip B, dokolku odgovornosta e na korisnikot na skladot; v) tip F, dokolku carinskiot organ raboti so carinskiot sklad.

(2) Koga carinskiot sklad e privaten i odgovornosta e na dr`atelot na skladot, a toj voedno e i korisnik na skladot, no ne e neophodno da bide i sopstvenik na stokata, se primenuva slednata podelba:

a) tip D, koga pu{taweto vo sloboden promet se vr{i so postapka na lokalno carinewe i mo`e da se odobri vrz osnova na vidot, carinskata vrednost i koli~inata na stokata koj se zema predvid vo momentot na nejzino stavawe vo postapkata;

b) tip E, koga mo`e da se primenuva postapkata iako stokata ne mora da se ~uva na mesto odobreno kako carinski sklad;

v) tip C, koga niedna od konkretnite situacii od to~kite a) i b) od ovoj stav ne se primenuvaat.

(3) So odobrenie za carinski sklad od tip E mo`e da se primeni postapka propi{ana za carinski sklad od tip D.

Oddel 2

Dopolnitelni uslovi koi se odnesuvaat na davawe odobrenie

Page 113: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 335

(1) Vo odobrenieto carinskiot organ gi odreduva prostoriite ili bilo koja druga lokacija odobreni kako carinski sklad od tipot A, B, C ili D. Carinskiot organ isto taka mo`e da gi odobri prostoriite za privremeno ~uvawe na stoka kako carinski sklad od tipot A, B, C ili D ili so niv da raboti kako so carinski sklad od tip F.

(2) Edna ista lokacija ne mo`e vo isto vreme da se odobri za pove}e od eden carinski sklad.

(3) Koga stokata pretstavuva opasnost ili e mo`no da rasipe druga stoka ili bara posebni prostorii od drugi pri~ini, vo odobrenieto mo`e da se navede deka taa mo`e da se ~uva edinstveno vo prostorii posebno opremeni za nejzin priem.

^len 336

(1) Odobrenie mo`e da se dade samo dokolku ~uvaweto na stokata preovladuva nad site drugi voobi~aeni formi na rakuvawe so stokata, uvoz za oblagoroduvawe ili prerabotka pod carinska kontrola.

(2) Odobrenie ne se dava dokolku prostoriite na carinskite skladovi ili prostoriite za ~uvawe se upotrebuvaat za maloproda`ba.

Me|utoa, odobrenie mo`e da se dade koga stokata e nameneta za maloproda`ba so osloboduvawe od uvozni dava~ki:

a) na patnici koi patuvaat za drugi zemji; b) spored diplomatski ili konzularni dogovori; v) na ~lenovi na me|unarodni organizacii ili na NATO silite.

(3) Za primena na vtorata alineja od ~len 99 od Carinski zakon, koga se ispituva dali administrativnite tro{oci za postapka na carinsko skladirawe se neproporcionalni vo odnos na nivnata ekonomska opravdanost, carinskiot organ vodi smetka me|u drugoto za tipot na sklad i postapkata koja mo`e da se primeni vo nego.

(4) Odobrenie za javen carinski sklad mo`e da se dade samo dokolku napla}aweto na nadomestocite od strana na dr`atelot na skladot ne doveduva do zloupotreba ili do zna~ajno naru{uvawe na konkurencijata.

Oddel 3

Evidencija na stoka

^len337

(1) Vo carinski sklad od tip A, C, D i E, dr`atelot na skladot vodi evidencija na stoka.

(2) Vo carinski sklad od tip F, carinskiot organ koj raboti so skladot namesto evidencija na stoka vodi carinska evidencija.

(3) Vo carinski sklad od tip B, namesto evidencija na stoka nadzorniot carinski organ ~uva deklaracii za stavawe vo postapka.

^len338

(1) Evidencijata na stoka vo sekoe vreme treba da ja prika`uva momentalnata zaliha na stokata koja se u{te se nao|a vo postapka na carinsko skladirawe. Vo rokovite propi{ani od strana na carinskiot organ, dr`atelot na skladot mu podnesuva na nadzorniot carinski organ popis na gorespomenatite stoki.

Page 114: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Koga mo`e da se primeni ~lenot 124 stav (2) od Carinskiot zakon , vo evidencijata na stoka se naveduva carinskata vrednost na stokata pred izvr{uvaweto na voobi~aenite formi na rakuvawe.

(3) Vo evidencijata na stoka se naveduvaat podatocite za privremenoto iznesuvawe na stokata i podatocite za stokata koja{to zaedni~ki se ~uva vo soglasnost so ~len 343 stav (2) od ovaa Uredba.

^len 339

(1) Koga stokata e stavena vo postapka za carinsko skladirawe vo carinski sklad od tipot E, zapisot vo evidencijata na stoka se vr{i koga taa }e pristigne vo prostoriite za ~uvawe na dr`atelot.

(2) Koga carinskiot sklad slu`i i kako prostorija za privremeno ~uvawe, zapisot vo evidencijata na stoka se vr{i vo momentot na prifa}awe na deklaracija za postapkata.

(3) Zapisot vo evidencija na stoka vo vrska so zavr{uvawe na postapkata se vr{i najdocna koga stokata go napu{ta carinskiot sklad ili gi napu{ta prostoriite za ~uvawe na dr`atelot.

Oddel 4

Drugi odredbi za sproveduvawe na postapkata

^len 340

Stranska stoka mo`e da bide predmet na voobi~aenite formi na rakuvawe dadeni vo Prilog 52 od ovaa Uredba.

^len 341

Stokata mo`e privremeno da se iznese na period ne podolg od tri meseci. Vo zavisnost od okolnostite, periodot mo`e da se prodol`i najmnogu za u{te devet meseci.

^len 342

Barawe za odobrenie za vr{ewe na voobi~aeni formi na rakuvawe ili za privremeno iznesuvawe na stoka od carinskiot sklad se podnesuva na nadzorniot carinski organ vo pismena forma, za sekoj slu~aj poedine~no. Toa treba da gi sodr`i site podatoci koi{to se potrebni za primena na postapkata.

Vakvo odobrenie mo`e da se dade kako del od odobrenie za sproveduvawe na postapkata za carinsko skladirawe. Vo vakov slu~aj nadzorniot carinski organ go opredeluva na~inot na koj treba odnapred da bide izvesten za vr{ewe na takvo rakuvawe ili privremeno iznesuvawe, za sekoj slu~aj poedine~no.

^len 343

(1) Koga doma{na stoka se ~uva vo prostorii na carinski sklad ili vo prostorii koi se upotrebuvaat za ~uvawe na stoka vo postapka na carinsko skladirawe, mo`e da se propi{at posebni metodi za identifikacija na takvata stoka, osobeno zaradi razlikuvawe na taa stoka od stokata stavena vo postapka na carinsko skladirawe.

(2) Carinskiot organ mo`e da dozvoli zaedni~ko ~uvawe koga ne e mo`no vo sekoj moment da se identifikuva carinskiot status na sekoj vid stoka.

Page 115: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Zaedni~ki ~uvanata stoka treba da ima ista desetocifrena tarifna oznaka, ist komercijalen kvalitet i isti tehni~ki karakteristiki.

(3) Zaedni~ki ~uvanata doma{na stoka, a vo posebni okolnosti, i doma{nata stoka koja{to mo`e da se idenfikuva i gi ispolnuva uslovite od vtoriot potstav od stav (2) od ovoj ~len, mo`e da se smeta za stranska stoka so cel da se deklarira za carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba.

Koga se primenuva prviot potstav od ovoj stav, soodvetnata koli~ina na stranska stoka se smeta za doma{na stoka.

Me|utoa, koga se iznesuva stokata deklarirana za carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, so primenata na prviot podstav od ovoj stav, dadeniot carinski status ne smee da se odredi za koli~ina na stoka koja e pogolema od koli~inata koja stvarno ima takov status i koja se ~uva vo carinski sklad ili vo prostorii koi se upotrebuvaat za ~uvawe na stoka.

^len 344

(1) Koga operaciite na uvoz za oblagoroduvawe ili prerabotka pod carinska kontrola se izvr{uvaat vo prostoriite na carinski sklad ili vo prostorii koi se upotrebuvaat za ~uvawe na stoka, odredbite od ~len 343 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat za stokata vo ovie postapki.

Me|utoa, koga ovie operacii se odnesuvaat na uvoz za oblagoroduvawe bez upotreba na istovetna stoka ili se odnesuvaat na prerabotka pod carinska kontrola, odredbite za zaedni~ko ~uvawe od ~len 343 od ovaa Uredba ne se primenuvaat za doma{nata stoka.

(2) Zapisite vo evidencijata treba da mu ovozmo`uvaat na carinskiot organ vo sekoe vreme da mo`e da ja sledi fakti~kata sostojba na seta stoka ili na proizvodite staveni vo postapka.

GLAVA 3

Uvoz za oblagoroduvawe

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 345

Poimite upotrebeni vo ovaa Glava go imaat slednovo zna£ewe: a) "prethoden izvoz" e sistem so koj dobienite proizvodi dobieni od istovetna stoka se izvezuvaat pred stavawe na uvoznata stoka vo postapka so upotreba na sistemot na odlo`eno pla}awe; b) "lon rabota" e sekoe oblagoroduvawe na uvozna stoka direktno ili indirektno stavena na raspolagawe na imatelot na odobrenie koe se izvr{uva po nalog i za smetka na nara~atelot so sedi{te vo druga zemja, po pravilo samo so pla}awe na tro{ocite za oblagoroduvawe.

Oddel 2

Dopolnitelni uslovi za dobivawe na odobrenie

^len 346

Odobrenie se dava edinstveno koga baratelot ima namera glavnite dobieni proizvodi povtorno da gi izveze ili izveze.

Page 116: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 347

Odobrenie isto taka mo`e da se dade za stokata od ~len 128 stav (2) to~ka v) alineja 5 od Carinskiot zakon, so isklu~ok na : a) goriva ili drugi izvori na energija; b) maziva; v) oprema i alati.

^len 348

Se smeta deka ekonomskite uslovi se ispolneti pod uslov: a) baraweto da se odnesuva na:

- operacii koi se odnesuvaat na stoka od nekomercijalna priroda, - dogovor za lon rabota, - prerabotkata na dobienite proizvodi koi se dobieni od prerabotka od prethodno

odobrenie koe e dadeno po proverka na ekonomskite uslovi, - voobi~aeni formi na rakuvawe od ~len 340 od ovaa Uredba, - popravka, ili

b) vkupnata vrednost na uvozna stoka po baratel i po kalendarska godina za sekoja desetocifrena tarifna oznaka da ne nadminuva iznos od 10.000 EVRA vo denarska protivvrednost.

^len 349

(1) Podnositelot na baraweto mo`e da doka`e isto taka deka se ispolneti drugi ekonomski uslovi, osven onie koi se navedeni vo ~len 348. Vo toj slu~aj vo baraweto treba da se navedat i obrazlo`at pri~inite poradi koi se smeta deka ekonomskite uslovi se ispolneti.

(2) Koga vo slu~ajot od stav (1) na ovaj ~len Centralnata uprava na Carinskata uprava smeta deka ekonomskite uslovi se ispolneti, mo`e da izdade odobrenie za postapka na uvoz za oblagoroduvawe, so rok na va`ewe ne podolg od devet (9) meseci.

(3) Za davawe na odobrenie od stav (2) na ovaj ~len, Centralnata uprava na Carinskata uprava, pismeno go izvestuva Ministerstvoto za ekonomija ili Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo, dokolku se raboti za uvoz na zemjodelski proizvodi i stoka.

(4) Na osnova izvestuvaweto od stav (3) na ovoj ~len Ministerstvoto za ekonomija ili Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, dokolku se raboti za uvoz na zemjodelski proizvodi i stoka, ocenuva dali ekonomskite uslovi navedeni vo odobrenieto mo`e da se smetaat za ispolneti i po istekot na rokot od stav (2) na ovoj ~len. Koga se smeta deka uslovite se ispolneti, Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e da ja prodol`i va`nosta na odobrenieto od stav (2) na ovaj ~len.

(5) Koga Centralnata uprava na Carinskata uprava smeta deka ekonomskite uslovi za odobruvawe na postapka na uvoz za oblagoroduvawe ne se ispolneti, dol`na e za toa da go izvesti podnositelot na baraweto i Ministerstvoto za ekonomija ili Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo, dokolku se raboti za uvoz na zemjodelski proizvodi i stoka.

^len 350

Page 117: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Koga okolnostite na slu~ajot uka`uvaat deka primenata na postapka na uvoz za oblagoroduvawe bi mo`ela negativno da vlijae na interesite na doma{nite proizvodi iako e ispolnet eden od uslovite od ~lenot 348 se postapuva soglasno ovoj ~len.

(2) Zagrozeniot doma{en proizvoditel mo`e vo slu~ajot od stav (1) od ovoj ~len, da podnese barawe do Centralnata uprava na Carinskata uprava da se zabrani sproveduvaweto na postapkata na uvoz za oblagoroduvawe.

Baraweto treba da gi sodr`i site podatoci koi ovozmo`uvaat odlu~uvawe za toa dali se zagrozeni osnovnite interesi na doma{nite proizvoditeli vrz osnova na osporeniot ekonomski uslov.

(3) Centralnata uprava na Carinskata uprava odlu~uva po baraweto od stav (2) od ovoj ~len otkako }e dobie mislewe od Ministerstvoto za ekonomija ili Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo slu~ai na uvoz na zemjodelski proizvodi ili stoka. Dokolku go prifati, Centralnata uprava na Carinskata uprava treba vo re{enieto to~no da gi opredeli okolnostite poradi koi se smeta deka ne e ispolnet odreden ekonomski uslov.

(4) Carinskiot organ nema da dozvoli postapkata na uvoz za oblagoroduvawe da zapo~ne vrz osnova na osporeni ekonomski uslovi, smetaj}i od denot na donesuvawe na re{enie so koe e usvoeno baraweto od stav (2) na ovoj ~len.

(5) Odobrenijata za postapka na uvoz za oblagoroduvawe koi bile doneseni vrz osnova na osporenite ekonomski uslovi pred donesuvaweto na re{enie od stav (4) na ovoj ~len }e se ukinat vo soglasnost so ~len 7 od Carinskiot zakon .

^len 351

Vo odbrenieto se naveduvaat sredstvata i metodite za identifikacija na uvoznata stoka vo dobienite proivodi i se propi{uvaat uslovite za pravilno sproveduvawe na operaciite so upotreba na istovetna stoka.

Tie metodi na identifikacija ili uslovi mo`e da vklu~at i proverka na evidencijata.

Oddel 3

Odredbi koi se odnesuvaaat na sproveduvawe na postapkata

^len 352

(1) Vo odobrenieto se naveduva koga i pod koi uslovi istovetnata stoka od ~len 128 stav (2) to~ka d) od Carinskiot zakon koja ima ista desetocifrena tarifna oznaka od Carinskata tarifa, ist komercijalen kvalitet i isti tehni~ki karakteristiki kako i uvoznata stoka, mo`e da se upotrebuva za operacii na oblagoroduvawe.

(2) Mo`e da se odobri istovetnata stoka da bide so povisok stepen na proizvodstvo od uvoznata stoka dokolku su{tinskiot del na oblagoroduvaweto na taa istovetna stoka se vr{i vo objekti na imatelot ili vo objekti kade se vr{at operaciite za negova smetka.

^len 353

(1) Rokot za zavr{uvawe na postapkata e daden vo odobrenieto. Vo zavisnost od okolnostite, ovoj rok mo`e da se prodol`i iako prvobitniot rok istekol.

(2) Koga rokot za zavr{uvawe na postapkata istekuva na opredelena datum za seta stoka koja{to e stavena vo postapka vo daden period, vo odobrenieto mo`e da se predvidi mo`nost za avtomatsko prodol`uvawe na rokot za zavr{uvawe na postapkata za seta stoka koja sé u{te e vo dadenata postapka na toj den. Me|utoa, carinskot organ mo`e da bara za

Page 118: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

taa stoka da se odredi novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba vo rokot koj toj }e go odredi.

(3) Nezavisno od toa dali dali se upotrebuva zaokru`uvawe ili dali se primenuva stav (2) od ovoj ~len, rokot za zavr{uvawe za slednive dobieni proizvodi ili stoka vo nepromeneta sostojba ne smee da nadmine:

a) ~etiri meseci, za mleko i mle~ni proizvodi koi se rasporeduvaat vo tarifen broj od 0401 do 0406 od Carinskata Tarifa;

b) dva meseca, za kolewe bez goewe na `ivotni od Glava 1 od Carinskata Tarifa; v) tri meseci, za goewe (kako i kolewe, vo zavisnost od slu~ajot) na `ivotni koi

se rasporeduvaat vo tarifen broj 0104 i 0105 od Carinskata Tarifa; g) {est meseci, za goewe (kako i kolewe, vo zavisnost od slu~ajot) na drugi

`ivotni od Glava 1 od Carinskata Tarifa; i d) {est meseci, za prerabotka na meso.

Za pove}ekratni operacii na oblagoroduvawe ili vo zavisnost od posebni okolnosti, po barawe na imatelot na odobrenieto rokovite mo`e da se prodol`at, no vkupniot rok ne smee da nadmine dvanaeset meseci.

^len 354

(1) Za prethoden izvoz vo odobrenieto se dava rokot vo koj stranskata stoka treba da se deklarira za postapkata. Pri opredeluvawe na toj rok se zema predvid vremeto potrebno za nabavka i transport do Republika Makedonija.

(2) Rokot od stav (1) od ovoj ~len ne smee da bide podolg od: a) tri meseci za stoka koja{to podle`i na merki na trgovska politika; b) {est meseci za seta stoka.

Me|utoa, rokot od {est meseci mo`e da se prodol`i koga imatelot podnesuva obrazlo`eno barawe, pod uslov vkupniot rok da ne nadminuva 12 meseci. Koga toa e mo`no vo zavisnost od okolnostite, prodol`uvawe mo`e da se dozvoli i po istekot na prvobitniot rok.

^len 355

Za zavr{uvawe na postapkata ili za barawe za vra}awe na uvozni dava~ki, slednovo }e se smeta za povtoren izvoz ili izvoz: a) isporaka na dobieni proizvodi na lica koi imaat pravo na osloboduvawe od pla}awe

na uvozni dava~ki soglasno Vienskata konvencija za diplomatski odnosi od 18 april 1961, ili soglasno Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 24 april 1963 godina ili drugi konzularni konvencii, ili soglasno Wujor{kata konvencija za specijalni misii od 16 dekemvri 1969 godina;

b) isporaka na dobieni proizvodi na vooru`enite sili na drugi zemji stacionirani na teritorija na Republika Makedonija, koga Republika Makedonja dozvoluva posebno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki vo soglasnost so va`e~kite propisi;

v) isporaka na civilni vozduhoplovi; Nadzorniot carinski organ dozvoluva zavr{uvawe na postapkata otkako uvoznata stoka bila upotrebena za prv pat za proizvodstvo, popravka, modificirawe ili preureduvawe na civilni vozduhoplovi ili nivni delovi, pod uslov evidencijata na imatelot na odobrenieto da dozvoluva proverka na pravilnata primena i sproveduvawe na postapkata;

g) raspolagawe vo soglasnost so relevantnite odredbi za sporedni dobieni proizvodi ~ie uni{tuvawe pod carinski nadzor e zabraneto od ekolo{ki pri~ini; za taa cel

Page 119: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

imatelot na odobrenie treba da doka`e deka zavr{uvaweto na postapkata soglasno va`e~kite propisi e nevozmo`no ili neekonomi~no.

Oddel 4

Odredbi za sproveduvawe na sistemot na odlo`eno pla}awe

^len356

(1) Upotrebata na istovetna stoka za operacii na oblagoroduvawe vo soglasnost so ~len 129 od Carinskiot zakon ne podle`i na formalnostite za stavawe na stoka vo postapka.

(2) Vo momentot na prifa}awe na deklaracijata so koja se zavr{uva postapkata, istovetnata stoka i dobienite proizvodi dobieni od nea stanuvaat stranska stoka, a uvoznata stoka stanuva doma{na stoka.

Me|utoa, koga uvoznata stoka se pu{ta vo pazaren promet pred zavr{uvawe na postapkata, taa go menuva statusot vo momentot na nejzinoto pu{tawe vo pazaren promet. Vo isklu~itelni slu~ai, koga se o~ekuva istovetnata stoka da ne bide dostapna vo toj moment, carinskiot organ mo`e da odobri, na barawe na imatelot, istovetnata stoka da se donese vo podocne`en moment, koj vo razumen rok go opredeluva samiot carinski organ.

(3) Vo slu~aj na prethoden izvoz: - dobienite proizvodi stanuvaat stranska stoka so prifa}awe na izvoznata

deklaracija pod uslov stokata koj{to se uvezuva da e stavena vo postapka; - uvoznata stoka stanuva doma{na stoka vo momentot na nejzinoto stavawe vo

postapka.

^len 357

Vo odobrenieto se opredeluva dali dobienite proizvodi ili stokata vo nepromeneta sostojba mo`e da se pu{ti vo sloboden promet bez carinska deklaracija, bez isklu~uvawe na merkite za zabrani i ograni~uvawe. Vo ovoj slu~aj, dokolku za niv ne bilo odredeno carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba do istekot na rokot za zavr{uvawe, se smeta deka tie se pu{teni vo sloboden promet.

Za celite na ~len 233 stav (1) od Carinskiot zakon, deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet se smeta deka e podnesena i prifatena, a odobrenie za pu{tawe vo sloboden promet dadeno, vo momentot na podnesuvawe na izve{taj za razdol`uvawe.

Proizvodite ili stokata stanuvaat doma{na stoka koga se pu{taat vo pazaren promet.

^len 358

Za pu{tawe vo sloboden promet na dobieni proizvodi, rubrikite 15, 16, 34, 41 i 42 od Edinstveniot carinski dokument se odnesuvaat na uvoznata stoka. Soodvetni podatoci isto taka mo`e da se dobijat so informativniot list INF 1 ili nekoj drug dokument prilo`en kon deklaracijata.

^len 359

Uvoznite dava~ki koi se napla}aat vo soglasnost so ~len 135 stav (1) od Carinskiot zakon, za uvozna stoka koja vo momentot na prifa}awe na deklaracijata za stavawe vo postapka gi ispolnuva uslovite za dobivawe na povlasten tarifen tretman zaradi nejzinata krajna upotreba se presmetuvaat po carinskata stapka i iznosot na dava~ki spored Carinskata tarifa soodvetni na krajnata upotreba. Ova se dozvoluva edinstveno dokolku odobrenieto

Page 120: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

za krajnata upotreba bi bilo dadeno i dokolku uslovite za davawe na povlasten tarifen tretman bi bile ispolneti.

^len 360

(1) Spisokot na sporedni dobieni proizvodi koi se predmet na uvozni dava~ki soodvetni za niv soglasno ~len 136 to~ka a) od Carinskiot zakon e daden vo Prilog 45 od ovaa Uredba.

(2) Koga dobienite proizvodi, razli~ni od onie navedeni vo Prilog 45 od ovaa Uredba se uni{teni tie se tretiraat kako povtorno izvezni.

^len 361

(1) Koga dobienite proizvodi ili stokata vo nepromeneta sostojba se stava vo edna od odlo`uva~kite postapki ili se vnesuva vo slobodna zona od kontrolen tip I vo soglasnost so ~len 412 od ovaa Uredba ili vo sloboden sklad ili koga se stava vo slobodna zona od konrolen tip II soglasno ~len 412 so {to se ovozmo`uva zavr{uvawe na postapkata, na dokumentite ili evidencijata koi se upotrebuvaat za predmetnoto carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, ili dokumetite koi gi zamenuvaat niv, se stava slednava zabele{ka: "UO/O stoka".

(2) Koga uvoznata stoka stavena vo postapkata e predmet na posebni merki na trgovska politika, a tie se primenuvaat vo momentot koga stokata, ili vo nepromeneta sostojba ili vo forma na dobieni proizvodi, se stava vo edna od odlo`uva~kite postapki ili se vnesuva vo slobodna zona od kontrolen tip I vo soglasnost so ~len 412 od ovaa Uredba ili vo sloboden sklad ili koga se stava vo slobodna zona od konrolen tip II soglasno ~len 412, zabele{kata od stav (1) na ovoj ~len se dopolnuva so slednovo: "Trgovska politika".

Oddel 5

Odredbi za sproveduvawe na sistemot na vra}awe na uvozni dava~ki

^len 362

Koga za stokata vo sistemot na vra}awe na uvozni dava~ki í e odredeno carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba od ~len 361 stav (1) od ovaa Uredba, se stava slednava zabele{ka: "UO/V stoka".

GLAVA 4

Prerabotka pod carinska kontrola

^len 363

(1) Postapkata za prerabotka pod carinska kontrola se primenuva za stoka so ~ija prerabotka se dobivaat proizvodi koi se predmet na ponizok iznos na uvozni dava~ki od onoj koj se primenuva za uvoznata stoka.

Postapkata isto taka se primenuva i za stoka koja treba da se podlo`i na operacii za obezbeduvawe na nejzina usoglasenost so tehni~kite barawa za nejzino pu{tawe vo sloboden promet.

(2) ^lenot 353 stav (1) i stav (2) od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat.

(3) Za utvrduvawe na carinskata vrednost na prerabotenite proizvodi deklarirani za sloboden promet, deklarantot mo`e da izbere bilo koj metod naveden vo ~len 29 stav (1) to~ki a) i b) od Carinskiot zakon ili na carinskata vrednost na uvoznata stoka da se dodadat tro{ocite na prerabotka. Tro{ocite na prerabotka gi opfa}aat site tro{oci

Page 121: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

nastanati vo izrabotkata na prerabotenite prioizvodi, vklu~uvaj}i i op{ti tro{oci i vrednosta na bilo koja upotrebena doma{na stoka.

^len 364

Za vidovite stoka i postapkite navedeni vo Prilog 53 od ovaa Uredba, se smeta deka ekonomskite uslovi se ispolneti.

Za drugite vidovi stoka i postapki ispolnuvaweto na ekonomskite uslovi se proveruva.

GLAVA 5

Privremen uvoz

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 365

(1) @ivotni, rodeni od `ivotni staveni vo postapka za privremen uvoz, osven onie so zanemarliva komercijalna vrednost, se smetaat za stranska stoka i istite se stavaat vo taa postapka.

(2) Carinskiot organ e dol`en da se osigura deka vkupniot rok, za koj stokata ostanuva vo postapkata za ista cel i pod odgovornost na istiot imatel, ne nadminuva 24 meseci, duri i koga postapkata bila zavr{ena so stavawe vo druga odlo`uva~ka postapka i povtorno stavawe vo postapka na privremen uvoz.

Me|utoa, na barawe na imatelot, carinskot organ mo`e da go prodol`i ovoj rok za vremeto za koe stokata ne se upotrebuvala, vo soglasnost so propi{anite uslovi.

(3) Za celite na ~len 153 stav (3) od Carinskiot zakon, isklu~itelni okolnosti zna~at bilo koj nastan poradi koj stokata treba da se koristi za podolg rok so cel da se ispolnat celite na postapkata na privremen uvoz.

(4) Stokata stavena vo postapka treba da ostane vo nepromeneta sostojba.

Dozvoleni se popravka i odr`uvawe, vklu~uvaj}i remont i prilagoduvawe ili merki za za~uvuvawe na stokata ili obezbeduvawe nejzina usoglasenost so tehni~kite barawa za nejzina upotreba vo postapkata.

^len 366

(1) Privremen uvoz so celosno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki (vo ponatamo{niot tekst: celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki) se odobruva edinstveno vo soglasnost so ~lenovite 367 do 389 do od ovaa Uredba.

(2) Privremeniot uvoz so delumno osloboduvawe od uvozni dava~ki ne se odobruva za: - potro{na stoka i - stoka {to se upotrebuva za konsumirawe, vklu~uvaj}i i prehrambeni proizvodi,

(3) Privremen uvoz ne se odobruva za stoka ~ija upotreba predizvikuva negativnii efekti vrz ~ovekovata `ivotna i rabotna sredina.

Oddel 2

Uslovi za celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki

Pododdel 1

Page 122: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Transportni sredstva

^len 367

(1) Poimite upotrebeni vo ovoj pododdel go imaat slednovo zna~ewe: a) "komercijalna upotreba" e upotreba na transportni sredstva za transport na

lica ili stoka za nadoknada ili vo ramkite na ekonomskata aktivnost na liceto;

b) "privatna upotreba" e upotreba na transportnite sredstva razli~na od komercijalnata;

v) "vnatre{en promet" e prevoz na lica ili stoka zemeni ili natovareni vo carinskoto podra~je za istovarawe ili rastovarawe na mesto vo istoto podra~je.

(2) Voobi~aenite rezervni delovi, pribor i oprema koi se pridru`en del na transportnite sredstva, se smetaat za sostaven del od niv.

^len 368

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva za paleti.

Postapkata isto taka zavr{uva koga paletite od ist vid i so pribli`no ista vrednost se izvezeni ili povtorno izvezeni.

^len 369

(1) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za kontejneri koga tie se trajno obele`ani na soodvetno i lesno vidlivo mesto so slednive podatoci:

a) identitetot na sopstvenikot ili operatorot, prika`an ili preku negovoto polno ime ili preku utvrdena identifikacija, so izzemawe na simbolite kako {to se amblemi i znamiwa;

b) so isklu~ok na izmenlivi sandaci koi se upotrebuvaat za kombiniran `elezni~ko - paten transport, so identifikacioni oznaki i broevi na kontejnerot dadeni od sopstvenikot ili operatorot; negova tara te`ina, vklu~uvajki ja celata negova trajno vgradena oprema;

v) so isklu~ok na kontejneri koi se upotrebuvaat za transport so avion, nazivot na zemjata na koja í pripa|a kontejnerot prika`an vo celost ili so pomo{ na {ifrirani oznaki za zemji ISO alfa - 2 predvideni vo Me|unarodnite standardi ISO 3166 ili 6346 ili so karakteristi~ni inicijali upotrebeni za ozna~uvawe na zemjata na registracija na motornoto vozilo vo me|unarodniot paten promet, ili so broevi, vo slu~aj na izmenlivi sandaci koi se upotrebuvaat za kombiniran `elezni~ko - paten transport.

Koga baraweto za odobrenie e podneseno so deklaracija vo pismena forma soglasno ~len 312 stav (3) prviot podstav to~ka v) od ovaa Uredba, kontejnerite se nadgleduvaat od zastapnik vo carinskoto podra~je koj e spremen vo sekoj moment da ja soop{ti nivnata lokacija i podatoci za stavawe vo postapka ili za nejzino zavr{uvawe.

(2) Kontejnerite mo`e da se upotrebuvaat vo vnatre{niot promet pred da bidat povtorno izvezeni. Me|utoa, tie mo`e da se upotrebat samo edna{ vo tekot na svojot prestoj na carinskoto podra~je i toa za transport na stoka natovarena i nameneta za istovar na carinskoto podra~je, vo slu~aj koga vo istoto podra~je tie kontejneri inaku bi patuvale prazni.

(3) Soglasno uslovite od @enevskata Konvencija od 21 januari 1994 godina za Carinsko Postapuvawe so Zbir na Kontejneri upotrebuvani vo Me|unaroden Transport,

Page 123: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

carinskiot organ dozvoluva postapkata da se zavr{i koga kontejneri od ist vid ili ista vrednost se izvezuvaat ili povtorno izvezuvaat.

^len370

(1) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za sredstva za paten, `elezni~ki, vozdu{en i voden transport koga tie:

a) se registrirani nadvor od carinskoto podra~je na ime na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je; Me|utoa, dokolku transportnite sredstva ne se registrirani, gorenavedeniot uslov mo`e da se smeta za ispolnet koga tie se sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je,

b) se upotrebuvaat od lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je; Ovaa to~ka ne ja isklu~uva primenata na ~lenovite 371, 372 i 373 od ovaa Uredba i

v) vo slu~aj na komercijalna upotreba i so isklu~ok na sredstvata za `elezni~ki transport, se upotrebuvaat isklu~ivo za transport koj zapo~nuva ili zavr{uva nadvor od carinskoto podra~je; Me|utoa, tie mo`e da se upotrebuvaat vo vnatre{en promet koga toa e propi{ano so va`e~kite propisi koi se odnesuvaat na transport, osobeno onie koi se odnesuvaat na pravo na transport i izveduvawe na transportnite operacii.

(2) Koga transportnite sredstva od stav (1) na ovoj ~len povtorno se iznajmuvaat od dru{tvo za iznajmuvawe so sedi{te vo carinskoto podra~je, na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od toa podra~je, tie treba povtorno da se izvezat vo rok od osum dena od stapuvawe vo sila na dogovorot.

^len 371

Lica so sedi{te vo carinskoto podra~je celosno se osloboduvaat od pla}awe na uvozni dava~ki koga: a) sredstvata za `elezni~ki transport se staveni na raspolagawe na tie lica vrz osnova

na dogovor so koj sekoja mre`a mo`e da gi koristi {inskite vozila na druga mre`a kako sopstveni;

b) transportnite sredstva se upotrebeni vo iten slu~aj i ne se upotrebuvaat podolgo od pet dena; ili

v) transportnite sredstva se upotrebeni od dru{tvo za iznajmuvawe za povtoren izvoz vo rok koj ne e podolg od pet dena.

^len 372

(1) Fizi~ki lica so `iveali{te ili odobren prestoj vo carinskoto podra~je celosno se osloboduvaat od uvozni dava~ki koga privatno povremeno upotrebuvaat transportni sredstva, po upatstva na nositelot na registracijata koga toj vo momentot na upotreba se nao|a vo carinskoto podra~je.

Ovie lica isto taka celosno se osloboduvaat od uvozni dava~ki za privatna upotreba na transportnite sredstva iznajmeni vrz osnova na pismen dogovor, dokolku toa go pravat samo povremeno so cel da: a) se vratat vo nivnoto mesto na `iveewe vo Republika Makedonija; i b) ja napu{tat teritorijata na Republika Makedonija.

Page 124: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Transportnite sredstva povtorno se izvezuvaat ili vra}aat na dru{tvoto za iznajmuvawe so sedi{te vo carinskoto podra~je vo rok od 5 dena od stapuvawe vo sila na dogovorot vo slu~ajot od stav (1) to~ka a) od ovoj ~len.

Transprotnite sredstva povtorno se izvezuvaat vo rok od dva dena od stapuvaweto vo sila na dogovorot vo slu~ajot od stav (1) to~ka b) od ovoj ~len.

^len 373

(1) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava koga transportnite sredstva treba privremeno da se registriraat vo carinskoto podra~je za povtoren izvoz vo ime na edno od slednive lica:

a) na ime na lice so sedi{te nadvor od carinskoto podra~je; b) na ime na fizi~ko lice so `iveali{te ili odobren prestoj vo carinsko

podra~je koga strankata se podgotvuva da go smeni `iveali{teto vo mesto nadvor od carinskoto podra~je.

Vo slu~ajot od to~kata b) od ovoj stav, transportnoto sredstvo treba da bide izvezeno vo rok od tri meseci od datumot na registracijata.

(2) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~i se dava koga transportnite sredstva komercijalno ili privatno gi upotrebuva fizi~ko lice so `iveali{te ili odobren prestoj na carinskoto podra~je i vraboteno od sopstvenikot na transportnite sredstva so sedi{te nadvor od carinsko podra~je ili na drug na~in ovlasten od sopstvenikot.

Privatnata upotreba treba da bide predvidena so dogovorot za vrabotuvawe.

Carinskiot organ mo`e da go ograni~i privremeniot uvoz na transportni sredstva soglasno ovaa odredba vo slu~aj na pove}ekratna (sistematska) upotreba.

(3) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki mo`e vo isklu~itelni slu~ai da se dade koga transportnite sredstva komercijalno se upotrebuvaat za ograni~en period od lice so sedi{te na carinskoto podra~je.

^len 374

Rokovite za zavr{uvawe se slednite: a) za sredstva za `elezni~ki transport: 12 meseci; b) za transportni sredstva koi komercijalno se upotrebuvaat osven za `elezni~ki

transport: vremeto potrebno za izvr{uvawe na prevoznite operacii; v) za sredstva za paten transport koi privatno se upotrebuvaat:

- od studenti: periodot vo koj studentot ostanuva na carinskoto podra~je edinstveno za studirawe;

- od lica koi izvr{uvaat zada~i koi imaat opredeleno traewe: periodot vo koj ova lice ostanuva vo carinskoto podra~je edinstveno za izvr{uvawe na svojata zada~a;

- vo drugi slu~ai, vklu~uvaj}i `ivotni za javawe ili vle~ewe i vozila vle~eni od niv: {est meseci;

g) za sredstva za vozdu{en transport koi privatno se upotrebuvaat: {est meseci; d) za sredstva za voden transport koi privatno se upotrebuvaat: 18 meseci.

Primenata na odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uva primenata na drugi posebni propisi.

Pododdel 2

Li~ni predmeti i stoka za sportski celi uvezeni od patnici

Page 125: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 375

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva koga li~nite predmeti realno potrebni za patuvaweto i stokata za sportski celi se uvezeni od patnik soglasno ~len 143 pod A. to~ka 1) od ovaa Uredba.

Pododdel 3

Materijal za pomo{ pri nepogodi; medicinska, hirur{ka i laboratoriska oprema; `ivotni; stoka za upotreba vo pograni~ni zoni

^len 376

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva za materijal za pomo{ pri nepogodi koga toj se upotrebuva za merkite koi se prevzemaat za spravuvawe so posledicite od nepogodi ili sli~ni situacii koi go pogoduvaat carinskoto podra~je i se nameneti za dr`avnite organi ili drugi lica ovlasteni od dr`avnite organi.

^len 377

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva koga medicinska, hirur{ka i laboratoriska oprema e ispratena na zaem po barawe na bolnica ili druga medicinska ustanova koja ima itna potreba od takva oprema za nadopolnuvawe na neadekvatnosta na sopstvenite kapaciteti i koga istata e nameneta za dijagnosti~ki i terapevtski celi.

^len 378

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva za `ivotni, sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je.

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za slednata stoka, nameneta za aktivnosti specifi~ni za pograni~nata zona kako {to e definirana so va`e~kite propisi: a) oprema sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te vo sosedna pograni~na zona do

pograni~nata zona kade {to opremata e privremeno uvezena i se upotrebuva od liceto so sedi{te ili `iveali{te vo taa sosedna pograni~na zona;

b) stoka koja se upotrebuva za izgradba, popravka ili odr`uvawe na infrastrukturata vo taa pograni~na zona pod nadle`nost na javnite organi.

Pododdel 4

Mediumi - nosa~i na zvuk, slika ili podatoci, reklamen materijal; profesionalna oprema; pedago{ki materijal i nau~na oprema

^len 379

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za stoka: a) koja nosi podatoci za zvuk, slika ili podatoci za elektronska obrabotka za

prezentacija pred komercijalizacija, ili e ispora~ana besplatno, ili ovozmo`uva zapis na zvuk, sinhronizacija ili kopirawe; ili

b) koja isklu~ivo se upotrebuva za reklamni celi.

^len 380

(1) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva koga profesionalnata oprema:

Page 126: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

a) e sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je,

b) e uvezena od lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je ili od vraboten kaj sopstvenikot, koj mo`e da ima `iveali{te ili odobren prestoj vo carinskoto podra~je, i

v) se upotrebuva od uvoznikot ili pod negov nadzor, osven vo slu~ai na audivizuelna koprodukcija.

(2) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki ne se dava koga opremata se upotrebuva za industrisko proizvodstvo ili pakuvawe na stoka ili, osven vo slu~aj na ra~en alat, za eksploatacija na prirodni resursi, za izgradba, popravka ili odr`uvawe na zgradi, zemjani raboti ili za sli~ni proekti.

^len 381

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava koga pedago{ki materijal i nau~na oprema: a) se sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je, b) se uvezeni od javni ili privatni nau~ni ustanovi, obrazovni ustanovi ili ustanovi za

stru~na obuka koi vo su{tina se neprofitni i se upotrebuvaatat isklu~ivo za obrazovni celi, stru~no obu~uvawe ili nau~no istra`uvawe pod nivna odgovornost,

v) se uvezeni vo razumen broj, imaj}i ja predvid celta na uvozot, i g) ne se upotrebuvaat za ~isto komercijalni celi.

Pododdel 5

Ambala`a; kalapi, matrici, modeli, nacrti, skici, instrumenti za merewe, proverka i testirawe i drugi sli~ni predmeti; specijalen alat i instrumenti; stoka za vr{ewe na

testirawe ili koja e predmet na testirawe; mostri; zamenuva~ki proizvodi

^len 382

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva koga ambala`ata: a) koja e uvezena polna, e nameneta za povtoren izvoz ili prazna ili polna; b) koja e uvezena prazna, e nameneta za povtoren izvoz polna.

Ambala`ata ne se upotrebuva vo vnatre{niot promet, osven za izvoz na stoka. Vo slu~aj koga ambala`ata se uvezuva polna, ova se primenuva samo od momentot koga taa }e se isprazni.

^len 383

(1) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava koga kalapi, matrici, modeli, nacrti, skici, instrumenti za merewe, proverka i testirawe i drugi sli~ni predmeti:

a) se sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je, i

b) se upotrebuvaat vo proizvodstvoto od lice so sedi{te, `iveali{te ili odobren prestoj na carinskoto podra~je i najmalku 75 % od proizvodstvoto koe proizleguva od nivnata upotreba se izvezuva.

(2) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za specijalen alat i instrumenti koga stokata:

a) e sopstvenost na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je, i

Page 127: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) e stavena na besplatno raspolagawe na lice so sedi{te, `iveali{te ili odobren prestoj vo carinskoto podra~je za proizvodstvo na stoka koja celosno se izvezuva.

^len 384

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za slednive stoki: a) stoka podlo`ena na testirawe, eksperimenti ili demonstrirawe; b) uvozna stoka na koja treba da se izvr{at testirawa, soglasno kupoproda`niot dogovor,

koj sodr`i klauzula za proben rok, i koi navistina i se izvr{uvaat; v) stoka koja se upotrebuva za vr{ewe na testirawe, eksperimenti ili demonstrawe bez

finansiska dobivka.

Za stokata od to~ka b) od ovoj ~len rokot za zavr{uvawe e 6 meseci.

^len 385

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za mostri uvezeni vo razumni koli~ini i koi edinstveno se upotrebuvaat za prika`uvawe ili demonstrirawe vo carinskoto podra~je.

^len 386

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava koga dobavuva~ot ili liceto koe vr{i popravka na zamenuva~ki proizvodi privremeno gi stava na raspolagawe na klientot, do isporakata ili popravkata na sli~na stoka.

Rokot za zavr{uvawe e {est meseci.

Pododdel 6

Stoka za izlo`bi, saemi, sredbi ili sli~ni nastani ili za proda`ba

^len 387

(1) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za stoka koja treba da se izlo`i ili upotrebi na javni izlo`bi, saemi, sredbi ili sli~ni nastani koi ne se organizirani samo za komercijalna proda`ba na stoka, ili za stoka dobiena na takvi nastani od stoka stavena vo postapka.

Vo isklu~itelni slu~ai, nadle`niot carinski organ mo`e da odobri vakva postapka i za drugi nastani.

(2) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za stoka za koja e potrebno odobruvawe od kupuva~ot, koga taa ne mo`e da se uveze kako mostra i ispra}a~ot od svoja strana saka da ja prodade stokata, a kupuva~ot mo`e da odlu~i da ja kupi po izvr{enata proverka.

Rokot za zavr{uvawe e dva meseci.

(3) Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za slednoto: a) umetni~ki dela, kolekcionerski predmeti i antikviteti navedeni vo Prilog 54

od ovaa Uredba, uvezeni poradi izlo`uvawe, a so cel za mo`na proda`ba; b) stoka, osven novo proizvedena, uvezena so cel za nejzina proda`ba na aukcija.

Pododdel 7

Page 128: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Rezervni delovi, pribor i oprema; druga stoka

^len 388

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava koga rezervni delovi, pribor i oprema se upotrebuvaat za popravka i odr`uvawe, vklu~uvaj}i remont, podesuvawe i za~uvuvawe na stokata koja e stavena vo postapka.

^len 389

Celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki mo`e da se dade koga stoka, razli~na od onaa od ~lenovite 368 do 388 od ovaa Uredba ili stoka koja ne gi ispolnuva uslovite od ovie ~lenovi, se uvezuva: a) povremeno i za rok ne podolg od tri meseci; ili b) vo posebni slu~ai koi nemaat ekonomski efekt.

Oddel 3

Odredbi za sproveduvawe na postapkata

^len 390

Koga li~ni predmeti, stoka uvezena za sportski celi ili sredstva za transport se deklariraat usno ili so bilo koe drugo dejstvie za stavawe vo postapka, carinskiot organ mo`e da pobara carinska deklaracija vo pismena forma koga e vo pra{awe visok iznos na uvozni dava~ki ili postoi visok rizik za neispolnuvawe na obvrskite od postapkata.

^len 391

(1) Deklaraciite za stavawe vo postapka so upotreba na ATA/CPD karneti se prifa}aat dokolku tie se izdadeni vo zemja koja e dogovorna strana i zavereni i garantirani od asocijacija koja e del od me|unaroden garanten lanec.

Ako ne e poinaku predvideno so bilateralni ili multilateralni dogovori, "zemja dogovorna strana" zna~i dogovorna strana na ATA konvencijata ili na Istanbulskata konvencija koja gi prifatila preporakite na Svetskata Carinska Organizacija od 25 juni 1992 godina koi se odnesuvaat na ATA i CPD karnet za postapkata na privremen uvoz.

(2) Stavot (1) od ovoj ~len se primenuva samo ako ATA/CPD karnetite: a) se odnesuvaat na stoka i upotreba opfateni so tie Konvencii ili dogovori, b) se zavereni od carinskiot organ vo soodvetniot del od naslovnata strana i v) se va`e~ki na celoto carinsko podra~je.

ATA/CPD karnetot se stava na uvid na vlezniot carinski organ vo carinskoto podra~je, osven koga toj organ ne e vo mo`nost da go proveri ispolnuvaweto na uslovite za postapkata.

^len 392

(1) Stavaweto vo postapka so carinska deklaracija vo pismena forma e predmet na podnesuvawe na garancija, osven vo slu~ai od Prilog 55 od ovaa Uredba. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na posebnite garantni sistemi za ATA/CPD karneti.

(2) Za da se olesni kontrola na postapkite, carinskiot organ mo`e da pobara vodewe na evidencija.

Page 129: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 393

(1) Koga stoka stavena vo postapka soglasno ~len 387 od ovaa Uredba se pu{ta vo sloboden promet, iznosot na dolgot se odreduva vrz osnova na elementite za utvrduvawe na uvozni dava~ki koi odgovaraat na taa stoka vo momentot na prifa}awe na deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet.

Koga stoka stavena vo postapka soglasno ^len 387 od ovaa Uredba e pu{tena vo proda`ba, se smeta za stavena na uvid na carinskiot organ koga taa e deklarirana za pu{tawe vo sloboden promet pred istekot na rokot za zavr{uvawe.

(2) Za zavr{uvawe na postapka za stoka od ^len 387 stav (1) od ovaa Uredba, nejzinoto tro{ewe, uni{tuvawe ili besplatno delewe na posetitelite na izlo`bi, saemi, sredbi ili sli~ni nastani se smeta kako povtoren izvoz, dokolku nejzinata koli~ina odgovara na karakterot na izlo`bata, saemot, sredbata ili sli~niot nastan, brojot na posetiteli i stepenot na u~estvo na imatelot na odobrenieto vo nea.

Prviot podstav od ovoj stav ne se primenuva za alkoholni pijaloci, tutunski proizvodi ili gorivo.

^len 394

Koga stokata koja e stavena vo postapka se stava vo edna od odlo`uva~kite postapki ili e vnesena vo slobodna zona od kontrolen tip I soglasno ~len 412 od ovaa Uredba ili vo sloboden sklad ili e smestena vo slobodna zona od kontrolen tip II vo soglasnost so ~len 412 od ovaa Uredba, so {to e ovozmo`eno zavr{uvawe na privremeniot uvoz, dokumentite osven ATA/CPD karnet ili evidencijata upotrebena za navedenoto carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba ili bilo koj dokument koj gi zamenuva niv, ja sodr`i zabele{kata "PU stoka".

^len 395

Za `elezni~ki transportni sredstva upotrebeni zaedno, soglasno dogovor, postapkata isto taka se zavr{uva koga sredstva za `elezni~ki transport od ist vid ili ista vrednost kako onie koi bile staveni na raspolagawe na lice so sedi{te vo carinskoto podra~je se izvezeni ili povtorno izvezeni.

GLAVA 6

Izvoz za oblagoroduvawe

Oddel 1

Dopolnitelni uslovi za davawe na odobrenie

^len 396

Su{tinskite interesi na proizvoditelite od Republika Makedonija se smeta deka ne se seriozno povredeni, osven koga postojat indikacii za sprotivnoto.

^len 397

(1) Vo odobrenieto se opredeluvaat sredstvata i metodite za utvrduvawe deka dobienite proizvodi se rezultat na prerabotka na privremeno izvezena stoka ili za potvrduvawe deka uslovite za upotreba na standardniot sistem na zamena se primeneti.

Ovie sredstva i metodi mo`at da vklu~at upotreba na informativni dokumenti od Prilog 56 od ovaa Uredba i pregled na evidencijata.

Page 130: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Koga vidot na operaciite na oblagoroduvawe ne dozvoluva da se utvrdi deka dobienite proizvodi se rezultat od stokata za privremen izvoz, odobrenieto mo`e i pokraj toa da se dade vo dobro opravdani slu~ai, pod uslov baratelot da mo`e da ponudi dovolno garancii deka stokata upotrebena vo operaciite na oblagoroduvawe ima ista desetocifrena tarifna oznaka, ist trgovski kvalitet i isti tehni~ki karakteristiki kako i stokata za privremen izvoz. Vo odobrenieto se propi{uvaat uslovite za upotreba na postapkata.

^len 398

Koga postapkata se bara za popravka, stokata za privremen izvoz treba da bide pogodna za popravka i postapkata nema da se upotrebuva za podobruvawe na tehni~kite karakteristiki na stokata.

Oddel 2

Odredbi za sproveduvawe na postapkata

^len 399

(1) Vo odobrenieto se odreduva rokot za zavr{uvawe. Vo zavisnost od okolnostite, ovoj rok mo`e da se prodol`i duri i koga prvobitno opredeleniot rok istekol.

(2) ^len 170 stav (2) od Carinskiot zakon se primenuva, duri i po istekot na prvobitniot rok.

^len 400

(1) Deklaracijata za stavawe na stokata vo postapka na privremen izvoz se izgotvuva vo soglasnost so odredbite propi{ani za izvoz.

(2) Vo slu~aj na prethoden uvoz, dokumentite koi ja pridru`uvaat deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet treba da sodr`at i kopija od odobrenieto, osven dokolku baraweto za odobrenie e podneseno soglasno ~len 312 stav (3) to~ka d) od ovaa Uredba. ^lenot 127 stav (3) od ovaa Uredba soodvetno se primenuva.

Oddel 3

Odredbi koi se odnesuvaat za presmetka na uvozni dava~ki pri osloboduvawe

^len 401

(1) Za presmetuvawe na iznosot koj se odzema, nema da se presmetaat anti - damping i kompenzatorni dava~ki.

Sekundarnite dobieni proizvodi koi so~inuvaat otpadok, ostatok, talog, strugotini i drugi ostatoci se smeta deka bile vklu~eni.

(2) Pri utvrduvawe na vrednosta na stokata za privremen izvoz soglasno edna od metodite od od ~len 164 stav (2) vtoriot podstav od Carinskiot zakon, tro{ocite za utovar, transport i osiguruvawe za stokata za privremen izvoz do mestoto kade operaciite na oblagoroduvawe ili poslednata takva operacija e izvr{ena nema da bidat vklu~eni vo:

a) vrednosta na stoka za privremen izvoz koja e zemena predvid pri utvrduvawe na carinskata vrednosta na dobienite proizvodi soglasno ~len 35 stav (1) to~ka b) pod 1. od Carinskiot zakon; ili

Page 131: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) tro{ocite za oblagoroduvawe, koga vrednosta na stokata za privremen izvoz ne mo`e da se opredeli vo soglasnost so ~len 35 stav (1) to~ka b) pod 1. od Carinskiot zakon.

Tro{ocite za utovar, transport i osiguruvawe za dobienite proizvodi od mestoto kade operaciite na oblagoroduvawe ili poslednata operacija na oblagoroduvawe se izvr{uva do mestoto na nivniot vlez vo carinskoto podra~je se vklu~uvaat vo tro{ocite na oblagoroduvawe.

Tro{oci za utovar, transport i osiguruvawe vklu~uvaat:

a) provizii i posredni~ki provizii, osven provizii pri kupuvawe;

b) tro{ocite za kontejneri koi ne ~inat integralna celina so stokata za privremen izvoz;

v) tro{ocite za pakuvawe, vklu~uvaj}i i rabotna raka i materijali;

g) manipulativni tro{oci nastanati vo vrska so transportot na stokata.

^len 402

Delumno osloboduvawe od uvozni dava~ki, so zemawe na tro{ocite za operaciite za oblagoroduvawe kako osnova za presmetka na carinskata vrednost se dava na barawe.

So isklu~ok na stoka od nekomercijalna priroda, prviot podstav na ovoj ~len ne se primenuva koga stokata za privremen izvoz koja ne e so doma{no poteklo vo smisol na Poglavje 2, Glava 2, Del 1 od Carinskiot zakon e pu{tena vo sloboden promet so uvozni dava~ki nula.

^lenovite 27 do 45 od Carinskiot zakon soodvetno se primenuvaat za tro{ocite za oblagoroduvawe koi ne ja zemaat predvid vrednosta na stokata za privremen izvoz.

^len 403

Vo slu~aj na dru{vo, koe ~esto vr{i operacii na oblagoroduvawe soglasno odobrenie koe ne opfa}a popravka, carinskiot organ mo`e na barawe na imatelot, da opredeli prose~na uvozni dava~ki primenlivi na site operacii (zaokru`eno zavr{uvawe).

Stapkata se opredeluva za sekoj rok koj ne nadminuva 12 meseci i se primenuva privremeno za dobienite proizvodi pu{teni vo sloboden promet za vreme na toj rok. Na krajot na sekoj rok, carinskiot organ pravi kone~na presmetka i, koga e soodvetno, gi primenuva odredbite od ~len 250 od Carinskiot zakon.

POGLAVJE 4

ODREDBI ZA SPROVEDUVAWE ZA IZVOZ

GLAVA 1

Redoven izvoz

^len 404

(1) Izvoznik, soglasno ~len 174 stav (4) od Carinskiot zakon se smeta deka e liceto vo ~ie ime e podnesena izvozna deklaracija i koj e sopstvenik na stokata ili ima sli~ni prava za raspolagawe so nea vo momentot na prifa}awe na deklaracijata.

(2) Koga sopstvenosta ili sli~ni prava na raspolagawe so stokata pripa|aat na lice so sedi{te nadvor od Republika Makedonija soglasno dogovorot na osnova na koj e zasnovan izvozot, izvoznikot se smeta za dogovorna strana so sedi{te vo Republika Makedonija.

Page 132: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 405

Koga, od administrativni pri~ini, prvata re~enica od ~len 174 stav (4) od Carinskiot zakon ne mo`e da se primeni, deklaracijata mo`e da se dostavi do bilo koj carinski organ koj e odgovoren za predmetnata operacija.

^len 406

(1) Koga ima posebno opravdani i obrazlo`eni pri~ini, izvoznata deklaracija mo`e da se prifati:

- od carinski organ razli~en od onoj naveden vo prvata re~enica od ~len 174 stav (4) od Carinskiot zakon, ili

- od carinski organ razli~en od onoj naveden vo ~len 405 od ovaa Uredba.

Vo ovoj slu~aj, kontrolite koi se odnesuvaat na primenata na zabrani i ograni~uvawa se izvr{uvaat zemaj}i ja predvid posebnosta na situacijata.

(2) Za sproveduvawe na carinski nadzor za izvoznata stoka, soodvetno se primenuvaat ~lenovite 230, 234 i 235 i 240 od ovaa Uredba.

^len 407

Koga izvozna deklaracija se izgotvuva na Edinstven carinski dokument se upotrebuvaat listovite 1, 2 i 3. Carinskiot organ kade izvoznata deklaracija bila podnesena (carinski organ za izvoz) stava pe~at vo rubrika A i, koga e soodvetno, ja popolnuva rubrikata G. Pri pu{tawe na stokata, toj gi zadr`uva listot broj 1 i 2, a listot broj 3 go vra}a na strankata.

^len 408

(1) Listot broj 3 od Edinstveniot carinski dokument i stokata pu{tena za izvoz se stava na uvid na carinskiot organ na izlez.

(2) Carinski organ na izlez e: a) za stoka koja se izvezuva so `eleznica, po po{ta, po vozdu{en ili voden pat,

carinskiot organ nadle`en za mestoto kade {to stokata e prezemena, pod eden transporten dogovor, za transport do druga zemja od strana na izveduva~ na `eleni~ka kompanija, po{tenski slu`bi, avio ili ezerski kompanii;

b) za stoka izvezena po cevovodi ili za elektri~na energija, carinskiot organ kade izvoznikot e registriran;

v) za stoka izvezena so drugi sredstva ili vo okolnosti koi ne se opfateni so to~kite a) i b) od ovoj stav, posledniot carinski organ pred stokata da go napu{ti carinskoto podra~je.

(3) Carinskiot organ na izlez proveruva dali stokata stavena na uvid odgovara na stokata deklarirana za carinska postapka na izvoz i vr{i nadzor na nejzinoto fizi~ko iznesuvawe. Carinskiot organ na izlez go potvrduva stvarnoto iznesuvawe od carinskoto podra~je na zadnata strana od listot broj 3 na Edinstveniot carinski dokument so stavawe na evidenten broj na izlez, datum i pe~at na carinski organ na izlez. Carinskiot organ na izlez go vra}a zavereniot primerok od listot broj 3 na liceto koe go podnelo dokumentot ili na zastapnikot naveden vo rubrika 50 so cel istiot da se vrati na deklarantot. Koga deklarantot ja zapi{al zabele{kata "RET-EXP" vo rubrikata 44 ili na drug na~in ja izrazil svojata `elba da mu se vrati listot so broj 3, carinskiot organ mo`e da go vrati dokumentot na deklarantot po po{ta ili na drug soodveten na~in.

Page 133: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(4) Izlezot vo soglasnost so stav (3) od ovoj ~len ne se potvrduva za stoka izvezena po cevovodi i so elektri~ni vodovi.

(5) Koga carinskiot organ na izlez utvrdil deka del od stokata ili celata stoka nedostasuva, toa go zabele`uva na podnesenata deklaracija i go izvestuva izvozniot carinski organ.

Koga carinskiot organ na izlez utvrdil deka ima vi{ok na stoka, ne dozvoluva iznesuvawe na taa stoka dodeka izvoznite formalnosti ne se zavr{at za celata stoka.

Koga carinskiot organ na izlez utvrdil razlika vo pogled na vidot na deklariranata stoka, ne dozvoluva iznesuvawe na taa stoka sé dodeka izvoznite formalnosti ne se zavr{at za vistinskiot vid na stoka, i isto taka }e go informira izvozniot carinski organ.

(6) Koga stokata se ispra}a vo tranzitna postapka do druga zemja ili do carinski organ na izlez, pojdovniot carinski organ stava zabele{ka na listot broj 3 soglasno stav (3) na ovoj ~len i listot go vra}a na deklarantot po stavaweto na zabele{kata "Izvoz" na site primeroci od tranzitniot dokument ili bilo koj drug dokument koj go zamenuva. Carinskiot organ na izlez go kontrolira fizi~koto iznesuvawe na stokata.

(7) Izvozniot carinski organ mo`e da bara izvoznikot da podnese dokaz deka stokata go napu{tila carinskoto podra~je .

^len 409

(1) Koga stokata pu{tena za izvoz ne go napu{ta carinskoto podra~je, izvoznikot vedna{ go informira izvozniot carinski organ. Listot broj 3 od predmetnata deklaracija se vra}a do toj carinski organ.

(2) Koga, vo slu~aite od ~len 408 stav (6) od ovaa Uredba, promenata vo transportniot dogovor rezultira so zavr{uvawe na transportna operacija vo Republika Makedonija, a koja trebalo da zavr{i nadvor od Republika Makedonija, predmetnite kompanii ili slu`bi mo`at da go izvr{at izmenetiot dogovor samo so soglasnost na carinskiot organ naveden vo ~len 408 stav (2) to~ka a) od ovaa Uredba ili, vo slu~aj na tranzitna operacija, pojdovniot carinski organ. Vo ovoj slu~aj listot broj 3 od ECD treba da se vrati.

GLAVA 2

Privremen izvoz so upotreba na ATA karnet

^len 410

(1) ATA karnet mo`e da se upotrebuva za izvoz ako se ispolneti slednite uslovi : a) ATA karnetot da se izdava vo Republika Makedonija, da e zaveren i garnatiran

od asocijacija registrirana vo Republika Makedonija koja e del od me|unaroden garanten lanec;

b) ATA karnetot da e primenliv samo za doma{na stoka koja pri izvoz od carinskoto podra~je ne bila predmet na izvozni carinski formalnosti za vra}awe na sredstva;

v) dokumentite od ~len 128 od ovaa Uredba treba da se podneseni. Carinskiot organ mo`e da bara dostavuvawe na prevozni dokumenti;

g) stokata treba da bide nameneta za povtoren uvoz.

(2) Koga stokata opfatena so ATA karnet e stavena vo postapka na privremen izvoz, izvozniot carinski organ gi izvr{uva slednite formalnosti:

a) potvrduva dali podatocite dadeni vo rubrikite A do G od izvozniot list odgovaraat so stokata opfatena so karnetot;

Page 134: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

b) ja popolnuva, koga e potrebno, rubrikata na naslovnata strana na karnetot naslovena kako "Potvrda od carinskiot organ";

v) go popolnuva talonot i rubrika H od izvozniot list; g) go vnesuva svojot naziv vo rubrika H to~ka b) od listot za povtoren uvoz; d) go zadr`uva listot za izvoz.

(3) Ako izvozniot carinski organ ne e carinski organ na izlez, izvozniot carinski organ gi izvr{uva formalnostite navedeni vo stav (2) od ovoj ~len, no ne ja popolnuva rubrikata 7 od izvozniot talon, koj treba da bide popolnet od carinskiot organ na izlez.

(4) Rokot za povtoren uvoz na stoka propi{an od carinskiot organ vo rubrika H to~ka b) od izvozniot list ne smee da go nadmine rokot na va`nost na karnetot.

^len 411

Koga stokata koja go napu{tila carinskoto podra~je so ATA karnetot ne e ve}e nameneta za povtoren uvoz, izvozna deklaracija se dostavuva na izvozniot carinski organ.

Pri dostavuvaweto na predmetniot karnet, izvozniot carinski organ go overuva listot broj 3 od izvoznata dekalaracija i go poni{tuva listot za povtoren uvoz i talonot.

POGLAVJE 5

DRUGI CARINSKI DOZVOLENI POSTAPUVAWA ILI UPOTREBI

GLAVA 1

Slobodni zoni i slobodni skladovi

Oddel 1

Zaedni~ki odredbi za Oddelite 2 i 3

Pododdel 1

Definicii i op{ti odredbi

^len 412

Poimite upotrebeni vo ovaa glava go imaat slednoto zna~ewe:

a) "kontrolen tip I" e kontrola vo osnova zasnovana na postoewe na ograda;

b) "kontrolen tip II" e kontrola vo osnova zasnovana na formalnosti koi se izvr{uvaat vo soglasnost so barawata na postapkata za carinsko skladirawe; v) "operator" zna~i sekoe lice koe izvr{uva aktivnosti koi vklu~uvaat ~uvawe, obrabotka, prerabotka, proda`ba ili kupuvawe na stoka vo slobodna zona ili sloboden sklad.

^len 413

Sekoe lice mo`e da pobara del od carinskoto podra~je da bide opredeleno za vospostavuvawe slobodna zona ili za sloboden sklad.

^len 414

(1) Baraweto za odobrenie za gradewe vo slobodnata zona se podnesuva vo pismena forma do Centralnata uprava na Carinskata uprava.

Page 135: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Baraweto navedeno vo stav (1) od ovoj ~len gi opredeluva aktivnostite za koi gradbite }e se upotrebuvaat i gi dava site drugi podatoci koi na Centralnata uprava na Carinskata uprava i ovozmo`uvaat da ja oceni opravdanosta za davawe na odobrenie.

(3) Centralnata uprava na Carinskata uprava dava odobrenie vo slu~ai koga ne postoi opasnost da bide popre~ena primenata na carinskite propisi.

(4) Stavovite (1), (2) i (3) od ovoj ~len isto taka se primenuvaat koga se vr{i adaptacija vo odnos na gradbata, aktivnosta ili nepopre~uvaweto na primenata na carinskite propisi na objektite vo slobodnata zona ili na objektot {to pretstavuva sloboden sklad.

Pododdel 2

Odobruvawe na evidencija za stoka

^len 415

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava ja odobruva evidencijata na stoka, koja treba da ja vodi operatorot zaradi izvr{uvawe na aktivnostite, navedna vo:

- ~len 186 od Carinskiot zakon za slobodna zona od kontrolen tip I ili za sloboden sklad;

- ~len 117 od Carinskiot zakon za slobodna zona od kontrolen tip II .

(2) Odobrenieto se izdava vo pismena forma. Toa se dava edinstveno na licata koi gi davaat site neophodni garancii koi se odnesuvaat na primena na odredbite za slobodni zoni i slobodni skladovi.

^len 416

(1) Baraweto za odobruvawe na evidencija za stoka se podnesuva vo pismena forma do Centralnata uprava na Carinskata uprava.

(2) Vo baraweto od stav (1) od ovoj ~len se opredeluva koi aktivnosti se predvideni, a taa informacija se smeta za izvestuvawe soglasno ~len 183 stav (1) od Carinskiot zakon. Taa informacija go sodr`i slednoto:

a) detalen opis na evidencijata za stoka koja se vodi ili treba da se vodi; b) vidot i carinskiot status na stoka na koja ovie aktivnosti se odnesuvaat; v) koga e potrebno, carinskata postapka so koja aktivnostite }e se izvr{uvaat; g) bilo koi drugi podatoci potrebni za carinskiot organ da ja osigura pravilnata

primena na propisite.

Oddel 2

Odredbi koi se primenuvaat na slobodni zoni od kontrolen tip I i na slobodni skladovi

Pododdel 1

Kontroli

^len 417

Ogradata koja ja okru`uva slobodnata zona treba da bide takva da ovozmo`i nadzor od carinskite organi nadvor od slobodnata zona i da spre~uva bilo koja stoka da bide iznesena nepropisno od slobodnata zona.

Prviot podstav od ovoj ~len soodvetno se primenuva na slobodnite skladovi.

Page 136: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Prostorot neposredno nadvor od ogradata treba da bide takov da dozvoli soodveten nadzor od carinskiot organ. Za pristap do navedeniot prostor se bara soglasnost od navedniot organ.

^len 418

Evidencijata za stoka koja se vodi za slobodna zona ili sloboden sklad treba osobeno da sodr`i : a) podatoci za oznaki, broevi za identifikacija, broj i vid na pakuvawe, koli~ina i

voobi~aen trgovski opis na stokata i, koga toa e potrebno, oznaki za identifikacija na kontejnerot;

b) podatoci koi ovozmo`uvaat stokata da bide nadgleduvana vo sekoj moment, osobeno nejzinata lokacija, carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba opredeleno za nea po stavaweto vo slobodna zona ili sloboden sklad ili nejzinoto povtorno vnesuvawe vo drug del od carinskoto podra~je;

v) podatoci za povikuvawe na transportniot dokument upotreben pri vnesuvawe i iznesuvawe na stokata;

g) zabele{ka za carinskiot status i, koga e bitno, podatoci koi upatuvaat na potvrda koja go potvrduva statusot naveden vo ~len 423 od ovaa Uredba;

d) podatoci za voobi~aeni formi na rakuvawe; |) vo zavisnost od slu~ajot, edna od zabele{kite od ~len 361, 362 ili 394 od ovaa Uredba; e) podatoci koi se odnesuvaat na stoka koja pri pu{tawe vo sloboden promet ili

privremen uvoz ne bi bila predmet na uvozni dava~ki ili merki na trgovska politika, a ~ija upotreba ili odredi{te treba da bidat provereni.

Carinskiot organ mo`e da ne pobara nekoi od podatocite da bidat dadeni koga nivnoto nepodnesuvawe ne vlijae vrz nadzorot ili kontrolata vo slobodnata zona ili slobodniot sklad.

Koga evidenijata treba da se vodi za celite na carinskata postapka, podatocite sodr`ani vo taa evidencija ne mora da se pojavuvaat vo evidencijata za stoka.

^len 419

Postapkite za uvoz za oblagoroduvawe ili prerabotka pod carinska kontrola se zavr{uvaat vo pogled na dobienite proizvodi, prerabotenite proizvodi ili stoka vo nepromeneta sostojba koja se nao|a vo slobodnata zona ili slobodniot sklad so zapis vo evidencijata za stoka na slobodnata zona ili na slobodniot sklad. Podatocite za povikuvawe na takviot zapis se zapi{uvaat vo evidencijata za uvoz za oblagoroduvawe ili prerabotka pod carinska kontrola, vo zavisnost od slu~ajot.

Pododdel 2

Drugi odredbi koi se odnesuvaat na funkcionirawe vo slobodna zona od kontrolen tip I i sloboden sklad

^len 420

Merkite na trgovska politika predvideni vo va`e~kite propisi se primenuvaat za stranska stoka stavena vo slobodna zona ili sloboden sklad samo vo onaa merka vo koja se odnesuvaat na vlez na stokata vo carinskoto pordra~je.

^len 421

Page 137: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga elementite za utvrduvawe na carinskiot dolg koi treba da se zemat vo predvid za utvrduvawe na carinskiot dolg se onie koi mo`at da se primenat pred stokata da gi pomine voobi~aenite formi na rakuvawe navedeni vo Prilog 52 od ovaa Uredba, listot so podatoci INF 8 mo`e da se izdade vo soglasnost so ~len 333 od ovaa Uredba.

^len 422

Za povtoren izvoz na stranska stoka koja ne e istovarena ili koja e pretovarena, izvestuvaweto od ~len 191 stav (3) od Carinskiot zakon ne se bara.

^len 423

Koga carinskiot organ go potvrduva statusot na doma{na ili stranska stoka soglasno ~len 181 stav (4) od Carinskiot zakon, toj upotrebuva forma koja odgovara na obrazecot i odredbite od Prilog 57 od ovaa Uredba.

Operatorot go potvrduva doma{niot status na stokata so toj obrazec koga stranska stoka e deklarirana za pu{tewe vo sloboden promet soglasno ~len 184 to~ka a) od Carinskiot zakon, kako i pri zavr{uvawe na postapkata za uvoz za oblagoroduvawe ili prerabotka pod carinska kontrola.

Oddel 3

Odredbi koi se primenuvaat na slobodna zona od kontrolen tip II

^len 424

Odredbite propi{ani za postapkite za carinsko skladirawe se primenuvaat na slobodnata zona od kontrolen tip II. Odredbite na ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na Oddel 1 i ~len 425 od ovaa Uredba.

^len 425

Koga stranska stoka koja ne e istovarena ili koja e samo pretovarena e smestena vo slobodna zona so primena na postapkata na lokalno carinewe i povtorno izvezena podocna so upotreba na istata postapka, carinskiot organ mo`e da go oslobodi operatorot od obvrskata za informirawe na nadle`niot carinski organ za sekoe pristignuvawe ili zaminuvawe na takvata stoka. Vo ovoj slu~aj, pri primena na kontrolnite merki se zema predvid posebnosta na situacijata.

Kratkotrajnoto ~uvawe na stokata vo vrska so pretovarot se smeta deka e sostaven del od pretovarot.

GLAVA 2

Povtoren izvoz, uni{tuvawe i otstapuvawe

^len 426

Koga za povtoren izvoz se podnesuva carinska deklaracija, odredbite od ~len 404 do 409 od ovaa Uredba soodvetno se primenuvaat. Odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na posebnite propisi koi mo`at da se primenat koga prethodnata carinska postapka so ekonomski efekt e zavr{ena.

Koga ATA karnet se upotrebuva za povtoren izvoz na stoka privremeno uvezena, carinskata deklaracija mo`e da se podnese na carinski organ razli~en od navedniot vo prvata re~enica od ~len 174 stav (4) od Carinskiot zakon.

Page 138: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 427

(1) Za primena na ~len 191 stav (3) od Carinskiot zakon izvestuvaweto za uni{tuvaweto na stokata se pravi vo pismena forma i go potpi{uva strankata. Izvestuvaweto treba da se napravi blagovremeno za da mo`e carinskiot organ da vr{i nadzor na uni{tuvaweto.

(2) Koga za predmetnata stoka ve}e e prifatena carinska deklaracija od carinskiot organ, toj stava zabele{ka za uni{tuvaweto na deklaracijata i ja poni{tuva deklaracijata soglasno ~len 76 od Carinskiot zakon.

Carinskiot organ prisuten koga stokata se uni{tuva, na formular ili deklaracija go naveduva vidot i koli~inata na bilo koj otpad ili ostatok rezultat na uni{tuvaweto za opredeluvawe na elementite za naplata primenlivi za niv i za upotreba koga za niv e opredeleno drugo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba.

(3) Odredbite od prviot podstav od stav (2) na ovoj ~len soodvetno se primenuvaat za stoka otstapena na dr`avata.

DEL 3

POVLASTENI POSTAPKI

POGLAVJE 1

VRATENA STOKA

^len 428

Vratenata stoka se osloboduva od uvozni dava~ki duri i koga taa pretstavuva samo odreden del od stokata prethodno izvezena od carinskoto podra~je.

Istoto se primenuva i koga stokata se sostoi od delovi ili pribor koi pripa|aat na ma{ini, instrumenti, aparati ili drugi proizvodi prethodno izvezeni od carinskoto podra~je.

^len 429

(1) Po isklu~ok od ~len 202 od Carinskiot zakon, vratenata stoka se osloboduva od uvozni dava~ki i vo eden od slednite slu~ai :

a) stoka koja, otkako bila izvezena od carinskoto podra~je, ne bila podlo`ena na bilo kakov tretman osven onoj koj e potreben za nejzino odr`uvawe vo ispravna sostojba ili rakuvawe koe samo go menuva nejziniot izgled;

b) stoka koja, otkako bila izvezena od carinskoto podra~je, bila podlo`ena na tretman razli~en od onoj koj e potreben za nejzino odr`uvawe vo ispravna sostojba ili rakuvawe razli~no od ona koe go menuva nejziniot izgled, no koja se poka`ala kako stoka so defekt ili kako nesoodvetna za upotrebata za koja bila nameneta, pod uslov da e ispolnet eden od slednite uslovi: - takviot tretman ili rakuvawe da bil primenet na stokata isklu~ivo za

nejzina popravka ili nejzino vra}awe vo ispravna sostojba, - nejzinata nesoodvetnost za upotrebata za koja bila nameneta da stanala

o~igledna duri otkako takviot tretman ili rakuvawe ve}e zapo~nale.

(2) Koga vratenata stoka bila podlo`ena na tretman ili rakuvawe dozvoleni spored stav (1) to~ka b) od ovoj ~len i takviot tretman bi ja napravil podlo`na na uvozni dava~ki dokolku taa e dojdena vo postapka na izvoz za oblagoroduvawe, se primenuvaat va`e~kite propisi za naplata na dava~ki vo navedenata carinska postapka.

Page 139: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Me|utoa, dokolku stokata bila podlo`ena na popravka ili vra}awe vo ispravna sostojba za koi se javila potreba kako rezultat na nepredvidlivi okolnosti koi{to nastanale nadvor od carinskoto podra~je, a toa go utvrdile carinskite organi, osloboduvawe od uvozni dava~ki se odobruva pod uslov vrednosta na vratenata stoka da ne e povisoka, kako rezultat na takvoto dejstvo, od nejzinata vrednost vo momentot na izvoz od carinskoto podra~je.

(3) Poimite upotrebeni vo stav (2) vtor podstav na ovoj ~len go imaat slednovo zna£ewe:

a) "popravka ili vra}awe vo ispravna sostojba za koi se javila potreba" e sekoe dejstvie za otstranuvawe na operativni defekti ili materijalna {teta na stokata, nastanati dodeka taa bila nadvor od carinskoto podra~je bez koi stokata ne bi mo`ela da prodol`i da se upotrebuva na redoven na~in za celite za koi bila nameneta;

b) vrednosta na vratenata stoka se smeta deka ne e povisoka, kako rezultat na dejstvoto na koe taa bila podlo`ena, od nejzinata vrednost vo momentot na izvoz od carinskoto podra~je, koga dejstvoto ne go nadminuva ona koe {to e isklu~ivo potrebno za nejzino osposobuvawe za da mo`e da se prodol`i da se upotrebuva na istiot na~in kako i vo momentot na izvoz.

Koga za popravkata ili vra}aweto vo ispravna sostojba na stokata e potrebno vgraduvawe na rezervni delovi, vgraduvaweto se ograni~uva na delovite koi se isklu~ivo potrebni za osposobuvawe na stokata za da mo`e da se upotrebuva na ist na~in kako i vo momentot na izvoz.

^len 430

(1) Pri zavr{uvawe na carinskite izvozni formalnosti, carinskiot organ, na barawe na strankata, izdava dokument koj gi sodr`i podatocite potrebni za identifikacija na stokata vo slu~aj na nejzino vra}awe na carinskoto podra~je (potvrda za istovetnost).

(2) Potvrdata za istovetnost se dava na obrazec Informativniot list INF 3 daden vo Prilog 58 od ovaa Uredba. Vo patni~kiot promet Centralnata uprava na Carinskata uprava mo`e isto taka da odobri upotreba i na drug obrazec vo poednostavena forma za potvrdata daden vo Prilog 59 od ovaa Uredba.

^len 431

(1) Kako vratena stoka se prifa}a: - stoka za koja kon deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet se prilo`uvaat

slednive dokumenti: a) primerok od izvoznata deklaracija vratena do izvoznikot od strana na

carinskiot organ, ili kopija na toj dokument zaverena kako originalna od toj organ; ili

b) potvrda za istovetnost ili drug dokument koj go doka`uva ispolnuvaweto na uslovite za osloboduvawe od uvozni dava~ki pri vra}awe na izvezenata stoka, pred sé za doka`uvawe na istovetnosta na izvezenata i vratenata stoka;

v) informativniot list od ~len 434 na ovaa Uredba.

Dokumentite od to~kite a), b) i v) od ovaa alineja ne e potrebno da se prilo`at koga dokazite koi mu se na raspolagawe na carinskiot organ na povtoren uvoz ili dokazite koi toj carinskiot organ mo`e da gi utvrdi so pomo{ na strankata, uka`uvaat deka stokata deklarirana za pu{tawe vo sloboden promet

Page 140: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

bila prvobitno izvezena od carinskoto podra~je, i vo toj moment gi zadovoluvala uslovite za da bide prifatena kako vratena stoka.

- stoka opfatena so ATA karnet izdaden vo Republika Makedonija. Ovaa stoka mo`e da bide prifatena kako vratena stoka, vo ramkite na ograni~uvawata propi{ani so ~len 201 od Carinskiot zakon, duri i koga va`nosta na ATA karnetot e iste~ena.

Vo sekoj slu~aj, se izvr{uvaat formalnostite soglasno ~len 205 stav (2) na ovaa Uredba.

(2) Prvata alineja od stav (1) na ovoj ~len ne se primenuva za me|unaroden promet na materijali za pakuvawe, transportni sredstva ili odredena stoka vnesena so posebni carinski postapki za koi so avtonomni propisi ili me|unarodni konvencii e propi{ano deka vo ovie okolnosti ne e potrebno podnesuvawe na carinski dokumenti.

Prvata alineja od stav (1) na ovoj ~len isto taka nema da se primenuva vo slu~aite koga stoka mo`e da se deklarira za pu{tawe vo sloboden promet usno ili na nekoj drug na~in.

(3) Koga smeta deka toa e potrebno, carinskiot organ na povtoren uvoz mo`e da pobara strankata da prilo`i dopolnitelen dokaz, osobeno koga stanuva zbor za identifikacija na vratenata stoka.

^len 432

Rokot za vra}awe na stokata zapo~nuva da te~e od denot koga carinskiot organ ja prifatil carinskata deklaracija za izvoz na stoka.

^len 433

(1) Carinska deklaracija za vratenata stoka po pravilo se podnesuva kaj carinskiot organ kaj koj isto taka bila podnesena carinskata deklaracija so koja stokata bila izvezena od carinskoto podra~je.

(2) Stavot (1) od ovoj ~len ne se upotrebuva koga bila odobrena usna carinska deklaracija ili koga stokata se vra}a vo Republika Makedonija vrz osnova na izdaden ATA karnet.

^len 434

Informativniot list INF 3 se izgotvuva vo original i dve kopii.

^len 435

(1) Informativniot list INF 3 se izdava na barawe na izvoznikot od strana na carinskiot organ na izvoz vo momentot na zavr{uvawe na izvoznite formalnosti za predmetnata stoka dokolku izvoznikot izjavi deka postoi mo`nost taa stoka da se vrati preku carinski organ razli~en od carinskiot organ na izvoz.

(2) Informativniot list INF 3 mo`e isto taka da se izdade, na barawe na izvoznikot, od carinskiot organ na izvoz i po zavr{uvaweto na izvoznite formalnosti za predmetnata stoka, pod uslov toj organ da mo`e da utvrdi, vrz osnova na raspolo`ivite podatoci, deka podatocite vo baraweto na izvoznikot se odnesuvaat na izvezenata stoka.

^len 436

(1) Informativniot list INF 3 treba da gi sodr`i site podatoci koi na carinskiot organ mu se potrebni za identifikacija na izvezenata stoka.

Page 141: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Koga se o~ekuva izvezenata stoka da bide vratena vo carinskoto podra~je preku pove}e carinski organi razli~ni od carinskiot organ na izvoz, izvoznikot mo`e da pobara da se izdadat pove}e informativni listovi INF 3 za da se opfati vkupnata koli~ina na izvezena stoka.

Isto taka, izvoznikot mo`e da pobara carinskiot organ koj izdal informativen list INF 3 istiot da go zameni so pove}e informativni listovi INF 3 koi ja opfa}aat vkupnata koli~ina na stokata sodr`ana vo prvobitno izdadeniot informativen list INF 3.

Izvoznikot mo`e isto taka da pobara da se izdade informativen list INF 3 samo za del od izvezenata stoka.

^len 437

Originalot i edna kopija na informativniot list INF 3 mu se vra}aat na izvoznikot zaradi podnesuvawe kaj carinskiot organ na povtoren uvoz. Vtorata kopija se ~uva vo arhivata na carinskiot organ koj go izdal.

^len 438

Carinskiot organ na povtoren uvoz na originalot i na kopijata od informativniot list INF 3 ja zapi{uva koli~inata na vratenata stoka koja e oslobodena od pla}awe na uvozni dava~ki, go zadr`uva originalot, a kopijata na koja e zapi{an brojot i datumot na deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet ja pra}a do carinskiot organ koj go izdal informativniot list INF 3 .

Carinskiot organ koj go izdal informatiniot list INF 3 ja sporeduva ovaa kopija so kopijata koja toj ja ~uva i istata ja zadr`uva vo svojata arhiva.

^len 439

Pri kra`ba, gubewe ili uni{tuvawe na informativniot list INF 3, strankata mo`e da pobara carinskiot organ koj go izdal informativniot list da mu izdade duplikat. Carinskiot organ postapuva po ova barawe dokolku toa go dozvoluvaat okolnostite. Izdadeniot duplikat ja nosi oznakata: "DUPLIKAT".

Carinskiot organ na kopijata na informativniot list INF 3 koja ja ~uva vo svojata arhiva zapi{uva deka e izdaden duplikat.

^len 440

(1) Na barawe na carinskiot organ na povtoren uvoz, izvozniot carinski organ mu gi dostavuva site raspol`ivi podatoci potrebni da se utvrdi dali stokata gi ispolnuva uslovite potrebni za primena na odredbite od Del 3 od ovaa Uredba.

(2) Informativniot list INF 3 mo`e da se upotrebi za barawe i dostavuvawe na podatocite od stav (1) na ovoj ~len.

DEL 4

CARINSKI DOLG

POGLAVJE 1

GARANCIJA

GLAVA 1

Page 142: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Op{ti odredbi

^len 441

Odredbite od ova Poglavje ne se primenuvaat vo tranzitna postapka.

^len 442

So garancija se obezbeduva napla}awe na carinski dolg koj nastanal ili carinski dolg koj bi mo`el da nastane, kako i drugi dava~ki i danoci za koi carinskite organi se ovlasteni da gi napla}aat vo soglasnost so propisite so koi se regulirani ovie vidovi na dava~ki i danoci, kako i kamati koi nastanale ili bi mo`ele da nastanat vo vrska so dava~kite za koi garancijata e podnesena i prifatena (vo ponatamo{niot tekst "dolg").

GLAVA 2

Slu~ai koga ne treba da se podnese garancija

^len 443

Carinskiot organ mo`e da go izzeme carinskiot dol`nik od obvrskata za podnesuvawe na garancija koga toa e propi{ano so odredbite na Carinskiot zakon ili na ovaa Uredba.

^len 444

Za privremeno ~uvawe na stoka carinskiot organ ne mo`e da go izzeme carinskiot dol`nik od obvrskata za podnesuvawe na garancija koga predmet na privremeno ~uvawe se tutunski proizvodi, alkohol i alkoholni pijalaci i nafteni derivati.

GLAVA 3

Poedine~na i op{ta garancija

^len 445

(1) Carinskiot dol`nik mo`e da podnese garancija za pla}awe na poedine~en dolg (vo ponatamo{niot tekst: poedine~na garancija) ili za pla}awe na site dolgovi koi nastanale ili mo`ele da nastanat vo odreden period, odnosno vo odredena carinska postapka (vo ponatamo{niot tekst: op{ta garancija).

(2) Na barawe na podnositelot mo`na e zamena na podnesenata garancija.

^len 446

Kako op{ta i poedne~na garancija mo`e da se upotrebuvaat vidovite garancii od ~len 208 od Carinskiot zakon.

^len 447

(1) Poedine~nata garancija carinskiot dol`nik ja podnesuva kaj nadle`niot carinskiot organ.

(2) Carinskiot dol`nik ja podnesuva op{tata garancija kaj Centralnata uprava na Carinskata uprava koja odlu~uva za visinata na garancijata.

Page 143: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 448

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava re{ava za prifa}aweto na garancijata so vnesuvawe na evidenten broj na obrazecot na podnesenata garancija. Evidentniot broj na prifatenata garancija e potrebno da se zapi{e vo carinskite dokumenti.

(2) Centralnata uprava na Carinskata uprava vedna{ gi izvestuva carinskite organi za prifatenite op{ti garancii.

(3) Carinskiot dol`nik vo carinskata postapkata mo`e da se povikuva na op{tata garancija od sledniot raboten den od denot koga garancijata e prifatena kako soodvetna.

^len 449

(1) Centralnata uprava na Carinskata uprava pri odlu~uvawe za visinata na iznosot na op{tata garancija go zema predvid obemot i na~inot na sproveduvawe na dotoga{nite carinski postapki kako i doverlivosta na carinskiot dol`nik.

(2) Pri utvrduvawe na obemot na sproveduvawe na dotoga{nite carinski postapki za carinskiot dol`nik, se zema predvid mese~niot prosek na presmetaniot dolg vo poslednite {est meseci pred podnesuvawe na garancijata, odnosno visinata na dolgot koj bi nastanal za stoka koja se nao|a vo postapka na privremen uvoz, uvoz za oblagoroduvawe, odnosno skladirawe, vo pogled na zaliha na stokata.

(3) Visinata na iznosot na op{tata garancija za dolgot utvrden soglasno stav (2) na ovoj ~len mo`e da se namali ako Centralnata uprava na Carinskata uprava oceni deka carinskiot dol`nik gi ispolnuva slednite kriteriumi:

- e doverliv i finansiski stabilen; - uredno gi ispolnuva obvrskite; - gi vodi site propi{ani evidencii koi davaat mo`nost za nepre~ena kontrola i - vo poslednite 3 godini da ne gi povredil carinskite i dano~nite propisi.

Iznosot na namalenata op{ta garancija ne mo`e da bide pomal od 30% od iznosot utvrden soglasno stav (2) na ovoj ~len.

(4) Visinata na op{tata garancija ne mo`e da bide pomala od 10.000 EVRA vo denarska protivvrednost.

^len 450

(1) So izdavawe na bankarskata garancija, bankata garant se obvrzuva da go plati garantiraniot iznos na dolgot, vklu~uvaj}i ja kamatata i nastanatite tro{oci vo postapkata na pla}awe, koj carinskiot dol`nik ne go platil.

(2) Rokot na va`nost na bankarskata garancija so koja se obezbeduva pla}aweto na mo`niot dolg ne mo`e da bide pokratok od 3 meseci, nitu pokratok od rokot vo koj toj dolg mo`e da nastane, prodol`en za 60 dena, odnosno prodol`en za 90 dena pri upotreba na carinski postapki so ekonomski efekt.

(3) Koga carinskiot dol`nik podnesuva nova bankarska garancija, dolgovite koi bile obezbedeni so prethodna garancija, a ne se vo celost podmireni ili mo`at da nastanat se obezbeduvaat so novata bankarska garancija koja }e ja podnese carinskiot dol`nik. Novata bankarska garancija treba da sodr`i klauzula deka od nea mo`e da se naplatat i dolgovite koi bile obezbedeni so prethodna garancija.

(4) Do istekot na rokot na va`nost na bankarskata garancija carinskiot dol`nik mo`e da podnese Aneks na bankarskata garancija za prodol`uvawe na rokot na va`nosta na istata. Aneksot za prodol`uvawe na bankarskata garancija treba da sodr`i klauzula

Page 144: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

deka od prodol`enata bankarska garancija mo`e da se naplatat i dolgovite koi bile obezbedeni so osnovnata bankarska garancija.

^len 451

(1) Bankarskata garancija so koja se obezbeduva dolg gi sodr`i slednite podatoci: a) broj na bankarska garancija odreden od strana na bankata garant; b) rok za upotreba na bankarskata garancija vo carinska postapka vo koj mo`e da

nastane dolg; v) rok na va`nost na bankarskata garancija; g) iznos do koj garantira bankata garant; d) odredbi za nejzina primena "na prv povik" i "bez prigovor"; |) podatoci za bankata-garant (naziv na bankata, nejziniot dano~en broj, sedi{te,

broj na `iro smetka i nadle`na institucija kaj koja se vodi `iro smetkata na bankata garant);

e) podatoci za carinskiot dol`nik (naziv, sedi{te i dano~en broj); `) datum i mesto na izdavawe na bankarskata garancija; z) naveduvawe na carinskata postapka za koja va`i garancijata i zabele{ka dali e

mo`no podnesenata bankarska garancija da se upotrebuva i za obezbeduvawe na dolg na drugi carinski dol`nici (na primer vo slu~aj na direktno ili indirektno zastapuvawe);

y) odredba za prevzemawe na garanciskite obvrski od prethodna garancija; i) potpis na ovlastenoto lice i pe~at na bankata garant.

(2) Bankata garant ja izdava bankarska garancija od stav (1) na ovoj ~len vo forma na obrazecot daden vo prilog 60 od ovaa Uredba. Bankarskata garancija se izdava vo dva primeroka.

^len 452

(1) Carinskiot dol`nik mo`e da podnese gotovinski depozit za obezbeduvawe na pla}awe na dolg taka, {to }e uplati sredstva na depozitna smetka koja ja opredeluva Centralnata uprava na Carinskata uprava.

(2) Carinskiot dol`nik dobiva potvrda za uplatenite sredstva na depozitnata smetka od stav (1) na ovoj ~len, koja gi sodr`i slednite podatoci:

a) broj na potvrdata; b) rok za upotreba na gotovinskiot depozit vo carinskata postapka ili ako mo`e

da se upotrebuva na neodredeno vreme se vpi{uva toj podatok; v) visina na iznosot na gotovinskiot depozit; g) podatoci za carinskiot dol`nik (naziv, sedi{te i dano~en broj); d) datum na uplata na sredstvata na depozitna smetka; |) carinska postapka za koja va`i gotovinskiot depozit i zabele{ka dali e mo`no

gotovinskiot depozit da se upotrebuva i za obezbeduvawe na dolg na drugi carinski dol`nici (na primer vo slu~aj na direktno i indirektno zastapuvawe);

e) naveduvawe na carinskite organi kaj koi mo`e da se upotrebuva gotovinskiot depozit za obezbeduvawe na pla}awe na dolg;

`) potpis na ovlasteno lice i pe~at na carinskiot organ.

(3) Potvrdata od stav (2) na ovoj ~len ja izdava Centralnata uprava na Carinskata uprava vo forma na obrazec daden vo Prilog 61 od ovaa Uredba.

Page 145: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(4) Carinskiot dol`nik go upla}a gotovinskiot depozit vo denari.

(5) Koga garancijata se dava so gotovinski depozit, carinskiot organ ne ispla}a kamata.

^len 453

Carinskiot dol`nik ne mo`e pove}e da go upotrebuva gotovinskiot depozit od denot koga podnel baraweto za vra}awe na uplatenite sredstva. Koga carinskiot dol`nik podnel barawe za delumno vra}awe na uplatenite sredstva mo`e od denot na podnesuvawe na baraweto i ponatamu da go upotrebuva gotovinskiot depozit samo vo visina na preostanatiot iznos.

^len 454

Carinskiot dol`nik koj podnel gotovinski depozit za obezbeduvawe na pla}awe na dolg vo carinska postapka na privremen uvoz na stoka, odnosno vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe ili vo druga odlo`uva~ka postapka, mo`e da bara vra}awe na depozitot po zavr{uvawe na navedenite carinski postapki, pod uslov tie postapki da bile zavr{eni soglasno carinskite propisi ili mo`niot dolg da e podmiren.

POGLAVJE 2

NASTANUVAWE NA CARINSKIOT DOLG

GLAVA 1

Propusti koi nemaat zna~itelno vlijanie na sproveduvaweto na privremenoto ~uvawe ili na carinskata postapka

^len 455

Se smeta deka propustite, vo smisla na ~len 219 stav (1) od Carinskiot zakon, nemaat zna~ajno vlijanie na pravilnoto sproveduvawe na privremenoto ~uvawe ili na predmetnata carinska postapka pod uslov: - tie da ne pretstavuvaat obid za bespravno iznesuvawe na stokata od pod carinski

nadzor, - tie da ne upatuvaat na o~igledna nebre`nost od strana na strankata, i - dopolnitelno da se izvr{eni site formalnosti neophodni za regulirawe na sostojbata

so stokata. Primeri za propusti od prviot podstav na ovoj ~len se:

1) pre~ekoruvawe na rokot dozvolen za odreduvawe na edno od carinski dozvolenite postapuvawa ili upotrebi za stokata koi se propi{ani za privremenoto ~uvawe ili za predmetnata carinska postapka, koga rokot bi bil prodol`en dokolku navremeno bilo podneseno barawe za prodol`uvawe na istiot;

2) za stoka stavena vo tranzitna postapka, neizvr{uvawe na edna od obvrskite predvideni so upotrebata na taa postapka, koga se ispolneti slednive uslovi: a. stokata stavena vo postapka stvarno bila stavena na uvid vo nepromeneta

sostojba kaj odredi{niot carinski organ; b. odredi{niot carinski organ bil vo mo`nost da se osigura deka na stokata i

bilo odredeno carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba ili bila privremeno ~uvana na krajot na tranzitnata operacija;

v. koga rokot odreden soglasno ~len 233 od ovaa Uredba ne bil zapazen, a stav (3) od toj ~len ne se primenuva, stokata bez ogled na toa bila stavena na uvid kaj odredi{niot carinski organ vo razumen rok;

Page 146: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

3) za privremeno ~uvana stoka ili stoka stavena vo postapka na carinsko skladirawe, rakuvawe koe {to ne e prethodno odobreno od strana na carinskiot organ, koga takvoto rakuvawe bi bilo odobreno dokolku bilo podneseno barawe;

4) za stoka stavena vo postapka na privremen uvoz, upotreba na stokata razli~na od dadenata vo odobrenieto, koga takvata upotreba bi bila odobrena za taa postapka dokolku bilo podneseno barawe;

5) za privremeno ~uvana stoka ili stoka stavena vo carinska postapka, premestuvawe bez odobrenie, pod uslov stokata da mo`e da se stavi na uvid na barawe na carinskiot organ;

6) za privremeno ~uvana stoka ili stoka stavena vo carinska postapka, iznesuvawe na stokata od carinskoto podra~je ili nejzino vnesuvawe vo slobodna zona od kontrolen tip I vo smisla na ~len 412 od ovaa Uredba ili vo sloboden sklad bez zavr{uvawe na potrebnite formalnosti;

7) za stoka ili proizvodi fizi~ki preneseni vo smisla na ~len 212 ili 322 od ovaa Uredba, neispolnuvawe na eden od uslovite pod koi se vr{i prenesuvaweto, pri {to se ispolneti slednive uslovi: a. strankata mo`e da mu doka`e na carinskiot organ deka stokata ili proizvodite

pristignale vo nazna~enite prostorii ili do nazna~enoto odredi{te, a vo slu~aj koga prenesuvaweto se vr{i soglasno ~len 212, 323 stav (2) ili 324 od ovaa Uredba, deka stokata ili proizvodite pravilno bile vneseni vo evidenciite koi{to se vodat vo nazna~enite prostorii ili vo nazna~enoto odredi{te, koga soglasno tie ~lenovi se bara takov vid na zapis vo evidencijata;

b. koga rokot naveden vo odobrenieto ne bil zapazen, a stokata ili proizvodite bez ogled na toa pristignale vo nazna~enite prostorii ili do nazna~enoto odredi{te vo razumen rok;

8) za stoka koja mo`e da bide pu{tena vo sloboden promet so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki od ~len 158 od Carinskiot zakon, postoewe na edna od situaciite od ~len 219 stav (1) to~ka a) ili b) od Carinskiot zakon koga predmetnata stoka privremeno se ~uva ili e vo druga carinska postapka pred nejzinoto pu{tawe vo sloboden promet;

9) pri uvoz za oblagoroduvawe i prerabotka pod carinska kontrola, pre~ekoruvawe na rokot dozvolen za podnesuvawe na izve{tajot za razdol`uvawe, koga rokot bi bil prodol`en dokolku navreme bilo podneseno barawe;

10) pre~ekoruvawe na rokot dozvolen za privremeno iznesuvawe od carinski sklad, koga rokot bi bil prodol`en dokolku navreme bilo podneseno barawe.

^len 456

Carinskiot organ smeta deka nastanal carinski dolg soglasno ~len 219 stav (1) od Carinskiot zakon, osven dokolku liceto, koe bi bilo dol`nik, ne doka`e deka uslovite propi{ani so ~len 455 od ovaa Uredba se ispolneti.

^len 457

Faktot deka propustite od ~len 455 od ovaa Uredba ne doveduvaat do nastanuvawe carinski dolg ne ja isklu~uva primenata na odredbite koi ovozmo`uvaat ukinuvawe i povlekuvawe na odobrenijata izdadeni za predmetnata carinska postapka.

GLAVA 2

Prirodna zaguba

Page 147: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 458

(1) Za primena ~len 221 od Carinskiot zakon, carinskiot organ, na barawe na strankata, gi zema predvid koli~inite koi nedostasuvaat sekojpat koga mo`e da se doka`e deka utvrdenata zaguba e rezulatat edinstveno na prirodata na stokata, a ne na nebre`nost ili manipulacija od nejzina strana.

(2) Nebre`nost ili manipulacija e sekoj propust vo zapazuvaweto na pravilata za transport, skladirawe, rakuvawe, prerabotka ili obrabotka na predmetnata stoka opredeleni od carinskiot organ ili koi proizleguvaat od voobi~aenata praksa.

^len 459

Koga }e utvrdi deka nema drugo objasnuvawe za zagubata, carinskiot organ mo`e strankata da ja oslobodi od obvrskata da doka`e deka stokata bila nepovratno zagubena od pri~ini koi se svojstveni za nejzinata priroda.

^len 460

Koga koli~inata na zagubata ja nadminuva koli~inata na zaguba koja e voobi~aena vo praksata za odreden vid na stoka i dokolku strankata ne doka`e deka zaradi posebni okolnosti stvarno nastanala zaguba pogolema od voobi~aenata carinskiot organ pri odreduvawe na carinskiot dolg ja zema predvid voobi~aenata zaguba.

GLAVA 3

Stoka vo posebni situacii

^len 461

Podnesuvaweto na carinska deklaracija za predmetnata stoka, ili nekoe drugo dejstvie so ist praven efekt, i podnesuvawe na dokument za zaveruvawe od strana na nadle`nite organi, se smeta za otstranuvawe na stoka od pod carinski nadzor vo smisla na ~len 218 stav (1) od Carinskiot zakon, koga ovie dejstvija predizvikuvaat na stokata nepravilno da i se pripi{e carinski status na doma{na stoka.

Vo slu~aj na avionski kompanii na koi im e odobrena upotreba na poednostavena tranzitna postapka so upotreba na elektronski manifest, se smeta deka stokata ne e otstraneta od pod carinski nadzor, ako na inicijativa ili vo ime na strankata so taa stoka se postapuva vo soglasnost so nejziniot status kako stranska stoka, pred carinskite organi da pronajdat postoewe na bilo kakva neregularna situacija i ako odnesuvaweto na strankata ne uka`uva na bilo kakvo nezakonsko rabotewe.

^len 462

Koga nastanal carinski dolg pri uvoz soglasno ~lenovite 217, 218, 219 ili 220 od Carinskiot zakon, a uvoznite dava~ki se plateni, taa stoka se smeta za doma{na stoka za koja ne e potrebna deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet. Odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na propisite koi se odnesuvaat na zabrani ili ograni~uvawa koi mo`e da se primenat za predmetnata stoka.

^len 463

Odzemaweto na stoka soglasno ~len 247 stav (1) to~ka v) i g) od Carinskiot zakon nema vlijanie vrz carinskiot status na predmetnata stoka.

Page 148: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 464 (1) Stranska stoka koja e otstapena vo korist na dr`avata ili privremeno odzemena ili odzemena se smeta deka e deklarirana za postapka na carinsko skladirawe. (2) Stokata od stav (1) na ovoj ~len carinskiot organ mo`e da ja prodade samo pod uslov, kupuva~ot vedna{ da gi izvr{i formalnostite za odreduvawe na carinsko dozvoleno postapuvawe ili upotreba na stokata.

Koga vo proda`nata cena se vklu~eni uvoznite dava~ki, se smeta deka proda`bata e ednakva so pu{tawe vo sloboden promet, a carinskiot organ samiot gi presmetuva dava~kite i gi evidentira. (3) Koga carinskiot organ }e odlu~i stokata od stav (1) na ovoj ~len da ne ja prodava tuku da postapi na nekoj drug na~in, mora bez odlagawe da se izvr{at formalnostite za odreduvawe na edno od carinski dozvolenite postapuvawa ili upotrebi na stokata propi{ani so ~len 4 to~ka 14 podto~ka a), b), v) i g) od Carinskiot zakon.

POGLAVJE 3

PRESMETKA I NAPLATA NA IZNOSOT NA CARINSKIOT DOLG

^len 465

(1) Carinskiot organ na soodveten na~in i vo najkratok vremenski rok, mu ja soop{tuva na carinskiot dol`nik visinata na carinskiot dolg koja toj treba da go plati (presmetka na carinski dolg).

(2) Koga carinskiot dolg e presmetan vo carinskata deklaracija, carinskiot organ dostavuva izvestuvawe do carinskiot dol`nik soglasno stav (1) od ovoj ~len samo vo slu~aj koga iznosot na carinskiot dolg presmetan od carinskiot organ otstapuva od iznosot koj go presmetal deklarantot vo carinskata deklaracija.

^len 466

Za den na pla}awe na carinski dolg se smeta denot koga bankata ili druga finansiska organizacija ovlastena za sproveduvawe na raboti na platen promet go potvrduva pla}aweto.

^len 467

(1) Ako carinskiot dol`nik ne go plati presmetaniot carinski dolg vo propi{aniot rok, carinskiot organ mu pra}a na carinskiot dol`nik pregled na dospeani neplateni obvrski, zaedno so opomena deka vo slu~aj ako carinskiot dol`nik svojot dolg ne go podmiri vo rok od dva rabotni dena, }e go naplati od bankarskata garancija.

(2) Tro{ocite vo vrska so opomenata gi pla}a carinskiot dol`nik.

POGLAVJE 4

NAPLATA NA CARINSKIOT DOLG OD GARANCIJA

^len 468

(1) Bankarskata garancijata se naplatuva vo soglasnost so propisite za naplata od bankarska garancija "na prv povik" i "bez prigovor".

(2) Carinskiot dolg od gotovinski depozit se napla}a taka {to presmetaniot iznos na carinskiot dolg se evidentira vo smetkovodstvenata evidencija na carinskiot organ.

^len 469

Page 149: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Carinskiot organ ne mora da evidentira dava~ki ~ij iznos e pomal od 10 EVRA vo denarska protivvrednost.

(2) Nema da se vr{i dopolnitelna presmetka i naplata na uvoznite ili izvoznite dava~ki, koga iznosot po edna presmetka e pomal od 10 EVRA vo denarska protivvrednost.

(3) Nema da se vr{i prisilna naplata na neplateni uvozni ili izvozni dava~ki, koga iznosot vo koj e vklu~ena kamatata, na denot na odlu~uvawe za prisilna naplata, e pomal od 10 EVRA vo denarska protivvrednost.

POGLAVJE 5

VRA]AWE ILI PROSTUVAWE NA UVOZNI ILI IZVOZNI DAVA^KI

GLAVA 1

Op{ti odredbi

^len 470

(1) Poimite od ova poglavje go imaat slednovo zna£ewe: a) "carinski organ na evidentirawe" e carinskiot organ preku kogo bile

evidentirani uvoznite ili izvoznite dava~ki ~ie vra}awe ili prostuvawe se bara;

b) "carinski organ koj odlu~uva" e carinskiot organ nadle`en da odlu~uva po barawe za vra}awe ili prostuvawe na izvozni ili uvozni dava~ki;

v) "nadzoren carinski organ" e carinskiot organ koj e nadle`en za stokata koja dovela do evidentirawe na uvozni ili izvozni dava~ki ~ie vra}awe ili prostuvawe se bara. Ovoj carinski organ izvr{uva opredeleni proverki potrebni za procenka na baraweto;

g) "carinski organ za sproveduvawe" e carinskiot organ koj gi primenuva merkite potrebni za da se osigura deka odlukata za vra}awe ili prostuvawe na uvozni ili izvozni dava~ki e pravilno sprovedena.

(2) Funkciite na carinskiot organ na evidentirawe, carinskiot organ koj odlu~uva, nadzorniot carinski organ i carinskiot organ za sproveduvawe mo`e da se izvr{uvaat celosno ili delumno od ist carinski organ.

GLAVA 2

Odredbi za sproveduvawe na ~lenovite 250 do 253 od Carinskiot zakon

Oddel 1

Barawe

^len 471

(1) Barawe za vra}awe ili prostuvawe na izvozni ili uvozni dava~ki, vo ponatamo{niot tekst "barawe za vra}awe ili prostuvawe" se podnesuva od liceto koe gi platilo ili koe e odgovorno za pla}awe na tie dava~ki ili od licata koi gi prezele negovite prava i obvrski. Barawe za vra}awe ili prostuvawe mo`e da podnese i zastapnik na liceto ili licata od ovoj stav.

(2) Barawe za vra}awe ili prostuvawe se podnesuva vo eden original i edna kopija, vo forma na obrazec i soglasno zabele{kite dadeni vo Prilog 62 od ovaa Uredba.

Me|utoa, barawe za vra}awe ili prostuvawe mo`e da se podnese vo slobodna pismena forma, na barawe na liceto ili licata od stav (1) na ovoj ~len, pod uslov da gi sodr`i podatocite od navedeniot Prilog.

Page 150: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

^len 472

(1) Barawata za vra}awe ili prostuvawe, pridru`uvani od dokumentite potrebni za odlu~uvawe, se podnesuvat kaj carinskiot organ na evidentirawe, osven dokolku ne e opredelen drug carinski organ za ovaa cel. Toj carinski organ po prifa}aweto vedna{ gi prosleduva barawata do carinskiot organ koj odlu~uva dokolku samiot ne e opredelen za toa.

(2) Carinskiot organ od stav (1) na ovoj ~len gi zapi{uva datumot na prifa}awe na originalot i kopijata od baraweto. Kopijata ja vra}a do baratelot.

^len 473

(1) Carinskiot organ od ~len 472 od ovaa Uredba, mo`e da prifati barawe koe ne gi sodr`i site podatoci od obrazecot od ~lenot 471 stav (2) od ovaa Uredba. Me|utoa baraweto treba da gi sodr`i najmalku podatocite koi se vnesuvaat vo rubrikite 1 do 3 i 7 od obrazecot.

(2) Koga se primenuva stav (1) od ovoj ~len, navedeniot carinski organ opredeluva rok za dostavuvawe na nekoi od podatocite i/ili dokumentite koi nedostasuvaat.

(3) Koga rokot opredelen od carinskiot organ soglasno stav (2) od ovoj ~len ne se zapazi, baraweto se smeta za povle~eno.

Baratelot za ova se informira bez odlo`uvawe.

Oddel 2

Postapka za odobruvawe na vra}awe ili prostuvawe

^len 474

Carinskiot organ koj odlu~uva mo`e, pred da odlu~uva po baraweto za vra}awe ili prostuvawe, da odobri da se zavr{at carinskite formalnosti od koi mo`e da zavisi odredeno vra}awe ili prostuvawe. Takvoto odobruvawe so ni{to ne vlijae na donesuvaweto na odlukata na carinskiot organ po baraweto.

^len 475

Do donesuvaweto na odlukata po baraweto za vra}awe ili prostuvawe, stokata za koja e pobarano vra}awe ili prostuvawe na dava~ki ne smee da se prenese na mesto razli~no od mestoto koe e navedeno vo baraweto osven dokolku baratelot prethodno ne go izvesti carinskiot organ od ~len 472 od ovaa Uredba, koj od svoja strana go informira carinskiot organ koj odlu~uva. Odredbite od ovoj ~len ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 474 od ovaa Uredba.

^len 476

(1) Koga baraweto za vra}awe ili prostuvawe se odnesuva na slu~aj koga treba da se dobijat dopolnitelni podatoci ili koga stokata treba da se pregleda so cel da se utvrdi deka uslovite za vra}awe ili prostuvawe propi{ani so Carinskiot zakon i so ova Poglavje se ispolneti, carinskiot organ koj odlu~uva prezema merki potrebni za toa, ako e potrebno baraj}i pomo{ od nadzorniot carinski organ, naveduvaj}i go vidot na podatocite koi treba da se dobijat ili vidot na proverkite koi treba da se izvr{at.

Page 151: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(2) Nadzorniot carinski organ odgovara vedna{ na ova barawe i gi prosleduva dobienite podatoci i razultatite od izvr{enite proverki do carinskiot organ koj odlu~uva.

^len 477

(1) Koga carinskiot organ koj odlu~uva gi ima site potrebni podatoci, ja donesuva svojata odluka po baraweto za vra}awe ili prostuvawe vo pismena forma.

(2) Koga baraweto e odobreno, odlukata gi sodr`i site podatoci potrebni za nejzino izvr{uvawe.

Vo zavisnost od okolnostite vo odlukata treba da bidat navedeni site ili nekoi od slednive podatoci: a) podatocite potrebni za identifikacija na stokata za koja odlukata se odnesuva; b) osnovot za vra}awe ili prostuvawe na uvoznite ili izvoznite dava~ki i povikuvawe na

soodveten ~len od Carinskiot zakon, i koga e toa potrebno, soodveten ~len od ova Poglavje;

v) upotrebata koja za stokata mo`e da bide odredena ili odredi{teto kade stokata mo`e da bide pratena, vo zavisnost od mo`nostite koi se na raspolagawe za konkretniot slu~aj soglasno Carinskiot zakon, i koga e toa potrebno vrz osnova na posebno odobrenie od strana na carinskiot organ koj odlu~uva;

g) rokot za zavr{uvawe na formalnostite od koi zavisi vra}aweto ili prostuvaweto na izvoznite ili uvoznite dava~ki;

d) izjava deka uvoznite ili izvoznite dava~ki nema da bidat vrateni ili prosteni se dodeka carinskiot organ za sproveduvawe ne go izvesti carinskiot organ koj odlu~uva deka formalnostite od koi zavisi vra}aweto ili prostuvaweto se zavr{eni;

|) podatoci za bilo koi uslovi i barawa na koi stokata podle`i do sproveduvaweto na odlukata;

e) izvestuvawe so koe prima~ot se izvestuva deka pri stavawe na uvid na stokata treba da go podnese originalot na odlukata do carinskiot organ za sproveduvawe.

^len 478

(1) Carinskiot organ za sproveduvawe prezema ~ekori da obezbedi: - deka uslovite i barawata od ~len 477 stav (2) to~ka |) od ovaa Uredba, se

ispolneti, - deka vo site slu~ai stokata navistina se upotrebuva na na~inot, ili e pratena

do odredi{teto, nazna~eni vo odlukata za vra}awe ili prostuvawe na uvozni ili izvozni dava~ki.

(2) Koga vo odlukata se naveduva deka stokata mo`e da se stavi i vo carinski sklad, slobodna zona ili sloboden sklad, i prima~ot ja upotrebuva ovaa mo`nost, potrebnite formalnosti treba da se izvr{at kaj carinskiot organ za sprovdeduvawe.

(3) Koga carinskiot organ za sproveduvawe utvrdi deka se ispolneti uslovite od stav (1) na ovoj ~len, toj istoto go potvrduva vo propi{ana forma do carinskiot organ koj odlu~uva.

^len 479

Koga e odobreno barawe za vra}awe ili prostuvawe na dava~ki, a po priemot na potvrdata od ~len 478 stav (3) od ovaa Uredba, carinskiot organ koj odlu~uva bez odlagawe stava

Page 152: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

klauzula za izvr{nost na odlukata i se sproveduva vra}aweto ili prostuvaweto na predmetnite dava~ki.

Vra}aweto na predmetnite dava~ki ne mo`e da se izvr{i ako liceto na koe glasi odlukata ima bilo kakvi nepodmireni, a dospeani obvrski po osnov na uvozni ili izvozni dava~ki. Iznosot odobren za vra}awe i dospeanite obvrski vo ovoj slu~aj se prebivaat po slu`bena dol`nost.

^len 480

Koga baraweto za vra}awe ili prostuvawe e izgotveno vrz osnova na postoewe na namalena ili uvozna dava~ka nula vo ramkite na tarifna kvota, tarifen plafon ili drug preferencijalen tarifen tretman vo momentot na prifa}awe na deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet, vra}aweto ili prostuvaweto se odobruva samo koga, vo vremeto na podnesuvawe na baraweto za vra}awe ili prostuvawe pridru`eno so potrebnite dokumenti, e ispolnet uslovot: - vo slu~aj na tarifna kvota, koli~inata na tarifnata kvota da ne e iscrpena, - za drugi slu~ai, uvoznite dava~ki koi pretstavuvaat dolg spored zakon da ne se

povtorno vospostaveni.

Ako uslovite propi{ani so ovoj stav ne se ispolneti, vra}awe ili prostuvawe sekako se odobruva koga neprimenuvaweto na namalena ili uvozna dava~ka nula za stokata bilo rezultat na gre{ka od strana na carinskiot organ i deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet gi sodr`ela site podatoci i bila pridru`ena so site dokumenti potrebni za primena na namalena ili uvozna dava~ka nula.

^len 481

Carinskiot organ koj odlu~uva go odobruva vra}aweto ili prostuvaweto koga: a) baraweto e pridru`eno so uverenie za poteklo, uverenie za dvi`ewe ili drug soodveten

dokument so koj se doka`uva deka uvezenata stoka, vo momentot na prifa}awe na carinskata deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet, gi ispolnuvala uslovite za dobivawe na status na doma{na stoka, preferencijalen tarifen tretman ili povlasten tarifen tretman zaradi vidot na stokata;

b) podneseniot dokument od to~ka a) na ovoj ~len se odnesuva isklu~ivo na predmetnata stoka;

v) site uslovi za prifa}awe na podneseniot dokument od to~ka a) na ovoj ~len se ispolneti;

g) site drugi uslovi za odobruvawe na status na doma{na stoka, preferencijalen tarifen tretman ili povlasten tarifen tretman zaradi vidot na stokata se ispolneti.

Vra}aweto ili prostuvaweto se vr{i po stavawe na uvid na stokata. Koga stokata ne mo`e da se stavi na uvid na carinskiot organ za sproveduvawe, carinskiot organ koj odlu~uva, odobruva vra}awe ili prostuvawe samo koga ima podatoci koi nedvosmisleno doka`uvaat deka uverenieto ili dokumentot podnesen po carineweto se odnesuva na taa stoka.

^len 482

Uvoznite dava~ki ne se vra}aat nitu prostuvaat soglasno ~len 252 od Carinskiot zakon koga: - postoeweto na nedostatoci na stokata bilo zemeno predvid vo so~inuvaweto na

uslovite na dogovorot, a osobeno na cenata, pod koi stokata bila stavena vo carinska postapka za koja postoi obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki,

Page 153: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- uvoznikot ja prodava stokata otkako bilo utvrdeno deka taa e so nedostatoci ili deka ne e vo soglasnost so uslovite od dogovorot.

^len 483

(1) Carinskiot organ koj odlu~uva, opredeluva kraen rok ne podolg od 2 meseca od denot na izvestuvaweto za odlukata za vra}awe ili prostuvawe na uvozni ili izvozni dava~ki za zavr{uvawe na carinskite formalnosti koi treba da se izvr{at za vra}aweto ili prostuvaweto na dva~kite. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat primenata na ~len 489 stav (1) to~ka v) od ovaa Uredba.

(2) Nezapazuvaweto na krajniot rok od stav (1) na ovoj ~len doveduva do gubewe na pravoto za vra}awe ili prostuvawe osven koga strankata koja e zasegnata so odlukata }e doka`e deka bila spre~ena da go zapazi ovoj kraen rok zaradi nepredvidlivi okolnosti ili vi{a sila.

^len 484

Koga od uni{tuvaweto na stokata, odobreno od carinskiot organ koj odlu~uva, ima otpadoci ili ostatotoci, tie se smetaat za stranska stoka otkako bilo odlu~eno da se prifati baraweto za vra}awe ili prostuvawe.

^len 485

Koga e dadeno odobrenieto od ~len 252 stav (2) to~ka b) od Carinskiot zakon, carinskiot organ gi prezema site potrebni ~ekori za da obezbedi stokata stavena vo carinski sklad, slobodna zona ili sloboden sklad da mo`e podocna da se prepoznae kako stranska stoka.

^len 486

Koga samo eden ili pove}e delovi ili komponenti od nekoj proizvod, a ne celiot, se izvezuvaat, povtorno izvezuvaat ili se uni{tuvaat ili im se odreduva drugo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, iznosot koj se vra}a ili prostuva e razlikata me|u iznosot na uvoznite dava~ki za celiot proizvod i iznosot na uvoznite dava~ki koi bi se naplatile na ostatokot od proizvodot dokolku toj bi bil staven vo nepromeneta sostojba vo carinska postapka za koja ima obvrska za pla}awe na takvi dava~ki na denot na takvoto stavawe na celiot proizvod.

^len 487

Uvozni ili izvozni dava~ki se vra}aat ili prostuvaat soglasno ~len 254 od Carinskiot zakon samo dokolku iznosot koj se vra}a ili koj se prostuva go nadminuva iznostot od 10 EVRA vo denarska protivvrednost.

GLAVA 3

Posebni odredbi vo vrska so primena na ~lenot 253 od Carinskiot zakon

^len 488

(1) Koga carinskiot organ koj odlu~uva utvrdil deka baraweto za vra}awe ili prostuvawe koe e podneseno soglasno ~len 253 stav (2) od Carinskiot zakon:

- e izgotveno vrz osnov koj odgovara na edna od okolnostite od ~len 489 do 491 od ovaa Uredba i deka tie ne se predizvikani od nameri za mamewe ili od

Page 154: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

o~igledna nebre`nost od strana na strankata, toj go vra}a ili prostuva iznosot na predmetnite uvozni ili izvozni dava~ki,

- e izgotveno vrz osnov koj odgovara na edna od okolnostite od ~len 492 od ovaa Uredba, toj ne go vra}a ili prostuva iznosot na predmetnite uvozni ili izvozni dava~ki.

(2) Poimot "stranka" od ~len 253 stav (1) od Carinskiot zakon i od ovoj ~len e liceto ili licata od ~len 471 stav (1) od ovaa Uredba ili nivnite zastapnici i sekoe drugo lice koe bilo vklu~eno vo zavr{uvaweto na carinskite formalnosti koi se odnesuvaat na predmetnata stoka ili koe gi dalo upatstvata potrebni za zavr{uvawe na ovie formalnosti.

^len 489

(1) Uvozni dava~ki se vra}aat ili prostuvaat koga: a) stranska stoka stavena vo carinska postapka so celosno ili delumno

osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki ili stoka pu{tena vo sloboden promet so povlasten tarifen tretman vo zavisnost od nejzinata krajna upotreba e ukradena, pod uslov stokata da e brzo pronajdena i stavena povtorno, nepromeneta kakva {to bila vo momentot koga bila ukradena, vo nejzinata prvobitna carinska sostojba;

b) stranska stoka nenamerno povle~ena od carinskata postapka so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki vo koja bila stavena, pod uslov vedna{ po otkrivawe na gre{kata da e stavena povtorno, nepromeneta kakva {to bila vo momentot koga bila povle~ena, vo nejzinata prvobitna carinska sostojba;

v) postojat tehni~ki pre~ki za rakuvawe so mehanizmot za otvarawe na transportnite sredstva na koi se nao|a stokata koja{to prethodno bila pu{tena vo sloboden promet i od taa pri~ina taa ne mo`e da se istovari pri pristignuvaweto do nejzinoto odredi{te, pod uslov istata bez odlagawe povtorno da se izveze;

g) stoka koja prvobitno bila pu{tena vo sloboden promet, potoa bila dopolnitelno vratena do stranskiot ispora~atel, vo postapka na izvoz za oblagoroduvawe, za da mu se ovozmo`i besplatno da gi otstrani nedostatocite koi postoele pred pu{taweto na stokata (duri i ako bile otkrieni po pu{taweto na stokata) ili da ja dovede vo sostojba koja gi zadovoluva uslovite i koja e vo soglasnost so odredbite od dogovorot pod koj taa bila pu{tena vo sloboden promet, a ispora~atelot odlu~il kone~no da ja zadr`i stokata zatoa {to ne e vo sostojba da gi otstrani nedostatocite ili zatoa {to toa ne bi bilo ekonomski isplatlivo;

d) se otkrilo, po odluka na carinskiot organ da izvr{i dopolnitelno evidentirawe na uvoznite dava~ki koi se napla}aat za stoka pu{tena vo sloboden promet so celosno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki, deka predmetnata stoka bila povtorno izvezena od carinskoto podra~je bez carinski nadzor, pod uslov da se utvrdilo deka glavnite uslovi za vra}awe ili prostuvawe na uvoznite dava~ki propi{ani so carinskiot zakon navistina bi se ispolnile vo momentot na povtoren izvoz, dokolku iznosot bi bil naplaten pri pu{tawe na stokata vo sloboden promet;

|) nadle`en sud zabranil trguvawe so stoka, prethodno stavena vo carinska postapka vo koja strankata e obvrzana da gi plati uvoznite dava~ki pod redovni uslovi, i taa stoka e povtorno izvezena od carinskoto podra~je ili uni{tena pod carinski nadzor, pod uslov da se utvrdi deka predmetnata stoka navistina ne bila upotrebena vo Republika Makedonija;

Page 155: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

e) stoka stavena vo carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki, plateni po sopstvena inicijativa od deklarantot koj e ovlasten za toa i, iako ne po vina na deklarantot ne bilo mo`no taa da se ispora~a do prima~ot;

`) stokata ispra}a~ot po gre{ka ja pratil do pogre{en prima~; z) utvrdeno e deka stokata e nesoodvetna za upotrebata za koja prima~ot ja

namenil, zaradi o~igledna fakti~ka gre{ka vo negovata nara~ka; y) po pu{taweto vo carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki,

utvrdeno e deka stokata vo momentot na nejzinoto pu{tawe ne bila vo soglasnost so va`e~kite propisi koi se odnesuvaat na nejzinata upotreba ili trguvawe so nea i zatoa ne mo`e da se upotrebuva za celite nameneti od prima~ot;

i) upotrebata na stokata od prima~ot za namenetata cel e spre~ena ili zna~itelno ograni~ena so op{ti merki doneseni od strana na nadle`en organ po denot na pu{tawe vo carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki;

j) celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki, pobarano od strankata soglasno va`e~kite odredbi ne mo`e, ne po vina na strankata, da se odobri od carinskiot organ, koj soodvetno gi evidentira uvoznite dava~ki za koi nastanala obvrska za pla}awe;

k) stokata pristignala do prima~ot po rokot na zadol`itelnata isporaka soglasno dogovorot pod koj taa bila stavena vo carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki;

l) stokata ne mo`ela da se prodade vo carinskoto podra~je i besplatno bila ispora~ana do humanitarni ili dobrotvorni organizacii koi: - gi vr{at svoite aktivnostite vo druga zemja, pod uslov da imaat

registrirano pretstavni{tvo vo Republika Makedonija, ili - gi vr{at svoite aktivnosti vo carinskoto podra~je, pod uslov da mo`e da im

bide odobreno osloboduvawe pri pu{tawe vo sloboden promet na sli~na stoka od drugi zemji;

q) carinskiot dolg nastanal na poinakov na~in od onoj od ~len 216 od Carinskiot zakon i strankata e vo mo`nost da podnese uverenie za poteklo, uverenie za dvi`ewe ili drug soodveten dokument so koj se doka`uva deka dokolku uvoznata stoka bila stavena vo sloboden promet taa bi mo`ela da dobie status na doma{na stoka ili preferencijalen tarifen tretman, pod uslov ostanatite uslovi od ~len 481 od ovaa Uredba da bile ispolneti.

(2) Vra}aweto ili prostuvaweto na uvozni dava~ki vo slu~aite od stav (1) to~ka v) i |) do l) od ovaa Uredba, osven koga stokata e uni{tena po nalog na nadle`en organ, e usloveno so nivnoto povtorno izvezuvawe od carinskoto podra~je pod nadzor na carinski organ.

Po barawe, carinskiot organ koj odlu~uva, dozvoluva stokata namesto povtorno da se izveze da bide uni{tena ili stavena vo postapka na tranzit, vo carinski sklad, vo slobodna zona ili vo sloboden sklad.

Stokata na koja treba da i se odredi edno od ovie postapuvawa se smeta za stranska stoka.

Vo vakov slu~aj, carinskot organ gi prezema site potrebni merki da obezbedi stokata stavena vo carinski sklad, slobodna zona ili sloboden sklad da mo`e podocna da se prepoznae kako stranska stoka.

(3) Dopolnitelno, na nadzorniot carinski organ treba da mu se doka`e deka stokata nitu bila upotrebena nitu prodadena pred nejziniot povtoren izvoz.

^len 490

Page 156: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) Uvoznite dava~ki se vra}aat ili prostuvaat koga: a) stoka stavena po gre{ka vo carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni

dava~ki, e povtorno izvezena od carinskoto podr~je, bez prethodno da bila stavena vo carinskata postapka vo koja trebalo da bide stavena, pod uslov da se ispolneti ostanatite uslovi propi{ani so ~len 251 od Carinskiot zakon;

b) stokata e povtorno izvezena ili uni{tena soglasno so ~len 252 stav (2) to~ka b) od Carinskiot zakon bez carinski nadzor, pod uslov da se ispolneti ostantite uslovi od navedeniot ~len;

v) stokata e povtorno izvezena ili uni{tena bez carinski nadzor soglasno ~len 489 stav (1) to~ka v) i |) do l) od ovaa Uredba, pod uslov da se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 489 stav (2) i stav (3) od ovaa Uredba.

(2) Vra}aweto ili prostuvaweto na uvozni dava~ki vo okolnostite od stav (1) na ovoj ~len e usloveno so:

a) podnesuvawe na site potrebni dokazi za da se ovozmo`i carinskiot organ koj odlu~uva samiot da se uveri deka stokata za koja se bara vra}awe ili prostuvawe: - navistina bila povtorno izvezena od carinskoto podra~je, ili - bila uni{tena pod nadzor na organite ili licata nadle`ni za slu`beno

potvrduvawe na takvoto uni{tuvawe; b) vra}awe do carinskiot organ koj odlu~uva na sekoj dokument so koj se potvrduva

doma{niot status na predmetnata stoka so koj taa stoka mo`ela da go napu{ti carinskoto podra~je, ili podnesuvawe na kakov bilo dokaz koj carinskiot organ, koj donesuva odluka, go smeta za potreben za da se uveri deka predmetniot dokument ne mo`e dopolnitelno da se upotrebi za kakov bilo uvoz na stoka vo Republika Makedonija.

^len 491

(1) Za primena na ~len 490 stav (2) od ovaa Uredba: a) dokaz potreben za da mu se ovozmo`i na carinskiot organ koj odlu~uva samiot da

se uveri deka stokata za koja se bara vra}awe ili prostuvawe navistina bila povtorno izvezena od carinskoto podra~je e podnesuvaweto od strana na baratelot na: - originalna deklaracija za izvoz na stokata od carinskoto podra~je ili

nejzina zaverena kopija i - potvrda od carinskiot organ preku koj stokata stvarno go napu{tila

carinskoto podra~je. Koga takva potvrda ne mo`e da se podnese, dokaz deka stokata go napu{tila carinskoto podra~je mo`e da se podnese vo forma na: - potvrda od carinskiot organ na odredi{nata stranska zemja so koja se

potvrduva deka stokata pristignala, ili - originalna carinska deklaracija za stokata izgotvena vo odredi{nata

stranska zemja ili nejzina zaverena kopija. Ovie dokumenti treba da se pridru`eni od administrativni i komercijalni dokumenti koi mu ovozmo`uvaat na carinskiot organ koj odlu~uva da proveri deka stokata izvezena od carinskoto podra~je, e istata koja {to bila deklarirana za carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki, i toa: - originalna deklaracija za navedenata postapka ili nejzina zaverena kopija i - koga carinskiot organ koj odlu~uva smeta deka toa e potrebno, administrativni

ili komercijalni dokumenti (kako {to se fakturi, podatoci za isporakata, tranzitni dokumenti ili uverenija za zdrastvena ispravnost) vo koi ima

Page 157: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

celosen opis na stokata (trgovski opis, koli~ini, oznaki i drugi podatoci za identifikacija) koi bile podneseni so deklaracijata za navedenata postapka ili so deklaracijata za izvoz od carinskoto podra~je ili carinskata deklaracija izgotvena za taa stoka vo odredi{nata stranska zemja, vo zavisnost od slu~ajot;

b) dokaz potreben za da mu se ovozmo`i na carinskiot organ koj odlu~uva samiot da se uveri deka stokata za koja se bara vra}awe ili prostuvawe bila stvarno uni{tena pod nadzor na organite ili licata nadle`ni za slu`beno potvrduvawe na takvoto uni{tuvawe e podnesuvaweto od strana na baratelot na: - originalen zapisnik ili izvestuvawe za uni{tuvaweto izgotveno od

organite pod ~ij nadzor stokata e uni{tena ili nivna zaverena kopija, ili - potvrda izgotvena od lice nadle`no za potvrduvawe na uni{tuvaweto

pridru`uvana so dokaz za negovoto ovlastuvawe. Ovie dokumenti sodr`at dovolno celosen opis na uni{tenata stoka (trgovski opis, koli~ini, oznaki i drugi podatoci za identifikacija) koi mu ovozmo`uvaat na carinskiot organ da se uveri, preku sporedba so podatocite navedeni vo deklaracijata za carinskata postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki i pridru`nite komercijalni dokumenti (kako {to se fakturi, podatoci za isporakata, itn.) deka uni{tenata stoka e istata koja{to bila deklarirana za navedenata postapka.

(2) Koga dokazite od stav (1) na ovoj ~len se nedovolni i ne mu ovozmo`uvaat na carinskiot organ koj odlu~uva da donese odluka, so celosno poznavawe na faktite, za slu~ajot koj {to mu e podnesen, ili koga opredeleni dokazi se nedostapni, takvite dokazi mo`e da se nadopolnat ili zamenat so nikoi drugi dokumenti koi navedeniot carinski organ gi smeta za potrebni.

^len 492

Uvoznite dava~ki nema da se vratat ili prostat koga, vo zavisnost od slu~ajot, edinstven osnov za vra}awe ili prostuvawe vo baraweto e: a) povtoren izvoz od carinskoto podra~je na stoka prethodno stavena vo carinska postapka

so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki, od pri~ini razli~ni od onie od ~len 251 ili 252 od Carinskiot zakon ili vo ~len 489 ili 490 od ovaa Uredba, a posebno zaradi neuspe{na proda`ba;

b) uni{tuvawe, od bilo koja pri~ina, osven ako ne e poinaku izre~no propi{ano spored va`e~kite propisi, na stoka stavena vo carinska postapka so obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki po nejzinoto pu{tawe od carinskiot organ;

v) podnesuvawe, za da se dobie preferencijalen tarifen tretman za stokata deklarirana za pu{tawe vo sloboden promet, na dokumenti za koi dopolnitelno e otkrieno deka se krivotvoreni, falsifikuvani, ili neva`e~ki za taa cel, duri i vo slu~aite koga takvi dokumenti bile podneseni dobronamerno.

DEL 5

Zavr{ni odredbi

^len 493

Prilozite od ovaa Uredba se sostaven del na ovaa Uredba.

^len 494

Page 158: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Ovaa Uredba vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 01 januari 2006 godina.

Page 159: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 1 BARAWE ZA ZADOL@ITELNA TARIFNA INFORMACIJA (ZTI)

BARAWE ZA ZADOL@ITELNA TARIFNA INFORMACIJA(ZTI)

1. Podnositel na barawe (naziv i sedi{te) Telefon br: Faks br: Dano~en br:

Za slu`bena upotreba Broj na priem:

Datum na priem: den mesec godina Broj na ZTI:

Datum na izdavawe: den mesec godina

Carinski slu`benik : 2. Imatel na informacija (naziv i sedi{te) (doverlivo)

Telefon br: Faks br: Dano~en br:

Va`na zabele{ka So potpi{uvaweto na baraweto, podnositelot na baraweto ja prifa}a odgovornosta za to~nosta i potpolnosta na podatocite koi se sodr`ani vo ovoj obrazec kako i na sekoj dokument prilo`en kako potkrepa na ovie podatoci. Podnositelot na baraweto prifa}a informaciite i site fotografii da bidat staveni vo javno dostapna baza na podatoci na Carinskata uprava.

3. Zastapnik (naziv i sedi{te)

Telefon br: Faks br: Dano~en br:

4. Povtorno izdavawe na ZTI Ako podnesuvate barawe za povtorno izdavawe na ZTI, popolnete ja ovaa rubrika.

Broj na ZTI:

So va`nost od: den mesec godina Tarifna oznaka: ____________________________

6. Tip na transakcija Dali ova barawe e povrzano so konkreten uvoz ili izvoz

Da Ne

5.Carinska nomenklatura Navedete spored koja nomeklatura barate da bidat rasporedeni stokite:

Harmoniziran Sistem (HS)

Kombinirana Nomenklatura (KN)

Nomenklatura na Carinskata tarifa

Druga (da se navede) : ___________________________________

7. Predlo`eno rasporeduvwe Navedete kade spored Va{e mislewe stokite treba da se rasporedat. Tarifna oznaka: ____________________________

8. Opis na stokata Vklu~uvaj}i kade {to e potrebno sostavot na stokata, metod na koristena analiza, vid na proizvoden proces na koj {to e podlo`ena, vrednost vklu~uvaj}i ja i na sostavnite delovi (repromaterijali), upotrebata na stokata, voobi~aeno trgovsko ime i koga toa e prilagodeno, pakuvawe za ponatamo{na proda`ba vo slu~aj na setovi na stoki (Koristete poseben list ili pove}e listovi ako e potreben pogolem prostor).

Page 160: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

9. Trgovski naziv i dopolnitelni informacii (*) Doverlivo

Da Ne

Proizvoditel:

10. Mostri i drugo

Navedete {to od slednoto e prilo`eno vo va{eto barawe.

Opis Prospekti Fotografii Mostri Drugo (_____________________________________) Dali sakate va{ite mostri da Vi bidat vrateni Da Ne Podnositelot na baraweto prifa}a da gi plati site tro{oci nastanati kako rezultat na analizi, izve{tai na eksperti ili za vra}awe na mostrite

11. ZTI izdadeni na drugi imateli (*)

Navedete dali vi e poznata ZTI za identi~na ili sli~na stoka koja {to e izdadena na drugi imateli

Da Ne Ako vi e poznata, navedete detali :

Zemja na izdavawe: Broj na ZTI:

Datum na izdavawe: den mesec godina

So va`nost od: den mesec godina

Tarifna oznaka: __________________________

Zemja na izdavawe: Broj na ZTI:

Datum na izdavawe: den mesec godina

So va`nost od: den mesec godina Tarifna oznaka: __________________________

12. Datum i potpis ________________________________________________ Va{ broj: Ime i prezime na ovlasteno lice kaj podnositelot na baraweto

Datum: den mesec godina (M.P) Potpis : _____________________

Za slu`bena upotreba (*) Koristete posebni listovi ako e potreben pogolem prostor

Page 161: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 2 ZADOL@ITELNA TARIFNA INFORMACIJA ZTI

1 1. Nadle`en carinski organ

2. Broj na ZTI

3. Imatel na informacija (naziv i sedi{te) (doverlivo)

4. Datum na izdavawe

5. Broj i datum na baraweto

PR

IM

ER

OK

ZA

IM

AT

EL

OT

1

Va`na zabele{ka Zadol`itelnata tarifna informacija va`i tri godini od datumot na izdavawe, vo soglasnost so odredbite na ~len 11 stav 4 od Carinskiot zakon, osven vo slu~ai navedeni vo ~l. 11 stav 5 od Carinskiot zakon. Podatocite od ovaa ZTI }e bidat staveni vo javno dostapna baza na podatoci na Carinskata uprava. Imatelot na informacijata ima pravo na `alba na ovaa ZTI vo soglasnost so ~len 7 od Carinskiot zakon.

6. Rasporeduvwe na stokata spored nomenklaturata na Carinskata tarifa

7. Opis na stokata

8. Trgovski naziv i dopolnitelni informacii (Doverlivo)

Da Ne

9. Zakonska osnova za rasporeduvawe na stokata

10. Ovaa ZTI e izdadena vrz osnova na slednive materijali obezbedeni od podnositelot na baraweto:

Opis Prospekti Fotografii Mostri Drugo (__________________________________) Mesto: ________________________ Potpis Pe~at Datum: ________________________

Page 162: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZADOL@ITELNA TARIFNA INFORMACIJA ZTI

2 1. Nadle`en carinski organ

2. Broj na ZTI

3. Imatel na informacija (naziv i sedi{te) (doverlivo)

4. Datum na izdavawe

5. Broj i datum na baraweto

PR

IM

ER

OK

ZA

CA

RI

N. O

RGA

N

2

Va`na zabele{ka Zadol`itelnata tarifna informacija va`i tri godini od datumot na izdavawe, vo soglasnost so odredbite na ~len 11 stav 4 od Carinskiot zakon, osven vo slu~ai navedeni vo ~l. 11 stav 5 od Carinskiot zakon. Podatocite od ovaa ZTI }e bidat staveni vo javno dostapna baza na podatoci na Carinskata uprava. Imatelot na informacijata ima pravo na `alba na ovaa ZTI vo soglasnost so ~len 7 od Carinskiot zakon.

6. Rasporeduvwe na stokata spored nomenklaturata na Carinskata tarifa

7. Opis na stokata

8. Trgovski naziv i dopolnitelni informacii (Doverlivo)

Da Ne

9. Zakonska osnova za rasporeduvawe na stokata

10. Ovaa ZTI e izdadena vrz osnova na slednive materijali obezbedeni od podnositelot na baraweto:

Opis Prospekti Fotografii Mostri Drugo (__________________________________) Mesto: ________________________ Potpis Pe~at Datum: ________________________

Page 163: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 3

ZADOL@ITELNA INFORMACIJA ZA POTEKLO ZIP 2. Broj na ZIP

1. Nadle`en carinski organ

3. Datum na izdavawe

den mesec godina

5. Broj i datum na baraweto

den mesec godina

2. Imatel na informacija (naziv i sedi{te) (doverlivo)

6. Rasporeduvwe na stokata vo nomenklatura na carinskata tarifa

(Ova rasporeduvawe e samo od indikativna priroda, i ne e zadol`itelno za carinskite organi )

Va`na zabele{ka: Zadol`itelnata informacija za poteklo va`i tri godini od datumot na izdavawe, vo soglasnost so odredbite na ~len 11 stav 4 od Carinskiot zakon, osven vo slu~ai navedeni vo ~l. 11 stav 5 od Carinskiot zakon. Podatocite od ovaa ZIP }e bidat staveni vo javno dostapna baza na podatoci na Carinskata uprava. Imatelot na informacijata ima pravo na `alba na ovaa ZIP vo soglasnost so ~len 7 od Carinskiot zakon. Imatelot na ZIP na barawe na carinskiot organ mora da doka`e deka predmetnata stoka i i okolnostite so koi se utvrduva nejzinoto poteklo odgovaraat vo sekoj pogled so onie opi{ani vo informacijata

7. Opis na stokata i, (koga e potrebno) nejziniot sostav i koristeni metodi za nejzino ispituvawe, trgovski naziv (Doverlivo)

Da Ne

8. Zemja na poteklo i pravna osnova (nepreferencijalen/preferencijalen; povikuvawe na dogovor, konvencija, odluka, regulativa; drugo)

9. Zakonska osnova za steknuvawe na poteklo od carinskiot organ (celosno dobieni, posledna su{tinska transformacija ~len 23 od Carinskiot zakon, dovolno obraboteni ili preraboteni, kumulacija na poteklo, drugo)

Mesto Datum Potpis Pe~at Den Mesec Den

Page 164: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZADOL@ITELNA INFORMACIJA ZA POTEKLO ZIP

10. Cena franko fabrika (ex-works) (ako e potrebno) (doverlivo)

11. Broj na ZIP

12. Osnovni upotrebeni materijali Zemja na poteklo HS glava/tar. oznaka Vrednost (doverlivo) (ako e potrebno)

Mesto Datum Potpis Pe~at Den Mesec Den

Page 165: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 4 VOVEDNI ZABELE[KI NA SPISOKOT NA OBRABOTKA ILI PRERABOTKA [TO TREBA DA SE IZVR[I NA MATERIJALITE BEZ POTEKLO ZA DA PROIZVODOT

SE STEKNE SO STATUS NA PROIZVOD SO POTEKLO

Zabele{ka 1: 1.1 Vo prvite dve koloni vo spisokot od Prilog 5 i 6 na ovaa Uredba se naveduva opisot na

dobieniot proizvod. Vo prvata kolona se naveduva tarifniot broj, ili brojot na glavata od nomenklaturata na Carinskata tarifa, a vo vtorata kolona opis na stokata od nomenklaturata na Carinskata tarifa za toj tarifen broj ili glava. Za sekoj zapis vo prvite dve koloni, precizirano e pravilo vo kolonata 3. Koga vo nekoi slu~ai, na zapisot vo prvata kolona prethodi oznaka "ex", toa zna~i deka praviloto navedeno vo kolonata 3 se odnesuva samo na onoj del od tarifniot broj ili glava kako {to e opi{ano vo kolonata 2.

1.2 Koga nekolku tarifni broevi se grupirani vo kolonata 1 ili koga e daden brojot na glavata, a opisot na proizvodot vo kolonata 2 e daden so op{ti termini, praviloto koe sledi vo kolonata 3 se primenuva na site proizvodi koi, spored nomenklaturata na Carinskata tarifa, se rasporedeni vo tarifni broevi od taa glava ili vo koj i da e od tarifnite broevi grupirani vo kolonata 1.

1.3 Koga vo spisokot se navedeni razli~ni pravila koi se primenuvaat na razli~ni proizvodi vo domenot na eden tarifen broj, sekoja alineja sodr`i opis na toj del od tarifniot broj koj e opfaten so pravilo koe sledi vo kolonata 3.

Zabele{ka 2:

2.1 Poimot "proizvodstvo" opfa}a bilo koj vid na obrabotka ili prerabotka, vklu~uvaj}i "sklopuvawe" ili specifi~ni operacii.

2.2 Poimot "materijal" opfa}a bilo koja "sostojka", "surovina", komponenta" ili "del", itn, koi se koristat vo proizvodstvoto na toj proizvod.

2.3 Poimot "proizvod" se odnesuva na proizvodot koj {to e proizveden, duri i ako e namenet za podocne`na upotreba vo druga proizvodstvena operacija.

Zabele{ka 3: 3.1 Obrabotkata ili prerabotkata koja e potrebna spored praviloto nevedeno vo kolonata 3 treba da

bide izvr{ena samo vo odnos na upotrebenite materijali bez poteklo. Ograni~uvawata koi se sodr`ani vo nekoi pravila od kolonata 3 isto taka se primenuvaat samo na upotrebenite materijali bez poteklo.

3.2 Ako proizvodot, izraboten od materijali bez poteklo koj se zdobil so poteklo za vreme na proizvodstvoto, e upotreben kako materijal vo proizvodstvoto na drug proizvod, toga{ na nego ne se primenuva praviloto od spisokot koe se primenuva za proizvodot vo koj toj e vgraden.

Na primer:

Nevezen materijal mo`e da dobie poteklo so tkaewe od predivo. Ako nevezeniot materijal potoa se koristi za izrabotka na vezena postelnina, toga{ nema da se primenuva procentualnoto vrednosno ograni~uvaweto koe se odnesuva na upotrebata na nevezen materijal.

Zabele{ka 4: 4.1 Pravilata vo spisokot pretstavuvaat minimalen potreben stepen na obrabotka ili prerabotka,

pa so prevzemawe na povisok stepen na obrabotka ili prerabotka isto taka se steknuva status na proizvod so poteklo; i sprotivno na toa, so ponizok stepen na prerabotka ili obrabotka ne mo`e da se stekne status na proizvod so poteklo. Taka, ako praviloto predviduva pri odredena faza na proizvodstvo deka mo`e da se koristi materijal bez poteklo, koristeweto na toj materijal vo poniska faza na proizvodstvo e dozvoleno, dodeka koristeweto na toj materijal vo povisoka faza na proizvodstvo ne e dozvoleno.

4.2 Koga praviloto vo spisokot odreduva deka proizvodot mo`e da bide proizveden od pove}e od eden materijal, toa zna~i deka mo`e da se upotrebuva bilo koj eden ili pove}e materijali. Toa ne predviduva deka site treba bidat upotrebeni.

Page 166: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Primer: Praviloto za prediva odreduva deka mo`e da se koristat prirodni vlakna i pokraj ostanatite materijali mo`e da se upotrebat i hemiski materijali. Toa ne zna~i deka e potrebno da se upotrebat i dvata materijala, mo`e da se upotrebi edeniot ili drugiot ili i dvata.

4.3 Koga praviloto vo spisokot odreduva deka proizvodot mora da bide proizveden od odreden materijal, uslovot o~igledno ne popre~uva upotreba na drugi materijali koi, poradi nivnata bliska priroda, nemo`at da go zadovolat toa pravilo.

Zabele{ka 5:

Za site proizvodi, koi ne se navedeni vo Prilog 6 na ovaa Uredba (osven tekstilot od Oddel XI) potekloto se utvrduva od slu~aj do slu~aj so procenka na bilo koja obrabotka ili prerabotka vo odnos na poimot posledna su{tinska obrabotka ili prerabotka kako {to e toa definirano vo ~len 23 od Carinskiot zakon.

Zabele{ka 6:

6.1 Poimot "vlakna" koj se upotrebuva vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba opfa}a "prirodni vlakna" i "ve{ta~ki ili sinteti~ki se~eni vlakna" koi se rasporeduvaat vo tarifnite broevi 5501 do 5507 na nomenklaturata na Carinskata tarifa, i vlakna od vidovi koi se upotrebuvaat pri izrabotkata na hartija.

6.2 Poimot "prirodni vlakna" vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba e upotreben za da ozna~i vlakna osven ve{ta~ki ili sinteti~ki i ograni~en na fazite pred predewe, vklu~uvaj}i i otpadoci, i, osven ako toa ne e poinaku opredeleno, poimot "prirodni vlakna" vklu~uva vlakna {to bile vla~eni, ~e{lani ili na drug na~in obraboteni, no ne vpredeni.

6.3 Poimot "prirodni vlakna" vklu~uva kowski vlakna od tarifniot broj 0503, svila od tarifnite broevi 5002 i 5003, kako i volneni vlakna, fini ili grubi `ivotinski vlakna od tarifnite broevi 5101 do 5105, pamu~ni vlakna od tarifnite broevi 5201 do 5203 i drugi rastitelni vlakna od tar. broj 5301 do 5305 na nomenklaturata na Carinskata tarifa.

6.4 Poimot "ve{ta~ki ili sinteti~ki se~eni vlakna" vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba e upotreben za ozna~uvawe na sinteti~ki ili ve{ta~ki filamenti, se~eni vlakna ili otpadoci koi se rasporeduvaat vo tarifnite broevi 5501 do 5507.

6.5 Poimite "tekstilna pulpa" i "hemiski materijali" vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba se upotrebeni da opi{at ne-tekstilni materijali (toa se onie {to ne se rasporeduvaat vo Glava 50 do 63) i koi mo`at da bidat upotrebeni za proizvodstvo na ve{ta~ki ili sinteti~ki vlakna ili prediva, ili vlakna od vidovi koi se upotrebuvaat za proizvodstvo na hartija.

6.6 Za proizvodite dobieni od dva ili pove}e tekstilni materijali odredbite od kolonata 3 se primenuvaat za sekoj od tekstilnite meterijali od koi {to e sostavena me{anicata.

Zabele{ka 7:

7.1 Poimot "prethodno beleni", naveden vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba se upotrebuva da go ozna~i stepenot na proizvodstvo koga se upotrebuvaat nekoi materijali bez poteklo, i se primenuva na nekoi prediva, tkaeni materijali i pleteni ili kuki~ani materijali koi bile samo pereni posle operaciite na predewe ili tkaewe.

Predhodno belenite proizvodi se so poniska faza na izrabotka, otkolku belenite proizvodi, koi bile podlo`eni niz nekolku perewa vo sredstva za belewe (oksidacioni sredstva, kako {to se vodoroden peroksid i sredstva za reducirawe).

7.2 Poimot "kompletno proizvodstvo" navede vo spisokot od Prilog 5 na ovaa Uredba podrazbira deka treba da bidat izvr{eni site operacii koi sledat po se~eweto na materijalot ili pleteweto ili heklaweto na materijalot direktno vo forma.

Me|utoa, proizvodstvoto nemora da se smeta kako nedovr{eno koga edna ili pove}e finalni operacii ne bile sprovedeni.

Slednovo prestavuva spisok na primeri na finalni operacii:

- pricvrstuvawe na kop~iwa i/ili drugi vidovi na sredstva za zakop~uvawe,

- izrabotka na dupki za kop~awe,

- dovr{uvawe na rabovite na nogavicite i rakavite ili rabovite na zdolni{tata i fustanite,

- pricvrstuvawe na dodatoci i pribor, kako {to se xebovi, etiketi, zna~ki, itn,

- peglawe i drugi podgotovki na oblekata za proda`ba "potpolno izraboteni".

Page 167: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Zabele{ki vo odnos na finalni operacii - specijalni slu~ai Mo`no e vo nekoi posebni proizvodni operacii, izvr{uvaweto na finalnite operacii, osobeno vo slu~ajot na kombinacii na operacii, da e od takva va`nost taka da ovie operacii moraat da se smetaat deka gi nadminuvaat ednostavnite finalni operacii.

Vo ovie posebni slu~ai neizvr{uvaweto na finalnite operacii }e onevozmo`i proizvodstvo so karakter na kompletnost.

7.3. Poimot "impregnirawe, prevlekuvawe, prekrivawe ili laminirawe" ne gi opfa}a onie operacii koi se nameneti za spojuvawe na materijalite.

Page 168: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 5

SPISOK NA OBRABOTKI ILI PRERABOTKI [TO TREBA DA SE IZVR[I NA MATERIJALITE BEZ POTEKLO ZA DA DOBIENIOT PROIZVOD SE STEKNE SO

STATUS NA PROIZVOD SO POTEKLO

Tekstil i proizvodi od tekstil od Oddel XI

Tar.broj / Glava

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka izvr{ena na materijalite bez poteklo koja dava status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3)

eh 5101 Volna, nevla~ena ili ne~e{lana

- odmastena, nekarbonizirana Proizvodstvo od masna volna, vklu~uvaj}i otpadoci od volna, ~ija vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- karbonizirana Proizvodstvo od odmastena volna, nekarbonizirana, ~ija vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 5103 Otpadoci od volna ili od fini ili grubi `ivotinski vlakna, karbonizirani

Proizvodstvo od nekarbonizirani otpadoci, ~ija vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 5201 Pamuk, nevle~en ili ne~e{lan, belen Proizvodstvo od surov pamuk, ~ija vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

5501 do 5507

Ve{ta~ki ili sinteti~ki vlakna, se~eni

- nevle~eni ili ne~e{lani ili poinaku obraboteni za predewe

Proizvodstvo od hemiski materijali ili od tekstilna pulpa

- vle~eni ili ~e{lani ili drugi Proizvodstvo od hemiski materijali ili od tekstilna pulpa ili otpadoci koi se rasporeduvaat vo tar. broj 5505

eh Glava 50 do 55

Predivo, monofilamenti i konec, osven hartieno predivo:

- pe~ateno ili boeno Proizvodstvo od:

- prirodni vlakna, nevle~eni ili ne~e{lani ili poinaku prigotveni za predewe,

- surova svila ili otpadoci od svila,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa, ili

- ve{ta~ki ili sinteti~ki vlakna, kabli od filamenti ili odpadoci od vlakna, nevle~eni ili ne~e{lani ili poinaku prigotveni za predewe

ili

Pe~atewe ili boewe od predivo ili monofilamenti nebeleni ili prethodno beleni (1), sledeni so podgotvitelni ili finalni operacii, ne vklu~uvaj}i tkaewe ili teksturirawe, pri {to vrednosta na materijalite bez poteklo (vklu~uvaj}i i predivo), ne nadminuva 48% od cenata na proizvodot franko fabrika

- drugo Proizvodstvo od:

- prirodni vlakna, nevle~eni ili ne~e{lani ili poinaku prigotveni za predewe,

Page 169: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- surova svila ili otpadoci od svila,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa, ili

- ve{ta~ki ili sinteti~ki vlakna, kabli od filamenti ili odpadoci od vlakna, nevle~eni ili ne~e{lani ili poinaku prigotveni za predewe

Tkaenini, osven tkaenini od hartieno predivo:

- pe~ateni ili boeni Proizvodstvo od predivo

ili

Pe~atewe ili boewe na nebeleni ili prethodno beleni materijali, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

- drugi Proizvodstvo od predivo

5601 Vata od tekstilni materijali i proizvodi od vata; tekstilni vlakna so dol`ina koja ne nadminuva 5 mm (flok), prav i nopi od tekstilen materijal

Proizvotstvo od vlakna

5602 Filc, vklu~uvaj}i impregniran, prevle~en, prekrien ili laminiran:

- pe~aten ili boen Proizvodstvo od vlakna

ili

Pe~atewe ili boewe na nebelen ili prethodno belen filc, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

- impregniran, prevle~en, prekrien ili laminiran

Impregnirawe, prevlekuvawe, prekrivawe ili laminirawe na netkaen tekstil, nebelen (3)

- drug Proizvodstvo od vlakna

5603 Netkaen tekstil, vklu~uvaj}i impregniran, prevle~en, prekrien ili laminiran:

- pe~aten ili boen Proizvodstvo od vlakna

ili

Pe~atewe ili boewe na nebelen ili prethodno belen netkaen tekstil, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

- impregniran, prevle~en, prekrien ili laminiran

Impregnirawe, prevlekuvawe, prekrivawe ili laminirawe na netkaen tekstil, nebelen (3)

- drug Proizvodstvo od vlakna

5604 Ni{ki i kord od guma, prekrieni so tekstilen materijal; tekstilno predivo, lenti i sli~no od tar. broj 5404 ili 5405, impregnirani, prevle~eni, prekrieni ili oblo`eni so guma ili so plsti~na masa:

- ni{ki i kord od guma, prekrieni so tekstilen materijal

Proizvodstvo od ni{ki ili kord od guma, neprekrieni so tekstilen materijal

- drugo Impregnirawe, prevlekuvawe, prekrivawe ili oblo`uvawe na tekstilno predivo, lenti i sli~no, nebeleno

5607 Kanapi, ja`iwa, ortomi i kabli, vklu~uvaj}i pleteni, vpleteni, impregnirani, prevle~eni, prekrieni

Proizvodstvo od vlakna, predivo od kokosovo vlakno, predivo od sinteti~ki ili ve{ta~ki filamenti ili monofilamenti

Page 170: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ili oblo`eni so guma ili so plasti~na masa

5609 Proizvodi od predivo, lenti ili sli~no od tar. broj 5404 ili 5405, kanapi, ja`iwa, ortomi ili kabli, nespomnati i neopfateni na drugo mesto

Proizvodstvo od vlakna, predivo od kokosovo vlakno, predivo od sinteti~ki ili ve{ta~ki filamenti ili monofilamenti

5704 Tepisi i drugi podni pokrivki, od filc, {to ne se taftuvani nitu flokirani, dovr{eni ili nedovr{eni

Proizvodstvo od vlakna

Glava 58 Specijalni tkaenini; taftuvani tkaenini; tanteli; tepiserii; pozamanterii; vez:

- vez vo metra`a, vo lenti ili vo motivi (tar. broj 5810)

Proizvodstvo kaj koe vrednosta na materijalite nenadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- pe~ateni ili boeni Proizvodstvo od predivo

ili

Pe~atewe ili boewe na nebelen ili prethodno belen filc ili netkaen tekstil, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

- impregnirani, prekrieni ili prevle~eni

Proizvodstvo od nebeleni materijali, filc ili netkaen tekstil

- drugo Proizvodstvo od predivo

5901 Tekstilni tkaenini prevle~eni so lepilo ili skrobni materii, {to se upotrebuvaat za nadvore{no povrzuvawe na kniga ili za sli~ni celi; tkaenini za kopirawe; kanvas podgotven za slikawe; kruti tkaenini (bugram) i sli~ni tkaenini {to se koristat za izrabotka na palarii

Proizvodstvo od nebeleni tkaenini

5902 Kord tkaenini za nadvore{ni pnevmatski gumi od predivo so golema ja~ina, od najlon ili od drugi poliamidi, poliester ili od viskozen rajon

Proizvodstvo od predivo

5903 Tekstilni tkaenini impregnirani, prema~kani ili prekrieni, ili laminirani so plasti~ni masi, osven onie od tar. broj 5902

Proizvodstvo od nebeleni materijali

ili

Pe~atewe ili boewe na nebeleni ili prethodno beleni materijali, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

5904 Linoleum, vklu~uvaj}i se~en vo formi; podni pokrivki vrz tekstilna podloga, prema~kana, prevle~ena ili prekriena, vklu~uvaj}i se~eni vo formi

Proizvodstvo od nebeleni materijali, filc ili netkaen tekstil

5905 Yidni tapeti od tekstil Proizvodstvo od nebeleni materijali

ili

Pe~atewe ili boewe na nebeleni ili prethodno beleni materijali, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

5906 Kau~ukuvani ili gumirani tekstilni tkaenini, osven onie od tar. broj 5902

Proizvodstvo od beleni pleteni ili kuki~ani materijali, ili od nebeleni materijali

5907 Tekstilni tkaenini na drug na~in impregnirani, prema~kani, prevle~eni

Proizvodstvo od nebeleni materijali

Page 171: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ili prekrieni; platna slikani za teatarski kulisi, tkaenini za ateljea ili sli~ni celi

ili

Pe~atewe ili boewe na nebeleni ili prethodno beleni materijali, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii (1) (2)

5908 Fitili od tekstil, tkaenini, prepleteni ili pleteni, za lambi, pe~ki, zapalki, sve}i i sl; ~orapki za gasno osvetlenie i cev~esto pleteni tkaenini za ~orapki, impregnirani ili neimpregnirani

Proizvodstvo od predivo

5909 Cevki i creva za pumpi i sli~ni cevki i creva od tekstilen materijal, vklu~uvaj}i oblo`eni i armirani, so ili bez pribor od drug materijal

Proizvodstvo od predivo ili vlakna

5910 Lenti i remeni od tekstilen materijal za transportni ili transmisioni celi, impregnirani ili neimpregnirani, prevle~eni, prekrieni ili laminirani so plastika, ili zajaknati so metal ili so drug materijal

Proizvodstvo od predivo ili vlakna

5911 Tekstilni proizvodi i predmeti, za tehni~ki celi, navedeni vo zabele{ka 7 za Glava 59:

- diskovi ili prsteni za polirawe, osven onie od filc

Proizvodstvo od predivo, otpadni materijali ili krpi koi se rasporeduvaat vo tar. broj 6310

- drugo Proizvodstvo od predivo ili vlakno

Glava 60 Pleteni ili kuki~ani materijali:

- pe~ateni ili boeni Proizvodstvo od predivo

ili

Pe~atewe ili boewe na nebeleni ili prethodno beleni materijali, prosledeni so podgotvitelni ili finalni operacii

- drugo Proizvodstvo od predivo

Glava 61 Obleka i pribor za obleka, pleteni ili kuki~ani:

- dobieni so za{ivawe ili spojuvawe na drug na~in na dve ili pove}e par~iwa od pleten ili kuki~an materijal, se~eni vo formi ili direktno dobieni kako forma

Kompletno proizvodstvo (4)

- drugi Proizvodstvo od predivo

eh Glava 62 Obleka i pribor za obleka, {to ne se pleteni ili kuki~ani, osven onie koi se rasporeduvaat vo tar. broj 6213 i 6214 za koi se predvideni slednive pravila:

- finalni ili kompletni Kompletno proizvodstvo (4)

- nedovr{eni ili nekompletni Proizvodstvo od predivo

6213 i 6214 [amiv~iwa, {alovi, e{arpi, marami, {amii, velovi i sli~no

- vezeni Proizvodstvo od predivo

Page 172: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ili

Proizvodstvo od nevezen materijal pod uslov vrednosta na upotrebeniot nevezen materijal da ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- drugi Proizvodstvo od predivo

6301 do eh 6306

]ebiwa i sli~ni pokrivki; pokrivki za patuvawe; rubelina za postela, za masa, toaletna rubelina i rubelina za kujna; zavesi (vklu~uvaj}i draperii) i vnatre{ni platneni roletni; kratki ukrasni draperii za prozorci ili kreveti; drugi proizvodi za vnatre{no opremuvawe (osven onie koi se rasporeduvaat vo tar. broj 9404); vre}i i vre}i~ki za pakuvawe na stoki; ceradi, platneni pokrivi i nadvo-re{ni platneni roletni (tendi) i proizvodi za kampuvawe:

- od filc ili netkaen tekstil:

- neimpregnirani, neprevle~eni, nitu laminirani

Proizvodstvo od vlakna

- impregnirani, prevle~eni ili laminirani

Impregnirawe, prevlekuvawe ili laminirawe na filc ili netkaen tekstil, nebelen (4)

- drugo:

- pleteni ili kuki~ani:

- nevezeni Kompletno proizvodstvo (4)

- vezeni Kompletno proizvodstvo (4)

ili

Proizvodstvo od nevezen pleten ili kuki~an materijal, pod uslov vrednosta na upotrebeniot nevezen pleten ili kuki~an materijal da ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- nepleteni nitu kuki~ani:

- nevezeni Proizvodstvo od predivo

- vezeni Proizvodstvo od predivo

ili

Proizvodstvo od nevezen materijal, pod uslov vrednosta na upotrebeniot nevezen materijal da ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

6307 Drugi gotovi proizvodi (vklu~uvaj}i modni kroevi za obleka):

- krpi za pod, za sadovi, prav i sli~ni krpi za ~istewe

Proizvodstvo od predivo

- drugo Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 173: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

6308 Setovi {to se sostojat od par~iwa tkaenini i prediva, so pribor ili bez pribor, za izrabotka na prostirki, tapis-erii, vezeni ~ar{avi ili ser-vieti, ili sli~ni proizvodi od tekstil, podgotveni vo paku-vawa za proda`ba na malo

Vo setot vo koj {to vkupnata vrednost na site pred-meti bez poteklo koi se staveni vo nego ne nadminuva 25% od cenata na setot franko fabrika

6309 Iznosena-dotraena obleka i drugi dotraeni proizvodi od tekstil

Sobirawe i pakuvawe za isporaka

(1) Vidi ja vovednata zabele{ka 7.1 vo Prilog 4 na ovaa Uredba. (2) Me|utoa, za da se smeta kako obabotka ili prerabotka so koja se dobiva poteklo, termope~ateweto treba da bide

pridru`uvano so pe~atewe od transfer hartija. (3) Vidi ja vovednata zabele{ka 7.3 vo Prilog 4 na ovaa Uredba. (4) Vidi ja vovednata zabele{ka 7.2 vo Prilog na ovaa Uredba.

Page 174: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 6

SPISOK NA OBRABOTKI ILI PRERABOTKI [TO TREBA DA SE IZVR[I NA MATERIJALITE BEZ POTEKLO ZA DA DOBIENIOT PROIZVOD SE STEKNE SO

STATUS NA PROIZVOD SO POTEKLO

Proizvodi osven tekstil i proizvodi od tekstil od Oddel XI

Tar.broj / Glava

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka izvr{ena na materijalite bez poteklo koja dava status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3)

0201 Meso govedsko, sve`o ili razladeno Kolewe, na koe mu prethodel period na tovewe od najmalku tri meseci(1)

0202 Meso govedsko, zamrznato Kolewe, na koe mu prethodel period na tovewe od najmalku tri meseci(1)

0203 Meso svinsko, sve`o, razladeno ili zamrznato

Kolewe, na koe mu prethodel period na tovewe od najmalku dva meseci(1)

0204 Meso ov~o ili kozjo, sve`o, razladeno ili zamrznato

Kolewe, na koe mu prethodel period na tovewe od najmalku dva meseci(1)

0205 Meso kowsko, magare{ko i od muliwa ili maski, sve`o, razladeno ili za-mrznato

Kolewe, na koe mu prethodel period na tovewe od najmalku dva meseci(1)

0206 Jastivi delovi od goveda, sviwi, ovci, kozi, kowi, magariwa, muliwa ili maski, sve`i, razladeni ili za-mrznati

Kolewe, na koe mu prethodel period na tovewe od najmalku tri meseci, ili dva meseci vo slu~aj na sviwi, ovci ili kozi(1)

eh 0408 Pti~ji jajca, bez lu{pa, su{eni, `ol~ka od jajca, su{eni

Su{ewe (posle kr{ewe i razdeluvawe, koga toa odgovara) od:

- pti~ji jajca vo lu{pa, sve`i ili konzervirani, od tar. broj eh 0407

- pti~ji jajca bez lu{pa, osven su{eni, od tar. broj eh 0408

- belki od jajca, osven su{eni od tar. broj eh 0408

eh 1404 Linters od pamuk, belen Proizvodstvo od surov pamuk, ~ija vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2009 Sok od grozje, nefermentiran i bez dodatok na alkohol, so ili bez dodatok na {e}er ili drugi sredstva za zasladuvawe

Proizvodstvo od {ira od grozje

eh 2204 Vino od sve`o grozje nameneto za prigotvuvawe na vermut so dodatok na {ira ili sve`o grozje, koncentrirani ili ne, ili alkohol

Proizvodstvo od vino od sve`o grozje

eh 2205 Vermut Proizvodstvo od vino od sve`o grozje, koe sodr`i {ira od sve`o grozje, koncentrirani ili nekoncentrirani, ili alkohol koj se rasporeduva vo tar. broj 2204

eh 3401 Filc i netkaeni tkaenini, im-pregnirani, prema~kani ili prekrieni so sapun ili so detergent

Proizvodstvo od filc ili netkaeni materijali

eh 3405 Filc i netkaeni tkaenini, impregnirani, prema~kani ili prekrieni so politura i kremovi, za

Proizvodstvo od filc ili netkaeni materijali

Page 175: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

obuvki, mebel, podovi, karoserii, staklo ili metal, pasti i pra{oci za ~istewe i sli~ni preparati

eh 3502 Su{en albumin od jajca Su{ewe (posle kr{ewe i razdeluvawe, koga toa odgovara) od:

- pti~ji jajca vo lu{pa, sve`i ili konzervirani, koi se rasporeduvaat vo tar. broj eh 0407

- pti~ji jajca bez lu{pa, osven su{eni, koi se rasporeduvaat vo tar. broj eh 0408

- belki od jajce, osven su{eni, koi se rasporeduvaat vo tar. broj 3502

eh 4203 Artikli za obleka od ko`a ili od ve{ta~ka ko`a

[iewe ili sostavuvawe na dve ili pove}e par~iwa od ko`a ili ve{ta~ka ko`a

eh 4910 Kerami~ki kalendari od site vidovi, pe~ateni, vklu~uvaj}i kalendarski satovi, dekorirani

Ukrasuvawe na predmeti od keramika za koi stanuva zbor, pod uslov toa ukrasuvawe da rezultira so rasporeduvawe na dobienite proizvodi vo drug tarifen broj vo koj ne se rasporeduva upotrbeniot proizvod

6401 do 6405 Obuvki Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od sklopovi od lica zalepeni za |onovi ili za drugi komponenti za |onovi od tarifen broj 6406

eh 6911 do 6913

Kerami~ki trpezni sadovi, kujnski sadovi, drugi predmeti za doma}instvo ili za toaletna upotreba, statui i drugi ukrasni kerami~ki proizvodi, dekorirani

Dekorirawe na predmetnite predmeti od keramika, pod uslov toa dekorirawe da rezultira so rasporeduvawe na dobienite proizvodi vo drug tarifen broj vo koj ne e rasporeden upotrbeniot proizvod

eh 7117 Imitacii na nakit od keramika, dekoriran

Dekorirawe na predmeti od keramika za koi stanuva zbor, pod uslov toa dekorirawe da rezultira so rasporeduvawe na dobienite proizvodi vo drug tarifen broj vo koj ne e rasporeden upotrbeniot proizvod

eh 8482 Top£esti , trkala~ki ili igli~esti le`i{ta, sostaveni (2)

Sostavuvawe na koe mu prethodelo greewe, brusewe i polirawe na vnatre{nite i nadvore{nite prsteni

eh 8520 Magnetofoni, so ili bez vgradeni uredi za reprodukcija na zvuk

Proizvodstvo kaj koe zgolemuvaweto na dobienata vrednost e rezultat na operacii na sostavuvawe, i ako e primenlivo, vgraduvaweto na site delovi so poteklo od zemjata kade e vr{eno sklopuvaweto pretstavuva najmalku 45% od cenata na proizvodot franko fabrika

Koga praviloto za 45% ne e ispolneto, aparatite treba da se tretiraat deka se so poteklo od zemjata na potekloto na delovite ~ija vrednost ne nadminuva 35% od cenata franko fabrika na aparatite

Koga praviloto za 35% e ispolneto vo dve zemji, aparatite se tretiraat so poteklo od zemjata na poteklo na delovite koi pretstavuvaat pogolema procentualna vrednost.

eh 8523 20 90 Nesnimeni 3.5" magnetski mikro disketi, preformatirani ili nepreformatirani i so ili bez analogen signal za potrebi na proverka na snimeniot sloj na diskot

Sostavuvawe na disketi (vklu~uvaj}i vmetnuvawe na magnet i sostavuvawe na obvivkata) plus proizvodstvo od:

bilo magnetniot disk (vklu~uvaj}i polirawe) ili gorna i dolna obvivka

Ako ni diskovite ni gornite i dolnite obvivki ne se proizvedeni vo zemjata kade se vr{i sostavuvawe na disketite, disketite dobivaat poteklo od zemja na poteklo na komponentite koi pretstavuvaat najgolem procent od cenata franko fabrika.Sostavuvawe na disketite (vklu~uvaj}i vmetnuvawe na magneten disk i sostavuvawe na obvivkite) i samoto pakuvawe ne davaat poteklo.

Page 176: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

8527 Radiodifuzni priemnici, kombinirani ili nekombinirani vo isto ku}i{te so aparati za snimawe ili reprodukcija na zvuk ili ~asovnik

Proizvodstvo kaj koe zgolemuvaweto na dobienata vrednost e rezultat na operacii na sostavuvawe, i ako e primenlivo, vgraduvaweto na site delovi so poteklo od zemjata kade e vr{eno sklopuvaweto pretstavuva najmalku 45% od cenata na proizvodot franko fabrika

Koga praviloto za 45% ne e ispolneto, aparatite treba da se tretiraat deka se so poteklo od zemjata na potekloto na delovite ~ija vrednost ne nadminuva 35% od cenata franko fabrika na aparatite

Koga praviloto za 35% e ispolneto vo dve zemji, aparatite se tretiraat so poteklo od zemjata na poteklo na delovite koi pretstavuvaat pogolema procentualna vrednost.

eh 8528 Priemni aparati za televizija (ne vklu~uvaj}i video-priemnici, oprema za televiziska proekcija i video-monitori), kombinirani ili nekombinirani vo isto ku}i{te so radio-priemnici ili za snimawe na zvuk ili aparati za reprodukcija, no ne za video snimawe ili aparati za reprodukcija

Proizvodstvo kaj koe zgolemuvaweto na dobienata vrednost e rezultat na operacii na sostavuvawe, i ako e primenlivo, vgraduvaweto na site delovi so poteklo od zemjata kade e vr{eno sklopuvaweto pretstavuva najmalku 45% od cenata na proizvodot franko fabrika

Koga praviloto za 45% ne e ispolneto, aparatite treba da se tretiraat deka se so poteklo od zemjata na potekloto na delovite ~ija vrednost ne nadminuva 35% od cenata franko fabrika na aparatite

Koga praviloto za 35% e ispolneto vo dve zemji, aparatite se tretiraat so poteklo od zemjata na poteklo na delovite koi pretstavuvaat pogolema procentualna vrednost.

eh 8542 Integrirani kola Postapka na difuzija (vo koja integriranite kola se formiraat na poluprovodni~ki supstrat so selektivno voveduvawe na soodveten dopant)

eh 9009 Aparati za fotokopirawe so vgraden opti~ki sistem ili kontaktni

Sostavuvawe na aparati za fotokopirawe pridru`eno so proizvodstvo na spravi,dobo{i, valci, strani~ni poklopci, nosa~i na valci, zavrtki i matici

eh 9113 Remeni i grivni za ra~ni ~asovnici i delovi za niv, od tekstil

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 9401 i eh 9403

Kerami~ki sedi{ta (osven onie od tar.broj 9402) pretvoreni ili ne vo legla i drug name{taj, i delovi za niv, dekorirani

Dekorirawe na predmeti od keramika za koi stanuva zbor, pod uslov toa dekorirawe da rezultira so rasporeduvawe na dobienite proizvodi vo drug tarifen broj vo koj ne e rasporeden upotrebeniot proizvod

eh 9405 Kerami~ki lambi i kerami~ki svetle~ki tela, vklu~uvaj}i i reflektori i nivni delovi, na drugo mesto nespomnati nitu opfateni, osvetleni kerami~ki znaci, plo~ki so imiwa i sli~no, so postojano fiksiran svetlosen izvor, i nivni delovi na drugo mesto nespomnati nitu opfateni

Dekorirawe na predmeti od keramika za koi stanuva zbor, pod uslov toa dekorirawe da rezultira so rasporeduvawe na dobienite proizvodi vo drug tarifen broj vo koj ne e rasporeden upotrebeniot proizvod

(1) Tamu kade {to ovie uslovi ne se ispolneti, mesoto (jastivite delovi) se tretira so poteklo od zemjata kade `ivotnite se dobieni i kade bile toveni ili odgledani vo najdolg period.

(2) Poimot "sostaven" opfa}a delumno sostavuvawe no isklu~uva delovi vo nesostavena sostojba.

Page 177: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 7

UVERENIE ZA POTEKLO 1. Ispra}a~ (Prostor rezerviran za prevod) No. 000000 ORIGINAL (Prostor rezerviran za broj na izdavawe) (Prostor rezerviran za

prevod)

2. Prima~ (Prostor rezerviran za prevod)

REPUBLIKA MAKEDONIJA (Prostor rezerviran za prevod )

________________________________

UVERENIE ZA POTEKLO (Prostor rezerviran za prevod)

3. Zemja na poteklo (Prostor rezerviran za prevod)

4. Poedinosti za transport (po izbor) (Prostor rezerviran za prevod)

5. Zabele{ki (Prostor rezerviran za prevod)

6. Broj na predmeti; znaci, broevi, broj i vid na pakuvawe; opis na stokite (Prostor rezerviran za prevod)

7. Koli~ina (Prostor rezerviran za prevod)

8. DOLUPOTPI[ANIOT ORGAN POTVRDUVA DEKA STOKITE OPI[ANI POGORE SE SO POTEKLO OD ZEMJATA NAVEDENA VO RUBRIKA 3 (Prostor rezerviran za prevod)

Mesto i datum na izdavawe, naziv, potpis i pe~at na nadle`niot organ (Prostor rezerviran za prevod)

Page 178: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. Ispra}a~ (Prostor rezerviran za prevod) No. 000000 KOPIJA (Prostor rezerviran za broj na izdavawe) (Prostor rezerviran za

prevod)

2. Prima~ (Prostor rezerviran za prevod)

REPUBLIKA MAKEDONIJA (Prostor rezerviran za prevod )

________________________________

UVERENIE ZA POTEKLO (Prostor rezerviran za prevod)

3. Zemja na poteklo (Prostor rezerviran za prevod)

4. Poedinosti za transport (po izbor) (Prostor rezerviran za prevod)

5. Zabele{ki (Prostor rezerviran za prevod)

6. Broj na predmeti; znaci, broevi, broj i vid na pakuvawe; opis na stokite (Prostor rezerviran za prevod)

7. Koli~ina (Prostor rezerviran za prevod)

8. DOLUPOTPI[ANIOT ORGAN POTVRDUVA DEKA STOKITE OPI[ANI POGORE SE SO POTEKLO OD ZEMJATA NAVEDENA VO RUBRIKA 3 (Prostor rezerviran za prevod)

Mesto i datum na izdavawe, naziv, potpis i pe~at na nadle`niot organ (Prostor rezerviran za prevod)

Page 179: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. Ispra}a~ (Ime, ili naziv na firma, i polna adresa, kako {to e prika`ano vo sudskata registracija) No. 000000 BARAWE

(Prostor rezerviran za broj na izdavawe)

2. Prima~ (Ime ili naziv na firma, i polna adresa ako e poznata ili oznaka "po nara~ka")

REPUBLIKA MAKEDONIJA (Prostor rezerviran za prevod )

________________________________

UVERENIE ZA POTEKLO (Prostor rezerviran za prevod)

3. Zemja na poteklo (Makedonija ili druga predmetna zemja)

4. (Poedinosti za transport (po izbor))

5. Zabele{ki

6. Broj na predmeti; znaci, broevi, broj i vid na pakuvawe; opis na stokite (Za stoka bez ambala`a da se ozna~i brojot na predmeti ili da se stavi "vo rasturliva sostojba)

7. Koli~ina (Izrazena vo bruto masa ili drugi edinici na koli~ina)

8. Jas, dolupotpi{aniot

- BARAM izdavawe na uverenie za poteklo koj poka`uva deka stokata opi{ana pogore e so poteklo od zemjata navedena vo rubrika 3.

- IZJAVUVAM deka poedinostite dadeni vo ova barawe, pridru`nite dokumenti i informaciite dostaveni do nadle`nite or-gani vo pogled na izdavawe na ova uverenie se to~ni, deka stokata na koi ovie dokumenti i podatoci se odnesuvaat se onie za koi e podneseno ova barawe, deka stokata gi ispolnuva uslovite propi{ani so pravilata koi se odnesuvaat na zaedni~kata definicija na konceptot za stoka so poteklo,

- PREVZEMAM obvrska da dostavam, na barawe na nadle`nite organi, dopolnitelni informacii i pridru`ni dokumenti koi }e bidat pobarani za izdavawe na ova uverenie.

8. Podnositel (ako e razli~en od ispra}a~ot)

Mesto i datum Potpis na podnositelot (1)

(1) Potpisot na podnositelot mora da bide zaedno so negovoto ime napi{ano so pe~atni bukvi.

(Prostor za dopolnitelni podatoci)

Page 180: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRAVILA ZA POPOLNUVAWE NA UVERENIE ZA POTEKLO I NA BARAWETO ZA OVA UVERENIE

1. Rubrikite se popolnuvaat so pe~atar (ma{ina za pi{uvawe) ili ra~no, na ist na~in, na makedonski jazik ili, vo zavisnost od praksata i barawata na trgovijata, na bilo koj drug jazik. Koga rubrikite se popolneti so raka, toa treba da bide napraveno so mastilo i so golemi pe~atni bukvi.

2. Uverenieto i baraweto ne smeat da se pre{krtuvaat ili da sodr`at zborovi napi{ani eden vrz drug. Sekoja izmena mora da se napravi so precrtuvawe na neto~nite poedinosti i dodavawe na potrebni korekcii. Vakvite izmeni treba da gi pravi lice {to go popolnilo uverenieto i da bidat potvrdeni od nadle`nite organi.

3. Pome|u stavovite navedeni vo baraweto i uverenieto ne smee da se ostava prostor i pred sekoj mora da stoi broj na stavot. Vedna{ pod posledniot stav mora da se povle~e horizontalna linija. Sekoj neiskoristen prostor mora da se povle~e na na~in za da se spre~i sekoe doplonitelno dopi{uvawe.

4. Ako za potrebite na izvozot e neophodno, mo`at da se izdadat edna ili pove}e dopolnitelni kopii od ova uverenie.

Page 181: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 8 VOVEDNI ZABELE[KI NA SPISOK NA OBRABOTKI ILI PRERABOTKI OD OVOJ

PRILOG

Zabele{ka 1:

Spisokot gi odreduva uslovite {to treba da se ispolneti za site proizvodi, za da bidat smetani kako dovolno obraboteni ili preraboteni kako {to e odredeno so ~len 39 na ovaa Uredba.

Zabele{ka 2:

2.1. Prvite dve koloni od spisokot go opi{uvaat dobieniot proizvod. Prvata kolona gi dava tarifnite broevi ili broevite na glavi od Harmoniziraniot sistem, a vtorata kolona dava opis na stokite upotrebeni vo toj sistem za soodvetniot tarifen broj ili glava. Za sekoe naveduvawe od prvite dve koloni, praviloto e odredeno vo kolonite 3 ili 4. Koga vo nekoi slu~ai, na navedenoto vo prvata kolona mu prethodi oznakata “ex”, toa zna~i deka pravilata vo kolonite 3 ili 4 se odnesuvaat samo na del od toj tarifen broj kako {to e opi{ano vo kolonata 2.

2.2. Koga nekolku tarifni broevi se grupirani zaedno vo kolonata 1 ili koga e daden brojot na glavata, a opisot na proizvodot vo kolonata 2 e daden so op{ti termini, sosednite pravila vo kolonite 3 ili 4 se odnesuvaat na site proizvodi koi, spored Harmoniziraniot sistem, se rasporedeni vo tarifnite broevi od glavata ili vo koj i da e od tarifnite broevi grupirani zaedno vo kolonata 1.

2.3. Koga vo spisokot postojat razli~ni pravila {to se odnesuvaat na razli~ni proizvodi vo nekoj tarifen broj, vo sekoj red e sodr`an opisot na toj del od tarifniot broj opfaten so sosednite pravila vo kolonite 3 ili 4.

2.4. Koga za navedenoto vo prvite dve koloni, postoi pravilo i vo kolonata 3 i kolonata 4, izvoznikot mo`e kako alternativa da odbere, primena ili na praviloto dadeno vo kolonata 3 ili na praviloto dadeno vo kolonata 4. Ako vo kolonata 4 ne e dadeno pravilo za poteklo, mora da se primeni praviloto dadeno vo kolonata 3.

Zabele{ka 3:

3.1. Odredbite na ~len 39 na ovaa Uredba za proizvodite {to steknale status na proizvodi so poteklo i koi se upotrebuvaat vo proizvodstvo ~na drugi proizvodi, se primenuvaat, bez ogled na toa dali ovoj status e dobien vo fabrikata kade {to tie proizvodi se upotrebuvani ili vo nekoja druga fabrika vo povlastenata zemja ili vo Republika Makedonija.

Primer:

Motor od tarifniot broj 8407, za kogo pravilata velat deka vrednosta na materijalite bez poteklo koi vo nego mo`at da se vgradat ne smeat da nadminat 40 procenti od cenata na proizvodot franko fabrika, e izraboten od “drug legiran ~elik grubo oblikuvan so kovawe” od tarifniot broj ex 7224.

Ako toa kovawe e napraveno vo povlastenata zemja ili vo Republika Makedonija od ingota bez poteklo, toj ve}e go dobil statusot na proizvod so poteklo vrz osnova na praviloto od spisokot za tarifniot broj ex 7224. Kovaniot materijal vo toj slu~aj mo`e da se smeta kako materijal so poteklo vo presmetkata na vrednosta na motorot bez ogled na toa dali toj e proizveden vo istata ili vo druga fabrika vo povlastenata zemja ili vo Republika Makedonija. Vrednosta na ingotata bez poteklo so ova ne se zema predvid pri sobirawe na vrednosta na upotrebenite materijali bez poteklo.

3.2. Praviloto od spisokot pretstavuva minimalen potreben stepen na obrabotka ili prerabotka, pa so prevzemawe povisok stepen na obrabotka ili prerabotka se steknuva status na proizvod so poteklo, i sprotivno, so pomal stepen na obrabotka ili prerabotka ne mo`e da se stekne status na proizvod so poteklo. Taka, ako praviloto predviduva deka pri odredena faza od proizvodstvoto mo`e da se koristi materijal bez poteklo, koristeweto na toj materijal vo porana faza na proizvodstvoto e dozvoleno, dodeka koristeweto na toj materijal vo podocne`na faza na proizvodstvoto ne e dozvoleno.

3.3. Bez oglen na Zabele{kata 3.2 koga vo praviloto se upotrebuva izrazot “Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj”, toga{ materijalite od bilo koj tarifni broevi (duri i materijali so ist opis i tarifen broj kako i proizvodot) mo`e da se koristat, so primena na site posebni ograni~uvawa koi mo`e da bidat sodr`ani vo praviloto.

Page 182: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Me|utoa, izrazot “Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj ...” ili “Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od istiot tarifen broj kako i proizvodot” zna~i deka materijali od koj i da e tarifen broj mo`e da se koristat, osven onie koi imaat ist opis kako proizvod koj e naveden vo kolona 2 na spisokot.

3.4. Koga praviloto vo spisokot odreduva deka proizvodot mo`e da bide proizveden od pove}e od eden materijal, toa zna~i deka mo`e da se upotrebuva eden ili pove}e materijali. Toa ne bara deka site }e bidat upotrebeni.

Primer:

Praviloto za tkaenini od tarifnite broevi 5208 do 5212 odreduva deka mo`e da se koristat prirodni vlakna i pokraj ostanatite materijali mo`e da se upotrebat i hemiski materijali. Toa ne zna~i deka e potrebno da se upotrebat dvata, mo`e da se upotrebi edniot ili drugiot, ili i dvata.

3.5. Koga praviloto vo spisokot odreduva deka proizvodot mora da bide proizveden od poseben materijal, uslovot o~igledno ne popre~uva upotreba na drugi materijali koi, poradi nivnata sopstvena priroda, ne go zadovoluvaat praviloto. (Vidi ja i Zabele{kata 6.2. podolu vo vrska so tekstil.)

Primer:

Praviloto za prigotvena hrana od tarifniot broj 1904 koe posebno ja isklu~uva upotrebata na `itarici ili prerabotki od `itarici ne popre~uva upotreba na mineralni soli, hemiski ili drugi aditivi koi ne se proizvodi od `itarici. Me|utoa, ova ne se odnesuva na proizvodi koi, koga ne mo`at da bidat proizvedeni od konkretno navedenite materijali vo spisokot, mo`at da bidat proizvedeni od materijali od ista priroda vo nekoja porana faza na proizvodstvoto.

Primer:

Vo slu~aj na predmet za oblekuvawe od ex Glava 62 izraboten od netkaen materijal, ako za ovaa klasa na proizvodi e dozvoleno koristewe samo na predivo bez poteklo, ne mo`e da se zapo~ne od netkaen materijal, duri i ako netkaenite materijali ne mo`at da bidat napraveni od predivo. Vo takvi slu~ai po~etniot materijal treba normalno da bide vo faza na obrabotka pred predivo, a toa e vlakno.

3.6. Koga vo nekoi pravila od spisokot se naveduvaat dva procenta za maksimalnata vrednost na materijalite bez poteklo {to mo`at da bidat upotrebeni, toga{ tie procenti ne smeat da se sobiraat zaedno. So drugi zborovi, maksimalnata vrednost na site upotrebeni materijali bez poteklo nikoga{ ne smee da go nadmine najvisokiot daden procent. Poedine~nite procenti ne smeat da se nadminat vo odnos na posebnite materijali za koi tie se primenuvaat.

Zabele{ka 4:

4.1. Terminot “prirodni vlakna” vo spisokot e upotreben za da ozna~i vlakna osven ve{ta~ki ili sinteti~ki. Toj e ograni~en na fazite pred predewe, vklu~uvaj}i i otpadoci, i, ako toa ne e poinaku ozna~eno, vo nego se vklu~eni vlakna {to bile vla~eni, ~e{lani ili na drug na~in preraboteni, no ne vpredeni.

4.2. Terminot “prirodni vlakna” vklu~uva kowski vlakna od tarifen broj 0503, svila od tarifnite broevi 5002 i 5003, kako i volneni vlakna, fini `ivotinski vlakna od tarifnite broevi 5101 do 5105, pamu~ni vlakna od tarifnite broevi 5201 do 5203 i drugi rastitelni vlakna od tarifnite broevi 5301 do 5305.

4.3. Terminot “tekstilna pulpa”, “hemiski materijali” i “materijali za proizvodstvo na hartija” se upotrebeni vo spisokot da opi{at materijali {to ne se rasporeduvaat vo Glavite 50 do 63, i koi mo`at da bidat upotrebeni za proizvodstvo na ve{ta~ki, sinteti~ki ili hartieni vlakna ili predivo.

4.4. Terminot “ve{ta~ki se~eni vlakna” vo spisokot e upotreben za ozna~uvawe na sinteti~ki ili ve{ta~ki filamenti, se~eni vlakna ili otpadoci, od tarifnite broevi 5501 do 5507.

Zabele{ka 5:

Page 183: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

5.1. Koga za daden proizvod vo spisokot, se spomnuva ovaa zabele{ka, uslovite navedeni vo kolonata 3 nema da se primenuvaat na bilo koi osnovni tekstilni materijali upotrebeni vo proizvodstvoto na toj proizvod i koi, zemeni zaedno, pretstavuvaat 10 procenti ili pomalku od vkupnata masa na site upotrebeni osnovni tekstilni materijali. (Vidi gi Zabele{kite 5.3. i 5.4. podolu.)

5.2. Me|utoa, otstapuvawata navedeni vo Zabele{kata 5.1. mo`e da se primeni edinstveno na me{ani proizvodi napraveni od dva ili pove}e osnovni tekstilni materijali.

Slednive materijali se osnovni tekstilni materijali:

- svila,

- volna,

- grubi `ivotinski vlakna,

- fini `ivotinski vlakna,

- kowski vlakna,

- pamuk,

- materijali za pravewe hartija i hartija,

- len,

- priroden konop,

- juta i drugi drvenesti tekstilni vlakna,

- sisal i drugi tekstilni vlakna od vidot Agave, - kokos, abaka, ramija i drugi rastitelni tekstilni vlakna

- sinteti~ki filamenti,

- ve{ta~ki filamenti,

- sprovodlivi filamenti,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od polipropilen,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od poliester,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od poliamid,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od poliakrilonitril,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od poliimid,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od politetrafluoroetilen,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od polifenilen sulfid,

- sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna od polivinil hlorid,

- drugi sinteti~ki ve{ta~ki se~eni vlakna,

- ve{ta~ki se~eni vlakna od viskoza,

- drugi ve{ta~ki se~eni vlakna,

- predivo od poliuretan segmentiran so fleksibilni segmenti od polieter obvitkano ili neobvitkano,

- predivo od poliuretan segmentiran so fleksibilni segmenti od poliester obvitkano ili neobvitkano,

- proizvodi od tarifen broj 5605 (metalizirano predivo) {to sodr`i lenta od aluminiumska folija ili od plasti~en sloj prevle~eni ili neprevle~eni so prav od aluminum, so {iro~ina do 5 mm, povrzani so proyirni ili boeni athezivi pome|u dva sloja od plasti~na folija,

- drugi proizvodi od tarifen broj 5605.

Primer:

Predivo, od tarifen broj 5205, izraboteno od pamu~ni vlakna od tarifen broj 5203 i sinteti~ki se~eni vlakna od tarifen broj 5506, e me{ano predivo. Zatoa, sinteti~kite se~eni vlakna bez poteklo, koi ne gi zadovoluvaat pravilata za poteklo (koi baraat prozivodstvo od hemiski materijali ili tekstilna pulpa) mo`at da bidat upotrebeni, pod uslov da nivnata vkupna masa ne nadminuva 10 procenti od masata na predivoto.

Primer:

Volnena tkenina, od tarifen broj 5112, izrabotena od volneno predivo od tarifen broj 5107 i sinteti~ko predivo od se~eni vlakna od tarifen broj 5509, pretstavuva me{ana tkaenina. Ottuka, sinteti~koto predivo {to ne gi zadovoluva pravilata za poteklo (koe bara proizvodstvo od

Page 184: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

hemiski materijali ili tekstilna pulpa), ili volnenoto predivo {to ne gi zadovoluva pravilata za poteklo (koe bara proizvodstvo od prirodni vlakna, nevle~eni ili ne~e{lani nitu poinaku preraboteni za predewe), ili kombinacijata od dvete prediva, mo`e da bide upotrebena, pod uslov da nivnata vkupna masa da ne nadminuva 10 procenti od masata na tkaeninata.

Primer:

Taftuvanite tekstilni tkaenini, od tarifen broj 5802, izraboteni od pamu~no predivo od tarifen broj 5205 i pamu~na tkaenina od tarifen broj 5210, pretstavuva me{an proizvod samo ako pamu~nata tkaenina e samata po sebe me{ana tkaenina koja {to e izrabotena od prediva koi se rasporeduvaat vo dva posebni tarifni broevi, ili ako upotrebenite pamu~ni prediva sami po sebe pretstavuvaat me{anici.

Primer:

Ako taftuvanata tekstilna tkaenina za koja {to stanuva zbor e izrabotena od pamu~no predivo od tarifen broj 5205 i sinteti~ka tkaenina od trifen broj 5407, toga{ o~igledno, upotrebenite prediva se dva razli~ni osnovni tekstilni materijali i taftuvanata tekstilna tkaenina, vo soglasnost so toa, e me{an proizvod.

5.3. Vo slu~aj na proizvodi koi sodr`at “predivo napraveno od poliuretan segmentirano so fleksibilni segmenti od polieter, obvitkano ili neobvitkano”, ova otstapuvawe iznesuva 20 procenti vo odnos na ova predivo.

5.4. Vo slu~aj na proizvodi koi sodr`at “lenti od aluminiumska folija ili od plasti~en sloj prevle~eni ili neprevle~eni so prav od aluminium, so {iro~ina do 5 mm, spoeni so pomo{ na proziren ili oboen adheziv pome|u dva sloja plasti~na folija”, ova otstapuvawe iznesuva 30 procenti vo odnos na ovaa lenta.

Zabele{ka 6:

6.1. Koga, vo spisokot, se povikuva na ovaa zabele{ka, tekstilnite materijali (so isklu~ok na postavite i me|upostavite), koi ne gi zadovoluvaat pravilata navedeni vo spisokot vo kolonata 3 za gotovi proizvodi, mo`at da bidat upotrebeni pod uslov da tie se rasporeduvaat vo tarifen broj razli~en od tarifniot broj na proizvodot i nivnata vrednost da ne nadminuva 8 procenti od cenata na proizvodot franko fabrika.

6.2. Bez ogled na Zabele{kata 6.3, materijalite, {to ne se rasporeduvaat vo Glava 50 do 63 mo`at slobodno da se upotrebuvaat vo proizvodstvo na tekstilni proizvodi, bilo tie da sodr`at ili da ne sodr`at tekstili.

Primer:

Ako praviloto vo spisokot naveduva deka za posebni tekstilni artikli (kako pantoloni), mora da bide upotrebeno predivo, toa ne spre~uva upotreba na metalni artikli, kako kopiwa, zatoa {to kop~iwata ne se rasporeduvaat vo Glava 50 do 63. Od istite pri~ini, toa ne e pre~ka za upotreba na patenti iako patentite vo princip sodr`at tekstil.

6.3. Onamu kade {to se primenuva pravilo so procenti, vrednosta na materijalite {to ne se rasporeduvaat vo Glava 50 do 63 mora da bide zemena predvid koga se presmetuva vrednosta na sodr`anite materijali bez poteklo.

Zabele{ka 7:

7.1. Za potrebite na tarifnite broevi 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 i ex 3403, “specifi~nite procesi” se slednive:

(a) vakumska destilacija;

(b) redestilacija so prodlabo~en frakcionen proces;

(v) kraking;

(g) reformirawe;

(d) ekstrakcija so pomo{ na selektivni rastvoruva~i;

(|) proces koj gi opfa}a site sledni operacii: prerabotka so koncentrirana sulfurna kiselina, oleum ili sulfuren anhidrid; neutralizacija so alkalni agensi; dekolorizacija i pre~is-tuvawe so prirodna aktivna zemja, aktivna zemja, aktiven jaglen ili boksid;

(e) polimerizacija;

Page 185: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(`) alkilacija;

(z) izomerizacija.

7.2. Za potrebite na tarifnite broevi 2710, 2711 i 2712, “specifi~nite procesi” se slednive:

(a) vakumska destilacija;

(b) redestilacija so prodlabo~en frakcionen proces;

(v) kraking;

(g) reformirawe;

(d) ekstrakcija so pomo{ na selektivni rastvoruva~i;

(|) proces koj gi opfa}a site sledni operacii: prerabotka so koncentrirana sulfurna kiselina, oleum ili sulfuren anhidrid; neutralizacija so alkalni agensi; dekolorizacija i pre~is-tuvawe so prirodna aktivna zemja, aktivna zemja, aktiven jaglen ili boksid;

(e) polimerizacija;

(`) alkilacija;

(z) izomerizacija;

(y) samo vo odnos na te{kite masla koi se rasporeduvaat vo tarifniot broj eh 2710, desulfurizacijata so vodorod koja rezultira so namaluvawe na barem 85 procenti od sodr`inata na sulfurot na preraboteniot proizvod (ASTM D 1266-59 T metod);

(i) samo vo odnos na proizvodite koi se rasporeduvaat vo tarifen broj 2710, deparafinirawe so drug proces osven filtrirawe;

(j) samo vo odnos na te{kite masla koi se rasporeduvaat vo tarifniot broj eh 2710, tretmanot so vodorod pod pritisok od nad 20 bari i temperatura od nad 250 Celziusovi stepeni so upotreba na katalizator, osven efektot na desulfurizacija, koga vodorodot so~inuva aktiven element vo hemiskata reakcija. Ponatamo{niot tretman so vodorod na maslata za podma~kuvawe od tarifniot broj eh 2710 (na primer, hidrofinalizacija ili dekolorizacija) so cel, posebno, da se podobri bojata ili stabilnosta sepak nema, da se smeta za specifi~en proces;

(k) samo vo odnos na maslata za gorivo koi se rasporeduvaat vo tarifniot broj od eh 2710, atmosferskata destilacija, pod uslov pomalku od 30 procenti od ovie proizvodi po zafatnina, vklu~uvaj}i gi i zagubite, da destiliraat na temperatura od 300 Celziusovi stepeni spored ASTM D 86 metodot;

(l) samo vo odnos na te{kite masla, osven gasni masla i masla za gorewe, koi se rasporeduvaat vo tarifniot broj eh 2710, tretman so pomo{ na visoko frekventno elektri~no praznewe bez iskrewe;

(q) samo vo odnos na surovi proizvodi od tarifen broj 2712 (osven vazelin, ozokerit, vosok od temen jaglen i lignit ili vosok od treset koi po masa sodr`at pomalku od 0.75 procenti maslo), odstranuvawe na masloto so frakcionalna kristalizacija.

7.3. Za potrebite na tarifnite broevi eh 2707, 2713 do 2715, eh 2901, eh 2902 i eh 3403 ednostavnite operacii kako ~istewe, dekantirawe, odsoluvawe, odstranuvawe voda, filtrirawe, boewe, ozna~uvawe, dobivawe na sulfurna sodr`ina kako rezultat na me{awe na proizvodi so razli~na sodr`ina na sulfur, bilo koja kombinacija od ovie operacii ili sli~ni operacii ne davaat status na proizvodi so poteklo.

Page 186: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

SPISOK NA OBRABOTKI ILI PRERABOTKI [TO TREBA DA SE IZVR[I NA MATERIJALITE BEZ POTEKLO ZA DA DOBIENIOT PROIZVOD SE STEKNE SO

STATUS NA PROIZVOD SO POTEKLO

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

Glava 1 @ivi `ivotni Site `ivotni od Glava 1 mora da bidat celosno dobieni.

Glava 2 Meso i mesni ostatoci za jadewe Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 1 i 2 se celosno dobieni

Glava 3 Ribi i ~erupkari, mekotelci i drugi vodeni bez'rbetnici

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 3 se celosno dobieni

eh Glava 4

Mle~ni proizvodi; pti~ji jajca; priroden med; proizvodi od `ivotinsko poteklo za jadewe {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto; osven:

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 4 se celosno dobieni

0403 Ma{tenica, kiselo mleko i pavlaka, jogurt, kefir i drugo fermentirano ili zakiseleno mleko i pavlaka, koncentrirani ili nekoncentrirani, so dodaden {e}er ili drugi materii za zasladuvawe ili aromatizirani so dodadeno ovo{je, jat~esto ovo{je ili kakao

Proizvodstvo vo koe:

- site upotrebeni materijali od Glava 4 se celosno dobieni,

- site upotrebeni ovo{ni sokovi (osven od ananas, limeta ili od grejpfrut) od tarifen broj 2009 se so poteklo, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 5 Proizvodi od `ivotinsko poteklo, {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto; osven:

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 5 se celosno dobieni

eh 0502 Preraboteni ~etini i vlakno od pitomi ili divi sviwi

^istewe, dezinfekcija, sortirawe i ispravuvawe na ~etini i vlakno

Glava 6 @ivi drvja i drugi rastenija; lukovici, korewa i sl.; se~eno cve}e i ukrasni lisja

Proizvodstvo vo koe: - site upotrebeni materijali od Glava 6 se

celosno dobieni, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 7 Zelen~uk i nekoi korewa i grutki za jadewe

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 7 se celosno dobieni

Glava 8 Ovo{je i jat~esto ovo{je za jadewe; kori od agrumi ili od diwi i lubenici

Proizvodstvo vo koe: - seto upotrebeno ovo{je i jat~esto ovo{je

e celosno dobieno, i - vrednosta na site upotrebeni materijali

od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 9 Kafe, ~aj, mate-~aj i mirudii; osven: Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 9 se celosno dobieni

0901 Kafe, pe~eno ili nepe~eno, so ili bez kofein; lu{pi i cipi od kafe; zameni za kafe {to sodr`at kafe vo koj i da e procent

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj

0902 ^aj, aromatiziran ili nearomatiziran Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj

eh 0910 Smesi na mirudii Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj

Glava 10 @ita Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 10 se celosno dobieni

Page 187: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh Glava 11 Proizvodi od melni~kata industrija; slad; skrob; inulin; gluten od p~enica; osven:

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni `ita, zelen~uk, korewa i grutki za jadewe, od tarifen broj 0714 ili ovo{je se celosno dobieni

eh 1106 Bra{no, griz i prav od su{en me{unkast zelen~uk od tarifen broj 0713

Su{ewe i melewe na me{unkast zelen~uk od tarifen broj 0708

Glava 12 Maslodajni semiwa i plodovi; razni zrna, semiwa i plodovi; industriski ili medicinski rastenija; slama i dobito~na hrana

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 12 se celosno dobieni

1301 [elak, prirodni gumi, smoli, gumi-smoli i masleni smoli (na pr. balsami)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 1301 ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

1302 Rastitelni sokovi i ekstrakti; pektinski materii, pektinati i pektati, agar-agar i drugi sluzovi i sredstva za zgusnuvawe; modifikuvani ili nemodifikuvani, dobieni od rastitelni proizvodi:

- Sluzovi i sredstva za zgusnuvawe,

modifikuvani, dobieni od rastitelni proizvodi

Proizvodstvo od nemodifikuvani sluzovi i sredstva za zgusnuvawe

- Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site

upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 14 Rastitelni materijali za pletarstvo; rastitelni proizvodi {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 14 se celosno dobieni

eh Glava 15 @ivotinski ili rastitelni masla i masnotii i proizvodi od nivno razlagawe; preraboteni masnotii za jadewe; `ivotinski ili rastitelni vosoci; osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj na proizvodot

1501 Svinska mast (vklu~uvaj}i i salo) `ivinska mast, osven onie od tarifen broj 0209 ili 1503:

- Masnotii od koski ili otpadoci Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onie od tarifen broj 0203, 0206 ili 0207 ili od koski od tarifen broj 0506

- Drugi Proizvodstvo od meso ili jastivi delovi

od svinsko meso od tarifen broj 0203 ili 0206 ili od meso i jastivi delovi od `ivinsko meso od tarifen broj 0207

1502 Masnotii od `ivotni od vidovite goveda, kozi i ovci, osven onie od tarifen broj 1503

- Masnotii od koski ili otpadoci Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onie od tarifen broj 0201, 0202, 0204 ili 0206 ili od koski od tarifen broj 0506

- Drugi Proizvodstvo vo koe site upotrebeni

materijali od Glava 2 se celosno dobieni

1504 Masnotii i masla i nivni frakcii, od ribi ili morski cica~i, rafinirani ili nerafinirani, no hemiski nemodifikuvani

Page 188: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- Cvrsti frakcii Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 1504

- Drugi Proizvodstvo vo koe site upotrebeni

materijali od Glavite 2 i 3 se celosno dobieni

eh 1505 Rafiniran lanolin Proizvodstvo od masnotii od surova volna od tarifen broj 1505

1506 Drugi `ivotinski masnotii i masla i nivni frakcii, rafinirani ili nerafinirani, no hemiski nemodifikuvani

- Cvrsti frakcii Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 1506

- Drugi Proizvodstvo vo koe site upotrebeni

materijali od Glava 2 se celosno dobieni

1507 do 1515 Rastitelni masla i nivni frakcii

- Soino maslo, maslo od kikiritki,

palmovo maslo, maslo od kokosov orev, od palmov orev, babasu, tungovo maslo i maslo od oiticica, vosok od mirta i japonski vosok, frakcii od maslo od jojoba i masla za tehni~ki ili industriski potrebi od koi ne se proizveduvaat prehranbeni proizvodi za ~ove~ka ishrana

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

- Cvrsti frakcii, osven onie na

masloto od jojoba Proizvodstvo od drugi materijali od tarifen broj 1507 do 1515

- Drugi Proizvodstvo vo koe site upotrebeni

rastitelni materijali se celosno dobieni

1516 @ivotinski ili rastitelni masnotii i masla i nivni frakcii, delumno ili celosno hidrogenizirani, interesteri-fikuvani, reesterifikuvani ili eleidinizirani, rafinirani ili nerafinirani, no ponatamu neprigotveni

Proizvodstvo vo koe: - site upotrebeni materijali od Glava 2 se

celosno dobieni, i - site upotrebeni rastitelni materijali

se celosno dobieni.

Me|utoa, mo`e da se koristat materijali od tarifen broj 1507, 1508, 1511 i 1513

1517 Margarin, smesi ili preparati od `ivo-tinski ili rastitelni masti ili masla ili od frakcii na razli~ni masti ili masla od ovaa Glava, pogodni za jadewe, osven mastite ili maslata za jadewe ili nivnite frakcii od tarifen broj 1516

Proizvodstvo vo koe: - site upotrebeni materijali od Glavite 2

i 4 se celosno dobieni, i - site upotrebeni rastitelni materijali

se celosno dobieni. Me|utoa, mo`e da se koristat materijali od tarifnite broevi 1507, 1508, 1511 i 1513

Glava 16 Prerabotki od meso, ribi ili ~erupkari, mekotelci ili drugi vodeni bezrbetnici

Proizvodstvo:

- od `ivotni od Glava 1, i/ili

- vo koe site upotrebeni materijali od Glava 3 se celosno dobieni

eh Glava 17 [e}er i proizvodi od {e}er; osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 1701 [e}er od {e}erna trska ili {e}erna repka i hemiski ~ista saharoza, vo cvrsta sostojba, aromatiziran ili oboen

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

1702 Drugi {e}eri, vklu~uvaj}i i hemiski ~ista laktoza, maltoza, glikoza i fruktoza, vo cvrsta sostojba; {e}erni

Page 189: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

sirupi bez dodadeni sredstva za aromatizacija ili boewe; ve{ta~ki med, pome{an ili nepome{an so priroden med, karamela:

- Hemiski ~ista maltoza i fruktoza Proizvodstvo od materijali od koj i da e

tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 1702

- Drugi {e}eri vo cvrsta sostojba, aromatizirani ili oboeni

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe site upotrebeni

materijali se so poteklo

eh 1703 Melasi dobieni pri ekstrakcija ili rafinirawe na {e}er, aromatizirani ili oboeni

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

1704 Proizvodi od {e}er (vklu~uvaj}i i belo ~okolado) bez kakao

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 18 Kakao preparati od kakao Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

1901 Ekstrakt na slad; prehranbeni proizvodi od bra{no, griz, jarma, skrob ili ekstrakt od slad {to ne sodr`at kakao ili sodr`at pomalku od 40% po masa kakao presmetano vrz osnova na celosna obezmastenost, {to ne se spomenati nitu sodr`ani na drugo mesto; prehranbeni proizvodi od stoki od tarifnite broevi 0401 do 0404, {to ne sodr`at kakao ili sodr`at pomalku od 5% masa kakao presmetano vrz osnova na celosna obezmastenost, {to ne se spomenati nitu sodr`ani na drugo mesto:

- Ekstrakt na slad Proizvodstvo od `ita od Glava 10

- Drugi Proizvodstvo :

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na upotrebenite materijali od Glavata 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

1902 Testa, vareni ili nevareni ili polneti (so meso ili dr. materii) ili poinaku prigotveni, kako {pageti, makaroni, rezanki, lazawi, woki, ravioli, kaneloni; kus-kus, prigotveni ili neprigotveni

- So sodr`ina od 20% ili pomalku meso

po masa, mesni otpadoci, ribi, ~erupkari ili mekotelci

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni `ita i derivati (osven tvrdata p~enica i nejzinite derivati) se celosno dobieni

Page 190: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- So sodr`ina od pove}e od 20% meso po

masa, mesni otpadoci, ribi, ~erupkari ili mekotelci

Proizvodstvo vo koe: - site upotrebeni `ita i derivati (osven

tvrdata p~enica i nejzinite derivati) se celosno dobieni, i

- site upotrebeni materijali od Glavite 2 i 3 se celosno dobieni

1903 Tapioka i zameni za tapioka prigotveni do skrob vo forma na lu{pi, zrnca, monista i sl. formi

Proizvodstvo od materijali od koj i da e tarifen broj, osven skrob od kompir od tarifen broj 1108

1904 Podgotveni proizvodi za ishrana dobieni so barewe ili pr`ewe na `ita ili proizvodi od `ita (na pr. p~enkarni snegulki), `ita, osven p~enka vo zrno ili vo forma na snegulki ili drugi obraboteni `ita (osven bra{no, griz i jarma) vareni ili poinaku prigotveni, {to ne se spomenati nitu vklu~eni na drugo mesto

Proizvodstvo: - od materijali od koj i da e tarifen broj,

osven od onie od tarifen broj 1806, - vo koe site upotrebeni `ita i bra{no

(osven tvrdata p~enica i nejzinite derivati i p~enkata Zea indurata) se celosno dobieni, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

1905 Leb, pe~iva, kola~i, biskviti i dr. pekarski proizvodi, so ili bez kakao; nafora, prazni kapsuli za farmacevtski proizvodi; oblandi, orizova hartija i sl. proizvodi

Proizvodstvo od materijal od bilo koj tarifen broj osven od onie od Glava 11

eh Glava 20 Proizvodi od zelen~uk, ovo{je, jat~esto ovo{je ili drugi delovi na rastenija; os-ven:

Proizvodstvo vo koe seto upotrebeno ovo{je, jat~esto ovo{je ili zelen~uk se celosno dobieni

eh 2001 Sladok kompir i sl. delovi na rastenijata pogodni za jadewe {to po masa sodr`at 5% skrob ili pove}e, prigotveni ili konzervirani vo ocet ili ocetna kiselina

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 2004 i eh 2005

Kompiri vo forma na bra{no, griz ili snegulki, podgotveni ili konzervirani na drug na~in osven vo ocet ili ocetna kiselina

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

2006 Zelen~uk, ovo{je, jat~esto ovo{je, kori od ovo{je i drugi delovi od rastenija, konzervirani vo {e}er (su{eni, kandirani ili kristalizirani)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

2007 Ovo{ni xemovi, `elea, marmeladi, pirea ili pasti od ovo{je ili jat~esto ovo{je, dobieni so varewe, so ili bez dodaden {e}er ili drugi sredstva za zasladuvawe

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2008 Jat~esto ovo{je {to ne sodr`i dodatok na {e}er ili alkohol

Proizvodstvo vo koe vrednosta na seto upotrebeno jat~esto ovo{je i maslodajno seme so poteklo od tarifnite broevi 0801, 0802, i 1202 do 1207 nadminuva 60% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Puter od kikiritki; smesi od `ita;

palmini jatki, p~enka Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

- Drugi, osven ovo{je i jat~esto ovo{je

podgotveni na drug na~in osven na parea ili so vriewe vo voda, bez dodaden {e}er, zamrznati

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

2009 Ovo{ni sokovi i sokovi od zelen~uk (vklu~uvaj}i i {ira od grozje),

Proizvodstvo :

Page 191: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

nefermentirani i bez dodaden alkohol, so ili bez dodatok na {e}er ili drugi sredstva za zasladuvawe

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 21 Razni proizvodi za ishrana; osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

2101 Ekstrakti, esencii i koncentrati na kafe, ~aj, mate-~aj, i prerabotki so osnova od ovie proizvodi ili so osnova od kafe, ~aj, mate-~aj ,pr`ena cikorija i drugi pr`eni zameni za za kafe, ili ekstrakti, esencii i koncentrati od niv

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe site upotrebeni cikorii se celosno dobieni

2103 Sosovi i preparati za sosovi, me{ani mirudii i me{ani za~inski sredstva, bra{no i griz od senf i prigotven senf

- Sosovi i preparati za sosovi, me{ani

mirudii i me{ani za~inski sredstva Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat bra{no ili griz od senf ili prigotven senf

- Bra{no i griz od senf i prigotven

senf Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj

eh 2104 Supi i ~orbi i preparati za tie proizvodi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od podgotven ili konzerviran zelen~uk od tarifen broj 2002 do 2005

2106 Prehranbeni proizvodi {to ne se spo-menati nitu opfateni na drugo mesto

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 22 Pijalaci, alkoholi i ocet, osven: Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe seto upotrebeno grozje ili materijali dobieni od grozje se celosno dobieni

2202 Voda, vklu~uvaj}i i mineralna i gazirana voda, so dodatok na {e}er ili drugi sredstva za zasladuvawe ili aromatizirani, i drugi bezalkoholni pijalaci, osven sokovi od ovo{je i zelen~uk od tarifen broj 2009

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot,

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 17 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe site upotrebeni sokovi od ovo{je (osven sok od ananas, limeta i grejpfrut) se so poteklo

2207 Nedenaturiran etilalkohol so alkoholna ja~ina od 80% ili pogolema, etilalkohol i drugi alkoholni pijalaci, denaturirani, so koja bilo ja~ina

Proizvodstvo: - od materijali od bilo koj tarifen broj,

osven od tarifen broj 2207 ili 2208, i - vo koe seto upotrebeno grozje ili

materijali dobieni od grozje se celosno dobieni ili do kolku site upotrebeni materijali ve}e so poteklo, mo`e da se koristi arak do granica od 5% zafatnina

2208 Nedenaturiran etilalkohol so Proizvodstvo:

Page 192: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

alkoholna ja~ina pomala od 80% zafatnina, rakii, likeri i drugi alkoholni pijalaci

- od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od tarifen broj 2207 ili 2208, i

- vo koe seto upotrebeno grozje ili materijali dobieni od grozje se celosno dobieni ili do kolku site upotrebeni materijali ve}e se so poteklo, mo`e da se koristi arak do granica od 5% zafatnina

eh Glava 23 Ostatoci i otpadoci od prehranbenata industrija, prigotvena hrana za `ivotni, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 2301 Kitovo bra{no, bra{no, prav i peleti od ribi ili od ~erupkari, mekotelci ili dr. vodeni bezrbetnici, nepogodni za ~ove~ka ishrana

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glavite 2 i 3 se celosno dobieni

eh 2303 Ostatoci od proizvodstvo na skrob od p~enka (osven koncentrirani te~nosti za natopuvawe), so sodr`ina na proteini presmetana za suv proizvod pogolema od 40% po masa

Proizvodstvo vo koe seta upotrebena p~enka e celosno dobiena

eh 2306 Masleni poga~i i drugi cvrsti ostatoci dobieni so ekstrakcija na maslinovo maslo, {to sodr`at pove}e od 3% masli-novo maslo

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni maslinki se celosno dobieni

2309 Proizvodi {to se upotrebuvaat za ishrana na `ivotni

Proizvodstvo vo koe: - site upotrebeni `ita, {e}er ili melasi,

meso ili mleko se so poteklo, i - site upotrebeni materijali od Glava 3 se

celosno dobieni

eh Glava 24 Tutun i proizvodi za zamena na tutun, osven:

Proizvodstvo vo koe site upotrebeni materijali od Glava 24 se celosno dobieni

2402 Puri, cigarilosi i cigari od tutun ili od zamena za tutun

Proizvodstvo vo koe najmalku 70% po masa od nepreraboteniot tutun ili otpadoci od tutun od tarifen broj 2401 {to se upotrebeni se so poteklo

eh 2403 Tutun za pu{ewe Proizvodstvo vo koe najmalku 70% po masa od nepreraboteniot tutun ili otpadoci na tutun od tarifen broj 2401 {to se upotrebeni se so poteklo

eh Glava 25 Sol, sulfur, zemja i kamen, gips, var i cement, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 2504 Priroden kristalen grafit, so zbogatena sodr`ina na jaglen, pro~isten i melen

Zbogatuvawe na sodr`inata na jaglen, pro~istuvawe i melewe na surov kristalen grafit

eh 2515 Mermer, se~en so pila ili na drug na~in, vo blokovi ili plo~i so pravoagolna (vklu~uvaj}i i kvadratna) forma, so debelina ne pogolema od 25 sm

Se~ewe na mermer so pila ili na drug na~in, (duri i ako e ve}e se~en so pila) so debelina pogolema od 25 sm

eh 2516 Granit, porfir, bazalt, peso~ar i drug kamen za spomenici i grade`ni{tvo, se~eni so pila ili na drug na~in, vo blokovi ili plo~i vo pravoagolna (vklu~uvaj}i i kvadratna) forma, so debelina ne pogolema od 25 sm

Se~ewe na kamen so pila ili na drug na~in, (duri i ako e ve}e se~en) so debelina pogolema od 25 sm

eh 2518 Kalciniran dolomit Kalcinirawe na dolomit {to ne e kalciniran

eh 2519 Droben priroden magneziumkarbonat (magnezit), vo hermeti~ki zape~ateni kontejneri, i magneziumoksid, ~ist ili ne~ist, {to ne spa|a vo elektrostopen magnezit ili sintermagnezit

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristi priroden magnezium karbonat (magnezit)

Page 193: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh 2520 Gips specijalno podgotven za stoma-tologija

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2524 Prirodni azbestni vlakna Proizvodstvo od azbesten koncentrat

eh 2525 Momirok vo prav Melewe na momirok ili otpadoci od momirok

eh 2530 Zemjeni boi, kalcinirani ili vo prav Kalcinirawe ili melewe na zemjeni boi

Glava 26 Rudi, zguri i pepeli Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 27 Mineralni goriva, mineralni masla i proizvodi od nivna destilacija, bitumenozni materii, mineralni vosoci, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 2707 Masla vo koi masata na aromatski sostojki ja nadminuva masata na nearomatski sostojki, masla sli~ni na mineralnite masla dobieni so destilacija na katran od kamen jaglen na visoka temp., od ~ija zafatnina pove}e od 65% se destilira na temp. do 250oS (vklu~uvaj}i i me{anici na naften alkohol i benzol), za koristewe kako go-rivo za energija ili greewe

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2709 Surovi masla dobieni od bitumenozni minerali

Suva destilacija na bitumenozni materijali

2710 Nafteni masla i masla dobieni od bitumenozni minerali, osven surovi, proizvodi {to ne se spomenati nitu sodr`ani na dr. mesto, koi po masa sodr`at 70% ili pove}e masla od nafta ili od masla dobieni od bitumenozni materijali, ako ovie masla pretstavuvaat osnovni sostojki na ovie proizvodi

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(2)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

2711 Nafteni gasovi i drugi gasoviti jaglevodorodi

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(2)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

2712 Nafteno `ele, parafinski vosok, mikrokristalen vosok od nafta, vosok od jaglenova pra{ina, ozokerit, vosok od lignit, vosok od treset, drugi mineralni vosoci i sli~ni proizvodi dobieni so sinteza ili so drugi procesi, oboeni ili neoboeni

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni porces(i)(2)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 194: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

2713 Naften koks, naften bitumen i drugi ostatoci od nafteni masla ili od masla dobieni od bitumenozni materijali

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

2714 Priroden bitumen i asfalt, bitumenozni ili masleni {krilci i terpesok, asfaltiti i asfaltni karpi

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

2715 Bitumenovi smesi vrz baza na priroden asfalt, priroden bitumen, bitumen od nafta, mineralen katran ili mineralni katranski smoli

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 28 Neorganski hemiski proizvodi, organski ili neorganski soedinenija od blagorodni materijali od retki zemni metali, od radioaktivni elementi ili od izotopi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebe-ni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2805 ,,Mischmetall” Proizvodstvo so elektroliti~na ili termalna postapka vo koja vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2811 Sulfur trioksid Proizvodstvo od sulfurdioksid Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebe-ni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2833 Aluminium sulfat Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2840 Sodium perborat Proizvodstvo od disodium tetraborat pentahidrat

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site uptorebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 29 Organski hemiski proizvodi, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebe-ni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 195: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2901 Acikli~ni jaglevodorodi {to se koristat kako gorivo za energija ili za greewe

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2902 Ciklani i cikleni (osven azuleni), benzen, toluen, ksileni, {to se koristat kako gorivo za energija ili greewe

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2905 Alkoholati na metali od alkoholi od ovoj tarifen broj i od etanol ili glicerol

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 2905. Me|utoa, alkoholatite na metali od ovoj tarifen broj mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebe-ni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

2915 Zasiteni acikli~ni monokarboksilni kiselini i nivni anhidridi, halogenidi, peroksidi i perkiselini, nivni halogeni, sulfo, nitro ili nitrozo derivati

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj. Me|utoa, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifnite broevi 2915 i 2916 ne smee da nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2932 - Interni etri i nivni halogeni, sulfo-

, nitro- i nitrozoderivati Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj. Me|utoa, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 2909 ne smee da nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Cikli~ni acetali i interni

poluacetali i nivni halogeni, sulfo-, nitro- i nitrozoderivati

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

2933 Heterocikli~ni soedinenija samo od heteroatom(i) na nitrogen

Proizvodstvo na materijali od bilo koj tarifen broj. Me|utoa, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifnite broevi 2932 i 2933 ne smee da nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

2934 Nukleinski kiselini i nivni soli, hemiski opredeleni ili neopredeleni, drugi heterocikli~ni soedinenija

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj. Me|utoa, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifnite broevi 2932, 2933 i 2934 ne smee da nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 2939 Koncentrati na afionova slama koi po masa sodr`at najmalku 50% alkaloidi

Proizvodstvo vo koi vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 196: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh Glava 30 Farmacevtski proizvodi, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

3002 ^ove~ka krv, `ivotinska krv podgotvena za upotreba vo terapevtski, profilakti~ki ili dijagnosti~ki celi, antiserumi i drugi frakcii na krv i modificirani imunolo{ki proizvodi, vklu~uvaj}i i takvi dobieni po pat na biotehnolo{ki procesi, vakcini, toksini, mikrobni kulturi (osven kvasec) i sli~ni proizvodi:

- Proizvodi {to se sostojat od dve ili pove}e sostojki {to se izme{ani za terapevtska ili profilakti~ka upotreba ili neizme{ani proizvodi za ovie celi, prigotveni vo izmereni dozi ili vo formi na pakuvawa za proda`ba na malo

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3002. Me|utoa, materijalite so istiot opis kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugo

- - ^ove~ka krv Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3002. Me|utoa, materijalite so istiot opis kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - @ivotinska krv podgotvena za terapevtski ili profilakti~ki celi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3002. Me|utoa, materijalite so istiot opis kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - Frakcii na krv osven antiserumi, hemoglobin i serum globulin

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3002. Me|utoa, materijalite so istiot opis kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - Hemoglobin, krven globulin i serum globulin

Proizvodstvo od materijali od koj i da e tarifen broj vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3002. Me|utoa, materijalite so istiot opis kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - Drugi Proizvodstvo od materijali od koj i da e tarifen broj vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3002. Me|utoa, materijalite so istiot opis kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

3003 i 3004 Lekovi (osven proizvodi od tarifen

Page 197: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

broj 3002, 3005 i 3006):

- Dobieni od amikacii od tarifen broj 2941

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od tarifnite broevi 3003 i 3004 mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od tarifnite broevi 3003 i 3004 mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3006 Farmacevtski otpad (kako {to e definirano vo zabele{ka 4(y) na Glava 30)

]e se zadr`i potekloto na proizvodot spored negovoto prvi~no rasporeduvawe

eh Glava 31 \ubriva, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3105 Minerali ili hemiski |ubriva {to sodr`at dva ili tri |ubrivni elementi, azot, fosfor i kalium, drugi |ubriva, proizvodi od ovaa Glava vo forma na tableti ili sli~ni formi, ili vo pakuvawa do 10 kg bruto-masa osven: - sodiumnitrat - kalciumcijanamid - kaliumsulfat - magneziumkaliumsulfat

Proizvodstvo :

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 32 Ekstrakti na {tavewe ili bojosuvawe, tanini i nivni derivati, boi, pigmenti i drugi materii za bojadisuvawe, prigotveni sredstva za prema~kuvawe i lakovi, kitovi i drugi zatnuva~ki masi, mastila, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebe-ni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3201 Tanini i nivni soli, estri, etri i drugi derivati

Proizvodstvo od ekstrakti za {tavewe od rastitelno poteklo

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebe-ni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

3205 Organski pigmenti, preparati predvideni so Zabele{kata 3 kon ovaa Glava vrz baza na organskite pigmenti (3)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od tarifnite broevi 3203, 3204 i 3205. Me|utoa, materijalite od tarifen broj 3205 mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 33 Eteri~ni masla i rezinoidi, parfime-riski, kozmeti~ki i toaletni

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni

Page 198: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

preparati, osven: rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

3301 Eteri~ni masla, (so ili bez terpeni), vklu~uvaj}i i "concretes" i ~isti masla, rezinoidi, masleni smoli dobieni so ekstrakcija, koncentrati na eteri~ni masla vo masti, neeterski masla, vosoci ili sli~no, dobieni so: ekstrakcija ili so maceracija, sporedni terpenski proizvodi dobieni so deterpenacija na eteri~ni masla, vodni destilati i vodni rastvori na eteri~ni masla

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i materijali od nekoja druga "grupa"(4) od ovoj tarifen broj. Me|utoa, materijali od istata grupa kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na prozvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 34 Sapun, organski povr{inski aktivni sredstva, preparati za perewe, preparati za podma~kuvawe, ve{ta~ki vosoci, prigotveni vosoci, preparati za polirawe i ~istewe, sve}i i sli~ni proizvodi, pasti za modelirawe, "stomatolo{ki vosoci" i stomatolo{ki preparati vrz baza na gips, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3403 Preparati za podma~kuvawe {to sodr`at masla od nafta ili masla dobieni od bitumenozni minerali, pod uslov tie da pretstavuvaat pomalku od 70% po masa

Operacii na rafinirawe i/ili eden ili pove}e specifi~ni proces(i)(1)

ili

Drugi operacii vo koi site upotrebeni materijali se rasporeduvaat vo tarifen broj vo koj ne e sodr`an proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3404 Ve{ta~ki vosoci i prigotveni vosoci:

- Vosoci vrz baza na parafin, nafteni vosoci, vosoci dobieni od bitumenozni minerali, vosok od jaglenova pra{ina ili vosok od krlu{ki

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven: - hidrogenizirani masla {to imaat

karakter na vosoci od tarifen broj 1516, - masni kiselini hemiski nedefinirani

ili industriski masni alkoholi {to imaat karakter na vosoci od tarifen broj 3823, i

- materijali od tarifen broj 3404

Me|utoa, ovie materijali mo`at da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 35 Albuminoidni supstancii, modifiku-vani skrobovi, lepila, enzimi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 199: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

franko fabrika

3505 Dekstrini i drugi modifikuvani skrobovi (na pr. pre`elatinizirani ili esterifikuvani skrobovi), lepila vrz baza na skrobovi ili vrz baza na dekstrini ili drugi modifikuvani skrobovi:

- Skrobni etri estri Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3505

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie od tarifen broj 1108

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3507 Podgotveni enzimi {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 36 Eksplozivi, pirotehni~ki proizvodi, piroforni leguri, odredeni zapalivi preparati

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 37 Fotografski ili kinematografski proizvodi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

3701 Fotografski plo~i i plan-filmovi, ~uvstvitelni na svetlina, neosvetleni, od koj bilo materijal, osven od hartija, karton ili tekstil, plan-filmovi za brza fotografija, ~uvstvitelni na svetlina, neosvetleni, vo kaseti ili bez kaseti:

- Film za brza fotografija vo boja, vo kaseti

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie na tarifnite broevi 3701 i 3702. Me|utoa, materijalite od tarifen broj 3702 mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie na tarifnite broevi 3701 i 3702. Me|utoa, materijalite od tarifnite broevi 3701 i 3702 mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

3702 Fotografski film vo rolni, ~uvstvitelen na svetlina, neosvetlen, od koj i da e materijal, osven od hartija, karton ili tekstil, film za brza fotografija vo rolni, ~uvstvitelen na svetlina, neosvetlen

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie na tarifenite broevi 3701 i 3702

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

3704 Fotografski plo~i, film-hartija, Proizvodstvo od materijali od bilo koj Proizvodstvo vo koe vred-

Page 200: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

karton i tekstil, osvetleni, no nerazvieni

tarifen broj, osven od onie na tarifenite broevi 3701 do 3704

nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 38 Razni hemiski proizvodi, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3801 - Koloiden grafit vo suspenzija so maslo i polukoloiden grafit, jaglerodni pasti za elektrodi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Grafit vo forma na pasta {to pret-stavuva smesa na grafit so mineralni masla so pove}e od 30% masa

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 3403 ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3803 Rafinirano tal-maslo Rafinirawe od surovo tal-maslo Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3805 Alkoholi na sulfaten terpentin, pre-~isteni

Pre~istuvawe so destilacija ili rafinirawe na surovi alkoholi na sulfaten terpentin

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3806 Smolni estri Proizvodstvo od smolni kiselini Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebenimaterijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3807 Smola od drvo (katranska smola od drvo) Destilacija na katran od drvo Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

3808 Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva protiv ‘rtewe i za regulacija na rastot na rastenijata, dezinfektanti i sli~ni proizvodi, podgotveni vo vid na pakuvawa za proda`ba na malo ili kako preparati ili proizvodi (na pr. sulfurirani lenti, fitili i sve}i i hartii za ubivawe muvi)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3809 Sredstva za dorabotka, nosa~i na boi za zabrzuvawe na bojosuvaweto ili fik-siraweto na materiite za bojosuvawe i dr. proizvodi i preparati (na pr. sredstva za apretura ili nagrizuvawe) {to se koristat vo industrijata za tekstil, hartija, ko`a i sl., {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3810 Preparati za dekapirawe na metalni povr{ini, topiteli i dr. pomo{ni preparati za lemewe ili zavaruvawe, pra{oci i pasti za lemewe ili zavaruvawe {to se sostojat od metali i od dr. materijali, preparati {to se upotrebuvaat kako jadra ili oblogi za elektrodi ili pra~ki za zavaruvawe

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3811 Preparati protiv detonacija, preparati

Page 201: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

za spre~uvawe na oksidacija, za spre~uvawe na talo`ewe na smola, za podobruvawe na viskozitetot, antikorozivni preparati i drugi podgotveni aditivi za mineralni masla (vklu~uvaj}i i benzin) ili za drugi te~nosti {to se koristat za isti celi kako i mineralnite masla

- Podgotveni aditivi za maslo za podma~kuvawe, {to sodr`at masla od nafta ili masla dobieni od bitumenozni minerali

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 3811 ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3812 Podgotveni zabrzuva~i na vulkanizacija, slo`eni plastifikatori za guma ili plasti~ni masi, {to ne se spomenati nitu opfateni na dr. mesto, preparati za spre~uvawe na oksidacija i dr. slo`eni stabilizatori za guma ili plasti~ni masi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3813 Preparati i polnewa za aparati za gasewe po`ar, napolneti boci za gasewe po`ar

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3814 Slo`eni organski rastvoruva~i i razre-duva~i, {to ne se spomenati nitu opfateni na dr. mesto, podgotveni sredstva za otstranuvawe na sredstva za prema~kuvawe ili lakovi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3818 Hemiski elementi so primesi za upotreba vo elektronikata, vo forma na diskovi, plo~ki ili sli~ni formi, hemiski soedinenija so primesi za upotreba vo elektronikata

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3819 Te~nosti za hidrauli~ni sopira~ki i drugi podgotveni te~nosti za hidrauli~en prenos, {to ne sodr`at ili {to sodr`at pomalku od 70% po masa masla od nafta ili masla dobieni od bitumenozni minerali

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3820 Preparati protiv zamrznuvawe i gotovi te~nosti za odmrznuvawe

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3822 Dijagnosti~ki ili laboratoriski reagensi na podloga, podgotveni dijagnosti~ki ili laboratoriski reagensi, na podloga ili ne, osven onie od tarifenite broevi 3002 ili 3006; sertificirani referentni materijali

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3823 Industriski monokarboksilni masni kiselini, kiseli masla od rafinirawe, industriski masni alkoholi

- Industriski monokarboksilni masni kiselini, kiseli masla od rafinirawe

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

- Industriski masni alkoholi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 3823

3824 Podgotveni vrzivni sredstva za learski kalapi ili jadra, hemiski proizvodi i preparati na hemiskata ili na srodni industrii (vklu~uvaj}i gi i onie {to se sostojat od smesi na prirodni

Page 202: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

proizvodi), {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto, ostato~ni proizvodi na hemiskata ili srodni industrii, {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto

- Slednite proizvodi od ovoj tarifen broj:

--Podgotveni vrzivni sredstva za learski kalapi ili jadra, bazirani vrz prirodni smolesti proizvodi

--Nafteni kiselini, nivni soli nerast-vorlivi vo voda i nivni estri

--Sorbitol, osven onoj od tarifen broj 2905

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

--Nafteni sulfonati, osven nafteni sulfonati od alkalni metali, od amonijak ili stanolamini, tiofenirani sulfurni kiselini od masla dobieni od bitumenozni minerali i nivni soli

--Izmenuva~i na joni

--Kopa~i na vakuum-cevki

--Alkalen `elezen oksid za pro~istuvawe na gasovi

--Amonija~ni gasoviti tenosti i potro{en oksid proizveden pri pro~istuvawe na jagleni gasovi

--Sulfonaftenski kiselini, nivni soli nerastvorlivi vo voda i nivni estri

--Fuzelno maslo i Dinielovo maslo

--Smesi od soli so razli~ni anjoni

--Pasti za kopirawe vrz osnova na `elatin, so ili bez podloga od hartija ili tekstil

- Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

3901 do 3915 Plasti~ni masi vo primarni formi, otpadoci, struganici i ostatoci od plastika, osven od tarifenite broevi eh 3907 i 3912, za koi pravilata se dadeni vo prodol`enie:

- Aditivni proizvodi za homopolimerizacija vo koi eden polimer u~estvuva so pove}e od 99% po masa na vkupniot sostav na polimerot

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 39 ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika (5)

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 39 ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika (5)

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3907 - Kopolimer, napraven od polikarbonat i akrilonitril - butadien - stiren kopolimer (ABS)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`e da se koristat, pod

Page 203: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika (5)

- Poliester Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 39 ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika i/ili proizvodstvo od polikarbonat na tetrabromo - (bisfenol A)

3912 Celuloza i nejzini hemiski derivati, {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto, vo primarni formi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site materijali od istiot tarifen broj vo koj e sodr`an proizvodot ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

3916 do 3921

Poluproizvodi i proizvodi od plasti~ni masi, osven od tarifen broj 3916, 3917, 3920 i 3921, za koi pravilata se dadeni vo prodol`enie:

- Ploskati proizvodi, obraboteni pove}e otkolku samo povr{inski ili seeni vo formi {to ne se pravoagolni (vklu~uvaj}i i kvadratni), drugi proizvodi obraboteni pove}e od povr{inski

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 39 ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi

- - Aditivni proizvodi za homopolimerizacija vo koi eden monomer u~estvuva so pove}e od 99% po masa vo vkupniot sostav na polimerot

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 39 ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika (5)

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od Glava 39 ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika (5)

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3916 i

eh 3917

Profili i cevki Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od istiot tarifen broj vo koj e sodr`an proizvodot ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3920 - List ili film za jonomer Proizvodstvo od termoplasti~na sporedna sol {to e kopolimer na etilen i met

akrilna kiselina delumno neutralizirana so joni na metal, glavno cink i soda

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Listovi od regenerirana celuloza, poliamidi ili polietilen

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od istiot tarifen broj vo koj e sodr`an proizvodot ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 3921 Folii od plastika, metalizirani Proizvodstvo od visoko providni folii od poliester so debelina pomala od 23 mikroni (6)

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

3922 do 3926 Predmeti od plasti~ni masi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 204: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh Glava 40 Kau~uk i proizvodi od kau~uk Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh 4001 Lisnati plo~i ili kren-guma za ~evli Pravewe sloevi od listovi od prirodna guma

4005 Smesi od kau~uk, nevulkanizirani, vo primarni formi ili vo forma na plo~i, listovi ili lenti

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali, osven prirodnata guma, ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

4012 Protektirani ili upotrebuvani pnevmatski gumi od guma, polni ili polupnevmatski gumi, protektori (gaze~ki sloj) i {titnici za gumi, od guma:

- Protektirani pnevmatski, polni ili polupnevmatski gumi, od guma:

Protektirawe na upotrebuvani gumi

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven onie od tarifnite broevi 4011 i 4012

eh 4017 Proizvodi od tvrda guma Proizvodstvo od tvrda guma

eh Glava 41 Surova ko`a (osven krzno), osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh 4102 Surovi ov~i ili jagne{ki ko`i bez volna

Otstranuvawe na volna od ov~i ili jagne{ki ko`i so volna

4104 do 4106 Ko`a {tavena ili vo suva sostojba (krast) bez volna ili vlakna ili volna, cepena ili necepena, no ponatamu neobrabotena

Povtorno {tavewe na prethodno {tavena ko`a

ili

Proizvodstvo od materijali od koj i da e tarifen broj, osven od onoj na proizvodot

4107, 4112, i 4113

Ko`a ponatamu prerabotena posle {tavewe ili crusting, vklu~uvaj}i perga-mentno obrabotena ko`a, bez volna ili vlakna, cepena ili necepena, osven ko`a od tarifen broj 4114

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od tarifnite broevi 4104 do 4113

eh 4114 Semi{uvana ko`a i laminirana semi{uvana ko`a; metalizirana ko`a

Proizvodstvo od materijali od tarifnite broevi 4104 do 4107, 4112 ili 4113 pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 42 Proizvodi od ko`a, sedlarski i sara~ki proizvodi, predmeti za patuvawe, ra~ni torbi i sli~ni kontejneri, proizvodi od `ivotinski creva (osven creva od svilena buba)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh Glava 43 Krzna i ve{ta~ko krzno, proizvodi od prirodno i ve{ta~ko krzno, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh 4302 [taveni ili obraboteni krzna, sostaveni:

- Plo~ki, krstovi i sli~ni formi Belewe ili bojadisuvawe, pokraj se~ewe i sostavuvawe na nesostaveni {taveni ili obraboteni krzna

- Drugi Proizvodstvo od nesostaveni {taveni ili obraboteni krzna

4303 Obleka, pribor za obleka i drugi proizvodi od krzno

Proizvodstvo od nesostaveni {taveni ili obraboteni krzna od tarifen broj 4302

eh Glava 44 Drvo i proizvodi od drvo, drven jaglen, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e

Page 205: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

rasporeden proizvodot.

eh 4403 Grubo obraboteno drvo Proizvodstvo od drvo vo surova sostojba, so ili bez kora, ili samo grubo obraboteno

eh 4407 Drvo se~eno ili re`ano po dol`ina, na par~iwa ili lupeno, so debelina pogolema od 6 mm, strugano, to~eno ili rabno spoeno

Spojuvawe so strugawe, to~ewe ili spojuvawe na rabovite

eh 4408 Listovi na furnir (vklu~uvaj}i gi onie dobieni so se~ewe na laminatno drvo) i listovi za {perplo~i, so debelina ne pogolema od 6 mm, spoeni, i drugo drvo re`ano po dol`ina, na par~iwa ili lu-peno, so debelina ne pogolema od 6 mm, strugano, to~eno ili rabno spoeno

Spojuvawe, so strugawe, to~ewe ili spojuvawe na rabovite

eh 4409 Drvo neprekinato profilirano po dol`ina na koj bilo rab, kraj ili lice, vklu~uvaj}i i strugano, to~eno ili rabno spoeno

- To~eno ili rabno spoeno To~ewe ili spojuvawe na rabovite

- Top~esti i reljefni par~iwa od drvo Ukrasuvawe ili oblikuvawe

eh 4410 do

eh 4413

Top~esti i reljefni par~iwa od drvo, vklu~uvaj}i i reljefni ramki i drugi reljefni plo~i

Ukrasuvawe ili oblikuvawe

eh 4415 Sandaci za pakuvawe, kutii, gajbi, bara-bani i sli~na ambala`a za pakuvawe od drvo

Proizvodstvo od plo~i nese~eni po dimenzija

eh 4416 Buriwa, bo~vi, kaci, ~aburi i drugi bo~varski proizvodi i nivni delovi od drvo

Proizvodstvo od cepeni dagi, samo strugani na dvete osnovni povr{ini

eh 4418 Stolarija i drugi proizvodi od drvo za grade`ni{tvo

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat celularni drveni plo~i i {indra

- Top~esti i reljefni par~iwa od drvo Ukrasuvawe ili oblikuvawe

eh 4421 Drveni stap~iwa za kibriti, drveni klinci ili igli za obuvki

Proizvodstvo od drvo od bilo koj tarifen broj osven od obraboteno drvo od tarifen broj 4409

eh Glava 45 Pluta i proizvodi od pluta, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

4503 Proizvodi od prirodna pluta Proizvodstvo od pluta od tarifen broj 4501

Glava 46 Proizvodi od slama, od espart ili od drugi materijali za pletarski proizvodi, ko{ni~arski i pletarski proizvodi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

Glava 47 Celuloza od drvo ili od drugi vlaknesti celulozni materijali, sekundarna hartija ili karton (otpadoci ili ostatoci)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh Glava 48 Hartija i karton, proizvodi od hartiena masa, od hartija ili karton, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh 4811 Hartija i karton, samo izramneti, izbrazdeni ili so pravoagolna forma

Proizvodstvo od materijali za pravewe hartija od Glava 47

4816 Karbon-hartija, samokopirna hartija i drugi hartii za kopirawe ili prenesuvawe (osven onie od tarifen

Proizvodstvo od materijali za pravewe hartija od Glava 47

Page 206: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

broj 4809), matrici za umno`uvawe i ofset-plo~i, od hartija, staveni vo kutii ili ne

4817 Plikovi, pisma-plikovi, obi~ni po{tenski i dopisni karti~ki od hartija ili karton, kutii, kesi, torbi~ki i setovi za dopi{uvawe od hartija ili karton, so pribor za pi{uvawe od hartija

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 4818 Toaletna hartija Proizvodstvo od materijali za pravewe hartija od Glava 47

eh 4819 Kartoni, kutii, kaseti, vre}i i drugi kontejneri za pakuvawe od hartija, karton, celulozna vata ili listovi od celulozni vlakna

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 4820 Blok~iwa so hartija za pisma Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 4823 Druga hartija, karton, celulozna vata i listovi od celulozni vlakna, se~eni vo opredelena golemina ili forma

Proizvodstvo od materijali za pravewe hartija od Glava 47

eh Glava 49 Pe~ateni knigi, vesnici, sliki i dr. proizvodi na pe~atarskata industrija, rakopisi, ot~ukani rakopisi i planovi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

4909 Pe~ateni ili ilustrirani razglednici, pe~ateni karti so li~ni pozdravi, poraki ili soop{tenija, ilustrirani ili ne, so ili bez plikovi ili ukrasi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie od tarifen broj 4909 i 4911

4910 Pe~ateni kalendari od site vidovi, vklu~uvaj}i i kalendar-blokovi

- Kalendari od tipot "ve~ni" ili so menlivi blokovi zaka~eni na osnovi {to ne se od hartija ili karton

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie od tarifen broj 4909 ili 4911

eh Glava 50 Svila, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

eh 5003 Otpadoci od svila (vklu~uvaj}i i kokoni nepogodni za odvitkuvawe i otpadoci od predivo), ~e{lani

^e{lawe na otpadoci od svila

5004 do

eh 5006

Svileno predivo i predivo od otpadoci od svila

Proizvodstvo od (7): - surova svila ili otpadoci od svila

~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- drugi prirodni vlakna ne~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

Page 207: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

5007 Tkaenini od svila ili od otpadoci od svila:

- [to sodr`at gumen konec Proizvodstvo od edno`i~no predivo (7)

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna neras~e{lani

ili podgotveni za predewe na drug na~in, - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

ili - hartija

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 51 Volna, fini ili grubi `ivotinski vlakna, predivo i tkaenini od kowski vlakna, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

5106 do 5110 Predivo od volna, od fini ili grubi `ivotinski ili kowski vlakna

Proizvodstvo od (7):

- surova svila ili otpadoci od svila ~e{lani ili na drug na~in podgotveni za predewe,

- prirodni vlakna ne~e{lani ili na drug na~in podgotveni za predewe,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa, ili

- materijal za pravewe hartija

5111 do 5113 Tkaenini od volna, od fini ili grubi `ivotinski vlakna ili od kowski vlakna

- [to sodr`at gumen konec Proizvodstvo od edno`i~no predivo (7)

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna neras~e{lani

ili podgotveni za predewe na drug na~in, - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

ili - hartija

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednosta na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 52 Pamuk, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

Page 208: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

5204 do 5207 Predivo i konec od pamuk Proizvodstvo od (7): - surova svila ili otpadoci od svila

~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in

- prirodni vlakna neras~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

5208 do 5212 Tkaenini od pamuk:

- [to sodr`at gumen konec Proizvodstvo od edno`i~no predivo (7)

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno,

- prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna neras~e{lani

ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- hartija

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 53 Drugi rastitelni tekstilni vlakna, pre-divo od hartija i tkaenini od predivo od hartija

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

5306 do 5308 Predivo od drugi rastitelni tekstilni vlakna, predivo od hartija

Proizvodstvo od (7): - surova svila ili otpadoci od svila

~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in

- prirodni vlakna neras~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

5309 do 5311 Tkaenini od drugi rastitelni tekstilni vlakna, tkaenini od predivo od hartija

- [to sodr`at gumen konec Proizvodstvo od edno`i~no predivo (7)

- Drugi Proizvodstvo od (7):

- predivo od kokosovo vlakno, - predivo od juta, - prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna neras~e{lani

ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa, ili

- hartija

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv

Page 209: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednosta na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

5401 do 5406 Predivo, monofilament i konec od ve{ta~ki filamenti

Proizvodstvo od (7): - surova svila ili otpadoci od svila

~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in

- prirodni vlakna neras~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

5407 i 5408 Tkaenini od predivo od ve{ta~ki filamenti:

- [to sodr`at gumen konec Proizvodstvo od edno`i~no predivo (7)

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna neras~e{lani

ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- hartija

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

5501 do 5507 Ve{ta~ki se~eni vlakna Proizvodstvo od hemiski materijali ili tekstilna pulpa

5508 do 5511 Predivo i konec za {iewe od ve{ta~ki se~eni vlakna

Proizvodstvo od (7): - surova svila ili otpadoci od svila

~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- prirodni vlakna neras~e`{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

5512 do 5516 Tkaenini od sinteti~ki se~eni vlakna:

- [to sodr`at gumen konec Proizvodstvo od edno`i~no predivo (7)

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno,

- prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna neras~e{lani

ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- hartija

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii

Page 210: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

(kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli) pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 56 Vata, filc i netkaeni materijali, specijalni predena, kanapi, ja`iwa, ortomi i kabli i proizvodi od niv, osven:

Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - prirodni vlakna, - hemiski materijali ili tekstilna pulpa,

ili - materijali za pravewe hartija

5602 Filc, impregniran ili neimpregniran, presle~en, prekrien ili laminiran:

- Iglen filc Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna, ili - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

Me|utoa,

- polipropilen filament od tarifen broj 5402,

- polipropilenski vlakna od tarifen broj 5503 ili 5506, ili

- kanap od polipropilen filament od tarifen broj 5501,

~ija denominacija vo site slu~ai na edini~en filament ili vlakno e pomala od 9 deciteksa, mo`e da se koristat pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna napraveni od

kazein, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

5604 Konec i kord od guma, prekrieni so tekstil, tekstilno predivo i lenti i sli~no od tarifen broj 5404 ili 5405, impregnirani, presle~eni, prekrieni ili oblo`eni so guma ili plasti~na masa:

- Konec i kord od guma, prekrieni so tekstilen materijal

Proizvodstvo od konec ili kord od guma, neprekrieni so tekstilen materijal

- Drugi Proizvodstvo od (7):

- prirodni vlakna neras~e{lani ili podgotveni za predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

5605 Metalizirano predivo, obvitkano ili neobvitkano, {to se sostoi od tekstilno predivo, lenti ili sli~no od tarifen broj 5404 ili 5405, kombinirani so metal vo forma na konec, lenti ili pra{ok ili pokrieni so metal

Proizvodstvo od (7):

- prirodni vlakna - neras~e{lani ili podgotveni za

predewe na drug na~in,

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

5606 Obvitkano predivo i lenti i sli~no od tarifen broj 5404 ili 5405, obvitkani (osven onie od tarifen broj 5605 i

Proizvodstvo od (7):

- prirodni vlakna

- ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani ili

Page 211: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

obvitkano predivo od kowski vlakna), `anila predivo (vklu~uvaj}i i meko `anila predivo)

podgotveni za predewe na drug na~in

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa ili

- materijali za pravewe hartija

Glava 57 Tepisi i drugi tekstilni pokrivki za pod:

- Od iglen filc Proizvodstvo od (7):

- prirodni vlakna, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

Me|utoa: - polipropilen filament od tarifen broj

5402, - polipropilenski vlakna od tarifen broj

5503 ili 5506, ili - kanap od polipropilen filament od

tarifen broj 5501,

~ija denominacija vo site slu~ai na edini~en filament ili vlakno e pomala od 9 deciteksa, mo`e da se koristat, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Tkaenina od juta mo`e da se upotrebi kako podloga

- Od drug filc Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna neras~e{lani ili

podgotveni za predewe na drug na~in, ili - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

- Drugi Proizvodstvo od (7):

- predivo od kokosovo vlakno ili predivo od juta,

- sinteti~ko ili ve{ta~ko filament predivo,

- prirodni vlakna, ili - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani ili

podgotveni za predewe na drug na~in

Tkaenina od juta mo`e da bide upotrebena kako podloga

eh Glava 58 Specijalni tkaenini, taftuvani tkaenini, tantela, tapiserii, reski, vez, osven

- Kombinirani so konec od guma - Drugi

Proivodstvo od edno`i~no predivo (7)

Proizvodstvo od (7):

- prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani ili

podgotveni za predewe na drug na~in, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa, ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

5805 Ra~no tkaeni tapiserii od vidot Proizvodstvo od materijali od bilo koj

Page 212: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

gobleni, flandriski bobi, Aubusson, Beauvais i sli~no i tapiserii raboteni so igla (na pr. siten bod, krstosan bod), konfekcionirani ili nekonfekcionirani

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

5810 Vez za metra`a vo lenti ili vo motivi Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

5901

Tekstilni tkaenini presle~eni so lepilo ili skrobni materii {to se upotrebuvaat za nadvore{ni korici za knigi ili sli~no, tkaenini za kopirawe, podgotvena kanavaca za slikawe, bugrami sli~ni kruti tekstilni tkaenini {to se upotrebuvaat kako osnovi za {apki

Proizvodstvo od predivo

5902 Kord-tkaenini za gumi od predivo od na-jlon so golema ja~ina ili od drugi poliamidi, poliestri ili viskozen rajon:

- [to ne sodr`at pove}e od 90% tekstilni materijali po masa

Proizvodstvo od predivo

- Drugi Proizvodstvo od hemiski materijali ili tekstilna pulpa

5903 Tekstilni tkaenini, impregnirani, presle~eni, prekrieni ili laminirani so plasti~ni masi, osven onie od tarifen broj 5902

Proizvodstvo od predivo

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

5904 Linoleum, se~en ili nese~en vo formi, podni pokrivki {to se sostojat od presle~ena ili prekriena tekstilna podloga, se~eni ili nese~eni vo formi

Proizvodstvo od predivo (7)

5905 Yidni tapeti od tekstil

- Impregnirani, presle~eni, prekrieni ili laminirani so guma, plasti~ni masi ili drugi materijali

Proizvodstvo od predivo

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani ili

podgotveni za predewe na drug na~in, ili - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na

Page 213: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

proizvodot franko fabrika

5906 Gumirani tekstilni tkaenini, osven onie od tarifen broj 5902

- Pleteni ili heklani tkaenini Proizvodstvo od (7):

- prirodni vlakna - ve{ta~ki se~eni vlakna ili podgotveni

za predewe na drug na~in, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

- Drugi tkaenini od sinteti~ko filament predivo {to sodr`i pove}e od 90% tekstilni materijali po masa

Proizvodstvo od hemiski materijali

- Drugi Proizvodstvo od predivo

5907 Tekstilni tkaenini na drug na~in impregnirani, presle~eni ili prekrieni, slikani platna za teatarski kulisi, tkaenini za ateljea ili sli~no

Proizvodstvo od predivo

ili

Pe~atewe pridru`eno so najmalku dve podgotvitelni ili zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobi-rawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenite nepe~ateni tkaenini ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

5908 Fitili od tekstil, tkaeni, prepleteni ili pleteni za lambi, pe~ki, zapalki, sve}i ili sli~no, `are~ki plinski mre`i~ki i cev~esto pleteni mre`esti tkaenini za niv, impregnirani ili neimpregnirani

- @are~ki plinski mre`i~ki, impregnirani

Proizvodstvo od cev~esto pletena tkaenina za plinski mre`i~ki

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.

5909 do 5911 Tekstilni proizvodi za upotreba na industrijata:

- Diskovi ili prsteni za polirawe, osven filc od tarifen broj 5911

Proizvodstvo od predivo ili otpadni tkaenini ili platna od tarifen broj 6310

- Tkaenini koi obi~no se upotrebuvaat za proizvodstvo na hartija ili drugi tehni~ki celi, filcuvani ili nefilcuvani, impregnirani ili neimpregnirani, presle~eni ili nepresle~eni, cev~esti ili beskrajni, so edini~na ili pove}ekratna osnova i/ili jatka ili ramnotkaeni so pove}ekratna osnova i/ili jatka od tarifen broj 5911

Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - slednite materijali: - - predivo od politetrafluoroetilen (8) - - predivo, pove}ekratno, od poliamid,

presle~eno, impregnirano ili prekrieno so fenolna smola,

- - predivo od sinteti~ki tekstilni vlakna od aromati~ni poliamidi, dobieni so polikondenzacija na m-fenilenediamin i izoftalna kiselina,

- - monofil od politetrafluoroetilen (8)

- - predivo od sinteti~ki tekstilni vlakna od poli-r-fenilentereftalamid,

- - predivo od stakleni vlakna, presle~eno so fenolna smola i op{ieno so akrilno predivo, (8)

- - kopoliester monofilamenti od poliester i smola od tereftalna kiselina i 1,4 cikloheksanedintanol i izoftalti~na kiselina,

Page 214: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- - prirodni vlakna, - - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani

nitu na drug na~in obraboteni za predewe, ili

- - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

- Drugi Proizvodstvo od (7): - predivo od kokosovo vlakno, - prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani nitu

na drug na~in obraboteni za predewe, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

Glava 60 Pleteni ili heklani materijali Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani nitu

podgotveni za predewe na drug na~in ili - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

Glava 61 Obleka i pribor za obleka, pleteni ili heklani

- Dobieni so za{ivawe ili spojuvawe na drug na~in na dve ili pove}e par~iwa od pleten ili heklan materijal, se~eni vo formi ili direktno dobieni kako forma

Proizvodstvo od predivo (7) (9)

- Drugi Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna, ne~e{lani nitu

podgotveni za predewe na drug na~in, ili - hemiski materijali ili tekstilna pulpa

eh Glava 62 Obleka i pribor za obleka, {to ne se pleteni ili heklani, osven

Proizvodstvo od predivo (7) (9)

eh 6202,

eh 6204,

eh 6206,

eh 6209 i

eh 6211

Obleka za `eni, devojki i bebiwa i pribor za obleka za bebiwa, vezeni

Proizvodstvo od predivo (9)

ili

Proizvodstvo od nevezena tkaenina, pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenata nevezena tkaenina ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika (9)

eh 6210 i

eh 6216

Ognootporna oprema od tkaenina pokriena so folija od aluminiziran poliester

Proizvodstvo od predivo (9)

ili

Proizvodstvo od nepresle~ena tkaenina, pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenata nepresle~ena tkaenina ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika (9)

6213 i

6214

[amiv~iwa, {alovi, e{arpi, marami, {amii, velovi i sli~no

-Vezeni Proizvodstvo od edno`i~no (7) (9) nebeleno predivo

ili

Proizvodstvo od nevezena tkaenina, pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenata nevezena tkaenina ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika (9)

- Drugi Proizvodstvo od nebeleno edno`i~no (7) (9) predivo

ili

Izrabotka prosledena so pe~atewe, zaedno so najmalku dve podgotvitelni ili

Page 215: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

zavr{ni operacii (kako {to se perewe, belewe, mercerizirawe, stvrdnuvawe so toplina, skubewe, valawe, obrabotka protiv sobirawe, trajna zavr{na obrabotka, dekatizirawe, impregnirawe, popravawe i ~istewe od jazli) pod uslov da vkupnata vrednost na site upotrebeni nepe~ateni stoki od tarifenite broevi 6213 i 6214 ne nadminuva 47,5% od cenata na proizvodot franko fabrika

6217 Drug gotov pribor za obleka, delovi od obleka ili od pribor za obleka, osven onie od tarifen broj 6212

- Vezeni Proizvodstvo od predivo (9)

ili

Proizvodstvo od nevezena tkaenina, pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenata nevezena tkaenina ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika (9)

- Ognootporna oprema od tkaenina pokriena so folija od aluminiziran poliester

Proizvodstvo od predivo (9)

ili

Proizvodstvo od nepresle~ena tkaenina, pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenata nepresle~ena tkaenina ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika (9)

- Me|upostavi za jaki i man`etni, se~eni

Proizvodstvo: - od materijali od koj i da e tarifen broj,

osven od onoj na proizvodot, i - vo koe vrednosta na site upotrebeni

materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od predivo (9)

eh Glava 63 Drugi gotovi proizvodi od tekstil, setovi, iznosena obleka i iznoseni proizvodi od tekstil, krpi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

6301 do 6304 ]ebiwa, pokrivki za patuvawe, postela itn., zavesi itn., drugi proizvodi za vna-tre{no opremuvawe

- Od filc, od netkaeni materijali Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

- Drugi

- - Vezeni Proizvodstvo od edno`i~no nebeleno predivo (9) (10)

ili

Proizvodstvo od nevezena tkaenina (osven pletena ili heklana), pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenata nevezena tkaenina ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - Drugi Proizvodstvo od edno`i~no nebeleno predivo (9) (10)

6305 Vre}i i vre}i~ki {to se upotrebuvaat za pakuvawe na stoki

Proizvodstvo od (7): - prirodni vlakna, - ve{ta~ki se~eni vlakna ne~e{lani ili

podgotveni za predewe na drug na~in, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

6306 Ceradi, platneni pokrivki i zavesi

Page 216: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

protiv sonce, {atori, edra za brodovi, {tici za edrewe ili suvozemni vozila, proizvodi za kampuvawe:

- Od netkaeni materijali Proizvodstvo od (7) (9): - prirodni vlakna, ili

- hemiski materijali ili tekstilna pulpa

- Drugi Proizvodstvo od edno`i~no nebeleno predivo(7) (9)

6307 Drugi gotovi proizvodi, vklu~uvaj}i i modni krojki za obleka

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

6308 Setovi {to se sostojat od tkaenini i predivo, so ili bez pribor, za izrabotka na prostirki, tapiserii, vezeni ~ar{afi ili salfeti ili sli~ni tekstilni proizvodi vo pakuvawa za proda`ba na malo

Sekoj predmet vo setot mora da go ispolnuva praviloto koe bi se primenuvalo vrz nego do kolku ne bi bil vklu~en vo setot. Me|utoa, mo`e da se sodr`ani i proizvodi bez poteklo, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 15% od cenata na setot franko fabrika

eh Glava 64 Obuvki, gama{i i sli~ni proizvodi; delovi na tie proizvodi; osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od sklopovi od lica zalepeni za |onovi ili za drugi komponenti za |onovi od tarifen broj 6406

6406 Delovi na obuvki (vklu~uvaj}i i lica, spoeni ili nespoeni so |onovi {to ne se nadvore{ni), zamenlivi vlo{ki, podlo{ki za petici i sli~ni proizvodi, gama{i, dokolenki i sli~ni proizvodi i nivni delovi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 65 Pokrivki za glava i nivni delovi, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

6503 [apki od filc i drugi pokrivki za glava od filc, izraboteni od tulci, konusi ili drugi proizvodi od tarifen broj 6501, postaveni ili nepostaveni, ukraseni ili neukraseni

Proizvodstvo od predivo ili tekstilni vlakna (9)

6505 [apki i drugi pokrivki za glava, pleteni ili heklani, ili izraboteni od tantela, filc ili drugi tekstilni materijali, metra`ni (no ne vo lenti), postaveni ili nepostaveni, ukraseni ili neukraseni, mre`i za kosa od koj bilo materijal, postaveni ili nepostaveni, ukraseni ili neukraseni

Proizvodstvo od predivo ili tekstilni vlakna (9)

eh Glava 66 ^adori, ~adori za sonce, stapovi, stapovi-stolovi, kam{ici, kam{ici za javawe i nivni delovi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

6601 ^adori i ~adori za sonce (vklu~uvaj}i i stapovi-~adori, ~adori za dvorovi i sli~ni ~adori)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 67 Podgotveni perja i perduvi i proizvodi od perja ili perduvi, ve{ta~ko cve}e, proizvodi od ~ove~ka kosa

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 68 Proizvodi od kamen, gips, cement, azbest, momirok i sli~ni materijali, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 6803 Proizvodi od {krilec ili od aglomeriran {krilec

Proizvodstvo od obraboten {krilec

Page 217: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh 6812 Proizvodi od azbest, proizvodi od smesi so osnova od azbest ili od smesi so osnova od azbest i magneziumkarbonat

Proizvodstvo od materijal od bilo koj tarifen broj

eh 6814 Proizvodi od momirok, vklu~uvaj}i i ag-lomeriran ili rekonstruiran momirok, vrz podloga od hartija, karton ili drugi materijali

Proizvodstvo od obraboten momirok (vklu~uvaj}i i aglomeriran ili rekonstruiran momirok)

Glava 69 Kerami~ki proizvodi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 70 Staklo i proizvodi od staklo, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 7003

eh 7004 i

eh 7005

Staklo so nereflektira~ki sloj Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7001

7006 Staklo od tarifen broj 7003, 7004 i 7005, svitkano, so obraboteni rabovi, gravirano, dup~eno, emajlirano ili obraboteno na drug na~in, no ne vrameno nitu spoeno so drugi materijali:

- supstrati na stakleni plo~i presle~eni so dielektri~en tenok film, polusprovodni~ki profil, vo soglasnost so SEMII standardite (11)

Proizvodstvo od materijali (supstrati) od tarifen broj 7006

- drugo Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7001

7007 Sigurnosno staklo, od stvrdnato (kaleno) ili sloevito staklo

Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7001

7008 Pove}eyidni izolacioni elementi od staklo

Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7001

7009 Ogledala od staklo, vrameni ili nevrameni, vklu~uvaj}i i retrovizori

Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7001

7010 Baloni, {i{iwa, matarki, tegli, lonci, fioli, ampuli i drugi kontejneri od staklo, {to se upotrebuvaat za transport ili pakuvawe na stoki, tegli od staklo za konzervirawe, zatki, kapaci i drugi zatvora~i od staklo

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot ili

Se~ewe na proizvodi od staklo, pod uslov vrednosta na nese~enoto staklo da ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7013 Proizvodi od staklo {to se upotrebuvaat za na masa, v kujna, toalet, kancelarija, za vnatre{na dekoracija ili sl. celi, (osven onie od tarifen broj 7010 i 7018)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

ili

Se~ewe na proizvodi od staklo, pod uslov da vkupnata vrednost na upotrebenoto nese~eno staklo ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

ili

Ra~no dekorirawe (osven svilope~at) na ra~no duvani stakleni proizvodi, pod uslov da vkupnata vrednost na ra~no duvanite stakleni proizvodi ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 7019 Proizvodi (osven predivo) od stakleni vlakna

Proizvodstvo od: - neoboeni iverki, pasma, predivo ili

delanki, ili - staklena volna

Page 218: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh Glava 71 Prirodni ili odgleduvani biseri, skapoceni ili poluskapoceni kamewa, blagorodni metali, metali prekrieni so blagorodni metali i proizvodi od niv, imitacii na nakit, metalni pari, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 7101 Prirodni ili odgleduvani biseri, sortirani i privremeno nani`ani zaradi polesen transport

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 7102,

eh 7103 i

eh 7104

Obraboteni skapoceni ili poluskapoceni kamewa (prirodni, sinteti~ki i rekonstruirani)

Proizvodstvo od neobraboteni skapoceni ili poluskapoceni kamewa

7106, 7108 i 7110

Blagorodni metali:

- Neobraboteni Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie od tarifnite broevi 7106, 7108 i 7110 ili

Elektroliti~ka, termi~ka ili hemiska separacija na blagorodni metali od tarifen broj 7106, 7108 ili 7110 ili

Legirawe na blagorodni metali od tarifen broj 7106, 7108 ili 7110 eden so drug ili so neblagorodni metali

- Poluobraboteni ili vo forma na prav Proizvodstvo od neobraboteni blagorodni metali

eh 7107

eh 7109 i

eh 7111

Metali prekrieni so blagorodni metali, poluobraboteni

Proizvodstvo od metali prekrieni so blagorodni metali, neobraboteni

7116 Predmeti od prirodni ili odgleduvani biseri, od skapoceni ili poluskapoceni kamewa (prirodni, sinteti~ki ili rekonstruirani)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7117 Imitacii na nakit Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot ili

Proizvodstvo od delovi od neblagorodni metali, nepresle~eni nitu pokrieni so blagorodni metali, pod uslov da vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 72 @elezo i ~elik, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

7207 Poluproizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik

Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7201, 7202, 7203, 7204 ili 7205

7208 do 7216 Ramno valani proizvodi, {ipki i pra~ki, agolni profili, formi, ise~oci od `elezo ili nelegiran ~elik

Proizvodstvo od ingoti ili drugi primarni formi od tarifen broj 7206

7217 @ica od `elezo ili nelegiran ~elik Proizvodstvo od poluobraboteni materijali od tarifen broj 7207

eh 7218, 7219

do 7222

Poluproizvodi, ramno valani proizvodi, {ipki i pra~ki, agolni profili, formi i ise~oci od ne‘r|osuva~ki ~elik

Proizvodstvo od ingoti ili drugi primarni formi od tarifen broj 7218

7223 @ica od ne‘r|osuva~ki ~elik Proizvodstvo od poluobraboteni materijali od tarifen broj 7218

Page 219: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh 7224, 7225

do 7228

Poluproizvodi, ramno valani proizvodi, toplo valani {ipki i pra~ki, vo nepravilno namotani makari, aglesti profili, formi i ise~oci od drug legiran ~elik, {uplivi {ipki i pra~ki za dup~ewe, od legiran ili nelegiran ~elik

Proizvodstvo od ingoti ili drugi primarni formi od tarifen broj 7206, 7218 ili 7224

7229 Proizvodi od drug legiran ~elik Proizvodstvo od poluobraboteni materijali od tarifen broj 7224

eh Glava 73 Proizvodi od `elezo ili ~elik, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 7301 Limeni stolbovi Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7206

7302 Materijali za izgradba na `elezni~ki ili tramvajski koloseci od `elezo ili ~elik, slednite:

{ini, {ini-vodilki i zap~esti {ini, svrtni~ki jazi~iwa, srci{ta, potega~ki stapovi i drugi delovi od svrtnici, pragovi, spojnici, stolovi, klinovi na stolovi, podlo`ni plo~ki (plo~ki na osnova), {inski {tipalki i drug materijal specijalno napraven za sostavuvawe ili postavuvawe {ini

Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7206

7304, 7305

i 7306

Cevki i {uplivi profili od `elezo (osven od leano `elezo) ili ~elik

Proizvodstvo od materijali od tarifen broj 7206, 7207, 7218 ili 7224

eh 7307 Pribor za cevki od ne‘r|osuva~ki ~elik (ISO

X5 CrNiMo 1712) {to se sostoi od nekolku dela

Oblikuvawe, dup~ewe, provlekuvawe, otto~uvawe i obrabotka so naso~en mlaz na kovani metalni plo~i, pod uslov da vkupnata vrednost na kovanite metalni plo~i ne nadminuva 35% od cenata na proizvodot franko fabrika

7308 Konstrukcii (osven monta`ni zgradi od tarifen broj 9406) i delovi od konstruk-cii (na pr. mostovi i sekcii na mostovi, vrati za brani, kuli, re{etkasti stolbovi, pokrivi, pokrivni ramki, vrati i prozorci i nivni ramki i pragovi za vrati, roletni, ogradi i stolbovi), od `elezo ili ~elik, plo~i, pra~ki, aglesti profili, formi, sekcii, cevki i sli~no, podgotveni za upotreba vo konstrukcii, od `elezo ili ~elik

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, ne mo`e da se koristat zavareni aglesti profili, formi i sekcii od tarifen broj 7301

7315 Sinxiri protiv lizgawe Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 7315 ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 74 Bakar i proizvodi od bakar, osven: Proizvodstvo: - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7401 Bakrenec, cement-bakar (precipitat na bakar)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

7402 Nerafiniran bakar, bakarni anodi za elektroliti~ko rafinirawe

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

7403 Rafiniran bakar i leguri na bakar, neobraboteni

Page 220: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- Rafiniran bakar Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

- Leguri na bakar i rafiniran bakar {to sodr`at drugi elementi

Proizvodstvo od rafiniran bakar, neobraboten, ili otpadoci ili ostatoci od bakar

7404 Otpadoci i ostatoci od bakar Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

7405 Predleguri na bakar Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 75 Nikel i proizvodi od nikel, osven: Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7501 do 7503 Nikelov kamen-mate, sinteroksidi na nikel i drugi me|uproizvodi na metalurgijata na nikel, neobraboten nikel, otpadoci i ostatoci od nikel

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 76 Aluminium i proizvodi od aluminium, osven:

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7601 Neobraboten aluminium Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

ili

Proizvodstvo so termi~ka ili elektroliti~ka postapka od nelegiran aluminium ili otpadoci i ostatoci od nego

7602 Otpadoci ili ostatoci od aluminium Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 7616 Proizvodi od aluminium, osven gaza, platno, re{etka, mre`a, ograda, tkaenina za poja~uvawe i sli~ni materijali (vklu~uvaj}i i beskrajni lenti) od aluminiumska `ica i pro{iren metal na aluminium

Proizvodstvo :

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat gaza, platno, re{etka, mre`a, ograda, tkaenina za poja~uvawe i sli~ni materijali (vklu~uvaj}i i beskrajni lenti) od aluminiumska `ica ili pro{iren metal na aluminium, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 77 Rezervirana za mo`na upotreba vo HS vo idnina

eh Glava 78 Olovo i proizvodi od olovo, osven: Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

Page 221: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7801 Neobraboteno olovo

- Rafinirano olovo Proizvodstvo od olovo vo pra~ki ili “rabotno” olovo

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, ne mo`e da se koristat ostatoci i otpadoci od tarifen broj 7802

7802 Otpadoci i ostatoci od olovo Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 79 Cink i proizvodi od cink, osven: Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

7901 Neobraboten cink Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, ne mo`e da se koristat ostatoci i otpadoci od tarifen broj 7902

7902 Otpadoci i ostatoci od cink Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 80 Kalaj i proizvodi od kalaj, osven: Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

8001 Neobraboten kalaj Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, ne mo`e da se koristat ostatoci i otpadoci od tarifen broj 8002

8002 i 8007 Otpadoci i ostatoci od kalaj, drugi proizvodi od kalaj

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

Glava 81 Drugi prosti metali, kermeti, proizvodi od niv:

- Drugi prosti metali, obraboteni, proizvodi od niv

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od istiot tarifen broj kako i proizvodot ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh Glava 82 Alati, orudija, no`arski proizvodi, la`ici i viqu{ki, od prosti metali, nivni delovi od prosti metali, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

8206 Alat od dva ili pove}e tarifen broevi od 8202 do 8205, vo setovi za proda`ba na malo

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie od tarifnite broevi 8202 do 8205. Me|utoa, alatite od tarifenite broevi 8202 do 8205 mo`e da se vklu~at vo setot, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 15% cenata

Page 222: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

na setot franko fabrika

8207 Izmenliv alat za ra~ni alati, so ili bez elektri~en pogon, ili za alatni ma{ini (na pr. za presuvawe, kovawe, {tancuvawe, punktirawe, namotuvawe, dup~ewe, glodawe, oblikuvawe ili odvrtuvawe), vklu~uvaj}i i matrici za izvlekuvawe ili ekstrudirawe na metal i alat za dup~ewe na karpi i zemja

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8208 No`evi i se~ila za ma{ini ili za mehani~ki napravi

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8211 No`evi so se~ila, nezabeni ili ne (vklu~uvaj}i i gradinarski no`evi) osven no`evi od tarifen broj 8208

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj na proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat se~ila za no`evi i ra~ki od prosti metali

8214 Drugi no`arski proizvodi (na pr. ma{ini za stri`ewe, mesarski ili kujnski satari, mesarski sekiri i no`evi za seckawe meso i no`evi za hartija), setovi i napravi za manikir ili pedikir (vklu~uvaj}i i turpii za nokti)

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat ra~ki od prosti metali

8215 La`ici, viqu{ki, crpalki, lopatki za servirawe torta, no`evi za riba, za puter, {tipki za {e}er i sl. kujnski i trpezen pribor

Proizvodstvo od materijali od bilo koj e tarifen broj, osven od onoj na proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat ra~ki od prosti metali

eh Glava 83 Razni proizvodi od prosti metali, osven za:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 8302 Drugi okovi, pribor i sl. proizvodi za zgradi i avtomatski zatvora~i za vrati

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat drugite materijali od tarifen broj 8302, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8306 Statueti i drugi ornamenti od prosti metali

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, mo`e da se koristat drugi materijali od tarifen broj 8306, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 84 Nuklearni reaktori, kotli, ma{ini i mehani~ki uredi, nivni delovi, osven:

Proizvodstvo vo koe: - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8401 Nuklearni gorivni elementi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. (12)

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8402 Kotli za proizvodstvo na vodena ili druga parea (osven kotli za centralno greewe so topla voda, {to mo`at da proizvedat i parea so nizok pritisok), kotli za pregreana voda

Proizvodstvo vo koe: - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 223: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8403 i

eh 8404

Kotli za centralno greewe, osven od onie od tarifen broj 8402 i pomo{ni uredi za kotli za centralno greewe

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie na tarifnite broevi 8403 i 8404

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8406 Turbini na voda i druga parea Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8407 Klipni motori so vntare{no sogoruvawe, so palewe so pomo{ na sve}i~ki so naizmeni~no ili rotaciono dvi`ewe na klip

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8408 Klipni motori so vnatre{no sogoruvawe, so palewe so pomo{ na kompresija (dizel ili poludizel motori)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8409 Delovi pogodni isklu~itelno ili glavno za motori od tarifen broj 8407 ili 8408

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8411 Turbo mlazni motori, turbo propeleri i drugi gasni turbini

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8412 Drugi ma{ini i motori Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8413 Pumpi za potisnuvawe so rotaciono dvi`ewe

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8414 Industriski ventilatori, duvalki i sli~no

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8415 Uredi za klimatizacija so ventilator na motoren pogon i elementi za menuvawe na temperatura i vla`nost, vklu~uvaj}i i ma{ini vo koi vla`nosta ne mo`e da se regulira odvoeno

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8418 Fri`ideri, zamrznuva~i i druga oprema za ladewe ili zamrznuvawe, elektri~ni ili drugi, toplotni pumpi, osven uredi za klimatizacija od tarifen broj 8415

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot.,

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali koi ne se so poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8419 Ma{ini za industrijata za proizvodstvo na drvo, hartiena masa, hartija i karton

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva

Page 224: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

proizvodot franko fabrika, i - vo ramkite na gorenavedenite granici,

vrednosta na site upotrebeni materijali od istiot tarifen broj kako i proizvodot ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8420 Kalanderi ili drugi ma{ini za valawe, osven za metali ili staklo, i cilindri za niv

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od istiot tarifen broj kako i proizvodot ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8423 Ma{ini za merewe (osven vagi so oset-livost od 5 cg ili pove}e), vklu~uvaj}i i ma{ini za broewe ili kontrola, koi rabotat vrz baza na merewe masa, tegovi za ma{ini za merewe od site vidovi

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8425 do 8428 Ma{ini za digawe, manipulacija, tovarewe ili istovar

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8431 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8429 Samodvi`e~ki buldo`eri, aglodozeri, grederi, poramnuva~i, skreperi, mehani~ki lopati, bageri, natovaruva~i so lopata, ma{ini za nabivawe i valjaci za pati{ta

- Valjaci za pati{ta Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

-Drugi Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8431 ne nadminuvaat 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8430 Drugi podvi`ni ma{ini za sortirawe, ramnewe, strugawe, kopawe, nabivawe, vadewe ili dup~ewe, za zemja, minerali ili rudi, ma{ini za nabivawe i vadewe stolbovi, sne`ni plugovi i duvalki za sneg

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8431 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8431 Delovi pogodni za upotreba isklu~itelno ili glavno so valjaci za pati{ta

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8439 Ma{ini za proizvodstvo na pulpa od vlaknesti celulozni materijali ili za proizvodstvo ili dovr{uvawe na hartija ili karton

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot ne nadminuva 25% od

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 225: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

cenata na proizvodot franko fabrika

8441 Drugi ma{ini za prerabotka na hartiena masa, hartija ili karton, vklu~uvaj}i i ma{ini za se~ewe od site vidovi

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijalite od istiot tarifen broj kako i proizvodot ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8444 do 8447 Ma{ini od ovie tarifen broevi za upotreba vo tekstilnata indsutrija

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8448 Pomo{ni ma{ini za upotreba so ma{ini od tarifen broj 8444 i 8445

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8452 Ma{ini za {iewe, osven ma{ini za pro{ivawe knigi od tarifen broj 8440, mebel, pultovi i kapaci posebno napraveni za ma{ini za {iewe, igli za ma{ini za {iewe

- Ma{ini za {iewe (pri{ivawe samo so ubod) so glavi ~ija te`ina ne nadminuva 16 kg bez motor ili 17 kg so motor

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika,

- vrednosta na upotrebenite materijali bez poteklo, pri sostavuvaweto na glavata (bez motor) ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo, i

- upotrebenite mehanizmi za zategnuvawe na konecot, za cik-cak i kro{e se so poteklo

- Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8456 do

8466

Alatni ma{ini i ma{ini i nivni delovi i pribor od tarifen broj 8456 do 8466

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8469 do 8472 Kancelariski ma{ini (na pr. ma{ini za pi{uvawe, za smetawe, za avtomatska obrabotka na podatoci, za umno`uvawe, za sortirawe)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8480 Kalapnici za learnici na metali, modelni plo~i, modeli za kalapi, kalapi za metal (osven kalapi za ingoti), metalni karbidi, staklo, mineralni materijali, guma ili plasti~ni masi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

8482 Top~esti ili val~esti le`i{ta Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot., i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8484 Zaptivki i sl. spojki od metalni listovi kombinirani so drug materijal ili od dva ili pove}e sloevi od metal, setovi ili kolekcii od zaptivki i sli~ni spojki, razli~ni po sostav, vo }esiwa, obvivki ili sl. pakuvawa, mehani~ki `igovi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8485 Delovi na ma{ini bez elektri~ni priklu~oci, izolatori, kalemi,

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40%

Page 226: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

kontakti ili drugi elektri~ni delovi, {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto vo ovaa glava

od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 85 Elektri~ni ma{ini i oprema i nivni delovi, aparati za snimawe ireprodukcija na zvuk, televiziski aparati za snimawe i reprodukcija na sliki i zvuk, i delovi i pribor za ovie proizvodi, osven:

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8501 Elektromotori i elektri~ni generatori (osven generatorski agregati)

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8503 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8502 Elektri~ni generatorski agregati i rotacioni konvertori

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifnite broevi 8501 i 8503 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8504 Uredi za napojuvawe so elektri~na ener-gija za ma{ini za avtomatska obrabotka na podatoci

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8518 Mikrofoni i nivni stativi, zvu~nici, nemontirani ili montirani vo zvu~ni kutii, audiofrekvenciski elektri~ni zasiluva~i, elektri~ni kompleti za zasiluvawe na zvuk

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8519 Gramofoni, so ili bez sopstven zasiluva~, kasetofoni i drugi aparati za reprodukcija na zvuk {to nemaat vgraden ured za snimawe na zvuk

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8520 Magnetofoni i drugi aparati za snimawe na zvuk, so ili bez vgraden ured za reprodukcija na zvuk

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8521 Aparati za snimawe ili reprodukcija na slika, so ili bez vgraden videotjuner

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8522 Delovi i pribor pogodni za upotreba isklu~itelno ili glavno za aparati od tarifen broj 8519 do 8521

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8523 Podgotveni nesnimeni podlogi za Proizvodstvo vo koe vrednosta na site

Page 227: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

zvu~ni snimawa i sli~ni snimawa na drugi pojavi, osven proizvodite od glava 37

upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8524 Plo~i, lenti i drugi snimeni podlogi za zvu~ni i drugi sli~no snimeni pojavi, vklu~uvaj}i matrici i galvanski otpe~atoci za proizvodstvo na plo~i, so isklu~ok na proizvodite od glava 37

- Matrici i galvanski otpe~atoci za proizvodstvo na plo~i

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8523 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8525 Predavateli za radiotelefonija, radio-telegrafija, radiodifuzija ili televizija, so ili bez vgraden primenik ili aparat za snimawe ili reprodukcija na zvuk, televiziski kameri, videokameri za nepodvi`ni sliki i drugi videokameri za snimawe

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8526 Radari, pomo{ni uredi za radionavigacija i uredi za radiodale~insko upravuvawe

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8527 Priemnici za radiotelefonija, radio-telegrafija ili radiodifuzija, vklu~u-vaj}i i priemnici kombinirani vo isto ku}i{te so aparat za snimawe ili reprodukcija na zvuk ili so ~asovnik

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8528 Televiziski priemnici, so ili bez vgra-deni radiopriemnici ili aparati za snimawe ili reprodukcija na zvuk ili slika, videomonitori i videoproektori

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8529 Delovi pogodni za upotreba isklu~itelno ili glavno za aparati od tarifnite broevi 8525 do 8528

- Pogodni za upotreba isklu~itelno ili glavno za aparati za snimawe ili reprodukcija na slika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8535 i

8536

Elektri~ni aparati za vklu~uvawe i isklu~uvawe ili za za{tita na elektri~ni strujni kola, ili za pravewe spoj so ili vo elektri~ni strujni kola

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

Proizvodstvo vo koe vredn-osta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot

Page 228: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8538 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

franko fabrika

8537 Tabli, plo~i, konzoli, masi, ormani i drugi osnovi opremeni so dva ili pove}e aparati od tarifen broj 8535 ili 8536, za elektri~no upravuvawe ili distribucija na elektri~na energija, vklu~uvaj}i gi i onie so vgradeni instrumenti ili aparati od glava 90, i aparati za numeri~ko upravuvawe, osven aparatite za vklu~uvawe i isklu~uvawe od tarifen broj 8517

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 8538 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8541 Diodi, tranzistori i sli~ni poluspro-vodni~ki elementi, osven polusprovod-ni~ki plo~ki s# u{te neise~eni vo ~ipovi

Proizvodstvo: - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8542 Elektronski integrirani kola i mikro-sklopovi

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenite granici, vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifnite broevi 8541 i 8542 ne nadminuva 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

8544 Izolirana `ica (vklu~uvaj}i i emajlirana ili anodizirana), kabli (vklu~uvaj}i i koaksijalni kabli) i drugi izolirani elektri~ni sprovodnici, so ili bez konektori, kabli od opti~ki vlakna, izraboteni od poedine~no obvitkani vlakna, kom-binirani ili ne so elektri~ni sprovod-nici ili so konektori

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8545 Jaglerodni elektrodi, jaglerodni ~etki, jaglerod za svetilki, jaglerod za baterii i drugi proizvodi od grafit ili drug jaglerod, so ili bez metal, za elektri~ni nameni

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8546 Elektri~ni izolatori od koj bilo materijal

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8547 Izolacioni delovi za elektri~ni ma{ini, uredi ili oprema, celosno izraboteni od izolacioni materijali, osven so nekoi pomali komponenti od metal (na pr. priklu~oci so navoj) vgradeni za vreme na presuvaweto edinstveno zaradi spojuvawe, osven izolatorite od tarifen broj 8546, cevki za elektri~ni sprovodnici i spojnici za niv, od prosti metali oblo`eni so izolacionen materijal

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8548 Otpadoci i ostatoci od galvanski ele-menti, galvanski baterii i elektri~ni akumulatori, potro{eni galvanski ele-menti, potro{eni galvanski baterii i potro{eni elektri~ni akumulatori, elektri~ni delovi na ma{ini ili aparati, {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto vo ovaa glava

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 229: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh Glava 86 @elezni~ki ili tramvajski lokomotivi, {inski vozila i nivni delovi, `elezni~ki ili tramvajski {inski sklopovi, pribor i nivni delovi, mehani~ka (vklu~uvaj}i i elektromehani~ka) signalna oprema za soobra}aj od site vidovi, osven za:

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8608 @elezni~ki i tramvajski {inski sklopovi i pribor, mehani~ka (vklu~uvaj}i i elektromehani~ka) oprema za signalizacija, sigurnost ili kontrola so soobra}ajot na `eleznici, tramvai, pati{ta, vnatre{ni vodeni pati{ta, parkirali{ta, pristani{ni instalacii ili aerodromi, nivni delovi

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 87 Vozila, osven `elezni~ki ili tramvajski {inski vozila, i nivni delovi i pribor, osven:

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8709 Samoodni rabotni koli~ki, bez uredi za digawe ili manipulacija, {to se koristat vo fabriki, skladi{ta, pristani{ta ili na aerodromi, za prevoz na stoka na kusi rastojanija, vle~ni vozila {to se koristat na peronite na `elezni~kite stanici, delovi na navedenite vozila

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8710 Tenkovi i drugi oklopni borbeni motorni vozila, opremeni ili neopremeni so oru`je i delovi za tie vozila

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8711 Motocikli (vklu~uvaj}i i mopedi) i velosipedi opremeni so pomo{en motor, so ili bez bo~na prikolka, bo~ni prikolki:

- So klipen rotacionen motor so vna-tre{no sogoruvawe so zafatnina na cilindrite:

- - do 50 sm3 Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 20% od cenata na proizvodot franko fabrika

- - nad 50 sm3 Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva25% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteklo ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8712 Velosipedi bez top~esti le`i{ta Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onie od tarifen broj 8714

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot

Page 230: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

franko fabrika

8715 Detski koli~ki i nivni delovi Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

8716 Prikolki i poluprikolki, drugi vozila {to ne se na mehani~ki pogon, nivni delovi

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 88 Vozduhoplovi, vselenski letala i nivni delovi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 8804 Rotu{i (roto{uti) Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 8804

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

8805 Oprema za lansirawe vozduhoplovi, palubni sopira~i i sli~na oprema, zemni trena`eri za letawe, delovi za navedenite proizvodi

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 89 Brodovi, ~amci i plovni konstrukcii Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, ne mo`e da se upotrebuvaat brodski trupovi od tarifen broj 8906

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 90 Opti~ki fotografski, kinematografski, merni, kontrolni, precizni, medicinski ili hirur{ki instrumenti i nivni aparati, nivni delovi i pribor, osven:

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9001 Opti~ki vlakna i snopovi od opti~ki vlakna, kabli od opti~ki vlakna, osven onie od tarifen broj 8544, listovi i plo~i od polarizira~ki materijal, le}i (vklu~uvaj}i i kontaktni le}i), prizmi, ogledala i drugi opti~ki elementi od koj i da e materijal, nemontirani, osven elementi od staklo {to ne se opti~ki obraboteni

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9002 Le}i, prizmi, ogledala i drugi opti~ki elementi od koj i da e materijal, montirani, {to se delovi ili pribor na instrumenti ili aparati, osven elementi od staklo {to ne se opti~ki obraboteni

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9004 O~ila, za{titni o~ila i sli~ni proiz-vodi, korektivni, za{titni ili drugi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 9005 Durbini so eden i so dva objektiva, drugi opti~ki teleskopi, i nivni postamenti, osven astronomski refraktori i nivni postamenti

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot,

- vo koe vrednosta na site upotrebeni

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 231: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali {to bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

eh 9006 Fotografski aparati (osven kinematorafski kameri), fotografski fle{-aparati, fle{-svetilki, osven fle{-svetilki so elektri~no napojuvawe

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot,

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9007 Kinematografski kameri i proektori, vklu~uvaj}i gi i onie so vgradeni aparati za snimawe ili reprodukcija na zvuk

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot,

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9011 Slo`eni opti~ki mikroskopi, vklu~uvaj}i gi i onie za mikrofotografija, mikroki-nematografija ili mikroproekcija

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot,

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 9014 Drugi navigacioni instrumenti i aparati

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9015 Geodetski (vklu~uvaj}i i fotogramet-riski), hidrografski, okeanografski, hidrolo{ki, meteorolo{ki ili geofizi~ki instrumenti i aparati, osven kompasi, dalnomeri

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9016 Vagi so osetlivost od 5 cg ili pove}e, so ili bez tegovi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9017 Instrumenti za crtawe, obele`uvawe ili matemati~ko smetawe (na pr. aparati za crtawe, pantografi, aglomeri, pribor za crtawe, logaritmeri, kalkulatori vo forma na trkalezna plo~a), instrumenti za merewe dol`ina {to se dr`at v raka (na pr. merni pra~ki i lenti, mikrometarski merila, merila so nonius), {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto vo ovaa glava

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9018 Instrumenti i aparati za medicina, hirurgija, stomatologija ili veterina, vklu~uvaj}i i scintigrafski aparati, drugi elektromedicinski aparati i instrumenti za ispituvawe na vidot

Page 232: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

- Stomatolo{ki stol~iwa so vgradena stomatolo{ka oprema ili stomatolo{ki plukalnici

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, vklu~uvaj}i i drugi materijali od tarifen broj 9018

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

9019 Aparati za mehanoterapija, aparati za masa`a, aparati za psiholo{ki testirawa, aparati za ozonoterapija, oksigenoterapija, aerosol terapija, ve{ta~ko di{ewe ili drugi terapevtski aparati za di{ewe

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

9020 Drugi aparati za di{ewe i gas-maski, osven za{titni maski bez mehani~ki delovi i izmenlivi filtri

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vred-nosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika

9024 Ma{ini i aparati za ispituvawe na tvrdost, jakost, kompresibilnost, elas-ti~nost ili drugi mehani~ki svojstva na materijalite (na pr. metali, drvo, tek-stil, hartija, plasti~na masa)

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9025 Hidrometri i sli~ni pluta~ki instru-menti, termometri, pirometri, barometri, higrometri i psihrometri, so ili bez mo`nost za registrirawe, i kombinacii na ovie instrumenti

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9026 Instrumenti i aparati za merewe ili kontrola na protokot, nivoto, pritisokot ili drugi promenlivi golemini na te~nosti ili gasovi (na pr. mera~i na protokot, poka`uva~i na nivoto, manometri, mera~i na koli~estvoto toplina), osven instru-menti i aparati od tarifen broj 9014, 9015, 9028 ili 9032

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9027 Instrumenti i aparati za fizi~ki i hemiski analizi (na pr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analiza na gas ili ~ad), instrumenti i aparati za merewe ili kontrola na viskozitet, poroznost, ekspanzija,povr{inski napon i sl., instrumenti i aparati za merewe ili kontrola na koli~estva toplina, zvuk ili svetlina (vklu~uvaj}i i ekspoziometri), mikrotomi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9028 Mera~i na potro{uva~kata ili proiz-vodstvoto na gasovi, te~nosti ili elek-tricitet, vklu~uvaj}i i mera~i za nivno ba`darewe

- Delovi i pribor Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site

Page 233: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9029 Broja~i na vrte`i, broja~i na proizvod-stvo, taksimetri, broja~i na kilometri, broja~i na ~ekori i sl., poka`uva~i na brzinata i tahometri, osven onie koi se rasporeduvaat vo tarifen broj 9014 ili 9015, stroboskopi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9030 Osciloskopi, spektralni analizatori i dr. instrumenti i aparati za merewe i kontrola na koli~estva elektricitet, osven mera~ite od tarifen broj 9028, instrumenti i aparati za merewe ili otkrivawe alfa, beta, gama, rendgenski, kosmi~ki ili dr. jonizira~ki zra~ewa

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9031 Instrumenti, aparati i ma{ini za merewe ili kontrola {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto vo ovaa glava, proektori na profili

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9032 Instrumenti i aparati za avtomatska regulacija ili kontrola

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9033 Delovi i pribor ({to ne se spomenati ili opfateni na dr. mesto vo ovaa glava) za ma{ini, uredi, instrumenti ili aparati od Glava 90

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 91 ^asovnici i ra~ni ~asovnici i nivni delovi, osven:

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9105 Drugi ~asovnici Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9109 Mehanizmi za ~asovnici, kompletni i sostaveni

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vrednosta na site upotrebeni materijali bez poteko ne ja nadminuva vrednosta na site upotrebeni materijali so poteklo

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9110 Kompletni mehanizmi za ~asovnici (li~ni i drugi) nesostaveni ili delumno sostaveni (mehanizmi vo setovi), nekom-pletni mehanizmi za ~asovnici (li~ni i drugi), sostaveni, nedovr{eni mehanizmi za ~asovnici (li~ni i drugi)

Proizvodstvo vo koe: - vrednosta na site upotrebeni materijali

ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- vo ramkite na gorenavedenoto granici, upotrebenite materijali od tarifen broj 9114 ne nadminuvaat 10% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9111 Kutii za li~ni ~asovnici i delovi od kutii

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

9112 Kutii za ~asovnici i kutii od sli~en vid za drugi proizvodi od ovaa glava i delovi od kutii

Proizvodstvo : - Proizvodstvo od materijali od bilo koj

tarifen broj, osven od onoj vo koj e

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 30% od cenata na

Page 234: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

proizvodot franko fabrika

9113 Remeni, sinxir~iwa i grivni za ra~ni ~asovnici i delovi za remeni, sinxir~iwa i grivni

- Od neblagorodni metali, nikluvani ili nenikluvani, ili presle~eni so blagoroden metal

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

- Drugi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 92 Muzi~ki instrumenti, delovi i pribor za ovie proizvodi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 93 Oru`je i municija, nivni delovi i pribor

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Glava 94 Mebel, postela, madraci, nosa~i na madraci, pernici i sli~ni polneti proizvodi, lambi i drugi svetle~kitela, {to ne se spomenati nitu vklu~eni na drugo mesto, osvetleni znaci, osvetleni plo~ki so imiwa i sl., monta`ni zgradi, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 9401 i

eh 9403

Mebel od neblagorodni metali {to sodr`i nepolnet pamu~en materijal so te`ina od 300 gr/m2 ili pomalku

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

ili

Proizvodstvo od pamu~en materijal {to e ve}e izraboten vo forma gotova za upotreba so materijali od tarifen broj 9401 ili 9403, pod uslov da:

- vrednosta na materijalot ne nadminuva 25% od cenata na proizvodot franko fabrika, i

- site drugi upotrebeni materijali se so poteklo i se rasporeduvaat vo tarifni broevi razli~ni od tarifen broj 9401 ili 9403

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 40% od cenata na proizvodot franko fabrika

9405 Lambi i svetle~ki tela, vklu~uvaj}i i reflektori i spot-reflektori i nivni delovi {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto, osvetleni znaci, osvetleni plo~ki so imiwa i sli~no, so postojano fiksiran svetlosen izvor i nivni delovi, {to ne se spomenati nitu opfateni na drugo mesto

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

9406 Monta`ni zgradi Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh Glava 95 Igra~ki, rekviziti za dru{tveni igri i sport, nivni delovi i pribor, osven:

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

9503 Drugi igra~ki, smaleni modeli i sli~ni modeli za igra, so ili bez pogon, slo`uvalki od site vidovi

Proizvodstvo :

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

Page 235: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifen broj na HS

Opis na proizvodot Obrabotka ili prerabotka, izvr{ena na materijali bez poteklo, so koja se steknuva status na proizvod so poteklo

(1) (2) (3) ili (4)

eh 9506 Palki za golf i nivni delovi Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, za pravewe na glavi na palkite za golf mo`e da se koristat grubo oblikuvani par~iwa

eh Glava 96 Razni proizvodi, osven: Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

eh 9601 i eh 9602

Proizvodi od materijali od `ivotinsko, rastitelno ili mineralno poteklo za rezbarewe

Proizvodstvo od “obraboteni” materijali za rezbarewe od istiot tarifen broj kako i proizvodot

eh 9603 Metli i ~etki (osven metli od {ibje i sli~no i ~etki od krzno od kuna ili ververica), mehani~ki napravi za ~istewe na pod {to se dr`at v raka, bez motor, vlo{ki i valjaci za bojadisuvawe, bri{a~i za podovi so sun|er i mopi

Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

9605 Patni setovi za li~na toaleta, {ieweili ~istewe na ~evli ili obleka

Sekoj predmet vo setot mora da go zadovoluva praviloto, koe bi se primenuvalo vrz nego dokolku toj ne e vklu~en vo setot. Me|utoa, mo`e da se vklu~at i predmeti {to ne se so poteklo, pod uslov da nivnata vkupna vrednost ne nadminuva 15% od cenata na setot franko fabrika

9606 Kop~iwa, konci, drikeri i kop~iwa za preslekuvawe, kalapi za kop~iwa i drugi delovi od ovie proizvodi, nedovr{eni kop~iwa

Proizvodstvo :

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

9608 Penkala, flomasteri i markeri so vrv od filc ili od drug porozen materijal, naliv-pera i sli~ni pera, pera za kopirawe, patent-molivi, perodr{ki, dr`alki za molivi i sli~ni dr`alki, delovi (vklu~uvaj}i i kapi i klipsovi) na navedenite proizvodi, osven onie od tarifen broj 9609,

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot. Me|utoa, perca ili perodr{ki od istiot tarifen broj kako i proizvodot mo`at da bidat upotrebeni

9612 Lenti za ma{ini za pi{uvawe i sli~ni lenti, natopeni so mastilo ili poinaku podgotveni za pravewe otpe~atoci, na kalemi ili vo patroni, perni~iwa za `igovi, natopeni ili nenatopeni, so ili bez kutija

Proizvodstvo :

- Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot, i

- vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali ne nadminuva 50% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 9613 Zapalki so piezo-palewe Proizvodstvo vo koe vrednosta na site upotrebeni materijali od tarifen broj 9613 ne nadminuva 30% od cenata na proizvodot franko fabrika

eh 9614 Luliwa za pu{ewe i glavi od luliwa Proizvodstvo od grubo oformeni par~iwa

Glava 97 Umetni~ki predmeti, umetni~ki kolekcii i antikviteti

Proizvodstvo od materijali od bilo koj tarifen broj, osven od onoj vo koj e rasporeden proizvodot

Spisok na fusnoti (1) Za posebnite uslovi {to se odnesuvaat na "specifi~nite procesi" vidi vovedna zabele{ka 7.1 i 7.3.

(2) Za posebnite uslovi {to se odnesuvaat na "specifi~nite procesi" vidi vovedna zabele{ka 7.2.

Page 236: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(3) Zabele{kata 3 na Glava 32 precizira deka tie preparati se onie {to se koristat za boewe na bilo koj materijal ili upotreben kako sostojka vo proizvodstvo na preparatite za boewe, pod uslov tie da ne se rasporeduvaat vo drug tarifen broj od Glava 32.

(4) Za "grupa" se smeta sekoj del od tarifen broj {to e podelen od ostanatite so znakot to~ka i zapirka.

(5) Ako proizvodite se sostaveni od materijali rasporedeni vo ramkite na tarifen broj 3901 do 3906 od edna strana i tarifen broj 3907 do 3911 od druga, ova ograni~uvawe }e se primenuva na onaa grupa materijali koja po masa preovladuva vo proizvodot.

(6) Za visoko providni }e se smetaat slednive folii: folii ~ie opti~ko zamatuvawe, mereno spored ASTM-D 1003 od Gardner Hazemeter (odnosno Hazefaktor), e pomalo od 2 procenti.

(7) Za posebnite uslovi {to se odnesuvaat na proizvodite napraveni od me{anica na tekstilni materijali, vidi vovedna zabele{ka 5.

(8) Upotrebata na ovoj materijal e ograni~ena na proizvodstvo na tkaenini {to se koristat vo ma{ini za proizvodstvo na hartija.

(9) Vidi ja vovednata zabele{ka 6.

(10) Za pleteni ili hekluvani proizvodi, neelasti~ni ili gumirani, dobieni so {iewe ili spojuvawe na par~iwa na pleteni ili hekluvani delovi (direktno odse~eni ili pleteni vo forma), vidi vovedna zabele{ka 6.

(11) SEMII-Semiconductor Equipment and Matererials Institute Incorporated (Institut za poluprovodni~ka oprema i materijali).

(12) Ova pravilo }e se primenuva do 31 dekemvri 2005 godina.

Page 237: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 9

UVERENIE ZA POTEKLO FORM A

1. Uverenija za poteklo "FORM A" mora da odgovara na obrazecot daden vo ovoj Prilog. Uverenieto se popolnuva na angliski ili francuski jazik. Ako se popolnuva ra~no, toa mora da bide napraveno so mastilo i so golemi pe~atni bukvi. 2. Sekoj obrazec mora da iznesuva 210×297mm. Dozvoleno e otstapuvawe do plus 5 mm ili minus 8 mm po dol`ina. Treba da se upotrebi bela bezdrvna hartija za pi{uvawe {to ne e polesna od 25 g/m2. Na podlogata mora da ima otpe~aten zelen znak- guilloche taka {to sekoe falsifikovawe so mehani~ki ili hemiski sredstva da bide vidlivo. Ako uverenieto ima nekolku primeroci, samo na prviot primerok, koj e original, treba da bide otpe~aten zelen znak- guilloche na podloga. 3. Sekoj obrazec treba da nosi seriski broj, otpe~aten ili ozna~en na drug na~in so koj }e mo`e da bide identifikuvan.

Page 238: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1.Stoka ispratena od (naziv na izvoznikot, adresa, zemja)

2. Stoka ispratena na (naziv na prima~ot, adresa, zemja)

Seriski Br.

OP[T SISTEM NA PREFERENCIJALI

UVERENIE ZA POTEKLO (Kombinirana izjava i uverenie)

FORM A

Izdadeno vo ______________________________________ (zemja)

3. Na~in na transport i pati{ta (dokolku se poznati)

4. Za slu`bena upotreba

5. Broj na

predmeti

6. Oznaki i broevi na pakuvawa

7. Broj i vid na pakuvawa, opis na stokata

8. Kriterium za poteklo

9. Bruto-masa ili druga merka

10.Broj i datum na fakturi

11. Potvrda So ova se potvrduva, vrz osnova na sprovedena kontrola, deka izjavata od izvoznikot e to~na. ___________________________________________________________

Mesto i datum, potpis i pe~at na nadle`en organ

12. Izjava na izvoznikot Jas, dolupotpi{aniot izjavuvam deka pogore opi{anite podatoci i izjavi se to~ni, deka seta stoka e proizvedeni vo _____________________________________

(zemja) i deka tie gi ispolnuva uslovite za poteklo opredeleni za taa stoka so op{tiot sistem na preferencijali za stoka izvezeni vo ___________________________________________________

(zemja na uvoz) ___________________________________________________ Mesto i datum, potis na nadle`en potpisnik

Page 239: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 10

IZJAVA OD DOBAVUVA^

1. KRATKORO^NA IZJAVA OD DOBAVUVA^ ZA STOKA KOJA IMA PREFERENCIJALNO POTEKLO

Izjavata od dobavuva~, dadena vo tekstot podolu, mora da bide izgotvena vo soglasnost so zabele{kite. Zabele{kite ne treba da se naveduvaat na izjavata.

IZJAVA

Jas, dolupotpi{aniot izjavuvam, deka stokata, navedena vo ovoj dokument .......................... (1), e so poteklo od ............................... (2) i gi zadovoluva pravilata za poteklo propi{ani za preferencijalna trgovija so ............................................ (3).

Se obvrzuvam, deka na carinskiot organ }e mu gi prilo`am site dokazi koi }e bidat pobarani.

........................... (4) ............................... (5)

................................(6)

Zabele{ki:

(1) Ako izjavata se odnesuva za del od stokata navedena vo dokumentot, toa mora da bide jasno navedeno ili ozna~eno, i toa ozna~uvawe mora da bide vneseno vo izjavata na sledniot na~in: ". . . navedena vo ovoj dokument i ozna~ena . . . , e so poteklo od . . . ". (2) Republika Makedonija, Evropska zaednica, ime na dr`avata ~lenka na EZ ili ime na dr`avata (grupa na zemji) so koi Republika Makedonija ima sklu~eno Dogovor za slobodna trgovija. Ako stokata e so poteklo od Evropskata zaednica ili od dr`ava (grupa na zemji) so koi Makedonija ima sklu~eno Dogovor za slobodna trgovija, treba da se navede carinskata ispostava, brojot na dokazot za poteklo (broj na EUR.1 ili brojot na fakturata ili drug dokument za izjava vo faktura) i brojot na carinska deklaracija vo koja e prilo`en dokazot za poteklo. (3) Ime na dr`ava ili dr`avi za koja se odnesuva.

(4) Mesto i datum.

(5) Ime i prezime i funkcija na odgovorno lice kaj dobavuva~ot.

(6) Potpis i pe~at.

Page 240: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

2. DOLGORO^NA IZJAVA OD DOBAVUVA^ ZA STOKA KOJA IMA PREFERENCIJALNO POTEKLO

Izjavata od dobavuva~, dadena vo tekstot podolu, mora da bide izgotvena vo soglasnost so zabele{kite. Zabele{kite ne treba da se naveduvaat na izjavata.

IZJAVA

Jas, dolupotpi{aniot izjavuvam, deka stokata opi{ana podolu:

................................ (1) ............................................. (2)

................................ .............................................

................................ .............................................

koja redovno ja dostavuvame na .................................. (3), ima status na stoka so poteklo od ............................... (4) i gi zadovoluva pravilata za poteklo propi{ani za preferencijalna trgovija so ............................................ (5).

Ovaa izjava va`i za ovaa i za slednite pretki na ovie proizvodi vo period od ................. do ..............(6)

Se obvrzuvam deka vedna{ }e go izvestam ................................ (3) dokolku istata prestane da va`i.

Se obvrzuvam, deka na carinskiot organ }e mu gi prilo`am site dokazi koi }e bidat pobarani.

........................... (7) ............................... (8)

................................(9)

Zabele{ki:

(1) Opis na stokata.

(2) Komercijalen opis, koj e naveden na fakturata, na primer broj na model.

(3) Naziv, sedi{te i dano~en broj na firmata na koja i se dostavuva stokata.

(4) Republika Makedonija, Evropska zaednica, ime na dr`avata ~lenka na EZ ili ime na dr`avata (grupa na zemji) so koi Makedonija ima sklu~eno Dogovor za slobodna trgovija. Ako stokata e so poteklo od Evropskata zaednica ili od dr`ava (grupa na zemji) so koi Republika Makedonija ima sklu~eno Dogovor za slobodna trgovija, treba da se navede carinskata ispostava, brojot na dokazot za poteklo (broj na EUR.1 ili brojot na fakturata ili drug dokument za izjava vo faktura) i brojot na carinska deklaracija vo koja e prilo`en dokazot za poteklo.

(5) Ime na dr`ava ili dr`avi za koja se odnesuva.

(6) Zapi{i gi datumite. Periodot ne smee da bide podolg od 12 meseci.

(7) Mesto i datum.

(8) Naziv, sedi{te i dano~en broj na dobavuva~ot, kako i ime i prezime i funkcija na odgovorno lice kaj dobavuva~ot.

(9) Potpis i pe~at.

Page 241: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

3. KRATKORO^NA IZJAVA OD DOBAVUVA^ ZA STOKA KOJA NEMA PREFERENCIJALNO POTEKLO

Izjavata od dobavuva~ot, dadena vo tekstot podolu, mora da bide izgotvena vo soglasnost so zabele{kite. Zabele{kite ne treba da se naveduvaat na izjavata.

IZJAVA

Jas, dolupotpi{aniot dobavuva~ na stokata, navedena vo prilo`eniot dokument ................. (1), izjavuvam deka:

1. Materijalite navedeni podolu, koi ne se so poteklo od Republika Makedonija, se upotrebeni vo Republika Makedonija za proizvodstvo na slednava stoka:

Opis na dostavenata

stoka(2) Opis na upotrebenite

materijali bez poteklo Tarifen broj na

upotrebenite materijali bez poteklo (3)

Vrednost na upotrebenite materijali bez poteklo (4)

Vkupno:

2. Site ostanati materijali, upotrebeni vo Republika Makedonija, pri proizvodstvo na ovaa stoka se so poteklo od Republika Makedonija.

Se obvrzuvam, deka na carinskiot organ }e mu gi prilo`am site dokazi koi }e bidat pobarani.

........................... (5) ............................... (6)

................................(7)

Zabele{ki:

(1) Vid, broj i datum na dokumentot.

(2) Dobavuva~ot mora jasno da ja navede stokata, ako vo fakturata, ispratnicata ili na drug komercijalen dokument, za koi se odnesuva ovaa izjava, se nao|a razli~en vid na stoka ili takov vid na stoka, koja ne sodr`at ednakov del na materijali bez poteklo. Na primer: Prilo`eniot dokument se odnesuva na razli~ni modeli na elektromotori od tar. broj 8501, koi se upotrebuvaat za izrabotka na ma{ini za perewe od tar. broj 8450. Vidot i vrednosta na materijalite bez poteklo pri izrabotkata na motorite se razlikuva od model do model. Vo prvata kolona treba odvoeno da se ozna~at tie modeli, a vo ostanatite koloni treba da se zapi{at soodvetni oznaki, posebno za sekoj model, taka da proizvoditelot na ma{inite za perewe mo`e pravilno da go utvrdi potekloto na svoite proizvodi vo odnos na upotrebenite modeli na elektri~ni motori.

(3) Podatocite predvideni za ovaa kolona se popolnuvaat samo dokulku e toa potrebno. Na primer: -Praviloto, koe se upotrebuva za obleka od Glava 62 na H.S, dozvoluva upotreba na predivo bez poteklo. Ako proizvoditelot na taa obleka upotrebuva tkaenina dobiena od dobavuva~ koj proizveduva tkaenina od predivo bez poteklo, se smeta deka e dovolno, dobavuva~ot vo vtorata kolona vo svojata izjava da navede samo "predivo". Vo ovoj slu~aj podatocite za tarifniot broj i vrednosta na predmetnoto predivo ne se potrebni.

(4) Podatocite predvideni za ovaa kolona se popolnuvaat samo dokulku e toa potrebno. Poimot "vrednost na materijali" zna~i carinska vrednost vo vremeto na uvozot na upotrebenite materijali bez poteklo ili, ako istata ne e poznata i ne mo`e da se utvrdi, prvata cena koja mo`e so sigurnost da se utvrdi platena za materijali vo Republika Makedonija. Za sekoj vid na upotreben materijal bez poteklo treba da se navede to~nata vrednost za edinica merka na stokata navedena vo prvata kolona.

Na primer: -Proizvoditel, koj izrabotuva `ica od tar. broj 7217 od pra~ki od `elezo bez poteklo od tar. broj 7215, mora vo vtorata kolona da navede "pra~ki od `elezo". Ako taa `ica se koristi za izrabotka na ma{ina, za koja praviloto za poteklo predviduva procentualno ograni~uvawe na vrednosta na upotrebenite materijali bez poteklo, vo ~etvrtata kolona e potrebno da se navedat vrednosta na pra~kite od `elezo.

(5) Mesto i datum.

(6) Naziv, sedi{te i dano~en broj na dobavuva~ot, kako i ime i prezime i funkcija na odgovorno lice kaj dobavuva~ot.

(7) Potpis i pe~at.

Page 242: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

4. DOLGORO^NA IZJAVA OD DOBAVUVA^ ZA STOKA KOJA NEMA PREFERENCIJALNO POTEKLO

Izjavata od dobavuva~ot, dadena vo tekstot podolu, mora da bide izgotvena vo soglasnost so zabele{kite. Zabele{kite ne treba da se naveduvaat na izjavata.

IZJAVA Jas, dolupotpi{aniot dobavuva~ na stokata, navedena vo ovoj dokument koja redovno ja dostavuvam do ........................ (1), izjavuvam deka:

1. Materijalite navedeni podolu, koi ne se so poteklo od Republika Makedonija, se upotrebeni vo Republika Makedonija za proizvodstvo na slednava stoka:

Opis na dostavenata

stoka(2) Opis na upotrebenite

materijali bez poteklo Tarifen broj na

upotrebenite materijali bez poteklo (3)

Vrednost na upotrebenite materijali bez poteklo (4)

Vkupno:

2. Site ostanati materijali, upotrebeni vo Republika Makedonija, pri proizvodstvo na ovaa stoka se so poteklo od Republika Makedonija.

Ovaa izjava va`i za ovaa i za slednite pretki na ovie proizvodi vo period od ................. do ..............(5)

Se obvrzuvam deka vedna{ }e go izvestam ................................ (1) dokolku istata prestane da va`i.

Se obvrzuvam, deka na carinskiot organ }e mu gi prilo`am site dokazi koi }e bidat pobarani.

........................... (6) ............................... (7)

................................(8)

Zabele{ki:

(1) Naziv, sedi{te i dano~en broj na firmata na koja i se dostavuva stokata.

(2) Dobavuva~ot mora jasno da ja navede stokata, ako vo fakturata, ispratnicata ili na drug komercijalen dokument, za koi se odnesuva ovaa izjava, se nao|a razli~en vid na stoka ili takov vid na stoka, koja ne sodr`at ednakov del na materijali bez poteklo. Na primer: Prilo`eniot dokument se odnesuva na razli~ni modeli na elektromotori od tar. broj 8501, koi se upotrebuvaat za izrabotka na ma{ini za perewe od tar. broj 8450. Vidot i vrednosta na materijalite bez poteklo pri izrabotkata na motorite se razlikuva od model do model. Vo prvata kolona treba odvoeno da se ozna~at tie modeli, a vo ostanatite koloni treba da se zapi{at soodvetni oznaki, posebno za sekoj model, taka da proizvoditelot na ma{inite za perewe mo`e pravilno da go utvrdi potekloto na svoite proizvodi vo odnos na upotrebenite modeli na elektri~ni motori.

(3) Podatocite predvideni za ovaa kolona se popolnuvaat samo dokulku e toa potrebno. Na primer: -Praviloto, koe se upotrebuva za obleka od Glava 62 na H.S, dozvoluva upotreba na predivo bez poteklo. Ako proizvoditelot na taa obleka upotrebuva tkaenina dobiena od dobavuva~ koj proizveduva tkaenina od predivo bez poteklo, se smeta deka e dovolno, dobavuva~ot vo vtorata kolona vo svojata izjava da navede samo "predivo". Vo ovoj slu~aj podatocite za tarifniot broj i vrednosta na predmetnoto predivo ne se potrebni.

(4) Podatocite predvideni za ovaa kolona se popolnuvaat samo dokulku e toa potrebno. Poimot "vrednost na materijali" zna~i carinska vrednost vo vremeto na uvozot na upotrebenite materijali bez poteklo ili, ako istata ne e poznata i ne mo`e da se utvrdi, prvata cena koja mo`e so sigurnost da se utvrdi platena za materijali vo Republika Makedonija. Za sekoj vid na upotreben materijal bez poteklo treba da se navede to~nata vrednost za edinica merka na stokata navedena vo prvata kolona.

Na primer: -Proizvoditel, koj izrabotuva `ica od tar. broj 7217 od pra~ki od `elezo bez poteklo od tar. broj 7215, mora vo vtorata kolona da navede "pra~ki od `elezo". Ako taa `ica se koristi za izrabotka na ma{ina, za koja praviloto za poteklo predviduva procentualno ograni~uvawe na vrednosta na upotrebenite materijali bez poteklo, vo ~etvrtata kolona e potrebno da se navedat vrednosta na pra~kite od `elezo.

(5) Zapi{i gi datumite. Periodot ne smee da bide podolg od 12 meseci. (6) Mesto i datum. (7) Naziv, sedi{te i dano~en broj na dobavuva~ot, kako i ime i prezime i funkcija na odgovorno lice kaj dobavuva~ot. (8) Potpis i pe~at.

Page 243: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 11

UVERENIE ZA DVI@EWE EUR.1 I RELEVANTNI BARAWA

1. Uverenie za dvi`ewe EUR.1 mora da odgovara na obrazecot daden vo ovoj prilog. Obrazecot mora da e otpe~aten na makedonski jazik ili na jazikot vo soglasnost so odredbite na doma{noto zakonodavstvo na zemjata izvoznik. Ako se popolnuva ra~no, toa mora da bide napraveno so mastilo i so golemi pe~atni bukvi.

2. Sekoj obrazec mora da iznesuva 210×297mm. Dozvoleno e otstapuvawe do plus 5 mm ili minus 8 mm po dol`ina. Treba da se upotrebi bela bezdrvna hartija za pi{uvawe {to ne e polesna od 25g/m2. Na podlogata mora da ima otpe~aten zelen znak- guilloche taka {to sekoe falsifikovawe so mehani~ki ili hemiski sredstva da bide vidlivo.

3. Nadle`nite organi mo`at da si go zadr`at pravoto samite da gi pe~atat obrascite, ili da gi dadat na pe~atewe kaj odobreni pe~atnici. Vo posledniot slu~aj sekoj obrazec mora da sodr`i oznaka za takvo odobruvawe. Na sekoj obrazec mora da stoi imeto i adresata na pe~atnicata ili znak preku koj pe~atnicata mo`e da bide identifikuvana. Obrazecot, isto taka, treba da nosi seriski broj, otpe~aten ili ozna~en na drug na~in, so koj }e mo`e da bide identifikuvan.

Page 244: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

UVERENIE ZA DVI@EWE 1. Izvoznik (naziv, polna adresa, zemja) EUR.1 Br. A 000 000

Pred da se popolni vidi gi napomenite podolu

3. Prima~ (naziv, polna adresa, zemja) (po izbor)

2. Uverenieto se koristi vo preferencijalnata trgovija pome|u

__________________________________________

i __________________________________________ (navedi zemji, grupa na zemji ili teritorii)

4. Zemja, grupa zemji ili teritorija vo koi proizvodite se smetaat deka se od poteklo

5. Zemja, grupa zemji ili teritorija na odredi{te

6. Poedinosti za transport (po izbor)

7. Zabele{ka

8. Broj na predmeti; znaci i broevi: br. i vid na pakuvawe1; opis na stoka

9. Bruto masa (kg.) ili druga merka (lit. m3, itn.)

10. Fakturi (po izbor)

11. SE POPOLNUVA OD CARINATA Se potvrduva

izjavata Pe~at Izvozen dokument 2:

Formular _____ br. _______ Carinska ispostava: ____________ Zemja ili teritorija na Izdavawe: _______________ _________________________ _________________________ Datum: __________________

_______________________ (potpis)

12. IZJAVA NA IZVOZNIKOT Jas, dolupotpi{aniot, izjavuvam deka stokata opi{ani pogore gi zadovoluva uslovite za izdavawe na ova uverenie

______________________________ (Mesto i datum:)

_______________________ (poptpis)

1 Za stokata bez ambala`a da se ozna~i brojot na predmeti ili da se stavi “Vo rasturena sostojba”. 2 Se popolnuva samo ako internite propisi na zemjata ili teritorijata na izvozot toa go baraat.

Page 245: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

13. BARAWE ZA PROVERKA, do 14. REZULTAT OD PROVERKATA

Izvr{enata proverka poka`uva deka ova uverenie (1)

e izdadeno od navedenata carinska ispostava i sodr`anite informacii se to~ni

ne gi zadovoluva barawata za avtenti~nost i to~nost (vidi prilo`eni zabele{ki)

Se bara proverka za avtenti~nosta i to~nost na ova uverenie

_________________________________________

(mesto i datum)

pe~at

_________________________________________

(mesto i datum) pe~at

(potpis)

_____________________________________

(potpis)

____________________

(1) vpi{i H vo soodvetniot kvadrat

ZABELE[KI 1. Uverenijata ne smeat da se pre{krtuvaat ili da sodr`at zborovi napi{ani eden vrz drug.

Sekoja izmena mora da se napravi so bri{ewe na neto~nite poedinosti i dodavawe na potrebni korekcii. Vakvite izmeni treba da gi pravi lice {to go popolnilo uverenieto i da bidat potvrdeni od carinskite organi na zemjata ili teritorijata {to go izdavaat.

2. Pome|u stavkite navedeni vo uverenieto ne smee da se ostava prostor i pred sekoja mora da stoi brojot na stavkata. Vedna{ pod poslednata stavka mora da se povle~e horizontalna linija. Sekoj neiskoristen prostor mora da se pre~krta za da se onevozmo`at sekakvi podocne`ni dodavawa.

3. Stokata mora da se opi{e soglasno trgovskata praktika i so dovolno detali da se ovozmo`i nejzina identifikacija.

Page 246: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

BARAWE ZA IZDAVAWE NA UVERENIE ZA DVI@EWE 1. Izvoznik (naziv, polna adresa, zemja) EUR.1 Br. A 000 000

Pred da se popolni vidi gi napomenite podolu

3. Prima~ (naziv, polna adresa, zemja) (po izbor)

2. Uverenieto se koristi vo preferencijalnata trgovija pome|u

__________________________________________

i __________________________________________

(navedi zemji, grupi zemji ili teritorii)

4. Zemja, grupa zemji ili teritorija vo koi proizvodite se smetaat deka se od poteklo

5. Zemja, grupa zemji ili teritorija na odredi{te

6. Poedinosti za transport (po izbor)

7. Zabele{ka

8. Broj na predmeti; znaci i broevi: br. i vid na pakuvawe1; opis na stoka

9. Bruto masa (kg.) ili druga merka (lit. m3, itn.)

10. Fakturi (po izbor)

1 Za stokata bez ambala`a da se ozna~i brojot na predmeti ili da se stavi “Vo rasturena sostojba”.

Page 247: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

IZJAVA OD IZVOZNIKOT

Jas, dolupotpi{aniot, izvoznik na stokata opi{ana na prethodniot list,

IZJAVUVAM deka stokata gi zadovoluva uslovite neophodni za izdavawe na prilo`enoto uverenie;

GI NAVEDUVAM kako {to sleduva okolnostite koi ovozmo`ile ovaa stoka da gi zadovoli gorenavedenite uslovi: _______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________

______________________________________________________________

GI DOSTAVUVAM slednive dokumenti kako dokaz (1)

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________

______________________________________________________________

SE OBVRZUVAM da gi dostavam na barawe na nadle`nite organi, site potrebni dokumenti koi mo`e da gi pobaraat ovie organi so cel da se izdade prilo`enoto uverenie, i se obvrzuvam ako e potrebno, da prifatam kontrola na moeto smetkovodstvo i proverka za procesite za proizvodstvo na gorenavedenata stoka, {to }e go izvr{at gornavedenite organi;

BARAM izdavawe na prilo`enoto uverenie za taa stoka.

_______________________________

(mesto i datum)

_______________________________

(potpis)

(1) Na primer: uvozni dokumenti, uverenija za dvi`ewe, fakturi, deklaracii na proizvoditelot, itn; koi se odnesuvaat na

proizvodite upotrebeni za proizvodstvo ili za stokata povtorno izvezena vo istata sostojba.

Page 248: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 12

IZJAVA VO FAKTURA

Izjavata vo faktura, ~ij tekst e daden podolu, moraat da bidat napraveni vo soglasnost so fusnotite. Sepak, samite fusnoti ne treba da se naveduvaat.

Makedonska verzija:

Izvoznikot na proizvodite {to gi pokriva ovoj dokument (carinsko odobrenie br......... 1) izjavuva deka, osven ako toa ne e jasno poinaku nazna~eno, ovie proizvodi imaat .............................................. 2preferencijalno poteklo

........................................................(3) (mesto i datum)

...........................................................(4) (Potpis na izvoznikot;

imeto na liceto {to ja potpi{uva izjavata mora da bide ozna~eno so jasni bukvi)

(1) Koga izjavata vo faktura e napravena od strana na odobren izvoznik, brojot na odobrenieto na odobreniot izvoznik mora

da bide zapi{ano na ova mesto. Ako izjavata vo faktura ne e napravena od strana na ovlasten izvoznik, zborovite vo zagrada }e bidat ispu{teni ili mestoto }e bide ostaveno prazno.

(2) Potekloto na proizvodite mora da bide ozna~eno.

(3) Ovie informacii mo`at da bidat izostaveni ako tie ve}e se nao|aat vo samiot dokument.

(4) Vo slu~aj koga izvoznikot ne e potrebno da potpi{e, nepotrebata od potpis isto taka ozna~uva i nepotreba od naveduvawe na imeto na potpisnikot.

Page 249: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

prva kolona vtora kolona

Povikuvawe na odredbite od

uredbata Zabele{ka

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

^len 28 stav (1) Vistinski platenata cena ili cenata koja treba da se plati se odnesuva na cenata na uvezenata stoka. Spored toa, pla}aweto na dividendi ili drugi pla}awa od kupuva~ot na prodava~ot {to ne se povrzani so uvezenata stoka ne se del od carinskata vrednost.

^len 28 stav (1) pod a) (alineja 3)

Primer za vakvite ograni~uvawa e slu~ajot koga prodava~ot bara od kupuva~ot na avtomobili da ne gi prodava ili izlo`uva pred odreden datum koj go pretstavuva po~etokot na godinata na odnosniot model.

^len 28 stav (1) pod b)

Nekoi primeri za ova bi bile: (a) prodava~ot utvrduva cena na uvezenata stoka pod uslov kupuva~ot, isto

taka, da kupi druga stoka vo opredelena koli~ina; (b) cenata na uvezenata stoka zavisi od cenata ili cenite po koi

kupuva~ot na uvezenata stoka mu prodava druga stoka na prodava~ot na uvezenata stoka;

(v) cenata e utvrdena vrz osnova na na~inot na pla}awe koja ne e vo vrska so uvezenata stoka, na primer, uvezenata stoka se polufinalni proizvodi koi bile obezbedeni od prodava~ot pod uslov toj da primi opredelena koli~ina na finalni proizvodi.

Me|utoa, uslovite ili obvrskite povrzani so proizvodstvo ili marketing na uvezenata stoka nema da predizvikaat otfrlawe na transakciskata vrednost. Na primer, faktot deka kupuva~ot go snabduva prodava~ot so in`enering i planovi napraveni vo zemjata na uvoz, nema da rezultira so otfrlawe na transakciskata vrednost pri primena na ~len 29 stav (1).

^len 28 stav (2) 1. Stavot (2) pod a) i b) predviduva razli~ni na~ini na utvrduvawe na prifatlivosta na transakciskata vrednost.

2. Stavot (2) pod a) predviduva deka, koga kupuva~ot i prodava~ot se povrzani, treba da bidat ispitani okolnostite pod koi se vr{i proda`bata, i transakciskata vrednost treba da bide prifatena kako carinska vrednost pod uslov povrzanosta da ne vlijaela na cenata. Toa ne podrazbira deka vo site slu~ai koga kupuva~ot i pradava~ot se povrzani treba da se vr{i ispituvawe na okolnostite. Takvo ispituvawe }e bide potrebno samo koga ima somnevawa okolu prifatlivosta na cenata. Koga carinskiot organ nema somnevawa za prifatlivosta na cenata, taa treba da bide prifatena bez barawe na ponatamo{ni informacii od deklarantot. Na primer, carinskiot organ mo`ebi prethodno ja ispital povrzanosta, ili mo`ebi ve}e ima detalni informacii koi se odnesuvaat na kupuva~ot i prodava~ot, i mo`ebi ve}e e zadovolen od takvoto ispituvawe ili informacija deka povrzanosta ne vlijaela na cenata.

3. Koga carinskiot organ ne mo`e da ja prifati transakciskata vrednost bez dopolnitelno ispituvawe, treba da mu ovozmo`i na deklarantot da gi obezbedi onie ponatamo{ni detalni informacii koi se neophodni da mu ovozmo`at da gi ispita okolnostite pod koi se vr{i proda`bata. Vo ovoj

PRILOG 13INTERPRETATIVNI ZABELE[KI ZA CARINSKA VREDNOST

Page 250: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

2

kontekst, carinskiot organ treba da e spremen da gi ispita relevantnite aspekti na transakcijata, vklu~uvaj}i go i na~inot na koj kupuva~ot i prodava~ot gi organiziraat nivnite komercijalni vrski i na~inot na koj e postignata cenata koja e vo pra{awe, so cel da se utvrdi dali povrzanosta vlijaela na cenata. Koga }e se poka`e deka kupuva~ot i prodava~ot, iako se zaemno povrzani vo soglasnost so ~len 87 od ovaa uredba, kupuvaat ili prodavaat eden od drug kako da ne se povrzani, toa bi zna~elo deka povrzanosta ne vlijaela na cenata. Na primer, ako cenata e opredelena vo soglasnost so voobi~aena praksa za opredeluvawe na ceni vo industrijata za koja se zboruva ili na na~in na koj prodava~ot gi opredeluva cenite za proda`ba na kupuva~i koi{to ne se povrzani so nego, ova poka`uva deka nivnata povrzanost ne vlijaela na cenata. Isto taka, onamu kade {to }e se poka`e deka cenata e dovolna da osigura pokrivawe na site tro{oci plus profit koj e tipi~en za vkupniot profit na firmata koj e realiziran vo tekot na tipi~en period na vreme (na primer, na godi{no nivo) vo proda`ba na stoka od ista klasa ili vid, toa bi poka`alo deka nemalo vlijanie vrz cenata.

4. Stavot 2 pod b) mu dava mo`nost na deklarantot da poka`e deka transakciskata vrednost e pribli`na do vrednosta koja slu`i kako kriterium (test vrednost) koja prethodno e prifatena od carinskiot organ i zatoa e prifatliva vo soglasnost so ~len 28. Koga test vrednosta e prifatliva vo soglasnost so stavot 2 pod b), ne e neophodno da se ispituva pra{aweto na vlijanie spored stav 2 pod a). Ako carinskiot organ ima dovolno informacii vrz osnova na koi bez ponatamo{ni detalni ispituvawa mo`e da se uveri deka e zadovolen eden od kriteriumite daden vo stavot 2 pod b), toga{ nema pri~ina da bara od deklarantot da poka`e deka kriteriumot mo`e da se zadovoli.

^len 28 stav (2) pod b)

Brojni faktori mora da bidat zemeni predvid pri utvrduvaweto koga ednata vrednost e "pribli`no ednakva" do drugata vrednost. Ovie faktori ja vklu~uvaat prirodata na uvezenata stoka, prirodata na samata industrija, sezonata vo koja stokata e uvezeni i dali razlikata vo vrednostite e komercijalno zna~ajna. Bidej}i ovie faktori mo`e da variraat od slu~aj do slu~aj, bi bilo nevozmo`no da se primeni edinstven standard kako {to e na primer fiksen procent za sekoj poedine~en slu~aj. Na primer, mala razlika vo vrednosta kaj eden tip na stoka mo`e da bide neprifatliva, dodeka golema razlika kaj drug tip na stoka mo`e da bide prifatliva pri utvrduvaweto dali transakciskata vrednost e pribli`no ednakava do "test" vrednostite navedeni vo ~len 29 stav(2) pod b).

^len 28 stav (3) pod a)

Kako primer za indirektno pla}awe }e bide prebivawe od strana na kupuva~ot, vo celost ili delumno, na dolgot {to go ima prodava~ot kon kupavo~ot.

^len 29

^len 30

1. Pri primenata na ovie odredbi, koga e mo`no, carinskiot organ treba da ja koristi proda`bata na identi~na ili sli~na stoka na isto komerijalno nivo i glavno vo ista koli~ina kako i stokata {to se vrednuva. Koga takva proda`ba ne e pronajdena, mo`e da se koristi proda`bata na identi~na ili sli~na stoka {to zadovoluva koj bilo od slednive tri uslovi: (a) proda`ba na isto komercijalno nivo, no vo razli~na koli~ina; (b) proda`ba na razli~no komercijalno nivo, no glavno vo ista koli~ina;

Page 251: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

3

ili (v) proda`ba na razli~no komercijalno nivo i vo razli~na koli~ina.

2. Koga }e se pronajde proda`ba spored bilo koj od ovie tri uslovi, }e se izvr{i prilagoduvawe, vo zavisnost od slu~ajot: (a) samo za koli~inski faktori; (b) samo za faktori od komercijalno nivo; ili (v) zaedno za faktori od komercijalno nivo i koli~inski faktori.

3. Uslov za prilagoduvawe zaradi razli~ni komercijalni nivoa ili razli~ni koli~ini e takvoto prilagoduvawe, bez ogled dali vodi kon zgolemuvawe ili namaluvawe na vrednosta, da mo`e da se izvr{i samo vrz osnova na prika`ani dokazi koi jasno ja doka`uvaat opravdanosta i to~nosta na prilagoduvaweto, na primer, va`e~ki cenovnici {to sodr`at ceni {to se odnesuvaat na razli~ni nivoa ili razli~ni koli~ini. Kako primer za ova e, ako uvezenata stoka {to se vrednuva se sostoi od pratka od 10 edinici, a edinstvena identi~na ili sli~na uvezena stoka za koja postoi transakciska vrednost vklu~uva proda`ba na 500 edinici, a pri toa e poznato deka prodava~ot dava koli~inski popust, baranoto prilagoduvawe mo`e da se izvr{i so koristewe na cenovnikot na prodava~ot i koristewe na ceni koi mo`e da se primenat pri proda`ba na 10 edinici. Toa ne zna~i deka e potrebno proda`bata da bila izvr{ena vo koli~ina od 10 edinici ako e utvrdeno deka cenovnikot e izraboten "bona fide" ("so dobra namera"- verodostoen) pri proda`bata na drugi koli~ini. Vo otsustvo na takva objektivna merka, ne e pogodno carinskata vrednost da se utvrduva vo soglasnost so ~len 29 i ~len 30.

^len 29 stav (1) pod b)

^len 30 stav (1) pod b)

Izrazot "i/ili" dozvoluva fleksibilnost na upotrebata na proda`bite i potrebnite prilagoduvawa vo koj bilo od trite uslovi opi{ani vo stav 1. od interpretativnite zabele{ki kon ~len 29 i ~len 30.

^len 32 stav (1) pod a) 1.

1. Zborovite "profit i op{ti tro{oci" se zemaat kako celina. Podatocite za potrebite na ovoj odbitok treba da bidat utvrdeni vrz osnova na informacii obezbedeni od deklarantot, osven ako tie podatoci se neusoglaseni so onie dobieni pri proda`bata vo Republika Makedonija na uvezenata stoka od ista klasa ili vid. Koga podatocite na deklarantot ne se usoglaseni so tie podatoci, iznosot za profitot i op{tite tro{oci mo`e da bidat bazirani na relevantni informacii, razli~ni od onie {to gi obezbedil deklarantot.

2. Pri utvrduvaweto na proviziite ili na voobi~aenite profiti i op{ti tro{oci spored ovaa odredba, pra{aweto dali odredena stoka e od ista klasa ili vid kako drugata stoka, mora da se utvrduva od slu~aj do slu~aj, so ogled na dadenite okolnostite. Proda`bata vo Republika Makedonija na ograni~ena grupa ili rang na uvezena stoka od ista klasa ili vid, koja ja vklu~uva stokata {to se vrednuva, za koja mo`at da bidat obezbedeni potrebnite informacii, treba da bide ispitana. Za primena na ovaa odredba, "stoka od ista klasa ili vid", vklu~uva stoka uvezena od ista zemja kako i stokata {to se vrednuva, kako i stoka uvezena od drugi zemji.

^len 32 stav (2) 1. Koga se koristi ovaa metoda na vrednuvawe, odbitocite napraveni za dodadenata vrednost za ponatamo{na prerabotka }e bidat bazirani na

Page 252: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

4

objektivni i merlivi podatoci povrzani so tro{ocite za takvata prerabotka. Osnovata za kalkulaciite }e se formira vrz baza na prifatenite industriski formuli, recepti, metodi za konstrukcija i druga industriska praksa.

2. Ovaa metoda na vrednuvawe nema da bide primenliva koga, kako rezultat na ponatamo{nata prerabotka, uvezenata stoka }e go izgubi nejziniot identitet. Me|utoa, ima i slu~ai koga iako identitetot na uvezenata stoka e izguben, dodadenata vrednost od prerabotkata mo`e da bide to~no utvrdena bez pogolemi te{kotii.

Od druga strana, mo`e da postojat slu~ai koga uvezenata stoka go zadr`uva nejziniot identitet, no pretstavuva nezna~itelen element na stokata {to se prodava vo zemjata na uvoz, taka {to upotrebata na ovaa metoda na vrednuvawe bi bila neopravdana. Vo kontekst na navedenoto, sekoja situacija od ovoj vid mora da se razgleduva od slu~aj do slu~aj.

^len 33 1. Kako op{to pravilo, carinskata vrednost se utvrduva spored ovie odredbi vrz osnova na informacii so koi raspolaga Republika Makedonija vo toj moment. So cel da se utvrdi presmetkovnata vrednost mo`e da e potrebno da se ispitaat tro{ocite na proizvodstvo za stokata {to se vrednuva kako i drugi informacii {to }e bidat obezbedeni nadvor od Republika Makedonija. Osven toa, vo najgolemiot broj na slu~ai proizvoditelot na stokata nema da bide vo nadle`nost na organite na Republika Makedonija. Koristeweto na metodata na presmetkovna vrednost voobi~aeno }e bide ograni~eno na onie slu~ai kade kupuva~ot i prodava~ot se povrzani, a proizvoditelot e spremen da im obezbedi na organite vo Republika Makedonija potrebni kalkulacii i da im ovozmo`i olesnuvawa za koja bilo dopolnitelno potrebna proverka.

2. "Tro{ocite ili vrednosta" navedena vo ~len 33 stav (1) pod a), }e bidat utvrdeni vrz osnova na informacii povrzani so proizvodstvoto na stokata {to se vrednuva, obezbedeni od ili vo ime na proizvoditelot. Toa }e bide bazirano na komercijalnoto smetkovodstvo na proizvoditelot, pod uslov takvoto smetkovodstvo da e vo soglasnost so op{toprifateni smetkovodstvenite principi primeneti vo zemjata kade {to stokata e prozvedena.

3. "Iznosot na profitot i op{tite tro{oci" navedeni vo ~len 33 stav (1) pod b), }e bidat utvrdeni vrz osnova na informacii obezbedeni od ili vo ime na proizvoditelot, osven ako negovite podatoci ne se vo soglasnost so onie koi obi~no se ostvaruvaat pri proda`bi na stoka od ista klasa ili vid, kako i stokata koja se vrednuva proizvedena od proizvoditeli vo zemjata na izvoz za izvoz vo Republika Makedonija.

4. Nikakvi tro{oci ili vrednost na elementite navedeni vo ovoj ~len, ne treba dvapati da se presmetaat pri utvrduvaweto na presmetkovnata vrednost.

5. Vo ovoj kontekst, treba da se napomene deka "iznosot na profitot i op{tite tro{oci", treba da bidat zemeni kako celina. Spored toa, ako vo koj bilo poedine~en slu~aj iznosot na profitot na proizvoditelot e nizok, a negovite op{ti tro{oci se visoki, negoviot profit i op{tite tro{oci, zemeni zaedno, sepak mo`at da bidat usoglaseni so onie {to voobi~aeno se pojavuvaat pri proda`bite na stoka od ista klasa ili vid. Takva situacija mo`e da nastane, na primer, ako proizvodot e plasiran vo

Page 253: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

5

Republika Makedonija, a proizvoditelot prifatil da nema profit ili prifatil nizok profit za da gi kompenzira visokite op{ti tro{oci povrzani so plasiraweto na pazarot. Koga proizvoditelot mo`e da poka`e deka ostvaruva nizok profit od negovata proda`ba na uvezenata stoka zaradi posebni komercijalni okolnosti, negoviot vistinski profit treba da se zeme predvid, pod uslov da ima validni komercijalni pri~ini, so koi toa mo`e da go opravda, kako i negovata politika na ceni da ja odrazuva voobi~aenata politika na ceni vo grankata na odnosnata industrija. Takva situacija mo`e da se pojavi, na primer, koga proizvoditelite bile prinudeni da gi namalat cenite privremeno zaradi nepredviden pad na pobaruva~kata ili koga prodavaat stoka za da go popolnat asortimanot na stoka koja se proizveduva vo Republika Makedonija i prifa}aat nizok profit za da ja odr`at konkurentnosta. Koga podatocite na proizveditelot za profitot i op{tite tro{oci ne se vo soglasnost so onie {to obi~no se pojavuvaat vo proda`bata na stoka od ista klasa ili vid kako i stokata {to se vrednuva koja e proizvedena od proizvoditeli od zemjata na izvoz, za izvoz vo Republika Makedonija, iznosot na profitot i op{tite tro{oci mo`e da se baziraat na relevantni informacii, razli~ni od onie obezbedeni od ili vo ime na proizvoditelot na stokata.

6. Dali odredena stoka e od "ista klasa ili vid" kako druga stoka, mora da se utvrduva od slu~aj do slu~aj so ogled na postojnite okolnosti. Pri utvrduvaweto na voobi~aeniot profit i op{tite tro{oci vo soglasnost so odredbite na ~len 33, treba da se ispitaat proda`bite za izvoz vo Republika Makedonija na ograni~ena grupa ili rang na stoka, vklu~uvaj}i ja i stokata {to se vrednuva, za koja mo`e da se obezbedat potrebnite informacii. Za primena na ~len 33, stoka od "ista klasa ili vid" mora da bide od ista zemja kako i stokata {to se vrednuva.

~len 34 stav (1) 1. Carinskata vrednost utvrdena soglasno so odredbite na ~len 34 stav (1) , treba vo najgolema mo`na merka da bide bazirana na prethodno utvrdeni carinski vrednosti.

2. Metodite na vrednuvawe koi se primenuvaat soglasno so odredbite na ~len 34 stav (1) od Carinskiot zakon, treba da bidat metodite navedeni vo ~len 28 do ~len 33, a razumnata fleksibilnost pri primena na takvite metodi treba da bide vo soglasnost so odredbite na ~len 34 stav (1).

3. Nekoi primeri za razumna fleksibilnost se slednive: (a) identi~na stoka - baraweto identi~nata stoka da bide izvezena vo

isto ili pribli`no isto vreme kako i stokata {to se vrednuva treba da se tolkuva fleksibilno; kako osnova za carinsko vrednuvawe mo`e da poslu`i identi~na uvezena stoka proizvedena vo zemja razli~na od zemjata na izvoz na stokata {to se vrednuva; mo`e da se koristat carinskite vrednosti na identi~na uvezena stoka ve}e utvrdeni spored odredbite na ~len 32 i ~len 33.

(b) sli~na stoka - baraweto sli~nata stoka da bide izvezena vo isto ili pribli`no isto vreme kako i stokata {to se vrednuva treba da se tolkuva fleksibilno; kako osnova za carinsko vrednuvawe mo`e da poslu`i sli~na uvezena stoka proizvedena vo zemja razli~na od zemjata na izvoz na stokata {to se vrednuva; mo`e da se koristat carinskite vrednosti na sli~na uvezena stoka ve}e utvrdeni spored odredbite na ~len 32 i ~len 33.

Page 254: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

6

(v) deduktivna metoda - baraweto od ~len 32 stav (1) pod a) od Carinskiot zakon stokata da bila prodadena vo "ista sostojba kako {to e uvezena" mo`e fleksibilno da se tolkuva; baraweto za rokot od "90 dena" mo`e da se primenuva fleksibilno.

^len 35 stav (1) pod b) 2.

1. Postojat dva faktora vklu~eni vo raspredelbata na elementite navedeni vo ~len 35 stav (1) pod b) 2. na uvezenata stoka- vrednosta na samiot element i na~inot na koj taa vrednost }e bide raspredelena na uvezenata stoka. Raspredelbata na ovie elementi treba da bide napravena na razumen na~in soodveten na okolnostite i vo soglasnost so op{to-prifatenite smetkovodstveni principi.

2. [to se odnesuva na vrednosta na elementot, ako kupuva~ot go dobie elementot od prodava~i, koj ne e povrzan so nego, po odreden tro{ok, toga{ vrednosta na elementot e toj tro{ok. Ako elementot bil proizveden od kupuva~ot ili od lice povrzano so nego, negovata vrednost bi bil tro{okot za negovoto proizvodstvo. Ako elementot bil prethodno upotrebuvan od kupuva~ot, bez ogled dali bil nabaven ili proizveden od nego prvobitnite tro{oci za nabavka ili proizvodstvo }e bidat prilagodeni so namaluvawe, za da ja odrazat negovata upotreba, so cel da se dobie vrednosta na elementot.

3. Edna{ utvrdenata vrednost za elementot, potrebno e da se raspredeli na uvezenata stoka. Postojat mnogu mo`nosti, kako na primer, vrednosta mo`e da bide raspredelena na prvata pratka, ako kupuva~ot saka da ja plati carinata na celata vrednost odedna{. Kako drug primer, toj mo`e da bara vrednosta da bide raspredelena na brojot na proizvedeni edinici do vremeto na prvata isporaka. Kako sleden primer, toj mo`e da bara vrednosta da bide raspredelena na celoto predvideno proizvodstvo koga postoi dogovor ili obvrska na firmata za toa proizvodstvo. Metodata na raspredelba {to }e se upotrebi }e zavisi od dokumentacijata {to ja obezbedil kupuva~ot.

4. Kako ilustracija za navedenoto, kupuva~ot mu obezbeduva na proizvoditelot kalap {to se koristi vo proizvodstvo na uvezenata stoka i se dogovara so nego da kupi 10.000 edinici. Do vremeto na pristignuvawe na prvata pratka od 1.000 edinici, proizvoditelot ve}e proizvel 4.000 edinici. Kupuva~ot mo`e da bara carinskiot organ da ja raspredeli vrednosta na kalapot na 1.000, 4.000 ili 10.000 edinici.

^len 35 stav (1) pod b) 4.

1. Dodatocite za elementite navedeni vo ~len 35 stav (1) pod b) 4. treba da bidat bazirani na objektivni i merlivi podatoci. So cel da se minimiziraat optovaruvawata na deklarantot i na carinskiot organ pri utvrduvaweto na vrednosta {to se dodava, treba, kolku {to e mo`no, da se koristat vo toj moment dostapnite podatoci od sistemot na smetkovodstvoto na kupuva~ot.

2. Za onie elementi obezbedeni od kupuva~ot, koi se kupeni ili iznajmeni od kupuva~ot, dodatok }e pretstavuva tro{okot za kupuvaweto ili iznajmuvaweto. Nema da ima dodatok za onie elementi koi se dostapni na javnosta, osven tro{ocite za nabavka na nivni kopii.

3. Ednostavnosta pri presmetkata na vrednostite {to se dodavaat, }e zavisi od strukturata na firmata i menaxmentskata praksa, kako i od smetkovodstvenite metodi.

4. Na primer, mo`no e firmata koja uvezuva razli~ni proizvodi od nekolku

Page 255: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Povikuvawe na odredbi od Carinskiot

zakon

Zabele{ki

7

dr`avi da go vodi smetkovodstvoto na nejziniot dizajnerski centar nadvor od zemjata na uvoz na takov na~in {to precizno se prika`uvaat tro{ocite karakteristi~ni za dadeniot proizvod. Vo takvite slu~ai mo`e da se napravi direktno prilagoduvawe soglasno na odredbite od ~len 35.

5. Vo drug slu~aj, firmata mo`e da gi prenese tro{ocite na dizajnerskiot centar nadvor od zemjata na uvoz kako op{ti dodatni tro{oci bez rasporeduvawe na odredeni proizvodi. Vo taa nasoka, mo`e da bide napraveno soodvetno prilagoduvawe soglasno na odredbite na ~len 35 so rasporeduvawe na vkupnite tro{oci na dizajnerskiot centar na vkupnoto proizvodstvo za koe se koristi dizajnerskiot centar i dodavawe na taka rasporedenite tro{oci na edine~nata vrednost na uvozot.

6. Razlikite vo navedenite slu~ai, sigurno }e baraat da se zemat predvid razli~ni faktori pri utvrduvawe na pravilna metoda na raspredelba.

7. Vo slu~ai koga vo proizvodstvoto na elementot za koj se zboruva u~estvuvaat pove}e dr`avi vo odreden period, prilagoduvaweto treba da se ograni~i na vistinski dodadenata vrednost na elementot nadvor od Republika Makedonija.

^len 35 stav (1) pod v)

Tantiemite i tro{ocite za licenca navedeni vo ~len 35 stav (1) pod v) mo`at da vklu~at, pome|u drugoto, pla}awa za patenti, trgovski marki i avtorski prava.

^len 35 stav (2) Koga ne postojat objektivni i merlivi podatoci vo pogled na dodatocite {to treba da se napravat soglasno odredbite na ~len 35, transakciskata vrednost ne mo`e da bide utvrdena spored odredbite od ~len 28. Kako ilustracija za ova, platena e tantiema vrz osnova na proda`nata cena za litar vo zemjata na uvoz za odreden proizvod {to bil uvezen po kilogram, a posle uvozot pretvoren vo rastvor. Ako tantiemata e bazirana delumno na uvezenata stoka, a delumno na drugi faktori koi nemaat nikakva vrska so uvezenata stoka (kako koga uvezenata stoka se me{a so doma{ni sostojki i ne e ve}e prepoznatliva kako takva, ili koga tantiemata ne mo`e da serazgrani~i od specijalni finansiski aran`mani pome|u kupuva~ot i prodava~ot), ne bi bilo pogodno da se napravi dodatok za tantiema. Me|utoa, ako iznosot na tantiemata e baziran samo na uvezenata stoka i e lesno merliv, mo`e da se izvr{i dodadok na platenata cena ili cenata koja treba da se plati.

Page 256: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

prva kolona vtora kolona

Povikuvawe na odredbi od

uredbata Zabele{ki

^len 87 stav (1) pod d)

Edno lice }e se smeta deka kontrolira drugo koga prvoto e pravno ili operativno vo sostojba da go ograni~uva ili da upravuva so drugoto lice.

^len 95 stav (1) 1. Kako primer za ova, stokata e prodadena spored cenovnik koj dava povolni edine~ni ceni za kupuvawe na pogolemi koli~ini.

Koli~ina na proda`ba

Edi-ne~na cena

Broj na proda`bi Vkupna koli~ina prodadena

po sekoja od cenite

1 - 10 edinici

100

10 proda`bi po 5 edinici 5 proda`bi po 3 edinici

65

11 - 25 edinici 95 5 proda`bi po 11 edinici 55

pove}e od 25 edinici

90 1 proda`ba po 30 edinici 1 proda`ba po 50 edinici

80

Najgolemiot broj na prodadeni edinici po edna cena e 80, zatoa edine~nata cena koja se odnesuva na najgolemata vkupna koli~ina e 90.

2. Kako drug primer za ova e koga se pojavuvaat dve proda`bi. Vo prvata proda`ba 500 edinici se prodadeni po edine~na cena od 95 pari~ni edinici. Vo vtorata proda`ba 400 edinici se prodadeni po edine~na cena od 90 pari~ni edinici. Vo ovoj primer, najgolem broj na edinici prodadeni po odredena cena e 500, zatoa edine~nata cena koja se odnesuva na najgolemata vkupna koli~ina e 95.

3. Tretiot primer bi bil koga razli~ni koli~ini se prodadeni po razli~ni ceni.

(a) Proda`ba:

prodadena koli~ina edine~na cena 40 edinici 100 30 edinici 90 15 edinici 100 50 edinici 95 25 edinici 105 35 edinici 90 5 edinici 100

(b) Vkupno:

vkupna prodadena koli~ina

edine~na cena

65 90 50 95 60 100 25 105

Vo ovoj primer najgolem broj na prodadeni edinici po odredena cena e 65, zatoa edine~nata cena za najgolema vkupna koli~ina e 90.

Page 257: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 14 PRIMENA NA OP[TOPRIFATENI SMETKOVODSTVENI PRINCIPI

ZA UTVRDUVAWE NA CARINSKATA VREDNOST

(1) "Op{toprifateni smetkovodstveni principi" se odnesuvaat na primenata na ma|unarodnite smetkovodstveni standardi i kodeksi na smetkovodstvenite na~ela vo pogled na izborot na ekonomski sredstva i obvrski za evidetntirawe kako aktiva i pasiva, potoa koi promeni na aktivata i pasivata treba da bidat evidentirani, kako se odreduva aktivata, pasivata i nivnite promeni, koi informacii se pru`aat i na koj na~in, i kakvi finansiski izve{tai treba da se podgotvat. Ovie standardi mo`at da bidat jasen patokaz za op{ta primena, kako i detalna praksa i postapki.

(2) Za primena na odredbite za carinsko vrednuvawe, carinskiot organ }e gi koristi podatocite i informaciite podgotveni na na~in koj e vo soglasnost so op{toprifateni smetkovodstveni principi vo zemjata koja e soodvetna za ~lenot za koj stanuva zbor. Na primer, utvrduvaweto na voobi~aen profit i op{tite tro{oci soglasno so odredbite od ~len 32 stav (1) pod a) 1. na Carinskiot zakon, }e bide izvr{eno so koristewe na podatocite podgotveni na na~in soglasno so op{toprifateni smetkovodstveni principi vo Republika Makedonija. Od druga strana, utvrduvaweto na voobi~aeniot profit i op{tite tro{oci soglasno so odredbite na ~len 33 stav (1) pod b) od Carinskiot zakonot, }e bide izvr{eno so koristewe na podatocite podgotveni na na~in soglasno so op{toprifateni smetkovodstveni principi vo zemjata na proizvodstvo. Kako sleden primer, utvrduvaweto na elementot predviden vo ~len 35 stav (1) pod b) 2. od Carinskiot zakonot, prezemen vo Republika Makedonija, }e bide izvr{eno so koristewe na informacii na na~in soglasno so op{toprifateni smetkovodstveni principi vo Republika Makedonija.

Page 258: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 15 DEKLARACIJA ZA PODATOCITE POVRZANI SO CARINSKATA VREDNOST D.V.1 1 NAZIV I ADRESA NA PRODAVA^OT (so pe~atni bukvi)

ZA SLU@BENA UPOTREBA

2 (a) NAZIV, ADRESA I DANO^EN BROJ NA KUPUVA^OT

(so pe~atni bukvi)

2 (b) NAZIV, ADRESA I DANO^EN BROJ NA DEKLARANTOT (so pe~atni bukvi)

(m.p.)

VA@NA ZABELE[KA

3 Uslovi na isporaka (paritet)

4 Broj i datum na faktura

So potpi{uvawe i podnesuvawe na ovaa deklaracija deklarantot ja prifa}a odgovornosta za to~nosta i potpolnosta na podatocite koi se sodr`ani vo ovoj obrazec i za sekoj dopolnitelno prilo`en list kako i za avtenti~nosta na sekoj dokument prilo`en kako potkrepa na ovie podatoci. Isto taka, deklarantot ja prifa}a odgovornosta da dostavi bilo koi dopolnitelni informacii ili dokumenti potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost na stokata.

5 Broj i datum na dogovor

6 Broj i datum na bilo koja prethodna carinska odluka koja se odnesuva na rubrikite od 7 do 9

Ozna~ete go so h soodvetniot

kvadrat

7 (a) Dali kupuva~ot i prodava~ot se POVRZANI soglasno ~len 63 (*) od uredbata? Ako odgovorot e “ne”, pominete na rubrika 8.

(b) Dali povrzanosta VLIJAELA na cenata na uvezenata stoka?

(v) (fakultativen odgovor) Dali transakciskata vrednost na uvezenata stoka e PRIBLI@NO EDNAKVA so vrednosta navedena vo ~len 28 stav (2) pod b) od Carinskiot zakon?

Ako odgovorot e “da” detalno objasnete go toa:

da ne

da ne

da ne

8 (a) Dali postojat bilo kakvi OGRANI^UVAWA za kupuva~ot vo pogled na raspolagawe ili koristewe na stokata, osven ograni~uvawata koi: - se odredeni so zakon ili so drugi propisi na Republika Makedonija; - ja ograni~uvaat geografskata oblast vo koja stokata mo`e da se preprodava, ili - ne vlijaat zna~itelno vrz vrednosta na stokata.

(b) Dali proda`bata ili cenata podle`i na nekoi USLOVI ili OBVRSKI ~ija vrednost ne mo`e da se utvrdi vo pogled na stokata {to se vrednuva?

Precizirajte ja prirodata na ograni~uvawata, uslovite ili obvrskite vo zavisnost od slu~ajot.

Ako vrednosta na uslovite i obvrskite mo`e da se utvrdi ozna~ete ja sumata vo rubrika 11 (b)

da ne

da ne

9 (a) Dali bilo kakvi TANTIEMI I TRO[OCITE ZA LICENCA povrzani so uvezenata stoka se pla}aat bilo direktno ili indirektno od strana na kupuva~ot kako uslov za proda`bata?

(b) Dali proda`bata e predmet na aran`man spored koj del od prihodot od bilo koja idna preproda`ba, raspolagawe ili koristewe na stokata pripa|a direktno ili indirektno na prodava~ot?

Ako odgovorite so “da” na edno od ovie pra{awa, navedete gi uslovite i ako e mo`no ozna~ete gi iznosite vo rubrikite 15 i 16.

da ne

da ne

(*) ZABELE[KI ZA RUBRIKA 7 1. Licata se smetaat kako vzaemno povrzani samo ako:

10 (a) Broj na dopolnitelni prilo`eni listovi na DCV-BIS

(a) ednoto e ~len na upravata ili direktor kaj drugoto i obratno; (b) se pravno priznati kako delovni patneri; (v) se vo odnos na rabotodavec i vraboteno lice; (g) bilo koe lice, direktno ili indirektno, poseduva, kontrolira ili dr`i 5% ili pove}e akcii ili

emituvani udeli so pravo na glas, kaj ednoto ili kaj drugoto lice; (d) edno od niv direktno ili indirektno go kontrolira drugoto; (|) dvete direktno ili indirektno se kontrolirani od treto lice; (e) zaedno, direktno ili indirektno, kontroliraat treto lice; ili (`) se £lenovi na isto semejstvo.

2. Faktot deka kupuva~ot i prodava~ot se vzamno povrzani ne ja spre~uva upotrebata na transakciskata vrednost (Vidi ~len 28 stav (2) od Carinskiot zakon i interpretativnite zabele{ki na odredba navedeni vo Prilog 13 od Uredbata

10 (b) Mesto:

Datum:

Ime, prezime, potpis i pe~at na deklarantot:

ZA SLU@BENA UPOTREBA

Page 259: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Naimen. Naimen. Naimen.

A.Osnova za presmetka

11 (a) Neto cena vo VALUTA OD FAKTURA (vistinski platena cena ili cena koja treba da se plati vo momentot na utvrduvawe na carinskata vrednost) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Indirektni pla}awa (vidi rubrika 8 (b)) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(devizen kurs: )

12 Vkupno A vo DENARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13 Tro{oci napraveni od kupuva~ot :

(a) provizii, osven kupovni provizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) posredni~ki provizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) ambala`a i pakuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

14

Stoka ili uslugi obezbedeni od strana na kupuva~ot besplatno ili so namaleni tro{oci za upotreba vo vrska so proizvodstvoto i proda`bata za izvoz na uvezenata stoka:

Prika`anite vrednosti treba da bidat soodvetno raspredeleni.

(a) materijali, komponenti, delovi i sli~ni predmeti vgradeni vo uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) alati, matrici, kalapi i sli~ni predmeti upotrebeni za proizvodstvo na uvezenata uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) materijali potro{eni vo proizvodstvoto na uvezenata stoka . . .

B. DODA-TOCI: Tro{oci vo DENA-RI KOI NE SE VKLU-^ENI vo A pogore (*)

NAVEDI GI DOLU prethod-nite rele-vatni ca-rinski od-luki, dokolku postojat:

(g) in`enering, razvoj, umetni~ka rabota, dizajnirawe i planovi i crte`i izvr{eni nadvor od Republika Makedonija, a koi se neophodni za proizvodstvo na uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . .

15 Tantiemi i tro{ocite za licenca (vidi rubrika 9(a)) . . . . . . . . . . . . . .

16 Prihodi od bilo koja ponatamo{na preproda`ba, raspolagawe ili koristewe koi mu se pla}aat na prodava~ot (vidi rubrika 9(b)) . . . . .

17 Tro{oci za isporaka do __________________________(mesto na vnesuvawe) (a) transport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) utovar, istovar i manipulacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

18 Vkupno B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19 Tro{oci za transport posle pristignuvawe vo mestoto na vnesuvawe

20 Tro{oci za montirawe, izgradba, sklopuvawe, odr`uvawe ili tehni~ka pomo{ nastanati posle uvozot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

21 Drugi tro{oci (specificiraj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

22 Uvozni dava~ki i drugi optovaruvawa koi se pla}aat vo Republika Makedonija pri uvozot ili proda`bata na stokata . . . . . . . . . . . . . . . . .

V. ODBI-TOCI:

Tro{oci vo DENA-RI VKLU-^ENI vo A pogore (*)

23 Vkupno V . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

24 DEKLARIRANA VREDNOST (A + B - V) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Ako iznosite se pla}aat vo STRANSKA VALUTA, navedete go vo ovoj del iznosot vo stranska valuta i devizniot kurs so povikuvawe na sekoj relevanten element i pozicija:

Povikuvawe Iznos Devizen kurs

Page 260: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 16 DOPOLNITELEN OBRAZEC D.V.1 BIS ZA SLU@BENA UPOTREBA

Naimen. Naimen. Naimen.

A.Osnova za presmetka

11 (a) Neto cena vo VALUTA OD FAKTURA (vistinski platena cena ili cena koja treba da se plati vo momentot na utvrduvawe na carinskata vrednost) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Indirektni pla}awa (vidi rubrika 8 (b)) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(devizen kurs: )

12 Vkupno A vo DENARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13 Tro{oci napraveni od kupuva~ot :

(a) provizii, osven kupovni provizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) posredni~ki provizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) ambala`a i pakuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Stoka ili uslugi obezbedeni od strana na kupuva~ot besplatno ili so namaleni tro{oci za upotreba vo vrska so proizvodstvoto i proda`bata za izvoz na uvezenata stoka:

Prika`anite vrednosti treba da bidat soodvetno raspredeleni.

(a) materijali, komponenti, delovi i sli~ni predmeti vgradeni vo uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) alati, matrici, kalapi i sli~ni predmeti upotrebeni za proizvodstvo na uvezenata uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) materijali potro{eni vo proizvodstvoto na uvezenata stoka . . .

B. DODA-TOCI: Tro{oci vo DENA-RI KOI NE SE VKLU-^ENI vo A pogore (*)

NAVEDI GI DOLU prethod-nite rele-vatni ca-rinski od-luki, dokolku postojat:

(g) in`enering, razvoj, umetni~ka rabota, dizajnirawe i planovi i crte`i izvr{eni nadvor od Republika Makedonija, a koi se neophodni za proizvodstvo na uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . .

15 Tantiemi i tro{oci za licenci (vidi rubrika 9(a)) . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Prihodi od bilo koja ponatamo{na preproda`ba, raspolagawe ili

koristewe koi mu se pla}aat na prodava~ot (vidi rubrika 9(b)) . . . . .

17 Tro{oci za isporaka do __________________________(mesto na vnesuvawe) (a) transport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) utovar, istovar i manipulacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

18 Vkupno B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19 Tro{oci za transport posle pristignuvawe vo mestoto na vnesuvawe

20 Tro{oci za montirawe, izgradba, sklopuvawe, odr`uvawe ili tehni~ka pomo{ nastanati posle uvozot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

21 Drugi tro{oci (specificiraj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

22 Uvozni dava~ki i drugi optovaruvawa koi se pla}aat vo Republika Makedonija pri uvozot ili proda`bata na stokata . . . . . . . . . . . . . . . . .

V. ODBI-TOCI:

Tro{oci vo DENA-RI VKLU-^ENI vo A pogore (*)

23 Vkupno V . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

24 DEKLARIRANA VREDNOST (A + B - V) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Ako iznosite se pla}aat vo STRANSKA VALUTA, navedete go vo ovoj del iznosot vo stranska valuta i devizniot kurs so povikuvawe na sekoj relevanten element i pozicija:

Povikuvawe Iznos Devizen kurs

ZA SLU@BENA UPOTREBA

Naimen. Naimen. Naimen.

Page 261: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

A.Osnova za presmetka

11 (a) Neto cena vo VALUTA OD FAKTURA (vistinski platena cena ili cena koja treba da se plati vo momentot na utvrduvawe na carinskata vrednost) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Indirektni pla}awa (vidi rubrika 8 (b)) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(devizen kurs: )

12 Vkupno A vo DENARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13 Tro{oci napraveni od kupuva~ot :

(a) provizii, osven kupovni provizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) posredni~ki provizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) ambala`a i pakuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Stoka ili uslugi obezbedeni od strana na kupuva~ot besplatno ili so namaleni tro{oci za upotreba vo vrska so proizvodstvoto i proda`bata za izvoz na uvezenata stoka:

Prika`anite vrednosti treba da bidat soodvetno raspredeleni.

(a) materijali, komponenti, delovi i sli~ni predmeti vgradeni vo uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) alati, matrici, kalapi i sli~ni predmeti upotrebeni za proizvodstvo na uvezenata uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) materijali potro{eni vo proizvodstvoto na uvezenata stoka . . .

B. DODA-TOCI: Tro{oci vo DENA-RI KOI NE SE VKLU-^ENI vo A pogore (*)

NAVEDI GI DOLU prethod-nite rele-vatni ca-rinski od-luki, dokolku postojat:

(g) in`enering, razvoj, umetni~ka rabota, dizajnirawe i planovi i crte`i izvr{eni nadvor od Republika Makedonija, a koi se neophodni za proizvodstvo na uvezenata stoka . . . . . . . . . . . . . . . . .

15 Tantiemi i tro{oci za licenci (vidi rubrika 9(a)) . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Prihodi od bilo koja ponatamo{na preproda`ba, raspolagawe ili

koristewe koi mu se pla}aat na prodava~ot (vidi rubrika 9(b)) . . . . .

17 Tro{oci za isporaka do __________________________(mesto na vnesuvawe) (a) transport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) utovar, istovar i manipulacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(v) osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

18 Vkupno B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19 Tro{oci za transport posle pristignuvawe vo mestoto na vnesuvawe

20 Tro{oci za montirawe, izgradba, sklopuvawe, odr`uvawe ili tehni~ka pomo{ nastanati posle uvozot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

21 Drugi tro{oci (specificiraj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

22 Uvozni dava~ki i drugi optovaruvawa koi se pla}aat vo Republika Makedonija pri uvozot ili proda`bata na stokata . . . . . . . . . . . . . . . . .

V. ODBI-TOCI:

Tro{oci vo DENA-RI VKLU-^ENI vo A pogore (*)

23 Vkupno V . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

24 DEKLARIRANA VREDNOST (A + B - V) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Ako iznosite se pla}aat vo STRANSKA VALUTA, navedete go vo ovoj del iznosot vo stranska valuta i devizniot kurs so povikuvawe na sekoj relevanten element i pozicija:

Povikuvawe Iznos Devizen kurs

Page 262: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZBIRNA DEKLARACIJA

1. Odgovorno lice Broj ZD A. Carinski organ

2. Obrasci 3. Vkupen broj na prilozi

4. Registracija na prevoznoto sredstvo 5. Zemja na utovar 6. Mesto,den i ~as na istovar 7. Mesto na podnesuvawe 8. Garancija

9. ZADOL@UVAWE B.RAZDOL@UVAWE

1

Pri

mer

ok z

a ca

rins

kiot

org

an

R.br. Prethoden dokument Vid i broj na koleti Bruto Dokument Broj na koleti Oznaka i opis na stokata masa

V. Rok za podnesuvawe na deklaracija Datum na prestanuvawe na va`nosta na dokumentot 10. Mesto i datum Pregledal Potpis i ime i prezime na odgovornoto lice

Pe~at

Zabele{ki

PRILOG 17 (~len 96)

Page 263: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZBIRNA DEKLARACIJA

1. Odgovorno lice Broj ZD A. Carinski organ

2. Obrasci 3. Vkupen broj na prilozi

4. Registracija na prevoznoto sredstvo 5. Zemja na utovar 6. Mesto,den i ~as na istovar 7. Mesto na podnesuvawe 8. Garancija

9. ZADOL@UVAWE B.RAZDOL@UVAWE

1

Pri

mer

ok z

a ko

ntro

la

R.br. Prethoden dokument Vid i broj na koleti Bruto Dokument Broj na koleti Oznaka i opis na stokata masa

V. Rok za podnesuvawe na deklaracija Datum na prestanuvawe na va`nosta na dokumentot 10. Mesto i datum Pregledal Potpis i ime i prezime na odgovornoto lice

Pe~at

Zabele{ki

Page 264: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZBIRNA DEKLARACIJA

1. Odgovorno lice Broj ZD A. Carinski organ

2. Obrasci 3. Vkupen broj na prilozi

4. Registracija na prevoznoto sredstvo 5. Zemja na utovar 6. Mesto,den i ~as na istovar 7. Mesto na podnesuvawe 8. Garancija

9. ZADOL@UVAWE B.RAZDOL@UVAWE

1

Pri

mer

ok z

a od

govo

rnot

o li

ce

R.br. Prethoden dokument Vid i broj na koleti Bruto Dokument Broj na koleti Oznaka i opis na stokata masa

V. Rok za podnesuvawe na deklaracija Datum na prestanuvawe na va`nosta na dokumentot 10. Mesto i datum Pregledal Potpis i ime i prezime na odgovornoto lice

Pe~at

Zabele{ki

Page 265: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

DOPOLNITELNA ZBIRNA DEKLARACIJA

1. Odgovorno lice Broj

DZDG. Carinski organ

2.Obrasci

9. ZADOL@UVAWE B.RAZDOL@UVAWE

1

P

rim

erok

za

cari

nski

ot o

rgan

R.br. Prethoden dokument Vid i broj na koleti Bruto Dokument Broj na koleti Oznaka i opis na stokata masa

V. Rok za podnesuvawe na deklaracija Datum na prestanuvawe na va`nosta na dokumentot 10. Mesto i datum Pregledal Potpis i ime i prezime na odgovornoto lice

Pe~at

Zabele{ki

Page 266: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

DOPOLNITELNA ZBIRNA DEKLARACIJA

1. Odgovorno lice Broj

DZDG. Carinski organ

2.Obrasci

9. ZADOL@UVAWE B.RAZDOL@UVAWE

1

P

rim

erok

za

kont

rola

R.br. Prethoden dokument Vid i broj na koleti Bruto Dokument Broj na koleti Oznaka i opis na stokata masa

V. Rok za podnesuvawe na deklaracija Datum na prestanuvawe na va`nosta na dokumentot 10. Mesto i datum Pregledal Potpis i ime i prezime na odgovornoto lice

Pe~at

Zabele{ki

Page 267: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

DOPOLNITELNA ZBIRNA DEKLARACIJA

1. Odgovorno lice Broj

DZDG. Carinski organ

2.Obrasci

9. ZADOL@UVAWE B.RAZDOL@UVAWE

1

P

rim

erok

za

odgo

vorn

o li

ce

R.br. Prethoden dokument Vid i broj na koleti Bruto Dokument Broj na koleti Oznaka i opis na stokata masa

V. Rok za podnesuvawe na deklaracija Datum na prestanuvawe na va`nosta na dokumentot 10. Mesto i datum Pregledal Potpis i ime i prezime na odgovornoto lice

Pe~at

Zabele{ki

Page 268: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 18 (~len 107)

PRIVEZOK ILI NALEPNICA KOI SE STAVAAT NA PREDADENIOT BAGA@ NA DOMA[EN AERODROM

1. TEHNI^KI KARAKTERISTIKI Privezokot ili nalepnicata koi se navedeni vo ~len 107 od ovaa Uredba treba da bidat dizajnirani na na~in koj spre~uva nivna povtorna upotreba. 2. PRIMEROCI

Page 269: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

1. DEKLARACIJA

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

Prilog 19

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

13 Z Z P 10 Zemja na prv priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

1

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

P

rim

erok

za

pojd

ovna

ta/i

zvoz

nata

zem

ja

1

29 Izlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

5 Naimenuv.

Page 270: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

D KONTROLA KAJ POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Page 271: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

13 Z Z P 10 Zemja na prv priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

2

Pri

mero

k za

stat

isti

ka n

a po

jdov

nata

/izv

ozna

ta ze

mja

2

29 Izlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Page 272: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

13 Z Z P 10 Zemja na prv priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

3

P

rim

erok

za

ispr

a}a~

ot/i

zvoz

niko

t 3

29 Izlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Page 273: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

1. DEKLARACIJA

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

15 Zemja na poa|awe / izvoz

5 Naimenuv.

17 Zemja na namena

6 Broj na koleti

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

4

P

rim

erok

za

odre

di{

niot

car

insk

i or

gan

4

25 Vid na transp. na granica

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

55 Pretovar Mesto i zemja: Mesto i zemja :

Reg. i dr . na nov. prev. sred.: Reg. i dr . na nov. prev. sred.:

Ktr. (1) Broj na noviot kontej.: Ktr. (1) Broj na noviot kontej.:

(1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE (1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE

\ Potvrda od nadle . organ

Novi plombi: Vkupno: identitet : Novi plombi: Vkupno: identitet : Potpis : Pe~at : Potpis : Pe~at :

Page 274: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

56 Drugi nezgodi za vreme na prevozot / prevzemeni merki

E POTVRDA OD NADLE@NI ORGANI

@ DOPOLNITELNA KONTROLA (ako listot se upotrebuva za utvrduvawe na statusot na stokata vo tranzitna postapka na EU)

REZULTAT OD PROVERKATA Ovoj dokumet (1)

e overen od strana na nadle`niot carinski organ i podatocite vo nego se to~ni

NE GI ISPOLNUVA USLOVITE VO SMISLA NA ORIGINALNOST I ISPRAVNOST

(vidi ja zabele{kata podulu) Mesto i datum: Potpis: Pe~at:

Zabele{ka:

(1) zapi{i kade treba

Z KONTROLA NA ODREDI[EN CARINSKI ORGAN Datum na pristignuvawe: Primerokot so broj 5 e vraten

Kontrola na carinskite plombi: na den: posle registracijata so

Zabele{ka: broj: Potpis: Pe~at:

BARAWE ZA PROVERKA Se bara proverka na originalnosta na ovoj dokumet i to~nosta na podatocite sodr`ani vo nego . Mesto i datum:

Potpis: Pe~at:

Page 275: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

1. DEKLARACIJA

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

15 Zemja na poa|awe / izvoz

5 Naimenuv.

17 Zemja na namena

6 Broj na koleti

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

5

P

rim

erok

za

potv

rduv

awe

na p

riem

5

25 Vid na transp. na granica

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

55 Pretovar Mesto i zemja: Mesto i zemja :

Reg. i dr . na nov. prev. sred.: Reg. i dr . na nov. prev. sred.:

Ktr. (1) Broj na noviot kontej.: Ktr. (1) Broj na noviot kontej.:

(1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE (1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE

\ Potvrda od nadle . organ

Novi plombi: Vkupno: identitet : Novi plombi: Vkupno: identitet : Potpis : Pe~at : Potpis : Pe~at :

Page 276: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

56 Drugi nezgodi za vreme na prevozot / prevzemeni merki

E POTVRDA OD NADLE@NI ORGANI

ZABELE[KA ZA POTVRDA NA PRIEM (se popolnuva od odgovornoto lice pred podnesuvawe na odredi{niot carinski organ)

So ova se potvrduva deka dokumentot ___________________________________ overen od carinskata ispostava

_____________________ pod broj _________________ vo koj e zapi{ana registracija na transportnoto sredstvo

_______________________________ e staven na uvid i deka do ovoj moment ne se utvrdeni nepravilnosti vo vrska

so pratkata za koja {to se odnesuva ovoj dokument. Datum: Potpis:

Pe~at na odredi{niot

carinski organ

Z KONTROLA NA ODREDI[EN CARINSKI ORGAN Datum na pristignuvawe: Primerokot so broj 5 e vraten

Kontrola na carinskite plombi: na den: posle registracijata so

Zabele{ka: broj: Potpis: Pe~at:

Page 277: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Zemja na pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

6

P

rim

erok

za

odre

di{

nata

zem

ja

6

29 Vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

Y KONTROLA NA ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

20 Uslovi na isporaka

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

Page 278: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Y KONTROLA NA ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN

Page 279: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Zemja na pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

7

P

rime

rok

za s

tati

stik

a na

odre

di{

nata

zem

ja

7

29 Vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

Y KONTROLA NA ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

20 Uslovi na isporaka

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

Page 280: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Zemja na pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

8

P

rime

rok

za p

rima

~ot

8

29 Vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

Y KONTROLA NA ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

20 Uslovi na isporaka

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

Page 281: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Z. na prv/pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri doa|awe/poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

D

opol

nite

len

list

29 Vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

Y KONTROLA NA ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

20 Uslovi na isporaka

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

Page 282: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

IZJAVA ZA PREVZEMAWE NA ODGOVORNOST DECLARATION OF LIABILITY UNDERTAKING

Ovlasten od strana na prevoznikot - naziv, sedi{te i dano~en broj na firmata Authorizes by the Carrier - Carrier’s name, registered office and VAT number

Potpi{an - ime i prezime, adresa i edinstven mati~en broj (za stranec, broj na patna isprava) na voza~ot The Undersigned - Driver’s Name, Address and personal number (for foreigners, passport number)

So ova izjavuvam i potvrduvam: - deka primiv primerok od izjavata za prevzemawe na odgovornost, - deka sum prevzel za prevoz pratka koja podle`i na uvozni dava~ki, zaedno so ECD {to ja pridru`uva i se

obvrzuvam deka pratkata }e ja predadam na odredi{nata carinska ispostava vo propi{aniot rok, - deka pri prevozot na pratkata }e gi po~ituvam propisite na Republika Makedonija za prevoz na stoka pod

carinski nadzor i podolunavedenite upatastva, - deka garantiram za sekoja {teta koja bi mo`ela da nastane poradi nepo~ituvawe na propisite i podolunavedenite

upatastva. Herewith I declare and acknowledge: - to have received one copy of this Declaration of Liability Undertaking, - to have taken over the transport of a consignment subject to duty, together with the accompanying SAD Documents, and I assume the

obligation to submit the consignment to the Customs House of Destination within due term, - to obey the regulations of the Republic Macedonia for transportation of bonded goods, when carrying this consignment, and to keep

the instructions as stated below, - to guarantee for all the damages which could arise from non-observance of the regulations and instructions stated below. ____________________________________ Potpis na voza~ot/Signature of the Driver

Page 283: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

UPATSTVO ZA PREVOZNIKOT

1. Prevozot mora da bide izvr{en do odredi{nata carinarnska ispostava navedena vo ECD. Promena na odredi{nata carinnska ispostava navedena vo ECD, e dozvolena samo so pismena soglasnost na glavniot obvrznik za prevozot naveden na prednata stranica na ECD.

2. Vo odredi{nata carinarnska ispostava, potvrdata na priem (list so broj 5 od ECD), potrebno e da se overi so pe~at i dase vrati na glavniot obvrznik.

3. Vo slu~aj na prenos na pratkata na drug prevoznik ili prima~ vo soglasnost so tovarniot list ili na negov zastapnik za vreme na transportot, prevoznikot e dol`en da mu dostavi primerok od upatstvoto za prevoznikot, ili da bara od nego potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost.

4. Prevoznikot mora da garantira deka pri sekoj ponatamo{en prenos na stokata, prevoznikot koj posleden e vklu~en, pokraj ostanatite ispravi, go prevzema, isto taka dokumentot so upatstvata, ili prevoznikot mora od nego da bara potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost, soodvetno.

5. Pretovar na carinska stoka na drugo prevozno sredstvo e dozvolen samo pod nadzor na carinskata ispostava. Za pretovarot na stokata potrebno e da se izvesti najbliskata carinarnska ispostava, osobeno vo slu~aj na {teta ili nezgoda. Ako taa carinska ispostava ne e dostapna, potrebno e da se izvesti nekoj drug nadle`en organ, na primer, policiska stanica i da se bara da se sostavi zapisnik.

6. Ako poradi neposredna opasnost stokata treba delumno ili vo celost da se pretovari, prevoznikot se obvrzuva toa da go evidentira na soodveten dokument i za toa da ja izvesti najbliskata carinska ispostava. Ako vo neposredna blizina nema niedna carinarnska ispostava, dozvoleno e drug nadle`en organ da sostavi zapisnik i da izvr{i novo plombirawe.

7. Ako carinskata plomba vo tekot na prevozot se o{teti, prevoznikot se obvrzuva {to poskoro da ja izvesti najbliskata carinarnska ispostava, ako ima nekoja vo blizina, vo sprotivno mora za toa da izvesti drug nadle`en organ i da bara da se sostavi zapisnik i da se izvr{i novo plombirawe.

8. Vo site slu~ai, sekoja pri~ina koja bi spre~ila ili onevzmo`ila normalen tek na prevozot i/ili dostava na stokata na odredi{nata carinarnska ispostava koja e navedena na prednata stranica na dokementot, potrebno e telegrafski ili so telefaks da se izvesti glavniot obvrznik na prevozot.

INSTRUCTIONS TO THE DRIVER 1. The transportation has to be carried out to the Custom’s office of Destination shown in the SAD document. The alteration of the

Customs office of Destination, as shown in the SAD Document, is allowed only in compliance (in writing) of the main warrant Forwarding Agent as indicated on the cover of the SAD Doc.

2. At the Custom’s office of destination, the Confirmation of Entry (slip on SAD-copy no.5) has be stamped and returned to the main warrant.

3. In case of transfer of consignment to the other carrier or receiver according to Waybill or to his authorized representative during the transportation, the carrier is obliged to supply this party with the Instructions form, or to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from him.

4. The Carrier has to ensure that with every further transfer of the goods, the last Carrier involved receives - apart from the remaining documents - also this document with the instructions, or the Carrier has to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from the letter, respectively.

5. Transshipment of the bonded goods on another means of transport is allowed only under supervision of Customs office. The nearest Customs office has to be advised about transshipment of the good, particularly in case of damages or incidents. If such Customs office cannot be reached, it is necessary to advise some other competent authority, e.g. the police station, and claim to issue the respective report.

6. Should the consignment in the case of hazard have to be transshipped party or in whole, the Carrier is obliged to notify that on Accompany Note and notify the nearest Custom’s office. If there is no other Customs office in vicinity, it is permissible that the Report is issued by another authority, and new seals are made by it.

7. Should the Custom’s seal be damaged during the transportation, the Carrier is obliged to notify the nearest Custom’s Office as soon as possible - if there is any in the vicinity, otherwise the Carrier has to notify another authority and claim to issue the Report and adjust new seals.

8. By all means, any incident that may disturb or prevent the normal process of transportation and/or delivery of goods to the Customs office of Destination indicated on the cover of the document, has to be notified by telex or telegraph to the main warrant Forwarding Agent.

Page 284: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

Prilog 20

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Z. na prv/pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe /doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

6

P

rim

erok

za

odre

di{

nata

zem

ja

6

29 Izlezen / vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G / Y KONTROLA NA POJDOVNIOT / ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

1

P

rim

erok

za

pojd

ovna

ta/i

zvoz

nata

zem

ja

1

Page 285: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

G / Y KONTROLA NA POJDOVNIOT / ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN

Page 286: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Z. na prv/pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe /doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

7

P

rime

rok

za s

tati

stik

a na

odre

di{

nata

zem

ja

7

29 Izlezen / vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G / Y KONTROLA NA POJDOVNIOT / ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

2

Pri

mero

k za

stat

isti

ka n

a po

jdov

nata

/izv

ozna

ta ze

mja

2

Page 287: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Z. na prv/pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe /doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

8

P

rime

rok

za p

rima

~ot

8

29 Izlezen / vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G / Y KONTROLA NA POJDOVNIOT / ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

3

P

rim

erok

za

ispr

a}a~

ot/i

zvoz

niko

t

3

Page 288: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

1. DEKLARACIJA

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

15 Zemja na poa|awe / izvoz

5 Naimenuv.

17 Zemja na namena

6 Broj na koleti

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

5

P

rim

erok

za

potv

rduv

awe

na p

riem

5

25 Vid na transp. na granica

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

55 Pretovar Mesto i zemja: Mesto i zemja :

Reg. i dr . na nov. prev. sred.: Reg. i dr . na nov. prev. sred.:

Ktr. (1) Broj na noviot kontej.: Ktr. (1) Broj na noviot kontej.:

(1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE (1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE

\ Potvrda od nadle . organ

Novi plombi: Vkupno: identitet : Novi plombi: Vkupno: identitet : Potpis : Pe~at : Potpis : Pe~at :

4

P

rim

erok

za

odre

di{

niot

car

insk

i or

gan

4

Page 289: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

56 Drugi nezgodi za vreme na prevozot / prevzemeni merki

E POTVRDA OD NADLE@NI ORGANI

@ DOPOLNITELNA KONTROLA (ako listot se upotrebuva za utvrduvawe na statusot na stokata vo tranzitna postapka na EU)

REZULTAT OD PROVERKATA Ovoj dokumet (1)

e overen od strana na nadle`niot carinski organ i podatocite vo nego se to~ni

NE GI ISPOLNUVA USLOVITE VO SMISLA NA ORIGINALNOST I ISPRAVNOST

(vidi ja zabele{kata podulu) Mesto i datum: Potpis: Pe~at:

Zabele{ka:

(1) zapi{i kade treba

Z KONTROLA NA ODREDI[EN CARINSKI ORGAN Datum na pristignuvawe: Primerokot so broj 5 e vraten

Kontrola na carinskite plombi: na den: posle registracijata so

Zabele{ka: broj: Potpis: Pe~at:

BARAWE ZA PROVERKA Se bara proverka na originalnosta na ovoj dokumet i to~nosta na podatocite sodr`ani vo nego . Mesto i datum:

Potpis: Pe~at:

Page 290: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

1. DEKLARACIJA

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

15 Zemja na poa|awe / izvoz

5 Naimenuv.

17 Zemja na namena

6 Broj na koleti

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

4

P

rim

erok

za

odre

di{

niot

car

insk

i or

gan

4

25 Vid na transp. na granica

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G KONTROLA NA CARINSKIOT ORGAN PRI POA\AWE Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

55 Pretovar Mesto i zemja: Mesto i zemja :

Reg. i dr . na nov. prev. sred.: Reg. i dr . na nov. prev. sred.:

Ktr. (1) Broj na noviot kontej.: Ktr. (1) Broj na noviot kontej.:

(1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE (1) Vnesi 1 za DA i 0 za NE

\ Potvrda od nadle . organ

Novi plombi: Vkupno: identitet : Novi plombi: Vkupno: identitet : Potpis : Pe~at : Potpis : Pe~at :

5

P

rim

erok

za

potv

rduv

awe

na p

riem

5

Page 291: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

56 Drugi nezgodi za vreme na prevozot / prevzemeni merki

E POTVRDA OD NADLE@NI ORGANI

ZABELE[KA ZA POTVRDA NA PRIEM (se popolnuva od odgovornoto lice pred podnesuvawe na odredi{niot carinski organ)

So ova se potvrduva deka dokumentot ___________________________________ overen od carinskata ispostava

_____________________ pod broj _________________ vo koj e zapi{ana registracija na transportnoto sredstvo

_______________________________ e staven na uvid i deka do ovoj moment ne se utvrdeni nepravilnosti vo vrska

so pratkata za koja {to se odnesuva ovoj dokument. Datum: Potpis:

Pe~at na odredi{niot

carinski organ

Z KONTROLA NA ODREDI[EN CARINSKI ORGAN Datum na pristignuvawe: Primerokot so broj 5 e vraten

Kontrola na carinskite plombi: na den: posle registracijata so

Zabele{ka: broj: Potpis: Pe~at:

Page 292: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

44 Dopolnit. inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

39 Kvota

50 Glaven obvrznik Br. Potpis : zastapuvan po : Mesto i datum :

21 Identitet i zemja na aktivnoto transport. sredstvo {to ja minuva granicata

[ifra

1. DEKLARACIJA

48 Odlo eno pla}awe

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

16 Zemja na poteklo

15 Zemja na poa|awe / izvoz

9 Finansovo odgovorno lice Br.

5 Naimenuv.

22 Valuta i vkupen iznos na fakturata 24 Priroda na tran- sakcijata

17 Zemja na namena

15 [. na zemja na poa|. / izvoz

a b

17 [. na zemja na namena

a b

12 Poedinisti za vrednosta 13 Z Z P 10 Z. na prv/pos priem

11 Zemja so koja se trg.

6 Broj na koleti 7 Referenten broj

3 Obrasci

4 Tov.arnici

18 Identitet i zemja na transportnoto sredstvo pri poa|awe /doa|awe 19 Kont.

14 Deklarant / Zastapnik Br.

8 Prima~ Br.

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

D

opol

nite

len

list

29 Izlezen / vlezen carinski organ 30 Stokata e smestena

25 Vid na transp. na granica

26 Vid na vnatre{. transport

27 Mesto na utovar

33 Tarifna oznaka 32 R. br. na

naim

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

41 Koli~ina vo edin. mera

28 Finansiski i bankarski podatoci

23 Kurs na valuta

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

49 Oznaka na skladot

B PODATOCI ZA KNI@EWE

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

47 Presm. na dava~ki

Vid Osnova Stapka Iznos NP

51 Predvid. carinski organi na tranzit (i zemji)

Vkupen iznos :

53 Odredi{en carinski organ (i zemja)

[if.

52Garancija ne va i za

54 Mesto i datum: Ime i prezime i poptpis na deklarantot / zastapnikot

G / Y KONTROLA NA POJDOVNIOT / ODREDI[NIOT CARINSKI ORGAN Pe~at:

Rezultat:

Staveni plombi - vkupnen broj:

identitet:

Kraen rok (datum):

Potpis:

20 Uslovi na isporaka

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

42 Vrednost na naimen. 43 VM {if.

D

opol

nite

len

list

Page 293: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

IZJAVA ZA PREVZEMAWE NA ODGOVORNOST

DECLARATION OF LIABILITY UNDERTAKING

Ovlasten od strana na prevoznikot - naziv, sedi{te i dano~en broj na firmata Authorizes by the Carrier - Carrier’s name, registered office and VAT number

Potpi{an - ime i prezime, adresa i edinstven mati~en broj (za stranec, broj na patna isprava) na voza~ot The Undersigned - Driver’s Name, Address and personal number (for foreigners, passport number)

So ova izjavuvam i potvrduvam: - deka primiv primerok od izjavata za prevzemawe na odgovornost, - deka sum prevzel za prevoz pratka koja podle`i na uvozni dava~ki, zaedno so ECD {to ja pridru`uva i se

obvrzuvam deka pratkata }e ja predadam na odredi{nata carinska ispostava vo propi{aniot rok, - deka pri prevozot na pratkata }e gi po~ituvam propisite na Republika Makedonija za prevoz na stoka pod

carinski nadzor i podolunavedenite upatastva, - deka garantiram za sekoja {teta koja bi mo`ela da nastane poradi nepo~ituvawe na propisite i podolunavedenite

upatastva. Herewith I declare and acknowledge: - to have received one copy of this Declaration of Liability Undertaking, - to have taken over the transport of a consignment subject to duty, together with the accompanying SAD Documents, and I assume the

obligation to submit the consignment to the Customs House of Destination within due term, - to obey the regulations of the Republic Macedonia for transportation of bonded goods, when carrying this consignment, and to keep

the instructions as stated below, - to guarantee for all the damages which could arise from non-observance of the regulations and instructions stated below. ____________________________________ Potpis na voza~ot/Signature of the Driver

Page 294: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

UPATSTVO ZA PREVOZNIKOT

1. Prevozot mora da bide izvr{en do odredi{nata carinarnska ispostava navedena vo ECD. Promena na odredi{nata carinnska ispostava navedena vo ECD, e dozvolena samo so pismena soglasnost na glavniot obvrznik za prevozot naveden na prednata stranica na ECD.

2. Vo odredi{nata carinarnska ispostava, potvrdata na priem (list so broj 5 od ECD), potrebno e da se overi so pe~at i dase vrati na glavniot obvrznik.

3. Vo slu~aj na prenos na pratkata na drug prevoznik ili prima~ vo soglasnost so tovarniot list ili na negov zastapnik za vreme na transportot, prevoznikot e dol`en da mu dostavi primerok od upatstvoto za prevoznikot, ili da bara od nego potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost.

4. Prevoznikot mora da garantira deka pri sekoj ponatamo{en prenos na stokata, prevoznikot koj posleden e vklu~en, pokraj ostanatite ispravi, go prevzema, isto taka dokumentot so upatstvata, ili prevoznikot mora od nego da bara potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost, soodvetno.

5. Pretovar na carinska stoka na drugo prevozno sredstvo e dozvolen samo pod nadzor na carinskata ispostava. Za pretovarot na stokata potrebno e da se izvesti najbliskata carinarnska ispostava, osobeno vo slu~aj na {teta ili nezgoda. Ako taa carinska ispostava ne e dostapna, potrebno e da se izvesti nekoj drug nadle`en organ, na primer, policiska stanica i da se bara da se sostavi zapisnik.

6. Ako poradi neposredna opasnost stokata treba delumno ili vo celost da se pretovari, prevoznikot se obvrzuva toa da go evidentira na soodveten dokument i za toa da ja izvesti najbliskata carinska ispostava. Ako vo neposredna blizina nema niedna carinarnska ispostava, dozvoleno e drug nadle`en organ da sostavi zapisnik i da izvr{i novo plombirawe.

7. Ako carinskata plomba vo tekot na prevozot se o{teti, prevoznikot se obvrzuva {to poskoro da ja izvesti najbliskata carinarnska ispostava, ako ima nekoja vo blizina, vo sprotivno mora za toa da izvesti drug nadle`en organ i da bara da se sostavi zapisnik i da se izvr{i novo plombirawe.

8. Vo site slu~ai, sekoja pri~ina koja bi spre~ila ili onevzmo`ila normalen tek na prevozot i/ili dostava na stokata na odredi{nata carinarnska ispostava koja e navedena na prednata stranica na dokementot, potrebno e telegrafski ili so telefaks da se izvesti glavniot obvrznik na prevozot.

INSTRUCTIONS TO THE DRIVER 1. The transportation has to be carried out to the Custom’s office of Destination shown in the SAD document. The alteration of the

Customs office of Destination, as shown in the SAD Document, is allowed only in compliance (in writing) of the main warrant Forwarding Agent as indicated on the cover of the SAD Doc.

2. At the Custom’s office of destination, the Confirmation of Entry (slip on SAD-copy no.5) has be stamped and returned to the main warrant.

3. In case of transfer of consignment to the other carrier or receiver according to Waybill or to his authorized representative during the transportation, the carrier is obliged to supply this party with the Instructions form, or to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from him.

4. The Carrier has to ensure that with every further transfer of the goods, the last Carrier involved receives - apart from the remaining documents - also this document with the instructions, or the Carrier has to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from the letter, respectively.

5. Transshipment of the bonded goods on another means of transport is allowed only under supervision of Customs office. The nearest Customs office has to be advised about transshipment of the good, particularly in case of damages or incidents. If such Customs office cannot be reached, it is necessary to advise some other competent authority, e.g. the police station, and claim to issue the respective report.

6. Should the consignment in the case of hazard have to be transshipped party or in whole, the Carrier is obliged to notify that on Accompany Note and notify the nearest Custom’s office. If there is no other Customs office in vicinity, it is permissible that the Report is issued by another authority, and new seals are made by it.

7. Should the Custom’s seal be damaged during the transportation, the Carrier is obliged to notify the nearest Custom’s Office as soon as possible - if there is any in the vicinity, otherwise the Carrier has to notify another authority and claim to issue the Report and adjust new seals.

8. By all means, any incident that may disturb or prevent the normal process of transportation and/or delivery of goods to the Customs office of Destination indicated on the cover of the document, has to be notified by telex or telegraph to the main warrant Forwarding Agent.

Page 295: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za pojdovnata/izvoznata

zemja

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

Prilog 21

41 Koli~ina vo edin. mera

35 Bruto masa (kg.)

41 Koli~ina vo edin. mera

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

1

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

1

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

Page 296: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za statistika na pojdovnata/izvoznata

zemja

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera

35 Bruto masa (kg.)

41 Koli~ina vo edin. mera

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

2

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

2

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

Page 297: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za ispra}a~ot/izvoznikot

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera

35 Bruto masa (kg.)

41 Koli~ina vo edin. mera

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.)

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

3

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

3

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

Page 298: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za odredi{niot carinski organ

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

3 Obrasci

4

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

4

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Page 299: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za potfrduvawe na priem

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

3 Obrasci

5

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

5

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Page 300: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za odredi{nata zemja

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

6

8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

6

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

Page 301: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za statistika na odredi{nata zemja

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

7

8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

7

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

Page 302: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za prima~ot

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

8

8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

8

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

Page 303: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

A ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

Page 304: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

IZJAVA ZA PREVZEMAWE NA ODGOVORNOST DECLARATION OF LIABILITY UNDERTAKING

Ovlasten od strana na prevoznikot - naziv, sedi{te i dano~en broj na firmata Authorizes by the Carrier - Carrier’s name, registered office and VAT number

Potpi{an - ime i prezime, adresa i edinstven mati~en broj (za stranec, broj na patna isprava) na voza~ot The Undersigned - Driver’s Name, Address and personal number (for foreigners, passport number)

So ova izjavuvam i potvrduvam: - deka primiv primerok od izjavata za prevzemawe na odgovornost, - deka sum prevzel za prevoz pratka koja podle`i na uvozni dava~ki, zaedno so ECD {to ja pridru`uva i se

obvrzuvam deka pratkata }e ja predadam na odredi{nata carinska ispostava vo propi{aniot rok, - deka pri prevozot na pratkata }e gi po~ituvam propisite na Republika Makedonija za prevoz na stoka pod

carinski nadzor i podolunavedenite upatastva, - deka garantiram za sekoja {teta koja bi mo`ela da nastane poradi nepo~ituvawe na propisite i podolunavedenite

upatastva. Herewith I declare and acknowledge: - to have received one copy of this Declaration of Liability Undertaking, - to have taken over the transport of a consignment subject to duty, together with the accompanying SAD Documents, and I assume the

obligation to submit the consignment to the Customs House of Destination within due term, - to obey the regulations of the Republic Macedonia for transportation of bonded goods, when carrying this consignment, and to keep

the instructions as stated below, - to guarantee for all the damages which could arise from non-observance of the regulations and instructions stated below. ____________________________________ Potpis na voza~ot/Signature of the Driver

Page 305: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

UPATSTVO ZA PREVOZNIKOT

1. Prevozot mora da bide izvr{en do odredi{nata carinarnska ispostava navedena vo ECD. Promena na odredi{nata carinnska ispostava navedena vo ECD, e dozvolena samo so pismena soglasnost na glavniot obvrznik za prevozot naveden na prednata stranica na ECD.

2. Vo odredi{nata carinarnska ispostava, potvrdata na priem (list so broj 5 od ECD), potrebno e da se overi so pe~at i dase vrati na glavniot obvrznik.

3. Vo slu~aj na prenos na pratkata na drug prevoznik ili prima~ vo soglasnost so tovarniot list ili na negov zastapnik za vreme na transportot, prevoznikot e dol`en da mu dostavi primerok od upatstvoto za prevoznikot, ili da bara od nego potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost.

4. Prevoznikot mora da garantira deka pri sekoj ponatamo{en prenos na stokata, prevoznikot koj posleden e vklu~en, pokraj ostanatite ispravi, go prevzema, isto taka dokumentot so upatstvata, ili prevoznikot mora od nego da bara potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost, soodvetno.

5. Pretovar na carinska stoka na drugo prevozno sredstvo e dozvolen samo pod nadzor na carinskata ispostava. Za pretovarot na stokata potrebno e da se izvesti najbliskata carinarnska ispostava, osobeno vo slu~aj na {teta ili nezgoda. Ako taa carinska ispostava ne e dostapna, potrebno e da se izvesti nekoj drug nadle`en organ, na primer, policiska stanica i da se bara da se sostavi zapisnik.

6. Ako poradi neposredna opasnost stokata treba delumno ili vo celost da se pretovari, prevoznikot se obvrzuva toa da go evidentira na soodveten dokument i za toa da ja izvesti najbliskata carinska ispostava. Ako vo neposredna blizina nema niedna carinarnska ispostava, dozvoleno e drug nadle`en organ da sostavi zapisnik i da izvr{i novo plombirawe.

7. Ako carinskata plomba vo tekot na prevozot se o{teti, prevoznikot se obvrzuva {to poskoro da ja izvesti najbliskata carinarnska ispostava, ako ima nekoja vo blizina, vo sprotivno mora za toa da izvesti drug nadle`en organ i da bara da se sostavi zapisnik i da se izvr{i novo plombirawe.

8. Vo site slu~ai, sekoja pri~ina koja bi spre~ila ili onevzmo`ila normalen tek na prevozot i/ili dostava na stokata na odredi{nata carinarnska ispostava koja e navedena na prednata stranica na dokementot, potrebno e telegrafski ili so telefaks da se izvesti glavniot obvrznik na prevozot.

INSTRUCTIONS TO THE DRIVER 1. The transportation has to be carried out to the Custom’s office of Destination shown in the SAD document. The alteration of the

Customs office of Destination, as shown in the SAD Document, is allowed only in compliance (in writing) of the main warrant Forwarding Agent as indicated on the cover of the SAD Doc.

2. At the Custom’s office of destination, the Confirmation of Entry (slip on SAD-copy no.5) has be stamped and returned to the main warrant.

3. In case of transfer of consignment to the other carrier or receiver according to Waybill or to his authorized representative during the transportation, the carrier is obliged to supply this party with the Instructions form, or to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from him.

4. The Carrier has to ensure that with every further transfer of the goods, the last Carrier involved receives - apart from the remaining documents - also this document with the instructions, or the Carrier has to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from the letter, respectively.

5. Transshipment of the bonded goods on another means of transport is allowed only under supervision of Customs office. The nearest Customs office has to be advised about transshipment of the good, particularly in case of damages or incidents. If such Customs office cannot be reached, it is necessary to advise some other competent authority, e.g. the police station, and claim to issue the respective report.

6. Should the consignment in the case of hazard have to be transshipped party or in whole, the Carrier is obliged to notify that on Accompany Note and notify the nearest Custom’s office. If there is no other Customs office in vicinity, it is permissible that the Report is issued by another authority, and new seals are made by it.

7. Should the Custom’s seal be damaged during the transportation, the Carrier is obliged to notify the nearest Custom’s Office as soon as possible - if there is any in the vicinity, otherwise the Carrier has to notify another authority and claim to issue the Report and adjust new seals.

8. By all means, any incident that may disturb or prevent the normal process of transportation and/or delivery of goods to the Customs office of Destination indicated on the cover of the document, has to be notified by telex or telegraph to the main warrant Forwarding Agent.

Page 306: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za pojdovnata/izvoznata zemja

Primerok za odredi{nata zemja

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

Prilog 22

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

1

2 Ispra}a~ / Izvoznik 8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

1 6

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

6

Page 307: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za statistika na pojdovnata/izvoznata zemja Primerok za statistika

na odredi{nata zemja V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

2

2 Ispra}a~ / Izvoznik 8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

2 7

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

7

Page 308: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za ispra}a~ot/izvoznikot Primerok za prima~ot

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

3

2 Ispra}a~ / Izvoznik 8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

3 8

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

8

Page 309: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za odredi{niot carinski organ

Primerok za potvrduvawe na priem

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

3 Obrasci

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

4 5

4 5

Page 310: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. DEKLARACIJA

BIS

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

31 Pakuvawe i opis na stokata

33 Tarifna oznaka

Primerok za potvrduvawe na priem

Primerok za odredi{niot carinski organ

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.)

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

35 Bruto masa (kg.)

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

3 Obrasci

2 Ispra}a~ / Izvoznik Br.

A POJDOVEN / IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

5 4

5 4

Page 311: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Vkupno :

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

33 Tarifna oznaka

Primerok za interna upotreba

Primerok za interna upotreba

V CARINSKI ORGAN NA POA\AWE

1. DEKLARACIJA

BIS

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota 38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid 31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

41 Koli~ina vo edin. mera 42 Vrednost na naimen.

[ifra 44 Dopolnit.

inform./ Prilo . dokumenti/ Uverenija i dozvoli

40 Zbirna deklaracija / Prethoden dokument

45 Prilagoduvawe

46 Statisti~ka vrednost

34 [ifra na zemja na poteklo

a b

35 Bruto masa (kg.) 36 Preferen

39 Kvota

38 Neto masa (kg.) 37 POSTAPKA

33 Tarifna oznaka

Oznaki i broevi - Kontejner br. - Broj i vid

31 Pakuvawe i opis na stokata

32 R. br. na naim

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za vtoro naimenuvanie:

Vid Iznos NP <----- VKUPEN ZBIR

Vid Osnova Stapka Iznos NP47 Presm. na dava~ki

Vkupno za prvo naimenuvanie:

3 Obrasci

2 Ispra}a~ / Izvoznik 8 Prima~ Br.

Vid Osnova Stapka Iznos NP

Vkupno za treto naimenuvanie:

A POJDOVEN / IZVOZEN / ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

43 VM {if.

43 VM {if.

43 VM {if.

Page 312: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

IZJAVA ZA PREVZEMAWE NA ODGOVORNOST DECLARATION OF LIABILITY UNDERTAKING

Ovlasten od strana na prevoznikot - naziv, sedi{te i dano~en broj na firmata Authorizes by the Carrier - Carrier’s name, registered office and VAT number

Potpi{an - ime i prezime, adresa i edinstven mati~en broj (za stranec, broj na patna isprava) na voza~ot The Undersigned - Driver’s Name, Address and personal number (for foreigners, passport number)

So ova izjavuvam i potvrduvam: - deka primiv primerok od izjavata za prevzemawe na odgovornost, - deka sum prevzel za prevoz pratka koja podle`i na uvozni dava~ki, zaedno so ECD {to ja pridru`uva i se

obvrzuvam deka pratkata }e ja predadam na odredi{nata carinska ispostava vo propi{aniot rok, - deka pri prevozot na pratkata }e gi po~ituvam propisite na Republika Makedonija za prevoz na stoka pod

carinski nadzor i podolunavedenite upatastva, - deka garantiram za sekoja {teta koja bi mo`ela da nastane poradi nepo~ituvawe na propisite i podolunavedenite

upatastva. Herewith I declare and acknowledge: - to have received one copy of this Declaration of Liability Undertaking, - to have taken over the transport of a consignment subject to duty, together with the accompanying SAD Documents, and I assume the

obligation to submit the consignment to the Customs House of Destination within due term, - to obey the regulations of the Republic Macedonia for transportation of bonded goods, when carrying this consignment, and to keep

the instructions as stated below, - to guarantee for all the damages which could arise from non-observance of the regulations and instructions stated below. ____________________________________ Potpis na voza~ot/Signature of the Driver

Page 313: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

UPATSTVO ZA PREVOZNIKOT

1. Prevozot mora da bide izvr{en do odredi{nata carinarnska ispostava navedena vo ECD. Promena na odredi{nata carinnska ispostava navedena vo ECD, e dozvolena samo so pismena soglasnost na glavniot obvrznik za prevozot naveden na prednata stranica na ECD.

2. Vo odredi{nata carinarnska ispostava, potvrdata na priem (list so broj 5 od ECD), potrebno e da se overi so pe~at i dase vrati na glavniot obvrznik.

3. Vo slu~aj na prenos na pratkata na drug prevoznik ili prima~ vo soglasnost so tovarniot list ili na negov zastapnik za vreme na transportot, prevoznikot e dol`en da mu dostavi primerok od upatstvoto za prevoznikot, ili da bara od nego potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost.

4. Prevoznikot mora da garantira deka pri sekoj ponatamo{en prenos na stokata, prevoznikot koj posleden e vklu~en, pokraj ostanatite ispravi, go prevzema, isto taka dokumentot so upatstvata, ili prevoznikot mora od nego da bara potpi{ana izjava za prevzemawe na odgovornost, soodvetno.

5. Pretovar na carinska stoka na drugo prevozno sredstvo e dozvolen samo pod nadzor na carinskata ispostava. Za pretovarot na stokata potrebno e da se izvesti najbliskata carinarnska ispostava, osobeno vo slu~aj na {teta ili nezgoda. Ako taa carinska ispostava ne e dostapna, potrebno e da se izvesti nekoj drug nadle`en organ, na primer, policiska stanica i da se bara da se sostavi zapisnik.

6. Ako poradi neposredna opasnost stokata treba delumno ili vo celost da se pretovari, prevoznikot se obvrzuva toa da go evidentira na soodveten dokument i za toa da ja izvesti najbliskata carinska ispostava. Ako vo neposredna blizina nema niedna carinarnska ispostava, dozvoleno e drug nadle`en organ da sostavi zapisnik i da izvr{i novo plombirawe.

7. Ako carinskata plomba vo tekot na prevozot se o{teti, prevoznikot se obvrzuva {to poskoro da ja izvesti najbliskata carinarnska ispostava, ako ima nekoja vo blizina, vo sprotivno mora za toa da izvesti drug nadle`en organ i da bara da se sostavi zapisnik i da se izvr{i novo plombirawe.

8. Vo site slu~ai, sekoja pri~ina koja bi spre~ila ili onevzmo`ila normalen tek na prevozot i/ili dostava na stokata na odredi{nata carinarnska ispostava koja e navedena na prednata stranica na dokementot, potrebno e telegrafski ili so telefaks da se izvesti glavniot obvrznik na prevozot.

INSTRUCTIONS TO THE DRIVER 1. The transportation has to be carried out to the Custom’s office of Destination shown in the SAD document. The alteration of the

Customs office of Destination, as shown in the SAD Document, is allowed only in compliance (in writing) of the main warrant Forwarding Agent as indicated on the cover of the SAD Doc.

2. At the Custom’s office of destination, the Confirmation of Entry (slip on SAD-copy no.5) has be stamped and returned to the main warrant.

3. In case of transfer of consignment to the other carrier or receiver according to Waybill or to his authorized representative during the transportation, the carrier is obliged to supply this party with the Instructions form, or to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from him.

4. The Carrier has to ensure that with every further transfer of the goods, the last Carrier involved receives - apart from the remaining documents - also this document with the instructions, or the Carrier has to claim a signed Declaration of Liability Undertaking from the letter, respectively.

5. Transshipment of the bonded goods on another means of transport is allowed only under supervision of Customs office. The nearest Customs office has to be advised about transshipment of the good, particularly in case of damages or incidents. If such Customs office cannot be reached, it is necessary to advise some other competent authority, e.g. the police station, and claim to issue the respective report.

6. Should the consignment in the case of hazard have to be transshipped party or in whole, the Carrier is obliged to notify that on Accompany Note and notify the nearest Custom’s office. If there is no other Customs office in vicinity, it is permissible that the Report is issued by another authority, and new seals are made by it.

7. Should the Custom’s seal be damaged during the transportation, the Carrier is obliged to notify the nearest Custom’s Office as soon as possible - if there is any in the vicinity, otherwise the Carrier has to notify another authority and claim to issue the Report and adjust new seals.

8. By all means, any incident that may disturb or prevent the normal process of transportation and/or delivery of goods to the Customs office of Destination indicated on the cover of the document, has to be notified by telex or telegraph to the main warrant Forwarding Agent.

Page 314: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 23 (~len 135)

A. OBRAZEC NA POTVRDA ZA PLA]AWE NA DAVA^KI

Obrazecot za ra~no popolnuvawe e {irok 148 mm. i visok 210 mm. Otpe~aten e na samokopira~ka hartija vo blokovi od po 100 lista. Po tri lista imaat ist reden broj, pri {to prviot list e otpe~aten vo zelena boja, vtoriot list vo crvena boja i tretiot list e otpe~aten vo crna boja. Potvrdata se popolnuva vo 3 primeroci. Ovoj obrazec se upotrebuva samo za fizi~ki lica so primena na edinstvena uvozna dava~ka. Carinarnica ................................................ Ser.br. 000000 Carinska ispostava .............................................

POTVRDA ZA PLA]AWE NA DAVA^KI

Ime i prezime ........................................................................................ Adresa ......................................................................................... Vid i broj na patna isprava ......................................................................................... EMB ........................................................................................ Opis na stokata Carinska vrednost ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Carina ............................................................................................ Danok na dodadena vrednost ............................................................................................ Akciza ............................................................................................ Taksa ........................................................................................... VKUPNO DAVA^KI .......................................................................................... so zborovi ................................................................................................................................ Pe~at Deklarant Datum Carinski rabotnik ................................... ....................... ......................................

Page 315: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

B. OBRAZEC NA POTVRDA ZA PLA]AWE NA DAVA^KI

Se primenuva za fizi~ki i za pravni lica so primena na redovni uvozni dava~ki. REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA FINANSII CARINSKA UPRAVA CARINARNICA CARINSKA ISPOSTAVA POTVRDA ZA PLA]AWE NA DAVA^KI Br.: Status Dano~en broj Ime ili naziv Adresa ili sedi{te Vid i broj na patnata isprava Reden broj Tarifna oznaka Carinska vrednost Opis na stokata Carinska stapka denari Dano~na stapka denari Akciza denari Carinski slu`benik 1 Vkupno denari uvozni dava~ki Carinski slu`benik 2 Vkupno danok denari Vkupno akciza denari Taksa denari Datum: VKUPNO DAVA^KI: denari Deklarant:

Page 316: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Poedine~nite rubriki se popolnuvaat na sledniov na~in: 1. vo rubrikata "Carinarnica" se zapi{uva nazivot na Carinarnicata, kaj koja e izdadena potvrdata, 2. vo rubrikata "Carinska ispostava" se zapi{uva {ifra i naziv na carinskiot organ, vo koj e izdadena potvrdata, 3. vo rubrikata "Potvrda za pla}awe na dava~ki" - broj se zapi{uva brojot na potvrdata, 4. vo rubrikata "Status" se zapi{uva dali strankata e fizi~ko lice, trgovec poedinec ili trgovsko dru{tvo, 5. vo rubrikata "Dano~en broj" se zapi{uva brojot na dano~niot obvrznik soglasno Zakonot za Danok na dodadena vrednost, 6. vo rubrikata "Ime ili naziv" se zapi{uva imeto na fizi~koto lice odnosno nazivot na trgovec poedinec ili trgovsko dru{tvo, 7. vo rubrikata "Adresa ili sedi{te" se zapi{uva adresa na fizi~koto lice ili sedi{te na trgovec poedinec ili trgovsko dru{tvo, 8. vo rubrikata "Vid i broj na patnata isprava" se zapi{uva vidot na patnata isprava so koja fizi~koto lice ja preminuva granicata i nejziniot broj, 9. vo rubrikata "Reden broj" se zapi{uva redniot broj na naimenovanie / vkupen broj na naimenovanija, 10. vo rubrikata "Tarifna oznaka" se zapi{uva tarifnata oznaka od Carinskata tarifa, 11. vo rubrikata "Carinska vrednost" se zapi{uva carinskata vrednost na stokata, 12. vo rubrikata "Opis na stokata" se zapi{uva opis na stokata, koj ovozmo`uva rasporeduvawe na stokata po carinskata i drugi tarifi, 13. vo rubrikata "Carinska stapka" se zapi{uva edinstvenata, op{ta (najvisoka uvozna dava~ka soglasno ~len 93 od Carinskiot zakon) ili stapkata po carinska tarifa, a desno se zapi{uva iznosot na uvozni dava~ki, 14. vo rubrikata "Dano~na stapka" se zapi{uva stapkata na danok na dodadena vrednost, a desno se zapi{uva iznosot na danokot, 15. vo rubrikata "Akciza" se zapi{uva stapkata na akciza, a desno se zapi{uva iznosot na akciza, 16. vo rubrikata "Carinski slu`benik 1" se zapi{uva carinskiot slu`benik koj vr{el kontrola vo postapka, 17. vo rubrikata "Carinski slu`benik 2" se zapi{uva carinskiot slu`benik, koj gi presmetal dava~kite, 18. vo rubrikata "Datum" se zapi{uva datumot na izdavawe na presmetkata, 19. vo rubrikata "Vkupno uvozni dava~ki" se zapi{uva vkupniot iznos na uvozni dava~ki, 20. vo rubrikata "Vkupno danok" se zapi{uva vkupniot iznos na danok na dodadena vrednost, 21. vo rubrikata "Vkupno akciza" se zapi{uva vkupniot iznos na akcizi, 22. vo rubrikata "Taksa" se zapi{uva iznosot na taksata, 23. vo rubrikata "Vkupno dava~ki" se zapi{uva vkupniot iznos na site dava~ki.

Page 317: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 24 (~len 140) CARINSKA DEKLARACIJA ZA REGISTRIRAN BAGA@

1. Izjavuvam

(a) deka baga`ot spomenat podolu sodr`i samo predmeti za li~na upotreba koi voobi~aeno se koristat pri patuvawe kako {to se obleka, postelnina, pribor za li~na higiena, knigi i sportska oprema, i deka ovie predmeti ne se uvezuvaat za komercijalni celi;

(b) deka baga`ot ne sodr`i: -hrana , tutun, alkoholni pijalaci, anetol, ogneno oru`je, drugi vidovi oru`je, municija, eksplozivni sredstva, droga, `ivi `ivotni, rastenija, radio predavateli ili primopredajnici, devizni sredstva, vidovi i proizvodi dobieni od vidovi za{titeni so Va{ingtonskata konvencija od 03 Mart 1973 godina za me|unarodna trgovija so zagrozeni vidovi na diva flora i fauna; predmeti zabraneti so zakon na odredi{nata zemja za za{tita na javniot moral, - stoka nameneta za besplatna distribucija ili drug vid distribucija ili za profesionalni ili komercijalni celi, - stoka koja {to jas samiot sum ja donel ili primil nadvor od carinskoto podra~je na mojata zemja i koja {to se u{te ne sum ja deklariral kaj carinskite organi vo zemjata kade se nao|a moeto postojano `iveali{te (ova ograni~uvawe se primenuva samo pri vra}awe vo zemjata vo koja se nao|a postojanoto `iveali{te). 2. So ova gi ovlastuvam odgovornite vo `elezni~kiot promet za izvr{uvawe na site carinski formalnosti. 3. Svesen sum deka davaweto na la`na izjava e kaznivo i povlekuva privremeno odzemawe na mojata stoka.

Odredi{na zemja: __________________ Odredi{no mesto: _______________ Broj na predmeti Broj na lica koi go pridru`uvaat patnikot So pe~atni bukvi Prezime: Ime(imiwa): ________________________________________________________________ Postojano `iveali{te: ulica: ___________________ broj: ________________ Mesto: ___________________ Dr`ava: ___________ Potpis na patnikot: ____________________________________ Pe~at so data na pojdovnata `elezni~ka stanica

broj na zapisot na pratkata

Page 318: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 25 (~len 151) ZAPISNIK ZA ZEMAWE NA MOSTRI

MINISTERSTVO ZA FINANSII CARINSKA UPRAVA CARINARNICA CARINSKA ISPOSTAVA Broj:

Datum:

ZA LABORATORIJA *

ZAPISNIK za zemawe na mostri

1. Carinski deklarant

2. Uvoznik na stokata

3. Broj na ECD i vid na carinska postapka

4. Trgovski naziv na stokata od faktura **

5. Tarifna oznaka

6. Mostri, zemeni od:*** sad, vre}a, staklenik, kotur, bala, kutija, omot, vagon, kamion, ...

7. Carinski obele`ja:*** Broj na plombi: Pe~at na carinskiot organ:

8. Koli~ina zemena za poedine~na mostra:

Mostri zemeni vo originalna ambala`a*** DA NE

9. Zabele{ki i predupreduvawa

10. Prilozi:*** faktura, ECD, uverenie, tehni~ki podatoci, garanten list, . . .

* na primerokot za carinskiot organ namesto "ZA LABORATORIJA" navedeno e "ZA CARINSKI ORGAN", a na primerokot za deklarantot navedeno e " ZA CARINSKI DEKLARANT" ** ako stokata e od pove}e vidovi, treba da se obele`i na fakturata. Vo taa rubrika treba da se napi{e V.F.(vidi faktura). ***potrebnoto da se podvle~e Zapisnikot e sastaven vo _______________, na den _______________ vo tri primeroci. Bev prisut-en(na) pri zemawe na mostri i primiv primerok od zapisnikot: Carinski organ M.P.____________ __________________ (pe~at i potpis )

Page 319: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 26 (~len 202)

SPECIJALEN PE^AT

55 mm

MK

1

2

3

4

5

25 m

m

1. Carinski organ 2. Broj na dokument 3. Datum 4. Ovlasten ispra}a~1 5. Odobrenie

1 Koga ovoj pe~at se koristi vo ramki na ~len 202 od ovaa Uredba, se odnesuva na odobren izvoznik

Page 320: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 27 (~len 208)

OBRASCI NA BARAWE I ODOBRENIE

(~lenovi 208, 209, 312 i 316)

OP[TI ZABELE[KI

1. Formata na obrazecot ne e strogo opredelena. Na primer namesto

rubriki carinskiot organ mo`e da odredi obrazecot da bide so linii ili ako e potrebno prostorot opredelen za rubrikata da se pro{iri.

Me|utoa, rednite broevi i soodvetniot tekst se zadol`itelni.

2. Carinskiot organ mo`e da odredi rubriki ili linii za nacionalni potrebi. Ovie rubriki ili linii se ozna~uvaat so reden broj i golema bukva (na primer 5A).

3. Na~elno rubrikite so redni broevi napi{ani so crni masni bukvi

zadol`itelno se popolnuvaat. Zabele{kite se odnesuvaat na isklu~ocite.

4. Pojasnuva~kite zabele{ki treba da gi sodr`at {ifrite za ekonomskite

uslovi za uvoz za oblagoroduvawe soglasno so Aneks 44.

Page 321: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Barawe za davawe odobrenie za upotreba na carinska postapka so ekonomski efekt/krajna upotreba

Zabele{ka: Ve molime obrnete vnimanie na soodvetnite komentari pri popolnuvawe na

ovoj obrazec

1. Podnositel na baraweto Rezervirano za carinski celi

2. Carinska postapka(i) 3. Vid na barawe 4.Dopolnitelni obrasci

5. Mesto i vid na knigovodstvo/evidencija

6. Rok na va`ewe na odobrenieto a b

7. Stoka koja se stava vo carinska postapka Tarifna oznaka Opis Koli~ina Vrednost 8. Dobieni ili preraboteni proizvodi Tarifna oznaka Opis Normativ

9. Podatoci za planiranite aktivnosti 10. Ekonomski uslovi 11. Carinski organ(i) a. za stavawe vo postapka

b. za zavr{uvawe

v. nadzoren organ

14. Poednostaveni postapki 15 Prenesuvawe

12. Identifikacija 13.Rok za zavr{uvawe

(meseci) a b 16. Dopolnitelni podatoci 17. Potpis ............................................. Datum .............................................. Ime ...................................................

Page 322: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Barawe za davawe na odobrenie za rabotewe na carinski sklad ili za upotreba na postapka vo sklad od tipot E

Dopolnitelen obrazec

18. Tip na sklad

19. Sklad ili prostorija za ~uvawe (tip E) 20. Rok za podnesuvawe na popis na stoka

21. Zaguba (kalo) 22. ^uvawe na stoka koja ne e vo postapka na skladirawe Tarifna oznaka Opis Kategorija/carinska postapka

23. Voobi~aeni formi na rakuvawe 24. Privremeno iznesuvawe. Cel: 25. Dopolnitelni podatoci 26. Potpis ....................................... Datum ................................ Ime .............................................

Page 323: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Barawe za davawe na odobrenie za upotreba na uvoz za oblagoroduvawe

Dopolnitelen obrazec

18. Istovetna stoka Tarifna oznaka Opis

19. Prethoden izvoz 20. Pu{tawe vo sloboden promet bez carinska deklaracija ? 21. Dopolnitelni podatoci 22.

Potpis............................................ Ime.................................................

Datum.......................................................

Page 324: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Barawe za davawe na odobrenie za upotreba na izvoz za oblagoroduvawe

Dopolnitelen obrazec

18. Sistem 19. Zamenuva~ki proizvodi Tarifna oznaka Opis

20. ^len 397 (2)

21. Dopolnitelni podatoci

22.

Potpis............................................ Ime.................................................

Datum.......................................................

Page 325: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Odobrenie za upotreba na carinska postapka so ekonomski efekt/krajna upotreba

............................................................. (Broj na odobrenie)

1. Imatel na odobrenie Organ koj go izdal odobrenieto

1a. Ova odobrenie se odnesuva na va{eto barawe (broj i datum)

2. Carinska postapka(i) 3. Vid na odobrenie

4. Dopolnitalni obrasci

5. Mesto i vid na knigovodstvo/evidencija

6. Rok na va`ewe na odobrenieto a b

7. Stoka koja mo`e da se stavi vo carinska postapka Tarifna oznaka Opis Koli~ina Vrednost

8. Dobieni ili preraboteni proizvodi Tarifna oznaka Opis Normativ

9. Podatoci za planirani aktivnosti 10. Ekonomski uslovi 11. Carinski organ(i) a. za stavawe vo postapka

b. za zavr{uvawe

v. nadzoren organ

14. Poednostavena postapka 15. Prenesuvawe

12. Identifikacija 13. Roza zavr{uvawe (meseci)

a b

16. Dopolnitelni podatoci/uslovi (na pr. barana garancija)

17. Datum

Potpis Ime

Pe~at

Page 326: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Odobrenie za rabotewe na carinski sklad ili za upotreba na postapki vo sklad od tipot E

Dopolnitelen obrazec

....................................................

(broj na odobrenie) 18. Tip na sklad

Identifikacionen broj na skladot

19. Sklad ili prostorii za ~uvawe (tip E)

20. Rok za podnesuvawe popis na stoka

21. Zaguba (kalo) 22. ^uvawe na stoka koja ne e vo postapka na skladirawe Tarifna oznaka Opis Kategorija/carinska postapka

23. Voobi~aeni formi na rakuvawe 24. Privremeno iznesuvawe. Cel: 25. Dopolnitelni podadtoci

26. Datum

Potpis Ime

Pe~at

Page 327: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Odobrenie za upotreba na uvoz za oblagoroduvawe

Dopolnietelen obrazec

.................................................... (broj na odobrenie)

18. Istovetna stoka

Tarifna oznaka Opis

19. Prethoden izvoz

20. Pu{tawe vo sloboden promet bez carinska deklaracija 21. Dopolnitelna informacija

22. Datum

Potpis Ime

Pe~at

Page 328: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Odobrenie za upotreba na izvoz za oblagoroduvawe

Dopolnitelen obrazec

.................................................... (broj na odobrenie)

18. Sistem 19. Zamenuva~ki proizvodi

Tarifna oznaka Opis

20 . ^len 397 (2) 21. Dopolnitelni podatoci

22. Datum

Potpis Ime

Pe~at

Page 329: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

POJASNUVA^KI ZABELE[KI

Poglavie I

Podatoci koi treba da se vnesat vo razli~nite rubriki od obrazecot na baraweto

Op{ta zabele{ka: Povikuvawata se odnesuvaat na sproveduvawe na odredbite od Carinskiot Zakon osven ako poinaku ne e uredeno. 1. Podnositel na barawe Se zapi{uva ime i naziv i `iveali{te i sedi{te na podnositelot na baraweto. Podnositelot na baraweto e lice na koe treba da mu se dade odobrenie. 2. Carinska postapka(i) Se zapi{uva carinskata postapka(i) vo koja stokata navedena vo rubrika 7 ima namera da se stavi. Soodvetni carinski postapki se slednive: - sloboden promet so krajna upotreba - carinsko skladirawe - uvoz za oblagoroduvawe-sistem na odlo`eno pla}awe - uvoz za oblagoroduvawe-sistem na vra}awe - prerabotka pod carinska kontrola - privremen uvoz - izvoz za oblagoroduvawe Zabele{ka: Koga podnositelot na baraweto bara odobrenie za upotreba na pove}e od edna carinska postapka (integrirano odobrenie) i obrazecot ne odgovara na barawata (bidej}i stokata koja treba da se stavi vo carinska postapka ne e istata za sekoja postapka) se upotrebuvaat oddelni obrasci. 3. Vid na barawe Vidot na baraweto mora da bide zapi{an vo ovaa rubrika so upotreba na barem edna od slednite {ifri:

Page 330: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1 = prvo barawe 2= barawe za izmeneto ili obnoveno odobrenie (odgovara na soodvetniot broj na odobrenieto) 3=barawe za sukcesivno odobrenie (uvoz za oblagoroduvawe) 4. Dopolnitelni obrasci Se zapi{uva brojot na prilo`enite dopolnitelni obrasci. Zabele{ka: Dopolnitelnite obrasci se predvideni za slednite carinski postapki: carinsko skladirawe, uvoz za oblagoroduvawe (koga toa e neophodno) i izvoz za oblagoroduvawe ( koga toa e neophodno). 5. Mesto i vid na knigovodstvo/evidencija Se zapi{uva mestoto na knigovodstvoto. Ova e mesto kade {to se nao|aat trgovskite, dano~nite ili knigovodstveni podatoci na podnositelot na baraweto, ili kade {to takvi podatoci se vodat vo negovo ime. Treba da se navede i vidot na knigovodstvoto so naveduvawe na podatoci za sistemot koj e upotreben. Treba da se navede i vidiot na evidencijata(evidencija na stoka) koja se koristi za carinskata postapka. Evidencija zna~i: podatoci koi gi sodr`at site potrebni informacii i tehni~ki poedinosti, koi mu ovozmo`uvaat na carinskiot organ nadzor i kontrola na carinskata postapka. Zabele{ka: Za upotreba na carinski sklad od tipot B, rubrikata 5 ne se popolnuva. Za privremen uvoz rubrikata 5 se popolnuva samo na barawe na carinskiot organ. 6. Rok na va`ewe na odobrenieto

a b

Vo poleto 6a. od baraweto se zapi{uva datumot na baraniot po~etok na va`ewe na odobrenieto (den/mesec/godina). Vo princip prv mo`en datum na va`ewe e datumot na izdavawe na odobrenieto. Vo ovoj slu~aj se pi{uva datumot na izdavawe. Rokot na istekuvawe na va`ewe na odobrenieto se naveduva vo rubrika 6b. 7. Stoka koja se stava vo carinska postapka

Page 331: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifna oznaka Opis Koli~ina Vrednost

- Tarifna oznaka

Se popolnuva soglasno Carinskata tarifa ( desetocifrena tarifna oznaka).

- Opis Se zapi{uva trgovskiot i/ili tehni~kiot opis na stokata.

- Koli~ina

Se zapi{uva predvidenata koli~ina za koja postoi namera da se stavi vo carinska postapka.

- Vrednost

Se zapi{uva predvidenata vrednost vo evra ili druga valuta, za stokata za koja postoi namera da se stavi vo carinska postapka. Zabele{ka: Carinsko skladirawe: Ako baraweto opfa}a pove}e razli~ni vidovi na stoka, vo podrubrikata'Tarifna oznaka' se zapi{uva zborot 'razli~ni'. Vo ovoj slu~aj vo podrubrikata 'Opis' se opi{uva vidot na stokata. Ne e potrebno da se zapi{uvaat podatoci za tarifna oznaka, koli~inata i vrednosta na stokata; Uvoz i izvoz za oblagoroduvawe: Tarifna oznaka: Mo`e da se navede ~etvorocifren tarifen broj. Me|utoa, desetocifrenata tarifna oznaka mora da se navede koga: - se koristi istovetna stoka ili standarden sistem na zamena, - se primenuvač^len 397 stav (2) od ovaa Uredba, - ekonomskite uslovi se identifikuvani so {ifrite 10, 11 ili 99, - mleko i mle~ni proizvodi, ili - po barawe na carinskiot organ vo soglasnost so ^len 314 stav (1) od ovaa Uredba.

Opis: Trgovskiot i/ili tehni~kiot opis treba da bide dovolno jasen i detalen za da ovozmo`i donesuvawe na odluka za baraweto. Koga se planira upotreba na istovetna stoka ili standarden sistem na zamena potrebno e da se dadat podatoci za trgovskiot kvalitet i tehni~kite karakteristiki na stokata. Koli~ina: Ovoj podatok ne treba da se zapi{uva pri uvozot za oblagoroduvawe kade {to upotrebuvanata {ifra za ekonomskite uslovi e {ifrata 30, se dodeka ne postoi namera da se upotrebuva istovetna stoka. Me|utoa koli~inata mora da se navede koga so prerabotka na

Page 332: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

durum p~enica se dobivaat testenini ili koga za mleko i mle~ni proizvodi mora da se navede desetocifrena tarifna oznaka. Vrednost: Ovoj podatok ne treba da se zapi{uva tamu kade {to koli~inata kako podatok ne e barana osven ako podnositelot na baraweto ima namera da ja upotrebuva {ifrata 30(nezna~itelna vrednost). 8. Dobieni ili preraboteni proizvodi

Tarifna oznaka Opis Normativ

Op{ti zabele{ki: Se zapi{uvaat podatoci za site dobieni proizvodi koi se rezultat na operacii koi uka`uvaat na glavniot dobien proizvod (GDP) ili sporedniot dobien proizvod (SDP) kako {to e soodvetno. Tarifna oznaka i opis: Vidi gi zabele{kite za rubrika 7. Normativ: Se naveduva predvideniot normativ ili metodot so koj toj normativ se odreduva. 9. Podatoci za planiranite aktivnosti Se zapi{uva vidot na planiranite aktivnosti (pr. podatoci za operaciite pri dogovor za lon raboti ili vid na voobi~aeni oblici na rakuvawe) koi se vr{at na stokata vo ramkite na carinskata postapka. Isto taka se zapi{uva i soodvetnoto mesto(a). Ako vo rubrikata 2 e pobarana pove}e od edna carinska postapka, opisot mora jasno da poka`uva dali stavaweto na stokite vo carinska postapka e naizmeni~no ili sukcesivno.

Zabele{ka: Vo slu~aj na 'krajna upotreba' se zapi{uva vidot na krajnata upotreba i mestoto(ata) kade na stokata }e i bide odredena predvidenata krajna upotreba.

Koga toa e soodvetno se zapi{uva imeto i nazivot, `iveali{teto i sedi{teto i funkcijata na ostanatite operatori koi se vklu~eni. Ako ima namera da se prenesat pravata i obvrskite (^lenovite 95 stav 2 i 104 od Carinskiot zakon) istite se zapi{uvaat vo rubrika 9, ako e

Page 333: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

vozmo`no, se zapi{uvaat i podatoci za prevzematelot na pravata i obvrskite. 10. Ekonomski uslovi Podnositelot na baraweto mora da gi navede pri~inite za ispolnuvawe na ekonomskite uslovi. Posebno za: - carinsko skladirawe: deka postoi ekonomska potreba za skladirawe, - uvoz za oblagoroduvawe: so upotreba na najmalku dvocifren broj, koj se

nao|a vo prilozite za sekoja tarifna oznaka koja e navedena vo rubrika 7. - prerabotka pod carinska kontrola: upotrebata na materijali nabaveni

nadvor od carinskoto podra~je da ovozmo`uva doma{noto poizvodstvo da se razviva i odr`uva vo Republika Makedonija.

Zabele{ka: Vo slu~aj na: - krajna upotreba: rubrikata 10 ne se popolnuva, - privremen uvoz: potrebno e da se navedat ~lenot(vite) vrz osnova na koi se bara davawe

na odobrenieto i da se navedat podatoci za sopstvenikot na stokata koja {to e opi{ana vo rubrika 7.

- izvoz za oblagoroduvawe: se popolnuva rubrika 10 samo ako toa e pobarano od strana na carinskiot organ vo soglasnost so ~lenot 396 od ovaa Uredba.

11. Carinski organ(i) a. za stavawe vo postapka

b. za zavr{uvawe

v. nadzoren carinski organ

Se zapi{uva predlo`eniot carinski organ(i). Zabele{ka: Vo slu~aj na krajna upotreba rubrikata 11 b ne se popolnuva. 12. Identifikacija Vo rubrikata 12 se zapi{uvaat predvidenite sredstva za utvrduvawe na identifikacija so upotreba na najmalku edna od slednite {ifri: 1=seriski broj ili broj na proizvoditelot

Page 334: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

2=pricvrstuvawe na plombi, pe~ati ili drugi obele`ja 3=informativnii listi INF 4=zemawe na mostri, ilustracii ili tehni~ki opis 5=vr{ewe na analiza 6=informativen dokument propi{an vo Prilog 56 (pogodno edinstveno za izvoz za oblagoroduvawe) 7=ostanati sredstva za identifikacija (da se objasni vo rubrika 16 "dopolnitelni podatoci") 8=bez merki za identifikacija soglasno ~len 152 od Carinskiot zakon (pogodno edinstveno za privremen uvoz) Zabele{ka: Vo slu~aj na carinsko skladirawe potrebno e da se izvr{i popolnuvawe samo ako toa go pobara carinskiot organ. Rubrikata 12 ne se popolnuva vo slu~aj na uvoz za oblagoroduvawe so istovetna stoka, izvoz za oblagoroduvawe so standarden sistem na zamena ili koga se primenuva ~lenot 397 stav (2) od Uredbata. Namesto prethodnoto, }e se popolni rubrikata 18 od dopolnitelniot obrazecot za 'uvoz za oblagoroduvawe' ili rubrikite 19 ili 21 od dopolnitelniot obrazec za 'izvoz za oblagoroduvawe'. 13. Rok na zavr{uvawe (meseci) Se zapi{uva predvideniot rok potreben da se izvr{at operaciite ili da se upotrebi carinskata postapka(i) koja e pobarana (rubrika 2). Ovoj rok zapo~nuva koga stokata e stavena vo carinska postapka. Ovoj rok zavr{uva koga na stokata ili proizvodite im se dodeluva novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, vo zavisnost od slu~ajot, a zaradi vra}awe na uvozni dava~ki po uvoz za oblagoroduvawe ( sistem na vra}awe), ili zaradi dobivawe na celosno ili delumno osloboduvawe od uvozni dava~ki po pu{tawe na stokata vo sloboden promet po izvoz za oblagoroduvawe. Zabele{ka: - za krajna upotreba da se navede potrebniot rok za da i se dodeli na stokata propi{anata

krajna upotreba ili da se prenese na drug imatel na odobrenie. - za carinsko skladirawe periodot e neograni~en; zatoa rubrikata ne se popolnuva. - za uvoz za oblagoroduvawe: kade {to rokot za zavr{uvawe istekuva na odreden datum za

site stoki staveni vo postapka vo odreden period, vo odobrenieto mo`e da se opredeli deka rokot za zavr{uvawe avtomatski }e se prodol`i za seta stoka koja na toj datum e se u{te vo postapka. Ako se bara ova poednostavuvawe se zapi{uva:"^len 353 stav (2)" i se naveduvaat podatocite vo rubrika 16.

14. Poednostaveni postapki

a b Rubrika 14 a:

Page 335: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Ako postoi namera da se upotrebi poednostavena postapka za stavawe na stoka vo postapka istite se zapi{uvaat so upotreba na barem edna od slednive {ifra: 1 = nepotpolna deklaracija (^len 167 stav (1) od ovaa Uredba) 2 = poednostavena postapka za deklarirawe (^len 167 stav (2) od ovaa Uredba) 3 = postapka na lokalno carinewe so stavawe na uvid (^len 167 stav (3) od ovaa Uredba) 4 = postapka na lokalno carinewe bez stavawe na uvid (^len 167 stav (3) od ovaa Uredba) Rubrika 14 b: Ako postoi namera da se upotrebi poednostavena postapka za zavr{uvawe istite se zapi{uvaat so upotreba na barem edna od slednive {ifri: Istite kako za rubrika 14 a. Zabele{ka: Vo slu~aj na postapka za krajna upotreba rubrikata 14 b ne se popolnuva. 15. Prenesuvawe na stoka Ako se vr{i prenesuvawe na stoka ili proizvodi se zapi{uvaat predlo`enite formalnosti za prenesuvaweto so upotreba na barem edna od slednive {ifri: 1= bez carinski formalnosti pome|u razli~ni mesta opredeleni vo

odobrenieto koe se primenuva; 2 = prenesuvawe od carinskiot organ za stavawe vo postapka do prostoriite

na podnositelot na baraweto ili operatorot ili mestoto za upotreba opfateno so deklaracijata za stavawe vo carinska postapka;

3 = prenesuvaweto do carinskiot organ za izlez zaradi povtoren izvoz treba da se odviva vo ramkite na taa carinska postapka;

4 = prenesuvawe od eden imatel na drug soglasno Prilog 46. Zabele{ka: Navedete ja predlo`enata postapka vo rubrika 16 5 = drugi dokumenti (soodvetni samo za krajna upotreba; da se opi{e vo rubrika 16).

Page 336: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Zabele{ka: Prenesuvaweto ne e vozmo`no koga mestoto na poa|awe ili doa|awe na stokata e sklad od tip B. 16. Dopolnitelni podatoci Se zapi{uvaat site dopolnitelni podatoci koi gi smetate za korisni. 17. Potpis................................................. Datum .................................................. Ime....................................................... Ako se upotrebuva dopolnitelen obrazec namesto ovaa popolnete ja samo soodvetnata rubrika (22, 23 ili 26).

ODDEL II

Zabele{ki koi se odnesuvaat na dopolnitelnite obrasci Dopolnitelen obrazec za 'carinsko skladirawe' 18. Tip na sklad Se zapi{uva eden od slednive tipovi: Tip A, B, C, D ili E. 19. Sklad ili prostorija za ~uvawe (tip E) Se zapi{uva precizno mestoto koe }e se koristi kako carinski sklad, ili, koga baraweto se odnesuva na sklad od tip E, kako prostorija za ~uvawe. 20. Rok za podnesuvawe na popis na stokite Mo`e da se predlo`i rok za podnesuvawe na popis na stokite. 21. Zaguba (kalo) Koga e potrebno se zapi{uvaat podatoci za zagubite (kalo). 22. Smestuvawe na stoka koja ne e vo postapka

Page 337: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifna oznaka Opis Kategorija/carinski postapki

Tarifna oznaka i opis Tamu kade {to e planirano da se koristi zaedni~ko ~uvawe se zapi{uva desetocirena tarifna oznaka, trgovski kvalitet i tehni~kite karakteristiki na stokata. Vo site drugi slu~ai dovolen e trgovskiot i/ili tehni~kiot opis, odnosno dokolku se raboti za smestuvawe na stoka, koje ne e vo postapka, a opfa}a pove}e vidovi na razli~na stoka, vo podrubrikata "tarifna oznaka" se zapi{uva "razno" Vo ovoj slu~aj se opi{uva vidot na stokata koja se ~uva vo podrubrikata'opis'. Kategorija/carinska postapka Vo rubrikata "kategorija/carinska postapka" se zapi{uva soodvetnata {ifra(i): 1= doma{ni zemjodelska stoka 2= doma{ni industriska stoka 3= stranski zemjodelska stoka 4= stranski industriska stoka Se zapi{uva, isto taka, i mo`nata carinskata postapka za stokata. 23. Voobi~aeni formi na rakuvawe Se popolnuva ako se predvideni voobi~aeni formi na rakuvawe. 24. Privremeno iznesuvawe. Cel: Se popolnuva ako e predvideno privremeno iznesuvawe. 25. Dopolnitelni podatoci Se zapi{uvaat site dopolnitelni podatoci koi se smetaat za korisni vo vrska so rubrikite 18 do 24. Dopolnitelen obrazec 'uvoz za oblagoroduvawe' 18. Istovetna stoka Tarifna oznaka Opis

Page 338: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga se planira da se upotrebuva istovetna stoka, se zapi{uva desetocifrenata tarifna oznaka, trgovskiot kvalitet i tehni~kite karakteristiki na istovetnata stoka za da mu se ovozmo`i na carinskiot organ da ja napravi neophodnata sporedba pome|u uvoznata stoka i istovetnata. Predvidenite {ifri za rubrika 12 mo`e da se upotrebuvaat zaradi predlagawe na dopolnitelni sredstva koi mo`at da bidat upotreblivi za ovaa sporedba. Ako istovetnata stoka se nao|a na povisok stepen na proizvodstvo otkolku uvoznata stoka soodvetnite podatoci se zapi{uvaat vo rubrika 21. 19. Prethoden izvoz Koga se planira da se upotrebuva sistem na prethoden izvoz se zapi{uva rokot vo koj stranskata stoka treba da bide stavna vo postapka zemaj}i go vo predvid vremeto potrebno za nabavka i transport do carinskoto podra~je. 20. Pu{tawe vo sloboden promet bez carinska deklaracija? Koga e pobarano dobienite proizvodi ili stoka vo nepromeneta sostojba da se pu{tat vo sloboden promet bez formalnosti, se zapi{uva DA. 21. Dopolnitelni podatoci Se zapi{uvaat site dopolnitelni podatoci koi se smetaat za korisni vo vrska so rubrikite 18 do 20. Dopolnitelen obrazec 'izvoz za oblagoroduvawe' 18. Sistem Koga postoi namera se zapi{uvaat soodvetnite {ifri: 1 = standarden sistem na zamena bez prethoden uvoz 2 = standardni sistem na zamena so prethoden uvoz 19. Zamenuva~ki proizvodi

Page 339: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Tarifna oznaka Opis

Koga se planira da se upotrebuva standarden sistem na zamena (mo`en edinstveno za popravka), se zapi{uvaat desetocifrenata tarifna oznaka, trgovskiot kvalitet i tehni~kite karakteristiki na zamenuva~kite proizvodi za da mu se ovozmo`i na carinskiot organ da ja napravi neophodnata sporedba pome|u stokata za privremen izvoz i zamenuva~kite proizvodi. Predvidenite {ifri za rubrika 12 mo`e da se upotrebuvaat zaradi predlo`uvawe na dopolnitelni sredstva koi mo`at da bidat upotreblivi za ovaa sporedba. 20. ^len 397 stav (2) Koga vidot na operaciite za oblagoroduvawe ne dozvoluva da se utvrdi deka dobienite proizvodi se rezultat od stoka za privremen izvoz, odobrenieto sepak mo`e da se dade vo dobro opravdani slu~ai, pod uslov podnositelot na baraweto da mo`e da ponudi dovolni garancii deka stokata koja se upotrebuva vo operaciite za oblagoroduvawe ja ima istata desetocifrena tarifna oznaka, istiot trgovski kvalitet i istite tehni~ki karakteristiki kako i stokata za privremen izvoz. [ifrite koi se predvideni za rubrika 12 mo`e da se upotrebuvaat zaradi predlo`uvawe na dopolnitelni sredstva, koi mo`at da bidat upotreblivi za ovaa cel. Ako takvo odobrenie se primenuva vo rubrika 20 se zapi{uva 'DA' i se davaat soodvetni podatoci. 21. Dopolnitelni podatoci Se zapi{uvaat site dopolnitelni podatoci koi se smetaat za korisni soglasno rubrikite 18 do 20.

Page 340: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 28 (~len 221)

STOKA SO POGOLEM RIZIK OD IZMAMA

Tarifen broj Opis na stoka Minimalna

koli~ina [ifra na

~uvstvitelnost * Minimalen iznos za poedine~na

čgaracija 1 2 3 4 5

2208 20 2208 30 2208 40 2208 50 2208 60 2208 70

eh 2208 90

Alkohol, alkoholni pijaloci i drugi alkoholni napitoci

5 Hl. 1

2.500 EUR/Hl. ~ist alkohol

2402 10 2402 20 2402 90

Puri, cigarilosi i cigari, od tutun ili od zameni za tutun

35.000 par~iwa 120 EUR/1.000 par~iwa

2710 Nafteni derivati 5 tona 2.000 EUR/ton

220710 Nedenaturiran etil aklohol so sodr`ina na alkohol 80% ili poove}e

3 Hl. 2.500 EUR/Hl. ~ist alkohol

(*) Koga se primenuvaat odredbite od Del 2, Poglavje 2, Oddel 2 , Pododdel 7 (~len 244 - ~len 248) od Uredbata i koga tarifniot broj ne e dovolen za da mo`e bez dilema da se identifikuva stokata od kolona 2, toga{ mora da se upotrebuva {ifra na ~uvstvitelnost od kolona 4 i tarifen broj od kolona 1.

Page 341: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 29 (~len 225)

ODREDBI KOI SE ODNESUVAAT NA OBRAZCITE KOI SE KORISTAT VO TRANZITNA POSTAPKA

So ovoj Prilog se preciziraat karakteristikite na drugite obrazci osven Edinstveniot carinski dokument, a koi se koristat vo tranzitna postapka. 1. Tovarnica 1.1. Obrazcite se pe~atat na hartija pogodna za pi{uvawe, so te`ina od najmalku 40 gr/m2

i dovolno cvrsta da spre~i lesno kinewe ili gu`vawe vo slu~aj na redovna upotreba. Za bojata mo`at da odlu~at onie za koi {to toa se odnesuva.

1.2. Formatot na obrazecot e 210 x 297 mm, so maksimalna tolerancija od 5 mm pomalku i

8 mm pove}e po dol`ina. 2. Potvrda 2.1. Obrazcite se pe~atat na hartija pogodna za pi{uvawe, so te`ina od najmalku 40

gr/m2 i dovolno cvrsta da spre~i lesno kinewe ili gu`vawe vo slu~aj na redovna upotreba. Hartijata e so bela boja.

2.2. Formatot na obrazecot e 148 x 105 mm. 3. Poedine~na garancija 3.1. Obrazcite se pe~atat na hartija bez drvna celuloza pogodna za pi{uvawe i so

te`ina od najmalku 55 gr / m2 . Na podlogata ima pe~ateno isprepletena {ara (guilloche) so crvena boja za otkrivawe na sekoj falsifikat so mehani~ki ili hemiski sredstva. Hartijata e so bela boja.

3.2. Formatot na obrazecot e 148 x 105 mm. 3.3. Na obrazcite se zapi{uva naziv i sedi{te na pe~atnicata ili oznakata so pomo{ na

koja mo`e da se identifikuva, kako i seriskiot identifikacionen broj. 4. Potvrda za op{ta garancija i potvrda za izzemawe na garancija 4.1. Obrascite za potvrda na op{ta garancija i potvrda za izzemawe na garancija, vo

ponatamo{niot tekst "potvrdi", se pe~atat na bela hartija bez drvna celuloza i so te`ina od najmalku 100 gr / m 2. Od dvete strani na podlogata ima pe~atena isprepletena {ara (guilloche) so crvena boja za otkrivawe na sekoj falsifikat so mehani~ki ili hemiski sredstva. Pe~ateweto se vr{i vo:

- zelena boja za potvrdi za op{ta garancija,

- svetlo plava boja za potvrda za izzemawe na garancija.

Page 342: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

4.2. Formatot na obrazecot e 210 x 148 mm. 4.3. Carinskiot organ e odgovoren za pe~ateweto na obrazcite ili davaweto tie da se

otpe~atat. Sekoja potvrda na sebe nosi seriski identifikacionen broj. 5. Zaedni~ki odredbi za Poglavje 2 (Tranzit) 5.1. Obrascite mora da se popolnuvaat so upotreba na ma{ina za pi{uvawe ili so nekoj

drug mehanografski ili sli~en proces. Tovarniot list-spisok na pratki i potvrdata mo`at da se popolnat i so ~itok rakopis; vo toj slu~aj se popolnuvaat so mastilo i pe~atni bukvi.

5.2. Ne smeat da se pravat bilo kakvi bri{ewa ili izmeni. Izmeni se pravat so

precrtuvawe na neto~nite podatoci i, koga e toa potrebno, so dodavawe na to~nite. Sekoja takva izmena se potvrduva so potpis na liceto koe gi napravilo izmenite, i zadol`itelno se overuva od strana na carinskite organi.

Page 343: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 30 (~len 227)

TRANZITNA POSTAPKA

POEDINE^NA GARANCIJA

I. Prevzemawe na obvrska od bankata garant 1. Banka garant (1)......................................................................................................................

so sedi{te (2 )....................................................................................................................................

so ova solidarno i posebno garantira, kaj garanten carinski organ ..............................

do maksimalen iznos od .....................................................................

vo korist na Republika Makedonija, za sekoj iznos na glavniot obvrznik, ponatamo{nite obvrski, izdatoci i nepredvideni izdatoci, no ne i za pari~ni kazni, za koi glavniot obvrznik ( 3)

....................................................................................................................................................................

mo`e da bide ili }e bide odgovoren prema Republika Makedonija za dolg vo vid na uvozni dava~ki, drugi dava~ki i danoci koi se primenuvaat na dolunavedenata stoka stavena vo tranzitna postapka od pojdovniot carinski organ .............................................................. do odredi{niot carinski organ ...................................................................................................... Opis na stoka: ................................................................................................................................... ....................................................................................................................................................................

2. Bankata garant se obvrzuva deka }e izvr{i pla}awe bez odlagawe i bez prigovor na prvoto pismeno barawe od strana na nadle`niot carinski organ, najkasno vo rok od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto za baraniot iznos, osven ako toj ili taa ili bilo koja druga stranka pred istekot na toj rok ne utvrdi deka postapkata e zavr{ena.

Na barawe na bankata garant i od bilo koi pri~ini koi se priznavaat kako va`e~ki, nadle`niot carinski organ mo`e da go prodol`i rokot od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto za pla}awe za rok vo koj toj ili taa e dol`na da go plati baraniot iznos. Tro{ocite nastanati kako rezultat na odobruvawe na toj dopolnitelen rok, osobeno kamatata, moraat da se presmetaat taka {to iznosot da bide ednakov so onoj koj bi bil naplaten pod sli~ni okolnosti soglasno va`e~kite propisi.

Page 344: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

3. Ova prevzemawe na obvrskata va`i od denot na negovoto prifa}awe od strana na garantniot carinski organ. Bankata garant se obvrzuva za pla}awe na bilo koj dolg koj nastanuva za vreme na tranzitnata postapka koja e opfatena so ova prevzemawe na obvrskite i zapo~nala pred po~etokot na va`nost na bilo kakvo ukinuvawe ili otka`uvawe na garancijata, duri i toga{ koga baraweto za pla}awe e podneseno posle toj den.

4. Bankata garant potvrduva deka celata korespondencija i site izvestuvawa i

formalnosti ili postapki koi se odnesuvaat na ova prevzemawe na obvrskata i koi se nasloveni ili sostaveni vo pismena forma na negova adresa }e bidat prifateni kako pravilno dostaveni.

Bankata garant prevzema obvrska deka nema da ja menuva svojata adresa koja ja dala ili, ako mora da ja promeni adresata, odnapred }e go izvesti garantniot carinski organ.

Vo......................................... datum .......................................................................

................................................................................................................................. (Potpis) (4)

II. Prifa}awe od strana na garantniot carinski organ

Garanten carinski organ ................................................................................................................. Datum na prifa}awe na prevzemenata obvrska od strana na garantot..........................

za pokrivawe na tranzitnata operacija, koja se vr{i so tranzitna deklaracija br. ..................................................................... od ................................(5)

.......................................................................................................... (Pe~at i potpis) 1 Naziv na bankata garant 2 Sedi{te 3 Prezime i ime, ili naziv i polna adresa ili sedi{te na glavniot obvrznik 4 Liceto koe go potpi{uva dokumentot mora pred potpi{uvaweto svoera~no da go napi{e slednoto:

"Garancija za iznos od ........ ", iznos naveden so zborovi 5 Popolnuva garanten carinski organ

Page 345: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 31 (~len 228)

TRANZITNA POSTAPKA

POEDINE^NA GARANCIJA VO OBLIK NA VAU^ERI

I. Prevzemawe na obvrska od garantot 1. Bankata garant (1)......................................................................................................................

so sedi{te (2 )....................................................................................................................................

so ova solidarno i posebno garantira, kaj garanten carinski organ .................................. vo korist na Republika Makedonija, za sekoj iznos na glavniot obvrznik, ponatamo{nite obvrski, izdatoci i nepredvideni izdatoci, no ne i za pari~ni kazni, za koi glavniot obvrznik mo`e da bide ili }e bide odgovoren prema Republika Makedonija za dolg vo vid na uvozni dava~ki, drugi dava~ki i danoci koi se primenuvaat na dolunavedenata stoka stavena vo tranzitna postapka, a vo pogled na koja bankata garant prevzema obvrska da izdade vau~eri na poedine~na garancija do maksimalen iznos od 7.000 EVRA vo denarska protivrednost po vau~er.

2. Bankata garant se obvrzuva deka }e izvr{i pla}awe bez odlagawe i bez prigovor, na

prvoto pismeno barawe od strana na nadle`niot carinski organ, najkasno vo rok od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto za baraniot iznos do 7.000 EVRA vo denarska protivrednost po vau~er na poedine~na garancija, osven ako toa lice ili bilo koe drugo zasegnato lice pred istekot na rokot mo`e da se uveri deka postapkata e zavr{ena.

Na barawe na bankata garant i od bilo koi pri~ini koi se priznavaat kako va`e~ki, nadle`niot carinski organ mo`e da go prodol`i rokot od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto za pla}awe za rok vo koj toj ili taa e dol`na da go plati baraniot iznos. Tro{ocite nastanati kako rezultat na odobruvawe na toj dopolnitelen rok, osobeno kamatata, moraat da se presmetaat taka {to iznosot da bide ednakov so onoj koj bi bil naplaten pod sli~ni okolnosti soglasno va`e~kite propisi.

3. Ova prevzemawe na obvrskata va`i od denot na nejzinoto prifa}awe od strana na

garantniot carinski organ. Bankata garant se obvrzuva za pla}awe na bilo koj dolg koj nastanuva za vreme na tranzitnata postapka koja e opfatena so ova prevzemawe na obvrskata i zapo~nala pred po~etokot na va`nost na bilo kakvo ukinuvawe ili otka`uvawe na garancijata, duri i toga{ koga baraweto za pla}awe e podneseno posle toj den.

Page 346: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

4. Bankata garant potvrduva deka celata korespondencija i site izvestuvawa i formalnosti ili postapki koi se odnesuvaat na ova prevzemawe na obvrskata i koi se nasloveni ili sostaveni vo pismena forma na negova adresa }e bidat prifateni kako pravilno dostaveni.

Bankata garant prevzema obvrska deka nema da ja menuva svojata adresa koja ja dala ili, ako mora da ja promeni adresata, odnapred }e go izvesti garantniot carinski organ.

Vo......................................... datum .......................................................................

................................................................................................................................. (Potpis) (3)

II. Prifa}awe od strana na garantniot carinski organ

Garanten carinski organ ................................................................................................................. Datum na prifa}awe na prevzemenata obvrska od strana na garantot..........................

.......................................................................................................... (Pe~at i potpis) 1 Naziv na bankata garant 2 Sedi{te 3 Liceto koe go potpi{uva dokumentot mora pred potpi{uvaweto svoera~no da go napi{e slednoto: "Va`i

kako vau~er za garancija"

Page 347: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 32 (~len 228) VAU^ER NA POEDINE^NA GARANCIJA

(Predna strana) TC 32 - VAU^ER NA POEDINE^NA GARANCIJA A 000 000 izdaden od ................................................................................................................................................

..................................................................................................................................................................... (naziv i sedi{te na bankata garant)

(prifa}awe na obvrska od garantot na den ..................................................................................... od strana na garantniot carinski organ ......................................................................................) __________________________________________________________________________________ Ovoj vau~er, izdaden na den .......................................... e va`e~ki za iznos do 7.000 EVRA, vo denarska protivvrednost, za tranzitna operacija koja e zapo~nata najdocna ..................................................................................................................................................................... vo pogled na koja glaven obvrznik e ................................................................................................... .....................................................................................................................................................................

(Ime/naziv i adresa/sedi{te) ....................................................................... ...................................................................... (Potpis na glavniot obvrznik)1 (Potpis i pe~at na garantot )

1 Potpisot ne e zadol`itelen

Page 348: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(Zadna strana)

Se popolnuva od strana na pojdovniot carinskiot organ

Sprovedena vrz osnova na tranziten dokument evidentiran na den ____________________ pod broj _____________________ od strana na carinskata ispostava _______________________ ____________________ ___________________________ (Slu`ben pe~at) (Potpis)

Page 349: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 33 (~len 231)

OBJASNUVA^KI ZABELE[KI VO VRSKA SO TOVARNICATA

POGLAVJE 1 Op{to

1. Definicija

Tovarnicata e dokument koj gi ima karakteristikite opi{ani vo ovoj prilog.

2. Obrazec na tovarnica 2.1. Samo prednata strana od obrazecot mo`e da se upotrebuva kako tovarnica. 2.2. Tovarnicata sodr`i:

a) naslov “tovarnica”; b) rubrika 70h55 milimetri, podelena na goren del 70h15 milimetri i

dolniot del 70h40 milimetri; v) koloni so slednite naslovi i so sledniot redosled:

- reden broj, - oznaki, broevi, broj i vid na pakuvawa, opis na stoka, - zemja na poa|awe / izvoz, - bruto masa vo kilogrami, - rezervirano za slu`beni zabele{ki.

Korisnicite mo`at {irinata na kolonata da ja opredelat spored nivnite potrebi. Me”utoa kolonata naslovena “rezervirano za slu`beni zabele{ki” mora sekoga{ da bide {iroka najmalku 30 milimetri. Korisnicite isto taka mo`at sami da odlu~at kako ke gi koristat drugite prostori od onie navedeni vo to~kite (a), (b) i (v).

2.3. Horizontalna linija mora da se povle~e vedna{ pod poslednata stavka, a neiskoristeniot prostor mora da se precrta kako bi se spre~ile dopolnitelni dodavawa.

POGLAVJE 2

Podatoci koi se vnesuvaat vo razli~ni naslovi

1. Rubrika 1.1. Goren del

Koga tovarnicata ja pridru`uva tranzitnata deklaracija, glavniot obvrznik, mora da vnese TMK vo gorniot del na rubrikata.

1.2. Goren del Podatocite navedeni vo to~ka 4 od Poglavje 3 na ovoj Prilog mora da bidat vneseni vo ovoj del od rubrikata.

2. Koloni 2.1. Seriski broj

Sekoja stavka navedena vo tovarnicata mora da bide postavena do seriskiot broj.

2.2. Oznaki, broevi, broj i vid na pakuvawe, opis na stoka. Se davaat potrebni podatoci soglasno propisot od ~len 72 od Carinskiot zakon.

Page 350: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Koga tovarnicata pridru`uva edna tranzitna deklaracija, listot mora da sodr`i podatoci koi se vneseni vo rubrikite: 31 (Pakuvawe i opis na stoka), 40 (Zbirna deklaracija / prethoden dokument), 44 (Dopolnitelni informacii, prilo`eni dokumenti, potvrdi i odobrenija), i kade {to e potrebno, 33 (Tarifna oznaka) i 38 (Neto masa (kg)) od tranzitnata deklaracija.

2.3. Zemja na poa|awe / izvoz Se zapi{uva imeto na zemjata od koja stokata se ispra}a / izvezuva.

2.4. Bruto masa (kg) Se vnesuvaat podatoci vpi{ani vo rubrika 35 od Edinstveniot carinski dokument(soglasno propisot od ~len 72 od Carinskiot zakon).

POGLAVJE 3

Upotreba na tovarnica

1. Kon tranzitnata deklaracija se prilo`uvaat ili samo tovarnica ili samo eden ili pove}e dopolnitelni listi prika~eni kon nea.

2. Koga se koristi tovarnica, rubrikite 15 (Zemja na poa|awe / izvoz), 32 (broj na naimenuvanie), 33 (tarifna oznaka), 35 (bruto masa (kg)), 38 (neto masa (kg)), 40 (zbirna deklaracija / prethoden dokument), i koga e potrebno, 44 (dopolnitelna informacija, izdadeni dokumenti, uverenija i odobrenija) od tranzitnata deklaracija mora da bide precrtana, i rubrika 31 (pakuvawe i opis na stoka) mo`e da ne bide upotrebena za zapi{uvawe na oznaki, broevi, broj i vid na pakuvawe ili opis na stoka. Povikuvaweto na seriskiot broj i simbolot na sekoj razli~en tovaren list treba da bide vmetnat vo rubrika 31 (pakuvawe i opis na stoka) od tranzitnata deklaracija.

3. Tovarnica mora da se izdade vo ist broj na primeroci kako i obrazecot na koj se odnesuva. Eden primerok od tovarnicata se podnesuva kaj pojdovniot carinski organ, koga tranzitnata deklaracija e izgotvena so upotreba na sistemot za elektronska obrabotka na podatoci, a podatocite od tovarnicata se ~uvaat vo sistemot na toj carinski organ. Vo sprotivno se podnesuvaat najmalku 3 primeroci od tovarnicata.

4. Koga tranzitnata deklaracija e registrirana, tovarnicata mora da dobie ist registarski broj kako i obrazecot za koj se odnesuva. Ovoj broj se vnesuva so upotreba na pe~at, koj {to go sodr`i imeto na pojdovniot carinski organ, ili pak se vnesuva ra~no. Ako brojot se vnesuva ra~no, mora da bide zaveren so slu`ben pe~at na pojdovniot carinski organ. Carinskiot slu`benik kaj pojdovniot organ ne e obvrzan da gi potpi{e obrascite.

5. Koga nekolku tovarnici se prilo`eni kon eden obrazec za postapka na tranzit, listite mora da sodr`at seriski broj odreden od strana na glavniot obvrznik, a brojot na prilo`enite tovarnici mora da bide vnesen vo rubrikata 4 (tovarnici) od dadeniot dokument.

Page 351: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 34 (~len 231)

TOVARNICA

(Potpis)

TOVARNICA

reden broj

Oznaki, broevi, broevi i vid na pakuvawe; opis na stoka

Zemja na poa”awe/ izvoz

Bruto te`ina (kg)

Rezervirano za slu`beni zabele{ki

Page 352: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 35 (~len 235)

KARAKTERISTIKI NA PLOMBITE

Plombite od ~len 235 od ovaa Uredba treba da gi imaat najmalku slednite karakteristiki i treba da go ispolnuvaat sledniot tehni~ki opis: (a) Osnovni karakteristiki: Plombite mora:

1. da ostanat sigurni vo redovnata upotreba; 2. lesno da se proveruvaat i prepoznavaat; 3. da se izraboteni na na~in koj {to ovozmo`uva sekoe kr{ewe ili

otstranuvawe da ostava tragi vidlivi so golo oko; 4. da se napraveni za ednokratna upotreba ili, ako se nameneti za

pove}ekratna upotreba, da bidat izraboteni na na~in koj {to ovozmo`uva pri sekoja povtorna upotreba da se dodadat specifi~nite identifikaciski oznaki;

5. da nosat identifikaciska oznaka.

(b) Tehni~ki opis:

1. oblikot i dimenziite na plombata mo`at da variraat zavisno od upotrebeniot na~in na plombirawe, no dimenziite moraat da bidat takvi {to }e osiguraat lesno ~itawe na identifikaciskite oznaki;

2. identifikaciskite oznaki na plombite mora da bide taka napraveni da e nevozmo`no da se falsifikuvaat i da ne se ednostavni za povtorna izrabotka;

3. koristeniot materijal mora da bide otporen na slu~ajno kr{ewe i takov da spre~uva nezabele`livo falsifikuvawe ili povtorna upotreba.

Page 353: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 36 (~len 240)

TC 11 – POTVRDA Odredi{en carinski organ …………………………………………………............... so ova potvrduva deka dokumentot TMK--------------------------------- zaveden na den …………………………………….. pod broj ………………………. kaj pojdovniot carinskiot organ ………………………….................. e podnesen. Vo …………………….. na ………………….. ………………………………………………….. (Potpis) ______________________

Slu`ben

pe~at

Page 354: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 37 (~len 257 )

KRITERIUMI KOI SE ODNESUVAAT NA ^LEN 257 I 258 OD OVAA UREDBA

Kriterium Zabele{ki

1. Dovolno iskustvo

Dokaz za poseduvawe na dovolno iskustvo e pravilnata upotreba na tranzitnata postapka, vo svojstvo na glaven obvrznik, vo tekot na eden od narednite periodi, pred baraweto za namaluvawe: - edna godina, za primena na ~len 257 (2)(a)i ~len 258 (1), - dve godini za primena na ~len 257 (2)(b) i ~len 258 (2) (a) - tri godini za primena na ~len 257 (3) i ~len 258 (2) (b) Ovie periodi se namaluvaat za edna godina za podnositelite na barawa, koi podnesuvaat tranzitni deklaracii so upotreba na elektronska obrabotka na podatoci

2. Visok stepen na sorabotka so carinskite organi

Glavniot obvrznik postignuva visok stepen na sorabotka so carinskite organi taka {to vo upravuvaweto so svoite operacii vgraduva posebni merki so koi im se ovozmo`uva na navedenite organi polesno vr{ewe na kontrola i za{tita na opfatenite interesi. Takvite merki mo`at, me|u drugoto, da se odnesuvaat na: - posebni postapki na popolnuvawe na tranzitnite

deklaracii (osobeno postapkite za obrabotka na podatoci), ili

- sodr`inata na takvite deklaracii, kade glavniot obvrznik dava dopolnitelni podatoci, duri i ako toa ne e zadol`itelno, ili

- na~in na zavr{uvawe na formalnostite za stavawe na stokata vo postapka (na pr. glavniot obvrznik sekoga{ podnesuva svoi deklaracii kaj ist carinski organ).

3. Vodewe na transportni operacii

Glavniot obvrznik, poka`uva deka gi vodi transportnite operacii me|u drugoto: (a) so toa {to sam vr{i transportni operacii i primenuva

visoki standardi na sigurnost , ili (b) upotrebuva prevoznik so koj ima dolgogodi{na sorabotka i

koja dava usluga koja gi zadovoluva visokite standardi na sigurnost, ili

(v) so anga`irawe na posrednik koj e dogovorno povrzan so prevoznikot, koj dava usluga koja gi zadovoluva visokite standardi na sigurnost.

4. Dovolno finansiski sredstva za pokrivawe na obvrskite

Glavniot obvrznik poka`uva deka poseduva dovolno finansiski sredstva za pokrivawe na svoite obvrski so toa {to na Centralnata uprava i dostavuva dokaz za raspolo`ivite sredstva za pla}awe na carinskiot dolg, koj verojatno }e nastane vo vrska so odredena stoka.

Page 355: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 38 (~len 259)

OP[TA GARANCIJA

I. Prevzemawe na obvrska od strana na garantot 1. Banka garant (1)......................................................................................................................

so sedi{te (2)....................................................................................................................................

so ova solidarno i posebno garantira, kaj garanten carinski organ ..............................

do maksimalen iznos od ..................................................................... {to pretstavuva 100% / 50% / 30% (3) od odredeniot iznos,

vo korist na Republika Makedonija, za sekoj iznos na glavniot obvrznik, ponatamo{nite obvrski, izdatoci i nepredvideni izdatoci, no ne i za pari~ni kazni, za koi glavniot obvrznik(4),

....................................................................................................................................................................

mo`e da bide ili }e bide odgovoren sprema Republika Makedonija za dolg vo vid na uvozni dava~ki, drugi dava~ki i danoci koi se odnesuvat na stoka stavena vo tranzitna postapka.

2. Bankata garant se obvrzuva deka }e izvr{i pla}awe na baraniot iznos do visina na gorenavedeniot maksimalen iznos bez odlagawe i bez prigovor na prvoto pismeno barawe od strana na nadle`niot carinski organ, i bez mo`nost za odlo`uvawe na pla}aweto na baraniot iznos podolgo od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto, osven ako toj ili taa ili bilo koja druga stranka pred istekot na toj rok ne utvrdi deka postapkata e zavr{ena.

Na barawe na bankata garant i od bilo koi pri~ini koi se priznavaat kako va`e~ki, nadle`niot carinski organ mo`e da go prodol`i rokot od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto za pla}awe za rok vo koj toj ili taa e dol`na da go plati baraniot iznos. Tro{ocite nastanati kako rezultat na odobruvawe na toj dopolnitelen rok, osobeno kamatata, moraat da se presmetaat taka {to iznosot da bide ednakov so onoj koj bi bil naplaten pod sli~ni okolnosti soglasno va`e~kite propisi.

Ovoj iznos mo`e da ne se namali za bilo koj iznos koj e ve}e platen pod uslovi na ova obvrzuvawe, osven ako bankata garant e povikana da go plati dolgot koj ke se pojavi za vreme na tranzitnata postapka koja e zapo~nata pred da go dobie prethodno barawe za pla}awe ili vo rok od 30 dena po toa.

Page 356: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

3. Ova prevzemawe na obvrskata va`i od denot na negovoto prifa}awe od strana na

garantniot carinski organ. Bankata garant se obvrzuva za pla}awe na bilo koj dolg koj nastanuva za vreme na tranzitnata postapka koja e opfatena so ova prevzemawe na obvrskata i zapo~nala pred po~etokot na va`nost na bilo kakvo ukinuvawe ili otka`uvawe na garancijata, duri i toga{ koga baraweto za pla}awe e podneseno posle toj den.

4. Bankata garant potvrduva deka celata korespondencija i site izvestuvawa i

formalnosti ili postapki koi se odnesuvaat na ova prevzemawe na obvrskata i koi se nasloveni ili sostaveni vo pismena forma na negova adresa }e bidat prifateni kako pravilno dostaveni.

Bankata garant prevzema obvrska deka nema da ja menuva svojata adresa koja ja dala ili, ako mora da ja promeni adresata, odnapred }e go izvesti garantniot carinski organ.

Vo......................................... datum .......................................................................

................................................................................................................................. (Potpis) (5)

II. Prifa}awe od strana na garantniot carinski organ

Garanten carinski organ ................................................................................................................. Prevzemeni obvrska od garantot na den____________________________

.......................................................................................................... (Pe~at i potpis) (1) Naziv na banka garant. (2) Sedi{te. (3) Precrtajte go toa {to ne se primenuva. (4) Prezime i ime, ili naziv i polna adresa ili sedi{te na glavniot obvrznik. (5) Liceto koe go potpi{uva dokumentot mora pred potpi{uvaweto svoera~no da go napi{e slednoto:

"Garancija za iznos od ........ ", iznos naveden so zborovi

Page 357: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 39 (~len 260)

TC 31 – POTVRDA ZA OP[TA GARANCIJA

(predna strana)

1. Va`nost do Den Mesec Godina 2. Broj

3. Glaven obvrznik (prezime i ime ili naziv i polna adresa ili sedi{te )

4. Banka-garant (naziv i sedi{te )

5. Garanten carinski organ (naziv i sedi{te)

6. Iznos so broevi so bukvi

7. Garantniot carinski organ potvrduva deka gore navedeniot glaven obvrznik obezbedil op{ta garancija koja va`i za tranzitnite operacii na carinskoto podra~je na Republika Makedonija

8. Posebni zabele{ki

9. Period na va`nost prodol`en do: Den Mesec Godina vklu~uvaj}i

Sostaveno vo ...................na ..................

(mesto) (datum) (Potpis i pe~at na garantniot carinski organ)

Sostaveno vo ................ na .............. (mesto) (datum)

(Potpis i pe~at na garantniot carinski organ)

Page 358: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

10. Lice ovlasteno za potpi{uvawe na tranzitnata deklaracija vo ime na glavniot obvrznik

(pozadina)

11. Prezime, ime i potpis na ovlastenoto lice

12. Potpis na glavniot obvrznik1

11. Prezime, ime i potpis na ovlastenoto lice

12. Potpis na glavniot obvrznik 1

1 Koga glavniot obvrznik e pravno lice, liceto ~ij potpis se pojavuva vo poleto 12 mora da go dodade i svoeto prezime, ime i pozicija. ____________________________________________________________________________________________________________

Page 359: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 40 (~len 260)

TC 33 - POTVRDA ZA IZZEMAWE NA GARANCIJA

(predna strana)

1. Va`i do Den Mesec Godina 2. Broj

3. Glaven obvrznik (prezime i ime ili naziv i polna adresa ili sedi{te )

4. Garanten carinski organ (naziv i sedi{te )

5. Iznos so brojki so bukvi

6. Garantniot carinski organ so ova potvrduva deka na gorenavedeniot glaven obvrznik mu e odobreno izzemawe od garancija vo vrska so tranzitnata operacija preku carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

7. Posebni zabele{ki

8. Period na va`nost: Den Mesec Godina vklu~uvajki

Vođ....................... na.................. (mesto) (datum) (Potpis i pe~at na garantniot carinski organ)

Sostaveno vo.............. na.................. (mesto) (datum)

(Potpis i pe~at na garantniot carinski organ)

Page 360: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

9. Lice ovlasteno za potpi{uvawe na tranzitna deklaracija vo ime na glavniot obvrznik

(zadna strana)

10. Prezime, ime i primerok na potpis od ovlasteno

lice

11. Potpis na glavniot obvrznik1

10. Prezime, ime i primerok

na potpis od ovlasteno

lice

11. Potpis na glavniot obvrznik1

1 Koga glavniot obvrznik e pravno lice, liceto ~ij potpis se pojavuva vo rubrikata 11 mora da go dade i svoeto prezime, ime i pozicija

Page 361: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 41 (~len 260)

OBJASNUVAWE VO VRSKA SO POTVRDITE ZA OP[TA GARANCIJA I POTVRDITE ZA IZZEMAWE OD GARANCIJA

1. Podatoci koi se vpi{uvaat na prednata strana na potvrdata

Po izdavaweto, ne se vr{i bilo kakva izmena, dopolnuvawe ili bri{ewe na zabele{kite navedeni vo rubrikite od 1 do 8 od potvrdata za op{ta garancija ili rubrikite od 1 do 7 od potvrdata za izzemawe od garancijata.

1.1. Zaverka 1.1.1. Koga op{tata garancija ne mo`e da se koristi za stokata navedena vo Prilog

28, vo rubrikata 8 od potvrdata se vpi{uva:"Ograni~eno va`ewe".

1.1.2. Koga glavniot obvrznik ja prevzel obvrskata deka site negovi tranzitni deklaracii se podnesuvaat kaj odreden pojdoven carinski organ, nazivot na carinskiot organ mora so golemi bukvi da se vpi{e vo rubrika 8 od potvrdata za op{ta garancija ili vo rubrika 7 od potvrdata za izzemawe od garancijata, vo zavisnost od slu~ajot.

1.2. Zaverka na potvrdata vo slu~aj na prodol`uvawe na nejzinoto va`ewe.

Koga rokot na va`ewe na potvrdite e prodol`en garantniot carinski organ mora da ja zaveri rubrikata 9 od potvrdata na op{ta garancija ili rubrikata 8 od potvrdata za izzemawe na garancija, vo zavisnost od slu~ajot.

2. Podatocite koi se naveduvaat na zadnata strana na potvrdata. Lica

ovlasteni za potpi{uvawe na tranzitni deklaracii

2.1. Koga potvrdata e izdadena, ili vo bilo koe vreme vo tekot na nejzinata va`nost, glavniot obvrznik mora na pozadinata da gi navede imiwata na licata koi se ovlasteni za potpi{uvawe na tranzitni deklaracii. Sekoe takvo vnesuvawe mora da sodr`ižprezime i ime na ovlasteno lica i negov potpis i sekoj mora da bide potpi{an od strana na glavniot obvrznik. Glavniot obvrznik ima mo`nost da gi precrta site rubriki koi ne saka da gi upotrebuva.

2.2. Glavniot obvrznik mo`e vo bilo koe vreme da go povle~e takvoto ovlastuvawe.

2.3. Sekoe lice ~ie ime e navedeno na zadnata strana na potvrdata od ovoj vid, a koja se podnesuva kaj pojdovniot carinski organ, pretstavuva ovlasten zastapnik na glavniot obvrznik.

Page 362: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Boja: crno na zeleno

PRILOG 42(~len 281 i 296)

NALEPNICA

Page 363: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 43 (~len 310)

@OLTA NALEPNICA

STRANSKA STOKA

23 m

m

49 mm

Boja: crni bukvi na `olta pozadina

Page 364: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 44 (~len 314 i 315)

EKONOMSKI USLOVI A) Op{ti odredbi Ovoj prilog detalno gi objasnuva kriteriumite za ekonomskite uslovi

koi se primenuvaat za postapkata na uvoz za oblagoroduvawe.

B) Detalni kriteriumi za ekonomskite uslovi koi se primenuvaat za postapkata na uvoz za oblagoroduvawe

[ifri i detalni kriteriumi

10. Neraspolagawe so stoka proizvedena vo Republika Makedonija koja ima ista desetocifrena tarifna oznaka so ednakov trgovski kvalitet i ima isti tehni~ki karakteristiki (sporedbena stoka) kako i uvoznata stoka navedena vo baraweto. Neraspolagaweto opfa}a celosno otsustvo na doma{no proizvodstvo od sporedbenata stoka, neraspolagawe so dovolna koli~ina od taa stoka zaradi izvr{uvawe na predvidenite operacii za oblagoroduvawe ili faktot deka sporedbenata doma{na stoka ne mo`e da bide dostapna na podnositelot na baraweto vo vreme koga predlo`enite komercijalni raboti treba da se izvr{uvaat, i pokraj toa {to blagovremeno e podneseno barawe.

11. Iako e na raspolagawe, sporedbenata stoka ne mo`e da se upotrebuva bidejki nejzinata cena mo`e da napravi predlo`enite komercijalni raboti da bidat ekonomski neisplatlivi.

Pri utvrduvaweto dali cenata na sporedbenata stoka proizvedena vo

Republika Makedonija mo`e da napravi predlo`enite komercijalni raboti da bidat ekonomski neisplatlivi, }e bide neophodno da se zeme predvid vlijanieto koe upotrebata na doma{na proizvedena stoka go ima na cenata na dobienite proizvodi od {to proizleguva vlijanieto na pobaruva~kata na proizvodite na stranskiot pazar, imajki vo predvid :

- sporedbata me|u, cenata na stokata uvezena za oblagoroduvawe bez pla}awe na dava~kite i cenata na doma{nata sporedbena stoka od koja se odbieni ili se odbivaat site vnatre{i dava~ki pri izvoz, vklu~uvaj}i gi i site vra}awa na sredstva, isplateni vo ramkite na merkite na trgovskata politika,

- cenata koja dobienite proizvodi ja postignuvaat na stranskiot pazar, a koja e utvrdena vrz osnova na trgovskata korespondencija ili drugi podatoci.

12. Sporedbenata stoka ne odgovara na precizno postavenite barawa na stranskiot kupuva~ na dobienite proizvodi ili dobienite proizvodi mora

Page 365: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

da bidat dobieni od uvozna stoka poradi po~ituvawe na odredbite koi se odnesuvaat na za{titata na pravata od industriska ili trgovska sopstvenost (dogovorni obvrski). 30. Se odnesuvaat na:

1. operacii koi vklu~uvaat uvozna stoka od nekomercijalen vid; 2. operacii koi se izvr{uvaat soglasno dogovor za lon- rabota; 3. voobi~aeni formi na rakuvawe soglasno ~len 340 od ovaa Uredba; 4. popravka; 5. operacii na oblagoroduvawe vo dobienite proizvodi, koi se dobieni

vrz osnova na prethodno odobrenie za uvoz za oblagoroduvawe, za ~ie davawe bilo potrebno da se proverat ekonomskite uslovi;

6. vkupnata vrednost na uvozna stoka po podnositel na barawe i po kalendarska godina za sekoja desetocifrena tarifna oznaka ne nadminuva iznos od 10.000 EVRA vo denarska protivvrednost .

99. Podnositelot na baraweto misli deka ekonomskite uslovi se ispolneti od pri~ini razli~ni od onie koi ne se navedeni so prethodnite {ifri. Pri~inite mora da bidat navedeni vo negovoto barawe.

Page 366: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1

PRILOG 45 (~len 320)

LISTA NA DOBIENI PROIZVODI KOI PODLE@AT NA UVOZNI DAVA^KI SOODVETNI ZA NIV

(^len 360)

Opis na sporednite dobieni proizvodi Operacii na oblagoroduvawe

od koi tie nastanuvaat (1) (2) Otpadok,ostatok,talog,strugotini ili drugi

ostatoci Kakva bilo obrabotka ili

prerabotka

Page 367: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 46 (~len 324)

PRENESUVAWE NA STOKA ILI PROIZVODI VO RAMKITE NA POSTAPKATA OD EDEN IMATEL NA DRUG

A. Redovna postapka (tri lista od ECD)

1. Koga stokata ili proizvodite se prenesuvaat od eden imatel na drug bez zavr{uvawe na postapkata, obrazecot propi{an soglasno ~lenovite 116 do 122 od Uredbata se popolnuva na listovite 1, 4 i na dopolnitelniot ideti~en list na listot 1.

2. Pred da se izvr{i prenesuvaweto, nadzorniot carinski organ pod ~ija nadle`nost e prviot imatel se izvestuva za predlo`enoto prenesuvawe, na na~in koj {to toj organ go odreduva, so cel da se ovozmo`at site proverki koi se smetaat za neophodni.

3. Dopolnitelnitelniot list 1 go zadr`uva prviot imatel (ispra}a~ na stokata ili proizvodite), a listot 1 go ispra}a na negoviot nadzoren organ.

4. Listot 4 gi pridru`uva stokite ili proizvodite i se zadr`uva od vtoriot imatel.

5. Nadzorniot carinski organ na prviot imatel go ispra}a listot 1 na nadzorniot carinski organ na vtoriot imatel.

6. Vtoriot imatel }e izdade potvrda na prviot imatel za stokata ili proizvodite koi se prenesuvaat, so nazna~uvawe na datumot na nejzinoto zapi{uvawe vo evidencijata (prifa}awe na carinska deklaracija vo pismena forma vo slu~aj na privremen uvoz), koja prviot imatel }e ja zadr`i.

B. Poednostaveni postapki: I. Upotreba na dva primeroka od ECD

1. Koga stokata ili proizvodite se prenesuvaat od eden imatel na drug bez zavr{uvawe na postapkata se popolnuvaat edinstveno listovite 1 i 4 na dokumentot soglasno stav 1 od Oddel A.

2. Za da mu se ovozmo`i izvr{uvawe na site kontroli koi se smetaat za potrebni, pred da bide izvr{en prenosot na stokata ili proizvodite, se izvestuva nadzorniot carinski organ za namerata za prenesuvawe na na~in na koj }e se dogovorat.

3. Prviot imatel (ispra}a~ na stokata ili proizvodite) go zadr`uva listot 1.

4. Listot 4 mo`e da ja pridru`uva stokata ili proizvodite i se zadr`uva od strana na vtoriot imatel.

5. Se primenuva stavot 6 od Oddelot A.

II. Upotreba na drugi metodi namesto ECD koga treba da se obezbedat neophodni podatoci:

- obrabotka na podatoci, - komercijalen ili administrativen dokument, ili - bilo koj drug dokument.

Page 368: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Dodatok

Koga se upotrebuvaat listovi od ECD, navedenive rubriki moraat da gi sodr`at slednive podatoci: 2. Ispra}a~: se zapi{uva nazivot i sedi{teto na prviot imatel na odobrenie, nazivot i

sedi{teto na negoviot nadzoren carinski organ, po {to sledi brojot na odobrenieto i carinskiot organ koj go izdal.

3. Obrasci: se zapi{uva redniot broj na setot od obrazecot vo ramki na vkupniot broj na

upotrebeni setovi. Koga deklaracijata se odnesuva na edno naimenovanie (t.e. koga e potrebno da se popolni

samo rubrikata 'Opis na stoka'), rubrikata 3 se ostava prazna, a vo rubrikata 5 se zapi{uva brojot 1.

5. Naimenuvanija: se zapi{uva vkupniot broj na deklarirani naimenuvanija vo site obrasci

ili dopolnitelni obrasci koi se upotrebeni. Brojot na naimenuvanija e ednakov na brojot na rubrikite 'Opis na stoka' koi treba da se popolnat.

8. Prima~: se zapi{uva imeto na vtoriot imatel, nazivot i sedi{teto na negoviot nadzoren

carinski organ i adresata kade stokata ili proizvodite treba da se ~uvaat ili smestat, upotrebat ili obrabotat po {to sledi brojot na odobrenieto i carinskiot organ koj go izdal.

31. Pakuvaw, i opis na stoka; oznaki i broevi - kontejner - broj i vid: se zapi{uva oznakata,

(identifikacioni) broevi, broj i vid na pakuvawe ili vo slu~aj na nespakuvana stoka, brojot na stokata opfatena so deklaracijata ili tamu kade {to e soodvetno zabele{ka "refus" kako i podatoci potrebni za nivna identifikacija.

Stokata treba da se opi{e so upotreba na nejziniot voobi~aen trgovski opis, dovolno

detalen da ovozmo`i stokata da bide identifikuvana. Koga se upotrebuva kontejner, vo rubrikata treba da se navede i identifikacioniot znak na kontejnerot.

32. Reden broj na naimenuvanie: se zapi{uva redniot broj na predmetnoto naimenuvanie vo

ramki na vkupniot broj na deklarirani naimenuvanija vo upotrebenite obrasci ili dopolnitelni obrasci, na na~in kako {to e definirano vo rubrika 5.

Koga deklaracijata se odnesuva na edno naimenuvanie, carinskiot organ mo`e da odredi

ni{to da ne se zapi{uva vo taa rubrika. 33. Tarifna oznaka: se zapi{uva tarifnata oznaka za predmetnoto naimenuvanie. 1 35. Bruto masa: koga toa e potrebno, se zapi{uva bruto masata vo kilogrami za stokata

opi{ana vo soodvetnata rubrika 31. Bruto masata e vkupnata masa na stokata so celoto nejzino pakuvawe, isklu~uvaj}i gi kontejnerite i drugata transportna oprema.

38. Neto masa: se zapi{uva neto masata vo kilogrami za stokata opi{ana vo soodvetnata

rubrika 31. Neto masata e masata na stokata bez ambala`a. 1 Rubrikata ne e zadol`itelna vo slu~aj na postapka na carinsko skladirawe

Page 369: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

41. Koli~ina vo edinica mera: koga toa e potrebno, se zapi{uva koli~inata vo edinica mera propi{ana vo Carinskata tarifa.

44. Dopolnitelni informacii;prilo`eni dokumenti, potvrdi i odobrenija: se zapi{uva

datumot na prvo stavawe vo postapka i "PRENESUVAWE" so golemi bukvi i se dodava edna od slednite oznaki:

- 'CS' (carinsko skladirawe); - 'UO/O' (uvoz za oblagoroduvawe/sistem na odlo`eno pla}awe)

- 'PCK' (prerabotka pod carinska kontrola)

- 'PU' (privremen uvoz)

Koga uvoznata stoka podle`i na odredeni merki na trgovska politika i koga tie merki se seu{te primenlivi vo momentot na prenesuvaweto , se dodavaat zborovite "Trgovska politika".

47. Presmetka na dava~ki: se zapi{uva osnova za presmetka na uvozni dava~ki (carinska vrednost, koli~ina ili drugo). 54. Mesto i datum: ime i prezime i potpis na deklarantot /zastapnikot: liceto navedeno vo

rubrika 2 se potpi{uva svoera~no po {to se zapi{uva negovoto ime. Koga strankata e pravno lice, liceto koe go potpi{uva obrazecot treba da ja navede svojata funkcija po potpisot i imeto.

Page 370: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 47 (~len 326) Popis na stoka stavena vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe so sistem na odlo`eno pla}awe

(~len 326) Dobieni proizvodi na zaliha:

A B V G Opis na stokata Koli~ina Normativ Upotrebena uvozna stoka

Vkupno

Sporedni dobieni proizvodi na zaliha:

D \ E @ Opis na izvezenata

stoka itn. Koli~ina na izvezeni

dobieni proizvodi od kolona 9 od listot za presmetka

Normativ Koli~ina na sporedni dobieni proizvodi

Prenesena koli~ina od prethpoden period: Za naredniot period

Z Y I J

Opis na stoka na zaliha Koli~ina na dobieni proizvodi od kolona B

Normativ Koli~ina na sporedni dobieni proizvodi

Vkupno

Vkupna koli~ina na sporedni dobieni proizvodi @ + J

Uvozna stoka:

Sostojba od Kolona 6 - kolona G - kolona (@ + J) Vkupno

Page 371: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 48 (~len 326) UVOZ ZA OBLAGORODUVAWE -

LIST ZA PRESMETKA Period Imatel na odobreie Dano~en broj Broj na odobrenie Tarifna oznaka Opis na stokata

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Datum Vid na

deklara- cija

Broj na

deklara-

cija

Broj na faktura

Uvozni dava~ki

Uvezena ili razdol`ena

koli~ina

Dava~ki po

edinica na uvozna

stoka

Opis na dobieni

proizvodi

Koli~ina na izvezeni dobieni

proizvodi

Normativ

Dava~ki koi treba se razdol`at

Sostojba na

dava~ki

Da se prenese na slednata stranica ili period

Page 372: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

OBJASNUVA^KI ZABELE[KI ZA POPOLNUVAWE NA LISTOT ZA PRESMETKA

Listot za presmetka se podnesuva mese~no ili trimese~no (~len 326) i gi sodr`i podatocite koi se potrebni za razdol`uvawe na postapkata (~len 332), kako i za vodewe na evidencija (~len 327).

Listot za presmetka ne pretstavuva izve{taj za razdol`uvawe Za sekoj poedine~en tarifen oznaka od uvoznata deklaracija podnesena vo postapkata za uvoz za oblagoroduvawe treba da se podnese izve{taj za razdol`uvawe. Listot za presmetka pretstavuva prilog-specifikacija kon izve{tajot za razdol`uvawe.

Ako imatelot na odobrenieto saka da upotrebi drug vid specifikacija upotrebuvajki kompjuterska programa, mo`e da go stori toa dokolku specifikacijata gi sodr`i potrebnite informaciii i dokolku Centralnata uprava na Carinskata uprava go odobri toa. Od pretprijatieto }e bide pobarano da gi obezbedi site potrebni tehni~ki informacii i pomo{.

Listot za presmetka mora da se vodi i a`urira so sekoja izvr{ena promena. Nadzorniot carinski organ mo`e vo sekoe vreme da pobara od imatelot na odobrenieto da podnese list za presmetka za stokata uvezena za oblagoroduvawe.

Vo odobrenieto za uvoz za oblagoroduvawe se opredeluva dali listot za presmetka se izgotvuva za pove}e uvozi vo opredelen period (agregatna presmetka) ili za sekoj poedine~en uvoz.

Listot za presmetka se podnesuva najkasno do 15-tiot den po istekot na periodot na koj se odnesuva listot za

presmetka(mesec ili tri meseci). 1. Na~in na upotreba na listot za presmetka: Celta na listot za presmetka e:

- da im ovozmo`i na carinskite slu`benici da vr{at proverka na vidot i koli~inata na uvozna stoka vgradena vo dobienite proizvodi;

- da obezbedi podatoci zaradi izgotvuvawe na izve{taj za razdol`uvawe. Listot se izgotvuva za sekoja tarifna oznaka poedine~no od uvozna deklaracija so koja stokata se stava vo postapka za uvoz za oblagoroduvawe. 2. Na~in na popolnuvawe na listot: Period: Mesecot ili trimese~jeto. Imatel na odobrenie: Naziv i sedi{te na imatelot na odobrenieto. Dano~en broj : Se zapi{uva dano~en broj na imatelot na odobrenieto. Broj na odobrenie: Broj na odobrenie za postapkata na uvoz za oblagoroduvawe. Tarifna oznaka: Tarifna oznaka na uvezenata stoka

Page 373: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Opis na stokata: Detalen opis (specifi~ni svojstva) na stokata kako {to e navedeno vo odobrenieto. Kolona 1: Datum na deklaracijata. Kolona 2: Vid na deklaracija (na primer: U4, U5, I1, I3, itn.). Kolona 3: Broj na deklaracija / Carinska ispostava. Kolona 4: Broj na faktura ili drug trgovski dokument {to se odnesuva na transakcijata. Kolona 5 Vkupni uvozni dava~ki za uvezenata ili prenesenata stoka stavena vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe. Kolona 6 Koli~ina na stokata stavena vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe ili koli~ina na stoka za koja postapka na

uvoz za oblagoroduvawe e zavr{ena.

Koli~inata mora da e izrazena vo istite edinici merki {to se upotrebuvaat za normativot daden vo odobrenieto (navaden vo kolona 10).

Kolona 7 Uvozni dava~ki dava~ki za edinica na uvozna stoka (Kolona 5 podelena so kolona 6). Kolona 8 Detalen opis (specifi~ni svojstva) na dobienite proizvodi {to se izvezeni, uni{teni, izmeneti, itn. kako

{to e navedeno vo odobrenieto. Kolona 9 Koli~ina na dobieni proizvodi izvezeni, preneseni, uni{teni itn.

Koli~inata mora da e izrazena vo istite edinici merki {to se koristat za normativot daden vo odobrenieto (naveden vo kolona 10).

Kolona 10 Normativ utvrden vo odobrenieto.

Normativ e koli~ina na dobieni proizvodi proizvedeni od edinica koli~ina od stokata stavena vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe.

Dokolku uvezenata stoka se izvezuva vo neizmeneta sostojba, toga{ normativot e 1:1. Ova va`i za stoka za popravka ili za pomali intervencii koi se del od voobi~aenite oblici na rakuvawe so stokata vo soglasnost so Prilog 52 od Uredbata. Dokolku se uvezuvaat razli~ni vidovi stoka za proizvodstvo na eden vid proizvod, toga{ normativot se izrazuva kako upotreben del na sekoj od ovie razli~ni vidovi stoka vo dobieniot proizvod {to se izvezuva. Dokolku od eden vid uvezena stoka za oblagoroduvawe se dobijat nekolku razli~ni proizvodi, normativot se izrazuva kako koli~ina na stokata za oblagoroduvawe od koja {to se dobivaat nekolku razli~ni vidovi

Page 374: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

proizvodi (glavnite dobieni proizvodi) i ostatokot kako rezultat na proizvodstvoto na ovie proizvodi (sporedni dobieni proizvodi). Dokolku se uvezuva eden vid stoka i istata so oblagoroduvawe stanuva del od dobieniot proizvod, normativot mo`e da se izrazi kako procent od dobieniot proizvod.

Kolona 11 Dava~kite za uvezena stoka koi treba da se razdol`at so postapkata pri izvoz, pu{tawe na stokata za sloboden

promet, itn. (6 x 7) Kolona 12 Sostojba na uvoznite dava~ki (5-11)

Page 375: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 49 (~len 332) IZVE[TAJ ZA RAZDOL@UVAWE UVOZ ZA OBLAGORODUVAWE - SISTEM NA ODLO@ENO PLA]AWE-

A Broj na odobrenie._______________ od ______________

Nadzoren carinski organ : ________________________

Imatel na odobrenie: ____________________________

Broj na uvozna deklaracija.________ od _______

Carinska ispostava ____________________________

Uvozna stoka: (detalen opis)

Tarifna oznaka:

Koli~ina: B Uvozni dava~ki:V

G Izvoz ili drugo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba

Deklaracii Oblagorodena uvozna stoka spored listot za presmetka*

Vid na deklaracija

Broj na deklaracija/CI

Datum na deklaracija

Koli~ina na uvozna stoka za razdol`uvawe

Carinski dava~ki za razdol`uvawe

Vkupno G1 G2 D Pu{tawe vo sloboden promet

Deklaracii Presmetka

Broj Datum Koli~ina Dava~ki Kompenzatorna kamata

Vkupno D1 D2

Zabele{ka: B - (G1 + D1) i V - (G2 + D2) treba da se ednakvi na nula

*Se prilo`uva Listot za presmetka

\ Datum: Potpis: Ime i prezime na odgovorno lice

E Deklaracijata se smeta za razdol`ena Carinski slu`benik : Potpis : Datum : Pe~at

Page 376: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 50 (~len 332) BARAWE ZA VRA]AWE NA UVOZNI DAVA^KI

UVOZ ZA OBLAGORODUVAWE - SISTEM NA VRA]AWE NA DAVA^KI

A Broj na odobrenie._______________ od ______________

Nadzoren carinski organ : ________________________

Imatel na odobrenie: ____________________________

Broj na uvozna deklaracija._______ od _____________

Carinska ispostava ____________________________

B Uvozna stoka: (detalen opis)

Tarifna oznaka:

Koli~ina: Uvozni dava~ki:

V Izvoz ili drugo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba

Deklaracii Oblagorodena uvozna stoka spored listot za presmetka*

Vid na deklaracija

Broj na deklaracija/CI

Datum na deklaracija

Koli~ina na vgradena uvozna stoka

Carinski dava~ki {to treba da se vratat

Barawe vkupno: *Se prilo`uva Listot za presmetka

Izjavuvam deka podatocite vneseni vo ova barawe se vistiniti i celosni, deka uslovite vo odobrenieto se ispolneti i deka nemam podneseno drugo barawe za ovaa stoka. G Datum: Potpis: Ime i prezime na odgovorno lice

D Odobreno e vra}awe na uvoznite dava~ki vo iznos od : ____________________________________________ Gorespomenatite podatoci se provereni i se to~ni. Deklaracijata se smeta za razdol`ena Carinski slu`benik : Potpis : Datum : Pe~at

Page 377: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 51 (~len 333) INFORMATIVNI LISTI

1. Deklarant:

INFORMATIVEN LIST

Broj/000000

INF 8 CARINSKI SKLAD/

SLOBODNA ZONA/

SLOBODEN SKLAD

VOOBI^AENI FORMI

NA RAKUVAWE 2. Carinski organ kaj koj se podnesuva baraweto: 4. Carinski organ kaj koj se dostavuvaat podatocite: 5. Imatel na odobrenie/re{enie:

3. BARAWE Dolupotpi{aniot bara opredeluvaweto na vidot, carinskata vrednost i koli~inata na stokata navedena vo rubrika 9 da se zemat vo predvid ako na predmetnata stoka ne se izveduvaat postapkite navedeni vo rubrika 8. Mesto: Datum: Potpis:

6. Identifikacionen broj:

7. Dokument so koj stokata se premestuva od carinski sklad ili slobodna zona ili sloboden sklad: Vid:

8. Vidovi na rakuvawe: Datum na zapo~nuvawe:

Broj: Datum:

Carinski organ:

9. Oznaki i broevi; broj i vid na pakuvawe. Opis na stokata:

10. Neto koli~ina:

Podatoci koi se zemaat vo predvid za opredeluvawe na carinskiot dolg za stoka navedena vo rubrika 9, dokolku na taa stoka ne se izveduvaat postapkite navedeni vo rubrika 8: 11. Vid: 12. Carinska vrednost 13. Koli~ina:

14.Pe~at na carinskiot organ kaj koj e podnesena deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet (vidi rubrika 4) Mesto i datum: Potpis i pe~at:

15. Pe~at na carinskiot organ koj gi dal podatocite (vidi rubrika 2) Mesto i datum: Potpis i pe~at:

Page 378: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZABELE[KI

A. Op{ti zabele{ki

Obrazecot treba da se popolni ~itlivo i bez mo`nost za bri{ewe, najdobro so ma{ina za pi{uvawe. Ne smee da sodr`i nikakvi bri{ewa ili dodavawa na zborovi preku postoe~kite. Izmenite se pravat so precrtuvawe na pogre{niot zbor i dodavawe na potrebnite podatoci. Izmenite mora da bidat napraveni od liceto koe go popolnilo listot i overeni od carinskiot organ. Rubrikite od 1 do 10 od listot mora da bidat popolneti od liceto koe ja deklarira stokata, koja gi pominala voobi~aenite formi na rakuvawe, za pu{tawe vo sloboden promet ili druga postapka koja mo`e da dovede do nastanuvawe na carinski dolg ili, koga listot e popolnet za vreme na premestuvaweto na stokata od carinskiot sklad ili od slobodnata zona ili slobodniot sklad, za druga carinska postapka. B. Posebni zabele{ki koi se odnesuvaat na soodvetnite rubriki: 1. Se zapi{uva naziv i sedi{te. 2. i 4. Se zapi{uva nazivot i sedi{teto na carinskiot organ. Rubrikata 4 ne se popolnuva koga obrazecot e izgotven koga stokata se premestuva od carinski sklad, slobodna zona ili sloboden sklad; 5. Se zapi{uva naziv i sedi{te:

- na imatelot na odobrenieto za rabotewe so carinski sklad, ili - na imatelot na re{enie za vodewe na evidencija vo slobodna zona ili

sloboden sklad kade voobi~aenite formi na rakuvawe bile izvr{eni. 6. Se zapi{uva identifikacionen broj na carinskiot sklad ili soodvetniot podatok koj povikuva na odobrenata evidencija na stoka vo slobodnata zona ili slobodniot sklad. 7. Rubrikata 7 ne se popolnuva koga obrazecot e izgotven pred stokata da se premesti od carinskiot sklad, slobodnata zona ili slobodniot sklad.

Page 379: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. Imatel na odobrenie:

INFORMATIVEN LIST

INF 1 Broj/000000

UVOZ ZA OBLAGORODUVAWE

2. Baraweto se podnesuva do: 3. BARAWE 1

Dolupotpi{aniot imatel na odobrenie bara: � prenesuvawe Carinskiot organ naveden vo rubrika 4 bara: � da se navede i proveri iznosot na uvozni dava~ki i kompenzatorna kamata primenlivi za stoka od rubrika 5 koja bila stavena vo postapka i koja sega so odobrenie se pu{ta vo sloboden promet

4. Podatotokot se dostavuva do: � da se navedat merkite na trgovska politika � dase navede visinata na garancijata Datum Pe~at Potpis

5. Oznaki i broevi; - Broj i vid na pakuvawe. Opis na proizvodi / stoka:

6. Neto masa

7. Tarifna oznaka

POPOLNUVA CARINSKIOT ORGAN 8. Podatoci neophodni za primena na merki na trgovska politika: 9. Podle`at na obvrska za pla}awe na: a) uvozni dava~ki b) kompenzatorna kamata v) drugi dava~ki2 g) vo denari 10. Zabele{ki:

11. Datum1 � na prvo stavawe vo postapka ili � koga uvoznite dava~ki bile vrateni ili prosteni soglasno ~len 128 stav (1) od Carinskiot zakon den mesec godina

1 ozna~i h vo soodvetnata rubrika 2 navedi soodvetno vo rubrika 10

12. Mesto: Datum: Pe~at: Potpis:

13. Barawe za dopolnitelna proverka: Dolunavedeniot carinski organ bara verodostojnosta na ovaj informativen list i to~nosta na podatocite koi gi sodr`i da bidat provereni.

Mesto: Datum: Pe~at:

Naziv i adresa na carinskiot organ:

Page 380: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Potpis:

14. Rezultati od proverkata Proverkata izvr{ena od dolunavedniot carinski organ potvrduva deka informativniot

list (1): � bil overen od carinskiot organ i deka podatocite vo listot se to~ni � verodostoen e so zemawe vo obzir na dolunavedenite zabele{ki Mesto: Datum: Potpis:

Carinarnica

1 ozna~i h vo soodvetnata rubrika A. OP[TI ZABELE[KI 1. Rubrikite od 1 do 7 gi pololnuva imatelot na odobrenieto ili carinskiot organ koj gi bara podatocite. 2. Obrazecot treba da se popolni ~itlivo i bez mo`nost za bri{ewe, najdobro so ma{ina za pi{uvawe. Ne smee da sodr`i nikakvi bri{ewa ili dodavawa na zborovi preku postoe~kite. Izmenite se pravat so precrtuvawe na pogre{niot zbor i dodavawe na potrebnite podatoci. Izmenite mora da bidat napraveni od liceto koe go popolnilo listot i overeni od carinskiot organ. B. POSEBNI ZABELE[KI KOI SE ODNESUVAAT NA POPOLNUVAWE NA SOODVETNITE RUBRIKI 1. Se zapi{uva naziv i sedi{te. Koga baraweto go izgotvuva carinskiot organ ovaa rubrika mo`e da ne se popolnuva. 2. Se zapi{uva nziv i sedi{te na carinskiot organ do koj se podnesuva baraweto. 4. Se zapi{uva naziv i sedi{te na carinskiot organ koj gi bara podatocite. Ovaa rubrika ne se popolnuva koga baraweto e izgotveno od imatelot. 5. Se zapi{uva brojot, vidot, oznakite i broevi na pakuvawa. Vo slu~aj na nepakuvana stoka ili proizvodi se zapi{uva brojot na predmeti ili soodvetno se zapi{uva " refus". Se zpi{uva voobi~aeniot opis na stokite ili proizvodite ili nivniot tarifen opis. 6. Neto masata mora da bide izrazena vo edinici od metri~kiot sistem: kg., litri, m2, i dr.

Page 381: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. Imatel na odobrenie: Lice za kontakt:

INFORMATIVEN LIST

INF 7 Broj/000000 UVOZ ZA OBLAGORODUVAWE

2. Deklarant:

3. Carinski organ koj go izdava

4. Broj na odobrenie za uvoz za oblagoroduvawe:

Zabele{ki:

5. Broj i datum na prethodnoto odobrenie

6. Dobieni proizvodi 7. Opis:

8. Neto masa1:

9. Carinski dozvoleno postapuvawe i upotreba i broj na dokument: 10. Stoka stavena vo postapka: 11. Opis:

12. Neto masa 1:

11. Opis:

12. Neto masa 1:

11. Opis:

12. Neto masa 1:

PE^AT NA CARINSKOT ORGAN KOJ GO IZDAL Se potvrduva to~nosta na podatocite Mesto i datum: Potpis i pe~at

13. Mesto i datum: Potpis na deklarantot:

1 Kilogrami, litri, broj na par~iwa

Page 382: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

14. BARAWE ZA DOPOLNITELNA PROVERKA Dolunavedeniot carinski organ bara proverka na verodostojnosta na informativniog list i podatocite vo nego. Mesto i datum: Potpis i pe~at

Naziv i sedi{te na carinskot organ

Rezultat od proverkata

Dolunavedniot carinski organ po izvr{enata proverka potvrduva deka ovoj informativen

list 1: � bil overen od navedeniot carinski organ i podatocite koi gi sodr`i se to~ni � verodostoen e so zemawe vo obzir na dolunavedenite zabele{ki Mesto i datum Potpis i pe~at

Naziv i sedi{te na carinskiot organ

Zabele{ki 1 ozna~i h vo soodvetnata rubrika

Page 383: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

1. Imatel na odobrenie:

INFORMATIVEN LIST

INF 6 Broj 000000

PRIVREMEN UVOZ

2. Carinski organ kaj koj se podnesuva baraweto: 4. Carinski organ kaj koj se dostavuvaat podatocite: 5. Datum na stavawe na stoka vo postapka:

3. Barawe1:

Dolu potpi{aniot:

imatel

polnomo{nik na imatelot

bara izdavawe na ovoj informativen list za

tranzit

prenesuvawe

Mesto:

Datum: Potpis:

6. Rok za povtoren izvoz: 7. Vrz osnova na ~len od Uredbata:

9. Tarifna oznaka: 10. Neto masa:

A

8. Oznaki i broevi; broj i vid na pakuvawe; opis na stoka:

11. Carinska vrednost: 9. Tarifna oznaka: 10. Neto masa:

B

8. Oznaki i broevi; broj i vid na pakuvawe; opis na stoka:

11. Carinska vrednost:

POPOLNUVA CARINSKIOT ORGAN 12. Prevzemeni merki za identifikacija: 13. Iznos na naplateni dava~ki: 14. Vreme koe se zema vo predvid za naplata: _________________ mesec(i)

15. Zabele{ki:

Carinski organ koj potvrduva:

Mesto:

Datum:

Potpis:

Pe~at:

Carinski organ za zavr{uvawe: Mesto: Datum: Potpis:

povtoren izvoz (1) pu{tawe vo sloboden promet (1) drugi dozvoleni carinski postapki (1)

Page 384: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(1) ozna~i h vo soodvetnata rubrika 16. BARAWE ZA DOPOLNITELNA PROVERKA Dolunavedeniot carinski organ bara proverka na verodostojnosta na informativniog list i podatocite vo nego. Mesto i datum: Potpis i pe~at

Naziv i sedi{te na carinskot organ

17. Rezultati od prverkata: Po proverkata dolunavedeniot carinski organ potvrduva deka informativniot list (1): � bil overen od navedeniot carinski organ i podatocite koi gi sodr`i se to~ni � verodostoen e so zemawe vo obzir na dolunavedenite zabele{ki Mesto: Datum: Potpis: Pe~at:

Naziv i sedi{te na carinskiot organ:

18. Zabele{ki: (1) ozna~i h vo soodvetnata rubrika ZABELE[KI A. Op{ti zabele{ki 1. Baraweto (rubrikite od 1 do 11) go poplnuva imatelot na odobrenie ili negoviot polnomo{nik. 2. Obrazecot treba da se popolni ~itlivo i bez mo`nost za bri{ewe, najdobro so ma{ina za pi{uvawe. Ne smee da sodr`i nikakvi bri{ewa ili dodavawa na zborovi preku postoe~kite. Izmenite se pravat so precrtuvawe na pogre{niot zbor i dodavawe na potrebnite podatoci. Izmenite mora da bidat napraveni od liceto koe go popolnilo listot i overeni od carinskiot organ. B. Posebni zabele{ki koi se odnesuvaat na soodvetnite rubriki 1. Se zapi{uva naziv/ime i sedi{te/ adresa na imatelot na odobrenieto. 2. Se zapi{uva naziv i sedi{te na carinskiot organ do koj e podneseno baraweto. 4. Se zapi{uva nazivot i sedi{teto na carinskiot organ do koj se dostavuvaat podatocite; 8. Se zapi{uva brojot, vidot, oznakite i broevi na pakuvawa. Vo slu~aj na nepakuvana stoka ili proizvodi se zapi{uva brojot na predmeti ili soodvetno se zapi{uva " refus". Se zapi{uva voobi~aeniot opis na stokite ili proizvodite ili nivniot tarifen opis. 10. Neto masata mora da bide izrazena vo edinici od metri~kiot sistem: kg., litri, m2, i dr.

Page 385: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

DODATOK 1. OP[TI ZABELE[KI 1.1. Informativnite listi mora da odgovaraat na obrazecot daden vo ovoj

prilog i da bidat otpe~ateni na bela hartija bez mehani~ka pulpa pogodna za pi{uvawe i so te`ina pome|u 40 i 65 g/m2.

1.2. Dimenziite na obrazecot se 210 h 297 mm.đ 1.3 Carinskiot organ e odgovoren za pe~atewe na obrazecot. Sekoj obrazec sodr`i edinstven seriski broj. 2. UPOTREBA NA INFORMATIVNITE LISTI 2.1. Op{ti zabele{ki

(a) Koga carinskiot ogan koj go izdava informativniot list, smeta deka e potrebno da se vnesat dopolnitelni podatoci vo istiot, toa go naveduva vo informativniot list. Ako vo nego nema dovolno prostor se prilo`uva dopolnitelen list i toa se zabele`uva na originalot.

(b) Od carinskiot organ koj go overil informativniot list mo`e da bide pobrano da izvr{i dopolnitelna proverka na verodostojnosta na listot i to~nosta na podatocite koi gi sodr`i.

(v) Vo slu~aj na posledovatelni pratki se izgotvuvaat potreben broj na informativni listi za koli~inata na stokata ili proizvodite staveni vo postapka. Prvobitniot informativen list mo`e da se zameni so nov informativen list ili ako se upotrebuva samo eden informativen list, carinskiot organ, koj go overil listotot, mo`e da ja zapi{e koli~inata na stokata na originalot. Koga na listot nema dovolno prostor, se prilo`uva dopolnitelen list, i toa mora da bide navedeno na originalot.

(g) Vo isklu~itelni slu~ai informativniot list mo`e da se izdade dopolnitelno , no ne po istekot na rokot do koj mora da se ~uvaat dokumentite.

(d) Vo slu~aj na kra`ba, gubewe ili uni{tuvawe na informativniot list, korisnikot na informativniot list mo`e da pobara carinskiot organ koj go izdal informativniot list da izdade kopija. Originalot i kopijata od informativniot list se ozna~uvaat so zabele{kata : "DUPLIKAT"

2.2. Posebni zabele{ki 2.2.1. Informativen list INF 8 (carinsko skladirawe) (a) Informativniot list INF 8 (vo ponatamo{niot tekst: INF 8) mo`e da se

upotrebuva koga stokata se deklarira za novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, zaradi utvrduvawe na elementite potrebni za utvrduvawe na carinskiot dolg primenliv pred da se izvr{at voobi~aenite formi na rakuvawe.

(b) INF 8 se izgotvuva vo original i kopija. (v) Nadzorniot carinski organ obezbeduva podatoci za rubrikite 11, 12 i 13, ja zaveruva rubrikata 15 i go vra}a originalot od INF 8 na deklarantot.

2.2.2. Informativen list INF 1 (uvoz za oblagoroduvawe)

(a) Informativniot list INF 1 (vo ponatamo{niot tekst: INF 1) mo`e da se upotrebuva za obezbeduvawe na podatoci za : - iznos na uvozni dava~ki i kompenzatorna kamata, - primena na merki na trgovska politika,

Page 386: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

- iznos na garancija. (b) INF 1 se izgotvuva vo original i dve kopii. Originalot i edna kopija od INF 1 se ispra}a do nadzorniot carinski

organ, a edna kopija se zadr`uva od carinskiot organ koj go overil INF 1.

Nadzorniot carinski organ gi vnesuva baranite podatoci vo rubrikite 8, 9 i 11 od INF 1, go zaveruva, zadr`uva edna kopija i go vra}a originalot.

(v) Koga se bara pu{tawe vo sloboden promet na dobieni proizvodi ili stoka vo nepromeneta sostojba kaj drug carinski organ koj vo odobrenieto e naveden za stavawe vo postapka, razli~en od carinskiot organ za stavawe vo postapka, ovoj carinskiot organ go zaveruva INF 1 i bara od nadzorniot organ da navede: - vo rubrika 9a, iznosot na uvozni dava~ki soglasno ~len 135 stav 1 ili č~len 142 stav 4 od Carinskiot zakon, - vo rubrika 9 b iznosot na komepnzatorna kamata soglasno ~len 330 od Uredbata, - koli~inata, tarifnata oznaka i potekloto na uvoznata stoka upotrebena za proizvodstvo na dobieni proizvodi, pu{teni vo sloboden promet,

(g) Koga dobienite proizvodi dobieni vo postapka na uvoz za oblagoroduvawe (sistem na vra}awe) se nameneti za drugo carinski dozvoleno postapuvawe i upotreba koe ovozmo`uva uvoznite dava~ki da bidat vrateni ili prosteni i se predmet na novo barawe za odobrenie za postapkata za uvoz za oblagoroduvawe, carinskiot organ koj go izdava odobrenieto mo`e da upotrebi INF 1 za odreduvawe na iznosot na uvozni dava~ki koi treba da gi presmeta ili iznosot na carinskiot dolg koj mo`e da nastane;

(d) Koga deklaracijata za pu{tawe vo sloboden promet se odnesuva na dobieni proizvodi dobieni od uvozna stoka ili stoka vo nepromeneta sostojba koja bila predmet na posebni merki na trgovska politika, vo momentot na stavawe vo postapkata ( sistem na odlo`eno pla}awe) i takvite merki se primenuvaat i ponatamu, carinskiot organ {to ja prifa}a deklaracijata i go overuva INF 1 bara od nadzorniot carinski organ da gi navede neophodnite podatoci za primena na merkite na trgovska politika;

(|) Koga se bara pu{tawe vo sloboden promet i pritoa se izgotvuva INF 1 za odreduvawe na iznosot na garancijata , istiot INF 1 mo`e da se upotrebi dokolku gi sodrr`i: - vo poleto 9(a) iznosot na uvoznite dava~ki {to treba da se platat za uvoznata stoka od ~len 135 stav 1 ilič~len 142 stav 4 od Carinskio zakon, i - vo rubrika 11 datumot koga predmetnata uvozna stoka bila prvpat stavena vo postapka ili datumot koga uvoznite dava~ki bile vrateni ili prosteni soglasno ~len 142 stav 1 od Carinskiot zakon.

2.2.3. Informativen list INF 7 (uvoz za oblagoroduvawe)

(a) Informativniot list INF 7 (vo ponatamo{niot tekst: INF 7) mo`e da se upotrebuva koga na dobienite proizvodi ili stokata vo nepromeneta sostojba, vo ramkite na sistemot na vra}awe, im se odredi nekoe carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba, koe soglasno ~len 142 stav 1 od Carinskiot zakon ovozmo`uva vra}awe ili prostuvawe bez podnesuvawe na barawe. Koga imatelot dal soglasnost za prenesuvawe na pravata za barawe za vra}awe na drugo lice soglasno ~len 104 od Carinskiot zakon, ovoj podatok se zapi{uva vo INF 7.

(b) INF 7 se izgotvuva vo original i dve kopii.

Page 387: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

(v) Carinskiot organ koj ja prifatil deklaracijata za zavr{uvawe go zaveruva INF 7, go vra}a originalot i ednata kopija na imatelot na odobrenie i ja zadr`uva drugata kopija.

(g) Koga baraweto za vra}awe e podneseno, se prilo`uva i soodvetno overeniot original INF 7.

2.2.4. Informativen list INF 6 (privremen uvoz)

(a) Informativen list INF 6 (vo ponatamo{niot tekst: INF 6) mo`e da se upotrebi za utvrduvawe na elementite za presmetuvawe na carinskiot dolg ili iznosot na ve}e naplatenite dava~ki, koga uvoznata stoka se dvi`i vo carinskoto podra~je.

(b) INF 6 mora da gi sodr`i site podatoci potrebni za carinskiot organ , kako {to se:

- denot koga uvoznata stoka e stavena vo postapka na privremen uvoz, - elementi za presmetuvawe na carinskiot dolg, utvrdeni na toj den, - iznos na bilo koi uvozni dava~ki ve}e naplateni vo postapka so delumno osloboduvawe i vremeto koe se zema vo predvid za taa cel.

(v) INF 6 se izgotvuva vo original i dve kopii. (g) INF 6 se zaveruva koga stokata e stavena vo tranzitna postapka, na

po~etokot na operacijata na prenesuvawe, ili porano. (d) Edna kopija zadr`uva carinskiot organ koj go overil. Originalot i drugata kopija se vra}aat na strankata koja taa kopija ja dava na carinskiot organ za zavr{uvawe. Po zaveruvaweto ovaa kopija strankata ja vra}a do carinskiot organ koj prvi~no ja zaveril.

Page 388: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 52 (~len 340)

LISTA NA VOOBI^AENI FORMI NA RAKUVAWE NAVEDENI VO ^LEN 340 I ^LEN 421

Osven ako poinaku ne e navedeno, niedna od slednive formi na rakuvawe ne mo`e da dovede do pojava na poinakva desetocifrena tarifna oznaka. Voobi~aenite formi na rakuvawe navedeni podolu nema da se dozvolat, dokolku spored mislewe na carinskiot organ, ovie operacii go zgolemuvaat rizikot od izmama: I Ednostavni operacii, koi obezbeduvaat stokata za vreme na skladiraweto da se so~uva vo dobra sostojba: 1. Provetruvawe, rasprostirawe, su{ewe, otstranuvawe na pra{ina,

ednostavno ~istewe, popravawe na ambala`ata, osnovno popravawe na {teta koja nastanala za vreme na transportot ili skladiraweto ako se raboti za ednostavni operacii, postavuvawe i otstranuvawe na za{titnite presleki za transport;

2. Popis na zalihite (rezervite), zemawe mostri i merewe na stokata; 3. Otstranuvawe na rasipanite ili o{tetenite delovi; 4. ^uvawe na stokata so sredstva za odzra~uvawe ili dodavawe na konzervansi; 5. Postapki za za{tita od molci; 6. Postapki za namaluvawe na temperaturata čduri i ako toa rezultira so promena na desetocifrenata tarifna oznaka. II Postapki za podobruvawe na izgledot ili pazarna vrednost na uvoznata stoka

1. Otstranuvawe na dr{ki ili semki od ovo{je; 2. Sostavuvawe i sklopuvawe, duri i koga se raboti za vgraduvawe na

dodatoci vo kompleten proizvod, a toa ne pretstavuva biten del od proizvodniot proces iako poradi toa vgraduvawe se menuva desecifrenata tarifna oznaka za proizvodot ili dodatokot (na pr. vgraduvawe na radio ili bri{a~i za vetrobransko staklo vo motorno vozilo);

3. Solewe, ~istewe, perewe; 4. Dodavawe na stokata na edna ili pove}e vidovi stoka, se dodeka

toa dodavawe e srezmerno malo i ne predizvikuva menuvawe na vidot na osnovnata stoka, bez ogled dali zaradi so takvoto dodavawe se menuva tarifnata oznaka za dodadenata stoka. Dodadenata stoka mo`e da bide proizvod za koj bila zapo~nala postapka na carinsko skladirawe ili proizvod koj bil vnesen vo slobodnata zona (na pr. dodavawe na aditivi, butan ili olovo na benzinot, ka{i od portokal, masla ili aromi na sokot od portokal i sl.)

5. Razreduvawe na te~nosti, bez ogled na toa dali se menuva desetocifrenata tarifna oznaka;

Page 389: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

6. Me|usebno me{awe na stoka od ist vid a so razli~en kvalitet, za da se dobie ednakov kvalitet na stokata koj go bara potro{uva~ot, a pri toa da ne se promeni vidot na stokata;

7. Razdeluvawe na stokata koga se raboti za ednostavni operacii.

III Postapki za podgotvuvwe na stokata za distribucija ili ponatamo{na proda`ba

1. Sortirawe, mehani~ko filtrirawe, klasificirawe i

premestuvawe ; 2. Sreduvawe i poramnuvawe; 3. Pakuvawe, raspakuvawe, zamena na ambala`ata, preto~uvawe i

ednostavno prenesuvawe vo kontejneri, bez ogled na toa dali se menuva desetocifrenata tarifna oznaka;

4. Stavawe i zamena na marki, pe~ati, nalepnici, cenovni etiketi i drugi znaci na raspoznavawe, no zaradi toa stokata ne smee da izgleda kako da ima poinakvo poteklo od nejzinoto vistinsko poteklo;

5. Testirawe, sreduvawe i podgotvuvawe na ma{inite, aparatite i rabotnite vozila, no samo dokolku se raboti za ednostavni operacii;

6. Testirawe vo vrska so proverka dali stokata odgovara na tehni~kite standardi no samo dokolku se raboti za ednostavni operacii:

7. Seckawe i rascepuvawe na isu{eno ovo{je i zelen~uk; 8. Postapki koi spre~uvaat korozija; 9. Rekonstrukcija na stokata po prevozot ; 10. Poka~uvawe na temperaturata so cel stokata da mo`e da se preveze; 11. Peglawe na tekstil; 12. Obrabotka na tekstil protiv elektrostati~ki naboj;

Page 390: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 53 (~len 364)

EKONOMSKI USLOVI VO RAMKITE NA POSTAPKA NA PRERABOTKA POD CARINSKA KONTROLA

Ekonomskite uslovi se smeta deka se ispolneti za slednite vidovi na stoka i operacii.

Reden broj Kolona 1 Kolona 2 Stoka Prerabotka 1 Site vidovi stoki

Prerabotka vo mostri koi se pretstavuvaat kako takvi ili se stavaat vo setovi

2 Site vidovi stoki

Prerabotka vo otpadoci ili uni{tuvawe na stokata

3 Site vidovi stoki Denaturirawe 4 Site vidovi stoki Povtorno dobivawe na delovi ili

komponenti 5 Site vidovi stoki

Odvojuvawe i / ili uni{tuvawe na o{teteni delovi

6 Site vidovi stoki

Prerabotka poradi otstranuvawe na posledicite od o{tetuvawe na stokata

7 Site vidovi stoki

Voobi~aeni formi na rakuvawe koi se dozvoleni vo carinski sklad ili slobodna zona

Page 391: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 54 (~len 387)

UMETNI^KI DELA, KOLEKCIONERSKI PREDMETI I

ANTIKVITETI

(a) "Umetni~ko delo" e:

-sliki, kola`i i sli~ni dekorativni plo~i, sliki i crte`i celosno ra~no izraboteni od umetnikot, osven planovi i crte`i koi se koristat za arhitektonski, grade`ni, industriski, komercijalni, topografski ili sli~ni celi i ra~no ukraseni proizvedeni predmeti. Teatarska scenografija, pozadinski platna za studio ili sli~no od slikano platno (tarifen broj 9701); -originalni gravuri, grafiki i litografii, koi pretstavuvaat crno-beli otpe~atoci ili otpe~atoci vo boja napraveni vo ograni~en broj direktno od edna ili nekolku plo~i celosno ra~no izraboteni od umetnikot, bez ogled na postapkata ili materijalot koi gi upotrebil, no bez upotreba na mehani~ki ili fotomehani~ki postapki (tarifna oznaka 9702 00 00 00) -originalni skulpturi i statui, od bilo koi materijali, pod uslov da se celosno izraboteni od umetnikot, kalapi za skulpturi ~ij broj e ograni~en na osum kopii, a gi nadgleduva umetnikot ili lice koe toj go opredelil (tarifna oznaka 9703 00 00 00 ); -tapiserii (tarifna oznaka 5805 00 00 00) i yidni pokrivki (tarifen broj 6304) ra~no izraboteni po originalni nacrti podgotveni od umetnikot, pod uslov da nema pove}e od osum kopii od sekoja od niv; -poedini~ni kerami~ki par~iwa vo celost izraboteni od umetnikot i koi nosat negov potpis; -sliki na bakar celosno ra~no izraboteni, ograni~eni na osum numerirani kopii koi nosat potpis na umetnikot ili studioto, so isklu~ok na nakit, zlatni i srebreni predmeti; -fotografii snimeni od umetnikot, koi toj gi izrabotil ili koi se izraboteni pod negov nadzor, potpi{ani, numerirani i ograni~eni na 30 kopii, vklu~uvajki gi site golemini i ramki;

(b) "Kolekcionerski predmeti" se:

-po{tenski ili takseni marki, po{tenski ž`igovi, plikoa od prviot den, pisma so ve}ećvtisnati marki i sli~no, so odnapred platena po{tarina, odnosno ako se bez odnapred platena po{tarina, da ne predstavuvaat zakonsko sredstvo za pla}awe i da ne se nameneti za koristewe kako zakonsko sredstvo za pla}awe (tarifna oznaka 9704 00 00 00); -kolekcii i kolekcionerski predmeti od zoolo{ko, botani~ko, minerolo{ko, anatomsko, istorisko, arheolo{ko, paleoantolo{ko, etnografsko ili numiznati~ko zna~ewe (tarifna oznaka 9705 00 00 00)

(v) "Antikviteti" se predmeti koi ne se umetni~ki predmeti ili kolekcionerski predmeti, a se postari od 100 godini (tarifna oznaka 9706 00 00 00)

Page 392: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 55 (~len 392)

SLU~AI VO KOI VNESUVAWETO NA STOKA ZA PRIVREMEN

UVOZ SO PISMENA DEKLARACIJA NE E PREDMET NA OBEZBEDUVAWE NA GARANCIJA

1. Materijali koi pripa|aat na vozduhoplovni, brodski ili

`elezni~ki kompanii ili po{tenski slu`bi i se upotrebuvaat od niv vo me|unarodniot soobra}aj, pod uslov da se soodvetno obele`ani;

2. Ambala`a uvezena prazna, koja na sebe ima neizbri{livi, neotstranlivi obele`ja;

3. Materijal za pomo{ vo slu~aj na nesre}a namenet za dr`avnite organi ili drugi slu`bi ovlasteni od dr`avnite organi;

4. Medicinska, hirur{ka i laboratoriska oprema nameneta za bolnici ili medicinski ustanovi koi imaat itna potreba od ovaa oprema.

5. Stavawe na stoka vo postapka na privremen uvoz koja e prenesena soglasno ~len 324 od ovaa Uredba, koga prethodniot imatel ja stavil vo postapka za privremen uvoz soglasno ~len 136 ili 139 od ovaa Uredba.

Page 393: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 56 (^len 397)

INFORMATIVEN DOKUMENT ZA OLESNUVAWE NA PRIVREMEN IZVOZ NA STOKA ISPRATENA OD EDNA ZEMJA ZA PROIZVODSTVO, PRERABOTKA ILI POPRAVKA

VO DRUGA

I SE POPOLNUVA PRI IZVOZ

Pred popolnuvawe na ovoj dokument da se pro~itaat zabele{kite. *Nepopolnetite poliwa ili crti moraat da se precrtaat ili da se zapi{e zborot "ni{to". ** Nepotrebnoto da se precrta.

Carinska uprava na Republika Makedonija Carinski organ ...................................

A Stokata opi{ana podolu , nameneta za proizvodstvo-prerabotka- popravka (**) vo ............................................................................................................................... e stavena vo postapka na izvoz - od (**)........................................................ - vo ime na (naziv na izvoznikot - so pe~atni bukvi) na ..................................................................................................................................... (sedi{te - so pe~atni bukvi)

B Specifikacija na stokata Koli~ina

Trgovski opis Bruto Neto Vrednost Zabele{ki

masa masa

Broj, vid oznaki i broj na paketi

Tarifna oznaka

broj, volumen,

dimenzii i dr.

1 2 3 4 5 6 7 V Vid na predvideni operacii : ............................................................................................................................................................................... .............................................................................................................................................................................. G Podatoci za izvr{enite pregledi: \ Se potvrduva usloglasenost so podatocite vo: ....................................................................................... ........................................................................................ .............................................................. ........................................................................................ .............................................................. (carinski dokument) D Upotrebeni sredstva za identifikacija: Br:.................... Datum...................... ....................................................................................... ....................................................................................... .......................... ............................... (Mesto) (Datum) ................................. Pe~at (Potpis) na Carinskiot organ

Page 394: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

2II

SE POPOLNUVA PRI UVOZ

*Nepopolnetite poliwa ili crti moraat da se precrtaat ili da se zapi{e zborot "ni{to". ** Nepotrebnoto da se precrta

Carinska uprava na Republika Makedonija Carinski organ ...................................

A Stokata opi{ana vo - Delot I - podolu (**) nameneta za proizvodstvo-prerabotka -popravka(**) bila stavena - od (**)........................................................ - vo ime na (naziv na uvoznikot - so pe~atni bukvi) na ..................................................................................................................................... (sedi{te - so pe~atni bukvi)

B Specifikacija na stokata Koli~ina

Trgovski opis Bruto Neto Vrednost Zabele{ki

masa masa

Broj, vid oznaki i broj na paketi

Tarifna oznaka

broj, volumen,

dimenzii i dr.

1 2 3 4 5 6 7 V Vid na predvideni operacii : ............................................................................................................................................................................... .............................................................................................................................................................................. G Podatoci za izvr{enite pregledi: \ Se potvrduva usloglasenost so podatocite vo: ....................................................................................... ........................................................................................ .............................................................. ........................................................................................ .............................................................. (carinski dokument) D Upotrebeni sredstva za identifikacija: Br:.................... Datum...................... ....................................................................................... ....................................................................................... .......................... ............................... (Mesto) (Datum) ................................. Pe~at (Potpis) na Carinski organ

Page 395: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

3

III

SE POPOLNUVA PRI POVTOREN IZVOZ *Nepopolnetite poliwa ili crti moraat da se precrtaat ili da se zapi{e zborot "ni{to". ** Nepotrebnoto da se precrta .

Carinska uprava na Republika Makedonija Carinski organ ...................................

A Stokata opi{ana vo - podolu - Delot II (**) dobiena so proizvodstvo ili prerabotka na stokata opi{ana vo Del II(**) koja bila popravena bila stavena vo postapka na povtoren izvoz - od (**)....................................... - vo ime na (naziv na povtoren izvoznik -so pe~atni bukvi) na ..................................................................................................................................... (sedi{te - so pe~atni bukvi)

B Specifikacija na stokata Koli~ina

Trgovski opis Bruto Neto Vrednost Zabele{ki

masa masa

Broj, vid oznaki i broj na paketi

Tarifna oznaka

broj, volumen,

dimenzii i dr.

1 2 3 4 5 6 7 V Vid na operacii (vklu~i podatoci za site dodadeni delovi i/ili otpad od proizvodniot proces) : ........................................................................................ .........................................................................................

G Podatoci za izvr{enite pregledi: ....................................................................................... ........................................................................................ ........................................................................................

\. Se potvrduva usloglasenost so podatocite vo:

.............................................................. ..............................................................

(carinski dokument) D Upotrebeni sredstva za identifikacija: Bilo - (**) utvrdeno deka povtorno izvezenata Ne bilo - stoka - e onaa koja bila uvezena - bila napravena ili dobiena od uvezena stoka(**) Upotrebeni sredstva za identifikacija: ....................................................................................... .......................................................................................

Br:.................... Datum......................

.......................... ............................... (Mesto) (Datum)

................................. Pe~at

(Potpis) na Carinski organ )

Page 396: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

4 Samo za slu`bena upotreba Zabele{ki za upotreba na informativniot dokument 1. Dokolku e predmet na bilo koi uslovi koi mo`at da se propi{at, izvoznikot mora da obezbedi carinskite organi vo zemjata na privremen uvoz da se vo mo`nost da go utvrdat identitetot na stokata. 2. Celosno popolnetiot Informativen dokument (ID) mora da se prilo`i na carinskite organi, sekoga{ koga stokata se carini.

Page 397: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 57 (~len 423)

REPUBLIKA MAKEDONIJA POTVRDA ZA CARINSKI STATUS 1 1. Imatel

( polno ime/naziv i adresa/sedi{te) Potvda za carinski status na stoka vo SLOBODNA ZONA ili CARINSKI SLOBODEN SKLAD Br: Datum:

2. Carinski organ koj ja izdava ( naziv i sedi{te )

3. Stokata opi{ana vo rubrika 4 e(I)

doma{na stoka stranska stoka

IM

AT

EL

1

(I) nepotrebnoto da se precrta i da se onovozmo`i podocne`no menuvawe

4. Reden broj - Oznaki, identifikacioni broevi, broj i vid na pakuvawe - Koli~ina i opis na stokata

5. Mesto:

Datum: Potpis: Pe~at na carinskiot organ koj ja izdava:

Page 398: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

REPUBLIKA MAKEDONIJA POTVRDA ZA CARINSKI STATUS 2 1.Imatel

(polno ime/naziv i adresa/sedi{te) Potvrda za carinski status na stoka vo SLOBODNA ZONA ili CARINSKI SLOBODEN SKLAD Br: Datum:

2. Carinski organ koj ja izdava ( naziv i sedi{te)

3. Stokata opi{ana vo rubrika 4 e(I)

doma{na stoka stranska stoka

CA

RI

NS

KI

OR

GA

N

2

(I) nepotrebnoto da se precrta i da se onovozmo`i podocne`no menuvawe

4. Rreden broj - Oznaki, identifikacioni broevi, broj i vid na pakuvawe - Koli~ina i opis na stokata

5. Mesto:

Datum: Potpis: Pe~at na carinskiot organ koj ja izdava:

Page 399: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ODREDBI KOI SE ODNESUVAAT NA POTVRDATA ZA CARINSKI STATUS NA STOKA VNESENA VO SLOBODNA ZONA ILI SLOBODEN

SKLAD

1. Obrazecot za potvrda za carinski status na stoka vnesena vo slobodna zona ili sloboden sklad se pe~ati na bela hartija bez mehani~ka pulpa, pogodna za pi{uvawe i so te`ina pome|u 40 i 65 g/m2.

2. Dimenziite na obrazecot se 210 h 297 mm. 3. Carinskiot organ e odgovoren za pe~atewe na obrazecot. Sekoj obrazec

sodr`i edinstven seriski broj. 4. Obrazecot ne smee da sodr`i bri{ewa ili dodavawa. Sekoja izmena mora

da se napravi so precrtuvawe na neto~nite podatoci i dodavawe, koga e soodvetno, na to~nite podatoci. Sekoja takva promena mora da se odobri od liceto koe ja izgotvuva potvrdata i od carinskiot organ.

5. Proizvodite navedeni vo potvrdata mora da se nabrojuvaat posebno so rastojanie i pred sekoj proizvod mora da se nao|a seriski broj. Horizontalna linija mora da se povle~e vedna{ posle posledniot proizvod. Neiskoristeniot prostor mora da se precrta na na~in koj }e onevozmo`i bilo kakvi dopolnitelni dodavawa.

6. Originalot i edna kopija od uredno popolnetiot obrazec se podnesuva na nadle`niot carinski organ koga stokata se vnesuva vo slobodna zona ili sloboden sklad ili koga carinskata deklaracija e podnesena, vo zavisnost od slu~ajot. Carinskiot organ ja zaveruva potvrdata i zadr`uva edna kopija od istata.

7. Koga operatorot ja izgotvuva potvrdata zaradi pu{tawe vo sloboden promet , rubrikata 5 mo`e da bide: - zaverena od carinskiot organ i potpi{ana od slu`beno lice od

carinskiot organ odnapred, ili - zaverena od operatorot so poseben metalen pe~at prifaten od

carinskiot organ.

Operatorot zadr`uva edna kopija od potvrdata vo negovata evidencija na stoka.

Page 400: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 58 (~len 430) A.POTVRDA ZA ISTOVETNOST NA STOKA

1. Izvoznik INF 3

ORIGINAL

Br.

2. Prima~ vo momentot na izvoz

VRATENA STOKA

INFORMATIVEN LIST 3. Zemja vo koja stokata se ispra}a vo momentot na izvoz

VA@NO

1. Pred popolnuvawe na ovoj list strankata mora da se povika na odredbite koi se odnesuvaat na vratenata stoka kako i na zabele{kite od zadnata strana od ovoj list.

2. Strankata mora da gi popolni rubrikite od 1 do 11 od ovoj list so ma{ina za pi{uvawe ili ra~no so pe~atni bukvi.

3. Koga ovoj informativen list se popolnuva za stoka koja e predmet na posebni merki na trgovska ili zemjodelska politika, toj e va`e~ki edinstveno koga rubrikata B, i koga e neophodno rubrikata A, se overeni od nadle`niot carinski organ.

4. Ovoj informativen list mora da se dostavi do carinskiot organ na povtoren izvoz.

4. Broj, vid, oznaki i broevi na pakuvawe i opis na izvezenata stoka 5. Bruto masa

6. Neto masa 7. Statisti~ka vrednost

8. Koli~ina za koja se bara informativniot list

(a) so broevi: (b) so bukvi:

9. Tarifna oznaka

A. Zavereno od strana na nadle`en organ za izvozni dozvoli ili potvrdi -Propisi ili dozvoli ili potvrdi koi se zemeni vo predvid Mesto......................., datum.......................... (potpis) (pe~at)

B. Zavereno od nadle`en organ za odobruvawe na vra}awe na sredstva ili drugi iznosi odobreni pri izvoz -Ne e odobreno vra}awe ili drugi iznosi dadeni pri izvoz (1) -Vra}awe i drugi iznosi za izvoz isplateni za ................. koli~ina (1) -Pravoto na isplata na vra}awe ili drugi iznosi pri izvoz poni{teno za........ (koli~ina) (1) Mesto......................., datum.......................... (potpis) (pe~at)

10. Dopolnitelni podatoci za stokata a) Izvozen dokument vid broj datum b) Stoka izvezena zaradi zavr{uvawe na postapkata na uvoz za oblagoroduvawe (1) v) Stoka pu{tena vo sloboden promet zaradi odredena upotreba (1) g) Sostojba na stoka: -pakuvawe (1) - par~e (1) - refus (1)

V. ZAVERENO OD CARINSKIOT ORGAN NA IZVOZ Podatocite dadeni vo rubrikite od 1 do 10 se to~ni. Istovetnosta e utvrdena. Mesto............................., datum.................... (Potpis) Pe~at

11.BARAWE OD IZVOZNIKOT Dolupotpi{aniot - izvoznik (1), vo ime na izvoznikot(1) bara izdavawe na ovoj informativen list zaradi povtoren uvoz na opi{anata stoka. Mesto......................, datum................................

(Potpis)

Page 401: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

CELOSEN NAZIV I ADRESA NA CARINSKIOT ORGAN ZA IZVOZ

ZABELE[KI Rubrika 1: Se zapi{uva naziv/ime i sedi{te/adresa. Rubrika 4: Se zapi{uvaat to~nite podatoci za stokata soglasno nejziniot voobi~aen trgovski opis ili

soodvetnata tarifna oznaka. Opisot mora da odogovara na opisot na stokata vo izvozniot dokument.

Rubriki 5 i 6: Se zapi{uva koli~inata koja e navedena vo izvozniot dokument. Rubrika 7: Se zapi{uva statisti~kata vrednost vo vreme na izvozot vo stranska valuta. Rubrika 8: Se zapi{uvaat podatoci za koli~inata na stokata koja strankata saka povtorno da ja uveze. Rubrika 10v): Ovaa to~ka se odnesuva na stoka pu{tena vo sloboden promet so celosno ili delumno

osloboduvawe od uvozni dava~ki poradi nejzina upotreba za odredena namena. Rubrika 10 g): Ovaa to~ka se odnesuva na sostojbata na stokata za vreme na izvozot.

BARAWE OD CARINSKIOT ORGAN ZA POVTOREN UVOZ Carinskiot organ za povtoren uvoz bara:

- potvrduvawe na verodostojnosta i to~nosta na podatocite (1) - dopolnuvawe na listata so slednite podatoci (1)

(1) Nepotrebnoto da se precrta Naziv i sedi{te na carinskiot organ za povtoren uvoz Mesto..................................., datum.................

(Potpis) (Pe~at)

ODGOVOR OD NADLE@NIOT ORGAN Ovoj informativen list e verodostoen i podatocite {to gi sodr`i se to~ni (1) Zabele{ki za informativniot list (1): Drugi potrebni podatoci (1): (1) Nepotrebnoto da se precrta

Naziv i sedi{te na nadle`niot organ: Mesto..............................., datum...................... (Potpis) (Pe~at)

POVTOREN UVOZ

Koli~ina na povtorno uvezenata stoka

Broj, datum i vid na dokumentot za povtoren uvoz Potpis i pe~at na carinskiot organ za povtoren uvoz

Page 402: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

A.POTVRDA ZA ISTOVETNOST NA STOKATA 1. Izvoznik INF 3

KOPIJA

Br.

2. Prima~ vo momentot na izvoz

VRATENA STOKA

INFORMATIVEN LIST 3. Zemja vo koja stokata se ispra}a vo momentot na izvoz

VA@NO

5. Pred popolnuvawe na ovoj list strankata mora da se povika na odredbite koi se odnesuvaat na vratenata stoka kako i na zabele{kite od zadnata strana od ovoj list.

6. Strankata mora da gi popolni rubrikite od 1 do 11 od ovoj list so ma{ina za pi{uvawe ili ra~no so pe~ateni bukvi.

7. Koga ovoj informativen list se popolnuva za stoka koja e predmet na posebni merki na trgovska ili zemjodelska politika, toj e va`e~ki edinstveno koga rubrikata B, i koga e neophodno rubrikata A, se overeni od nadle`niot carinski organ.

8. Ovoj informativen list mora da se dostavi do carinskiot organ na povtoren izvoz.

4. Broj, vid, oznaki i broevi na pakuvawe i opis na izvezenata stoka 5. Bruto masa

6. Neto masa 7. Statisti~ka vrednost

8. Koli~ina za koja se bara informativniot list

(a) so broevi: (b) so bukvi:

9. Tarifna oznaka

A. Zavereno od strana na nadle`en organ za izvozni dozvoli ili potvrdi -Propisi ili dozvoli ili potvrdi koi se zemeni vo predvid Mesto......................., datum.......................... (potpis) (pe~at)

B. Zavereno od nadle`en organ za odobruvawe na vra}awe na sredstva ili drugi predvideni pri izvoz -Ne e odobreno vra}awe ili drugi iznosi dadeni pri izvoz (1) -Vra}awe i drugi iznosi za izvoz isplateni za ................. koli~ina (1) -Pravoto na isplata na vra}awe ili drugi iznosi pri izvoz poni{teno za........ (koli~ina) (1) Mesto......................., datum.......................... (potpis) (pe~at)

10. Dopolnitelni podatoci za stokata: a) Izvozen dokument vid broj Datum b) Stoka izvezena zaradi zavr{uvawe na postapkata za uvoz za oblagoroduvawe (1) v) Stoka pu{tena vo sloboden promet zaradi odredena upotreba (1) g) Sostojba na stoka: -pakuvawe (1) - par~e (1) - refus (1)

V. ZAVERENO OD CARINSKIOT ORGAN NA IZVOZ Podatocite dadeni vo rubrikite od 1 do 10 se to~ni. Istovetnosta e utvrdena. Mesto............................., datum.................... (Potpis) Pečat

11.BARAWE OD IZVOZNIKOT Dolupotpi{aniot - izvoznik (1), vo ime na izvoznikot(1) bara izdavawe na ovoj informativen list zaradi povtoren uvoz na opi{anata stoka. Mesto......................, datum................................

(Potpis)

Page 403: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

CELOSEN NAZIV I ADRESA NA CARINSKIOT ORGAN NA IZVOZ

ZABELE[KI Rubrika 1: Se zapi{uva naziv/ime i sedi{te/adresa. Rubrika 4: Se zapi{uvaat to~nite podatoci za stokata soglasno nejziniot voobi~aen trgovski opis ili

soodvetanta tarifna oznaka. Opisot mora da odogovara na opisot na stokata vo izvozniot dokument.

Rubriki 5 i 6: Se zapi{uva koli~inata koja e navedena vo izvozniot dokument. Rubrika 7: Se zapi{uva statisti~kata vrednost vo vreme na izvozot vo stranska valuta. Rubrika 8: Se zapi{uvaat podatoci za koli~inata na stokata koja strankata saka povtorno da ja uveze. Rubrika 10 v: Ovaa to~ka se odnesuva na stoka pu{tena vo sloboden promet so celosno ili delumno

osloboduvawe od uvoznite dava~ki zaradi nejzina upotreba za odredena namena. Rubrika 10 g): Ova to~ka se odnesuva na sostojbata na stokata za vreme na izvozot.

BARAWE OD CARINSKIOT ORGAN ZA POVTOREN UVOZ Carinskiot organ za povtoren uvoz bara:

- potvrduvawe na verodostojnosta i to~nosta na podatocite (1) - dopolnuvawe na listata so slednite podatoci (1)

(1) Nepotrebnoto da se precrta Naziv i sedi{te na carinskiot organ za povtoren uvoz Mesto..................................., datum.................

(Potpis) (Pe~at)

ODGOVOR OD NADLE@NIOT ORGAN Ovoj informativen list e verodostoen i podatocite {to gi sodr`i se to~ni (1) Zabele{ki za informativniot list (1): Drugi potrebni podatoci (1): (1) Nepotrebnoto da se precrta

Naziv i sedi{te na nadle`niot organ: Mesto..............................., datum...................... (Potpis) (Pe~at)

POVTOREN UVOZ

Koli~ina na povtorno uvezenata stoka

Broj, datum i vid na dokumentot za povtoren uvoz Potpis i pe~at na carinskiot organ za povtoren uvoz

Page 404: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZABELE[KI VO VRSKA SO INFORMATIVNIOT LIST INF 3 (A. POTVRDA ZA ISTOVETNOST NA STOKA)

1. Informativniot list se pe~ati na bela hartija bez mehani~ka pulpa pogodna za pi{uvawe, so te`ina od najmalku 40g/m2. 2. Dimenziite na informativniot list se 210h297 mm. so dozvoleno otstapuvawe vo dol`inata pome|u 5 i 8 milimetri; potrebno e strogo pridr`uvawe kon formatot na informativniot list, osven vo odnos na goleminata na rubrikite 6 i 7. 3. Centralnata uprava e odgovorna za pe~ateweto na informativniot list. Sekoj informativen list ima svoj seriski broj koj mo`e da bide prepe~aten.

Page 405: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 59 (~len 430)

B. POTVRDA ZA ISTOVETNOST NA STOKA VO PATNI^KI

PROMET

Broj:

PODATOCI ZA STOKATA KOJA PATNIKOT JA IZNESUVA

Predmetite navedeni vo potvrdata, do redniot broj _______ patnikot gi prijavil na izlez od Republika Makedonija. Vo soglasnost so ~lenot 430 od ovaa Uredba, potvrduvame deka stokata od reden broj ______ do reden broj _______ , e izvezena od Republika Makedonija. Mesto: ____________ Carinski slu`benik: __________ Datum: ____________ Pe~at:__________________

Ime i prezime _______________________________________________ Broj na patna isprava ___________________________________________

1. ________________________________________________________ 2. ________________________________________________________ 3. ________________________________________________________ 4. ________________________________________________________ 5. ________________________________________________________ 6. ________________________________________________________ 7. ________________________________________________________ 8. ________________________________________________________ 9. ________________________________________________________ 10. ________________________________________________________

Potpis na deklarantot: ______________

Page 406: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 60 (~len 451)

BANKARSKA GARANCIJA za obezbeduvawe na dolg vo carinska postapka

Bankata-garant: ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ Po nalog na : _____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ za obezbeduvawe na dolg soglasno Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj __/05) izdava:

BANKARSKA GARANCIJA br. ................. za obezbeduvawe na dolg vo carinskata postapka

Ovaa bankarska garancija na iznos do ______________ denari mo`e da se upotrebuva za naplata na dolg za stoka za koja e zapo~nata carinska postapka vo period od ____________ do __________. Krajniot rok za naplata na bankarskata garancija e _____________. PODATOCI ZA BANKATA GARANT

Mati~en broj: ...................................................

Dano~en broj: ....................................................

Naziv na bankata - garant: ................................................................................

Sedi{te: ................................................................................

Po{tenski broj: .......................... Mesto: .........................................

@iro smetka: ..............................................................................

koja se vodi kaj: ...............................................................................

PODATOCI ZA CARINSKI DOL@NIK - NALOGODAVEC Mati~en broj: ..................................................

Dano~en broj: .................................................

Naziv: ..................................................................................

Sedi{te: ..................................................................................

Po{tenski broj: ................................. Mesto .....................................

Page 407: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Bankata- garant se obvrzuva deka "na prv povik" i "bez prigovor" }e go plati dolgot soglasno Uredbata za sproveduvawe na carinskiot zakon, do visinata koja e navedena vo ovaa bankarska garancija, a koj nastanal ili bi mo`el da nastane vo rok na va`ewe na bankarskata garancija vo slednite carinski postapki:

pu{tawe vo sloboden promet privremen uvoz carinsko skladirewe izvoz za oblagoroduvawe uvoz za oblagoroduvawe izvoz

� prerabotka pod carinska kontrola

Ovaa bankarska garancija se upotrebuva i za obezbeduvawe na dolg na drugi carinski dol`nici koga nalogodavecot na ovaa bankarska garancija nastapuva pred carinskite organi kako direkten zastapnik na carinskiot dol`nik. (se ozna~uva dali va`i ovaa odredba ili ne se popolnuva dokolku ne e potrebna)

Ovaa bankarska garancija se upotrebuva i za obezbeduvawe na dolg od carinski postapki so ekonomski efekt, zapo~nati vo rokot na va`nost na prethodnata garancija br. ____________ od _____________ izdadena od Bankata garant _______________________________, dokolku tie ne bile zavr{eni vo soglasnost so carinskite propisi i mo`e da nastane dolg koj bil obezbeden so prethodnata garancija. (se ozna~uva dali va`i ovaa odredba ili ne se popolnuva dokolku ne e potrebna)

Ovaa bankarska garancija se upotrebuva i za obezbeduvawe na dolg od carinski postapki zapo~nati vo rokot na va`nost na prethodnata garancija br. ____________ od _____________ izdadena od Bankata garant _____________________________________, koj bi mo`el da nastane so prifa}awe na dopolnitelna deklaracija, zavr{uvawe na proverka na carinskata deklaracija ili vo drugi slu~ai koga soglasno carinskite propisi stokata se pu{ta vo sloboden promet so obezbeduvawe na eventualniot carinski dolg koj bil obezbeden so prethodnata garancija. (se ozna~uva dali va`i ovaa odredba ili ne se popolnuva dokolku ne e potrebna)

Ovaa bankarska garancija se namaluva za sekoj po ovaa garancija platen iznos, do vkupniot iznos na garancijata. Bankarskata garancija e izdadena vo dva ednakvi primeroci od koi eden za bankata garant i eden za carinskiot organ. ___________________ M.P. Mesto i datum

_______________________ Potpis na ovlastenoto lice

Page 408: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 61 (~len 452)

POTVRDA ZA GOTOVINSKI DEPOZIT

Vrz osnova na ~len 452 od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon Centralnata uprava na Carinskata uprava na Republika Makedonija izdava

POTVRDA ZA GOTOVINSKI DEPOZIT Broj:..............

1.Carinskiot dol`nik..................................................................................................... od...................................................................................................................pri Centralnata uprava polo`i gotovinski depozit za obezbeduvawe na pla}awe na dolg vo visina od......................................................................denari.

2.Gotovinskiot depozit va`i za obezbeduvawe na pla}awe na dolg za stoka, za koja e zapo~nata carinska postapka vo period od ................... do ............

3.Podatoci za carinskiot dol`nik Mati~en broj: ........................................................................ Dano~en broj:............................................................................ Naziv:......................................................................................... Sedi{te:.................................................................................... Po{tenski broj:........................Mesto:..................................

4.Carinskiot dol`nik mo`e da go upotrebi gotovinskiot depozit pri obezbeduvawe na pla}aweto na obvrskite od ~len 442 od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon, koi nastanale ili bi mo`ele da nastanat vo slednite carinski postapki:

pu{tawe vo sloboden promet privremen uvoz carinsko skladirewe izvoz za oblagoroduvawe uvoz za oblagoroduvawe izvoz

� prerabotka pod carinska kontrola

Ovoj gotovinski depozit se upotrebuva i za obezbeduvawe na dolg na drugi carinski dol`nici koga podnositelot na ovoj gotovinski depozit nastapuva pred carinskite organi kako direkten zastapnik na carinskiot dol`nik. (se ozna~uva dali va`i ovaa odredba ili ne se popolnuva dokolku ne e potrebna)

5.Carinskiot dol`nik mo`e da ja upotrebuva ovaa potvrda za obezbeduvawe na pla}aweto na carinskiot dolg kaj slednive carinski organi: ................................................................................................................................................................................................................................................................................................

6.Gotovinskiot depozot se namaluva za sekoj po ova obezbeduvawe platen iznos do vkupnata visina na gotovinskiot depozit.

7.Ovaa potvrda e izdadena vo.....................ednakvi primeroci. ___________________ M.P. _______________________ Mesto i datum Potpis na ovlastenoto lice

Page 409: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

PRILOG 62 (~len 471)

OBRAZEC NA BARAWE ZA VRA]AWE ILI PROSTUVAWE (*)

1. Podnositel ili negov polnomo{nik (naziv/ime i sedi{te/ adresa)

2. Barawe za vra}awe/prostuvawe Povikuvawe na carinska deklaracija

3. Carinski organ na evidentirawe (naziv i sedi{te)

4. Nadzoren carinski organ (naziv i sedi{te)

5. Lokacija 6. Zabele{ki na nadzorniot organ

7. Odredi{te na stokata (barawe za prethodno odobruvawe)

8. Opis na stokata, broj i vid 9. Tarifna oznaka

10. Neto masa

11. Carinska vrednost

12. Iznos na vrateni/prosteni dava~ki vo denari Broj na prilozi

13. Barawe za vra}awe/prostuvawe Dolupotpi{aniot bara vra}awe/prostuvawe (1) na uvozni/izvozni (1) dava~ki soglasno slednite ~lenovi od carinskiot zakon (2):

( ) 250 ( ) 251

14. Potvrda za priem na baraweto od strana na carinskiot organ na evidentirawe Mjesto i datum Potpis Pe~at

( ) 252 ( ) 253

15. Zabele{ki

16. Mesto i datum Potpis na baratelot

(*) Pro~itaj gi zabele{kite na zadnata strana pred da go popolni{ obrazecot (1) Nepotrebnoto da se precrta (2) Ozna~i H vo soodvetnata rubrika

1

1

OR

IGI

NA

L Z

A C

AR

IN

SK

IO

T O

Rga

n

Page 410: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

OBRAZEC NA BARAWE ZA VRA]AWE ILI PROSTUVAWE (*)

1. Podnositel ili negov polnomo{nik (naziv/ ime i sedi{te/ adresa)

2. Barawe za vra}awe/prostuvawe Povikuvawe na carinska deklaracija

3. Carinski organ na evidentirawe (naziv i sedi{te)

4. Nadzoren carinski organ (naziv i sedi{te)

5. Lokacija 6. Zabele{ki na nadzorniot organ

7. Odredi{te na stokata (barawe za prethodno odobruvawe)

8. Opis na stokata, broj i vid 9. Tarifna oznaka

10. Neto masa

11. Carinska vrednost

12. Iznos na vrateni/prosteni dava~ki vo denari Broj na prilozi

13. Barawe za vra}awe/prostuvawe Dolupotpi{aniot bara vra}awe/prostuvawe (1) na uvozni/izvozni (1) dava~ki soglasno slednite ~lenovi od carinskiot zakon (2):

( ) 250 ( ) 251

14. Potvrda za priem na baraweto od strana na carinskiot organ na evidentirawe Mjesto i datum Potpis Pe~at

( ) 252 ( ) 253

15. Zabele{ki

16. Mesto i datum Potpis na baratelot

(*) Pro~itaj gi zabele{kite na zadnata strana pred da go popolni{ obrazecot (1) Nepotrebnoto da se precrta (2) Ozna~i H vo soodvetnata rubrika

1

1

Pri

mer

ok z

a po

dno

site

lot

na

bara

wet

o

Page 411: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

ZABELE[KI A. OP[TI ZABELE[KI Listot ozna~en so broj 1 (original) go zadr`uva carinskiot organ, a listot ozna~en so broj 2 go ~uva podnositelot na baraweto.Listot e potrebno da se popolni ~itko i bez mo`nost za bri{ewe( po mo`nost so ma{ina za pi{uvawe ili so kompjuter). Listot ne smee da sodr`i bilo kakvi bri{ewa ili pi{uvawe vrz ve}e napi{anoto. Ispravkite se pravat so precrtuvawe na pogre{niot zbor i dodavawe na novite podatoci. Ispravkata mora da bide napravena od baratelot i zaverena od nadle`niot carinski organ. B. POSEBNI ZABELE[KI ZA SOODVETNITE RUBRIKI 1. Se zapi{uva naziv/ime i sedi{te/adresa, na podnositelot na baraweto ili negoviot polnomo{nik. Koga podnositelot na baraweto ne e liceto koe go platilo ili ima obvrska za pla}awe na carinskite dava~ki na koi se odnesuva baraweto, se zapi{uva vo kakvo svojstvo nastapuva podnositelot na baraweto. 2. Se zapi{uvaat podatocite od carinskata deklaracija koi davaat osnova za zapis vo evidenciite na dava~kite ~ie vra}awe ili prostuvawe se bara. 3. Se zapi{uva naziv i sedi{te na carinskiot organ, kade {to bile zapi{ani vo evidencijata uvoznite ili izvoznite dava~ki na koi se odnesuva baraweto. 4. Ovaa rubrika zadol`itelno se popolnuva koga stokata e vo nadle`nost na carinskiot organ razli~en od onoj od rubrika 3. Vo ovoj slu~aj, se zapi{uva naziv i sedi{te na soodvetniot carinski organ. 5. Se zapi{uva sedi{teto. 6. Ovaa rubrika zadol`itelno se popolnuva koga se primenuva ~lenot 486 od ovaa Uredba. Vo ovoj slu~aj se zapi{uva koli~inata, vidot i vrednosta na stokata koja }e ostane na carinskoto podra~je. Koga stokata e nameneta za humanitarni organizacii se zapi{uva nazivot i sedi{teto. 7. Osven vo slu~aite od ~len 250 od Carinskiot zakon, se zapi{uva carinski dozvolenoto postapuvawe ili upotreba za koe podnositelot na baraweto saka da ja prijavi stokata, vo zavisnost od opciite predvideni za konkretniot slu~aj so Carinskiot zakon (povtoren izvoz od carinskoto podra~je, stavawe vo druga carinska postapka, smestuvawe vo slobodna zona ili sloboden sklad, uni{tuvawe ili davawe na humanitarna organizacija). Koga za novoto carinski dozvoleno postapuvawe e potrebno odobrenie, se zapi{uvaat podatoci za toa odobrenie.

Page 412: OP[TI ODREDBI Definicii - igu.gov.mkigu.gov.mk/files/pdf/carina/uredbi/uredba_p (2).pdf · 4) "merki na trgovska politika" se utvrdeni netarifni merki vovedeni kako del od trgovskata

Se zapi{uva dokolku se bara prethodno odreduvawe na carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba. 8. Se zapi{uva voobi~aeniot trgovski opis na stokata ili nejzinata tarifna oznaka. Opisot mora da soodvetstvuva so onoj od carinskata deklaracija od rubrika 2. Se zapi{uva brojot, vidot, oznakite i broevite za identifikacija na pakuvawata. Za nepakuvana stoka se zapi{uva brojot na predmeti ili se zapi{uva "refus". 9. Se zapi{uva tarifnata oznaka. 10. Koli~inata zadol`itelno se izrazuva vo edinici od metri~kiot sistem (kvadratni metri, litri, kilogrami i dr.). 11. Se zapi{uva carinskata vrednost na stokata. 12. Iznosot se zapi{uva vo denari. 13. Spisok na okolnosti koi mo`at da predizvikaat vra}awe/prostuvawe (za primer): - ^len 250 od Carinskiot zakon: Nema carinski dolg ili iznosot na carinskiot dolg bil opredelen povisoko vo odnos na iznosot koj pretstavuval dolg spored zakonot; - ^len 251 od Carinskiot zakon: Stokata po gre{ka bila stavena vo odredena carinska postapka za koja postoi obvrska za pla}awe na uvozni dava~ki; - ^len 252 od Carinskiot zakon: Stokata e odbiena od uvoznikot zatoa {to e so nedostatoci ili ne e vo soglasnost so dogovorot; - ^len 253 od Carinskiot zakon: Posebni situacii koi proizvleguvaat od okolnostite vo koi na strankata ne mo`e da i se pripi{e namera za mamewe ili o~igledna nebre`nost. Koga primenata e vrz osnova na ~len 253 od Carinskiot zakon posebnata situacija detalno se opi{uva vo prilog kon baraweto.

Posebna zabele{ka: Koga primenata e vrz osnova na ~len od Carinskiot zakon razli~en od ~lenot 253, mo`e da se prilo`i dopolnitelen prilog koga e toa potrebno.

Koga se prilo`uva prilog se naveduva brojot na stranata.

V. DRUGI TEHNI^KI BARAWA ZA OBRAZECOT NA BARAWETO ZA VRA]AWE ILI PROSTUVAWE

1. Obrazecot na koj se izgotvuva baraweto za vra}awe ili prostuvawe se pe~ati na samokopira~ka hartija koja ne sodr`i mehani~ka pulpa i e pogodna za pi{uvawe i ima te`ina pome|u 40-65 gr. /m2. 2. Dimenziite na obrazecot se 210h297 mm. 3. Carinskiot organ e odgovoren za pe~atewe na obrazecot. Obrazecot sodr`i poedine~en seriski broj.