str. 1/84

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Dunajska c. 48, P.P.653, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422

Operativni program oskrbe s pitno vodo

Ljubljana, julij 2006

str. 2/84

KAZALO: 1) Uvod ................................................................................................................................... 4 2) Zakonske podlage za oskrbo s pitno vodo ......................................................................... 6

1.1 Oskrba s pitno vodo .................................................................................................... 7 1.2 Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo ................................................................ 7 1.3 Zakon o vodah ............................................................................................................ 8 1.4 Zdravstvena ustreznost pitne vode – pravilnik o pitni vodi ....................................... 9 1.5 Ustreznost izvajanja oskrbe s pitno vodo – Pravilnik o oskrbi s pitno vodo ........... 12 1.6 Druga zakonodaja ..................................................................................................... 12 1.7 Ustava in judikati ..................................................................................................... 13 1.8 Oblikovanje cene storitev javne službe .................................................................... 14

2) Zakonodaja EU o oskrbi s pitno vodo .................................................................................. 17 2.1 Direktiva 98/83/ES ................................................................................................... 17 2.2 Direktiva 2000/60/ES ............................................................................................... 19

3) Stanje oskrbe s pitno vodo ............................................................................................... 20 3.1 Vodovodni sistemi .................................................................................................... 28 3.2 Analiza SWOT oskrbe s pitno vodo ......................................................................... 28 3.3 Bogatenje za povečanje varnosti vodnih virov ........................................................ 29 3.4 Opredelitev nepitnih voda ob vzporedni oskrbi s pitno vodo .................................. 30 3.5 Opredelitev oskrbe z vodo za gašenje iz vodovodnih sistemov ............................... 31 3.6 Priključevanje novih uporabnikov na zasebne vodovodne sisteme ......................... 32

4) Financiranje oskrbe s pitno vodo ......................................................................................... 34 4.1 Viri financiranja ....................................................................................................... 34 4.2 Načela politike oblikovanja cen med industrijskimi uporabniki in gospodinjstvi ... 36 4.3 Ocena vrednosti stalnih sredstev vodovodnih sistemov ........................................... 37 4.4 Ocena vrednosti finančnih tokov vezanih na oskrbo s pitno vodo ........................... 37 4.5 Vodno povračilo ....................................................................................................... 37

5) Udeleženi subjekti na področju oskrbe s pitno vodo in njihove pristojnosti ....................... 38 5.1 Evropska unija .......................................................................................................... 38 5.2 Občine ...................................................................................................................... 39 5.3 Izmenjava vode s tujino ............................................................................................ 40

6) Obstoječe stanje glede oskrbe s pitno vodo ......................................................................... 41 6.1 Kakovost izvajanja javne službe .............................................................................. 41 6.2 Oblikovanje cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo ................................... 42 6.3 Socialna razsežnost oskrbe s pitno vodo .................................................................. 43 6.4 Ustreznost načina izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo ................................. 45 6.5 Izgube vode iz vodovodnih sistemov ....................................................................... 47 6.6 Sodelovanje z javnostjo ............................................................................................ 49

7) Ciljno stanje in nabor specifičnih projektov in usmeritev ................................................... 49 7.1 Infrastrukturni (gradbeni) ukrepi .............................................................................. 50 7.2 Drugi ukrepi ............................................................................................................. 57 7.3 Nosilci in potrebna finančna sredstva ter roki za doseganje ciljnega stanja ........... 61 7.4 Kazalci doseganja ciljnega stanja ............................................................................. 62

str. 3/84

Priloga 1: OKOLJSKO POROČILO (samostojen dokument) Priloga 2: OPREDELITEV OKVIRNIH STROŠKOV IZVEDBE IN SANACIJE

NEKATERIH KLJUČNIH DELOV VODOVODNIH SISTEMOV Priloga 3: PREGLED UPRAVLJAVCEV VODOVODNIH SISTEMOV V REPUBLIKI

SLOVENIJI Priloga 4: VIRI IN LITERATURA Priloga 5: RAZVITOST INFRASTRUKTURE ZA OSKRBO S PITNO VODO V

OBČINAH Priloga 6: GAFIČNI PRIKAZ AGLOMERACIJ, GLEDE NA VODOVODNE SISTEME,

KI JIH OSKRBUJEJO (priloga dostopna na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor, aglomeracije so identične aglomeracijam iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih voda)

SEZNAM KRATIC

CPVO Celovita presoja vplivov na okolje

EMAS Environmental Management Audit System

ETAP Environment Technology Action Plan

EU Evropska unija

EU-WFD Evropska unija — okvirna direktiva o vodah (Water Framework Directive

DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta

DIZ Dokument investicijske zasnove

GJS Gospodarske javne službe

HACCP Hazard Analysis Critical Control Point

MOP Ministrstvo za okolje in prostor

OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj

OFWAT Urad za vode (Office of Waters)

RS Republika Slovenija

SURS Statistični urad Republike Slovenije

SWOT Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in groženj

ZFO Zakon o financiranju občin

ZGO Zakon o graditvi objektov

ZVO Zakon o varstvu okolja

str. 4/84

1) Uvod Obrazložitev in umestitev vsebine operativnega programa Operativni program oskrbe s pitno vodo je za oskrbo prebivalstva s pitno vodo eden temeljnih dokumentov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na oskrbo prebivalstva s pitno vodo in oskrbo z vodo za druge, zlasti javne potrebe. Operativni program se sprejema za obdobje 2006- 2013. Operativni program oskrbe s pitno vodo je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja tako, da bodo občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo. Izboljšanje trenutnega stanja je predvideno z naslednjimi ključnimi ukrepi:

- Uskladitev upravljanja vodovodnih sistemov v skladu z evropsko direktivo o oskrbi s pitno vodo – usposobljeni in registrirani upravitelj vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo več kakor 50 prebivalcev.

- Posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov s ciljem zmanjševanja vodovodnih izgub ter učinkovitejšega in uspešnejšega upravljanja z njimi.

- Izgradnja magistralnih vodovodnih sistemov na območjih, kjer se centralizirana rešitev izkaže za ekonomsko ustrezno.

- Drugi ukrepi na vodovodnih sistemih, s katerimi se izboljšujejo standardi oskrbe s pitno vodo (ločevanje vodovodnih sistemov od oskrbe z vodo za gašenje v manjših vodovodnih sistemih, rezervni vodni viri za napajanje vodovodnih sistemov idr.).

- Dolgoročna zagotovitev pitne vode ob podnebnih spremembah

- Dolgoročno zagotavljanje izboljšane kvalitete pitne vode v kemijskem in mikrobiološkem smislu

Doseganje navedenih ciljev ni vezano na drugačne roke, ki bi bili morebiti dogovorjeni v predpristopnih pogajanjih z EU, zato so vse zahteve iz direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, začele veljati z dnem pristopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Operativni program je usklajen z naslednjimi strateškimi dokumenti : - Direktiva Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi; - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike; - Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov; - Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, 2004; - Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 ( Uradni list RS, št. 2/06); - Strategija razvoja Slovenije (Vlada RS, 23. junij 2005); - Nacionalni program reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije, 2005; - Program varstva potrošnikov za leti 2006 in 2007; - Podnebne spremembe in njihova razsežnost na področju voda v Evropi, 2004.

str. 5/84

Spremljanje in ocena izvajanja ciljev programa Spremljanje in ocenjevanje operativnega programa oskrbe s pitno vodo bo zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor trajno, po zaključku leta 2008 pa bo predložilo Vladi RS v sprejem spremembo tega programa, če bo ugotovilo, da je zaradi doseganja ciljev iz operativnega programa to potrebno. Pred letom 2008 bo Ministrstvo za okolje in prostor identificiralo še bolj podrobno ključne projekte po tem operativnem programu, ki so državnega pomena in bodo sofinancirani s strani EU in državnega proračuna. Operativni progam oskrbe s pitno vodo usklajuje vsebine, ki jih na področju oskrbe s pitno vodo narekuje:

1) uveljavitev pravnega reda Evropske unije na področju oskrbe s pitno vodo, ki se nanaša na uresničitev določb Direktive Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi;

2) potrebe po usklajevanju vsebin, ki opredeljujejo strokovno-tehnične, upravljavske vidike vodovodnih sistemov, s poudarkom na dolgoročni, ekonomsko učinkoviti oskrbi porabnikov s kakovostno pitno vodo ustreznih količin.

Operativni program oskrbe s pitno vodo tako predstavlja program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev oskrbe z ustrezno pitno vodo. Ta program pomeni izhodišča za normativno razporejanje, tako časovno kakor krajevno, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene oskrbe s pitno vodo. Stroški za izvedbo tega operativnega programa temeljijo na predpisanih oskrbovalnih standardih iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo( Uradni list RS, št. 35/06). Okvirni stroški za izvedbo posameznih objektov pa so navedeni v prilogi 2 k temu operativnemu programu. 2. Uporabljeni pojmi Pojmi, uporabljeni v tem operativnem programu imajo enak pomen, kot ga določa Pravilnik o oskrbi s pitno vodo ( Uradni list RS, št. 35/06). V Sloveniji je sorazmerno malo večjih in velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo ter veliko število majhnih sistemov, ki z vodo oskrbujejo manj kakor tisoč ali celo manj kakor sto prebivalcev. S tem je povezano izredno veliko število vodnih virov, ki so bolj ali manj izdatni. Večina manjših vodnih virov je manj zanesljivih glede oskrbe z vodo, saj že same geografske razmere pomenijo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Značilno za večino majhnih vodovodnih sistemov je, da praviloma nimajo vgrajenega sistema za pripravo pitne vode. Vse to močno otežuje nadzor nad kakovostjo zajete vode iz posameznega vodnega vira. Oteženo pa je tudi izvajanje vzdrževanja in sanacij vodovodnih omrežij, ki so lahko vir onesnaženja pitne vode. Z vstopom v EU se je Slovenija morala prilagoditi oziroma se še prilagaja evropskemu pravnemu redu. V Sloveniji je s spremenjeno zakonodajo prišlo do trenda opuščanja malih vodnih virov ter iskanja novih, večjih vodnih virov, ki bi omogočali varno oskrbo s pitno vodo čim večjega števila prebivalstva.

str. 6/84

Področje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno področje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic vsakega posameznika. Po drugi strani pa je navedeno področje mnogostransko, saj pitno vodo uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gašenje, odvajanje odpadne vode), in je v pristojnosti različnih institucij – ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za zdravje, ministrstva za obrambo, idr., ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inženirsko-tehnoloških sistemov, ki opredeljujejo obstoječe stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin. Ta operativni program skupaj s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo ( Uradni list RS, št. 35/06) prinaša na to področje v Republiki Sloveniji nov instrument, ki bo prispeval k povezavi in poenotenju občinskih prizadevanj za ustrezno izvajanje oskrbe s pitno vodo s prizadevanji izvajalcev javne službe in državnimi organi. Pri obravnavi vodovodnih sistemov in njihovem upravljanju se moramo zavedati, da so to v osnovi zelo mnogostranski sistemi, saj njihovo kompleksnost opredeljuje že sama tehnična narava vodovodnih sistemov, ki so sestavljeni iz niza med seboj močno soodvisnih elementov. Po drugi strani pa na delovanje sistemov močno vpliva tudi raven organiziranosti in ekonomska moč družbe, v kateri sistemi delujejo. Poleg kompleksnosti sistemov in upravljanja z njimi lahko opozorimo tudi na to, da je treba posebno pozornost posvetiti tudi ciljem upravljanja z vodovodnimi sistemi, ki jih prav tako ni enostavno določiti. Osnovni cilji, kakor so kakovost vode, pretok in tlak ter zanesljivost oskrbe so običajno v nasprotju s ciljem poceni oskrbe s pitno vodo. Če k temu dodamo še delovanje sistema za dobavo pitne vode, lahko ugotovimo, da je ta cilj pogosto v nasprotju s ciljem kakovosti dobavljene vode. Zasnova upravljanja vodovodnega sistema z namenom doseganja ciljev je prikazan na sliki 1.

Slika1:Kompleksnost upravljanja z vodnim sistemom (Banovec in Šantl, 2003)

2) Zakonske podlage za oskrbo s pitno vodo

str. 7/84

Zakonske podlage za oskrbo s pitno vodo so povezane z delom različnih organov in njihovimi pristojnostmi. Tako lahko v povezavi z oskrbo s pitno vodo opredelimo naslednje državne organe:

- Ministrstvo za okolje in prostor – opredelitev oskrbe s pitno vodo kot obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, voda kot vodni vir za oskrbo s pitno vodo, kakovost vode in vodne količine, standardi izvajanja občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

- Ministrstvo za zdravje – ustreznost vode kot živila. - Ministrstvo za obrambo – ustreznost delovanja vodovodnih omrežij kot

hidrantnih omrežij za oskrbo z vodo za gašenje, delovanje vodovodnih omrežij ob naravnih in drugih nesrečah.

- Ministrstvo za gospodarstvo – organiziranost gospodarskih javnih služb, soglasje k predlogom o spremembi cen oskrbe s pitno vodo.

- Ministrstvo za finance - računovodski standardi, vpliv cen storitev gospodarskih javnih služb na makroekonomska gibanja, obremenjevanje proračuna.

- Proračunska inšpekcija – spremljanje ustreznosti izvajanja gospodarskih javnih služb (npr. zakon o javnih naročilih).

- Statistični urad RS, uradna statistična spremljanja stanja oskrbe s pitno vodo. Pristojnosti ključnih subjektov so navedene in na kratko analizirane v nadaljevanju.

1.1 Oskrba s pitno vodo Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo, 49/06-ZMetD in 66/06-odl.US; v nadaljnjem besedilu: zakon o varstvu okolja) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Pristojni minister predpiše standarde izvajanja in spremljanja izvajanja te javne službe. Podrobneje način izvajanja javne službe določajo občine, ki v ta namen izdajajo odloke o oskrbi s pitno vodo.

1.2 Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo Glede na to, da zakon o varstvu okolja opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja, jo je treba izvajati v skladu in na način, ki ga določa Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93 in 30/98). Glede na popis stanja upravljavcev vodovodnih sistemov (MOP 2004) lahko ugotovimo, da je najpogostejši način organiziranosti javne službe javno podjetje, sledijo režijski obrati, ki upravljajo z vodovodnimi sistemi v manjših občinah, nekatere občine pa so v skladu z zakonom predale vodovodne sisteme v upravljanje koncesionarjem (pogodbeno določenim pravnim osebam zasebnega prava). Na spletni strani www.ijsvo.si\vodovod bo objavljen pregled upravljavcev vodovodov in vodovodni sistemi, s katerimi upravljajo. Na podlagi zbranih podatkov je v bazi 81 upravljavcev vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo vodovodne sisteme različnih velikosti. Od upravljavcev največjih vodovodnih sistemov (npr.

str. 8/84

Ljubljana, Maribor, obalni vodovod, kraški vodovod) do upravljavcev majhnih vodovodnih sistemov, katerih upravljanje je najpogosteje organizirano v obliki režijskega obrata in oskrbujejo nekaj sto uporabnikov. Glede na oceno popolnosti zbranih podatkov lahko ugotovimo, da število upravljavcev vodovodnih sistemov v Republiki Sloveniji presega 100, kar pomeni, da povprečni upravljavec oskrbuje okoli 20.000 uporabnikov, dejansko pa več kot 20.000 uporabnikov oskrbuje le okoli 15 upravljavcev v Republiki Sloveniji. Iz tega izhaja eden od pomembnejših ukrepov tega operativnega programa, ki vodi v združevanje funkcij upravljavcev vodovodnih sistemov, ki je podrobneje predstavljeno v prilogi 3.

1.3 Zakon o vodah Zakon o vodah (Uradni list RS št. 67/02, 110/02- ZGO-1, 2/04- ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o vodah), ki je bil sprejet leta 2002, z vidika pomena, ki ga ima na oskrbo s pitno vodo, opredeljuje predvsem dve področji:

1) področje varstva vodnih virov, ki so namenjeni oskrbi s pitno vodo (vodovarstvena območja), in

2) področje pridobivanja vodnih pravic, ki jih je treba pridobiti in vzdrževati tudi za vsako oskrbo s pitno vodo.

Za preprečevanje onesnaženja površinskih ali podzemnih zajetij pitne vode je treba določiti vodovarstvena območja. Način določitve določa Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06). Vodovarstveni režim za posamezni vodni vir, ki je namenjen ali se uporablja za javno oskrbo s pitno vodo, je definiran v aktu o zavarovanju v obliki prepovedi, omejitev in zaščitnih ukrepov za posege v okolje ki so sorazmerni zahtevnosti vodovarstvenega režima na posameznem notranjem območju.

V skladu z zakonom o vodah je bil ob pripravi tega operativnega programa opredeljen le vodonosnik Ljubljanskega polja (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06)). Noveliranje obstoječih predpisov oziroma sprejem novih predpisov o zavarovanju bo izvedeno na podlagi novih načrtov urejanja voda po letu 2009. Navedene uredbe o vodovarstvenih območjih vodnih teles posameznih vodonosnikov, skupaj z evidenco vodnih pravic (pravilnik o evidenci vodnih pravic), predstavljajo robni pogoj oziroma stičišče dveh upravljavskih sistemov:

- vodnega vira (vodno telo podzemne vode ali vodno telo površinske vode) in - vodovodnega sistema.

Stično točko med obema predstavlja objekt »zajetje«, ki je lahko oblikovan na različne načine, kot izvir, črpalna vrtina ali površinsko zajetje. Ne glede na način zajetja je zajetje objekt, ki je v upravljanju upravljavca vodovoda. Pristojna oseba ali skupina oseb pridobi za odvzem vode iz vodnega vira (vodnega telesa) z uporabo zajetja ustrezno vodno dovoljenje. Glede na to, da je ministrstvo, pristojno za vode, pristojno tudi za vodenje evidenc o vodnih telesih in vodnih pravicah, bo vzpostavilo tudi enotno evidenco vodnih teles, ki so vir pitne vode in zajetij, ki zajemajo vodo iz njih.

str. 9/84

1.4 Zdravstvena ustreznost pitne vode – pravilnik o pitni vodi Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04 in 26/06; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o pitni vodi) predpisuje ugotavljanje in oceno varnosti oskrbe s pitno vodo. Pravilnik o pitni vodi določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnega koli onesnaženja pitne vode. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, če ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za zdravje ljudi. Prav tako ne sme vsebovati drugih snovi, ki bi same ali skupaj z drugimi snovmi predstavljale nevarnost za zdravje ljudi. V Sloveniji prebivalstvo s pitno vodo oskrbujejo javne službe, ki so upravljavci najožjega vodovarstvenega območja, črpališča, čistilne naprave, vodohrana ter vodovodnega omrežja vse do hišnega priključka. V skladu s pravilnikom o pitni vodi javna oskrba s pitno vodo zajema tako del pred zajetjem, ki vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode, kakor tudi dele sistema, s katerimi neposredno upravlja upravljavec. Upravljavec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Skladnost mora biti zagotovljena:

- na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda;

- v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil;

- v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira;

- pri oskrbi s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. Upravljavec svoje obveznosti izpolni, če dokaže, da je vzrok oporečne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje, vendar mora lastnikom oziroma upravljavcem objektov zagotoviti priporočila o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja. NOTRANJI NADZOR Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04) določa obvezni notranji nadzor po sistemu HACCP Hazard Analysis Critical Control Point (Analiza tveganj in kritične kontrolne točke)1, zato mora upravljavec izvajati notranji nadzor, ki je vzpostavljen na podlagi sistema HACCP, kar pomeni, da je treba vodo spremljati od zajema do porabe; nadzor zagotavlja stalno visoko raven varnosti pitne vode, ki je samo z inšpekcijskim vzorčenjem in ne bi mogli zagotoviti. Sistem omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki bi bili lahko potencialno nevarni za zdravje ljudi, in izvajanje ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih pri oskrbi s pitno vodo, kjer lahko pride do tveganj. Torej predstavlja analizo vodovarstvenih območjih v objektih zajema, priprave in predelave vode ter na območju

1 HACCP so v 60-letih skupaj razvili podjetje Pillsburry, vojaški laboratorij vojske ZDA ter NASA, in sicer pri razvijanju živil za ameriški vesoljski program. Razviti so morali proizvodne procese, v katerih bi iz živil zanesljivo odstranili patogene mikroorganizme in njihove toksine. Ker je bilo to nemogoče izvesti s preskušanjem končnega izdelka, so to storili z analizo nevarnosti in ugotavljanjem kritičnih kontrolnih točk. Podjetje Pillsbury je leta 1971 predstavilo sistem HACCP na prvi ameriški nacionalni konferenci o zaščiti živil in od takrat se sistem ugotavljanje kritičnih kontrolnih točk v živilski industriji nenehno razvija. Danes je mednarodno potrjeno vodilo FAO/WHO - Codex Alimentarius.

str. 10/84

cevnega sistema vse do potrošnika. Namen vzorčenja je notranja kontrola kakovosti pitne vode. Ob neskladnosti vzorca je namen vzorčenja lahko tudi identifikacija virov onesnaženja. DRŽAVNO SPREMLJANJE PITNE VODE Poleg vzorčenja zaradi notranjega nadzora se izvaja tudi spremljanje kakovosti pitne vode na državni ravni. Za preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika o pitni vodi, zagotavlja ministrstvo za zdravje spremljanje kakovosti pitne vode. Nosilec tega spremljanja je javni zdravstveni zavod (zavod za zdravstveno varstvo), ki je ustanovljen za spremljanje ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov in ga imenuje minister, pristojen za zdravje. Javni zdravstveni zavod mora imeti pooblaščeni laboratorij za mikrobiološka in kemijska preskušanja pitne vode. Laboratoriji morajo imeti akreditacijo s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. S pravilnikom o pitni vodi je določena minimalna letna pogostost vzorčenja pitne vode iz vodovodnega omrežja, ki ga izvaja javni zdravstveni zavod. Nosilec monitoringa zdravstvene ustreznosti živil v sodelovanju s komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za varovanje zdravja, Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije, Uradom za kemikalije Republike Slovenije, Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in predstavniki upravljavcev vsako leto pripravi predlog letnega programa spremljanja za pitno vodo za naslednje leto, ki ga posreduje ministru, pristojnemu za zdravje. Program mora določati mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Vzorci morajo biti reprezentativni za pitno vodo, ki se uporablja preko celega leta. DOSTOPNOST PODATKOV Podatki o rezultatih laboratorijskih poskusov pitne vode, ki so bili pridobljeni z monitoringom, morajo biti potrošnikom vedno na voljo pri upravljavcu, ki mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost in način obveščanja. Upravljavec mora poročilo za preteklo leto posredovati Inštitutu za varovanje zdravja RS, vsebino poročila pa določi komisija. Inštitut za varovanje zdravja RS je upravljavec zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki so bili pridobljeni z monitoringom. Inštitut za varovanje zdravja RS pripravi letno poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji za preteklo leto ter ga pošlje ministrstvu za zdravje. To poročilo je javno.

str. 11/84

Slika 2: Shematski prikaz nadzora nad kakovostjo pitne vode v Republiki Sloveniji Trenutno sta sistema spremljanja kakovosti vode po pravilniku o pitni vodi in nadzorni sistem za spremljanje oskrbe s pitno vodo na oskrbnih sistemih še nepovezana, zato je predvidena povezava obeh podatkovnih sistemov preko objekta skupnega identifikatorja - vodovodnega sistema. Program priprave povezave obeh podatkovnih sistemov se že pripravlja in bo predvidoma končan do konca leta 2007.

PRAVILNIK O PITNI VODI (Uradni list RS št. 19/04, 34/04)

11. členMONITORING

po programu monitoringa pitne vode

ZZV

IVZ podatki se posredujejo

najmanj enkrat letno (35. člen)

Ministrstvo pristojno za

zdravje

pridobivanje podatkov z

monitoringom

baza podatkov in izdelava poročila

(35. člen)

javno dostopno letno poročilo

(36. člen)

NADZOR IN SPREMLJANJE KVALITETE PITNE VODE

10. členNOTRANJI NADZOR

vzpostavljen na osnovah HACCP sistema

podatki o kvaliteti pitne

vode

podatki o sistemu za

oskrbo s pitno vodo

upravljavec

odgovornost

VODA JE SKLADNAVODA NI SKLADNA

ugotovitev vzrokov neskladnosti in izvedba

ukrepov za njihovo odpravo (20. člen)

prenehanje dobave vode ali omejitev njene uporabe, če voda

predstavlja potencialno nevarnost za ljudi

(21. člen)

obvestilo uporabnikom(22. člen)

obvestilo ZIRS(23. člen)

podatki pridobljeni pri monitoringu morajo biti

uporabnikom vedno na voljo pri upravljavcu (34. člen)

SKLADNOST VODE S PRAVILNIKOM

str. 12/84

1.5 Ustreznost izvajanja oskrbe s pitno vodo – Pravilnik o oskrbi s pitno vodo

Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, ki je bil sprejet v letu 2006 (Uradni list RS, št. 35/06), hkrati s tem operativnim programom ureja predvsem izvajanje oskrbe s pitno vodo. Pravilnik določa bistvene zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vodovodnimi sistemi sprejeti upravljavci vodovodih sistemov. Bistvene določbe pravilnika se nanašajo na:

- vrste vodovodnih sistemov (vodovodov): vodovode delimo na javne vodovode, ki so last občin in v upravljanju izvajalca gospodarske javne službe, ter zasebne vodovode, ki so last skupine oseb;

- opredelitev nosilcev vodnih pravic za rabo vode iz vodnega vira. Pri javnih vodovodih so to občine ali skupnosti občin;

- zahtevo, da se v okviru izvajanja gospodarske javne službe vzdržuje tudi priključke na vodovodni sistem v dolžini do največ 50 metrov;

- odpravo skupinskih priključkov na vodovodni sistem; - določitev nalog upravljavca vodovodnega sistema, ne glede na to, ali gre za javni

vodovodni sistem ali zasebni vodovodni sistem. Posebne naloge so spremljanje stanja vodovodov, načrtovanje dejavnosti razvoja in sanacije vodovodov in poročanje pristojnim organom;

- določitev spodnje meje velikosti vodovodnega sistema (5 hiš), za katerega še velja merilo vodovodnega sistema. Do 5 hiš (brez javnih objektov) velja za individualno oskrbo s pitno vodo;

- tehnične zahteve za vodovodne sisteme – razvoj rezervnih vodnih virov, prednost oskrbe s pitno vodo pred oskrbo z vodo za gašenje požarov;

- pripravo operativnih programov na lokalni ravni; - roke,do katerih je treba izvesti nekatere ukrepe iz pravilnika o oskrbi s pitno vodo.

1.6 Druga zakonodaja Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ( Uradni list RS, št. 3/02, 17/02-popr. in 17/06), izdana na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami) predpisuje obveznost izdelave načrta zaščite in reševanja za vodovodne sisteme, ki imajo najmanj 3.000 priključkov. Glede na dokaj težavno opredelitev pojma »priključek«, je število priključkov na vodovodni sistem težko določiti. Zato s tem operativnim programom podajamo usmeritev, da se namesto število priključkov (ki so lahko večuporabniški ali enouporabniški) uporablja pojem število oskrbovanih oseb s stalnim prebivališčem ali količina obračunane vode. Upravljavci večjih vodovodnih sistemov morajo v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravljali in vzdrževali načrte zaščite in reševanja. Posebne

str. 13/84

usmeritve za izdelavo navedenih načrtov niso bile pripravljene, zato načrti ne predstavljajo enotnega načina reševanja specifičnih varnostno-interventnih vprašanj, ki se nanašajo na vodovodne sistem in upravljanje z njimi ob naravnih in drugih nesrečah. V ta namen bosta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za obrambo pripravila navodila za pripravo oziroma smernice za pripravo načrta zaščite in reševanja za vodovodne sisteme ter zagotovila operativnost teh načrtov. Drugi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo, so: - Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list. RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02- ZGO-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o varstvu pred požarom); - Zakon o gasilstvu ( Uradni list RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon o gasilstvu); - Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij( Uradni list RS, št. 22/95); - Pravilnik o metodologiji ugotavljanja ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96, 5/97- popr. in 31/04); - Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ( Uradni list SFRJ, št. 30/91). Zaradi nejasnosti pri izvedbi manjših vodovodnih sistemov, kjer potreba po oskrbi z vodo za gašenje požarov ogroža kakovost pitne vode in ekonomičnost izvedbe vodovodnega sistema, je treba sprejeti nov pravilnik o oskrbi z vodo za gašenje, ki bo nadomestil Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).

1.7 Ustava in judikati Mehanizem ustavne presoje je pomembno orodje pri reševanju sporov, ki lahko izhajajo iz različne razlage pravnih aktov in odločitev pristojnih organov. Tako tudi na področju oskrbe s pitno vodo že iz dosedanje pravne prakse izhaja niz odločitev ustavnega sodišča, na podlagi katerih so se oblikovale nekatere prakse pri upravljanju z vodovodnimi omrežji. Te odločitve so: Šifra: Predmet presoje Evidenčni stavek U-I-38/90 Odlok občinske skupščine Nova

Gorica o obvezni uporabi in obveznem plačilu pitne vode iz javnih vodovodov v občini Nova Gorica (Ur. glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/85), 6. čl.

Ni v neskladju z zakonom ureditev, po kateri skupščina občine z odlokom določi obveznost priključitve na javni vodovodov v naseljih, ki so oskrbovana s pitno vodo iz javnih vodovodov, čeprav so se uporabniki doslej oskrbovali s pitno vodo iz kapnic, vodnjakov ali lastnih zajetij.

U-I-19/91 Hišni svet daje pobudo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenega odloka o dobavah in odjemu pitne vode. V pobudi navaja, da so s tem odlokom naložene občanom obveznosti, katerih ti ne morejo izpolniti, ne da bi kršili veljavne predpise.

Glede stroškov popravil oziroma zamenjave dela vodovodnega priključka (18. člen) je v odloku predvideno plačilo teh stroškov v breme odjemalca z mesečno vzdrževalnino vodomera, določeno s pogodbo, če ta pogodba ni sklenjena, pa v breme odjemalca na osnovi dejanskih stroškov. Nekatere obveznosti upravljavcev in uporabnikov so podrobneje določene v 28. in 29. členu navedenega odloka. Samega odkopa vodovodnega priključka, ki ga še posebej navaja pobudnik, obravnavani odlok ne omenja in posebej ne ureja. Po II.a točki navodila o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno

str. 14/84

omrežje komunalnih objektov in naprav (Uradni list SR Slovenije, št. 27/85), se vodovodni priključek od priključnega mesta na sekundarno oziroma primarno omrežje ali napravo do vključno vodovodnega števca uporabnika, ne glede na dolžino, ne šteje za sekundarno, primarno ali magistralno omrežje. Iz take zakonske in podzakonske ureditve izhaja, da vodovodnega priključka, vključno z vodomerom, komunalno podjetje ni dolžno vzdrževati na lastne stroške.

U-I-250/97 Pobudnik, ki je sicer uporabnik vode, ne zatrjuje pa, da bi bil v postopku kot storilec prekrška iz kazenskih določb odloka, ne izkazuje lastnega neposrednega pravnega interesa za presojo le-teh. Izkazuje namreč le abstraktno nevarnost, da ga bo v prihodnosti v primeru storitve prekrška izpodbijana ureditev zadevala. Občinskemu svetu Občine Slovenske Konjice za sprejem izpodbijanega odloka o oskrbi s pitno vodo očitno ni bilo treba predhodno pridobiti soglasja državnega zbora ali vlade. Prav tako ni nikjer predpisano, da bi občine pred sprejemom takšnih odlokov, kot je izpodbijani, morale omogočiti občanom javno razpravo. Tudi druge pavšalne navedbe, da naj Odlok ne bi bil sprejet po fazah predpisanih z Ustavo in zakonom, ne utemeljujejo sprejema pobude v obravnavo. Očitki pobudnika, da je bil postopek sprejema odloka nezakonit in protiustaven so zato očitno neutemeljeni.

Očitno neutemeljena je trditev, da ustava v vsakem primeru preprečuje, da bi predpis spreminjal ureditev za naprej. Tudi s tem, ko izpodbijani odlok predpisuje le elemente za obračun, ne določa pa cene vode, niti višine prispevkov za priključno moč, števnino ter predpisane republiške in občinske prispevke, temveč napotuje na druge predpise, očitno ne krši načel pravne države (2. člen 2 ustave). Interna delitev in preračunavanje vode in drugih stroškov v primeru, da je v objektu več uporabnikov, je predmet civilnopravne ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pri upravljanju skupne stvari - večstanovanjske hiše ali stanovanjskega bloka. Zato se ravnanje normodajalca, ki ne razlikuje med tistimi, ki so posebej nabavili dodatne vodne števce za porabo vode v posamičnem gospodinjstvu in tistimi jih niso, očitno ne more označiti kot samovoljno. Sicer pa je izpodbijana ureditev za vse uporabnike pitne vode enaka, sam način ureditve pa je v polju proste presoje normodajalca. Zato očitno ne gre za kršitev splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave).

Up-156/98 Prekinitev dobave vode na skupinskem priključku zaradi neplačevanja dobavljene vode s strani nekaterih uporabnikov.

Stališče drugostopnega sodišča, da so osebe, ki bivajo v stavbi z več bivalnimi enotami in v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, dolžne trpeti prekinitev dobave vode, do katere je prišlo zaradi neplačevanja dobavljene vode drugih oseb, ki bivajo v isti stavbi, je v nasprotju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Dokler neposredni uporabniki posameznih stanovanjskih enot nimajo razumnih možnosti za ureditev individualizirane odmere porabljene vode, je prekinitev dobave vode zgolj zaradi tega, da bi dobavitelj lažje prišel do poplačila zapadlih terjatev, prekomeren ukrep in zato v nasprotju z ustavo. Odklop posameznega neplačnika z eno bivalno enoto ali stavbah z večbivalnimi enotami kjer obstaja možnost individualne odmere porabljene vode je v skladu z Ustavo.

Ob upoštevanju predhodnih odločitev ustavnega sodišča je bil oblikovan tudi pravilnik o oskrbi s pitno vodo, s katerim je natančneje opredeljen status priključkov in druge vsebine.

1.8 Oblikovanje cene storitev javne službe Oskrba s pitno vodo je zaradi posebnega pomena opredeljena kot gospodarska javna služba, ki je urejena z zakoni in podzakonskimi akti. Z ekonomskega stališča je področje oskrbe s pitno vodo storitev, ki se organizacijsko izvaja v okviru gospodarske javne službe. Navedeni organizacijski okvir izvajanja storitev dejansko le malo vpliva na to, da bi bilo treba storitev

str. 15/84

oskrbe s pitno vodo obravnavati kako drugače kakor katero koli drugo storitev, saj mora uporabnik storitve plačevati stroške izvajanja storitve. Razlika pri gospodarski javni službi je v tem, da je možno, da se del sredstev za izvajanje gospodarske javne službe (npr. investicijski del) pridobi neposredno od pristojnega subjekta javnega prava (npr. občine, države, EU). Če prihodki iz izvajanja gospodarske javne službe ne zadoščajo za pokrivanje stroškov storitve, je možno, da pristojni subjekti javnega prava (občine) pokrivajo tudi razliko do pokritja stroškov izvajanja storitev. V skladu z Zakonom o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo) je trenutno cena za izvajanje storitve oskrbe s pitno vodo uvrščena v kategorijo nadzorovanih cen, ki se oblikujejo v skladu z Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev ( Uradni list RS, št. 45/06). Navedena uredba ločuje ceno na dve kategoriji:

- lastno ceno, v katero so vključeni stroški obratovanja, vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja in upravljanja infrastrukture, ter

- ceno za investicijo, ki predstavlja del investicije, ki jo neposredno odplačujejo uporabniki vode.

Obračun cene vode naj bi se oblikoval glede na količino porabljene vode oziroma odvzete vode iz vodovodnega sistema. Navedeni pristop priporočajo tudi smernice Evropske unije (Pricing policies for enhancing the sustainability of water resources, 2000), saj obračun vode glede na količino vode, odvzete iz vodovodnega sistema, pozitivno odraža naslednja načela:

- pravičnost obračuna odvzete vode (vsak plača glede na dejansko količino odvzete vode),

- pozitiven vpliv na varstvo virov pitne vode, saj so s povračili za odvzeto vodo neposredno (linearno) obremenjeni uporabniki in tako cena vode predstavlja neposredni pozitivni vpliv na zmanjševanje porabe vode iz vodovodnega sistema,

- enostaven izračun cene vode na podlagi dejanskih stroškov, - razumljiv obračun cene za potrošnike.

Po drugi strani tarifni pravilniki vplivajo na dosti bolj zapletene pojave in so hkrati odziv na okolje (fizično, ekonomsko, pravno), v katerem vodovodni sistemi delujejo. Tako lahko opredelimo tudi pomanjkljivosti navedenega sistema, saj:

- v Sloveniji ni potrebe po nadaljnjem zmanjševanju porabe vode na prebivalca (večji vodovodni sistemi v Republiki Sloveniji kažejo od 20 % - 30% padec količin dobavljene vode v zadnjih desetih letih, kar je mogoče pripisati višji ekološki zavesti, višjim cenam vode, zmanjševanju porabe industrijskih porabnikov, sodobnejšim in varčnejšim napravam v gospodinjstvih. Sama poraba vode na osebo je v običajnih okvirih porabe od 110 do 120 l/(osebo na dan) in vendar se nekateri sistemi zaradi predimenzioniranosti ukvarjajo s težavami zaradi predolgega zadrževanja vode;

- specifični uporabniki vode – občasno naseljeni objekti (počitniške hiše) izkazujejo porabo samo v časovno zelo omejenem obdobju in tako zvišujejo stroške vsem uporabnikom vodovoda;

- sistem obračuna vode po porabljenih količinah vode ne odraža mehanizmov nastajanja stroškov v vodovodnih sistemih, ki so večinoma stalni. Variabilnih stroškov je relativno malo: strošek električne energije v črpališčih, variabilni stroški vezani na obdelavo pitne vode, pa še te lahko deloma umestimo v kategorijo stalnih stroškov, saj je strošek črpanja vodnih izgub, operativne porabe vode in minimalne porabe vode v vodovodnem sistemu stalen. V kategorijo varibilnih stroškov spada tudi del stroškov vezanih na pripravo (čiščenje) pitne vode. Vsi ostali stroški so stalni (vzdrževanje

str. 16/84

cevovodov, objektov, črpališč, merjenje in odčitavanje porabe, skupni stroški, intervencije, priključki, vodenje evidenc, spremljanje kakovosti, zavarovanja in sanacija starih bremen idr.). Posebej izpostavljeni stalni strošek je vzdrževanje merilne naprave za merjenje količine porabljene vode, saj ga je mogoče posebej opredeliti, neodvisno od količine porabljene vode;2

- zaradi vzporednih sistemov oskrbe z vodo v stavbah, ki se uporablja za potrebe po vodi, ki ne spadajo v kategorijo vode kot živila (voda za splakovanje sanitarij, zalivanje, pranje), kjer ni potrebe po nadzorovani kakovosti vode, je lahko poraba vode iz vodovodnega sistema za nekatere objekte zelo majhna. Ob dolgotrajnih sušah, ko viri za tovrstne vzporedne sisteme presahnejo, je breme oskrbe v celoti na vodovodnih sistemih.

Iz navedenih argumentov, ki navajajo prednosti obračuna le po količini dobavljene vode, in argumentov, iz katerih je mogoče razbrati potrebo po celovitejši ureditvi politike oblikovanja cenika za dobavo pitne vode, je mogoče sklepati, da je struktura cene dobavljene vode kombinacija obeh pristopov. Način obračuna storitve mora namreč odražati ekonomsko stvarnost nastanka stroškov in obnašanje uporabnikov, poleg tega pa slediti tudi pravilom pravične porazdelitve glede na količino dobavljene vode. Praksa kaže, da cene storitev, ki imajo v lastni ceni tudi stalni del, npr. plin ali telefonija, v slabo konkurenčnem okolju rastejo hitreje in ne omogočajo večjega nadzora nad dejanskimi stroški. Zato je pred kakršno koli spremembo načina obračunavanja cene treba zagotoviti pregledno delovanje izvajalcev javnih služb in vzpostaviti regulatorni organ, ki bo sposoben in usposobljen za izvajanje svoje naloge. Zaradi pristojnosti nad oblikovanjem vseh cen javnih storitev se bo po uveljavitvi novega plačilnega sredstva pristojnost nad oblikovanjem cen storitev prenesla nazaj na pristojno ministrstvo , kjer se bo oblikoval enoten regulatorni organ za vse javne službe varstva okolja. Evropske smernice za določanje cen storitev na tem področju opredeljuje dokument Komisije EU: Določanje cen za povečanje trajnosti vodnih virov (Pricing policies for enhancing the sustainability of water resources), (Komisija Evropskih skupnosti, Bruselj, 26. 07. 2000 COM(2000) 477, končno besedilo). Gre za smernice, iz katerih je mogoče sklepati na nekatera načela pri oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo, ki mora uravnoteženo zagotovljati upoštevanje zgoraj navedenih načel. Dokument na strani 15 v poglavju 3.2 -Določanje prave cene za vodo navaja:

»Podatki o oskrbi z vodo, povpraševanju, koristih in stroških predstavljajo trdno podlago za določanje cene vode, ki vzpodbuja učinkovito rabo vodnih virov in omejuje onesnaženje s strani različnih ekonomskih sektorjev. Teoretično je mogoče doseči splošni optimum rabe vode takrat, ko se mejne koristi, ki izhajajo iz rabe vode, izenačijo z mejnimi stroški, ki vključujejo tudi stroške okolja in vira.

2 Vodovodna podjetja kar od 65-80 % prihodka (Schmidt, 1999 a) namenjajo za popravila in obnovo vodovodnega omrežja. Gre za velik delež prihodka, ki vpliva ne le na tekoče poslovanje vodovodnih podjetij, pač pa tudi na prihodnje stroške obratovanja vodovodnih sistemov.

str. 17/84

Cenovna struktura mora vključevati spremenljivi element3 (npr. volumetrični obseg, stopnja onesnaževanja) za zagotovitev vzpodbude za omejevanje porabe vode in onesnaževanja. Kljub temu mora biti spremenljivi del uravnotežen glede na potrebo, da se povrnejo finančni stroški in se torej zagotovi trajnost vodne storitve in infrastrukture. To se še posebej nanaša na primere, ko je oskrba z vodo močno negotova (nestalna)4, ali kadar so cene vode že privedle do učinkovitega zmanjšanja porabe in onesnaževanja, pri čemer se je treba prilagoditi finančnim merilom.« Sedanji način oblikovanja cene vode vključuje volumetrično merjenje in plačilo nadomestitvenih stroškov (vodno povračilo, vodna pravica), ki so namenjeni financiranju potrebnih ukrepov na področju voda. Še vedno pa je posebej obravnavano kmetijsko področje, kar se bo s spremembo skupne kmetijske politike moralo spremeniti najpozneje do leta 2009.

2) Zakonodaja EU o oskrbi s pitno vodo Evropsko zakonodajo na področju pitne vode predstavlja Direktiva Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ( v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/83/ES) ter delno tudi Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES). Direktiva 98/83/ES med drugim od držav članic zahteva poročilo o kakovosti pitne vode. Poročilo mora zajeti vse sisteme, ki oskrbujejo 5.000 prebivalcev ali več (ali ki dobavljajo povprečno več kakor 1.000 m3 litrov vode na dan).

2.1 Direktiva 98/83/ES Direktiva 98/83/ES ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi. Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Voda je zdravstveno ustrezna in čista, če je brez mikroorganizmov, parazitov in brez snovi, ki lahko zaradi količine ali koncentracije predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi. Državam članicam ta direktiva nalaga, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev rednega spremljanja stanja vode, namenjene za prehrano ljudi. Namen spremljanja je, zagotoviti potrošnikom ustrezno vodo, ki izpolnjuje zahteve iz te direktive. Vzorci vode morajo biti vzeti tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Države

3 Spremenljivi del se lahko spreminja glede na različne lokacije in časovna obdobja, da se na ta način upoštevajo razlike v obsegu pomanjkanja vode in vodnega primanjkljaja. 4 Pomembno je, da je povračilo finančnih stroškov storitve zagotovljeno v obdobju suše, ko je lahko dobava vode zelo majhna..

str. 18/84

članice morajo sprejeti vse tiste ukrepe, s katerimi se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, naj bo to razkuževanje kot del priprave ali distribucija pitne vode v vodovodnem omrežju. Zagotoviti je treba, da je vsako onesnaženje s stranskimi proizvodi razkuževanja čim manjše pri tem pa učinek razkuževanja ne se biti ogrožen. Države članice zagotovijo dodatno spremljanje snovi in mikroorganizmov, za katere v tej direktivi ni bila določena vrednost parametra, če obstaja razlog, da so lahko prisotne v količinah ali številu, ki predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi. Pristojni organi morajo vzpostaviti ustrezne programe spremljanja stanja za vso vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Programi spremljanja stanja morajo izpolnjevati minimalne zahteve. Voda, namenjena za prehrano ljudi, mora biti zdravstveno ustrezna. Za dosego teh standardov je treba ohraniti čisto okolje, saj bo le tako lahko možno zagotoviti čiste vodne vire, ki bodo omogočali trajnostno uporabo kakovostne pitne vode. Podjetjem za oskrbo z vodo se mora omogočiti izpolnjevanje standardov kakovosti za pitno vodo, zato smejo uporabiti ustrezne varstvene ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se površinska in podzemna voda ohranjata čisti oziroma morajo, kadar to ni mogoče, ta cilj doseči z ustreznimi ukrepi za čiščenje vode. Določiti je treba posamezne vrednosti parametrov za snovi, pomembne v EU. Vrednosti parametrov temeljijo na razpoložljivih znanstvenih znanjih in upoštevajo tudi previdnostno načelo. Vrednosti so izbrane zato, da se zagotovi varno uživanje vode, namenjene za prehrano ljudi, za celo življenje in tako predstavlja visoko raven varovanja zdravja. Države članice lahko določijo strožje vrednosti za parametre, ki jih predvideva Direktiva 98/83/ES in veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Država članica lahko določi vrednosti tudi za dodatne parametre, kadar to zahteva varstvo zdravja ljudi na njenem nacionalnem ozemlju ali delu ozemlja. Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v nobenem primeru nimajo za posledico neposrednega ali posrednega poslabšanja sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, če je to pomembno za varovanje zdravja ljudi ali povečanje onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo pitne vode. Vrednosti parametrov morajo ustrezati:

- za vodo iz vodovodnega omrežja v prostorih ali ustanovi na mestu, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrano ljudi; - za vodo, ki se oskrbuje iz cisterne, na mestu, kjer izteka iz cisterne; - za vodo, ki se toči v steklenice ali v posode, namenjene prodaji, na mestu , kjer se voda toči v steklenice ali posode; - za vodo, ki se uporablja v podjetju za proizvodnjo hrane, na mestu , kjer se voda uporablja v podjetju.

Države članice izpolnjujejo svoje obveznosti, če se lahko ugotovi, da prihaja do neizpolnjevanja vrednosti parametrov zaradi hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, razen v prostorih in ustanovah, kjer je oskrba z vodo namenjena javnosti, na primer v šolah, bolnišnicah in restavracijah. Država lahko sprejme ustrezne ukrepe v obliki svetovanja lastnikom o možnostih sanacijskih ukrepov oziroma sprejme druge ukrepe, kakor so ustrezne metode čiščenja za spremembo vrste ali lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi ustrezala vrednostim parametrov.

str. 19/84

Vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov se preveri in ugotovi vzrok zanj. Če kljub ukrepom voda, namenjena za prehrano ljudi, ni primerna, se kolikor hitro je mogoče sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev njene kakovosti. Uveljavitev takega ukrepa ima prednost pred drugimi. Pristojni ali drugi ustrezni organi se odločijo, kateri ukrep se sprejme, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi. Zagotoviti je treba obveščenost potrošnikov o potrebnih sanacijskih ukrepih. Ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, se mora zagotoviti, da se vsaka oskrba z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, prepove ali omeji njena uporaba. ali pa se sprejme ukrep za zavarovanje zdravja ljudi. V takih primerih se o tem takoj obvesti potrošnike in se jim ustrezno svetuje. Dovoljena so odstopanja od predpisanih vrednosti parametrov, ki jih določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi in pod pogojem, da oskrbe vode, namenjene za prehrano ljudi na določenem območju, ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način. Odstopanja se omejijo na čim krajši čas, ki ne sme biti daljši od treh let. Proti koncu časovnega obdobja se preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek. V vodi, namenjeni za prehrano ljudi, ne smejo ostati snovi ali materiali, ki so bili uporabljeni med pripravo ali distribucijo vode, v višjih koncentracijah kakor je potrebno za namen njihove uporabe pod pogojem, da neposredno ali posredno ne zmanjšajo varstva zdravja ljudi. Ustrezne in osvežene informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo biti potrošnikom na voljo, zato se vsaka tri leta objavi poročilo o kakovosti vode. Vsako poročilo vključuje vsaj vse posamezne sisteme za oskrbo z vodo, ki presegajo povprečno 1.000 m3 dnevno ali oskrbujejo več kakor 5.000 oseb. Poročilo zajema tri koledarska leta in se objavi v koledarskem letu po zaključku obdobja poročanja.

2.2 Direktiva 2000/60/ES Direktiva 2000/60/ES predstavlja širši zakonodajni okvir od Direktive 98/83/ES saj zajema široko področje upravljanja s ciljnim stanjem voda (površinskih in podzemnih) v okviru prostorske enote vodnega območja in znotraj tega povodja ali porečja, s ciljem doseči dobro stanje voda. Dodatni namen te direktive se navezuje tudi na rabo vode za različne namene, pri čemer izstopa raba vode za zagotavljanje pitne vode. Ključne naloge, ki so opredeljene v Direktivi 2000/60/ES, so: geografska opredelitev vodnih teles, analiza značilnosti vodnih teles, pregled vplivov človekove dejavnosti na vodno telo, ekonomska analiza rabe vode, register območij posebnih režimov, razvrščanje vodnih teles površinskih voda glede na ekološko stanje in kemijsko stanje razvrščanje vodnih teles podzemnih voda glede na ekološko stanje in kemijsko stanje vzpostavitev spremljanja stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda,

str. 20/84

priprava načrtov upravljanja voda, ozaveščanje javnosti in razvoj novih tehnik. Naloge, ki jih je treba izvesti glede na zahteve iz Direktive 2000/60/ES in so neposredno povezane z dejavnostjo oskrbe s pitno vodo, so: - evidenca pomembnih odvzemov voda, - evidenca umetnega napajanja voda, - pregled vplivov človekove dejavnosti na podzemne vode, - pregled vplivov sprememb nivojev podzemne vode, - opredelitev vodnih teles podzemne vode, za katera okoljski cilji ne bodo doseženi, - pregled vplivov onesnaževanja na kakovost površinskih in podzemnih voda, - razvrščanje površinskih voda glede na ekološko stanje, - ekonomska analiza rabe vode, - opis rabe vode po sektorjih, - analiza trendov rabe vode, - analiza stroškov rabe vode v ceni izvajanja javne službe, - izdelava analize u učinkovitosti ukrepov in stroškov, priprava načrtov upravljanja – načrtov upravljanja voda, sodelovanje v delovnih skupinah za uresničitev Direktive o skupni politiki do voda v EU . Vse naloge morajo biti izvedene najpozneje do konca leta 2009. Pri analizi vloge Direktive 2000/60/ES je treba razumeti, da je to krovna direktiva, ki povezuje vse direktive vezane na upravljanje z vodami.

3) Stanje oskrbe s pitno vodo Slovenija velja za eno najbolj namočenih držav ne samo Evrope, ampak tudi sveta. Povprečno pade v Sloveniji letno 1500 litrov dežja na kvadratni meter, kar je dvakratna vrednost svetovnega povprečja. Problem pa je razporeditev padavin v vegetacijskem obdobju predvsem v območjih z lahkimi, propustnimi tlemi. Navajanje sklepa, da je Slovenija ena od držav, ki jo suša ogroža, je pravzaprav zmoten. Ko pa govorimo o razpoložljivosti voda se kot glavni problem pojavlja izredno neenakomerna časovna in prostorska razporejenost zalog površinskih voda in precejšnje nihanje vodnih zalog podzemnih voda. Le suše v obalno-primorskem delu in Prekmurju so bile stalnica tudi že v preteklosti. Glede na napovedi klimatologov lahko predvidevamo, da bodo suše pogostejše, kar dokazuje tudi trend zadnjega desetletja. Napovedi za Slovenijo kažejo, da se bo suša razširila na območja v notranjosti države.

Največje zaloge podzemnih voda so v osrednjem delu Slovenije, najmanjše pa na skrajnem severovzhodu in skrajnem jugozahodu države, ki sta hkrati območji z najmanjšimi povprečnimi količinami padavin. Poseben problem predstavljajo območja s kraško

str. 21/84

poroznostjo, ki predstavljajo bogat vir podzemnih voda, ki ga je zaradi specifičnih lastnosti območja težko obvarovati pred antropogenimi obremenitvami.

V zadnjih desetletjih se posegi človeka v hidrološki krog izrazito kažejo tudi v nihanju gladino oz. zalog ter spreminjanju tokovnih vzorcev podzemne vode. Zniževanje gladin podzemnih voda so posledica spreminjanja rabe prostora in s tem povezanega urejanja vodnega režima površinskih voda ter rabe vode. Zviševanje gladin pa je lahko v povezavi z opustitvijo industrijske rabe podzemne vode, izgradnjo hidroenergetskih objektov na površinskih vodah, bogatenjem vodonosnikov in opuščanjem vzdrževanja melioriranih kmetijskih površin. Na podlagi teh podatkov povzetih po Poročilu o stanju okolja 2002 smo izbrali nekatera prednostna območja za izgradnjo večjih vodovodnih sistemov.

Ne skoraj enakih področjih se pojavlja tudi kmetijska suša in v zadnjih časih celo hidrološka suša. Prostorsko analizo ocene intenzitete kmetijske suše je izvedena na osnovi vseh meteoroloških postaj po Sloveniji. Na osnovi dobljenih točkovnih vrednosti je izdelana karta prostorske porazdelitve kmetijske suše. Glede na dobljene rezultate za leto 2001 se Slovenija deli na 5 razredov po intenzivnosti kmetijske suše:

• cona 5 je območje priobalnega dela Slovenije in Primorske, kjer je bil padavinski primanjkljaj v tem obdobju največji (nad 135 mm),

• cona 4 je območje z nekoliko manjšim padavinskim primanjkljajem (od 115 do 135 mm) in zajema: del severovzhodne Slovenije, Posavje, Belo krajino in del Dolenjske,Goriško, Kras, Vipavsko dolino in del slovenske Istre,

• cona 3 obsega ožji zunanji pas cone 4 ter osrednjo Slovenijo in del Notranjske, kjer je bil primanjkljaj od 105 do 115 mm,

• cona 2 in 1 sta coni s primanjkljajem pod 100 mm.

Slika 3:Kmetijska suša v Republiki Sloveniji v letu 2001

str. 22/84

Osnova za analizo trendov značilnih pretokov na reprezentativnih vodomernih postajah posameznega porečja je bila opravljena analiza trendov za vodomerne postaje z najdaljšim nizom podatkov (1908–2000). Izbrano primerljivo obdobje 1955–2000, za katero so na razpolago podatki o pretokih za vse izbrane reprezentativne postaje na porečjih, ima podobne značilnosti kot obdobje najdaljših nizov. Rezultati analize kažejo na podobne časovne spremembe na vseh porečjih. Medtem ko veliki pretoki v pretežnem delu Slovenije naraščajo (velikost naraščanja je odvisna predvsem od stopnje ustreznih protipoplavnih ukrepov oziroma zadrževanja konic poplavnih valov v zgornjem toku vodotokov), srednji in mali pretoki bolj ali manj izrazito upadajo.

Dodatne težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode povzroča v zadnjih letih opažena sprememba v časovni razporeditvi odtokov, saj se obdobja z velikimi odtoki v vodotokih z dežnim in dežno snežnim režimom pomikajo v zimski čas, obdobje nizkih pretokov v poletnih mesecih pa se daljša. S tem se povečuje verjetnost nastopanja dolgotrajnejših suš. Če ob tem upoštevamo še upadanje letno potencialno razpoložljive vode v Sloveniji, lahko domnevamo, da bo vode primanjkovalo tudi tam, kjer je zdaj ne in bodo težave pri zagotavljanju zadostne količine vode tudi tam, kjer jih ni bilo.

Poleg klimatskih sprememb, ki se kažejo v spremenjenih odtočnih režimih in pojavljanju suše, ima velik vpliv na količino in kvaliteto pitne vode tudi človek s svojo dejavnostjo.

Na zdravstveno ustreznost pitne vode v veliki meri vpliva kakovost surove vode, kar je odvisno predvsem od izvora pitne vode. Tudi načini in postopki priprave so odvisni od značilnosti surove vode.

Po Poročilu o stanju okolja 2002 dolgoletne meritve vsebnosti nitrata v podzemnih vodah v splošnem kažejo trend upadanja, kljub temu so povprečne vsebnosti nitratov za triletno obdobje 1998–2000 še vedno višje od dopustnih mejnih vrednosti 25 mg NO3/l na Prekmurskem, Murskem, Apaškem, Dravskem, Ptujskem, Sorškem ter Krškem polju, v Spodnji Savinjski dolini, dolini Bolske, Kamniške Bistrice in Soški dolini.

str. 23/84

Onesnaženje s pesticidi je posledica prekomerne in nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za uničevanje plevelov, škodljivcev ali plesni na obdelovalnih površinah, parkih, igriščih, cestah, železnicah. Najvišja dopustna vsebnost za atrazin in njegov metabolit desetilatrazin je 0,1 µg/l, za druge pesticide in njihove metabolite pa 0,06 µg/l, za vsoto vseh pesticidov 0,5 µg/l. S pesticidi so najbolj onesnažene podzemne vode Apaškega, Prekmurskega, Dravskega, Ptujskega polja in doline Bolske, kjer je večina poprečnih vsebnosti vsote pesticidov v obdobju 1997–2000 višja od dopustne 0,5 µg/l. Med pesticidi sta v podzemni vodi najpogostejša in v najvišjih koncentracijah prisotna atrazin in njegov metabolit desetilatrazin. Zaradi prepovedi uporabe atrazina se ta nadomešča z drugimi, predvsem metolaklorom, ki na posameznih mestih dopustne vrednosti presega do 20-krat (Podreča na Sorškem polju, Sobetinci na Ptujskem polju.

Ker je začetna opredelitev dobrega kemijskega stanja podzemnih vodnih teles pokazala, da se predvsem na nekaterih področjih lahko pričakuje da do leta 2015 okoljski cilji ne bodo doseženi in da bodo potrebni na tem področju posebni ukrepi na področju kmetijstva in odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Zato smo za kakovostno in zdravo oskrbo s pitno vodo do izboljšanja stanja prisiljeni izgraditi vodovodne sisteme, ki bodo omogočali pitje zdrave pitne vode nadzorovane kakovosti in bodo omogočali tudi gospodarski razvoj povečini manj razvitih območij Severovzhodne Slovenije in na Primorskem. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na varstvene ukrepe za podzemno vodo, ki jih je Vlada RS že razglasila.

str. 24/84

Slika 4: Doseganje okoljskih ciljev na področju upravljanja z vodami do leta 2015 (vir: MOP) V Republiki Sloveniji je bilo dne 30. 06. 2004 1.997.004 prebivalcev (Vir: Ministrstvo za notranje zadeve RS, Statistični urad RS). V zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo je bilo v letu 2004 vpisanih 977 oskrbovalnih območij, iz katerih se je oskrbovalo s pitno vodo 1.840.135 prebivalcev, kar pomeni 92% prebivalcev Slovenije. Ti podatki povedo, da se 156.869 prebivalcev ni oskrbovalo s pitno vodo, ki je bila zajeta v spremljanje 2004. Prebivalci so se oskrbovali iz lastnih vodnih virov in sistemov, ki oskrbujejo manj kakor 50 prebivalcev ter oskrbovalnih območij, kar ni zajeto v zbirko in v program spremljanja pitne vode 2004, zaradi nepopolnega zajema oskrbovalnih območij. Teh območij je bilo po oceni 70, večinoma velikostnega razreda od 50–500 prebivalcev, in so oskrbovala približno 20.000 prebivalcev. V letu 2005 se je skupno zdravstveno stanje v Sloveniji na podlagi podatkov o monitoringu pitne vode za leto 2005 nekoliko izboljšalo. V letu 2004 je bilo nitratom izpostavljenih 12.243 prebivalcev na treh različnih oskrbovalnih območjih, v letu 2005 pa le 4.046 na štirih manjših oskrbovalnih območjih v okolici Murske Sobote. V letu 2004 so presegali mejno vrednost pesticidi: atrazin ter njegov metabolit desetilatrazin in dimetenamid. Koncentracije pesticidov so bile presežene v 25 vzorcih, na 15 različnih oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala skupno 183.881 prebivalcev. Podatki kažejo, da je bilo pesticidom v pitni vodi, v letu 2005, izpostavljenih manj prebivalcev in sicer 151 297 prebivalcev. Število prebivalcev, pri katerih je bil vsaj en vzorec neskladen zaradi prisotnosti E.coli, je bilo skupno 554.477 oz. 30 % prebivalcev. Zajeta so vsa oskrbovalna območja ter skupaj redna in občasna preskušanja. V letu 2005 je bil ta delež za 1 % manjši, kot v letu 2004. V letu 2005 naj bi pitno vodo stalno prekuhavali na 264 (27 %) oskrbovalnih območjih, kjer izredno izstopa področje Nove Gorice s 85%. V Sloveniji je bilo v letu 2005 po Zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 75 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala po več kot 5.000 prebivalcev; skupaj so oskrbovala 1.400.675 oz. 70 % prebivalcev Slovenije. Število

str. 25/84

vključenih prebivalcev na sisteme s strokovnim nadzorom je v letu 2004 in 2005 nekoliko manjše, ker so bili do leta 2003 vključeni celotni sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki so se v letu 2004 in 2005 ponekod delili v več manjših oskrbovalnih območij, od katerih je vsako oskrbovalo manj prebivalcev, kot prej celotni sistem.

1.440.280 1.455.981 1.452.773 1.505.618 1.481.524 1.402.502 1.400.6751.364.638

600.439594.502515.249490.100526.124536.010609.501

521.248

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

OSTALI PREBIVALCIPREBIVALCI, VEZANI NA SISTEME S STROKOVNIM NADZOROM/OSKRBOVALNA OBMOČJA

Število in delež prebivalcev Slovenije, vezanih na sisteme v letih 1998-2003 s strokovnim nadzorom oz. na oskrbovalna območja v letu 2004 in 2005, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev ter število in delež ostalih prebivalcev Slovenije Na zdravstveno ustreznost pitne vode v veliki meri vpliva kakovost vode, kar je odvisno predvsem od izvora pitne vode. Tudi načini in postopki priprave so odvisni od značilnosti surove vode. Glede na izvor ločimo tri vrste : meteorne, površinske in podzemne. Meteorne vode so na lovilni površini zajete padavine. Površinske vode so lahko tekoče ali stoječe. To so vode, ki so v stiku z atmosfero in pod vplivom spiranja tal. Podzemne vode so vode v vodonosnikih z medzrnsko, razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Med površinske vode spadajo tudi tiste, v katerih je ugotovljena znatna prisotnost mikroorganizmov ali vode z večjimi in hitrimi spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi. V letu 2003 je bilo za javni vodovod načrpanih 187 milijonov m3 sveže vode. Večina te vode je bila načrpana iz podzemne vode, zato je skrb za ohranjanje zadostnih količin podzemne vode in za ohranjanje njene kakovosti v Sloveniji še toliko pomembnejša. Izguba vode zaradi dotrajanih vodovodnih omrežij se postopno zmanjšuje, kar kaže slika 3. Videti je, da se je tudi poraba skupne količine zagotovljene vode zmanjšala. Javna podjetja prebivalstvo oskrbujejo iz različnih vodnih virov, ki so v danih geografskih razmerah na voljo, kar prikazujeta tabela 1 in slika 4. Za podzemne vode ni značilna naravna sposobnost čiščenja vendar so v primeru rabe za pitno vodo manj problematične, zlasti z mikrobiološkega vidika. Za površinske vode oz. kraške vode je značilna odsotnost ali zmanjšana možnost samočiščenja. Te vode se na svoji poti onesnažijo in so pogosto slabše mikrobiološke kakovosti in so kot vodni vir bolj izpostavljene zaradi možnih namernih dejanj.

str. 26/84

Slika 3: Prikaz zagotovljenih in dobavljenih količin vode ter izgube vode za leta od 1999 – 2003. Vir:Statistični urad Republike Slovenije Kakor kaže zgornja slika se količina načrpane vode v vodovodna omrežja zmanjšuje z izrazitim trendom upadanja. Zmanjšane količine načrpane in prodane vode, pa tudi zmanjšanje vodnih izgub pripisujemo:

1) učinkovitejši rabi vode v gospodinjstvih (učinkovitejše hišne naprave, dvigovanje okoljske zavesti porabnikov vode, vpliv višjih cen vode na elastičnost povpraševanja po vodi);

2) učinkovitejši rabi vode v industriji (vpliv takse za obremenjevanje voda na učinkovitejšo rabo vode – recirkulacija, stečaj nekaterih večjih porabnikov);

3) učinkovitejše rabe vode v kmetijstvu (trend prehoda na suho odstranjevanje fekalij iz živinoreje).

Zaradi navedenega je glavni poudarek operativnega programa (investicijski in drugi ukrepi) na izboljšanju upravljanja z vodovodnimi sistemi, še posebej na kakovosti vode in storitve, ni pa prednostno zagotavljanje vodnih količin, saj se, glede na zmanjšano porabo, nekateri vodovodi soočajo celo s premajhnim odvzemom vode iz njih. Trajnostno zagotavljanje vodnih količin ob klimatskih spremembah bodo urejali načrti urejanja voda, ta program pa le nakazuje ključne usmeritve na tem področju.

1000 m3

Skupaj Podzemna voda

Izviri podzemne vode

Izviri podzemne vode s

površinskim dotokom

Tekoče vode Naravna jezera Umetni zbiralniki vode Meteorne vode Umetne

bogatitve

Leto 2002 187109 101555 72327 8222 3532 ~ ~ ~ 1473

Leto 2003 178691 101662 66724 5677 3131 ~ ~ ~ 1497 Tabela 1: Zagotovljene količine vode, načrpane v javnem vodovodu, po vodnih virih. Vir: Statistični urad Republike Slovenije

str. 27/84

2%

1%

57%

3%

37%

Podzemna voda

Izviri podzemne vode

Izviri podzemne vode spovršinskim dotokom

Tekoče vode

Umetne bogatitve

Slika 4: Deleži načrpanih količin vode v javnem vodovodnem sistemu glede na vodni vir za leto 2003

Meritve - SKUPAJ

Podzemna voda

Izviri podzemne

vode

Izviri podzemne

vode s površinskim

dotokom Tekoče vode

Naravna jezera

Umetni zbiralniki

vode Meteorne

vode Umetne bogatitve

SLOVENIJA 178691 101662 61067 11334 3131 - - - 1497 Pomurska 8290 8198 5 87 - - - - - Podravska 26151 22469 2526 - 75 - - - 1081 Koroška 3922 1013 2909 - 2285 - - - - Savinjska 21475 4202 14775 213 - - - - - Zasavska 4025 644 3324 57 - - - - - Spodnjeposavska 5563 4734 814 15 - - - - - JV Slovenija 10065 4821 4975 204 65 - - - - Osrednjeslovenska 51887 45835 2248 3098 706 - - - - Gorenjska 19796 3886 14880 614 - - - - 416 Notranjsko-kraška 5745 2483 2272 990 - - - - - Goriška 12750 141 12331 278 - - - - - Obalno-kraška 9022 3236 8 5778 - - - - -

Tabela 2: Zagotovljene količine vode, načrpane v javnem vodovodu, po vodnih virih po statističnih regijah (2003). Vir: Statistični urad Republike Slovenije Kljub temu, da je ta operativni program namenjen prednostnemu zagotavljanju zdrave in stalne oskrbe prebivalcev Republike Slovenije s pitno vodo, je v nadaljevanju potrebno opozoriti tudi na nujne ukrepe za zadrževanje vode, s čimer bogatimo podtalnico in višamo njen nivo, ki je glavni vir pitne vode in se bodo podrobneje opredelili v načrtih urejanja voda, ki jih mora država za celotno svoje območje sprejeti do oktobra 2009. Poseben pomen pri varovanju vodnih virov predstavlja tudi sanacija divjih odlagališč in drugih starih bremen, ki so nastajala v preteklih obdobjih in ki v manjši meri nastajajo še zdaj še posebej na obstoječih vodovarsvenih območjih. Poleg stanja na področju kakovosti voda, ki predstavljajo vir pitne vode ter količine teh virov je potrebno opozoriti tudi na varnostni vidik, saj obstaja tudi možnost sodobnega ogrožanja

str. 28/84

vodnih virov v času povečanega terorističnega delovanja, s katerim se nekatere države že soočajo. Poleg tega obstaja tudi možnost drugih izrednih dogodkov ( potres, poplave, neurja…).

3.1 Vodovodni sistemi V Republiki Sloveniji je poleg evidence vodovodnih sistemov, ki jo ima ministrstvo za zdravje in služi spremljanju kakovostnih parametrov dobavljene vode, vzpostavljena tudi evidenca vodovodnih sistemov za potrebe spremljanja oskrbovalnih standardov za območja naselij ali delov naselij, ki jo je vzpostavilo ministrstvo za okolje in prostor. Obe ministrstvi sta vzpostavili evidenci zaradi sektorskega spremljanja stanja in predvidoma bosta navedeni evidenci v roku dveh let medsebojno usklajeni.

3.2 Analiza SWOT oskrbe s pitno vodo Zaradi opredelitve stanja oskrbe s pitno vodo je bila izdelana analiza SWOT, na podlagi katere so bili oblikovani ukrepi obravnavanega operativnega programa. Opis Izhajajoči ukrepi Prednosti - obilje vodnih virov

- relativno dobra ozemeljska pokritost - relativno dobro spremljanje stanja

kakovosti vode (viri, dobave) - razširjenost merjenja količin porabe

pitne vode - nizka poraba vode na prebivalca

- varstvo vodnih virov - dobra vertikalna in horizontalna

organiziranost na obravnavanem območju

Slabosti - visoka ranljivost vodnih virov - razpršenost upravljavcev vodovodnih

sistemov - različna kakovost oskrbe s pitno vodo

(vaški sistemi, individualna oskrba) - dotrajanost vodovodnih sistemov - slab nadzor nad delovanjem

vodovodnih sistemov - slab nadzor nad količinami v

vodovodnih sistemih (izgube) - visoke vodne izgube - neopredeljeni rezervni vodni viri - slaba varnost vodovodnih sistemov

pred izrednimi onesnaženji - nizka ozaveščenost prebivalstva o

pomenu čiste vode in podnebnih spremembah

- nedosleden sistem financiranja investicij in delovanja vodovodnih sistemov

- aktivna zaščita in bogatenje - združevanje upravljavcev

vodovodnih sistemov - poenotenje standardov oskrbe s

pitno vodo - rehabilitacija in posodobitev

vodovodnih sistemov - uveljavitev regulatornega organa

in povečanje učinkovitosti javne uprave na državnem in lokalnem nivoju

- izboljšano spremljanje delovanja vodovodnih sistemov

- povečan nadzor nad izdanimi vodnimi dovoljenji za gospodarske dejavnosti, ki so priključene na javne vodovode

- razvoj rezervnih vodnih virov in povezovanje vodovodnih sistemov

str. 29/84

- majhne sezonske zaloge vode ob dolgotrajnejših hidroloških sušah (podnebne spremembe)

- premajhno sodelovanje javnosti in izmenjava informacij

- energetska neučinkovitost delovanja nekaterih vodovodnih sistemov

- konflikti pri delovanju majhnih vodovodnih sistemov kot sistemov za oskrbo z vodo za gašenje požarov (težavno zagotavljanje ustrezne kakovosti vode)

- izboljšanje procesov za zagotavljanje varnosti pitne vode

- procesi ozaveščanja in izobraževanja

- dolgoročna stabilizacija finančnih okvirov za investicije in vzdrževanje vodovodnih sistemov

- izboljšana opredelitev komunalnega prispevka za izvedbo investicij v oskrbo s pitno vodo

- izvedba velikih akumulacij za sezonske zaloge vode

- pravilnik o oskrbi z vodo za gašenje požarov z izboljšano opredelitvijo virov vode za gašenje požarov v manjših poselitvenih območjih

Priložnosti - obilje vodnih virov kot strateška dobrina države v času klimatskih sprememb

- razvoj novih delovnih mest - kvalitetna pitna voda kot konkurenčna

prednost Republike Slovenije - pozitivni učinki na zdravje

prebivalstva

- dolgoročno varovanje vodnih virov

- tehnološki razvoj za razvoj konkurenčnosti in tehnologij na tem področju

- turistično in gospodarsko promoviranje Slovenije zaradi kakovostne pitne vode

Grožnje - razpad infrastrukturnih sistemov oskrbe s pitno vodo

- povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva

- izredno povišanje cen oskrbe s pitno vodo

- teroristična dejavnost - negativni vpliv na gospodarski razvoj,

umikanje kapitala, - migracije prebivalstva (znotraj RS) - povečanje porabe vode zaradi

mednarodnih migracij (priseljevanje) - podnebne spremembe, ki ogrožajo

normalno življenje

- sofinanciranje posodobitve obstoječih vodovodnih sistemov in zmanjšanje vodnih izgub iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada

- sofinanciranje velikih transportnih in medobčinskih vodovodov iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada

3.3 Bogatenje za povečanje varnosti vodnih virov Zaradi pritiskov kmetijstva, poselitev in industrije na ravninska območja, na katerih se nahajajo aluvialni vodonosniki, ki so pomembni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, je ogroženost vodnih virov podzemne vode vedno večja. Primeri uspešne zaščite vodnih virov z

str. 30/84

orodji umetnega bogatenja (napajanja) podzemne vode z vodo iz površinskih vodnih teles so tudi v Sloveniji. Operativni program oskrbe s pitno vodo med drugimi ukrepi predvideva tudi uporabo orodij umetnega bogatenja podzemnih voda s ciljem njihove zaščite oziroma količinskega bogatenja kot prednostni ukrep. Ukrep bogatenja ne izključuje doseganja dobrega kemijskega stanja podzemnih voda ampak je kompatibilen, dinamičen ukrep za zagotavljanje kakovosti pitne vode pred rokom za doseganje dobrega kemijskega stanja podzemnih voda.

3.4 Opredelitev nepitnih voda ob vzporedni oskrbi s pitno vodo V preteklosti se je pogosto dogajalo, da je organizirana oskrba s pitno vodo iz javnih vodovodnih sistemov postopoma prekrivala območja oskrbe, ki so bila pred tem oskrbovana iz lastnih vodnih virov. Ti vodni viri so bili pogosto neustrezne kakovosti. S ciljem zmanjševanja porabe vode so uporabniki pogosto izvedli svoje interne vodovodne sisteme tako, da so za potrebe po vodi, ki ne zahtevajo kakovosti pitne vode (npr. izpiranje sanitarij, čiščenje idr.) vzpostavili vzporedni sistem, ki se napaja iz podzemne vode, površinske vode ali iz cisterne z zbrano deževnico. Navedeni načini samooskrbe imajo prednosti in pomanjkljivosti. Prednosti tovrstnih sistemov so:

- okolju prijaznejši način oskrbe s pitno vodo, saj vode na lokaciji uporabnika ni treba transportirati na velike razdalje, razpršenost obremenitev potrebe po vodi;

- za uporabnika stroškovno ustreznejši način, saj je tako pridobljena voda pogosto cenejša.

Pomanjkljivosti navedenih sistemov so:

- možnost vdora vode neustrezne kakovosti v javni vodovod zaradi neustrezno izvedenih internih vodovodnih napeljav (možno preprečevanje s protipovratnim ventilom na priključku uporabnika);

- neustrezna časovna razpoložljivost lastne oskrbe z vodo, saj se ob maksimalnih potrebah po pitni vodi iz javnih vodovodnih sistemov običajno lastni (pomožni) vodni viri presušijo. Tako je večino leta potreba po vodi manjša od tiste, za katero je načrtovan javni vodovodni sistem, kar lahko vodi v tehnične težave zaradi zastajanja vode v vodovodnem sistemu, vpliva pa lahko tudi na slabšo ekonomiko delovanja javnega vodovodnega sistema, ki ima na oskrbovanem območju zelo razširjeno uporabo vzporedne oskrbe s pitno vodo;

- neustrezen način obračunavanja storitev v zvezi z odpadno vodo, saj so količine odpadne vode, ki so podlaga za obračun, vezane na dobavljene in izmerjene količine pitne vode;

- nenadzorovana raba vode in kakovost vode iz lastnih, vzporednih vodooskrbnih sistemov, ki lahko povzroči zdravstvene težave uporabnikom

str. 31/84

- težavno evidentiranje vodnih pravic za rabo vode za potrebe vzporedne oskrbe in

- omejene količine vode za gašenje. Glede na navedene prednosti in pomanjkljivosti je v okviru programa vzporedna oskrba z vodo, ki bi jo izvajali uporabniki sami, nezaželena. Če izvajalec javne službe predvidi, da bi lastna vzporedna oskrba z vodo na določenem oskrbnem območju pozitivno prispevala k izvajanju oskrbe s pitno vodo, lahko za ta območja predvidi možnost vzporedne dobave vode, pri čemer je treba ustrezno izobraževati uporabnike glede načina izvedbe lastne vzporedne oskrbe, nadzorovati in evidentirati vzporedno lastno oskrbo ter na ta način učinkovito upravljati z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih poleg prednosti vzporedna samooskrba z vodo prinaša. Iz tega izhaja tudi normativni ukrep: dopolnitve občinskih odlokov na področju vzporedne oskrbe z nepitno vodo.

3.5 Opredelitev oskrbe z vodo za gašenje iz vodovodnih sistemov Zakon v varstvu pred požarom v tretjem odstavku 35. člena določa, da morajo biti v objektih zaradi požarne varnosti pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je treba vzdrževati v skladu s predpisi. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantna omrežja za gašenje požarov (Uradni list RS, št.30/91) predstavlja osnovni tehnični predpis, ki mu mora hidrantno omrežje ustrezati, da lahko velja kot tehnično ustrezno hidrantno omrežje. Slednje je tudi podlaga za uspešen zaključek upravnih postopkov. Stanje hidrantnih omrežij se nadzira na podlagi predpisane metodologije, ki jo opredeljuje Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95). Letno se objavlja seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 15/01). Izvajalci nadzora hidrante nadzorujejo, vendar zaradi raznovrstnosti vodovodnih omrežij ni mogoče enostavno zagotoviti ustreznosti hidranta oz. hidrantnega omrežja. Razlog za to je, da so vodovodni sistemi dinamični in zato meritev parametra v določenem časovnem obdobju še ne zagotavlja ustreznosti tega parametra v celotnem obdobju obratovanja vodovodnega sistema (preko celega leta, tudi ob pomanjkanju vode). Ustreznosti hidrantnega omrežja v skladu s 50. členom zakona o varstvu pred požarom in zakonom o gasilstvu nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ustrezno zastavljene zakonske in institucionalne podlage bi bilo treba učinkoviteje povezati in nadgraditi s sistemom, ki bo omogočal tudi enostavnejše spremljanje navedene zakonodaje. Oskrba s pitno vodo prek (javnih) vodovodnih sistemov je opredeljena s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantna omrežja za gašenje požarov (Uradni list RS, št.30/91), ki jim morajo hidrantna omrežja ustrezati po definiciji »naselja mestnega značaja«, saj je v navedenih naseljih treba zagotavljati oskrbo z vodo za gašenje iz vodovodnih sistemov. Osnovno nesoglasje na tem področju je, da pri manjših vodovodnih sistemih (ali delih večjih sistemov) potreba po pitni vodi narekuje bistveno manjše premere vodovodnih cevi kakor potreba po dobavi vode za gašenje. Potrebni pretok vode za gašenje znaša namreč po normativih 10 l/s, kar lahko nekajkrat presega celotno izdatnost manjših vodovodnih sistemov v razmerah njihovega rednega delovanja.

str. 32/84

Ker do sedaj oskrba z vodo za gašenje ni bila dovolj jasno opredeljena, se je oskrba z vodo za gašenje čedalje pogosto povezovala tudi z majhnimi vodovodnimi sistemi ali deli sistemov, pri katerih je to pripeljalo do ekonomsko nerazumnih rešitev (predimenzionirani vodovodni sistemi) in do težav z zagotavljanjem kakovosti pitne vode, ki v predimenzioniranih ceveh zastaja. Zato je dolgoročna usmeritev povezovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo in sistemov za zagotavljanje vode za gašenje ta, da se oskrba z vodo za gašenje organizira iz vodovodnih sistemov le, če so vodovodni sistemi (ali deli vodovodnih sistemov) dovolj veliki (oskrbujejo dovolj veliko število uporabnikov), da njihova zmogljivost omogoča kot dodatno storitev tudi zagotavljanje vode za gašenje požarov. Pri manjših vodovodnih sistemih (ali izpostavljene dele velikih vodovodnih sistemov) je potrebno izvesti sistem za zagotavljanje vode za gašenje požarov ločeno od vodovodnega sistema (npr. s požarnimi bazeni, ki se lahko napajajo iz vodovodnih sistemov). Izvajanje vzdrževanja objektov in naprav za gašenje požarov je potrebno tudi organizacijsko opredeliti z ustreznimi podzakonskimi akti in določiti način financiranja teh nalog.

3.6 Priključevanje novih uporabnikov na zasebne vodovodne sisteme

Zasebni vodovodni sistemi so eden od načinov izvedbe oskrbe s pitno vodo na območju Republike Slovenije, ki jih opredeljuje tudi Pravilnik o oskrbi s pitno vodo ( Uradni list RS, št. 35/06). Ti zasebni infrastrukturni objekti imajo običajno poseben status, saj z njimi upravlja skupnost lastnikov, ki imajo medsebojne odnose opredeljene na način, ki izhaja iz obligacijskega zakonika, standardne oblike odnosov pa na tem področju niso določene. Ob potrebi oziroma želji po priključevanju novih uporabnikov na zasebne vodovodne sisteme lahko pride do zapletov, saj lastniki/upravljavci vodovodnih sistemov nimajo razdelanega standardiziranega postopka priključevanja novih uporabnikov na vodovodni sistem kakor pri javnih vodovodnih sistemih. Pri priključevanju novih uporabnikov običajno obravnavamo tri vidike:

- vidik javnega interesa, ki predpostavlja potrebo po priključevanju katerega koli uporabnika na vodovodni sistem – sistem oskrbe s pitno vodo, saj se na ta način zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe;

- vidik interesenta za priključek, ki se želi priklopiti na vodovodni sistem; - vidik lastnikov in upravljavcev vodovodnega sistema, ki so v preteklosti investirali v

izgradnjo vodovodnega sistema. Pri tem je mogoče oblikovati naslednja splošna stališča:

- lastniki zasebnega vodovodnega sistema so upravičeni do nadomestila, ki naj ga prispeva novi uporabnik zaradi pravičnosti glede njihovih preteklih vlaganj;

- višino nadomestila za priključevanje novega uporabnika je običajno izredno težko ali

celo skoraj nemogoče izračunati, saj se računovodska vrednost zasebnih vodovodnih sistemov običajno ne spremlja. Izenačevanje vrednosti priključka na novi sistem z vrednostjo priključevanja na amortiziran sistem, za katerega bo morda kmalu treba zbirati prispevke za investicijsko vzdrževanje, pa načeloma ni sprejemljivo;

str. 33/84

Zaradi navedenega je mogoče oblikovati okvirni pristop, ki naj bi mu sledili pri priključevanju novih uporabnikov na zasebni vodovodni sistem:

- priklop uporabnika se izvede na podlagi zahteve uporabnika in ob preveritvi tehničnih možnosti za priklop;

- prispevek za priklop na zasebno vodovodno omrežje je treba oblikovati dogovorno, vendar naj stroški priklopa ne bi presegali vrednosti 600 € na osebo oziroma 2000 € na gospodinjstvo.

Ne glede na to, ali novi uporabnik in lastnik(i)/upravljavec dosežejo dogovor in tehnično in finančno opredelijo način priklopa novega uporabnika na vodovodni sistem, mora zasebni upravljavec dopustiti izvedbo priklopa na zasebni vodovodni sistem in odvzem minimalnih potrebnih količin vode iz zasebnega vodovodnega sistema v roku treh mesecev po prejemu vloge za priklop na vodovodni sistem zaradi posebnega pomena oskrbe s pitno vodo za človeka. Neurejena medsebojna razmerja se rešujejo naknadno po sodni poti. Če je mogoče iz izkušenj z delovanjem zasebnega vodovodnega sistema in hidravličnih in hidroloških analiz ugotoviti, da razpoložljiva zmogljivost (količine na viru, pretoki) zasebnega vodovodnega sistema ne omogoča priklopa novega uporabnika, je treba novega uporabnika priklopiti z možnim omejevanjem porabe vode (80 l/osebo/dan), hkrati pa je treba pristopiti k sanaciji stanja na zasebnem vodovodnem omrežju, da se poveča njegova zmogljivost. Sedanji uporabniki infrastrukture nimajo pravice omejevanja rabe pitne vode in prav tako ne morejo odločati o primernosti vodnega vira, za kar je po zakonodaji s področja voda pristojno ministrstvo, ki lahko omeji vse uporabnike javnih storitev pod enakimi pogoji. Poseben problem so izgube iz zasebnih vodovodnih sistemov. Bilanca pretokov v zasebnih vodovodnih sistemih se namreč običajno ne spremlja (meritve vodnih količin, načrpane v vodovodni sistem, in izmerjene dobavljene vodne količine iz vodovodnega sistema z ustrezno vzdrževanimi merilniki porabe), zato so vodne izgube pogosto popolnoma neznane in tudi zelo visoke. Glede na standarde in naloge upravljavcev vodovodnega sistema, ki jih predpisuje država, bodo morali v prehodnem obdobju tudi vsi uporabniki zasebnih vodovodnih sistemov preiti na meritve pretokov v vodovodnem sistemu in izdelavo bilanc. Zmanjševanje izgub vode iz zasebnih vodovodnih sistemov predstavlja pomemben način povečanja zmogljivosti vodovodnega sistema. Treba se je zavedati, da je pri organski rasti in razvoju zasebnih vodovodnih omrežij mogoče pričakovati, da bo zaradi njihove velikosti sistem upravljanja z njimi v organizacijskem okviru zasebnih vodovodov hitro presežen, saj majhni upravljavci zasebnih vodovodnih sistemov le s težavo izvajajo vse naloge, ki jih mora izvajati usposobljeni upravljavec vodovodnega sistema (meritve na sistemu, spremljanje kakovosti, vodenje evidenc, poročanje, stiki s strankami idr.). Zato je pričakovati postopni prenos upravljanja zasebnih vodovodnih sistemov na izvajalce javnih služb varstva okolja, ki so jih občine izbrale za izvajalce javne službe. Pri tem se lahko izvede tudi prenos lastništva infrastrukture vodovodnega sistema na občino, kar je še posebej občutljiva tema, saj:

- se lastnikom zasebnega vodovodnega sistema (čeprav lastnina pogosto ni vknjižena) pogosto zdi, da se jim s tem odtujuje njihova lastnina, ki je visoke vrednosti;.

str. 34/84

- dejstvo, da je tovrstna lastnina breme in je ni mogoče tržno prenašati na tretjo osebo, pogosto pa javni upravljavci niso zainteresirani za prevzem tovrstne infrastrukture, saj zanjo ne obstaja nikakršna tehnična dokumentacija (po zakonu o graditvi objektov).

Zakon o gospodarskih javnih službah ( Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) je v 76. členu izvedel lastninjenje objektov in naprav, kamor sodi tudi oskrba s pitno vodo. Če so bila v objekte in naprave vložena tudi sredstva solidarnosti ali vzajemnosti, se razmerja glede teh sredstev uredijo s pogodbo med fizičnimi osebami in občino. V tej pogodbi je treba upoštevati tudi prihodnje stroške izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (ker gre za objekt, ki v enem delu nima gradbenega dovoljenja) in pridobitev drugih dokumentov tako, da bo možen vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture in zemljiško knjigo, stroške izgradnje vodovoda (brez upoštevanja cene zemljišč in zahtevkov zaradi morebitnih odškodnin) in amortizacijo izgrajenega vodovoda in druge stroške. Ob tem je treba opozoriti, da Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04- uradno prečiščeno besedilo) v 158. členu izrecno prepoveduje izvedbo komunalnih priključkov legalno zgrajenih objektov na nelegalne objekte infrastrukture, če je za tak objekt že izdana pravnomočna inšpekcijska odločba. Status javnega vodovoda določa tudi Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), v katerem je status določen na podlagi števila prebivalcev s stalnim prebivališčem, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz tega vodovoda. Tudi Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04 in 26/06) zahteva, da imajo taki vodovodni sistemi upravljavca in da upravljavec stalno nadzoruje zdravstveno ustreznost pitne vode. Status upravljavca je posebej izpostavljen takrat, ko pride do zdravstvenih težav takega vodovoda. Ker občine nimajo pregleda nad javnimi in zasebnimi vodovodi, različnimi javnimi ali zasebnimi upravljavci vodovodov in lastništvom posameznih vodovodov, smo jim s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo naložili pripravo ustreznega pregleda za zavarovanje javnega interesa, zdravja in premoženja občine ter vzpostavitev ustreznih evidenc.

4) Financiranje oskrbe s pitno vodo

4.1 Viri financiranja Občine so v skladu s svojo pristojnostjo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe varstva okolja – oskrba s pitno vodo zadolžene za izvedbo potrebnih investicij v oskrbo s pitno vodo. Pri izvedbi investicij lahko kot soinvestitorji ali viri sredstev (nepovratna sredstva) sodelujejo tudi drugi udeleženci (Republika Slovenija, sredstva EU, zasebni kapital). Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04, 45/05 in 56/05) določa način oblikovanja cen storitev na področju izvajanja dejavnosti oskrbe s pitno vodo. Ker je Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 45/06) določila, da se v času njene veljavnosti navedeni pravilnik ne uporablja, zdaj ta uredba predstavlja osnovni mehanizem za oblikovanje cen storitev na področju oskrbe s pitno vodo, dokler ne bo uveljavljen drugačen predpis o oblikovanju cen storitev in nadzor nad oblikovanjem cen storitev prenesen na resorno ministrstvo.

str. 35/84

Financiranje sistema oskrbe s pitno vodo delimo v naslednje kategorije: - financiranje izvedbe vodovodnega sistema, - financiranje izvedbe vodnega vira, - financiranje delovanja vodovodnega sistema (dobava vode). Izvedbo vodovodov delimo na različne dele glede na pristojnost različnih ravni uprave. Na splošno delimo pristojnosti na naslednje ravni:

- Za razvoj, varstvo in spremljanje stanja vodnih virov kot naravnih virov je pristojna država, ki oblikuje pravilnike, izvaja spremljanje stanja okolja, izdaja dovoljenja in koncesije in ukrepa proti kršiteljem.

o Država financira naloge iz tega naslova (ravnanje z vodnimi viri) iz vira pod postavko vodno povračilo.

- Za razvoj zajetij vode iz vodnih virov (vodnjaki, drenažna zajetja) so pristojne občine, razen če so zajetja namenjena napajanju magistralnega vodovodnega sistema, ki ima enake lastnosti kakor osnovni vodni vir. Magistralni vodovodni sistemi so objekti državnega pomena in se lahko financirajo iz dveh virov:

o Država financira naloge (investicije) iz tega naslova (magistralni vod) iz vira pod postavko vodno povračilo( vodni sklad).

o Občina financira svoje naloge (investicije) iz tega naslove iz vira pod postavko občinski proračun, cena za investicijo.

- Za transport vode od vodnih virov do posameznih prostorskih območij urejanja – poselitev, industrija, drugo (vodni vir je lahko tudi priključek na magistralni vodovodi) po primarnih (razvodnih) vodovodnih sistemih je pristojna občina.

o Občina financira svoje naloge (investicije) iz tega naslova iz vira pod postavko občinski proračun.

- Za transport vode od primarnih vodov do priključka uporabnika znotraj območja urejanja je pristojen investitor na območju urejanja (urbanistična pogodba).

o Investitor po urbanistični pogodbi/ JZP ali občina.

- Izvedba priključka uporabnika od priključka na vodovodni sistem (npr. navrtalne garniture) do števca je v pristojnosti investitorja (lastnika objekta, ki je dobil dovoljenje za priključek na vodovodni sistem od lastnika vodovodnega sistema oziroma upravljavca, od katerega je prevzel tudi pogoje za priključitev na vodovodni sistem). Običajno izvede investitor priključek sam med gradnjo objekta. Priključek v dolžini do 50 metrov prevzame v upravljanje (tehnični prevzem) upravljavec vodovoda.

o Investitor sam financira izvedbo priključka na vodovodni sistem

Obstoječi namenski vir za polnjenje občinskega proračuna je komunalni prispevek (prispevek za komunalno opremljanje zemljišča). Če se uporablja institut urbanistične pogodbe v skladu z 76. členom Zakona o urejanju prostora ( Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) je potrebno uporabljati institut javnega naročila, saj gre za kompenzacijo plačila komunalnega prispevka, kar je še posebej zapleteno. Poleg tega je

str. 36/84

odločitev Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi 399/98 La Scala potrdila, da je urbanistična pogodba tudi predmet javnih naročil, saj gre za kompenzacijo plačila komunalnega prispevka s komunalnim urejanjem zemljišča.

Ker je metodologija za izračun komunalnega prispevka zahtevna, praksa v različnih občinah pa niha glede na usposobljenost občin in njihovo velikost v širokem razponu komunalnega prispevka, je v okviru operativnega progama predlagan ukrep nove ureditve komunalnega prispevka. V tem primeru je treba na državni ravni sprejeti odločitev o uvedbi novega sistema financiranja, ki bi lahko temeljil na ponovnemu uvajanju prispevka za razširjeno reprodukcijo z vključitvijo v ceno oskrbe s pitno vodo preko sistema prostega oblikovanja cen.

Ne glede na način oblikovanja višine komunalnega prispevka, je potrebno zagotoviti ustreznejše izobraževanje in upravljanje s podatki o načinu in višini komunalnega prispevka, kar spada v sklop ukrepov – izboljšanje učinkovitosti dela javne uprave.

Kot potencialni vir financiranja se lahko na način in s pogoji, ki jih bo določal zakon o javno zasebnem partnerstvu predvidijo tudi zasebna vlaganja v javno infrastrukturo na področju investicij večjega obsega. Konkretnejše odločitve o javno zasebnih vlaganjih bodo sprejete na podlagi konkretnih predlogov projektov in natančnih izračunov upravičenosti tovrstnega financiranja projektov, s posebnim poudarkom na vpliv tovrstnega financiranja na ceno storitve in proračun.

4.2 Načela politike oblikovanja cen med industrijskimi uporabniki in gospodinjstvi

Zgodovinsko gledano so bile cene storitev oskrbe s pitno vodo v Republiki Sloveniji oblikovane tako, da je bilo razmerje cene med ceno za gospodinjstva in ceno za industrijo močno v korist gospodinjstva. Tako so še zdaj v nekaterih vodovodnih sistemih cene storitve oskrbe s pitno vodo za industrijo še enkrat višje od cene storitev za gospodinjstva. Opredelitev, kaj je industrija, ni enotna, saj ponekod uvrščajo v industrijo tudi družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo ipd.), ponekod imajo te dejavnosti svojo cenovno kategorijo, nekatere občine pa uvrščajo v skupino gospodinjske porabe. Med industrijske uporabnike družbene dejavnosti ne spadajo, odločitev katere uporabnike na strani poslovnih objektov, glede na dejavnost ali npr. število zaposlenih umestiti v industrijski odvzem pa sedaj postaja predmet politične presoje posamezne občine. Eden od razlogov za tovrstni razpon cen med različnimi kategorijami uporabnikov je v tem, da se financiranje investicij na tem področju izvaja pretežno iz javnih sredstev in bi zato lahko v daljšem časovnem obdobju odplačevali svoj delež investicij preko mehanizma višje cene. Navedena razlaga je lahko zelo sporna, saj so tudi industrijski uporabniki pogosto sofinancirali izvedbo investicij bodisi neposredno (urbanistična pogodba) ali pa posredno – prispevek za komunalno opremljenost zemljišča. Ker je treba v skladu s smernicami EU odpraviti tudi prikrito subvencioniranje in navzkrižno subvencioniranje, je eden od vodil operativnega programa tudi ciljno poenotenje cen za vse uporabnike.

str. 37/84

Tudi argument socialne pomoči na tem področju je sporen, saj obstoječe razlike v ceni podpirajo vse sloje prebivalstva, tudi tiste, ki do socialne pomoči niso upravičeni niti je ne potrebujejo. Možen način opredeljevanja razlik v ceni storitve dobave vode za velike (industrijske) uporabnike je tudi z individualno pogodbo o dobavi vode. Za tovrstno pogodba pa mora biti izdano vodno dovoljenje na ravni države in vzpostavljen predvsem pravni okvir na ravni občine (občinski odlok o oskrbi s pitno vodo, planski akt, proračun z načinom financiranja). Naslednji način možne diferenciacija med ceno oskrbe s pitno vodo izhaja iz razlike med vlaganji v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo pri katerih industrijski uporabniki vode niso sodelovali s svojimi sredstvi, temveč je bila infrastruktura izvedena iz javnih sredstev. V takem primeru je potrebno s posebno analizo, v kateri so obdelani podatki o dejanskih investicijah in utemeljiti razloge za diferenciacijo cene (npr. specifična investicija). Variabilni del stroškov delovanja vodovodnega sistema pa ostaja za vse kategorije uporabnikov enak.

4.3 Ocena vrednosti stalnih sredstev vodovodnih sistemov Celovitega pregleda nad trenutno vrednostjo stalnih sredstev, s katerimi upravljajo pooblaščena javna podjetja ali režijski obrati, ni. Glede na omejene podatke je mogoče ugotoviti, da so znašala stalna sredstva vseh podjetij (59 podjetij), ki imajo kot dejavnost opredeljeno E 41.000 (oskrba s pitno vodo) 271,8 milijarde SIT. Številka ne pove mnogo, saj glede na metodologijo zbiranja podatkov ni jasno, ali se vključuje tudi na sredstva v upravljanju iz naslova izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ali gre le na stalna sredstva podjetij. Novi slovenski računovodski standardi, ki veljajo od 1. 1. 2006, so uvedli nov način prevrednotenja osnovnih sredstev, in sicer mora javno podjetje za merjenje osnovnih sredstev uporabljati model nabavne vrednosti.

4.4 Ocena vrednosti finančnih tokov vezanih na oskrbo s pitno vodo

Groba ocena je, da je na področju oskrbe s pitno vodo letno od 12 do 16 milijard tolarjev prometa. Tako imamo 17% podjetij z dobičkom in 23,5 % podjetij z izgubo. Druga podjetja imajo uravnotežene bilance. Zato bo določitev cen treba bolj vezati na poslovanje podjetja kakor jih urejati na državni ravni.

4.5 Vodno povračilo

str. 38/84

Vodno povračilo kot finančno nadomestilo za rabo naravnega vira opredeljuje zakon o vodah. Prihodke državnega proračuna iz vodnega povračila prikazuje naslednja tabela.

v tisoč SIT LETO VODNA POVRAČILA VODNE PRAVICE podkonto 704702+710703 710312

1996 950,759 * 1997 936,473 * 1998 1,279,514 * 1999 1,015,701 * 2000 1,714,339 * 2001 2,186,398 * 2002 3,372,232 * 2003 3,918,040 190,628 2004 3,413,203 997,723 2005 4,391,270 1,331,732

Tabela 3: Tabela prikazuje prihodke državnega proračuna iz vodnih pravic Vodna povračila predstavljajo trenutno največji vir vodnega sklada. Sredstva iz vodnega sklada se trenutno le v omejenem obsegu namenjajo za izvajanje projektov na področju oskrbe s pitno vodo.

Slika 5: Slika prikazuje razmerja glede na vir vodnega povračila

5) Udeleženi subjekti na področju oskrbe s pitno vodo in njihove pristojnosti

5.1 Evropska unija Evropska unija oblikuje najširši zakonodajni okvir, v katerega se umešča tudi izvajanje oskrbe s pitno vodo v Republiki Sloveniji. Evropsko unijo je treba upoštevati tudi kot nadzorni

str. 39/84

organ, ki sprejema poročila o načinu izvajanja določenih prednostnih nalog oskrbe s pitno vodo (npr. nadzor nad doseganjem standardov kakovosti pitne vode). Poleg zakonskih okvirov, ki jih podaja EU, izhajajo iz EU tudi programsko opredeljene vzpodbude za doseganje številnih ciljev, med katerimi je področje oskrbe s pitno vodo prednostno.

5.2 Občine Glede na to, da je v skladu z zakonom o varstvu okolja oskrba s pitno vodo opredeljena kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja, predstavlja občina izredno pomemben subjekt pri izvajanju nalog glede učinkovite in uspešne oskrbe s pitno vodo. Naloge občinskih služb pri izvajanju teh nalog so lahko zelo različne, predvsem glede na način organiziranja izvajalca javne službe v posamezni občini. Tako je pri izvajanju javne službe v organizacijski obliki režijskega obrata velik del nalog oskrbe s pitno vodo vključen v delo občinske uprave. Po drugi strani pa je pri izvajalcu javne službe v obliki javnega podjetja, ki včasih izvaja naloge javne službe za več občin, večina nalog prenesena na izvajalca javne službe. Glede operativnega programa je treba poudariti, da se morajo občine tudi pri učinkovitem izvajalca javne službe zavedati, da morajo kljub temu izvajati niz nalog glede oskrbe s pitno vodo, zaradi česar je treba organizirati učinkovito občinsko upravo. Ključne naloge občin na tem področju so:

- opredelitev načina izvajanja javne službe in oddaja izvajanja javne službe izvajalcu; - priprava pravilnikov, ki opredeljujejo tehnične vidike izvajanja javne službe oskrbe s

pitno vodo; - prenos infrastrukture v upravljanje izvajalcu javne službe in spremljanje stanja

navedene infrastrukture; - spremljanje, nadzor in kontrola dela izvajalcev po različnih segmentih izvajanja javne

službe (tehnično stanje oskrbe, učinkovitost poslovnih procesov, namenska poraba sredstev, standardi sodelovanja z javnostjo, izpolnjevanje nalog poročanja idr.);

- opredeljevanje in spremljanje cenovne politike na področju oskrbe s pitno vodo; - nadzor nad izvajanjem občinskih pravilnikov z občinskimi inšpekcijskimi organi; - prostorsko načrtovanje na ravni občine za potrebe komunalnega opremljanja zemljišč,

varovanja vodnih virov, izvedbe infrastrukture za oskrbo s pitno vodo; - priprava strateških razvojnih načrtov na področju oskrbe s pitno vodo; - gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma prenos nalog investitorja na

pooblaščenega investitorja. - potrjevanje programov investicijskega vzdrževanja vodovodnega sistema.

Glede na pomembno vlogo občine, ki lahko bistveno vpliva na učinkovitost in uspešnost izvajanja javne službe, je treba strokovne organe občine ustrezno oblikovati in vzdrževati njihovo operativno sposobnost. Pri izvajanju nalog občinskih uprav na tem področju gre še posebej izpostaviti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 90/05), ki v 26.a členu opredeljuje možnost dodatnega 3% sofinanciranja razvojnih

str. 40/84

projektov, kadar so ti opredeljeni kot regionalni razvojni programi. V 26.b. členu istega zakona pa opredeljuje dotacijo v višini 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov, kadar občine v skladu z zakonom organizirajo skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave.

5.3 Izmenjava vode s tujino Zaradi lokacijske pogojenosti vodnih virov za oskrbo s pitno vodo je bil čezmejni transport pitne vode vedno dejstvo, s katerim je bilo treba upravljati vodovodne sisteme. Pri tem Republika Slovenija nastopa kot izvoznica kakor tudi uvoznica pitne vode. Izmenjava vode s tujino je lahko pozitivna, saj vzpodbuja čezmejno sodelovanje in je lahko močno ekonomsko upravičena, pogosto pa se izpostavlja tudi vprašanje upravljanja s pogodbo o dobavi vode, saj ima uporabnik vode pogosto le omejen vpliv na upravljavca vodnega vira oziroma vodovodnega sistema v tujini. Upravljavski in razpolagalni nadzor nad tako strateško surovino, kakor je voda, je lahko zelo občutljiva tema. Pomembnejši čezmejni vodovodni sistemi Italija:

Izvoz vode: - Vodni vir Mrzlek – dobava (prodaja) pitne vode v Republiko Italijo (okoli 50 l/s) je

predmet Osimskega sporazuma in poteka vse od vzpostavitve zahodne meje v skladu s tem sporazumom (upravljavec: Vodovodi in Kanalizacija Nova Gorica).

Uvoz vode: - Dobava vode za vodovodni sistem Kraški vodovodi – občina Sežana – rezervni vodni

vir za dobavo vode iz sistema tržaškega vodovoda (upravljavec: ACEGAS Trieste). Hrvaška: Zadnja celovita analiza čezmejne izmenjave vode z Republiko Hrvaško je bila narejena leta 1999. Pomembnejše izmenjave vode po podatkih iz leta 1999 so:

- Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica je dobavitelj pitne vode podjetju »Komunalac«, d.o.o. Stubište (leto 1998: 660.732 m3, 2004: 319.375 m3, 2005: 309.286 m3).

- Komunala Metlika je v letu 1998 dobavljala 10.597 m3 vode (za Rajakoviči, Jamnik). - »OKP« Javno podjetje za komunalne storitve, Rogaška Slatina, d.o.o. je v letu 1998

dobavilo 27.442 m3 vode petim naseljem na območju Republike Hrvaške. - Komunalno podjetje Ptuj d.d. je dobavilo v letu 1998 2.231 m3 vode naseljem na

območju Republike Hrvaške. - Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer, d.o.o. je v letu 1998 dobavilo 657 m3

vode naseljem na območju Republike Hrvaške. Skupna dobavljena količina v letu 1998: 703.233 m3 vode. Oskrba s pitno vodo s hrvaške strani se izvaja preko naslednjih sistemov:

str. 41/84

- vodooskrbni sistem Gradole (1.800.000 m3 vode v letu 2004 in 1.100.000 m3 vode v letu 2005).

- Komunala Metlika (137.269 m3 vode v letu 1998). Vodni vir Bužini in Gabrijeli, ki je bil pomemben vir za napajanje vodovodnega sistema Rižanskih vodovodov s pitno vodo, se nahajata na območju Republike Slovenije s prispevnim območjem na ozemlju Republike Hrvaške. Zaradi onesnaženosti navedena vodna vira od leta 2000 dalje nista v uporabi. Z Republiko Avstrijo in Republiko Madžarsko ni večjih izmenjav pitne vode. Čezmejni prenos vode ima poleg ekonomske razsežnosti tudi mednarodno. Uporabnik namreč v tuji državi nastopa kot ekonomsko enakovreden partner, ki nastopa brez vsakih ekonomskih vzpodbud, kar predstavlja tudi mednarodno razsežnost, saj se mednarodna dobava pitne vode dolgoročno opredeli le z mednarodno (meddržavno) pogodbo. Pod pogoji delovanja v okviru enotnega trga EU se postopki standardizirajo in ovire za čezmejni transport vode se tako postopoma zmanjšujejo.

6) Obstoječe stanje glede oskrbe s pitno vodo

6.1 Kakovost izvajanja javne službe Pregled nad trenutnim stanjem izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo omogočajo podatki, ki so bili za potrebe priprave operativnega programa zbrani v letu 2004. Ključni podatki so:

- občine in območja oskrbe s pitno vodo (aglomeracije); - upravljavci vodovodnih sistemov in vodovodni sistemi, s katerimi upravljavci

vodovodnih sistemov upravljajo; - podatki o stanju oskrbe s pitno vodo na obravnavanih območjih.

Od 4.011 aglomeracij v Republiki Sloveniji v katerih živi 1.827.250 prebivalcev (91%) so za 2.373 aglomeracij v katerih živi 1.440.000 prebivalcev znani osnovni podatki o količinah porabljene vode, načinu oskrbe vodovodnega sistema z vodo ter o vodnih izgubah v vodovodnih sistemih. Za vse ostale aglomeracije, ki trenutno niso zajete v to zbirko podatkov, pa bodo podatki pridobljeni naknadno in sicer na podlagi poročevalskih obveznosti, ki izhajajo iz pravilnika o oskrbi s pitno vodo. Podrobnejši podatki bodo dosegljivi na spletni strani www.ijsvo.si. Trenutno so glavni indikatorji kakovosti izvajanja javne službe trije:

1) Kakovost pitne vode glede na standarde pravilnika o pitni vodi. 2) Vodne izgube iz vodovodnih sistemov s katerimi upravljajo upravljavci, ki jih je

mogoče uporabiti kot indikator dolgoročnega ravnanja/upravljanja z vodovodnimi sistemi.

3) Razpoložljivost rezervnih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo. Na podlagi navedenih podatkov so oblikovane tudi ocene za izvedbo ukrepov, ki izhajajo iz tega operativnega programa. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila s strokovnimi podlagami, ki so bile pripravljene za pripravo operativnega programa oskrbe s pitno vodo

str. 42/84

izvedena šele osnovna identifikacija vodovodnih sistemov, identifikacija zajetij iz katerih se vodovodni sistemi napajajo, identifikacija aglomeracij, ki so napajane iz vodovodnih sistemov ter izpeljano osnovno vrednotenje potrebnih ukrepov. Ukrep, ki ga bo potrebno izvajati na področju izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. je primerjalno spremljanje na podlagi poenotenih indikatorjev (benchmarking), ki ga je potrebno ločiti na notranji benchmarking, s katerim upravljavci sami ugotavljajo učinkovitost in uspešnost svojega dela, ter nadzorstveni benchmarking, ki ga bo izvajal regulatorni organ za potrebe nadzorstvenega spremljanja učinkovitosti in uspešnosti delovanja javnih služb in je podrobneje predstavljen v podpoglavju 6.4.

6.2 Oblikovanje cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo

Izračun cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je ključna naloga občine v sodelovanju z izvajalcem javne službe. Ker je trenutno nadzorna funkcija občin slaba in imajo člani nadzornih svetov malo ali nikakršen vpogled v delovanje javnega podjetja, se cene med posameznimi podjetji zelo razlikujejo, kar izhaja tudi iz poročil računskega sodišča. Podjetja, ki imajo izgubo ali dobiček, se v glavnem razlikujejo po:

- deležu kapitala, ki je večji v podjetjih s prikazanimi izgubami, - stroških amortizacije, ki so bistveno večji v podjetjih z izgubami, - stroški dela so v podjetjih z izgubami večji, kar nakazuje na nizko produktivnost, - podjetje z izgubami presegajo zmogljivosti in imajo visoke materialne stroške.

Bistveni problem razlikovanja je v amortizaciji, saj delež osnovnih sredstev vseh podjetij predstavlja kar 271¸milijard SIT. V prehodnih določbah SRS 35-2006 je namreč zapisano, da se sredstva v upravljanju, kakor jih sedaj v svojih knjigah prikazujejo izvajalci javnih služb, smejo uporabljati najpozneje do 31. decembra 2009. Z uveljavitvijo novega zakona o dobičku pravnih oseb iz leta 2005 prav tako ne bo možnosti izkoriščanja davčnih olajšav iz naslova investicij ob sočasnem znižanju amortizacijskih stopenj in zaradi tega ne bo možnosti iz naslova investicije v gospodarsko javno infrastrukturo znižati davčne osnove. Poleg tega tudi ne bo pritiska na povišanje cene zaradi izgube, saj se lahko izgube pokrivajo po davčnih predpisih v naslednjih sedmih letih. Oblikovanje cen mora temeljiti na resničnih in verodostojnih podatkih in podatkih, ki so jih v procesu notranjega revidiranja oblikovali izvajalci javnih služb varstva okolja. Ključne zahteve novega računovodstva na področju gospodarskih javnih služb so :

- ločevanje prihodkov iz opravljanja gospodarske javne službe od prihodkov na trgu, - ločevanje odhodkov iz opravljanja gospodarske javne službe od odhodkov na trgu, - priprava poročila o transfernih cenah, - priprava poročila o povezanih osebah, - potreben in nujen sistem notranjih kontrol, - obvezna razporeditev dobička najprej za kritje izgube in šele nato za delitev

bilančnega dobička glede na lastništvo, - uporaba modela nabavne vrednosti za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev.

str. 43/84

Na tak način se bo z večjim nadzorom ustanovitelja zmanjšala potreba po potrjevanju lastne cene in se bo uveljavila potreba po promociji najučinkovitejših in najboljših izvajalcev javnih služb, saj to pomeni dvig ali padec ugleda in politično tveganje. Potrebne investicije iz programa oskrbe s pitno vodo je potrebno vključiti v ceno za uporabo infrastrukture, pri čemer cena za uporabo infrastrukture bi morala vključevati stroške investicijskega vzdrževanja obstoječega omrežja in nove investicije. Cena za uporabo infrastrukture bi se nakazovala v občinski proračun kot namenski prejemek občinskega proračuna. Spodnjo mejo cene za investicije bi bilo potrebno določiti v predpisu o načinu oblikovanja cen. Vlada Republike Slovenije je že imenovala delovno skupino, ki bo pripravila nova izhodišča za oblikovanje cen komunalnih storitev.

6.3 Socialna razsežnost oskrbe s pitno vodo Pitna voda ima tudi pomembno socialno razsežnost in kot taka posebno vlogo v zakonodaji Republike Slovenije. Oskrba čim večjega dela prebivalstva RS s kakovostno pitno vodo je ena od stalnih prednostnih nalog pristojnih institucij. Pomen pitne vode izhaja iz dejstva, da je voda nujno potrebna dobrina za obstoj in preživetje človeka in iz njenega higienskega pomena. Po drugi strani je plačevanje oskrbe s pitno vodo nujno za delovanje in celovitost vodovodnih sistemov. Dopustni ukrepi za upoštevanje socialnega dejavnika pri oskrbi s pitno vodo so:

1) Prednostno priključevanje socialno ogroženih kategorij prebivalstva na sistem oskrbe s pitno vodo. Pri tem je treba izpostaviti kategorije, kakor so otroci, nosečnice, kronični bolniki, ostarele osebe.

2) Razlikovanje cene vode, zlasti na področju zelo majhne porabe (minimalna poraba vode, potrebne za zdravje in življenje).

3) Tabela 4 prikazuje razpoložljiva sredstva na enakovrednega člana gospodinjstva (metodologija OECD) v Republiki Sloveniji in uporabo sredstev za oskrbo z elektriko in oskrbo s pitno vodo (leto 2000).

Decil Razpoložljiva sredstva (SIT)

Elektrika (.0451)

Hladna voda

(.0443)

Hladna voda (%)

Elektrika (%)

1 592209 42202 11853 0.020 0.071 2 882513 42412 11296 0.013 0.048 3 1065525 40916 12654 0.012 0.038 4 1222407 42819 12904 0.011 0.035 5 1358126 42884 12533 0.009 0.032 6 1500531 44569 12234 0.008 0.030 7 1662200 45989 13573 0.008 0.028 8 1854969 45600 13092 0.0071 0.025 9 2184070 45192 14198 0.0065 0.021 10 3227165 49845 14535 0.0045 0.015

Skupaj 1579561 44308 12924 0.008 0.028

str. 44/84

Tabela 4: Prikaz razpoložljivih sredstev na enakovrednega člana gospodinjstva v RS za leto 2000 Tabela 5 prikazuje razpoložljiva sredstva na enakovrednega člana gospodinjstva (metodologija OECD) v Republiki Sloveniji in uporabo sredstev za oskrbo z elektriko in oskrbo s pitno vodo (leto 2003).

Decil Razpoložljiva

sredstva Elektrika (.0451)

Hladna voda

(.0443) Hladna voda %

Elektrika %

1 782697 51988 18993 0.024 0.066 2 1162279 55284 19979 0.017 0.048 3 1382551 51405 20352 0.015 0.037 4 1578047 50952 20129 0.013 0.032 5 1752067 52489 19333 0.011 0.030 6 1940584 53468 21121 0.011 0.028 7 2172455 54610 21690 0.010 0.025 8 2438973 56655 21443 0.0088 0.023 9 2864530 57279 22352 0.0078 0.020

10 4449521 61492 24149 0.0054 0.014 Skupaj 2086820 54559 21000 0.010 0.026

Tabela 5: Prikaz razpoložljivih sredstev na enakovrednega člana gospodinjstva v RS za leto 2003 Razvidno je, da se je vpliv cene vode na porabo gospodinjstev med letoma 2000 in 2003 povečal za vse vrste gospodinjstev. Pri porabi gospodinjstev se je v tem obdobju ponder za porabo električne energije zmanjšal. Povečanje izdatkov v košarici življenjskih potrebščin gospodinjstev je dokaj enakomerno razporejeno (spodnji decil za 21%, zgornji decil 21%). Pri povečanju izdatkov za pitno vodo je treba upoštevati, da je povečanje metodološko povezano zlasti s povečanjem izdatkov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter takso za obremenjevanje vode, ki jih je težko ločiti od izdatkov za pitno vodo. Navedeno je mogoče ugotoviti tudi iz tabele 6, ki prikazuje relativno rast izdatkov za oskrbo s pitno vodo. Leto 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003Izdatek oskrbe s pitno vodo (%) 0.72 0.77 0.75 0.8 0.89 0.98 1.03Izdatek odv. In čišč. odp. vode (%) 0.78 0.13 0.13 0.12 0.14 0.15 0.15 0.15Skupaj 0.78 0.85 0.9 0.87 0.94 1.04 1.13 1.18

Tabela 6: Izdatki za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode po letih (vir: SURS, gospodinjstva poraba) Rast deleža porabljenih denarnih sredstev gospodinjstev glede na skupna porabljena denarna sredstva po letih, ki se namenjajo za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, prikazuje slika 8.

str. 45/84

Izdatki gospodinjstev voda in kanal (%)

0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003leto

% p

orab

ljeni

h sr

edst

ev

Slika 6:Povprečna letna porabljena sredstva gospodinjstev za oskrbo s pitno vodo v odstotku skupnih porabljenih sredstev (vir: SURS) V tem poglavju je treba navesti opredelitev, da ima lahko oskrba s pitno vodo le izrazito omejeno socialno razsežnost, saj mora za učinkovito dolgoročno delovanje vodovodnih sistemov prevladovati ekonomsko merilo, s katerim se učinkovito in pregledno pokrivajo stroški vodovodih sistemov. Zaradi tega in zaradi preglednosti nad socialnimi transferji se socialni dejavnik oskrbe s pitno vodo umika, socialno ogrožene strukture prebivalstva pa lahko zaprosijo za pomoč za reševanje iz socialne stiske pristojne organe.

6.4 Ustreznost načina izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo

Izboljšanje učinkovitosti izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo je osnovni namen operativnega programa oskrbe s pitno vodo. S tem namenom se bodo izvajali tudi številni gradbeni in drugi posegi za dosego ciljnega stanja. Glede na izkušnje iz tujine je eden od ključnih elementov za zagotavljanje uspešnega izvajanja javne službe tudi sistem spremljanja izvajanja zadanih nalog in standardov, saj brez ustreznega merila, s katerim se meri učinkovitost in uspešnost, ni mogoče slediti načrtovani poti za doseganje ciljnega stanja. Zaradi raznovrstnosti področja se je v tujini zelo uveljavil sistem spremljanja učinkovitosti izvajanja javne službe po metodi primerjalne analize po kazalcih (benchmarking). To primerjalno analizo delimo na dve vrsti:

1) primerjalno analizo, ki jo organizirajo izvajalci javne službe sami, z namenom primerjave učinkovitosti in uspešnosti lastnega poslovanja s primerljivimi subjekti, ter

str. 46/84

2) primerjalno analizo, ki jo organizira pristojni organ (država), z namenom vplivati na izvajalce javne službe.

Poleg primerjalne analize kot standardiziranega orodja imajo primerljivi regulatorni organi (npr. OFWAT) tudi niz drugih pristojnosti, saj lahko kot nadzorni organi podrobno analizirajo številne vidike izvajanja javne službe (tehnične, pravne in ekonomske) in izdajajo obvezne ukrepe, ki jih morajo izvajalci upoštevati. Trenutno zakonsko podlago za izvajanje te naloge delno pokrivajo zakon o lokalni skupnosti z 90.a členom in podzakonski akti, ki določajo obveznost poročanja izvajalcev javnih služb po zakonu o varstvu okolja.Vendar bo naloge regulatornega organa potrebno z ustreznim predpisom podrobneje definirati. Nekateri izhodiščni podatki, ki lahko pomenijo zametek primerjalne analize, bodo prikazani na spletni strani: www.ijsvo.si/vodovodi. Trenutno je pri tem poudarjena predvsem identifikacija vodovodnih sistemov in aglomeracija, ki jih ti sistemi oskrbujejo, v prihodnje pa se bo navedeni sistem lahko dopolnil s poročanjem o načinu izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. Zakon o javnih financah določa notranji nadzor za vse uporabnike proračuna in posredne uporabnike proračuna, če delež javnih finančnih izdatkov predstavlja večinski delež prometa, čemur ustreza večina javnih podjetij. Poleg tega zakon o gospodarskih javnih službah v 6. členu zahteva izdelavo programa za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga sprejme ustanovitelj. S tem so zakonsko določene zahteve za izvedbo primerjave učinkovitosti in uspešnosti lastnega poslovanja. Druga stopnja analize učinkovitosti naj bi se izvajala na državni ravni na podlagi pravilnika, ki bi podrobneje predpisoval vsebino poročila o izvajanju javne službe varstva okolja. V tem poročanju naj bi se združile ključne naloge regulatornega organa, ki naj bi bil preverjanje standardov in posledično cene storitve ter zadovoljstva uporabnika. Poročilo o izvajanju javne službe bi moralo vsebovati:

- program za obvladovanje kakovosti poslovanja v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, - ustanovne akte in pogodbe o izvajanju javne službe ter spremljanje dela izvajalca javne službe, - program oskrbe na podlagi predpisa za oskrbovalne, tehnične, vzdrževalne ali organizacijske standarde po zakonu o varstvu okolja.

Program za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe bi moral vsebovati:

1. opis stanja, 2. napoved dolgoročnih okoljskih zahtev, 3. opredelitev letnih ciljev, 4. opredelitev načina doseganja letnih ciljev, 5. opredelitev kazalcev kakovosti za doseganje letnih ciljev 6. stroške doseganja letnih ciljev, 7. finančno projekcijo podjetja za naslednjih pet let, 8. povzetek, 9. tabelaričen prikaz podatkov o :

- stanju zagotavljanja storitev, - zahtevah in povpraševanju - kapitalu,

str. 47/84

- ekonomski učinkovitosti, - finančnih posledicah. Stanje zagotavljanja storitve se izraža kot:

- stanje infrastrukture, - spremembe v številu objektov in naprav, - neprekinjeno izvajanje storitve - varnost izvajanja storitve, - vplivi na okolje.

Zahteve in povpraševanje se izražajo s:

- trendom storitve, - podatki o potrebnih in izvedenih vzdrževalnih delih, - podatki o površinah objektov in naprav, - tehnično primerjavo omrežja.

Podatke o kapitalu se izraža kot:

- deleže kapitala - vpliv lastnikov na tok kapitala

Podatki o ekonomski učinkovitosti se izražajo kot:

- delež sredstev, porabljenih za posamezne skupine stroškov na enoto storitve, na omrežje ali drugo enoto.

Finančne posledice se izražajo z/s:

- lastno ceno, - deležem lastne cene, - deležem posameznega delovnega procesa v ceni storitve, - ceno zaradi uporabe infrastrukture - pričakovano spremembo cene.

Ministrstvo bo nato na podlagi prejetih poročil izdelalo primerjalno analizo, ki bo vsebovala medsebojno primerjavo vseh podatkov, zahtevanih za izdelavo poročila. Poleg tega bo analiza vsebovala tudi analizo izvedenih in neizvedenih ukrepov po izrednih revizijah in njihovega vpliva na konkurenčnost in gospodarnost izvajanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ter način priprave in izvedbo zastavljenih ciljev. Ministrstvo bo na podlagi analize pripravljalo publikacije in poročila za javnost. Pri pripravi publikacij bodo izključeni vsi osebni podatki in tisti, ki se nanašajo na drugo poslovno dejavnost izvajalca javne službe ali so poslovna skrivnost podjetja, ki je odjemalec storitve. Lokalne skupnosti morajo tudi same izvajati primerjalne analize stroškovne učinkovitosti med primerljivimi vodovodnimi sistemi, kar je osnova za boljše delo izvajalcev javnih služb varstva okolja in predstavlja osnovo za organizacijske ali druge ukrepe na občinski ravni.

6.5 Izgube vode iz vodovodnih sistemov

str. 48/84

Vodne izgube iz vodovodnih sistemov so zahteven problem, saj je z vodnimi izgubami tesno povezan niz elementov delovanja in vzdrževanja vodovodnih sistemov. Večinoma so vodne izgube izpostavljene kot ekonomski problem, saj zaradi omejenosti vodnih virov narastejo oportunitetni stroški vode. Če vodni vir ni omejen, nastajajo ob prekomernih vodnih izgubah tudi drugi stroški (povečani stroški črpanja, prekomeren obseg sanacij lomov cevi, izpiranje zemlje, vpliv na kakovostne parametre pitne vode, nezanesljiva dobava vode idr.). Zmanjševanje vodnih izgub je prednostni ukrep ob nezadostnosti vodnih virih, pri čemer je treba izpostaviti tudi potrebo po tehnični ustreznosti analize vodnih izgub, ki jih je mogoče ugotavljati na različne načine. Pri osnovni metodi, ki temelji na ugotavljanju razlike med količino načrpane in količino obračunane prodane vode, je potrebno izjemno pozornost nameniti kakovostnim meritvam vodnih količin, saj lahko slabe meritve prikazujejo popolnoma nerealne rezultate pri opredeljevanju vodnih izgub. Pomemben element pri spremljanju vodnih izgub in njihovemu ciljnemu zmanjševanju ima vzpostavitev merjenja porabe vode (pretokov) na zaključenih oskrbnih enotah vodovodnih sistemov, ki so ustrezne velikosti, da je mogoče na podlagi meritev nočne porabe vode ugotavljati vodne izgube in na podlagi teh podatkov oblikovati ustrezne ukrepe za zmanjševanje izgub. Tovrstna merilna območja so okvirne velikosti od 3.000 do 5.000 priključkov. Pristop k zmanjševanju izgub vode iz vodovodnih sistemov mora temeljiti na pripravi strategije za zmanjševanje vodnih izgub, ki jo pripravi upravljavec vodovodnega sistema, potrdi pa lastnik vodovodnega sistema (lokalna skupnost). Oceno in ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub je potrebno izvesti ob izkazani potrebi po povečanju kapacitete dela vodovodnega sistema. Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da neustrezna vodovodna napeljava dopušča možnost vdora onesnažene vode v vodovodne cevi ( ob visoki podtalnici se le ta lahko meša z odpadno vodo iz kanalizacije in vdira v puščajoče se cevi z znižanim pritiskom) Osnovni podatki o stanju izgub na vodovodnih sistemih v Republiki Sloveniji bodo na voljo na spletni strani: www.ijsvo.si/vodovodi - podatki o vodovodnih sistemih. Trenutno sta v podatkovni bazi zajeta 402 vodovodna sistema. Vsi navedeni sistemi so v letu 2003 načrpali 162 miljonov kubičnih metrov vode in je v okviru obračunane prodaje prodali 115 miljonov m3. Neobračunana operativna poraba vode je znašala 14 miljonov m3, vodne izgube pa 33 miljonov m3. Pri vrednotenju vodnih izgub upravljavci vodovodnih sistemov ne uporabljajo enotne metodologije, zato je tudi razvoj na tem področju eden od predvidenih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti oskrbe s pitno vodo. V navedenih vodovodnih sistemih je bilo okoli 10.342 km vodovodnih cevi s premerom nad 80 mm, od katerih jih je bilo okoli 1.910 km narejenih iz azbestno-cementnega materiala, ki v trenutnih razmerah predstavlja veliko težavo za vzdrževanje vodovodnih sistemov, saj se cevi iz teh materialov v neugodnih terenskih razmerah hitro starajo in so potrebne prioritetne sanacije. Ocenjujemo, da bo v obdobju 2007 – 2015 zamenjanih 15% azbestno-cementnih cevi (cca. 300 km). Za ta ukrep se predvideva 50 mio. € sredstev iz dodatnih virov financiranja (občinski proračun in evropski skladi), v ta znesek pa niso vključena sredstva iz naslova investicijskega vzdrževanja (amortizacija), ki jih mora dodatno zagotavljati lastnik infrastrukture.

str. 49/84

Aglomeracije in identifikatorji vodovodnih sistemov, ki jih napajajo so prikazani v grafični prilogi 6 operativnega programa.

6.6 Sodelovanje z javnostjo Sodelovanje z javnostjo je pomemben del delovanja vodovodnih sistemov v lokalnem okolju. Pri tem je mogoče izpostaviti naslednje komunikacijske poti:

- odčitavanje, obračun in plačevanje porabljene pitne vode, - sistem javljanja napak na vodovodnem sistemu, - upravljanje z vodovodnim sistemom in izdajanje pogojev ter soglasij za priključitev, - drugo komuniciranje v zvezi z razvojem vodovodnih sistemov in varstvo vodnih

virov, - reševanje pritožb uporabnikov, - sporočanje stanja vodovodnega sistema (kakovost vode, izpadi, sanacije idr.).

Sodelovanje javnosti pri upravljanju z vodovodnimi sistemi je pomembna naloga upravljavcev vodovodnih sistemov, saj je prav javnost tista skupnost, ki lahko najbolj razpršeno in učinkovito bedi nad stanjem vodovodnega sistema, javlja napake in pripombe, ki se nanašajo na varno in učinkovito delovanje vodovodnega sistema in zaščito vodnih virov. V okviru operativnega programa je zato predviden priporočen ukrep za upravljavce vodovodnih sistemov izdelava interne strategije odnosov z javnostjo.

7) Ciljno stanje in nabor specifičnih projektov in usmeritev Na področju oskrbe s pitno vodo se soočamo s/z:

- razpršenim onesnaževanjem podzemnih voda z nitrati in pesticidi iz kmetijskih virov, ki so glaven vir pitne vode in posledično z visoko ranljivostjo vodnih virov,

- klimatskimi spremembami in spremembami vodnih režimov,

- rabo neustrezne vode kot pitne vode,

- neustrezne bilance vodnih količin vodnih virov (dolgoročno nižanje nivoja podzemnih voda na nekaterih področjih),

- dotrajanostjo vodovodnih sistemov,

- velikimi vodnimi izgubami na vodovodnih sistemih,

- nedefiniranimi rezervnimi vodnimi viri in

- divjimi odlagališči odpadkov in starimi bremeni.

Zato ciljno stanje oskrbe s pitno vodo opredeljujejo naslednji strateški cilji:

str. 50/84

- zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine),

- zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda),

- zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo.

Navedene cilje je mogoče doseči s kombinacijo različnih ukrepov, ki jih v glavnem ločimo na:

- infrastrukturne (gradbene) ukrepe, ko z izvedbo novih vodovodnih sistemov ali delov sistemov ter rekonstrukcijami in sanacijami zastarelih vodovodnih sistemov ali njihovih delov pomembno izboljšamo stanje oskrbe s pitno vodo;

- ukrepe za izboljšanje kemijskega in mikrobiološkega stanja podtalnice, vode v zajetjih in posledično pitne vode ( sanacija divjih odlagališč, sanacija starih bremen, uvajanje nitratne direktive v kmetijstvu…)

- druge ukrepe, s katerimi dosegamo predvsem učinkovitejše delovanje vodovodnih sistemov.

7.1 Infrastrukturni (gradbeni) ukrepi Infrastrukturni ukrepi na področju oskrbe s pitno vodo so vezani na izvedbo gradbenih objektov, s katerimi se vzpostavljajo pogoji za oskrbo s pitno vodo. Tako so možni naslednji osnovni infrastrukturni ukrepi:

- izgradnja ali sanacija objektov zajetij pitne vode, s katerimi se odvzema voda iz vodnih teles podzemne ali površinske vode — v to skupino spadajo tudi zajetja z aktivno zaščito vodonosnikov ali umetnim bogatenjem le-teh (vodnjaki, zajetja idr-);

- izgradnja zadrževalnikov vode za izravnavo potreb po vodi v različnih časovnih obdobjih (letna, tedenska, dnevna izravnava —) v to kategorijo spadajo vodohrani in objekti, v katerih se zadržuje že obdelana voda, primerna za distribucijo v razdelilno omrežje kakor tudi akumulacije (površinske in podzemne), ki so namenjene shranjevanju surove vode;

- izgradnja črpališč;

- izgradnja objektov in naprav za pripravo pitne vode;

- izgradnja vodovodnega transportnega sistema za transport surove ali obdelane vode;

- izgradnja razdelilnega sistema za dobavo vode končnim uporabnikom;

- izgradnja priključkov uporabnikov;

- izgradnja drugih objektov in naprav na vodovodnem sistemu (sistemi nadzora in zvez, krmilni sistemi, oddušniki, razbremenilniki idr.).

str. 51/84

Navedeni ukrepi se izvajajo zaradi učinkovite in uspešne oskrbe s pitno vodo. Navedeni objekti se lahko gradijo kot novi objekti ali kot obnova obstoječih objektov, če je z ekonomsko analizo izkazana potrebnost tovrstnih ukrepov. Pri opredelitvi možne investicije sta ključnega pomena dokument identifikacije investicijskega projekta ter predinvesticijska zasnova in idejne zasnove različnih različic rešitev in investicijski program, ki temeljijo na programu opremljanja. Za izvedbo investicij so pomembni vsi dokumenti iz Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06), vendar imata v zgodnjih fazah oblikovanje investicije navedena dokumenta ključni vpliv na oblikovanje in izbiro različice investicije in na njeno dolgoročno učinkovito in uspešno delovanje. Skladnost umeščanja investicijskih projektov v prostor in priprave investicijske dokumentacije ureja 17. člen zgoraj navedene uredbe. Za hitro oceno finančnih sredstev potrebnih za različne objekte vodovodnih sistemov se uporabljajo vrednosti, ki so navedene v prilogi 2 k temu operativnemu programu. Ključne naloge, ki izhajajo iz operativnega programa so navede v spodnji tabeli.

Posodobitev vodovodnih omrežij za zmanjšanje vodnih izgub Sanacija divjih odlagališč odpadkov i starih bremen na vodovarstvenih območjih Izdelava načrtov zaščite in reševanja na področju oskrbe s pitno vodo Razvoj rezervnih vodnih virov in zaščita vodnih virov Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja – II. faza Celovito varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebivalstva s pitno vodo Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd , Nove Gorice in Vipavske doline Celovito varovanje in oskrba prebivalstva s pitno vodo Bele krajine (Semič, Metlika, Črnomelj) Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja Celovito varovanje vodnih virov in oskrba prebivalstva s pitno vodo Pomurja Varovanje vodnih virov podtalnice Ljubljanskega Regijski projekt oskrbe s pitno vodo severovzhodne Slovenije Priprava novih predpisov o vodovarstvenih območjih za vodna telesa drugih vodonosnikov na območju RS Sanacija in rekonstrukcija vodovodnih sistemov, ki so močno dotrajani V okviru programa izstopajo nekateri manjši magistralni vodovodni sistemi, ki so zaradi staranja materiala že izrazito dotrajani. Pri tem je treba izpostaviti stanje vodovodnih cevi v azbestno-cementnem materialu. Navedeni material se je namreč izkazal kot dolgoročno neobstojen in je zato zdaj večino cevi, ki so iz tega materiala, potrebno prioritetno zamenjati ali obnoviti.

Tabela 7: V tabeli so prikazane posebne naloge, ki izhajajo iz navedenega operativnega programa Zaradi razdrobljenosti občin so se občine le stežka dogovorile za izvedbo skupnega projekta. Poleg tega je tudi razdrobljenost finančnih virov predstavljala veliko oviro pri usklajevanju projektov. Zato smo se odločili, da projekte usmerjamo s strani države in tako kar najbolj racionalno usmerjamo javna finančna sredstva in sredstva strukturnih in Kohezijskega sklada.

Prednost pri izvajanju ukrepov v tem obdobju bodo imeli tudi skupni projekti več lokalnih skupnosti, na podlagi katerih se bodo dolgoročno združevala in razporejala razpoložljiva sredstva na območju posameznega porečja v celotnem obdobju izvajanja operativnega programa. Ministrstvo za okolje in prostor bo za združene projekte prednostno zagotavljalo proračunska sredstva in za izvedbo programa in pripravo investicijskih projektov pripravlja navodila in merila, po katerih se bodo investicije uvrščale v državni razvojni program na osnovi javnega poziva lokalnim skupnostim.

str. 52/84

S programom želimo doseči naslednje cilje:

- povečana učinkovitost in uspešnost upravljanja z vodovodnimi sistemi, kar zajema ustrezno organiziranost delovanja upravljavcev, stike s strankami, evidence stanja, poročanje, potencialno prestrukturiranje organizacij;

- ustrezna sanacija vodovodnih sistemov z vidika vodnih izgub;

- boljše znanje o vodovodnih sistemih (spremljanje, pretoki, tlaki)

- ureditev vodovodnih sistemov za zagotavljanje požarne varnosti;

- ureditev vodovodnih sistemov in vodnih virov z vidika kakovosti pitne vode;

- ureditev vodovodnih sistemov z vidika sanacije zastarelih delov omrežja in naprav;

- povečana varnost oskrbe s pitno vodo (upravljanje s tveganji).

Sklop investicijskih ukrepov

Investicijski ukrepi so:

a. povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire (Pomurski vodovod, Bela krajina, vodovodni sistem Nova Gorica-Goriška Brda-Vipavska dolina in drugi);

b. zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih (oskrbujejo več kakor 50.000 prebivalcev) in povezav;

c. sanacija nezadostnih vodnih virov (količina – zlasti obala) ter obnova magistralnih vodovodov;

d. aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženimi vodami;

e. zmanjševanje vodnih izgub in sanacija zastarelih elementov vodovodnih omrežij;

f. izboljšanje energetske učinkovitosti delovanja vodovodnih sistemov.

g. Vzpodbujanje povezovanja vodovodnih sistemov in upravljanja z njimi;

h. sistemi nadzora nad vodovodnimi omrežji, varnost delovanja vodovodnih sistemov,

i. sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov;

j. sanacija starih odlagališč odpadkov in starih bremen na vodovarstvenih območjih, odkup zemljišč na vodovarstvenih območjih;

k. zagotovitev rezervnih vodnih virov in povezave na manjših vodovodnih sistemih (oskrbujejo manj kakor 50.000 prebivalcev).

Ukrepi od točke a. do d. so ukrepi državnega pomena, ukrepi od točke e. do i. pa ukrepi regionalnega ali občinskega pomena . Za izvedbo vseh potrebnih ukrepov je potrebnih 320 mio € (76 milijard. SIT) Znesek potrebnih sredstev je 160 € na prebivalca Republike Slovenije oz. 38.000 SIT/ prebivalca.

str. 53/84

Navedene naloge se bodo v veliki meri financirale iz evropskih skladov na podlagi naslednjih uredb:

• Uredbe Sveta o splošnih določbah v evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in kohezijskemu skladu ES8750/06

• Uredbe Evropskega parlamenta in sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj ES 8751/06 in

• Uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada ES 8749/06

Ukrepi, ki predstavljajo investicijske ukrepe državnega pomena so del osnutka Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Naloge, ki predstavljajo ukrepe občinskega oz. regionalnega pomena so del osnutka Operativnega progama Evropskega sklada za regionalni razvoj in sicer razvojne prioritete Razvoj regij. Oba operativna programa izhajata iz Državnega razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013.

Pregledni tabeli za ocenjene vrednosti predvidenih ukrepov: a) Ukrepi na državni ravni

Opis ukrepa Strošek

ukrepa mio. € a) Povezovanje vodovodnih sistemov (Pomurje, Bela

krajina) 70

b) Zagotovitev rezervni vodnih virov (sistemi nad 50.000 prebivalcev)

30

c) Sanacija nezadostnih virov (oskrba obale z vodo) 60

d) Aktivna zaščita zajetij pred onesnaženimi vodami 30

SKUPAJ (mio. €) 190 Vir Kohezijski sklad 130 Vir Lastna udeležba/SLO 60

b) Ukrepi na občinski oz. regionalni ravni

OPIS Strošek

ukrepa mio. €

e) Zmanjševanje vodnih izgub, obnova 50 f) Izboljšanje energetske učinkovitosti 5

g) Vzpodbujanje povezovanja pri upravljanju z vodovodnimi sistemi 5

h) Sistemi nadzora nad vodovodnimi sistemi 10

str. 54/84

i) Sanacija in upravljanje vaških vodovodnih sistemov 30

j) Sanacija starih odlagališč odpadkov, odkup zemljišč 10

k) Zagotovitev rezervnih vodnih virov na sistemih, manjših od 50.000 prebivalcev 20

SKUPAJ (mio. €) 130 Vir Evropski sklad za regionalni razvoj 50

Vir

Lastna udeležba/SLO- državni proračun ( vodni sklad oz. sredstva za spodbujanje razvoja skladnega regionalnega razvoja + občinski proračun) 30

Vir Sredstva občinskih proračunov za f, g in h točko 50 Pogoj za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in iz državnega proračuna je: 1. usklajenost z operativnim programom varstva okolja na državni ravni, 2. usklajenost z operativnim programom razvoja okoljske in prometne infrastrukture, 3. projekt državnega pomena 4. .zagotovitev dodatnega financiranja iz občinskega proračuna in vključenost v občinski načrt razvojnih programov, 5. izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova 6. doseženo minimalno število točk glede na finančna, ekonomska in razvojna merila iz navodil občinam, ki jih objavi ministrstvo 7. dosežen spodnji prag projekta( predvideno je 5 mio evrov) 8. da se investicija še ni začela 9. upoštevanje ciljev okoljske politike in upoštevanje okoljskih načel EU, Investicija je upravičena za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna v primeru: 1. reševanja problematike slabše kakovost podzemne vode na določenem območju 2. reševanje problematike ogroženosti s sušo na področju z opaznim trendom nižanja nivoja podtalnice, 3. zmanjšanja vpliva klimatskih sprememb in zagotovitve gospodarskega razvoja območja z izgradnjo večnamenskih zadrževalnikov 4. potrebe po zagotovitvi rezervnih vodnih virov za več kot 50 000 prebivalcev, 5. izpostavljenosti prebivalstva pesticidom ali nitratom v pitni vodi, 6. obstoja starih bremen in njihovega možnega vpliva na podtalnico in zdravje več kot 10 000 prebivalcev, 7. obstoja posledic nekdanjih ekoloških nesreč in možni vplivi na oskrbo s pitno vodo več kot 10 000 prebivalcev Pogoji za sofinanciranja iz strukturnih skladov so :

1. usklajenost z operativnim programom varstva okolja na državni ravni 2. usklajenost z operativnim programom ESRR 3. usklajenost z regionalnim razvojnim programom 4. zagotovitev dodatnega financiranja iz občinskega proračuna in vključenost v občinski

načrt razvojnih programov,

str. 55/84

5. potrjena predinvesticijska zasnova, 6. dosežen spodnji prag projekta( predvideno je 5 mio evrov) 7. da se investicija še ni začela.

Investicija je upravičena do sofinanciranja iz OP ESRR kadar se z investicijskim projektom :

1. zmanjšajo vodne izgube večje od 30% 2. zagotovijo rezervni vodni viri na sistemih, ki oskrbujejo manj kot 50.000 prebivalcev

in več kot 10 000 prebivalcev in se rezervni vodni vir ne more izvesti s pomočjo začasne povezave med dvema vodovodnima sistemoma, ki se napajata iz različnih virov

3. sanirajo stara odlagališča odpadkov na vodovarstvenih območjih, ki bi lahko ogrozili med 5000 in 10 000 prebivalcev in je iz popisa vrste odpadkov na odlagališču ocenjeno, da predstavljajo nevarni odpadki več kot 10% masni delež vseh odpadkov

Ker v tem trenutku pogajanja z Evropsko komisijo še niso zaključena, se lahko spremeni delež evropskih sredstev in posledično tudi delež lastne udeležbe Republike Slovenije. V tem trenutku zaradi prej omenjenega razloga delež lastne udeležbe občine in države še ni usklajen. Postopek umeščanja projektov v državni proračun bo izveden na osnovi poziva občinam za predložitev projektov skladno z 22. členom Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in 2007 ( Uradni list RS, št. 116/06) , na podlagi šestega odstavka 26. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 31/06- uradno prečiščeno besedilo) in skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06). Ministrstvo bo predloge projektov ocenilo na osnovi kriterijev iz tega operativnega programa in meril iz navodil, ki bodo objavljena na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. V okviru potrebnih ukrepov je potrebno na občinski ravni za uskladitev s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo ( Uradni list RS, št. 45/06) za vsak vodovodni sistem izdelati:

1) Program sanacije vodovodnega sistema s ciljem zamenjave salonitnih cevi in ostalih cevnih elementov sistema neustrezne kakovosti z oceno različic rešitev.

2) Program opremljanja vodovodnega sistema z ustreznimi elementi za nadzor nad delovanjem sistema.

3) Vzpostavitev evidenc o vodovodnem sistemu za potrebe operativnega vzdrževanja, razvojnega načrtovanja in poročanja.

4) Opredelitev, ali je vodovodni sistem lahko predviden kot vir za vodo za gašenje požarov (DA/NE/možno) in eventualni znesek stroška sanacije, da bi vodovodni sistem lahko postal ustrezni vodni vir za vodo za gašenje požarov.

5) Druge predvidene investicije v zvezi s sanacijo ali usposobitvijo sistema.

6) Določiti rezervni vodni vir, ali je sploh možen, strošek vzpostavitve rezervnega vodnega vira.

7) Analizo vodnih izgub in program sanacije z usmerjenim ciljem zmanjševanja vodnih izgub z opredelitvijo ciljev sanacije, ukrepov sanacije in stroškov sanacije.

str. 56/84

8) Analizo rabe vode v sistemu s prikazom trendov rabe vode po različnih kategorijah (gospodinjstva, javni uporabniki, industrija, kmetijski uporabniki, operativna poraba), z variantno analizo trendov glede na različne ukrepe (cenovna politika, omejevanje dobave različnim kategorijam uporabnikov, preusmeritev na vzporedne oskrbne sisteme za industrijsko vodo ipd.).

Podrobnejši opis naslovov infrastrukturnih ukrepov: Združevanje malih vodovodnih sistemov Spremljanje izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo se glede na vsebine operativnega programa izvaja z vidika ustrezne usposobljenosti in izvajanja nalog upravljavca vodovodnih sistemov in z vidika ustreznosti vodovodnih sistemov. Z vidika vodovodnih sistemov – vodovodov se smernice navezujejo predvsem na zanesljivost delovanja vodovodnih sistemov (rezervni vodni viri) in ustreznosti evidenc o njih. Pri tem je morebitno združevanje malih vodovodnih sistemov predvsem rezultat ekonomske optimizacije delovanja vodovodnih sistemov, saj lahko na splošno opredelimo koristi zaradi združevanja iz naslova zmanjšanja varovanja večjega števila razpršenih vodnih virov, stroške pa lahko določimo na področju potrebnih investicijskih stroškov za izvedbo investicije in na področju višjih stroškov vzdrževanja tovrstnih sistemov, saj se ti stroški običajno povišajo zaradi stroškov črpanja vode in stroškov vzdrževanja in investicijskega vzdrževanja transportnih vodov.

Izgradnja večnamenskih zadrževalnikov voda Pitna voda je konkurenčna raba vsem ostalim rabam voda, med katerimi je treba še posebej izpostaviti rabo vode v kmetijstvu (namakanje). Zaradi podnebnih sprememb bo treba ovrednotiti potrebe po sezonskem zadrževanju voda za pokrivanje potreb različnih rab (pitna voda je le ena od številnih prednostnih rab vode). Sezonsko zadrževanje voda se dopolnjuje tudi z ukrepi za preprečevanje poplav. Povodja, ki izkazujejo neustrezno razporeditev odtočnega režima glede na potrebe po vodi, so: povodje Soče, povodje Save, povodje Krke, povodje Kolpe, povodje Savinje, povodje Ljubljanice. V ta sklop sodi tudi učinkovitejša raba vode iz že zgrajenih akumulacij in dokončanje začetih investicij na akumulacijah (Medvedce). Ministrstvo mora od občin zahtevati, da pri prostorskem načrtovanju vedno zagotovijo prostor za razlitje vode in umeščanje objektov za zadrževanje voda z večnamensko rabo. Glede na to, da so s celovito presojo vplivov na okolje akumulacije opredeljene kot edini objekt na področju oskrbe s pitno vodo, ki ima lahko velik vpliv na okolje, je treba ukrep izvedbe akumulacij izvesti v skladu z vsemi predpisi o varstvu okolja in ohranjanju narave.

Zmanjševanje vodnih izgub iz vodovodnih sistemov

Zmanjševanje vodnih izgub iz vodovodnih sistemov je ena od prednostnih nalog na področju upravljanja z vodovodnimi sistemi v Republiki Sloveniji. Zastarela omrežja z nizko stopnjo investicijskega vzdrževanja in omejenimi sistemi za nadzor nad stanjem vodovodnega sistema so privedle do tega, da v nekaterih vodovodnih sistemih izgube presegajo 40% vse načrpane vode.

str. 57/84

Ukrep zmanjševanja vodnih izgub iz vodovodnih sistemov je predmet podrobnejšega programa za zmanjševanje vodnih izgub iz vodovodnih sistemov, s katerim bodo opredeljena merila za ustreznost vodnih izgub za različne vodovodne sisteme, ciljna stanja in potrebni ukrepi. Bogatenje vodonosnikov s površinskimi vodami in aktivna zaščita vodonosnikov Bogatenje oziroma umetno napajanje vodonosnika za potrebe vodooskrbe ima za osnovni cilj nadzorovanje kakovosti vode, ki se steka na vodni vir. Pri onesnaženih ali močno ranljivih aluvialnih vodonosnikih, ki jih uporabljamo kot vodni vir za oskrbo s pitno vodo, pride do onesnaževanje običajno nenapovedano, za sanacijo onesnaževanja pa potrebujemo običajno veliko časa, saj se mora onesnaževalo počasi izprati iz vodonosnika ali razgraditi v njem. Z umetnim napajanjem z vodo nadzorovane kakovosti (običajno so za to ustrezni površinski vodotoki) se doseže ustrezna kakovost vode na viru, z visoko stopnjo zanesljivosti, nato pa imajo pristojni organi na voljo primerno daljše časovno obdobje, da z ustreznimi ukrepi sanirajo morebiti onesnaženi vodonosnik. Na območju Republike Slovenije se umetno bogatenje že izvaja (Vrbanski plato), možnih lokacij vodonosnikov, iz katerih se za že obstoječimi zajetji črpa onesnažena pitna voda, pa je še nekaj. Za navedena zajetja je predvidena sanacija zajetja tako, da se uredi umetno bogatenje območja zajetja. Primeri možnega bogatenja in aktivne zaščite vodnih virov: Vodarna Hrastje predstavlja pomemben vodni vir za vodovodni sistem mesta Ljubljane. Zaradi prisotnosti pesticidov, nitratov in lahko hlapnih ogljikovodikov v vodi se načrpane količine vode zmanjšujejo (od 15 mio. m3 leta 1995 do 3 mio. m3 leta 2004), vodooskrbno območje Ljubljane pa postaja prekomerno odvisno od drugih vodnih virov (Brest, Kleče). Pripravljalni analitični model prikazuje učinkovitost aktivne zaščite vodnega vira z umetnim bogatenjem podtalnice – bogatenje z nalivalnimi vodnjaki, ki bodo še predmet presoje. Apaško polje se napaja deloma z zlivanjem reke Mure v prodne zasipe na severozahodnem koncu Apaškega polja, deloma pa tudi z lastnimi vodami in vodami, ki pritekajo iz njegovega zaledja. Podtalnica apaškega polja je močno onesnažena z nitrati in pesticidi, ki izvirajo predvsem iz kmetijskih virov. Obstoječi vodni viri Apaškega polja so močno onesnaženi s pesticidi in nitrati, zato se območja, ki se oskrbujejo iz njih, rešujejo v sklopu projekta »Pomurski vodovod«. Zagotovitev rezervnih vodnih virov Zaradi povečanja varnosti oskrbe s pitno vodo je pomembno, da upravljavci vodovodnih sistemov opredelijo interventni način oskrbe s pitno vodo na oskrbnih območjih, če pride do nenadnega izpada ali onesnaženja vodnega vira. Rezervni vodni vir ima lahko manjšo zmogljivost, saj mora predvsem začasno zagotavljati pitno vodo pod izrednimi pogoji dobave. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji vodovodni sistem. Posebno pozornost je treba posvetiti vzdrževanju rezervnih zmogljivosti, saj lahko neustrezno oblikovane rezervne zmogljivosti pomenijo prevelik strošek investicije, prinesejo pa lahko tudi visoke stroške vzdrževanja.

7.2 Drugi ukrepi

str. 58/84

Pomembni za doseganje ciljnih stanj v zvezi z oskrbo s pitno vodo so tudi drugi ukrepi. Drugi ukrepi, ki jih opredeljuje operativni program oskrbe s pitno vodo, so:

1) Finančni ukrepi:

o Izboljšanje sistema financiranja delovanja vodovodnih sistemov in investicij za izvedbo in rekonstrukcijo vodovodnih sistemov.

o Stabilna opredelitev komunalnega prispevka oziroma prehod na sistem financiranja preko razširjene reprodukcije.

o Vpeljava »zelenih« javnih naročil oz. vpeljava in uporaba okoljskih pogojev in meril pri javnem naročanju.

2) Normativni ukrepi o Pravilnik oz. navodilo za izvajanje primerjalnih analiz stroškovne

učinkovitosti izvajalcev javnih služb pri oskrbi s pitno vodo. o Razvoj in uporaba tehničnih standardov pri oskrbi s pitno vodo. o Pravilnik o načinu oskrbe z vodo za gašenje . o Sprememba Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje o Dopolnitve občinskih odlokov na področju vzporedne oskrbe z nepitno vodo o Vzpostavitev registra izvajalcev javnih služb oskrbe s pitno vodo o Normativni ukrepi v zvezi z realizacijo zahtev, ki izhajajo iz Direktive

2000/60/ES: evidenca pomembnih odvzemov voda,

evidenca umetnega napajanja voda, pregled vplivov človekove dejavnosti na podzemne vode, pregled vplivov sprememb ravni podzemne vode, opredelitev vodnih teles podzemne vode, za katera okoljski cilji ne bodo doseženi, pregled vplivov onesnaževanja na kakovost površinskih in podzemnih voda, razvrščanje površinskih voda glede na ekološko stanje, ekonomska analiza rabe vode:

opis rabe vode po sektorjih, analiza trendov rabe vode, analiza stroškov rabe vode v ceni izvajanja javne službe, izdelava analize učinkovitosti ukrepov in stroškov,

priprava načrtov upravljanja s povodji , sodelovanje v delovnih skupinah za uresničevanje direktive o skupni politiki do voda v EU, posodobitev programa izvajanja vodne direktive za obdobje od 2006 do 2009 in vzdrževanje vseh zgoraj navedenih dokumentov.

3) Izobraževanje, ozaveščanje in razvoj novih izobraževalnih programov (predvsem na področju visokega izobraževanja).

str. 59/84

4) Razvoj novih tehnologij in raziskav v zvezi z oskrbo s pitno vodo, onesnaženjem voda in ravnanjem ob poplavah in sušah ( ETAP).

5) Organizacijski ukrepi

o Opredelitev ustreznih upravljavcev vodovodnih sistemov – v skladu s pravilnikom o pitni vodi bodo morali imeti vsi vodovodni sistemi (javni in zasebni) upravljavca vodovodnega sistema. Pri tem bo treba zlasti pri vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo več kakor 50 prebivalcev in ki zdaj nimajo ustreznega upravljavca, opredeliti upravljavca, ki bo ustrezno izvajal naloge upravljavca v skladu s svojimi nalogami kakor so opredeljene v pravilniku o oskrbi s pitno vodo. V okviru tega ukrepa je treba predvsem zagotoviti zagonska sredstva upravljavcev na posameznih zasebnih vodovodnih sistemih za potrebe interventnih sanacij in legalizacije teh vodovodnih sistemov ter vzpostavitev potrebnih evidenc. Predvidena je sanacija okoli 100 prednostnih sistemov brez ustreznega upravljavca.

o Povezovanje upravljavcev zaradi potrebe po racionalizaciji poslovanja na

podlagi programa povezovanja upravljavcev skladno s prilogo 3 tega operativnega programa.

o Vpeljava sistema za nadzor učinkovitosti in uspešnosti delovanja

upravljavcev vodovodnih sistemov. o Vlaganje v sistem varnosti delovanja vodovodnih omrežij s sistemi za

daljinski nadzor vodovodnih sistemov (tlaki, pretoki, kakovost vode) z ustreznimi podpornimi sistemi za operativno odločanje.

o Priprava strokovnih podlag in oblikovanje operativnega regulatornega organa

za nadzor nad vsemi izvajalci javnih služb varstva okolja in narave (vključujoč javne službe za oskrbo s pitno vodo).

o Vpeljava EMAS - Environmental Management Audit Sytem kot obvezen

način zagotavljanja kakovosti izvajalcev javnih služb.

o Povečanje učinkovitosti dela javne uprave s povezovanjem baz podatkov in pripravo orodij za enostavnejše zaračunavanje komunalnega prispevka.

o Pospešitev izvajanja kmetijsko okoljskih programov na vodovarstvenih

območjih

6) Strateški ukrepi: Priprava strategije in operativnega programa obvladovanja tveganj zaradi podnebnih sprememb in spremljajočih pojavov.

7) Nadzorni ukrepi: Povečan nadzor nad izdanimi oz. neizdanimi vodnimi dovoljenji

str. 60/84

Povečan nadzor lokalnih skupnosti nad izvajalci oskrbe s pitno vodo

Povečan nadzor računskega sodišča nad izvajalci oskrbe s pitno vodo in občinami

Povečan nadzor na vodovarstvenih območjih

str. 61/84

7.3 Nosilci in potrebna finančna sredstva ter roki za doseganje ciljnega stanja

Ukrepi Višina

sredstev/ mio. €

Roki Nosilci

Investicijski ukrepi Skupaj investicijski ukrepi 320 od 2007 do

2015 Občine (nosilci investicije) MOP

(podpora, sofinanciranje) Finančni ukrepi Naloge

uprave

Skupaj investicijski ukrepi 2006-2007 MF, MOP Normativni ukrepi Naloge

uprave

Skupaj normativni ukrepi 2009 MOP Organizacijski ukrepi Naloge

uprave

Opredelitev upravljavcev vodovodnih sistemov

2006 občine

Združevanje upravljavcev vodovodnih sistemov

2010 MOP

Vzpostavitev regulatornega organa

2009 MOP

Vpeljava sistema za nadzor učinkovitosti in uspešnosti

delovanja upravljavcev

2006-2008 Upravljavci občine MOP

Vzpostavitev sistema varnosti delovanja

vodovodnih sistemov

stalno Upravljavci občine

Vpeljava EMAS 2010 Upravljavci Ukrepi izobraževanja Izobraževalni programi 3 stalno Ministrstvo za znanost in visoko

šolstvo Razvoj novih tehnologij

Skupaj razvoj novih tehnologij

20 2007-2013 Vlada/ETAP

Strateški ukrepi/ Obvladovanje tveganj zaradi

podnebnih sprememb 1 2007 vlada

Nadzorni ukrepi Naloge uprave

stalno MOP, občine, računsko sodišče

Tabela 8: V tabeli so zbrani nosilci in potrebna finančna sredstva ter roki za doseganja ciljnega stanja

str. 62/84

7.4 Kazalci doseganja ciljnega stanja Za vsak program, ki ima za cilj izboljšanje stanja, je treba opredeliti način spremljanja izvajanja programa in kazalce, na podlagi katerih se ocenjuje uspešnost izvajanja programa, hkrati pa se lahko na podlagi znanih kazalcev lažje opredeljuje in načrtuje različne ukrepe za doseganje ciljnega stanja. Ključni kazalec je število aglomeracij, ki ustrezajo vsem predpisanim normativom in kjer se lahko govori o povprečni učinkovitosti vodovodnega sistema. Aglomeracije, ki morajo biti opremljene z vodovodi , so enake aglomeracijam , ki izhajajo iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode in so objavljene na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor, zato se jih v tem operativnem programu posebej ne navaja. Kazalci doseganja ciljnega stanja se po tem operativnem programu razvrščajo v naslednje kategorije:

1) Kazalci učinkovitosti oskrbe po oskrbnih območjih (aglomeracijah), to je vsebina oziroma vir informacij za spremljanje učinkovitosti izvajanja operativnega programa:

a. Poročanje občin in izvajalcev javne službe o stanju oskrbe s pitno vodo na območju posamezne aglomeracije.

b. Kakovost vode za posamezno aglomeracijo (lahko reprezentativno spremljanje za več aglomeracij iz enega vodovodnega sistema).

c. Učinkovitost izvajanja nalog izvajalca GJS (preneseni kazalec preko vodovodnega sistema).

d. Motnje v oskrbi na območju posamezne aglomeracije (št. motenj v letu). e. Poraba pitne vode na prebivalca.

2) Kazalci stanja vodovodnih sistemov:

a. Kakovost vodnih virov in vode, ki napaja vodovodni sistem. b. Pokrivanje potreb po vodi za gašenje požarov (samo vodovodni sistemi, ki so

ustrezno veliki). c. Število lomov in okvar na vodovodnem sistemu (letno na meter cevi). d. Kazalec izgube vode iz vodovodnih sistemov. e. Kazalec rezervnih vodnih virov za vodovodni sistem.

3) Kazalci dela občin na področju oskrbe s pitno vodo:

a. Število zaposlenih na področju gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo.

b. Urejenost odnosov z izvajalci javne službe za aglomeracije na območju občine.

c. Stanje predpisanih pravnih aktov v zvezi z izvajanjem javne službe. d. Učinkovitost izvajanja nalog (razvojni načrti, investicije, investicijsko

vzdrževanje, cenovna politika idr.).

4) Kazalci dela izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo: a. Število oseb, ki jih upravljavec oskrbuje s pitno vodo. b. Produktivnost na zaposlenega.

str. 63/84

c. Izvajanje naloge upravljavca. Navedeni kazalci se bodo uporabljali za potrebe spremljanja realizacije tega operativnega programa in ne predstavljajo kazalcev primerjalne analize dela različnih subjektov na obravnavanem področju. Uporaba kazalcev pri spremljanju izvajanja operativnega programa je odvisna od razpoložljivosti podatkov, ki opredeljujejo določeni kazalec. Podatki, ki v določenem trenutku izvajanja analize še ne bodo na razpolago preko metodološko usklajenega zajema (npr. statistika lomov), se bodo upoštevali takrat, ko bo zajem podatkov izveden. Strateški kazalniki za spremljanje izvajanja tega operativnega programa izhajajo iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture in se izraža kot:

1. povečanje števila prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnih sistemov, 2. zmanjšanje števila prebivalcev izpostvljenih kemijskemu in mikrobiološkemu

onesnaženju pitne vode 3. povečanje števila prebivalcev vezanih na vodovodne sisteme s strokovnim nadzorom.

KAZALNIK

VRSTA KAZ.

NAČIN IZRAZA

)

UTEŽ IZHODIŠČNO STANJE NAČRTOVANA VREDNOST

NAZIV DATUM

V R E D N O S T 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

POVEČANJE ŠTEVILA OSEB

OSKRBOVANIH IZ VODOVODNIH

SISTEMOV

IZHODNI PRIRAST 33 2005 100 000 10 000

20 000

40 000

50 000

60 000

80 000

100 000

KAZALNIK

VRSTA KAZ.

NAČIN IZRAZA

)

UTEŽ IZHODIŠČNO STANJE NAČRTOVANA VREDNOST

NAZIV DATUM

V R E D N O S T 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

ŠTEVILO PREBIVALEV, KI

SO IZPOSTVLJENI KEMIJSKEMU ALI MIKROBILOŠKEM

ONESNAŽNJU PITNE VODE

IZHODNI STANJE 33 2005 150 000 140 000

120 000

100 000

80 000

60 000

50 000

30 000

KAZALNIK

VRSTA KAZ.

NAČIN IZRAZA

)

UTEŽ IZHODIŠČNO STANJE NAČRTOVANA VREDNOST

NAZIV DATUM

V R E D N O S T 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

ŠTEVILO PREBIVALEV, KI NISO VEZANI NA

SISTEME S STROKOVNIM NADZOROM

IZHODNI STANJE 34 2005 600.000 500 000

400 000

300 000

200 000

100 000

50 000

40 000

str. 64/84

PRILOGA 1: OKOLJSKO POROČILO – samostojna priloga k operativnemu programu

str. 65/84

PRILOGA 2: OPREDELITEV OKVIRNIH STROŠKOV IZVEDBE IN SANACIJE NEKATERIH KLJUČNIH DELOV VODOVODNIH SISTEMOV Povzete so okvirne cene posameznih delov vodovodnih sistemov – polaganja cevi ni, ker je raztros izredno velik glede na zahtevnost polaganja, material cevi, število posebnih delov (priključki, blatniki, odzračevalni ventili idr.).

Novi vodnjak

Grafikon 2.1 Obnova vodnjaka:

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

37 370 3700 37000 37000 370000 zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

)

str. 66/84

Grafikon 2.2

Površinsko zajetje ali zajetje na izviru

Grafikon 2.3

Obnova površinskega zajetja ali zajetja na izviru

Grafikon 2.4

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

)

str. 67/84

Nove klorirne naprave in oksidacijske naprave, tudi obnova obstoječih sistemov

Grafikon 2.5

Filtrirne naprave

Grafikon 2.6

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

) St

rošk

i izv

edbe

(€)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

str. 68/84

Filtrirne naprave in mehčanje trde vode - obnova

Grafikon 2.7

Različna obdelava vode (T40, T32, T13 in T46):

Grafikon 2.8 T13 – kemično doziranje T8 – dekloriranje T32 – odstranjevanje magnezija in železa T40 – nadzor korozije T46 – fluoriranje vode

Stro

ški i

zved

be (€

) St

rošk

i izv

edbe

(€)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

str. 69/84

Sedimentacija in flokulacija

Grafikon 2.9

Sedimentacija in flokulacija (rehabilitacija sistemov)

Grafikon 2.10

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

str. 70/84

Filtrirne naprave z aktivnim ogljem (nove in obnove)

Grafikon 2.11

Membranska tehnologija in reverzna ozmoza

Grafikon 2.12

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

) St

rošk

i izv

edbe

(€)

str. 71/84

Naprave - ionski izmenjevalci

Grafikon 2.13

Mehčanje trde vode

Grafikon 2.14

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

) St

rošk

i izv

edbe

(€)

str. 72/84

Ozračevanje

Grafikon 2.15

Nov stolpni vodohran za obdelano vodo

Grafikon 2.16

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3)

str. 73/84

Nov vodohran na ravni terena

Grafikon 2.17

Črpalke – nove in obnova

Grafikon 2.18

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3)

Stro

ški i

zved

be (€

) St

rošk

i izv

edbe

(€)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3)

str. 74/84

Črpališča – objekti

Grafikon 2.19

Nadzor črpalk - telemetrija

Grafikon 2.20

Stro

ški i

zved

be (€

)

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

)

10 100 1000 10000 100.000 1.000.000 Število oskrbovanih prebivalcev

str. 75/84

SCADA

Grafikon 2.21

Začasno napajanje z električno energijo

Grafikon 2.22

37 370 3700 37000 37000 370000 Zmogljivost sistema (m3/dan)

Stro

ški i

zved

be (€

) St

rošk

i izv

edbe

(€)

1 10 100 1000 10.000 kW

str. 76/84

PRILOGA 3: PREGLED UPRAVLJAVCEV VODOVODNIH SISTEMOV V REPUBLIKI SLOVENIJI

Na območju Republike Slovenije imamo okoli 85 večjih upravljavcev vodovodnih sistemov. Podrobnejši podatki o upravljavcih bodo podani na spletni strani www.ijsvo.si\vodovodi. Na sliki P1 so prikazana območja izvajanja javne službe večjih izvajalcev.

Slika 3.1: Pregledna karta območij upravljanja izvajalcev javne službe v RS Zaradi močne razdrobljenosti izvajalcev javne službe je težko pričakovati ustrezno učinkovito organiziranost izvajanja javne službe. Zato je naloga države , da vpliva na občine, da začnejo s procesom združevanja izvajanja javnih služb oskrbe s pitno vodo, ob upoštevanju ciljne mejne vrednosti oskrbovanega prebivalstva, ki naj ne bila manjša od 50.000 prebivalcev. Glede na obstoječe stanje bo delo države in občin pri združevanju upravljavcev programsko usklajeno s poudarkom na združevanju po statističnih regijah. Pri tem imajo prednost pri združevanju do leta 2010 naslednje statistične regije:

(1) Pomurska statistična regija

(4) Savinjska statistična regija

(8) Koroška statistična regija

(9) Gorenjska statistična regija Prav tako je treba tudi v drugih statističnih regijah usklajevati delo in poslovanje izvajalcev javnih služb tako, da se zmanjšuje število izvajalcev javne službe. Ob tem je treba poudariti, da se s tem ne ukinjajo manjši izvajalci javnih služb, saj je njihova razpršena terenska navzočnost še vedno pomembna. Z ukrepom združevanja izvajalcev javnih služb se poveča

str. 77/84

ekonomija obsega in standardi poslovanja na področjih, kjer je ob sodelovanju mogoče doseči dobre sinergijske učinke. Značilnost velikih upravljavcev vodovodnih sistemov je, da so zaradi velikosti vodovodnih sistemov sposobni strokovno in cenovno učinkovito izvajati v celoti vse naloge v zvezi z upravljanjem vodovodnih sistemov. Vendar potrebujejo tudi ustrezne sogovornike in partnerje, torej državo in občine kot lastnike, da jim postavljajo jasne pogoje poslovanja. Ministrstvo za okolje in prostor ob sodelovanju z občinami pripravi program združevanja izvajalcev javnih služb in izvaja koordinacijo ukrepov pri izvajanju tega programa.

str. 78/84

PRILOGA 4: VIRI IN LITERATURA

Direktiva 98/83/ES

Direktiva 2000/60/ES

Congressional Budget Office, Future Investment in Drinking Water Infrastructure (11. april 2002)

US Environment Protection Agency, 1999 Drinking Water Infrastructure Needs Survey, Modelling the cost of Infrastructure

Viri: Statistični Urad Republike Slovenije (Statistika porabe gospodinjstev, statistika rabe naravnih virov)

Bela knjiga o storitvah splošnega pomena (White paper on Services of general interest) ( http://europa.eu.int/comm/ secretariat_general/services_general_interest/index_en.htm)

Strategija notranjega trga od 2007 — 2013 (Internal Market Strategy 2007 – 2013)

EU: Pricing policies for enhancing the sustainability of water resources (Commission of the European Communities Brussels, 26.07.2000 COM(2000) 477 final).

Schmidt, D. (1999). Zülassige Schadensrate in Wasserrohrnetzen aus Sicht der Wirtschaftlichkeit und Versorgungssicherheit am Beispiel des Versorgungsgebites Erfurt. gwf Wasser-Abwasser 140/1999, Nr. 1, S. 45-49

Nacionalno poročilo o izvajanju vodne direktive v letu 2003 ( spletna stran MOP)

Nacionalno poročilo o izvajanju vodne direktive v letu 2004 – Jadransko morje (spletna stran MOP)

Nacionalno poročilo o izvajanju vodne direktive v letu 2004 — Donava ( spletna stran MOP)

Podnebne spremembe in njihova razsežnost na področju voda v Evropi ( spletna stran MOP ) — 2004

Strokovne podlage za razglasitev ogroženosti podzemne vode v Republiki Slovenji , 2002

Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremenljivost in ocena predvidenega vpliva, 2003

Strategija razvoja lokalnih gospodarskih javnih služb v Sloveniji, 2002 Vodno bogastvo Slovenije, 2003, Agencija RS za okolje

Strokovne podlage za pripravo in spremljanje okrbovalnih, vzdrževalnih in organizacijskih standardov na področju oskrbe s pitno vodo, 2004

Study on the application of the competition rules to the water sector in European community, dec. 2002, Competition Directorat General EC

Poslovanje gospodarkih javnih služb po tržnih načelih, interni raziskovalni projekt št. 42133-1/2005-47, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2006; Okolje v Sloveniji , Ministrstvo za okolje in prostor, 2002

Poročilo o pitni vodi, Center za zdravstveno ekologijo, maj 2006

str. 79/84

Resolucija o nacionalem programu varstva okolja 2005 2012 ( Uradni list RS, št. 2/06)

Strategija razvoja Slovenije (Vlada RS, 23. junij 2005)

Državni razvojni program RS za obdobje od 2007 - 2013- delovno gradivo, maj 2006

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrstrukture, delovno gradivo, maj 2006

Nacionalni program reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije, 2005

Program varstva potrošnikov za leti 2006 in 2007

Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov (http://europa.eu.int/comm/environment/natres/index.htm)

str. 80/84

PRILOGA 5: RAZVITOST INFRASTRUKTURE ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINAH

Šifra občine Ime občine

% stanovanj, ki niso priključena na vodovodni

sistem 161 HODOŠ/HODOS* 0,0% 186 TRZIN* 0,0% 188 VERŽEJ* 0,0% 072 MENGEŠ* 0,3% 117 ŠENČUR* 0,5% 183 ŠEMPETER - VRTOJBA* 0,8% 061 LJUBLJANA 0,9% 016 ČRNA NA KOROŠKEM* 1,0% 164 KOMENDA* 1,1% 023 DOMŽALE 1,3% 052 KRANJ 1,6% 040 IZOLA/ISOLA 1,8% 159 HAJDINA* 1,9% 138 VODICE 1,9% 075 MIREN - KOSTANJEVICA 2,0% 090 PIRAN/PIRANO 2,1% 168 MARKOVCI* 2,1% 082 NAKLO* 2,2% 187 VELIKA POLANA* 2,4% 010 TIŠINA 2,5% 080 MURSKA SOBOTA 2,5% 086 ODRANCI* 2,5% 048 KOČEVJE 2,5% 192 ŽIROVNICA 2,5% 094 POSTOJNA 2,6% 008 BREZOVICA 2,7% 070 MARIBOR 2,8% 045 KIDRIČEVO 2,9% 002 BELTINCI 3,1% 053 KRANJSKA GORA 3,4% 096 PTUJ 3,4% 007 BRDA* 3,5% 015 ČRENŠOVCI 3,5% 011 CELJE 3,6% 102 RADOVLJICA 3,7% 132 TURNIŠČE* 3,8% 156 DOBROVNIK/DOBRONAK* 4,2% 169 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 4,3% 162 HORJUL* 4,3% 129 TRBOVLJE 4,4% 050 KOPER/CAPODISTRIA 4,6% 041 JESENICE 4,7% 046 KOBARID 4,8% 133 VELENJE 4,8% 123 ŠKOFLJICA 5,1%

str. 81/84

071 MEDVODE 5,2% 012 CERKLJE NA GORENJSKEM 5,3% 009 BREŽICE 5,4% 054 KRŠKO 5,5% 038 ILIRSKA BISTRICA 5,6% 003 BLED 5,9% 059 LENDAVA/LENDVA 6,5% 166 KRIŽEVCI* 6,8% 074 MEŽICA* 6,9% 136 VIPAVA 7,1% 084 NOVA GORICA 7,4% 173 POLZELA 7,7% 131 TRŽIČ 7,7% 104 RIBNICA 7,7% 013 CERKNICA 7,8% 043 KAMNIK 7,8% 083 NAZARJE* 7,8% 047 KOBILJE* 8,1% 032 GROSUPLJE 8,2% 037 IG 8,2% 119 ŠENTJERNEJ 8,3% 073 METLIKA 8,3% 065 LOŠKA DOLINA 8,4% 111 SEŽANA 8,5% 140 VRHNIKA 9,0% 115 STARŠE 9,0% 106 ROGAŠKA SLATINA 9,1% 190 ŽALEC 9,3% 091 PIVKA 9,4% 114 SLOVENSKE KONJICE 9,4% 077 MORAVČE 9,4% 088 OSILNICA* 9,6% 151 BRASLOVČE 9,8% 100 RADENCI 10,1% 176 RAZKRIŽJE* 10,2% 034 HRASTNIK 10,4% 108 RUŠE 10,9% 122 ŠKOFJA LOKA 10,9% 149 BISTRICA OB SOTLI* 11,0% 063 LJUTOMER 11,7% 066 LOŠKI POTOK 12,0% 019 DIVAČA 12,8% 113 SLOVENSKA BISTRICA 13,1% 022 DOL PRI LJUBLJANI 13,4% 020 DOBREPOLJE* 13,6% 024 DORNAVA* 13,7% 001 AJDOVŠČINA 14,3% 124 ŠMARJE PRI JELŠAH 14,4% 174 PREBOLD 14,8% 095 PREDDVOR 15,1% 126 ŠOŠTANJ 15,3%

str. 82/84

103 RAVNE NA KOROŠKEM 15,3% 130 TREBNJE 15,5% 035 HRPELJE - KOZINA 15,8% 098 RAČE - FRAM 15,8% 017 ČRNOMELJ 15,8% 085 NOVO MESTO 16,0% 134 VELIKE LAŠČE 16,0% 125 ŠMARTNO OB PAKI 16,2% 028 GORIŠNICA 16,3% 005 BOROVNICA 16,3% 092 PODČETRTEK 16,5% 026 DUPLEK 16,5% 127 ŠTORE 16,6% 018 DESTERNIK* 16,8% 087 ORMOŽ 16,8% 160 HOČE - SLIVNICA 16,9% 150 BLOKE 17,2% 089 PESNICA 17,6% 146 ŽELEZNIKI 17,9% 064 LOGATEC 18,1% 163 JEZERSKO* 18,2% 121 ŠKOCJAN 18,3% 044 KANAL 18,8% 004 BOHINJ 19,3% 039 IVANČNA GORICA 19,4% 110 SEVNICA 20,0% 175 PREVALJE 20,1% 128 TOLMIN 20,3% 109 SEMIČ 20,4% 153 CERKVENJAK* 21,2% 081 MUTA 21,4% 157 DOLENJSKE TOPLICE 21,4% 036 IDRIJA 21,7% 148 BENEDIKT 21,7% 182 SVETI ANDRAŽ V SLOV, GORICAH* 22,4% 058 LENART 22,6% 142 ZAGORJE OB SAVI 22,7% 006 BOVEC 22,8% 155 DOBRNA 22,9% 049 KOMEN 23,2% 060 LITIJA 23,2% 068 LUKOVICA 23,8% 021 DOBROVA - POLHOV GRADEC 24,1% 079 MOZIRJE 24,2% 112 SLOVENJ GRADEC 24,2% 184 TABOR* 25,2% 144 ZREČE 25,5% 165 KOSTEL 25,7% 101 RADLJE OB DRAVI 25,8% 099 RADEČE 25,9% 135 VIDEM 26,3%

str. 83/84

107 ROGATEC 26,5% 030 GORNJI GRAD* 26,9% 051 KOZJE 27,3% 179 SODRAŽICA 28,2% 042 JURŠINCI 28,3% 055 KUNGOTA 28,3% 170 MIRNA PEČ 28,4% 014 CERKNO 28,6% 139 VOJNIK 28,6% 147 ŽIRI 28,7% 118 ŠENTILJ 29,5% 116 SVETI JURIJ 29,6% 027 GORENJA VAS - POLJANE 30,6% 172 PODLEHNIK 30,8% 062 LJUBNO 31,7% 078 MORAVSKE TOPLICE 33,3% 167 LOVRENC NA POHORJU 33,7% 143 ZAVRČ 34,4% 120 ŠENTJUR PRI CELJU 35,1% 029 GORNJA RADGONA 35,3% 171 OPLOTNICA 35,6% 193 ŽUŽEMBERK 36,0% 178 SELNICA OB DRAVI 36,4% 189 VRANSKO 36,7% 025 DRAVOGRAD 37,5% 105 ROGAŠOVCI 39,5% 057 LAŠKO 39,8% 069 MAJŠPERK 40,9% 185 TRNOVSKA VAS* 46,3% 141 VUZENICA* 46,4% 181 SVETA ANA 48,8% 154 DOBJE* 49,0% 076 MISLINJA* 49,7% 177 RIBNICA NA POHORJU 55,0% 137 VITANJE 55,8% 180 SOLČAVA* 56,5% 067 LUČE 58,6% 152 CANKOVA* 59,0% 093 PODVELKA 62,0% 097 PUCONCI 64,2% 033 ŠALOVCI* 68,9% 056 KUZMA 70,7% 191 ŽETALE 72,8% 158 GRAD* 75,9% 031 GORNJI PETROVCI 76,0% SLOVENIJA – srednje uteženo 10,8%

*Opomba: podatki za navedeno občino niso popolni

str. 84/84

PRILOGA 6: GAFIČNI PRIKAZ AGLOMERACIJ, GLEDE NA VODOVODNE

SISTEME, KI JIH OSKRBUJEJO (priloga dostopna na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor,

aglomeracije so identične aglomeracijam iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih voda)