ŠOLSKO GLASILO

OŠ ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO

Še eno šolsko leto je za nami in z njim nepregledna zakladnica vseh lepih in

neljubih doživetij, na tisoče prehojenih šolskih stopnic, skrivnih pogledov sim-

patij in nasmehov na šolskem hodniku, strogih pogledov dežurnih učiteljev

ob takšnih in drugačnih vragolijah med šolskimi odmori … Šolski časopis je

ponovno zapolnjen do zadnjega kotička, vaše misli in doživljanja so se zabe-

ležila in shranila med strani Spletka, da lahko v njih uživajo tudi drugi bralci.

Vi pa boste lahko čez nekaj let, če se vam bo zahotelo, nostalgično obujali

spomine na dobra stara in predvsem nepozabna osnovnošolska leta. Obilo

užitkov ob listanju strani letošnjega Spletka, predvsem pa nepozabne in nes-

končno dolge počitnice vam želi uredništvo.

Uredništvo

Zbiranje in urejanje prispevkov: Urška Knez

Mentorica literarnega kotička: Barbara Vampelj

Lektoriranje: Katarina Oblak Vidic

Oblikovanje: Renata Kern

Fotografije so prispevali:

Jenny Kelner, Romana Osredkar, Alenka Degen, Živa Tomc, Darja

Sodnik, Urška Mihevc, Nataša Jeras, Sergeja Kovše, Polona Petrica

Ponikvar, Mojca Velušček, Renata Kern, Urška Knez.

Šolski uredniški odbor: Alja Burgar in Enej Sande, 8. a

1. a SE PREDSTAVI

(Učiteljici Mira Sovinc in Romana Osredkar)

1. b SE PREDSTAVI

(Učiteljici Tanja Režek in Jenny Kelner)

Letošnje šolsko leto je bilo v 1. b razredu pestro, živahno in zanimivo.

Obiskali smo PP Brdo, kjer smo sodelovali v projektu Varno na poti in domov.

Obiskali smo Reševalno postajo Ljubljana in izdelali novoletno smrečico.

Uspešno smo zaključili plavalni tečaj.

Sedaj pa komaj čakamo počitnice!!!!!!!!!!!!!!!!

2. razred

Hura, h gasilcem gremo!

Drugošolci smo se junija peš odpravili v Tacen. Pod vodstvom treh izkušenih gasilcev smo spoznali njihovo delo,

pripomočke in vozila. Reševali smo namišljenega ponesrečenca, z močnim curkom vode klatili pločevinke in prou-

čili gasilski avto od A do Ž. Najbolj zabavno je bilo seveda škropljenje z vodo. Dobro, da je bil vroč dan ... Glorijina

mamica nam je za konec spekla kolačke, gasilci pa so nas povabili, naj se včlanimo med njihove vrste.

Na Šmarno goro v jutro mlado!

Učenci smo v skupini prehodili pot od šole

do vrha Šmarne gore z vmesnimi postanki.

Na vrhu smo se spočili, okrepčali in se igrali

na igralih. Izlet nam je bil zelooo všeč. Dru-

garčki smo res pravi mali športniki!

Obiskale so nas ljudske pevke Cintare

V šoli smo se že pred obiskom naučili dveh ljudski pesmi: Dremala, pa nič delala in Tribučko kolo. Najprej

smo spremljali z malimi glasbili, drugo smo se naučili plesati. Komaj smo že čakali, da pridejo pevke. V mali

telovadnici smo si ogledali njihov nastop. Vsaka je bila oblečena v drugo slovensko narodno nošo. Pevke so

ljudske pesmi tudi predstavile in povedale ob katerih priložnostih so v starih časih nosili narodne noše.

Učenci so si noše ogledali od blizu in jih tudi potipali. Skupaj smo zapeli in zaplesali. V učilnici smo pous-

tvarjali na temo ljudskih pesmi in se pevkam tudi pisno zahvalili.

Hov, hov, Šapa v šoli!

Letos nas je ponovno obiskala terapevtska psička Šapa z lastnico Mojco Trampuš in tremi dijakinjami. A-jevčki

smo ji pripravili imeniten sprejem, nato pa smo pogovarjali o široki temi PES – ČLOVEKOV PRIJATELJ. Šapa nam

je zastavljala raznorazne naloge, mi pa smo jo lahko počohali, ji ponudili priboljšek in jo pocrkljali. Skozi vse leto

smo se s Šapo tudi dopisovali in reševali njene naloge.

Veste, da hodi Šapa v čisto zaresno službo? Ne verjamete? Z gospo Mojco, profesorico na Srednji vzgojiteljski šoli

in gimnaziji Ljubljana, gre dvakrat na teden v šolo. Tam sicer bolj ali manj počiva pri katedru, vendar so dijaki iskre-

no navdušeni nad psičko in pravijo, da se že

zaradi nje splača hoditi v šolo in se učiti.

Vila Apolonija nas je nagradila

Lansko leto smo po obisku koncertne matineje v

Cankarjevem domu narisali velikansko skupinsko

sliko vile Apolonije in jo poslali organizatorjem na

Glasbeni mladini Slovenije. Kmalu nas je pričaka-

lo presenečenje; brezplačne vstopnice za koncert

Peter in volk z orkestrom Slovenske filharmonije,

dirigentom Miho Rogino in voditeljem Boštjanom

Gorencem – Pižamo. Koncert je bil čudovit, mi pa

smo si s pisnimi zahvalami, opremljenimi z bo-

gatimi risbami za umetnike, spet prislužili brez-

plačne vstopnice za koncert Glasbeno kraljestvo

živali, v katerem se bo Andrej Rozman Roza pre-

oblekel v čmrlja. Komaj čakamo!

2. b SE PREDSTAVI

(Učiteljica Darja Sodnik)

V letošnjem letu smo se preselili v novo učilnico v stari šoli in smo se veliko novega.

V času tradicionalnega zajtrka nas je obiskal gospod Marjan Novak in nam predstavil delo na svoji

kmetiji. Posladkali smo se z domačo marmelado, sadjem, suhim sadjem in pili domač sok iz jabolk.

Za novoletno tržnico smo naredili veliko zanimivih voščilnic in pekli medenjake.

Najprej pa smo določili pravila in

jih tudi upoštevali.

Bili smo zanimive maškare in rajali

smo celo dopoldne.

Gospe iz folklorne skupine Cintare so nas nau-

čile nov ples in pesmico.

Babice so nam prišle pripovedovat o svojih

potovanjih in prebrale so nam tudi pravljice,

ki so jih one rade brale kot otroci.

Ob dnevu odprtih vrat smo izdelovali pujske

in ustvarjali iz odpadne embalaže.

Ob ribniku v Šmartnem smo odkrivali naravo.

Ujeli smo vodne drsalce, paglavce in celo

kačjega pastirja. Veliko smo ustvarjali.

3. a SE PREDSTAVI

V 3. a razredu nas je bilo to šolsko leto skupaj z učiteljico Urško Mihevc 21. Smo živahni, ve-

seli, vedoželjni, navihani tretješolci. V letošnjem šolskem letu je bilo zelo zanimivo in veliko

smo se naučili. Zelo smo ponosni na naš vrtiček, ki ga imamo na malem igrišču. V mesecu

maju smo posadili in posejali papriko, paradižnik, jagode, solato, korenje, brokoli, zelje, čebu-

lo, redkvice, maline, drobnjak, timijan, meto in baziliko. Vsako jutro ga obiščemo, zalijemo in

se posladkamo z jagodami. Izdelali smo tudi znak, nanj smo napisali NE TRGAJTE PRIDEL-

KOV! Ker pa ptice ne znajo brati, bomo izdelali še strašilo. Za vsak primer. Zadnja dva tedna

pouka smo si šolsko malico še dodatno obogatili s pridelki.

Juna, Lara in Luka, 3. a

3. b SE PREDSTAVI

(Učiteljica Marjana Smrkolj)

ZALJUBLJENI PAR

Bila sta Leon in Klara, zaljubljeni par. Spoznala sta se pri skavtih, to zanju je bil raj. Šla sta na zmenek, naročila sta vino in čaj. Klara je pila čaj, Leon pa vino, potem odšla sta v kino. Ko je igral rok, sta Leon in Klara igrala tarok. Maruša in Tadeja, 3. b JEŽEK Ježek bode in je rjav in rjava je žival. Tam v gozdu tam živi, v neki majhni votlinici. Tomaž, 3. b BARVICA IN SVINČNIK Barvica in svinčnik se potikata po gozdu, nekajkrat se gledata, potem pa se zaljubita. Nekaj let sta skupaj, se lepo družita, potem pa se poročita in otroke dobita. Mark in Jure, 3. b

BILI SMO V ŽIVALSKEM VRTU V ponedeljek smo s šolo odšli v živalski vrt. Na začetku smo šli v učilnico. Tam nam je učiteljica v živalskem vrtu pokazala tendreka. Lahko smo ga pobožali in če smo hoteli, nam ga je dala v roke. Potem nam je prinesla kačo. Če smo hoteli, nam jo je dala za vrat. Bilo mi je zelo všeč in upam, da bomo šli še kdaj. Nika, 3. b V ponedeljek smo s šolo odšli v živalski vrt. Zelo mi je bilo všeč, ko smo odšli pogledat kuščarje in kače. Gledali smo lahko tudi žirafe. Izmerili smo se in segala sem ji do kolen. Na koncu smo pogledali ficke in pike nogavičke. Gledali smo tudi hranjenje morskih levov. Pod vodo so plavali tako hitro, da sem mislila, da so na drugi strani. Bilo mi je zelo všeč. Rada bi šla še kdaj. Tinkara, 3. b V ponedeljek smo šli s šolo v živalski vrt. Videli smo veliko živali kot so tigri, gepardi, žira-fe in sloni. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo gledali hranjenje morskega leva, ko smo potipali tendreka in ko smo imeli kačo za vratom. Že komaj čakam, da grem spet v živalski vrt. Maruša, 3. b Ko smo šli v živalski vrt, sem bil navdušen, ker bomo videli vse mogoče živali. Nato smo dobili zemljevid živalskega vrta. Potem smo šli na ogled. Takoj smo zagledali noja in ga fotografirali. Čez nekaj časa smo prišli do opic. Zelo sem bil presenečen, ko sem v vodi zagledal želve. Všeč mi je bilo, ker so bile velike. Nato smo šli naprej do mini ZOO-ja. Všeč mi je bilo, ko smo živali lahko božali. Potem smo šli na predstavo. Videli smo zelo zabavnega morskega leva. Mark, 3. b V ponedeljek smo s šolo odšli v živalski vrt. Najprej smo odšli do kengurujev, nato pa k plazilcem. Potem smo dobili vodičko in z njo odšli v hišo, kjer smo spoznali tendreka in goža. Tendreka smo držali v rokah, goža pa za vratom. Potem smo šli do nojev, nato pa na predstavo morskih levov. Vsem je bila predstava všeč. Potem sem videla geparda. In potem smo prišli do opic. Ena je ponavljala za nami. Nato smo šli v mini ZOO in božali pujske in kozice. Videli smo surikate, nato pa se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. Eva, 3. b

grafični listi v tehniki monotipije

KAJ MI JE BILO V TEM ŠOLSKEM LETU VŠEČ …

V tem šolskem letu mi je bilo najbolj všeč, ko smo šli na Orle. Všeč mi je bilo, ko smo se na poti s prijatelji zabavali in peli pesmi. Ko smo prišli na vrh, smo se s prijatelji takoj usedli za mizo in lač-ni iz nahrbtnika potegnili hrano. Za mizo smo bili Jure, Grega, Gal in jaz. Jedli smo sladoled, bonbone, arašide in sendviče. Edini sem bil, ki nisem nič kupil. Ko smo pojedli, smo šli božat ko-ze. Nekateri so kupili hrano za koze, jaz pa je nisem. Po poti smo prepevali, se zabavali in se po-govarjali o tem, kaj smo doživeli na Orlah. Ko smo hodili, smo srečali gos, ki sva jo z Maksom poimenovala Vroči Jožko. Upam, da bomo tak dan še kdaj ponovili. Mark, 3. b V šolskem letu mi je bilo všeč, ko smo šli gledat predstavo Emil in detektivi in ko smo šli na Gro-harjevo domačijo. Tam smo igrali na inštrumente. Potem smo risali vazo z rožami. Če smo želeli, smo lahko risali tudi konje. Gospod nam je pokazal, kako se to nariše. Všeč mi je bilo, ko smo šli na Urha. Tam smo hranili koze. Če smo hoteli, smo si kupili sladoled. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli gledat predstavo Picko in Packo, ki je govorila o tem, kakšne lumparije sta počela. Nika, 3. b V šolskem letu mi je bilo všeč, ko smo si šli ogledat Emila in detektive, ki govori o tem, kako so Emilu na vlaku ukradli denar. Emil je vmes spal. Ko se je zbudil, je opazil, da denarja ni več. Ta-koj ga je začel iskati. Potem je opazil nekega gospoda, ki je štel denar. Vprašal ga je, če je videl tatu. Rekel je, da ga ni videl, čeprav je bil on tat. Potem sta z Emilom izstopila na isti postaji. Emil je šele takrat opazil, da mu je prav ta gospod ukradel denar. Nato ga je poskušal ujeti, a mu je ušel. Potem je Emila s hupo prestrašil neki fant, ki je poklical svoje prijatelje. Emil jim je vse po-vedal. Gospoda so ujeli in ga pripeljali na banko. Tam so ugotovili, da je bil denar res od Emila. Emil je nato šel k babici in ji dal denar. Jure, 3. b V šolskem letu mi je bilo najbolj všeč, da smo odšli v Kinodvor in na Groharjevo domačijo. Tam smo igrali na glasbila in risali. Ko smo odšli gledat film Emil in detektivi, sem se zelo zabavala. Bilo mi je zelo všeč. Tara, 3. b V šolskem letu 2016/2017 mi je bilo všeč, ko smo šli na Groharjevo domačijo. Najprej nam je vo-dič pokazal inštrumente. Spoznala sem pavke, metalofon, ksilofon in prekrasne ropotuljice. Nare-dili smo tudi skladbo z inštrumenti. Jaz sem igrala na tamburin, moja prijateljica pa mi je dajala ritem s pavkami. Potem nam je pokazal barvni krog in nam povedal, da bomo risali vaze z jabolki ali konji. Risali smo samo s svinčnikom in brez radirke. Šli smo veselo na delo. Bilo je zelo zani-mivo in zabavno. Anuška, 3. b V letošnjem letu mi je bilo zelo všeč veliko stvari. In sicer to, da smo šli v živalski vrt, ko smo šli gledat film Emil in detektivi, ko smo šli na groharjevo domačijo in ko smo imeli Pomladni vrtiljak. V živalskem vrtu smo videli veliko živali. Božali smo goža in tendreka. Predstava Emil in detektivi je bila zelo zanimiva. Bila je tudi malo zvita. Na Groharjevi domačiji sem se naučila igrati na ksilo-fon. Naučila sem se tudi senčiti. Na pomladnem vrtiljaku je bilo zelo zabavno. Zabavno je bilo za-to, ker sem se naučila delati ročne lutke in marionete. Bila je tudi dobra hrana. Vesela sem bila daril na srečelovu. Mama pravi, da sem dobila barvo za lase. Jaz pa menim, da je bil to čaj. Maruša, 3. b

V tem šolskem letu mi je bilo všeč, ko so prišli starši v šolo. K meni je prišla mami, ker je šel oči k sestrici. Z mami sva naredila zelo dobro lutko. Imela je ogrinjalo. Ko staršev še ni bilo, smo naredili ročne lutke iz nogavic. Poleg tega mi je bilo všeč, ko smo šli gledat baletno predstavo Picko in Pac-ko. Na koncu sta umrla, ker so ju vrgli v mlin. Vstopnice od predstave smo nalepili v zvezek. Lenart, 3. b Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pri likovnem pouku risali na cesto. Risali smo, kar smo hoteli. Zato smo s prijatelji risali nogometno igrišče. Na žalost igrišča nismo dokončali. Za ti dve uri smo uporab-ljali bele in barvne krede. Tomaž, 3. b Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na Orle. Bilo je zelo zabavno, a utrujajoče. Tam smo kupovali umetne pajke in izpraznili ves avtomat. Nekaj je bilo smešno. To je bil avtomat za koruzo, ki je stre-sal koruzo za 50 centov. Jaz sem dal noter 1 evro in potem je bila cela »štala«. Vsi so hoteli tisti evro. Ko smo ga končno dobili ven, mi ga je prijatelj Gaber vrnil. Gašper, 3. b To šolsko leto ni bilo samo poučno, ampak tudi zabavno. Zelo smo se zabavali, ko smo odšli na Groharjevo domačijo. Z razredom smo sestavili naš lastni bend. Zelo mi je bilo všeč tudi, ko smo odšli v Kinodvor. Gledali smo film Ernest in Celestina. Zabavala sem se, ko smo šivali. Ko smo odšli v gozd, sva z Marušo našli žužka, ki pušča rumeno sled. Na delovno soboto smo izdelali lutke. Moja je imela 2 kitki. Pri glasbi mi je bilo všeč, ko smo igrali na inštrumente. V tem šolskem letu sem se veliko naučila, zato mi je bilo všeč. Eva, 3. b V tem šolskem letu mi je bilo veliko stvari všeč. Recimo, ko smo hodili na kulturne, naravoslovne in športne dneve, ko smo šli v Kinodvor in na Groharjevo domačijo. Takrat je bilo res super. Ali pa ko smo šli gledat v SNG Opero predstavo Picko in Packo. Aaaaaah, dobri stari časi! Ali pa, ko smo šli na Urha, potem pa na Orle in smo kupili super igračke. Tam smo hranili koze in jedli sladoled. To je bilo res super. Najboljše pa je, da imamo res dobro učiteljico, ki nas res veliko nauči. Lorena, 3. b Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si ogle-dali predstavo Ernest in Celestina. Naj-prej smo šli v Kinodvor in si ogledali predstavo, potem pa smo se odpeljali v stavbo, kjer so animirali film. Ogledali smo si, kako to počnejo. Videli smo dva animirana filma, ki so jih naredili otroci na počitnicah. Naredili smo manjši po-snetek z avtomobilčkom. Na koncu smo se odpeljali v šolo. Bilo mi je zelo všeč. Upam, da gremo še kdaj. Tadeja, 3. b

4. a SE PREDSTAVI

(Učiteljica Živa Škrinjar)

4. a v šolskem letu 2016/2017

Ko smo 1. 9. 2016 stopili skozi šolska vrata, smo stopili tudi v 4. a razred. Dobili smo

novo učiteljico in novo sošolko. Na mizah so nas čakali bomboni in knjižna kazala. Ve-

deli smo, da smo vstopili v novo šolsko leto z novimi navadami, novimi nalogami in no-

vimi doživetji. Za nas je bil ta dan popoln, čeprav ne za vse. Zdaj smo že skoraj na

koncu leta. Jutri imamo še zaključek. Vsi smo utrujeni in tudi vsi vemo, da je samo še

nekaj tednov. Vsi smo na trnih zaradi ocen. Še dobro, da smo zdaj na koncu, da bodo

kmalu počitnice, ker si jih res zaslužimo. Kmalu bomo vsi vzklikali:«Juhu, počitnice so

tu!«

NENAVADNO SREČANJE

Srečali sta se dve kobilici.

Prva vitka, druga niti toliko

kot dve vilici.

Naj se predstavim, reče prva,

ki bila je lepe zelene barve

kot vrba.

Jaz sem kobilica

in že od rojstva mi

dobro prija travna obilica.

Druga, manj vitka kot prva,

se ji nasmehne: Narejena sem iz drv.

Sem iz violine, kjer glasno zveni

in eno uho me že boli.

Katja Svenšek, 4. a

PICKO IN PACKO

(OPERA)

4.a smo šli v opero gledat Picka in Packa,

ki sta počela lumparije.

Bila sta zelo smešna in zabavna.

UČITELJICA NAS JE VPRAŠALA:

Zakaj mislite, da sta postala taka?

ODGOVORILI SMO:

Predvidevamo, da so jima starši pustili vse in

da sta iskala meje, dokler ju ljudje niso imeli dovolj in so ju zmeli v mlinu

in sta zatisnila oči za vedno.

ŠOLSKI MUZEJ (8. 6. 2017)

V oktobru smo šli v Šolski muzej. Imeli smo učno uro, kako je bilo v šoli včasih. Učiteljice so

bile zelo stroge. Muzej je lepo opremljen. Imajo tablice, na katere so otroci včasih pisali. Imajo

tudi oslička in šibo. Učiteljica jo je ves čas držala v roki. Imeli smo tudi posebna oblačila. Bilo

je nekaj novega za videti. Nama je bilo je zelo zabavno in poučno. Lahko si si tudi kaj kupil,

kot npr. nalivnik, peresnico, vložke za svinčnik, bombice, spominke …

Lara in Ela, 4. a

UGANKE

Zjutraj ima 4 noge,

opoldne ga nosita 2,

zvečer ima 3 noge,

a več kot premore nog,

težje gre naokrog.

(Rešitev beri nazaj: KEVOLČ)

Je ptica, pa ne leti,

ni noj ali emu in

v Afriki živi.

(Rešitev beri nazaj: IVIK)

Iza, 4. a

ZAKLJUČNO DRUŽENJE 4. a

V sredo,7.6.2017, smo učenci 4.a razreda

na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno go-

ro organizirali zaključek šolskega leta. Po-

vabili smo starše na športno dejavnost.

Tam smo se zabavali, družili in se igrali

razne igre. Igrali smo se zmajeve glave,

hobotnice, smeti, finsko, križce in krožce,

poligon za starše, dvojna podaja in kdo je

bolj spretnejši z obročem. Upamo, da se

bo ta dogodek še kdaj ponovil.

Eva Stanič Gregorc in Iza Okrajšek, 4. a

Učenke Likovnega krožka

5. b SE PREDSTAVI

(Učiteljica Nataša Jeras)

NAŠ RAZRED

V našem razredu se radi igramo in zabavamo. Zelo radi tudi ustvarjamo in delamo različne predsta-

vitve v learning apps. Izdelujemo power pointe in različne plakate. Spoznali smo tudi nov šport cur-

ling in imeli pohod v Tamar. Spoznali smo mesto Emono, ki so jo pred 2000 leti naselili Rimljani.

Imeli smo tudi športni dan in s šolo odšli v Rakov Škocjan. Ogledali smo si mali in veliki naravni

most in še Zelško jamo. Odšli smo tudi po Prešernovih stopinjah in si ogledali Vrbo na Gorenjskem.

Pri tehniki smo izdelovali avtomobile, stojala za knjige, samokolnice in še veliko drugih stvari.

Anže Režek, 5. b

IZDELOVALI SMO DRUŽABNE IGRE

Naš cilj je bil izdelati družabno igro iz odpadnih materialov, ki bo predstavljena na prireditvi Pomla-

dni vrtiljak.

Na začetku smo se razdelili v skupine po naših željah in izbrali motiv za našo igro. Ko smo zbrali

material, ki smo ga potrebovali, smo lahko začeli z delom. Vsaka skupina je izdelovala drugačen

izdelek. Da bi bilo čim manj ponavljanja, smo se trudili, prikrivati naše ideje pred drugimi. Ker smo

bili omejeni s časom, smo si delo razdelili ter delali hitro in čim bolj natančno. Nekaj manjših stvari

smo lahko naredili tudi doma. Ker imamo likovno vzgojo samo v sredo, smo si kakšno uro priborili

tudi druge dni. Z izdelki smo hitro napredovali. Ker smo bili v skupinah večinoma fantje in punce po-

sebej, ni bilo večjih ali manjših sporov. Hitro smo se približevali prireditvi. Nekatere skupine niso

še čisto končale svojega izdelka, zato so hodile na predure. Na dan pomladnega vrtiljaka je bil čas

še za zadnje manjše popravke. Vzeli smo si tudi čas, da smo preigrali igre drugih skupin.

Prišli so prvi obiskovalci. Predstavili smo jim naše igre in jih povabili, naj se nam pridružijo pri igri.

Med Pomladnim vrtiljakom je moral eden od skupine ostati pri našem izdelku ter drugim razlagati,

kako se igra igra. Medtem so ostali šli malo pogledat naokoli, nato smo se še zamenjali.

Meni je bilo delo v skupini zelo všeč. Izdelale smo igro Angry birds, kjer moraš s fračo in ptički za-

deti pujske na hiškah. V enem stavku povedano: bilo je fenomenalno.

Mara Krstić, 5. b

IGRE IZ ODPADNEGA MATERIALA

V šoli smo pri likovni umetnosti izdelovali izdelke iz odpadnega materiala. Sošolci so naredili namiz-

ni hokej, igro Angry birds , igro z lončki, namizno košarko, igro Smetan in golf.

Jaz sem s sošolcem naredil namizni nogomet. Bilo je težko narediti namizni nogomet iz odpadnega

materiala. Na koncu so mi bili vsi izdelki zelo zanimivi in zabavni, ko smo se z njimi igrali in jih pred-

stavili staršem.

Žan Bitenc, 5. b

Pohod v Tamar

Srede so dnevi, ko imam pouk do treh. Zaradi tega srede letos niso bile ravno moj najljubši

dan v tednu. Ampak tiste srede sem se veselila. Vse je drugače, če imaš prijatelje, s kateri-

mi se imaš vedno odlično. Vedela sem, da se bomo imeli odlično. Sonce. Prvi dobri znak.

Ne bo dežja. V šoli smo imele punce iz našega razreda preduro. Ni trajala dolgo in bila je

prav prijetna. Pogovarjale smo se o šoli v naravi. To je zadnje tedne moja najljubša tema

pogovora. Že dolgo sem zelo vesela, da bom v sobi s tistimi dekleti, s katerimi sem si žele-

la biti. Ampak to je bil šele začetek tega dneva. Po preduri smo šli po malico. Nato pa smo

se postavili v vrsto. Po parih. Bila sem z Manco. Zaradi tega sem se Tamarja še bolj veseli-

la. Avtobus nas je čakal pri pokopališču. Z Manco sva sedeli bolj zadaj. Začetek vožnje je

bil zabaven. Tina Neža, Zoja, Manca in jaz smo nadaljevale pogovor o šoli v naravi. Vozili

smo se zelo dolgo. Prišli smo v Kranjsko Goro in naenkrat se nisem več počutila tako do-

bro. Postalo mi je slabo, ovinkov pa kar ni hotelo biti konec. Končno smo zagledali skakal-

nico. Juhu, prispeli smo v Planico!

Avtobus se je ustavil in kakor hitro se je dalo, sem se prerinila iz avtobusa. Svež zrak mi je

pomagal in slabost je pojenjala. Popila sem malo vode in počutila sem se veliko bolje. Nato

se je pohod začel. Sonce je bilo močno in hodili smo po asfaltu. Toda ne dolgo. Kmalu smo

zagledali gozd. Cesta je bila široka in Matjaž, Urban, Manca in jaz smo se igrali ime, rastli-

na, predmet. Po nekaj minutah hoje pa smo prispeli do naše prve postojanke. Odvila sem

sendvič in ga pol pojedla. Nato smo nadaljevali s potjo.

Nismo hodili dolgo, pa je bila pred nami že koča. Matjaž, Urban, Manca in jaz smo se lovili.

Pri koči smo pojedli še vsak svoj sendvič do konca. Imeli smo zelo radodarne sosede, ki so

nam dali nekaj svojih sladkarij. Potem pa smo se igrali čarovniške dvoboje. Tako smo se

zabavali, da smo popolnoma pozabili, kaj se dogaja okrog nas. Učiteljice so naznanile od-

hod. Pot nazaj je bila super. Tamar je bila odlična izbira športnega dne. Če bi se morali

učenci odločiti, kateri športni dan nam je bil letos najbolj všeč, bi izbrala Tamar.

Katarina Lampič, 5. b

IZLET V TAMAR

V sredo, 31.5.2017, smo imeli športni dan. Odpravili smo se v Tamar. Ob 8.15 smo vzeli

malico in hitro odšli na avtobus. Med vožnjo smo se punce z učiteljico pogovarjale o šoli v

naravi. Ko smo prišli v Planico, smo videli, kako trije skakalci skačejo. Bilo je zabavno gle-

dati smučarske skoke v živo. Ker smo bili že lačni, so se učiteljice odločile, da malo poje-

mo. Čez nekaj minut smo odšli naprej. Hodili smo še približno pol ure in se spet za nekaj

minut ustavili. Spili smo kakšen požirek vode in hitro odšli naprej. Čez nekaj časa smo prišli

na cilj. Učiteljice so nam najprej nekaj povedale in potem je šel vsak po svoje. Eni v trgovi-

no, drugi pa na travnik pred kočo. Čez dobre pol ure smo odšli nazaj v Planico. Jaz in moja

prijateljica Tina Neža sva hodili spredaj z našo učiteljico. Hitro smo prišli nazaj v Planico,

vožnja pa je bila zelo dolga. Ko smo prišli v šolo, smo hitro šli na kosilo, potem pa domov.

Ta izlet bi zagotovo ponovila, saj je bilo zelo zabavno. Še se veselim takih izletov.

Zoja Kosec, 5. b

Naravoslovni dan v Rakovem Škocjanu

Rakov Škocjan je lepa kraška dolina. Zato sem se tega naravoslovnega dne veselil. Zbudil

sem se tam okoli 6.00 in odšel od doma ob 7.20. Ko sem prišel v šolo s kombijem, smo se

zbirali zunaj, jaz pa sem pohitel in se priključil koloni. Na avtobusu sem sedel z Matjažem,

za nama sta bili pa punci Katarina in Manca. Skupaj smo se igrali smešne povedi in je bilo

zabavno. Vožnja se mi je zdela zelo kratka, kmalu smo vzeli nahrbtnike in začeli hoditi. Ko

smo hodili, smo si Matjaž, Manca, Katarina in jaz zapisovali podatke o Rakovem Škocjanu.

Bili smo v jamah, ki so se povezovale. Imeli smo svetilke. V neki jami, ki se je imenovala

Slepa jama, smo ugasnili svetilke in bila je tema, kot da si slep. Jaz sem vodnika pozorno

poslušal. Povedal je, da so v jami kapniki, ki nastanejo tako, da skozi zemljo pridejo kaplje

vode, zato se imenujejo kapniki. Nastanejo lahko tudi zavese. Nisem ravno razumel, kako

nastane zavesa. Odšli smo ven in Manci smo narekovali, kar smo si zapomnili. Odšli smo

tudi v jamo, v kateri je živel zmaj, nato ga je pregnal pastir po imenu Jakob in rešil ljudi pred

večnim strahom. Nato smo se ustavili na lepem prostoru in pojedli malico. Veliko smo še

raziskovali in seveda tudi poslušali ter se ob 12.00 odpravili proti avtobusu. Vrnili smo se

približno ob 13.20 in na ta dan sem se naučil veliko stvari o Rakovem Škocjanu.

Urban Merše, 5. B

Pohod v Rakov Škocjan

Neki pomladni četrtek smo šli z razredom v Rakov Škocjan. Rakov Škocjan je zelo lepa po-

krajina. Začelo se je takole. Z razredom smo šli najprej na avtobus. Sedel sem zraven moje-

ga sošolca Anžeta. Pogovarjala sva se o glasbi. Vozili smo se približno 2 uri. Po dolgi vožnji

smo z vodičem odšli na veliki naravni most, potem pa v jamo. V jami je bilo zelo temno. Vo-

dič nam je govoril o živalih v jamah kot so vešče, jamska mokrica, netopirji ... Potem pa

smo si šli še ogledati veliki naravni most od spodaj in bilo je zelo veličastno. Z drugim vodi-

čem smo si šli ogledat še najstarejše drevo v Sloveniji, ki je staro že več kot 2000 let.

Maj Perih, 5. b

Mesto LJUBJANA

V ponedeljek, 30. 1. 2017, smo se odpravili v mesto Ljubljana. Ogledali smo si staro Emono.

Ko smo prišli v Ljubljano, nam je vodička povedala, da bomo morali prehoditi celo Emono.

Najprej smo šli v Opero, kjer smo si ogledali, kako se oder lahko premika. Gospod, ki nas je

popeljal po Operi, nam je povedal, da dirigent stoji pred belo steno, da ga igralci lažje vidijo.

Šli smo tudi pod oder, kjer smo videli pripomočke za različne igre. Ko smo si v Operi vse

ogledali, smo šli pogledat staro Emono. Pogledali smo si zidove in ostanke kamnov npr.

kamnite postelje, v katere so dali mrtve ljudi, nato smo rešili učni list. Izvedela sem, da so v

Ljubljani veliko ostankov kamnin vzeli in iz njih kaj sezidali. Iz groba so vzeli stvari, če so bi-

le uporabne, zato je ostalo zelo malo ohranjenih stvari. V izletu sem zelo uživala. Upam, da

se bo kdaj ponovil še v višjem razredu.

Tina Neža, 5. b

SPOZNAVANJE NOVIH ŠPORTOV: CURLING

Nekega pomladnega torka smo se odpravljali v Zalog, kjer smo spoznali nov šport curling.

Vzeli smo malico in se odpravili proti avtobusu. Na avtobusu smo se zelo zabavali. Ko smo

prispeli, nam je učitelj predstavil nekaj stvari, preden smo začeli z učenjem curlinga. Stopili

smo na ledeno površino, kjer je zelo drselo. Učili smo se najprej, kako se drži curlinsko pali-

co, nato pa, kako se poda kamen, ki ima pet kilogramov. Na koncu smo že igrali. Ko smo

prišli v avtobus, smo bili zelo utrujeni.

Zelo smo se zabavali in upam, da se bo še kdaj to ponovilo.

Andraž Dragan, 5. b

LIKOVNI PROJEKT V 5. b

Izbrali smo, katero pokrajino bomo imeli v projektu. Izbirali smo med alpskimi pokrajinami,

predalpskimi pokrajinami, dinarsko-kraškimi pokrajinami, obsredozemskimi pokrajinami, ob-

panonskimi pokrajinami. Razdelili smo se v 5 skupin: vsaka skupina je imela svojo pokraji-

no. Prvo uro smo začeli tako, da smo vzeli časopis in iz časopisa oblikovali gore ali hribe ali

griče. Ko smo imeli gore ali hribe ali griče narejene, smo jih postavili, kako bodo stali. Potem

smo jih prilepili skupaj s selotejpom. S papirnatimi brisačami smo jih ovili. Gore ali hribe ali

griče smo postavili na leseno desko. Učiteljica je na koncu prve ure gledala, kdo je pospravil

za sabo.

Drugo uro smo pogledali, če je kaj razpadlo, in začeli barvati svojo pokrajino. Barvali smo

ceste, morje, griče, hribe,gore reke jezera … Ko smo končali, smo dali izdelke sušit. Izdelo-

vali smo hiše, cerkve, bloke, vinograde in drevesa. Ko so bili narejeni, smo jih pritrdili. Izdel-

ki so bili končani. Nato je učiteljica ocenila naše izdelke. Štirje izdelki so dobili pet, en izde-

lek pa štiri. Naši izdelki so bili razstavljeni v predstavitvi za starše in na hodnikih naše šole z

naslovom Relief.

Samo Žagar, 5. b

KOLESARSKI IZPIT

Kolesarski izpit sem delal na začetku petega razreda in sem ga opravil v prvo in se zdaj lahko

vozim sam s kolesom.

Nejc Tršek, 5. b

Nekega dne v septembru smo imeli kolesarski izpit. Ni bil ravno lep dan, vendar je bil čisto v

redu za kolesarski izpit. Ko smo se usedli na kolo, smo naredili prvi krog za vajo, potem pa je

šlo zares. Moram priznati, da je bilo zelo težko, zato nisem opravil prvič. Veliko mojim sošol-

cem je uspelo, jaz in še nekateri pa smo ga še enkrat opravljali.

Matej Plut, 5. b

IGRA VARNO NA KOLO-PROMETIX

Nekega dne je učiteljica prinesla novico o tem, da lahko iz delamo svojo igro, ki se navezuje

na varnost v prometu. Zbrala se je skupina, ki smo jo sestavljali Manca, Urban, Timotej in jaz.

Bili smo odlična ekipa. Edini problem je bil, da ni bilo termina, v katerem bi se lahko vsi dobili.

Ker se na noben način nismo mogli dobiti, smo si nekaj dela porazdelili. Manca je narezala

kartice iz risalnega papirja, jaz sem naredil igralno ploščo. Igra je že res dobro nastajala, am-

pak skupnega termina pa še vedno

nismo našli. Manca nam je razdelila

kartice in risali smo vsak svoj del, ko

smo bili prosti. Že nekaj časa smo tako

shajali, ko se nam je končno ponudila

priložnost. Meni in Manci se je končno

ponudila priložnost, saj nama je odpa-

del nastop iz violončela. Urban je bil

prost, zato smo se dobili pri njem. Malo

po tem, ko smo se dobili, je prišel še

Timotej. Skupaj smo poprijeli za delo in

naredili odličen izdelek. Izdelek smo

končali in ga naslednji dan predstavili v

šoli. Vsem je bil všeč. Vse je šlo res za

las, a na koncu nam je uspelo.

Matjaž Merše, 5. b

Likovna umetnost

Pri likovni umetnosti smo tudi letos ustvarjali prečudovite izdelke. Letos smo sli-

kali, risali, kiparili, prostorsko oblikovali in delali še veliko več. Na koncu leta

smo vse naše izdelke zbrali v mapo in izbrali najboljši izdelek po našem mne-

nju. Učiteljica jih je nato tudi fotografirala.

VESOLJEC 2

Mnogo otroških korakov

je skrivnost oblakov.

Če zvezde loviš,

se straha znebiš

In ko se zaviješ v svojo suknjo,

padeš v črno luknjo.

Nazadnje, ko se boš dotaknil tal,

boš vesoljec postal. PEKI V REKI

Tam, v tisti reki,

so namakali so peki.

Ker pa nikoli niso bili isti,

niso bili prav čisti.

Ker imeli so veliko domišljijo,

so imeli čudno pekarijo.

Ker verjeli so v duha,

so ponoči mu dali kruha.

Tam, v tisti reki,

so namakali se peki.

Ker bili so pokriti s testom,

so smejali se z mestom.

Ana Zala, 5. b

Šola v naravi - 5. b

PLAVANJE V SNOVIKU

V ponedeljek smo prišli v Snovik. Najprej so imeli 5.a plavanje, mi pa smo imeli čas za nastanitev v

apartma. Potem pa smo tudi mi imeli plavanje. Učiteljici sta nam naročili, naj pokažemo vse, kar

znamo v plavanju in plavamo po progi, ki smo jo imeli postavljeno.

V torek smo se učili plavati prsno in žabico. Na koncu plavanja smo imeli vedno nekaj časa, da smo

se lahko spuščali po vodnem toboganu.

V sredo smo se učili kravl in hrbtno plavanje.

V četrtek smo imeli preizkus plavanja za zlatega, srebrnega in bronastega delfinčka.

Anže R., 5. b

ZABAVNE IGRE V BAZENU

Zadnji dan smo v bazenu imeli štafete. Tekmovali smo v dveh skupinah. Vsi smo bili zelo tekmo-

valni. A smo se vseeno zelo zabavali Začeli smo v notranjem bazenu, končali pa na zunanjem. Po

koncu igre smo se lahko spuščali po tobogani. Zelo smo se zabavali, saj smo se po modrem tobo-

ganu lovili.

Tina Neža, 5. b

IZDELOVANJE ZMAJEV IN PADAL

V sredo smo začeli izdelovati zmaja. Najprej smo vzeli stvari, ki smo jih potrebovali. Izdelovali smo

ga tako, da smo vzeli dve palici in ju prilepili skupaj, potem smo z vrvico ovili. Potem smo ovili še s

plastiko. Nalepili smo še vrvico, da smo ga lahko spuščali, zmaj je bil končan.

V četrtek smo začeli izdelovati padalo. Najprej smo dali stvari, ki smo jih potrebovali iz škatle . Za-

čeli smo tako. Vrečko smo dali na pol, potem prilepili skupaj in ju z vrvico speli. Potem smo se na-

peli palčko ali kamen. Na koncu je izgledalo tako, kakor je na sliki. Oboje smo tudi preizkusili.

Samo, 5.b

KAKO IZDELATI LUTKE IZ NOGAVIC

Imate doma veliko nogavic brez para? Bi radi imeli doma narejeno igračo? Potem vzemi-

te stare nogavice in začnite delati.

POTREBUJETE:

nogavice

gumbe

šivanko

lepilo (lahko mekol)

vrvico

škarje

usnje

POSTOPEK:

Najprej v nogavico natlačimo druge nogavice. Pri

tem lahko uporabimo bombaž. Ko je nogavica pol-

na, jo zavežemo. Na vrsto pride okraševanje. S ši-

vanko prišite gumbe. Lahko pa iz usnja izrežemo oči

in jih z mekolom prilepimo na nogavico. V šoli v na-

ravi smo izdelali nekaj zanimivih lutk.

Ana Zala, 5. b

PROSTI ČAS

Najraje od vsega sem v Snoviku imela prosti čas. Prosti čas smo imeli po kosilu in ko smo vstali

do zajtrka in vmes med dejavnostmi po pol ure. Včasih več, drugič manj. V prostem času smo s

puncami brale, kričale, se igrale, nagajale fantom… Seveda so tudi fantje nagajali nam. Nikoli nam

ni bilo dolgčas, ker smo se pogovarjali oz. (kričali) čez balkone. Kaj bi mi brez balkonov. Balkon je

bil v prostem času vedno zelo obiskan.

Laura, 5. b

HRANA V SNOVIKU

Hrana v Snoviku je bila dobra. Vegetarijancem so prinesli drugačno hrano. V petek nama je bilo

zelo všeč, ker smo jedli dunajski zrezek in krompirček. Najljubši zajtrk je bil marmelada , pašteta

in viki krema. Najboljša večerja so bili makaroni. Takrat smo hoteli pri večerji še repete. Hrana v

Snoviku nama je bila zelo všeč.

Rok in Gašper, 5. b

PREDSTAVITEV SOB

Za prvi večer smo morali pripraviti točko, s katero se je soba predstavila.

Že ko smo se učili za predstavitev sob, smo se zalo zabavali. Ko pa smo jih predstavljali, pa še

bolj. Nekateri so govorili vice, naša skupina je igrala vice, nekateri so igrali grozljivke, eni so plesali,

nekateri so igrali, nekateri pa so samo predstavili svojo sobo. Učiteljice so vrstni red nastopov žre-

bale. Najbolj so mi bili všeč vici.

Žan, 5. b

IGRE BREZ MEJA

V torek po večerji smo imeli dejavnost IGRE BREZ MEJA. Ko smo prišli iz jedilnice, kjer smo jedli večerjo, smo imeli igre brez meja. Učiteljica je razdelila v skupine 5.b in 5.a mešano. V moji skupini smo bili jaz Manca, Eva S., Ana zala, Maj, Matej, Eva R., Lara in Gašper. Prva naloga je bila, da gremo v pare, med paroma je bil balon, ki se ga nismo smeli dotakniti z roko. Sprva je nam šlo zelo slabo, z Manco pa sva bili zelo hitri in smo zmagali. Druga naloga je bila hoja z desko na glavi. Spet smo bili zelo hitri, zato smo že spet zmagali.

Tretja naloga je bila, da smo imeli štirje črva, ki smo si ga postavili pod noge brez da bi se ga dotaknili z roko in smo morali hoditi. Bili smo zelo hitri, zato smo že spet zmagali.

Četrta naloga je bila, da si nekdo priveže na

oči črn trak in da mora prepoznati, katera ose-

ba v skupini je to. To nam na žalost ni uspelo,

saj so učiteljice zamenjale stvari, ki si jih imel

na sebi (npr. kapa, sončna očala, gumica…).

Zadnja naloga je bila, da v pet krogov mečeš

kamenčke in tako da greš v eno smer in v dru-

go smer. To je bilo zabavno. In spet smo zma-

gali.

Ko smo se usedli v krog, so nam učiteljice po-vedale, da je zmagala rdeča skupina ( to smo bili mi), vendar pa nagrado dobi bela skupina (najslabša). Vsi smo se smejali.

Sandra, 5. b

NOČNO KOPANJE

V sredo ob 8. uri zvečer smo imeli nočno kopanje.

Ko smo prišli, smo odložili nahrbtnike v omarice ter se šli preobleč v kopalke. Prišli smo na

bazene odložili brisače in prisluhnili učiteljicam. Za začetek smo morali deset minut plavati

brez prestanka ampak smo vmes seveda lahko naredili mrtvaka in si malo odpočili. Po de-

set minutnem plavanju smo imeli prosto igro. Odšli smo lahko tudi v jacuzzi. Lahko pa smo

se igrali različne vodne igre.

Nočno plavanje smo zaključili ob 21.30.

Mara, 5. b

V sredo 14.6 zvečer smo imeli nočno kopanje. Za ogrevanje smo preplavali štiri dolžine.

Nato smo imeli na izbiro potapljanje ali vaterpolo. Jaz sem izbral potapljanje in gledal vater-

polo.

Andraž, 5. b

KVIZ IN PODELITEV DIPLOM

V četrtek zvečer je pozvonil zvonček in odpravili smo se na dvorišče in se posedli po skupi-

nah. Učiteljice so nam pripravile kviz. Mi smo se s skupino res zabavali. Ko smo s kvizom

končali, je na vrsto prišla podelitev diplom za tekmo in za opravljene delfinčke. Ko smo di-

plome prejeli, so nas še slikali.

Matjaž, 5. b

POHOD

V sredo smo se odpravili na pohod okoli kopališča. Začeli smo na naši točki in se odpravili

v gozd, kjer je bil tudi fitnes v naravi. Ustavili smo se skoraj pri vsaki točki in nekajkrat pono-

vili vajo, ki je bila pričakovana. Bilo jih je približno deset. Nekaj vaj smo lahko ponavljali, saj

so bile zabavne. V eni uri smo prišli nazaj in si odpočili, saj so nas bolele noge, spotoma pa

smo se še ustavili na sladoledu in torticah. Njami!!

Klara, 5. b

Učenci 6. razreda pri LUM

Lina Čadež in Petra Erzar

Učenci 7. razreda pri LUM

Matic Češnovar in Simon Jarc, 7. b

Loti Šubic, 6. a; Ana Klokočovnik, 7. a; Maja Tacar, 7. b in Lia Lačen, 7. b

Lovro Perme in Matic Rotar, 7. b

Ana Klokočovnik in Nejc Čop Tomšič, 7. a

Simon Jarc, 7. b; Maja Tacar, 7. b; Ana Klokočovnik, 7. a

Ana Klokočovnik, 7. a

Jakob Debevec in Nika Kek, 7.b

Lovro Perme in Janja Burgar, 7. b

Sodelovali smo na

20. Likovni koloniji na Šmarni gori

Neja Pospiš, 8. b; Ana Klokočovnik, 7. a; Jakob Debevec, Lia Lačen in Janja Burgar, 7. b

Učenci 8. razreda pri LUM

Klara Klančar, 8. b Naja Kobal Bojc, 8. b

Manca Merčnik, 8. b Neja Pospiš, 8. b

Lana Vene, 8. a Klara Štefe, 8. a

Anastazija Tomšič, Živa Bovcon in Timotej Kališ, 8. b

Mojca Cunder, Val Svenšek in Klara Svetina, 8. a

Peter Lekše, Tereza Vatovec in Lara Čadež iz 8. a

Manca Merčnik in Anastazija Tomšič, 8. b Klara Klančar, 8. b in Nik Korez, 8. a

Učenci 8. razreda pri LIKOVNEM SNOVANJU

Učenci 9. razreda pri LUM

Učenci 9. razreda pri LIKOVNEM SNOVANJU

Andraž Cijan Brkič, 9. a in Ana Iglič, 9. b

Učenci 9. razreda pri LUM

Učenci 9. razreda pri LIKOVNEM SNOVANJU

Maruša Pajnič, 9. b in Nuša Črešnovec, 9. a (tema: Bitja)

Danijel Mitrović, Maruša Pajnič in

Heidi Vrhovnik, 9. b (tema: Jesen)

MI SMO PA IZ 8. a

Ali ste veseli, da ste v 8. a? Zakaj (ne)?

Da, ker smo v redu razred. Ja, ker bo kmalu konec šole. Ja, ker imam zelo dobre prijatelje, s kateri-

mi se lahko tako veliko časa družim. Ja, ker smo vsi prijatelji. Ja, saj smo dobri sošolci. Ja, ker je

super energija. Raje bi šel v 8.b, ker se z njimi bolj družim. Da, zaradi dobrih sošolcev. Da, ker je

kul. Ja, ker smo povezani. Ja, ker imam tu najboljšega prijatelja. Da, ker se mi zdi super razred. Ja,

ker mi je zelo všeč.

Kako bi opisali 8. a v eni besedi?

Super, top, kul, razred, ekstra, povprečni, povezan, prijatelji, najboljši, mulci, raznolikost, awesome,

napaka, mučenje a?

Kako se počutite v 8.a?

V redu. Lahko bi bilo bolje. Slabo. Dobro. Kul, fino. Super. Odlično. Super fantastično.

NOVINARSKI KOTIČEK 8. a

7 Exoplanets – Possible life

On February 22, 2017 NASA announced the discovery of the most Earth-sized planets found in the

habitable zone of a single star, called TRAPPIST-1. All 7 of them are capable of having water but

only 3 lie in the habitable zone.

The system is located 40 light years away (235 million miles) in the constellation Aquarius. All plan-

ets orbit rather close to their star (about the same distance Mercury is from our Sun). All the planets

are tidally locked to their star, which means that one side is always facing the star. That means that

on one side it would be always day and on the other it would always

night.

The planets are so close to each other that if you’d be standing on one

of them you would see the other ones no problem.

Not long ago NASA released the first picture of the star Trappist 1. The

planets are not visible.

Alja Burgar 8. a

Pust – Shrove Tuesday

Pust is a holiday celebrated 40 days before Easter. People get dressed up in funny cos-

tumes and they want to scare away the winter and welcome the spring.

Kurenti

This is the most known Slovene mask. This mask originates from Ptujsko polje. We can

see many kurents at Shrove time, especially around Ptuj.

A kurent wears a fat yellow fur coat that extends to the ankles. On his head he has wood-

en forked branches on which there are many coloured pieces of paper. From his mouth

hangs a long red tongue and above it he has a big nose. He hangs cow bells on a chain

around his belt. He wears dark shoes and has red woollen socks.

Butalci

Butalci are inhabitants of a town called Butale. They consider themselves very intelligent

and important although they are very stupid. The town Butale is supposed to be in the

range of Cerknica so in time of Shrovetide Tuesday Cerknica becomes known as Butale.

At the Shrovetide carnival people who are masked as Butalci wear simple clothes and

have big paper masks on their head. They look a little bit like farmers. They also do fool-

ish things as proof that they are real Butalci.

Alja Burgar, 8. a

EARTHQUAKES

Earthquake is a movement of the ground caused by the movement of tectonic plates.

These plates move up and down and cause earthquakes.

Some earthquakes are really big and can cause tsunamis which can kill thousands of

people:

Boxing day earthquake

The 2004 Indian Ocean earthquake occurred on 26 December with the epicentre off the

west coast of Sumatra, Indonesia.

The shock had a moment magnitude of 9.1–9.3. undersea megathrust earthquake was

caused when the Indian Plate was sub ducted by the Burma Plate and triggered a se-

ries of devastating tsunamis along the coasts of most landmasses bordering the Indian

Ocean, killing around 300,000 people in 14 countries, and inundating coastal communi-

ties with waves up to 30 metres (100 ft.) high.

Indonesia was the hardest-hit country, followed by Sri Lanka, India, and Thailand.

Alja Burgar, 8. a

Plakati 8. a z ekološko vsebino

MARJAN MANČEK: HRIBCI KREMENITI

Strip govori o Dajnomiru, Miliboži in Milimiru.

Živijo v kameni dobi in so edini na svetu. V knji-

gi so smešni enostranski stripi, ki se redko na-

vezujejo drug na drugega.

MATJAŽ SCHMIT: PRIŠLEK IZ PANETA BE-

TA

Govori o vesoljcu, ki je prišel na Zemljo. Je v

dveh delih; prvi je črno bel in govori o Radova-

nu, drugi barvni pa o Erlšpiku. Oba sta s plane-

ta Beta in otroke učita različnih lekcij.

Enej Sande, 8. a

SLOVENSKI STRIPI

MIKI MUSTER: TRDONJA, ZVITOREPEC IN LAKOTNIK

Strip govori o zgodbah treh junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Veliko se jih doga-

ja v preteklosti, kamor potujejo s svojo časovno uro. Trdonja je najstarejši in najpamet-

nejši, ker je želva in zelo dolgo živi. Zvitorepec je najbolj normalen lisjak, ki ni pri niče-

mer preveč dober. Lakotnik je vedno lačen in je zelo močan,

ker je volk.

TOMAŽ LAVRIČ: RATMAN

Srtip govori o ljubljanskemu super junaku Ratmanu. Skoraj ve-

dno je pijan in nikoli resen. Njegove avanture so zelo smešne

in poskušajo pokazati temno stran Ljubljane. Tomaž Lavrič je

napisal tudi številne druge stripe najbolj znani pa so: Ekstrem-

ni športi 1 in 2, Evropa in Slepo sonce. Zdaj riše stripe za revi-

jo Mladina.

20. NOVEMBER – DAN OTROKA

Pomen tega svetovnega praznika je kot opomin vsem državam, da se še vedno po

svetu kršijo otrokove pravice.

Zakaj je svetovni dan otroka 20. novembra?

Otrokove pravice (do 18 let) so zapisane posebej: Natančneje jih določa Konvencija

o otrokovih pravicah, ki so jo podpisale mnoge države po svetu, med njimi tudi Slo-

venija. Sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25

z dne 20. novembra 1989. Začela je veljati 2. septembra 1990 v skladu z 49. čle-

nom.

Čeprav ta dan ni bil tako slab, saj so župani sedmih slovenskih občin, med njimi

tudi Ljubljana, predali delo župana otrokom za en dan. To je organiziral Unicef s

podbudo, da bi prihajajoči svetovni dan otroka in 27. obletnico sprejema konvencije

otrokovih pravic. V Ljubljani je županjevanje potekalo v Mestni hiši, kjer bo ob 9. uri

zjutraj podžupan Aleš Čerin predal svoje delo 12-letnemu Titu Šenku, zatem je

otrok župan sprejemal vrstnike in njihove predloge za mesto po meri otrok ter ob

13. uri vrnil posle podžupanu.

Ob 11. uri sta se v Mariboru srečala župan Andrej Fištravec in mlada županja Nomi

Hrast, župan pa je predal ključe za dopoldne. Poleg slovenske prestolnice in v Ma-

riboru so otroci županovali še v Novi Gorici, Piranu, Domžalah, Postojni in Zagorju

ob Savi.

Mojca Cunder, 8. a

AMERICAN PRESIDENTS

GEORGE WASHINGTON WAS THE FIRST

PRESIDENT OF THE UNITED STATES

FROM 1789-1797.

HE WAS STRONGLY ADMIRED FOR HIS

LEADERSHIP SKILLS

HE DIED AT HOME AROUND 10 P.M ON A

SATURDAY, DECEMBER 14TH 1799, AGED

67

ABRAHAM LINCOLN

Alja Burgar, 8. a

UREDNIŠKA EKIPA SPLETKA JE SPREMLJALA TU-

DI SVETOVNO POLITIKO.

V ŠOLSKEM LETU 2016/17 so potekale RAZBURLJI-

VE ameriške predsedniške volitve.

8. novembra 2016 je na 58. ameriških predsedniških volitvah zmagal ameriški BOGATAŠ

Donald Trump. Več glasov je sicer imela predstavnica Hillary Clinton, vendar je Trump po-

žel zmago zaradi večine elektorskih glasov, ki po ameriški ustavi in zakonodaji določijo izid

volitev.

REZULTATE SLOVENSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITEV PA

BO RAZKRILA NASLEDNJA ŠTEVILKA SPLETKA.

Donald Trump – Inavguracija, protesti in delo

Bila je 20. januarja v Washingtonu.

Trump je postal 45. predsednik in do-

godka se je udeležilo 160.000 ljudi.

Trump je v inavguracijskem govoru Ame-ričanom obljubil, da bo skupaj z njimi Ameriko spet naredil veliko, močno, bogato, ponosno in varno.

V dneh po inavguraciji je bilo veliko prote-

stov. Tisti ki pa je najbolj izstopal, je bil

Women's March v Washingtonu. Ljudje so se borili za pravice za ženske,

LBGTQ pravice … V Washingtonu naj bi

protestiralo okoli 500.000 ljudi po celem sve-

tu pa okoli 3.600.000 – 4.000.000 ljudi.

Mehika ima težave z Trumpom že, odkar je omenjal gradnjo zidu na

meji z ZDA in Mehiko.

Sporočil je tudi na Twitterju: »Če Mehika ni pripravljena plačati nujno

potrebnega zidu, je bolje, da odpovedo prihajajoče srečanje«

Čeprav je bilo veliko protestov, Trump še zmeraj vztraja da bodo zgra-dili zid.

Že med volilno kampanjo je Donald Trump obljubljal, da se bo veliko

zgodilo že prvi dan, ko bo prevzel predsedniško funkcijo. In tako je že

takoj po zaprisegi kot 45. predsednik ZDA sedel v Ovalno pisarno in

podpisal nekaj ukazov in zakonov:

Znižal bo davke, prekinil financiranje organizacij, ki pomagajo žen-

skam pri splavu, umaknil ZDA od sporazuma o prosti trgovini …

Alja Burgar, 8. a

Pokemon ali Pocket Monsters (žepne pošasti) je ena najuspešnejših serij videoiger na svetu. Ustvarjalca pokemonov sta Nintendo (ki ima tudi avtorske pravice) ter Game Freak (ustvarjalec vseh glavnih videoiger). Pokemone je naredil Japonec Satoshi Tajiri leta 1995. Idejo je dobil iz japonske nadaljevanke, ki je bila kot nekakšni power rangerji in svojega hobi-ja: zbiranje žužkov. To je njegova prva skica, iz katere se je potem rodila zamisel za igro. Sli-ka prikazuje Rydona in njegovega trenerja Reda (rdečega).

Prva igra je izšla za sistem Nintendo Gameboy, in sicer treh verzijah: rdeči, modri in zeleni ,ki so bile ista igra, le v vsaki so bile drobne spremembe. Po neverjetnem uspehu so bile preve-dene v angleščino, nato pa so jih izdali še drugje po svetu. V teh igrah si igral glavni lik, ki si ga lahko poimenoval, kakor si ga hotel, ampak v igri so ti predlagal nekaj izbir kot so Red (rdeči) in Ash (ki je glavna zvezda animeja, ki je izšel kot reklama za video igre, ampak se je tako prijel da še zdaj izhajajo nove epizode). Svoj lik gledaš s ptičje perspektive in hodiš po mestih, se boriš z gym leaderji (vodjami pokemonskih telovadnic) ter loviš nove pokemone.

Cilj igre je, da zbereš vseh 151 pokemonov (to je samo v prvi generaciji, drugače jih je 721)

in premagaš vse pokemonske gyme (telovadnice) In The elite four (elitno četverico).

Glavni element igre pa so pokemoni, ki jih loviš tako, da hodiš po visoki travi, kjer se nahaja-jo, lahko pa se tudi boriš z njimi tako, da najdeš drugega pokemon trenerja. V travi lahko naj-deš katerega koli pokemona od pidgeya do pikachuja (najboj pogostega do najbolj redkega pokemona), če se le ta nahaja v tem okolju. Ko hodiš čez visoko travo, se bo tvoj karakter ustavil, ko bo našel pokemona.

Potem se zgodi prehod iz normalne perspektive

(v kateri raziskuješ svet) v perspektive ki je za

tvojim pokemonom, tako da vidiš tudi nasprotni-

kovega pokemona, ki si ga našel v visoki travi.

Nato se začne klasični RPG boj: izbiraš napa-

de, ki jih bo tvoj pokemon izvršil, predmete kot

so napoji, ki tvojega pokemona ozdravijo, lahko

zamenjaš svojega pokemona ali uloviš divjega.

Enej Sande, 8. a

Oscars 2017

Basics

Oscars 2017 took place on 27 February.

The rewards were divided into 24 different categories.

It honoured the best films of 2016.

The two most talked about winners of the award were Moonlight and La La Land.

La La Land

It has been one of the most successful musicals of

2017.

It won best director, best actress, best original score, best original score, best production design, best cin-

ematography.

Moonlight

It has been one of the most successful movies of 2016

It’s the first film with an all-black cast and the first LGBT

film.

It won best picture, best supporting actor and best adapted screenplay.

La La Land VS Moonlight

There was a big mistake made by La La Land getting

the best picture award when in reality Moonlight won.

The La La Land cast already gave their speeches when

the producers realized that they gave the award to

the wrong cast. The Moonlight cast was then called

on stage to receive their award.

The mix-up was all over the internet and many fans of

both Moonlight and La La Land expressed their frus-

tration on social media.

Alja Burgar, 8. a

Minecraft is a sandbox game created my Markus Persson more known as Notch. It's inspired by multiple other games like Infiniminer, Dwarf Fortress and Dungeon Keep-er. He first created the game in 2009 and since then it has more that 100 million down-loads and that makes it the second best selling game of all time just behind Tetris.

Alpha and Beta

Before it was officially released in November 2011,

Minecraft was in its alpha and beta stages.

DENMARK RECREATED IN MINECRAFT

In 2014 Denmark made its entire country in Minecraft.

It had lot’s of cities, buildings … But American hack-

ers found a way to get into the server and put Ameri-

can flags all over the map.

MINECRAFT ON DIFFERENT DEVICES

Minecraft has also been released to phones, tablets,

Wii U, Xbox and Playstation. Creaters of Minecraft

also decided to work with Telltale and create a game

called Minecraft Story Mode.

AMAZING THINGS BUILT IN MINECRAFT

Over the years many amazing things have been

built in Minecraft: A space shuttle, Denmark, a Mi-

necraft city, the Babylonian city and many more

…

Alja Burgar, 8. a

LITERARNI KOTIČEK

(mentorica: Barbara Vampelj)

DOM

Dom je le en.

In pri srcu ti je kot noben.

Dom je kraj,

ki je tak kot raj,

kjer zreš v morje,

ko ti na rami sedi papagaj.

Dom nudi ti toploto

in nikoli ne vzbuja ti sramoto.

Na dom lahko si ti ponosen

in vonj po domu nikoli ti ne bo neznosen.

Dom ni le dom,

temveč je ljubezen,

na katero nikoli ne

moreš biti jezen.

Dom tvoje je zavetje,

kjer se nikoli ne pokvari gretje.

Sara Breznikar, 7. a

učenci 2. b

HVALNICA DOMIŠLJIJI

Menim, da kdor v sebi domišljijo nosi,

O, človek ti bodi vesel za ta dar!

Je temelj domišljije upanje vladar?

Ako je, potemtakem za njega prosi.

Dom si moj in upam, da boš to tudi ostala,

Oko se ne more nagledati tvoje prostrane lepote.

Moja Slovenija, kako sem ti hvaležna, da nikoli ne

skrivaš svoje krasote.

Oh, vedno boš v moji duši kraljevala.

Verjamem, da če upala bom v prihodnost tvojo,

iskra upanja lahko tudi silovitosti požar zaneti.

Ne pozabite, besede so močno orožje, ki te večkrat

lahko preseneti,

A glejte, sami ste krojači za prihodnost svojo.

Kristina Kobal, 9. b

HVALNICA SMUČARJEM

Smučanje, trdi šport po belih strminah,

tam odvisno je vse od majhnih razlik,

ki ti prikorakajo v časovni razmik.

Vojaki na smučeh krvavo se borijo,

da odličje pridobijo.

Leta se urijo,

krvavo morijo,

saj dobre uspehe si želijo.

Rad gledam prebeljene gozdove

ter poslušam zamolkle glasove,

krike in vzklike,

ko vojaki skozi ovire se prebijajo.

Poletje čas za suhe treninge je,

tam uspehe začne graditi se.

Smučarji,

vojaki, ki se borijo po belih strminah,

slava vam!

Tilen Kovač, 7. a

Ljubezen na prvi pogled v mestu Pet pedi

Miki ves čas gleda in strmi v Mini.

RAVNATELJ: No igralci, pa je predstave za ljudi, ki niso iz mesta Pet Pedi konec.

POLICAJ: Ja, v imenu postave in zeljne glave.

RAVNATELJ: Zdaj pa moramo izbrati naslov naslednje predstave…

POLICAJ: V imenu postave in zeljne glave.

RAVNATELJ: …ki jo bomo zaigrali mestu Pet pedi.

POLICAJ: V imenu postave in zeljne glave.

ŽUPAN: Bi lahko tudi jaz igral v tej predstavi?

ŽUPANJA: In tudi jaz, kmalu pa se mi domov mudi, da mleko ne vzkipi.

MINI: Mislim, da bi bilo prav super, če bi na predstavi igrala tudi župan in cenjena županja…

ŽUPANJA: …ki se ji vsakdo klanja.

MIKI: Strinjam se s prav vsem, kar je do zdaj rekla Mini.

Vsi igralci pogledajo Mikija.

MIKI: Zakaj me vsi tako čudno gledate?!

Vsi razen Ahaca še naprej strmijo v Mikija.

AHAC: Veš Miki, človek mora vedno misliti s svojo glavo in uporabljati tudi svoje mnenje.

MIKI: (Ahacu zašepeta na uho) Ahac veš, jaz sem se tako zatreskal v Mini in pa ona je lepa,

pametna, dobra igralka, prijazna, ljubka…

POLICAJ: Stop! Tukaj je šepetanje v družbi strogo prepovedano! Še ena besedica na uho,

pa gresta oba takoj v zapor!

MIKI: Ampak, ampak, ampak gospod policaj, tega ne smete narediti! No, tako ali tako mislim,

da mi zdaj ne preostane drugega, kot da povem vso resnico. Torej …

Premor

ŽUPANJA: No, povej že, preden mi mleko vzkipi!

ŽUPAN: Tudi meni se domov mudi!

POLICAJ: Ja! V imenu postave in zeljne glave! Sicer greš res v zapor!

MIKI: Torej danes zjutraj, takoj ko sem zagledal Mini, sem se zelo, zelo zaljubil v njo. Zares,

zelo sem zaljubljen (začnejo mu teči solze, on pa si jih obriše, še preden kdorkoli to opazi).

Zato bi te iz srca prosil, da se poročiš z mano (Mini iztegne svojo roko, Miki pa jo poljubi na

dlan).

MINI: Poročila se bom s tabo!

RAVNATELJ: Super! Naša nova predstava bo imela naslov: Miki in Mini se poročita. Župan

vaju bo poročil, Barbara bo Minina priča, Ahac pa bo Mikijeva priča.

Lina Čadež, 6. a

LUBI SLOVENCI!

Kakor že veste nismo ravno velik narod. Smo malo spoštovani in naš jezik se ne

uporablja v javnosti. A čas je, da to spremenimo! Jaz, Rodoljub Ilirski, vas nagovar-

jam, da stopimo skupaj, se povežemo kakor vsi veliki narodi in ponosno stopimo s

svojim znanjem, uspehi, kulturo in jezikom v svetovno zgodovino. Da se nas bodo

spominjali kot zaveden narod, ponosen na to kar je, ne pa kakor kmete in tlačane,

izgubljene ovce, nepismene in neuke, utonjene v pozabo.

Čeprav smo razcepljeni in jaz, četudi sem bil krščen in sem prejel vse potrebne ka-

toliške zakramente, priznavam, da naši Cerkvi še zadosti ne samo besed, ampak

tudi dejanj manjka. Da ne boste prej pomislili, da vas pozivam v skrivnosti moje,

naše protestantske vere, vedite, da se silno motite, saj moj namen je, da se poveže-

mo kljub trenutni razčlenjenosti naše Cerkve. Morda sem za vas heretik, a imam

močno prepričanje, da to ne vpliva na našo narodnost. Nasprotno! Slovenci moramo

biti združeni v raznolikosti in se boriti proti skupnemu sovražniku - pozabi.

Zdaj vam to pišem, lubi Slovenci, da vam pokažem kako začeti. Slovensko je sila

težko pisati in tega vam ne bom skrival, a temelje sem že postavil in zdaj je na vas,

da gradite naprej. Kljub temu da sem star, se bom boril za vas, nas Slovence do

zadnjega diha. In mladina, naj vam bom vzor! Ne skrivajte se v nemških besedah in

ne bahajte se, če imate pri sebi kaj nemškega. Slovenci ste in na to bodite ponosni!

Zato vam zdaj rečem: Govorite slovensko, pišite slovensko in živite vendar sloven-

sko! Ne ozirajte se na to, da nas je malo, ampak uporabite to v prid, saj dragocene

stvari so tiste, ki jih na svetu ni veliko. Vzemite knjigo v roke in začnite brati, nato ko

boste to znali, še sami poskušajte kaj napisati. Poglejte, nismo še pogubljeni!

V slogi je moč in tega se začnimo zavedati! Ko boste znali brati in pisati, nikar ne

obupajte. Vem, da časa za izobraževanje ni na pretek, še sploh, če smo pridni, de-

lavni in pošteni, kakor o nas govorice povedo in kakor se tudi spodobi in je prav, a

med delom se učite, ponavljate in znanje prenašajte na svoje hčere in sinove! In ko

boste ugotovili, katero področje vas močno stori, se nikar ne skrivajte v svojih hišah

pred svetom, temveč poiščite še kakšnega Slovenca, da bosta vsaj že dva in tako

bomo lahko skupaj zaplavali v vode svetovnih področij in debat.

To vam pravi vaš Rodoljub Ilirski, katerega pravo ime je močno zavedno in želi in

ve, da smo skupaj dovolj močni in številčni, da ne utonemo v vode pozabe in osta-

nemo pokopani pod drugimi narodi.

Kristina Kobal, 9. b

MOJA SLOVENIJA

Moja dežela je prelepa,

od dežel najlepša,

jezera, morje, in planine.

Ah ta lepota naj ne mine.

Slovenija prekrasna si,

lepot ne manjka ti,

ob morju sedim in

veselje z drugimi delim.

Enkratni pogledi,

neponovljivi razgledi,

imamo te radi,

je zanimiva zelo,

a bo ostalo tako?!

Luka Debevec, 9. a

MOJA SLOVENIJA

Moja Slovenija!

O prekrasna Slovenija!

Je dom, kjer jaz živim,

A tudi dom ostalih ljudi.

Slovenec, Slovenka, moški in ženske.

Ljudje okoli sveta obiščejo nas doma.

Od rojstva si vsakogar vzgajala.

Veliko ti imaš srce.

Ena in edina si domovina.

Najlepša pokrajina pri tebi je doma

in ostala bo še dolgo leta.

Jutri glava boš sveta,

a tudi če ne boš, si mati zvesta.

Ana Iglič, 9. b

Maruša Pajnič, 9. b

ODISEJ V SLOVENIJI

Nekega dne, ko so Odisej in njegovi tovariši po morju pluli, so se izgubili. Pluli so ponoči

in zaradi oblačnega vremena, niso videli zvezd, zato so daleč zašli, do nekega morja.

Zagledali so kopno in usidrali. Naslednjega dne so začeli preiskovati neznano kopno,

dokler niso zašli daleč, da niso več vedeli, kje so. Tla so bila barjasta in blizu je bil hrib.

Sprehodili so se okoli hriba, dokler niso zagledali k skalam stisnjeno ljudstvo. Pred vse-

mi je bil kralj, ki je z mečem mahal predse brez pomena, Za njim so bili vojščak in še za

njimi prestrašeni meščani. Polovica jih je molila k bogu vojne Aresu, da jim pomaga. Še-

le takrat so Odisej in njegovi tovariši, pred kraljem zagledali strašnega zmaja. Zmaj je

zgrabil tri vojščake in zbežal za hrib. Kralj je videl Odiseja in ga začel preganjati; češ, da

jim ne more nič dati, saj imajo še sami komaj kaj za preživetje. Odisej je hitro prekinil

kralja in mu dejal, da bo ljudstvu pomagal, če mu povedo, kdo so in kdo je ta pošast.

Kralj si je oddahnil in povedal, da je on kralj Slovenije in da se zemlja, na kateri stoji,

imenuje Slovenija. Povedal mu je, da je bil to zmaj, ki jim je uničil mesto in jim vsak te-

den poje tri ljudi. Odisej jim je ponudil, naj gredo z njim in da jih bodo odložili na bliž-

njem kopnem. Kralj in meščani so bili veseli in so se eden po en vkrcavali na ladjo. Ko

so bili že vsi na ladji, so opazili, da manjka Slovenijeva lepa hči Jadranka. Sedala je na

bregu in dejala, da ne gre, saj se bodo bogovi razjezili in jih kaznovali, ker bežijo pred

nevarnostjo, namesto da bi se z njo spopadli. Zakorakala je v vodo in se utopila. Kralj je

žalosten podal ukaz, naj zaplujejo. Morje je bilo mirno do večera, dokler se ni začela

strašna nevihta. Ladjo je premetavalo in vsi meščani in kralj Slovenije so padli v vodo in

utonili. Pozejdon, bog morja, in Zevs, bog neba, sta končala kaznovanje, zato se je

morje umirilo. Odisej in tovariši so potovali naprej. Zmaja v Sloveniji so kasneje ubili Ja-

zon in Argonavti, morje, v katerem pa je utonila kraljeva hčer Jadranka, pa se še danes

imenuje Jadransko morje.

Ana Klokočovnik, 7. a

ODISEJEVA DOGODIVŠČINA

Na 9. dan Odisejevega vračanja iz trojanske vojne domov so ob točno 12. uri ponoči

nasedli. Ker so vsi spali, tega niso opazili šele do jutra. Ker je bil Odisej kot po navadi

prvi pokonci, je to najprej opazil on. Zbudil je druge in jih nagnal, naj vzamejo sulice ter

naj gredo z njim na otok in skupaj so z zemljevidom ugotavljali, kje so …

Po dobrih 15 minutah brodenja po otoku so ugotovili, da so na Otoku izgubljenih

duš. Podnevi je ta otok kot navaden, vendar, ko se stemni, se to vse spremeni. Iz tal se

dvigajo izgubljene duše, zmešane,temne, demonske duše, ki so za vedno izgubljene in

ujete med svetom življenja in temačnega podzemlja. Na Otoku izgubljenih duš je včasih

stal zapor, zaradi oddaljenosti od civilizacije. Tu so bili najbolj zlobni od zlobnih in naj-

bolj zmešani od zmešanih. Zapornike so pazniki vsak dan mučili z bičanjem,trganjem

kože od mesa in najhujše z »izvlečenjem«. O tem nihče ne ve veliko le, da je bilo groz-

no in strašno dejanje. Zapornikom so najprej trgali kožo od mesa, potem so jih polili z

bencinom in jih žive sežgali, dokler nista ostala le srce in duša. Potem so dušo vrgli v

kovinsko skrinjo in jo zaklenili s tremi ključavnicami, da duše niso mogle iti v posmrtno

življenje, temveč so ostale na svetu smrtnikov. Z Otoka izgubljenih duš se ni v zgodovi-

ni vrnil niti eden. Odisej in ostali so vedeli, da se morajo od tam pobrati čim hitreje. Na

otoku so bili že 10 ur. Vendar začelo se je mračiti in legenda pravi, da po 12h urah na

otoku umreš ter če od tam odideš, ko se začne mračiti in pred jutrom, ti ujete duše, ki

se ob 12-ih zbudijo sledijo in strašijo, dokler te ne naredijo zmešanega in dokler si sam

ne vzameš življenja. Vsi so vedeli, da se bi lahko rešili le, če bi osvobodili vse duše-

vendar kako?In takrat so se spomnili na skrinjo, kovinsko skrinjo, s tremi ključavnicami,

ki leži v osrčju otoka. Pa so iz nahrbtnikov vzeli sulice in po samo nekaj minutah hoje

so prišli v osrčje otoka. Na neko drevo je bila prižebljana stara lesena ura, pod katero je

pisalo »Dokler se duše ne zbudijo«. Ura je odštevala. Imeli so samo še 9 minut dokler

se duše zbudijo. S strahom so stopali na travnik, kjer je ležala kovinska skrinja s tremi

ključavnicam, v kateri so bile zaklenjene duše. Vsi so jo poskušali odkleniti, vendar za-

man. Odisej je pogledal v nebo in se zadrl: »Zevs, Bog vseh bogov, pomagaj nam!«

Zevs se jih je usmili in se jim prikazal ter Odiseju v roke podal zlati ključ, se Odiseju in

njegovim tovarišem nasmehnil in izginil v nebo. Odisej je s ključem odprl vse tri ključav-

nice in tako za vse večne čase osvobodil vse duše ter s tem rešil sebe in svoje tovari-

še. Vsi so še tisto sekundo stekli k barki se vkrcali in odpluli. Po desetletjih brodenja po

Pozejdonovih morjih in po še drugih dogodivščinah mu je Pozejdon oprostil in Odisej se

je vrnil k sinu in ženi Penelope.

Sara Breznikar, 7. a

SLOVENEC

Je dežela, v kateri živim, res resnična?

Akord sprave in sama država pravična.

Zvestoba, svoboda in bratstvo so nekdaj bile iskane vrline.

Sedaj nam manjka le hvaležnost za ponovno rojstvo naše domovine.

Enakost in samostojnost naj te držita pokonci, moja kraljična.

Mir in blaginja v tebi ostajata vedno nepremična.

Slovenci nimate pravega razloga, ko pravite, da trpite,

Ljudstvo, sprašujem vas, kaj vam manjka tukaj, da bežite.

Opravičujem se tistim, ki jim delam krivico,

Vzdržnim, močnim in poštenim, ki se pri nas borijo za pravico.

Enkrat vem, da bom našla nasmeh na obrazih.

Nekoč začutila bom srečo in veselje na prej grenkih izrazih.

Enkratno naj vam ne bo, z optimizmom ali pesimizmom poniževati našo krasotico,

Cilj je ohranjati realnost za misli in srca kraljico.

Kristina Kobal, 9. b

Špela Ovčak, 9. a

USODNI ČESEN

Manjši oder z lesenim potujočim vozom, v ozadju hiše s cvetlicami. Za odrom se igralci

že pripravljajo na predstavo. Ko se zavesa odpre, sta na odru Barbara (Kolombina) in

ravnatelj gledališča (Dottore).

KOLOMBINA: Ooo, kako je lepo! (Pogleda Dottoreja.)

DOTTORE: Prav zares! (Ji vrne pogled.)

KOLOMBINA: Odličen kraj za zmenek. (Zardi in ga sramežljivo pogleda.)

DOTTORE: Ob tvoji lepoti je vseeno, kje sva na zmenku. (Se narahlo poljubita.)

KOLOMBINA: Fuj, kako smrdljiv zadah imaš! Ali si jedel česen? Alergična sem na če-

sen!

DOTTORE: No, khmkhm … pravzaprav sem ga res. (Povesi obraz.)

KOLOMBINA: Aaa, vse telo me srbi. Na pomoč! (Pade v nezavest.)

DOTTORE (po telefonu pokliče policaja Kapitana): Kapitan, Kapitan, prosim hitro pridi!

Kolombina je v nezavesti!

KAPITAN (pride na prizorišče): V imenu postave in zeljne glave, kaj se je zgodilo!?

DOTTORE: Kolombina je omedelela, ker sem jo poljubil. (Zardi v obraz in se sramežlji-

vo prestopa.)

KAPITAN: V imenu postave in zeljne glave ti prepovedujem, da bi še kdaj poljubil žen-

sko! Drugače, te bom vrgel v ričet! (Odide.)

Na prizorišče pride Miki (Harlekin) in začne oživljati Kolombino z umetnim dihanjem.

KOLOMBINA (se prebudi) : Ooo, tako lepih poljubov nisem dobila še nikoli!

HARLEKIN: Lepo se je poljubljati s tabo. Tako zelo, da te želim zaprositi za roko.

(Poklekne pred njo.)

KOLOMBINA: Z veseljem želim postati tvoja žena, če mi seveda obljubiš, da ne boš je-

del česna. (Se še enkrat poljubita.)

Vsi igralci pridejo na oder, se primejo za roke in glasno zapojejo:

Hojladrija, hojladro,

mi najboljši igralci smo!

Radi vas zabavamo

in zlobneže uspavamo!

Česen nam diši,

a Kolombina omedli,

zato ga res nikoli več,

ne bomo jedli mi! Ela Podboršek, 6. a

POTOVALI SMO IN SI OGLEDOVALI …

Multidisciplinarna ekskurzija v Salzburg

Z izbirnimi predmeti Zvezde in vesolje, Nemščina III in POK (mentorice Polona P. Ponikvar, Mojca

Velušček, Barbara Vampelj) smo odšli na multidisciplinarno ekskurzijo v Salzburg. Že med vožnjo

smo izvedeli marsikatere podatke, zanimiva dejstva iz preteklosti in značilnosti mesta Solni.

Avtobus nas je pustil malce izven centra, zato smo si med potjo do naravoslovnega muzeja Haus

der Natur, lahko ogledali stari baročni del mesta in videli tudi mogočni Salzburški grad. V »Hiši na-

rave« nas je najbolj navdušil akvarij, zabavni fizikalni in kemijski poskusi v štirih nadstropjih in

Reptilien Zoo s krokodilom. Zadržali smo se na astronomskem oddelku, kjer smo videli lunarni mo-

dul, ki je pristal na Luni, se podučili o sestavi našega osončja in vesolja ter se stehtali na Soncu,

Jupitru in ostalih planetih našega osončja. Videli smo tudi kristale in minerale s celega sveta in ves

čas pridno uporabljali nemški jezik. Sledilo je kosilo v centru mesta, kjer smo videli tudi Mozartovo

hišo. Nato smo se odpravili v tehnični muzej Hangar 7, ki je dobil arhitekturno nagrado zaradi svoje

zanimive oblike. Tam smo videli vozila formule

ena, letala, motorje, avtomobile in kapsulo Felixa

Baumgartnerja, s katere je skočil z roba vesolja.

Seveda smo kupili tudi Mozartove kroglice,

spominke in presenečenja za materinski dan.

Utrujeni, a zelo zadovoljni z izletom, smo odšli

domov in izročili darila našim staršem.

Kristina Kobal in Maruša Pajnič, 9. b

Ausflug nach SALZBURG: Mein Bericht

Am Samstag, den 25. Marz 2017, sind wir aus Šmartno nach Salzburg losgefahren. Den Ausflug

haben wir um 6.00 Uhr begonnen. Wir sind mit unseren Lehrern Polonca Petrica Ponikvar, Mojca

Velušček, Barbara Vampelj und Mitschülern mit Bus gereist. Zuerst haben wir eine Pause auf der

Tankstelle Landzeit gemacht. Wir haben viele Orte auf dem Weg gesehen: Kranj, Jesenice, Fre-

sach, Zederhaus, Flachau, Katschberg, Werfen … Wir sind um 10.00 Uhr nach Salzburg angekom-

men. Dann haben wir die Stadt besichtigt und haben auf dem Hügel ein Schloss gesehen. Im Haus

der Natur haben wir Experimente gemacht, zum Beispiel: Musik und Akustik (wie Lautstärke durch

Schreien entsteht …), Energie und Heben (wie viel Watt produziert wird, wie schnell wir in einem

Rollstuhl sind usw.).

Wir haben Arbeitsblätter ausgefüllt. Wir haben in Haus der Natur zum Beispiel folgende Abteilun-

gen gesehen: Aquarium, Reptilienzoo, Kristallschätze, Urzeit und Saurier, Lebensräume, Mensch

und Natur, der Menschliche Körper, Erde und Welltraum … Zu Mittag haben wir in Restaurant

Yuen oder in McDonalds gegessen. Am Stadtrand haben wir Hangar 7–das Flugzeug Museum be-

sucht.

Das Aquarium im Haus der Natur hat mir am besten gefallen. Steine und Mineralien waren für mich

sehr interessant. Flugzeuge und Hangar 7 war für mich neu. Ich meine, dass wir länger in Salzburg

bleiben sollen und wir öfter einen Ausflug ins Ausland machen sollen.

Kristina Kobal, 9. b

KULTURNI DAN NA DUNAJU

3. maj 2017 smo čisto vsi nestrpno čakali. Ampak, kdor čaka, dočaka. Dunaj je lepo, pred-

vsem pa ogromno in zanimivo mesto. Sicer tudi glavno mesto Avstrije. Na programu je bilo

res veliko dejavnosti, zato smo se na pot odpravili že zelo zgodaj zjutraj. Vstala sem ob pol

enih ponoči in se čez dvajset minut odpravila po sošolca, da smo se pravočasno zbrali pred

pokopališčem, od koder nas je ob drugi uri zjutraj vodila pot do 400 km oddaljenega Dunaja.

Potovanje smo si krajšali s spancem in z druženjem s sošolci. Po nekaj več kot uri vožnje

smo si noge pretegnili z odmorom na počivališču v Šentilju, kjer poteka meja med Avstrijo in

Slovenijo. Nismo se dolgo obirali, saj nas je čakala še dolga pot. Kar naenkrat pa smo se

znašli v mestu, ki bi bil lahko celo Dunaj! Za okni avtobusa je mesto delovalo živahno, polno

prometa in trgovin. Naše prvo srečanje z mestom se je začelo pri prirodoslovnem muzeju,

kjer smo pomalicali ter si tako nabrali energijo za aktiven dopoldan. Zgodnje jutro, kjer so

ljudje hodili na vse strani, večina trgovin, muzejev in galerij pa je ravno odpiralo svoja vrata,

smo izkoristili za sprehod po mestu, da smo dobili občutek za mestno središče. Od prirodo-

slovnega muzeja nas je pot peljala mimo muzejske četrti mimo znamenite tržnice Nasch-

markt do živahne ulice Mariahilferstraße. Izvedeli smo, da je Mariahilferstraße sicer najbolj

znana nakupovalna ulica, kjer pa se nahajata tudi dva posebna muzeja: Haus des Meeres

(hiša morja – nekakšen akvarij v šestih nadstropjih) in Foltermuseum (muzej mučilnih naprav

in tehnik). Ta dva muzeja bomo morali rezervirati za kak drugi izlet. Naš jutranji sprehod nas

je vodil mimo znamenite dunajske opere nazaj do Naturhistorisches Museum

(prirodoslovnega muzeja). Prirodoslovni muzej je milo rečeno OGROMEN. Hrani ogromno

stvari v še bolj nepregledno ogromno veliko prostorih. V uri, ki nam je bila na voljo, smo si

ogledali minerale, a smo se vmes znašli tudi drugje, na primer pri nagačenih živalih. Naša

naslednja postaja je bila 3 minute stran, v muzejski četrti, natančneje v Zoom Museum. To je

neke vrste »odštekan« otroško mladinski muzej, primeren za otroke in mladino od šestih me-

secev do petnajstih let. Ta muzej mi bo ostal v najlepšem spominu. Kustosi v tem muzeju so

z nami izvedli delavnico animiranega filma. Bili so zelo jasni in potrpežljivi. Razred se je raz-

delil v dve skupini in izdelali smo pravo risanko. Resnično so mi bile všeč naprave, potrebne

za izdelavo risank. Ker pa smo risanko ustvarili čisto sami, je bila to resnično pika na i. Po uri

in pol v Zoom Museum, smo se sprehodili mimo opere in mondene ulice Kärntnerstraße do

Haus der Musik (hiše glasbe). Tam mi je bilo všeč, ker smo si muzej lahko ogledovali prosto

in eksperimentirali. Muzej hrani zelo dobro opremo za eksperimentiranje z zvoki. Sicer pa

sem imela občutek, da je tematika v večini nadstropij posvečena klasični glasbi. Na poti od

Haus der Musik po mondeni Koroški ulici (Kärnterstraße) smo se na kratko ustavili pri Štefa-

novi katedrali. Po sprehodu mimo bleščečih trgovin koroške ulice nas je šokiral izgled ogrom-

ne gotske cerkve. Naredili smo nekaj fotografij in odhiteli proti avtobusu, kjer so nas čakale

bolj adrenalinske zadeve. Ta popoldan v lunaparku Prater smo resnično izrabili glasilke. Zde-

lo se mi je, da smo tam preživeli zelo malo časa, vendar dovolj, da sem šla lahko na dva

»vlakca«. Všeč mi je bilo, ker sta bila oba zelo hitra in polna prostih padov. Če bi imela več

časa, bi na vse aktivnosti odšla petkrat. Presenečenj še ni bilo konec, saj smo za finale

dneva odšli v Manner, v tovarno napolitank, piškotov in čokolade. Dišalo je božansko, nasploh

pa so mi čokolade in sladkarije zelo pri srcu. Ampak sem se krotila in nisem kupila ničesar.

Večina pa se je s polnimi vrečkami čokoladnih dobrot odpravila na avtobus, od koder nas je

pot vodila domov. Pot nazaj je bila zelo lepa. V prijetnem vzdušju na avtobusu se je zunaj pri-

čelo temniti. Po napornem dnevu smo bili tudi že zaspani. V Šmartno smo se vrnili nekaj po

deseti uri, kamor so nas prišli iskat starši. Super se mi je zdelo, ker smo kulturni dan preživeli

v tujini. Sreda, 3. maj 2017, ki smo ga celo leto nestrpno pričakovali, je bil resnično lep in mi

bo vsekakor ostal v lepem spominu.

Klara Klavs, 8. b

IZLET ZLATIH BRALCEV

Spodobi se, da vsi, ki smo se devet let trudili, prebirali knjige in se učili pesmi, prejmemo kak-

šno nagradico. Zato smo bili letos vabljeni na ekskurzijo v Italijo. V petek, 19. maja, smo vstali

v zgodnjih urah, saj nas je avtobus prišel iskat že okoli sedmih. Na avtobusu nas je pričakala

naša vodička in še nekaj udeležencev iz drugih šol. Ko smo pobrali še zlate bralce iz ostalih

dveh šol, smo se odpravili v smer proti Italiji.

Naš prvi postanek je bil v Kobilarni Lipica. Že na avto-

busu smo od vodičke izvedeli marsikaj o Krasu, njego-

vih naravnih in kulturnih značilnostih. V kobilarni smo

poslušali o kraških konjih oz. lipicancih in po zanimivem

vodenem ogledu smo se vsi še dobro okrepčali in na-

daljevali pot. Peljali smo se v Trst in si v njegovi bližini

ogledali mogočen grad Miramar, ki ga je dal zgraditi

nadvojvoda Maksimilian, mlajši brat cesarja Franca

Jožefa. Grad ima poleg čudovite lokacije ob morju tudi

bujen park, po katerem smo se sprehodili. Na koncu

smo se peljali še do enega najlepših kopaliških krajev

ob Jadranu, Gradeža. Ko smo si ga ogledali, smo si pri-

voščili kosilo. Nekaj časa smo imeli prosto, nato pa smo

se odpeljali nazaj domov. Poleg krasnega sončnega

vremena nam je dan polepšalo tudi morje in spoznava-

nje novih prijateljev iz ostalih šol. Všeč nam je bilo, da

smo se peljali v tujino in slišali nekaj o načinu življenja

Italijanov in o njihovi kulturi. Hvaležni smo vsem organi-

zatorjem tega izleta!

Kristina Kobal, 9. b

RAZPRAVLJALNI ESEJ V ANGLEŠČINI

PROS AND CONS OF WATCHING TV

Let me start by saying that in my opinion watching TV is not a bad thing at all, we just

got to keep it normal; watching it at normal hours and of course not too long. We sho-

uld watch it for shorter periods of time, since, like all other things, watching TV is just

one in a bunch of activities we do during the day. It's like eating a wide variety of food

and I think it's beneficial for us if we do a wide variety of things. That's how we gather

different experience.

Firstly, I will start with some pros of watching TV. It is certainly entertaining and intere-

sting, it relaxes you, makes you laugh and makes the time pass by more quickly. It of

course depends on what you watch, but in general, watching TV can be informative,

because the news informs us about the events around the globe, educational, because

we can learn a lot if we watch documentaries or any other educational programmes,

where we can also learn a foreign language simultaneously. One big pro is surely the

fact that we can watch live stream or broadcast shows that we need to hear before we

take a trip to a foreign country. I believe that this pro is more familiar to our parents, but

still we can watch films at home instead of going to the cinema, wchich can on the ot-

her hand lead to less socializing iactivities in person.

Nevertheless, there are some cons of watching TV. As I already said, we can become

anti-social couch potatoes. The television is, in my opinion, a very delicate thing. It can

be positive, but it can also cause addiction. It can affect our lives, we can gain weight,

it's bad for our eyesight. I think that the most delicate period for watching TV is our

childhood, since parents are not always around to keep an eye on what their kid

watches. Children can therefore see inappropriate contents, are subject to watching

violence or exposed to curse words too soon. They can also see something that they

can't explain ir they might explain it in a wrong way.

To conclude, I will just say that TV can be both, a good and a very bad thing. That is

why we mustn't just watch it with our eyes, but also with our heads and always consi-

der wha't good for us and what's not.

Barbara Dietner, 9. b

Kristina Kobal in Maruša Pajnič, 9. b

Noč v knjižnici

Noč iz petka na soboto (med 12. in 13. 5. 2017) smo nekateri učenci osmih in devetih

razredov preživeli v šolski knjižici. Še pred tem pa smo se pod vodstvom mentoric Ire-

ne Draganjec in Bojane Novak odpravili proti mestu, kjer smo si v Mestnem gledališču

ljubljanskem ogledali Molierovo komedijo Žlahtni meščan. Igralci so imenitno odigrali

svoje vloge, mi pa smo spoznali, kako pomembno je misliti s svojo glavo in ne kleče-

plaziti v želji za slavo in družbenim priznanjem. Po koncu komedije smo pohiteli v Mu-

zej iluzij. Tam smo se zelo zabavali, saj so nas iluzije navdušile. "Kako je to mogo-

če?" smo se kar naprej spraševali. Zvečer, okoli enajstih, smo se vrnili v šolo, kjer

smo se okrepčali pred nadaljevanjem našega druženja. Potem smo se razdelili v dve

skupini in izdelali plakate o predstavi Žlahtni meščan in o Muzeju iluzij. Imeli smo čas

tudi za igro, pred spanjem pa si je vsak izbral še poljubno knjigo in glasno prebral

ostalim udeležencem poljuben odlomek. Zaspali smo okoli 3. ure zjutraj. V soboto

smo vstali okoli sedmih in si privoščili dober zajtrk. Polni lepih spominov smo se razšli

okoli 8. ure.

To je bila res nepozabna izkušnja in upam, da bomo imeli noč v knjižnici tudi nasled-

nje leto.

Alja Burgar, 8. a

ZGODOVINSKI KOTIČEK

DVOREC ROCEN:

KO SO POD ŠMARNO GORO POČITNIKOVALI

BARONI IN VOJNI MINISTRI

(Barbara Dietner in Ajda Razdevšek, 9. b)

Ob spoznavanju baročnih znamenitosti mesta Ljubljane pri pouku zgodovine, sva naleteli

na omembo tako imenovane »Schweigerjeve hiše« in ob prebiranju njenega opisa naleteli

na omembo skrivnostne graščine v Tacnu pod Šmarno goro, kjer je imela družina

Schweiger svojo poletno rezidenco. Ker sva učenki OŠ Šmartno pod Šmarno goro, naju je

podatek zelo zanimal in odločili sva se podrobneje raziskati vse o njej. Bili sva zelo prese-

nečeni, ko sva ugotovili, da je njena zunanjost zelo dobro ohranjena in da danes tem me-

stu obratuje policijska šola. Po vodenem ogledu sicer za javnost zaprte graščine in po po-

govoru z vodičem, ki nama je predstavil zgodovino graščine od povojnih let naprej, ko je le

-ta prešla iz rok prejšnjih lastnikov v državno last, sva se odločili raziskati njene prejšnje

lastnike, pri čemer sva se med raziskovanjem osredotočili na tri izmed vplivnejših rodbin,

ki so gradič na obrobju mesta uporabljale za svojo poletno rezidenco, kar je bilo za njihov

čas tudi običajno. Iz razpoložljivih virov sva se odločili izvedeti čim več o zgodovini grašči-

ne Rocen in njenih lastnikih.

Najin cilj je bil najti razpoložljive zgodovinske vire in slikovno gradivo. Podrobneje sva se

odločili raziskati tri vplivnejše rodbine, ki so imele (neposredno ali preko rodbinskih vezi) v

lasti graščino Rocen: Schweigerje, Lazarinije in Auffenberge. S pomočjo ankete sva želeli

preveriti, v kolikšni meri so najini sošolci in njihovi družinski člani (kot prebivalci Šmartnega

pod Šmarno goro in njegove okolice) seznanjeni s skrivnostno graščino, ki leži neposre-

dno v okolici Šmarne gore, a je za javnost in oglede zaprta

Gradič Rocen ali Rocin (Rutzing, Ruzing, Rotzen) leži na skrajnem zahodnem delu Tacna,

v senci šmarnogorskih dreves tik pod Grmado, in je obdan s čudovitim parkom. Na zuna-

njem delu lepo prenovljenega dvonadstropnega dvorca s pravokotnim tlorisom je še mo-

goče prepoznati nekatere sestavine baročne arhitekture (vogalna rustika in okenske obro-

be), žal pa so danes v notranjosti le pisarniški prostori in skoraj ni sledu o baročni ahitektu-

ri.

Barok je bilo obdobje, ki je sledilo renesansi. Značilnosti umetniškega sloga, ki se je poja-

vil v Italji ob koncu 16. stoletja, so bili veličastnost, razgibani prizori, obilje okraskov po ste-

nah in stropu, poudarjanje čutnega doživetja in domišljije, razkošni parki in vrtovi, ki so kra-

sili baročne stavbe in palače. Ime izhaja iz besede »barocco«, ki pomeni izkrivljeno, preti-

rano, nepravilno, tudi kriv biser. Obdobje izraža načela absolutizma, torej moč, obilje,

okrasje in sijaj, njegove značilnosti so izumetničenost, popačenost, pretiravanje, kontrast,

razkošje in barvitost. Baročni vodomet je še danes viden v čudovitem parku, ki obdaja dvo-

rec oz. graščino Rocen. Bogate meščanske graščine in dvorci so se začeli pojavljati v 16.

stoletju, kar sovpada s prvimi omembami Rocna v pisnih virih. Dvorec je na bakrorezu v

Slavi Vojvodine Kranjske, knjižni mojstrovini iz leta 1689, kjer je opise slovenske dežele,

njene geografske značilnosti, zgodovino, jezik, šege in navade, običaje, vero in še marsi-

kaj upodobil že polihistor Janez Vajkard Valvazor, kar najbrž pomeni, da se mu je na nje-

govem popotovanju po domovini Kranjski še posebej vtisnil v spomin.

Valvazorjev bakrorez z upodobitvijo Rocna

Skozi stoletja je imelo rocensko gospostvo razne lastnike, med drugim Lamberge v 16. stoletju, Raspe v 17. stoletju, Schweigerje v 18. stoletju in Lazarinije v 19. stoletju. V 16. stol. so bili lastniki gospostva Rocen pl. Lambergi, saj Valvazor navaja, da je bil leta 1535 lastnik kranjski deželni vicedom Volf pl. Lamberg.

Dr. Jurij Šilc v svojem rodoslovnem deblu podrobneje navaja, da so od leta 1535 do leta 1612 imeli dvorec v lasti Galli pl. Gallensteini, nato ga je Wolf pl. Wernegkh prodal Janezu Sigfridu pl. Raspu iz Dola in Ostrega vrha. Po letu 1622 ga je za doto dobil baron Janez Krstnik Moscon, leta 1656 pa ga je verjetno za krajši čas imel v zastavni lasti Adam Khniffez (oziroma Knific). Baron Moscon ga je nato leta 1671 prodal Henriku Mateju Schweigerju in prav v rokah te rodbine je bila gospoščina najdlje, vse do leta 1808, ko jo je baron Schweiger pl. Lerchenfeld prodal smledniškemu graščaku, baronu Francu Ksavru Lazariniju. Matej Henrik je umrl leta 1681 in nasledil ga je sin Karel Henrik. Ko je Karel Henrik leta 1736 umrl, je postal lastnik njegov sin Franc Karel baron Schweiger pl. Lerchenfeld, ki je že leta 1727 po Rozaliji pl. Sonce podedoval tudi grad Otočec. Okoli le-ta 1758 je od dedičev Mihaela Purgeja pl. Purga kupil gospostvo Repnje (Reittelstein). Kot je razvidno iz njegovega zapuščinskega inventarja z dne 22. septembra 1761, je svo-je novo pridobljeno gospostvo združil z gospostvom Rocen.

Prav tako pa tudi grad Blagovica, ki je bil v lasti Schweigerjev vse od leta 1658, ko ga je kupil Matej Henrik. Da so Schweigerji Rocen uporabljali kot podeželsko rezidenco, prebi-vali pa v centru Ljubljane, priča Schweigerjeva hiša, ki stoji na Starem trgu 11a in je ena lepših baročnih palač v mestu. Za njenega lastnika Franca Karla Schweigerja pl. Ler-chenfelda jo je v letih 1748 in 1749 prezidal arhitekt po imenu Candido Zulliani.

Leta 1808 je postal novi lastnik gospostva Rocen baron Franc Ignac Lazarini,ki je malo pred tem, 13. novembra 1795, od Franca Jožefa barona Flödnik kupil tudi brezupno za-dolženo gospostvo Smlednik (Flödnik), ki je bilo prej sto let v lasti baronov Smledniških, zanj pa so se, predvsem zaradi njegovega strateškega položaja, »pulili« najmočnejši zemljiški gospodje svojega časa.

S prisvojilno listino z dne 28. septembra 1875 je posestvo postalo last Winklerjeve hčere

Terezije, ki se je poročila s trgovcem Henrikom Maurerjem iz Ljubljane. Leta 1867 je kot

lastnik omenjen stotnik Janez Jurij Winkler, nato pa je leta 1875 Rocen podedovala nje-

gova hčerka Terezija Maurer, ki se je poročila z ljubljanskim trgovcem Heinrichom

(Henrikom) Maurerjem. Maurerjevi so domovali na nekdanjem nemškem trgu v Ljubljani.

Pozneje se je ta del preimenoval v Križevniški trg in na koncu v Valvazorjevega, kar se je

ustalilo že pred prvo svetovno vojno. Njen zet je bil nekdanji avstrijski vojni minister in ob

pričetku prve svetovne vojne armadni poveljnik general baron Moritz Auffenberg, ki je

večkrat bival v gradu Rocen, zlasti potem, ko je bil po porazu na severni fronti upoko-

jen.32 Moritz Auffenberg se je tudi zaradi svojih zvez (gibal se je v krogih, ki so se zbirali

ob nadvojvodi Francu Ferdinandu) leta 1911 povzpel na položaj vojnega ministra v vladi

cesarja Franca Jožefa. Kljub dejstvu, da se je izkazal za sposobnega vojaškega politika,

ga je cesar leta 1912 na ministrskem položaju zamenjal z generalom Hotzendorfom, Auf-

fenberg pa je postal poveljnik 4. armade, ki se je prav na začetku »Velike vojne«, 14. Av-

gusta 1914, izkazala s pomembno zmago v bitki pri Komarowu, zaradi česar je Auffen-

berg dobil baronski naziv »von Komarow«. Leta 1915 se je njegov vzpon v vojski končal

zaradi vpletenosti v škandal in Auffenberga so avstrijske oblasti predčasno upokojile.

Moritz Auffenberg von Komarow

Najina predvidevanja, da so najini sovrstniki in sosedje slabo informirani o zgodovini gra-

ščine pod Šmarno goro, so se v skladu s pričakovanji seveda uresničila. Le redko namreč

naletiš na koga, ki je poznavalec lokalne zgodovine; med najinimi sošolci in njihovimi dru-

žinskimi člani, ki živijo na območju četrtne skupnosti Šmarna gora, jih žal ni prav veliko,

kar se je izkazalo tudi z anketo, s katero sva potrdili drugo izmed zastavljenih hipotez.

Sklepava, da je razlog za nepoznavanje lokalne zgodovine na tem območju tudi ta, da ne

obstaja prav veliko dostopnih virov. Verjameva, da bo tudi najina raziskovalna naloga pri-

pomogla k temu, da se bodo tisti, ki so za zanimive podrobnosti in predaje lastništva

dvorca slišali prvič, morda navdušili tudi nad zgodovino ostalih dvorcev in gradov v bližnji

okolici.

Uspelo nama je potrditi hipotezo, da so se lastniki dvorca Rocen večkrat zamenjali in da

je bilo posestvo Rocen pred drugo svetovno vojno večinoma v rokah bogatih tujih

(pretežno nemških) družin. Najprej sva naleteli na omembo plemiške rodbine Schweiger

in iz nje izhajali pri iskanju prejšnjih in prav tako nadaljnjih lastnikov. Rodbini sta sledila še

dva večja lastnika in sicer rodbini Auffenberg ter Lazarini. Schweigerji so prebivali v Ljub-

ljani ter le za oddih prihajali na Rocen, prav tako tudi Auffenbergi, ki so na Rocen prihajali

počitnikovat iz daljnega Dunaja.

Pri preučevanju rodbine Auffenberg sva lahko preverili tudi za tiste čase običajno dejstvo,

da se je premoženje žene, v tem primeru Terezije Maurer, prepisalo na njenega moža,

Moritza von Auffenberga, generala avstrijske vojske in celo vojnega ministra. Podatek, da

je tako ugledna oseba bivala v okolici najinega rojstnega kraja, naju je še posebej prese-

netil. Ravno družina generala Auffenberga je takratne prebivalce očitno zelo zanimala

(nedvomno zaradi Auffenbergovega visokega vladnega položaja in njegovih vojaških

uspehov, na katere so bili »sovaščani« zelo ponosni), saj je časopisje tistega časa kar

podrobno opisovalo njegove »počitniške« obiske Rocna. Rodbina tako imenovanih smle-

dniških baronov Lazarinijev pa je dvorec Rocen imela v rokah vse do leta 1867, ko so ga

prodali stotniku Janezu Juriju Winklerju. Dvorec Rocen je torej krožil med mnogimi lastni-

ki, pretežno tujega in plemiškega rodu, ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja pa med

lastniki že opazimo bogate meščanske rodbine. Med drugim je tukaj deloval tudi red Sv.

Križa, danes pa je na tem mestu policijska akademija.

Raziskovanje in brskanje po nekaterih zelo zanimivih informacijah pa naju je navdušilo

tudi za nadaljnje raziskovanje. Pod sekundarni vir bi z veliko hvaležnostjo izpostavili izde-

lano rodoslovno deblo lastnikov Rocna dr. Jurija Šilca, ob njegovi knjigi o cerkvah v okoli-

ci Šmarne gore pa se nama je porodila tudi ideja za nadaljnje raziskovanje zgodovine do-

mačega kraja, tokrat morda po poteh šmarnogorskih cerkva.

Pogled na ostanke baročne zunanjosti

PROJEKTNO DELO - BIVALIŠČA SKOZI ČAS

(6. a in 6. b pod mentorstvom Urške Knez)

POLETJE PRIHAJA …

Summer means happy times and good

sunshine. It means going to the beach,

going to Disneyland, having fun.

Brian Wilson

Maybe it was the challenge of flight,

the opportunity to fly, the competition

of summer camp and the inspiration

and discipline of West Point. I think all

of those things helped me to develop

a dedication and inspired me to get

ahead.

Buzz Aldrin

Summer is a sailor in a rowboat and ice-cream on your dress when you're four years old. Summer is a man with his coat off, wet sand between your toes, the smell of a garden an hour before moonrise.

Oh, summer is silk itself, a giant geranium and music from a flute far away!

Michael Brown

Eva Plahuta, 4. b

POSLOVILI SO SE …

Zahvaljujemo se vsem avtorjem prispevkov ter mnogim, ki

ste soustvarjali to glasilo. Skupaj nam je uspelo oblikovati

še eno nepozabno in zanimivo številko.

Vesele počitnice!