~ ~" ._." .... '0"' - .' • - -'!'" ... ~ ,; ~ '. , ~ ~

• _' __ - "\ - '. . ~ j ',l~- '\ ~ .. :. "_#\~~\".l~~.'f'I.':""~'~~"""~'!.-"~~' .' , ....

Tisoc c(/eto(/ (/ spomin na pokojne.

'PO/rOYANI 8RAlKlIN 8RAtCI,1 Jesen je letni cas, ko vsak gospodar z veseljem pospravlja pridelke, za katere je vse leto porabil veliko casa in truda. Poseben pomen pri nas imajo trgatve in za letosnjo vinsko letino pravijo, daje ena izmen najboljsih v tem desetletju. Sodi so polni sladkega mosta in vsi smo polni pricakovanj sv. Martina, ko bomo skupaj s prijatelji nazdravili. Tudi mi v urednistvu smo pridno pripravljali in zbirali prispevke za glasilo Nas glas in pred vami je letosnja predzadnja stevilka, hje polna zanimivih sestavkov, informacij .. . Obiskali smo 5. mednarodni sejem GOST'TUR v Mariboru, sprehodili smo se po haloski planinski poti, ki je bila letos organizirana drugic in je bila prava priloinost za druienje in sklepanje novih poznanstev in prijateljstva. Pozdravili smo tretjo halosko konjenico, ki se je ustavila tudi v nasi obCini. Lovci LD Leskovec so poleti praznovali 50-letnico, aktiv iena pa je v Leskovcu pripravil ie drugi kmeeki praznik s kmeekimi igrami. Nagradili so tudi najlepse hise v obCini Videm. V samozaloibi je izsla knjiga: Moj stric iz Lancove vasi, ki je spominski zapis. Pisemo tudi 0 tretjem mednarodnem otroskem folklornem festivalu, 0 obnovi iupnijske cerkve sv. Vida, predstavljamo vam odbor za socialno varstvo .. . Preberite sestavek ucencev OS Podlehnik, ki nas s svojim projektnim delom opozarjajo tudi na pravilno prehrano. Ne pozabite prelistati veterinarskih nasvetov, reklamnih sporoCii, novick, in seveda, tukaj je tudi nagradna kriianka. V pricakovanju, da bo vsak nase! nekaj zanimivega, vas naprosamo, da s svojimi prispevki, predlogi, foto zapisi ... sodelujete v glasilu Nas gias. Urednistvo vam ieii prijetne trenutke ob branju nasega in vasega ~~ I

'NQto~o tD10hlYt~Q

2

v

Zupanova beseda Spostovane obeanke in obeani!

Cas, ki je minil od zadnjih novic je precej dolg. Tako kot teee cas, tako teeejo tudi dogodki v obeini, ki jih ni malo in so ze lo raznoliki: od problemov do uspehov in so odvisni od sam ega dela v obeini in od vas obeani. Dela se odvijajo po programu, za katerega pa je vedno premal o denalja.

Po letu in pol nam je uspelo sprejet i dopolnjen prostorski plan, ki prinasa nekaj nov ih posegov za gradnje, vendar vseh potreb ni mogel zagotoviti, kar bo naloga tudi v prihodnje.

Gradnja obcinskih prostorov tece, vendar pocasi zaradi vee negativnih vzrokov. vendar upamo, da bomo z izvajalcem in podizvajalci uspeli nadoknaditi zamude ter objekt do spomladi lIsposobili za vsclilev.

Te dni odpiramo novi projekl vodovoda Leskovec v Trdobojcih z velika zamudo, predvsem zaradi izvajalcev in terena. Ta projekt je tudi najveeji v obcini, zajema 56 novih prikljuckov (46 iz KS Leskovec in 10 iz KS Podlehnik). Cena prikljucka se giblje blizu milijon lolaljev. Ob tej priloinosli ta del obcine dobi tudi nove lelefonske prikljucke.

Ob zakljucku teh del 24.10. polagamo temeljni kamen za nov

Zupan Franc KJRBJS projckt vodovoda v Halozah in sicer Maj ski vrh - Gruskovje, pri katerem je prva etapa s pretrpalnico v skupni vrednosti 38 milijonov. Finanselji tega projekta bodo drzava, obcina in obcani.

V teh jesenskih dnevih so bila zakrpana v veeini vsa asfaltna cestisca, na najbo lj ogrozenih loka lnih cestiseih pa izvedene preplastitve. Zakljueeno pa je wdi letno gramoziranje na skoraj vseh podroejih, katero je bilo financirano 50 odstotkov obeani in 50 odstotkov obeina.

Pred nami so drzavne vol itve za predsednika driave in pa volitve za driavni svet. Ob tej priloinosti bomo v obe ini imeli tudi referendume in sicer v KS Leskovec in v KS Podlehnik . Sredstva bodo v veeini namenjena za dograditve solskih objeklOv in za komunalno in frastrukturo.

Vas obcane pa prosim, da se vseh teh vol itev udelezite v cim vecjem stevilu in s tern dokazete svojo drzavljansko pravico, s svojim ZA pa dokazite, da sle za razvoj svojega haja.

1ta~ TD LESKOVEC PRIPRAVLJA MARTINOVANJE

Vas zupan Franc Kirbi ~

ODMEY OBCINE

Krajevna skupnost Leskovec

Spostovani krajani!

Zelimo si napredka. Zelimo si, da se ne bi vozili po prasnih poteh, zc limo, da bi v vsakem gospodinjslvu nase krajcvnc skupnosti iz pip tekla voda, k limo, da bi tim vee mladih ostajalo v nascm kraju ter lako ohranili njcgovo lepolo. To pa bomo, spostovani krajani , dosegli Ie s skupnimi mocmi. Naj nas ne moti misel: "Jaz imam, za drugega me ne briga", Naj nas vodi misel , vsi moramo imet i, vsi se moramo truditi 10 pomagati drug drugemu. In ta trcnutek je prcd nami.

Ce zelimo modernizirati ceste, graditi vodovod, ce zelimo, da bode nasi otroci obiskovali devetletno solo v nasem kraju, da se jim ne bo treba voziti drugam, in ce zelimo, da se bo v nasi KS odv ijalo drustveno ziv ljc nje. moramo zdruzi ti mob. Sami brez pomoci obcine in drzave tega ne zmoremo. Ce pa pokazemo delcek volj e, pa nam bo gotovo prisluhnila sirsa druzbena skupnosl. Zato sc je svet KS Leskovec od locil za uvedbo krajevncga samoprispcvka. Ceprav verno, da so tczki casi, pa sma prepricani, da se bostc na refercndumu 23.1 J .1997 adlocili za naso pobuda ter na glasovnici obkrozili besedico ZA, s cimer boste dokazali. da ie lite razvoj nasega kraja 111

otrokom zago tovit i osnovno solanje v domacem kraju.

Zato torej vab ljeni na referendum. Odlocitev ZA napredek in zivljenje v nasi KS jc v vasih rokah. Le slaini in s skupnimi mocmi bomo dosegli zastavlj e ne cilje.

Svcl KS Leskovec

Prvo turisticno zdrufenje v obcini so ustanovili v Leskovcu maja lews z namcnom, da sam kraj in Halozc predstavijo Sirsi okolici, zelijo pa na tak na<:in ohranjati stare Ijudske obicaje in naravno ter kulturno dediSCino. Kmetki prazllikje ze ena od aktivnosli druslva, postal naj bi tradicionalen. Leskovcani pa obljubljajo vee turisticnih in zabavnih prireditcv v kr~jll. Ze letos ob Martinovem, ko sc bo most spremcnil v vino, bode cIani TO pripravili vescIo martinovanje s krstom mosta, Ponudili bode domace jedi, [udi tiste iz krusne peci, pa halosko kapljico in se kaj zanimivega, pOlem pa bodo ob novih praznikih obujali tudi druge obitaje. TM

ODMEV OBCINE

Predstav/jamo odbor za socia/no skrbstvo

r-

V ObCini prevec socia/nih prob/emov ... Pomagati brezposelnim obcanom, odpravljati stevilne socialne probleme in pomagati tistim, ki pomoc resnicno potrebujejo, so podrocja dela odbora za social no skrbstvo v nasi obcini. Odbor dela ob sodelovanju s Centrom za social no delo Ptuj in Zavodom za zaposlovanje, predsednik odbora je Stanko Vaupotic iz Stanosine, cIani pa Jozica Skuk, Katica Rakovee, Nada Galun in Stefka Stramic. V letosnjem letu odbor razpolaga Ie z 31 milijoni tolarjev proracunskih sredstev, kar 27 MIO je porabljenih in do konea leta bo potrebno zagotoviti se nekaj dodatnih tolarjev za podrocje sociale. Vendar od kod vzeti denar, se sprasuje predsednik odbora Stanko Vaupotic. Obeina Videm v svojem proracunu nima posebcj rezcrviranih sredstev za socialno skrbstvo, sarno kot nujni delcZ za placilo zdra­vstvenega zavarovanja brezposelnim oscbam v obcini, petim delavcem zaposlenim preko javnih del in se dvema delavcema, ki pomagata na kmetiji. Omenjenih 31 MIO tolarjev je torej vec kot premalo za resevanje stevilnih socialnih problemov v obcini, najvee teh pa je se zmeraj na obmocju Haloz in zato mora odbor najvec prosenj obcanov kar zavrnit i in jih napotiti na druga vrata . Stanko Vaupotic 0 delu odbora razlaga: "Veliko je podrocij del a, ki zajemajo nas odbor in se navezuje na socialno skrbstvo, obeani pa se na nas obracajo s prosnjami za pomoc tudi pri elektricni napeljavi , vodi, telefonu, gramoziranju cest , nekateri celo prosijo za pomoc pri adaptaciji his in podobno. Vsekakor je veliko teh prosilcev brez stalnc zaposlitve, pa vendar jim v obeini tezko pomagamo in vclikokrat poskusamo problem resiti s pomocjo Centra za socialno delo. Socialni delavci na terenu imajo pri tern pomembno vlogo in moram pohvaliti dclo Mitje Rakusa, ki je bil nas prejsnji socialni delavec, pa tudi z novo delavko Patricijo Cvetko smo ze nasli skupno pot resevanja stevilnih proble­mov. Rakovec nam je znal prisluhniti in z njegovo pomoejo je marsikateri ostare l in osamljen obcan nasel topel dom v domu

~ upokojencev. Boli me dejstvo, da so starejsi obeani v Halozah prepusceni sami sebi, saj so mladi ze pred leti odsli v mesta in potem mora nekdo drug pomagati in poskrbcti zanje. Haloze so se z leti razvile tudi z boljso infrastrukturo, vendar mnogo socialnih problemov tukaj se ostaja. Mnogo Ijudi niti ne ve, kam se obrniti, kje poiskati pomoe, in vcasih se tudi zgodi, da damn pomoc takemu, ki je tako nujno ne potrebuje. Zalostno je tudi, da socialno pomoc dobi­vajo taki , ki zivij o izven zakonske skupnosti, imajo dobre zasluzke, pa vendar prosijo za pomoc in so do nje upravieeni. Nasemu odboru bi pray prise I podatek, koliko imamo oscb v obeini, ki dobivajo mcsecno podporo in so brcz zaposlitve, pa so podatki zaupni, ccprav po drugi strani verno, da si mnogi od teh sluzijo denar na crno. Tud i zmanjsa­nje stopnje placila storitcv vzgojnovarstvenim ustanovam je eden od problemov, saj na vse to nimamo pravega prcgleda, proscnj za zmanjsanje pa smo tudi letos dobili vee kot prevcc. Obeinskemu svetu posredujemo veliko predlogov sklcpov, porocamo 0 sprotnem delu, ampak kOl1cne odlocitve pa so Ie na strani obeinskih svetnikov." POMAGAJO OSTARELIM IN BOLNIM OBCANOM Po besedah Stank a Vaupotica oheina Vidcm placuje ohvezno zdravstveno zavarovanje skoraj 500 obcanom, ki so brcz zaposlitve in vcekrat sc zgodi, da se obcani VOles zaposlijo, obeina pa jim zavaro­vanje se zmcraj placuje. Kam potem takem grc ta denar, Vaupotic ne

vc. Sicer pa oclbor za socialno skrbstvo dobro sodclujc tudi z zupnijsko Karitas Sv. Vid in Sv. Troj ica, saj jc Ictos s financnimi srcdstvi pomagal pri obnovi prostorov zupn ijskc Karitas v Vidmu. Vsako Icto ob vecjih praznik ciani oclbora v imenu obcinc in skupaj z zupnijsko Karitas obiscejo ostarclc in bolne v domih upokojcncev, pnlvl Vaupotic, pa je starejsi clovek skromnega darila in stisb roke izredno vesel. Odbor skrbi tudi za pripravo vsakolctn ih srecanj starejsih obcanov starih nad 70 let po KS in bozicno - novoletno obdarovanje otrok. Vaupotic omenja, cia so pred kratkim v Kozmineih pomagali s sofinanci­ranjem pri gradnji stanova nj ske hi se, pomagajo pa tudi tistim, ki jih prizaclenc pozar ali kaksna druga nesrcca, kajti obeina nekaj rezerv za to ima na voljo. Veckrat mora odbor doloeiti se denarno pumoc pri kritju pogreb­nih stroskov in teh se vsako leto nahere kar veliko.

Stanko VAUPOTIC

Do konea letosnjega leta se bodo ciani odbora za socia lno skrbstvo se morali sestati, v novem prora­cunu pa bodo poskusali zagoto­viti vec denarja za podrocje soeiale, kajti z minimalnimi sred­stvi je na tem podrocju sploh tdko kaj narediti in se obcani bi bili potem veliko bolj hvalezni za vsakrsno pomoc obeine.

TM

~ ______________________________ O __ D_M_EV __ O_B_C_IN~EI v v

Cistilna naprava pri OS Videm polovicno izkoriscena Prikljuci se lahko se 50 gospodinjstev Le eno cistilno napravo imamo v obcini od leta 1994 in se ta ni do popolnosti izkoriScena, saj jo je do danes uporabljala sarno OS Videm. Spada med srednje cistilne naprave pri nas, narejena je za 100 enot in je izk"riscena sarno 50 odstotkov, polovica torej ostaja se v rezervi. Sola je cistilno napravo ie veckrat ponudila vodstvu KS in obcine, pa se za to ni nihce prevei' zmenil.

Cisfilna naprava ob as Videm ne de/a tako, kat bi mara/a

Nekdanja ravnateljiea OS Videm Marija Cernila (sedaj pomocnica ravnateljice) pravi , da je bilo se pred leti moderno imeti svojo cistilno napravo, sicer pa jo je sola ze ob gradnji nujno potrebovala in v kraju so bili navduseni nad moinostjo prikljucitve na cistilni objekt. Gradili sojo vzporedno z novo solo, naloiba je bila vredna 7 MIO tolarjev, sola paje za svoje potrebe ne more izkoristiti v eeloti. Cernilova poudarja, da vzdrzevanje take cistilne naprave ni zahtevno in drago, ceprav so potrebni redni pregledi in strokovno opazovanje, sola pa mora cistilno vzdrievati tudi v casu pocitnic. Cistilna naprava je narejena kat triprekatna greznica, deluje brez vsakrsnih dodanih kemika lij, in voda, ki odteka je popolnoma cista. V tretjem prekatu Instilut za varstvo okolja vzame obcasno tudi vzorce vode in po besedah Cernilove so analize pokazale, da cistilna dela dobra, Ie nekoliko prevec je v vodi prisotnega dusika, kar je posledica nepopolne izkoriscenosti. Ceprav bo na Vidmu kmalu pricela delovati se druga cistilna naprava ob novi obcinski zgradbi, pa bo potrebno vendarle razmisliti, katera gospodinjstva se bodo prikljucila na solsko in pripraviti za to tudi vso potrebno dokumentacijo.

1M

Iz nasih krajevnih skupnosti KS PODLEHNIK Referendum za krajevni samoprispevek Zadnjega oktobra letos se v KS Podlehnik izteee dosedanj i sal11oprispe­vek, zata se je vodstvo KS odlocilo izpeljati referendum za nov samo­prispevek in tako v prihodnje zbrati nekaj dodalnih sredstev za razvoj. Krajani se bodo za ali proti samoprispevku od locali 23. novembra, ko bomo v Sioveniji volili novega predsednika dri3ve. V oktobru so v vseh volilnih enotah KS pripravili zbore k raj anov, natancno paje pripravljen ludi referendum ski program, in ce bo samoprispevek izglasovan, bodo v KS Podlehnik v petih letih zbrali 40 MIO tolatjev. Kot namje povedal predsednik KS Alojz Novak, so v prioriteto dali tri razYojne programe: 20 odstotkov sredstev je namenjenih za siritev vodovodnega omrezja (v skladu z obeinskim programom) najvec po hribovitih obmocjih, 20 odstotkov za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest in 20 odstotkov za sofinanciranje gradnje prizidka in prostorov za vzgojnovarstveno enoto poleg OS·. Ostalih 40 odstotkov nameravajo razdeliti takole: za soiinanciranje vzdrzevanja cestne --.... infrastrukture 10 odstotkov, sofinanciranje lokalnih cest 5 odstotkov, solinanciranje kana!i zac ije v strnjenem naseljll 5 odstotkov, sofinanci­ranje objektov skllpne rabe (zdravstveni dom, pokopalisce, avtobusna postajali,ea, dom krajanov) 15 odstotkov, 3 odstotke za sotinanciranje programov drllstev in 2 odstotka za tinanciranje stroskov poslovanja KS. Ce bo samoprispevek v KS Podlehnik izglasovan, potem se bodo zaeela sredstva zbirati s I. januatjem prihodnje leto 1998 in potem tja do 31. decem bra 2002, v KS pa so prepricani, da bodo lahko s pomoejo teh sredstev veliko naredili za sam razvoj nasclij KS.

Se vedno volja pO novi obcini Podlehnik Potem ko so v podlehniski KS v oktobru pripravili zbore krajanov pred novembrskim referendumom za nov krajevni samoprispevek, so poleg tega pridobival i se stalisca in mnenja krajanov a ustanovitvi samostojne obcine Podlehnik. Vloga za samostojno obc ino je enhat ie prisla na obcinski svet in pozneje se na komisijo za lokalno samoupravo pri Drz.avnem zboru , tokrat pa morajo Podlehnicani pripraviti novo v logo. Volja Ijudi bo povedana na obeinskem svetll, predloiili bodo poseben zahtevek, drzavni zbor pa bo prihodnje leta odloca l 0 ustanovitvi novih slovenskih obcin in med temi naj bi bila tudi podlehniska.

KSLESKOVEC Referendum za nov krajevni samoprispevek Podobno kotv KS Podlehnik se bodo 23. novembra tlldi v KS Leskovec odloeali 0 uvedbi novega samoprispevka, obeani pa bodo stem pokazali voljo po sodelovanjll pri veejih projektnih nalogah. V referendumskem programu je zapisano, da nameravajo Leskovcani , seveda ce bodo izglasovali samoprispevek, kar 50 odstotkov vseh sredstev nameniti za gradnjo nove sole, 30 odstotkov za cestno infrastrukturo in 15 odstotkov za investicije na podrocju vodovodnega omrezja in telekomllnikacij. V KS Leskovec krajevnega samopri­spevka nimajo io od leta 1993, vodstvo KS pa meni, da so pri razvoju in novih investicijah se kako pomembna dodatna sredstva obcanov.

Siovesnost ob odprtju vodovodnega sistema v Trdobojcih Vodovodno omrel:je Trdobojci , ki se nadaljllje tudi v sosednjo KS Podlehnik , v naselje Zgomje Gruskovje, so gradbeniki grad ili dobri dye leti . Gradhja je bila precej zahteven projekt na hribovitem obmocju, vodovodni sitem paje dolg 4,4 kilometra. Vodo iz vodovodaje dobilo 46 gospodinjstev na leskovski strani in 10 gospodinjstev na podlehniski, ob tern pa so napeljali se 24 telefonskih prikljllckov. Osrednja slovesnost ob Odpt1ju tezko pricakovanega vodovodnega sislemaje bila v Trdobojeih 24. oktobra, ko so domacini pripravili tudi krajsi kulturni program z nastopom pevcev iz Leskovca, pevk Kulturno - isticnega drustva in ucencev as Leskovec. TM

ODMEV OBCINE 5

Srebrna masa misionarja patra Miha Drevenska Siovesno z mladimi Zambijci Pater Miha Drcvensek, rojak iz zupnije sv. Vida in ze dohrih 20 let misijonar v Zambiji, je na prvo oktobrsko nedeljo v rodni zupniji slavil 25 - letnico masniSkega posvecenja. Ob srcbrnem jubilcju je daroval svcto maso, prcd­stavil svojo spremljevalno glasbcno skupino iz Zambije BA STELLA ali v prevodu Jutranja zarja in se istega dne blagoslovil prenovljcni park sv.FranciSka v blizini zupnijskega urada.

, Srebrnomasnik p. Miha Drevensek

Mladega Miha Drevenska je pot IZ rodnega PobreZja najprej vodila na studij teologije v Ljubljano, po studiju pa v Italijo in Anglija, od kader se je odlotil oditi v daljno Zambijo kot misijonar. Tam i e dye deselletji razlaga bOljO besedo, skrbi za razvoj vasi, pomaga revnim otrakom, predvse m pa z njimi ve lika prepeva in igra. Tako je z njegovo pomotjo nastala tudi glasbena skupina, ki je v Sioveniji ie bila na obisku, po dobrih petih letih pa je s p. Mihom znova na gostovanju. Mladi Zambijei bode namre': z zbranim denarjem po nastopih

pomagali svoj im vrstnikom pri nakupu so lskih potrebstin, Ijudje pa so bili nad njimi izredno navduseni.

"

Med masnim obredom

Praznovanje srebrnegajubileja p. Miha Drevenska paje praznik za videmsko iupn ijo, tako je povedaltudi predsednik iupnijske­ga pastoralnega sveta Marjan Furek, ki je misijonarju zaze lel se mnogo zdravih let v duhovniskem zivljenju. V imenu sorodnikov je srebrnomasniku testitalnajmlajsi Jerncj Simonic. Siovesnost se je ti stega dne nadaljeva la se v parku sv. Frantiska, Ie 400 metrov vstran od zupnijskega urada; letos so ga obnovili, pray tako tudi kapeliee v parku, ki so bile prvit blagoslovljene leta 1931. Pri obnovi so pomagali mnogi mojstri , patri iz samostana in zupljani, Franciskov park pa bo v prihodnje SIU l il domaci samo­stanski drulini, pa tudi vsem osta li m, ki bode v njem zelel i preliveti trenutek tisine. Krajso slovesllost v parku so obogatili se mladi Zambijei skupine Jutranja zarja, ki so domatim pripra­viii kratek kOllecrt, vse skupaj pa zakljucili z ventkom slovenskih Ilarodnih pesmi. P. Mihu Drevensku ob srebrnemjubileju duhovllistva cestita tudi urednistvo videmskega glasila Nas glas.

TM

Slavko Brglez: Nas stric iz Lancove vasi V samozalozbije v mesecu septembru izS la knjizica, kije spom inski in kul turnozgodovinski Leks! 0 nekem ziv ljenj u, pravzaprav 0

vee zivljenjih; v nasiovuje oSLala pouda!:iello Ie eno, namrec Maks Vaupotic, slric osmih elro\.: rajnega Ivana Brgleza, kije sestdeset

Slavko Brgle%

J . ,J . I r r J ..J ~ ~_ ..... ..J

let bi l organist in pevovodja na Vidl1lll pri Pluiu, bil s celolno druzino od 1941 do 1945 izgnan \' Bosl1o in pOlem \ ' Sla\'onijo. Maks Vaupolic od Sla"kovih str icev se edini zivi inje enako pri znan kat dirigcnt pevskih zborov, nadaUl:\'aJcc dda Slavkovcga aceta v kraju. V tekstujc med drugim najti spomine na acetoy dam v blizini Smarja pri Jcl~ah in njcgov rod, na mrzlcga nccaka duhovnika Francka Kri znika, pOlllcmbncga idcologa dialoskega gibanja v Cerkyi, na ocetovo gJasbeno dela na Vidmu. Vaupotici iz\ irnjo iz Lanco\'e vasi. poJcg strica Maksa in stc;\'iinih drugih tudi Slavkova mama Nezka. Knjiga nas seznani z ii\'ljenjsko potjo starih starsev ter str icev in tet, pri tern I11U ostaja stric Maks ves cas \' srediscu pozornosti ludi za ta, ker sla Slavko in nekoliko star!"!jsi brat Janko ze kat olroka morala iti "sluzil" v Lancovo vas k d~dku, SC pred~n sla postala S olarja. Slikovito in napeto je popisana st ricl:va pot v partizane. ilegala in po vojn i trpljcnje \' konccntracijskcm taboriscu OZNE v Strni ~c u. Sledijo dokumcntarno podkrepljeni Slavkovi laslni spomini na izgnanstvo in vrni lev. Zelo zan imi vo je podano njegovo solanje v srednji soli \' Mariboru. ko.ie zaradi mladostniske radozivosti in naivnosli d07ivcl zapor injc mage! opravit i maturo sclc po cncmletu. Bralca pritegne se posebej gladko tekoca pripo\'ed, polna domacijskega vonja, in odkriva marsikatero od do nedavncga zamolc3nih bridkosti, ki so jih nasi I judje prezi\'ljal i v minulih dobah . Knjizi ci daje posebno dokumentarno vrednosl tudi sl ikovno gradivo. Skoda bi bila, da bi kaj od lega 510 \' po;r..abo. 17kusnje iz preleklosli ust \'a~i ajo narodu sedanjost in prihodnosl.

France Planteu

6 LJUBITELJSKA DEJAVNOST I

50 let LO Leskovec v Halozah V mesecu juniju smo ciani LD Leskovec proslavili 50~ Ictnico delovanja. Samo praznovanje je trajal0 Lfi dni: najprcj jc bi la slavnostna seja v5eh clanoy LD, na kater; smo podelili spominske plakete in predstavili sma zbomi k, ki sma ga izdali ob 50-letnem jubileju. V njem je podrobno prcdstavljeno dclovanje in razvoj LD v minulih petdesctih letih ter haji na obmocju lavista LD Leskovec . Drugi dan je bil uradni trening v streljanju na glinaste golobe, v soboto, 21.6. smo organizirali tekmo­vanje v slreljanju na glinaste golobe, temu pa je sJedi lo odprtje asfalt iranega cestisca do lovskega doma. Slavnostno prireditev, posveceno 50-letnici smo pripra­vii i pred lovskim domom v Vareji . Poleg domacih loveev so bili prisolni lovci iz drugih LO zno traj ZLO Ptuj· Orllloz in izven zveze, stevilni obcani. predstavniki drustev Z obmotja KS Leskovec in Videm, predstavniki KS Leskovec in Vidrna, zupani obtine Videm Franc Kirbis, predsednik ZLO Ptuj-Ormoz mag. Milan Trarela ter predsednik TO LZS Milan lentic . V kuhurnem programu so sode!ovali ucenci iz OS Videm in Leskovee, rogast i ZLO Ptuj·Ormoz in domaci lovski sekstet. Sledil j e zabavni vecer- Iovski piknik. LO Leskovec je bila ustanovljena v pozni jeseni leta 1946, sestavljalo pa jo je 7 ustanovni h clanov, domaci­nov, ki so za! vsi pokojni. Njeno lovisce so predstavljala vsa naselja sedanje KS Leskovec. V letu 1950, ko je prihajalo do zdruzevanja 10visc v naravno zaokrozene celote, pa se je LO Leskovec zd ruzila z delom LO Videm· Oravinjski Vrh, ki jc bila pray take ustanovljena jeseni leta 1946. Prikljuceni del lovisca je predstavlja I haloski del sedanje KS Vide lll. Take povecana lovska druzinaje razpelagala z 10viscelll od Oravinje do hrvaske meje, v velikosti 41 00 ha, to paje tud i lovisce, s kalerim upravlja LO Leskovec se danes. V prvih letih je bile delovanje lovske druzine llsmeljeno izkljucno v tovisce , manj paje bila drustvene dejavnosti, saj druzina ni imela lastn ih prostorov. V lew 1977 je pri· slo do nakupa posestva in objektov pri sedanjem lovskem domu.lzpetjane so bite stevi lne delovne akcije, sajje bito pOlrebno iz dela objektov urediti tovski dom, ob njem pa objekle, ki so potrebni za USPeSllO delovanje tovske dru· zine . Okol ico lovskcga doma smo spremeniti v povrsine, potrebne za gojitev divjadi . V ta namcn smo v letu 1984 kupili se poseslvo na Klepcevem, ki je preurejeno v knnne njive in remize. Lovska druzina razpolaga z 9 ha kmelijskih povrsin, ki jih na razlicne nacine uporablja za gojilev d ivjadi. Lovisce imamo razdeljeno na stiri revil:ie, po kalerih so razporejeni lovci, k i imajo tu pos lavljena knlliSca in druge lovske naprave, tu se odvija njihova najpomebnej· sa dejavnost, skrb za prostoziveco d ivjad. Stevi lo lovcev

.ie glede na vdikost lovisca primerno in sleje 48 ciano\,. Lovska druzinaje v vseh lelih dclovanja skrbcla za vzgojo stcvi lnih mladih clanov, ki so svoje znanje potrjevali na lovskih izpitih, nekateri pa tudi , . nadaljnjem izobrazt:vanju in opravljanju lovsko cuvajocih izpitov. Siccr pa je za vsakega lovca nujno. da se nenehno izobrazujejo, saj mu narava postavlja vedno nova vprasanja.

CIani lovske druiine LD Leskovec

Sodobno kmetijstvo in drugi vpli"i civi li zacije so moeno posegli v naravo okolja in v zivljenske pogoje za divjad, tako da so bile posamezne vrste ze na robu pre2:ivetja. To velja predvsem za malo divjad, v nasem primeru se posebej za fazana, ki ga moramonenehnovlagati in mu zagotavljali pogojeza prezivetje. Na drugi strani pa smobili pred lei; priea povecanja stev; la sl1ljadi, kar je bilo ze obremenjujoee za okolje in vr<;to samo, tako daje bilo potrebno staid: znizali v realne okvire. Ko omen jam skrb za lo\"isee, ne morem mimo sodelovanjazobcani, kije nepogrestji\' dejavnik pri goj itvi d ivjad i. le lo pomembna dejavnost, ki jo gojimo v lovski druzini, je tud i lovski turi· zem, ki pomeni pOlllembcn vir pri vzdrzevanju lovisca. Lovska Jruzina Leskovec goj i zelo bogato drllslveno dcjavnost, ki temelj i predvsem na ohra· njanju lovske tradicije in obicajev. Pomembno mesto imala pcvska in stre lska dejavnost. Zelo dobro sodelujcmo L drugimi lovskimi uruzinami in lvezo lovskih druzin Ptuj. Sc posebej paje tesno sotklovanje s sosednj imi druzina· mi in druzinami v Haloskem lovskogojilvenem bazenu. Sodclujcllloz veeino drustev, ki dclujcjo na obmocju nascga lovisea, z obcma krajcvnima skupno· stimJ, zosnovno solo Vidcm in Leskove..: , predvscm pa z obeino Vidl:l11. Lov jc skozi cas spreminjal svoj pumen: ce jc v tlavni preteklosti pomcnil eloveku pomcben vir za prci.ivclje. pozncje pa prestiz ozjega kroga !judi, pa je souobno tovstvo splci razlicnih aktivnosti, med katerimi prevladuje sk rb za naravo, skrb La divjad in odgo\·orno poscganjc v njcn zivljcnski prost or. Ohranitcv zivalskega svetaje nase osnovno poslanstvo, zato si bomo vedno prizadevali, da na.idemo skupenjczik z vsemi upravljalci prostora, saj bomo Ie na ta naCin lahko uresnicili svoj cilj in tutii zanamcem omogoeili uzivati naravo in njcn bogat zivalski svet.

Franc Smigoc Slaresina LD Lesk.ovec

25 let prosvetnega drustva Sela Ustanovljeno je bilo leta 1972 pod okri ljem glcdaliske skllpinc iz Sel. Na zacetkujc drustvo zdruzevalo predvsem clane in simpJti· zerjc dramske skupine, pozncjc pa so ustanovili tudi mc.sani pevski zbori . Ker svajih prostorov ni imelo, so zace li z gradnjo vee namenske dvorane taka, da imamo sedaj ve liko in tepa dvorana \. centru vasi. Zadnja leta smo delJli predvsem na ureditvi dvorane in okolice. Sedaj smo se odJocili , da povecamo kapaci teto kuhinje in nabavimo sto le fer mize, taka da bi imeli prostore usposobljene tudi za vecje prireditve, zabave in gostije. Se\·eda pa se bo vse ustavilo pri denarju, kaleregJ moramo zbra ti. Ker nam nOVJ zakonodaja, za l ne dopusca dobickonosnih prireditev smo prisiljeli izbirati sredslva z dotaeijami. sponzors(\,om in prostovoljnimi prispevki. Tukaj racunamo predvsem na dotacijo iz Obci ne Videm in n3 prostovol.ine prispevke nasih krajanov ob izdaj i novo letnih koledarjev. Da pa ne ostanerno samo pri ureditvi in vzdrzevanju dvorane ter problemih s lillJnciranjem, moramo povedati, da smo dokaj a kt ivni tudi na podrocju klllturnega delovanja. Tesno sodel uj emo s Fotklorno skupino iz Lancove vasi, s katero pripravljamo razne prireditve . Nikoli ne pozabimo na nase matcke in slarejse obcane, katcrc ob koncu leta obisce dedek Mraz, ob dnevu mater pripravimo proslavo, vedno pa se spomnirno tudi kulturnega dnevO). Ob koncu hi , ·as 7.eleli sezllan iti , daje z novo zakonodJjo pri~;lo tudi do spremembe naziva drustva, katero se je preimenovalo iz "prosvetnega drustva" v kultufIlo druslvo. Sprernemba imena pa nikakor ne bo vplivala na nase nadaljnj e delo, tern vee bo dodatna vzpodbuda za se tesnejse sodelovanje z nasimi krajani.

f\.uhurno drllstvo Sela, Srecko Tominc

KULTURA

Pravljica·otrokova pSiholoska potreba Branjc je IcmcJjna sposobnost, ki omogoca pr idohivanjc 7l1anja. Pray pridobivanje Ie sposobnosti Illnogim otrokom pr inasa {CLave in sprerneni njihov odnos do Sole. Le kaj bi da li danes nekateri starSi. da bi njihovi Dlrcc i radi brali. Pogosto s liSim marne : Vsc bi dala, sarno da hi ga spravi la h knjigi! Branje ima zela visoko ceno, saj 5i brez branja ne moremo prcdstavljati prihodnosti nas ih ot rok. Zata so ludi sires i starscv in otrok ob ncuspcsncm bra lllcm naprcdo· vanju ze la hudi in bo h!ti. Izpostavi la born ol rokovo predbra lno obdobje-obdobje prcd vstopom v Solo in odnos do knj igc, ki ga goj i oko lica otroka-do lTI . To je eden od odloCi lni h dejavnikov. ki daj e olri ku motiv, zakaj se mora naueili brati . Knj iga ima \'idna mesta, naj ba a troku doslopno in naj mu bo brana. Prcdo;;tavi la bom nekaj svojih ugotovitev in spoznanj ob nas lednji h vprasanjih . Kaj naj otrok poslusa? Ze ze la majhen otrok (star do Ireh let) rad pos lll ~a pravlj ice. Zato naj zivi v svclu prav ljic e im dljc. K posl usanju spodbujamo in nc sil imo. Naj rajc otrok pos lusa prcd spanjcll1. Tud i ko zna zc sam brali , mu je pos ll1 ~anj e posebno dozivelje. 7,alo mll branja ne opu­stimo prchit ro. Kaj rad poslusa? Otrok pos lu ~a pravlj ice, ki j ih razume. V,. i\, i in predstav lja sc v vlogi literamih oseb in prostora. Pri tem razv ija svojo domislj ijo. Nekateri otroci radi pos lusajo zmeraj iSle prav lj ice. Tud i cejo vedo i.e nil pamet , j im jc ponovno poslusanje novo dozivetjc. Danes lahko otroci g ledajo raz li t ne risanke in se igrajo z racuna lni ~kim i

igrami. Tudi to nudi otroku ob primerni in nad7orovani uporabi poscbno dazivctjc. Zagotovo pa ilC nadamesl i branc pravlj icc. Zakaj naj poslub? Poslusanje prav ljic j e za otrokov clI stvcni razvoj nuj no pOlrcbno. Ob pos lusanj u doziv lja lepe trenli lke. Spremlja hesedilo. pritak uje nadaljevanje zgodbe, ce jo beremo po delih . O lroka 00 tern neopazno navajamo na discip lino pos lusanja. ki jo ob vstopu v solo potrebuje. Kako poslusa'! Dopuscajmo in spodbujamo g lasno razmisljanjc 0 prcbranem . Otrok lahko prav ljico spremeni ,j i naredi drugacen konec. Govor pa jc pray tako kot pos lu ~anj e vatna jezikovna dcja\,llosl pred zaeetkom branja. Kdo naj otroku bere'! Druf insko branjc, ki smo ga goj il i v mnogih druzinah pred leti. na ta lost izpodriva te le\·izor. Dtraci pa se ueijo po \ 'zg ledu starse\ , zato bo njihovo zanimanje za knj igo v zgodnjem otro!;tvu podobno zanimanju s tar~ev zanjo. Vsakodnevno branje otrok u j e velika obrcmenitev ali zapravljanjc casa 7..3 nckaterc Slarse. Nckatcr i menijo, da otroku ne bode brali , ker sc potcm nc bo trudil , da bi zace l sam brati. Tako ravnanje je Ilepot rebno zaviranje otrokovih predbraln ih sposobnosti . Za mnoge starsc po jc branje svojim otrokom posebno dOiivetje. Odnosi med temi olroc i in s tar~ i so Le lo dobri . Vecina tch otrok pa ima pri Zacctncl1l br::mjll manj te':.J v. k:.Jr jC najvai.ncjsc. Kdaj ho zaccJ otrok sam brati? V predsolski dobi bo otrok Ilujh itrcjc in z najmanj napora pridobi braillo spretnosl, ko je za to naravno dozorel . Prvi razred je li sti cas, ki je za povprecno razvitega olroka naj boJj ugodcll . Ker imajo otroci razlicnc sposobnos li za branje, so nckatcri hilrcj si, drllgc pa zacelne bralne tezave spremljajo nekaj casa. Devetletna oSllovna sola bo v prvem triletiu dopuscala indiv idualni VS IOP v branjc . Cas. ki ga otroku dopuScamo za razvoj bra lnih sposobnosti in spodbuda, Sla zelo pomcmbna, da bo otrok pri zacctncm branju uspescn in bo tako razvija l boljso samopodobo. Nekateri olroci Lnajo brati i.e pred vstopom v solo, ne da bi jih kdo posebaj pOllceval in spodbujal. To pomeni , da so za branjc dozorcli prcj. ko vcCina otrok . Nasi lno zgodnje ucenje branja, pa otroku prcj skoduje kat korist i. Kor istno je, da sta energija in cas, ki j u starsi pos\'ecajo otroku v predsolskcm obdobju, usmcrjena v razvijanjc pos lusanja, govora injczika.

Marija Bozicko

7

Gostovanje 3. mednarodnega otroskega folklomega festivala tudi V Vidmu

atroci folklore so peli in igrali v tednu otroka Zveza kulturnih org.mizae ij Ptuj j c hila Ictos trctjic organiza tor mcdnarodncga otroskcga folklorn cga festi va la na Ptuju. ki postaja tradieionalna folklorna prireditev \' lem konen [ vrope in dobiva ,·isoka pr iznanja strokovnjakov s I)od rocj a fo lklore. V Irch dneh sc je na Ptuju. v Kidricevcm in v Vidmu pri Ptuju predstavilo hlizu 200 mlmlih pevecv in plcsalcev i7 ~tirih drhlv: Avstrijc, Slov:l skc. Hrvaskc in SJo\'cnije, od dom:ICi h pll so nastopilc: skupina dvojczicnc OS iz Proli cnj :l kovccv, sku pin a Krcs iz Noveg:! mcsta, mladi kopjasi iz \1arkovcev in FS Rozmarin iz Dolcnc. V nasi ohcin i so sc mladi folklori sti st i .. ih dC7c1 pn.'dlita\'i1i 7adnji dan f(' ~ ti\'a l:l .

Utanek z letosnlega mednarodnega otroskega festlva la folklore

Tclonldnica OS Videm jc hila na dan folk lorne prircdi l\'e sInha obiskan3. zato pa so bili organiL.:lIorj i toliko haJj zado\'oJjni z nastopom mladih fo lklornih o;;kupin in I 73k lj uCkom festi,·nln. ki so gn pr ipr.1\'i li v kult urni d\'o ran i na Sc1i h. LC losnji trctji fC's livnl jc pOh:ka l pod naslo\'om Dere sem j uz mali bijll, pripr3\i li pa so ga v pocaslilcv Tedna otroka in z namcnolll . da sc mladi folkloristi soscdnji h dria\ bolje SpOlO3jO in na\'czejo nove stikc. Mlatli pCH'i in pl c<;alci 50 <;c pred5t3\'ili 7e prvi dan feslivala. ko so nas topili za vojake i7 ptujskc \'ojasnicc in siccr skllPina iz Slovaskc skllpaj 5 FS Rozmarin in mladimi kopjas i iz Markovcev, drugi dan festivala pa so !lastopil i In

vse Ijubi tdjc folklore. osnovnoso lcc in za otrokc il \ rtc!:v na pri redi tv:lh v l\. idricc\'('111 in 7vccer Sic \' dvorani Center Il:l Ptuju. Tretji dan festi\'al a je bila povorka \'seh skupin in nastop pred ptujsko Mestno hi so. se zadnjic pa so pripra\'ili fcsli\ alni nastop \ Vidmll pri PllljU. I\.al !lam.ie pO\'cdala Fran ck .. PetroviC. slroko\'ni \ odja FS Rozmarin i l Dolenc.jc l c t ('l s l~i 1l1cdnnrodni folk lorn i fCSliv:l1 odlitno uspe l. nas lopi foklomi h skupin so bi li skoraj pO\'50d 7elo dobro obiskan i in organil.aIorj i so bili \'cscli. dajc bilo tudi mcd fo lklomimi sk upi n:lll1i pra\'o \7 dusje. 7:1goI0\0 bodo prihudnje It.!to n:l Ptuju organizirali tudi cctrti fcsti val olroskc folklore \' 50dclo\'anju z obCinami na Ptujskcm. sC\'cda pa t:'that upajo na bolj ~(I linancno pomoc.je ~e dejala Pclro\·iec\,a.

Splosno mizarstvo , t'" • l ,.., L'lL' 111 I ...... \... ~ __ " ~

, VlUQVlC

PobreZje 74 2284 Videm pri Ptuju Telefon: 062/764-512 Mobitel: 0609/652-623

TM

18 IZ NASIH OS v

Projektno ucno delo Jejmo zdravo, jejmo dobro na OS Martin Kores Podlehnik Mnogokrut sliJ~imo: "Nasi predniki so do:iveli sivo slaros!, ne da hi pomislili no urUV/10veseno prehrano. Ni(resar niso vedeli 0

viraminih, ne 0 ogljikovih hidratih. Cemu se hi no} mi hranili sodobno?" Odgovorje preprosf: "Hraniti se lI1oramo no sodohni naCin, ker iivimo v sodobnem cas1I. " Z lIcenci sma se pog/obil; fer dodobro ra=iskali noso prehrano in nose prehranske novade. Spozna/i smo, da sije vsak narod v stole(jih in (isoC/e(iih izoblikoval svaja (lm/sko prelrrano. Hkrafi z naCinom prehrane se je spremil~jal clovekov ,.a=V(:~i. Od nobiralca sadete\' preko lava, iivinoreje in poljedelstva j e presel do sodohnega pridobivanja :ivil .. Danes imamo no valjo pestro in najla:je dosegljivo hrano v =godovini clove§rva. vendar iz obilice iivil zelo te=ko i=beremo ::ares lIs/re::no. Mnogo !judi na sve/II .fe strada, ker nima zadostne koliCine hrane, mnogo pa jill tudi strada ob =adoslni koliCini - lemu stradanju pravimo STRADANJE KAKOVOSTNE HRANE. '2akaj taka? se spras/.~iema. "Ne caka/ma na eudeina zdravila, ;.;ledimo navodilom a pravilni, ::dravi prehrani! smo se skllpno odloeili .. Ucenci so spoznali, da IlIIalllO prevee slabih navad pri prehranjevanjlf. kar pogosto vp/iva na nase poc..'":ulje. Mnoge bolezni imajo v=rok prav v prehrani. Danes je =elo razsifjena predvsem "hitra" prehrana in ga=irane pijaee. Odloc..' ili sma se. da bomo vee casa posvelili VZGOJIO PRAVILNI PREHRANI.

MO.) !\. 1?A.\'i\ Gfj IG \J KI\ N i'I 'J'lJo~ Jf

~"'" " d.m",",,-,b 't"""'.'" &'b ,1ru ~ Of "'"

~ ~~&;<i ~ r>< '",'c;,,,,,,'k.cr- ""ifC~ .", ~ ""'''' ~ J."s,~ "" ,,w. ~!wr b, """. " ':1Jc ~ """',...;.; rcot.ccr, l ¥ !iliAi ~ ~. ~ ~ ~ """" ~ ""~"f" "'" \,h, c"';~",~ ~,~<>~ ~ ,,,,,.,J...,,' ~I~; '" """1' ,,~ ~,~J:'~ "< 'I?-~, P< ~"! RJ:.u,., Ao. "'- ~ ~, ~ ?' ~~ , do, \.i "<"""+<>-11::' Oc , W~ ~, 0 ~,;"",~,,~, ~ .• 14<:n. ""-~"~ ll.ub~,..w,\.V.>v , ,<k ""'tlk~, lrm,S,· -I:w\; ~~ "1'="'-'" \,uJ." ,;\'~'= '~ 0 .... ""'''' •

\:w\i 'f" ',f ~, O!,,<' {'J.C"" ;'''' ",. ilu,,,,¥'V\ '''or- (,.\,,~ "'''''' :""''' ' ~,\.C" 1cJ\~j:: CKi""w.o. "'" ~ lo,& t"ii ~~""" , Ilw'l='-' ~""'~" ~"''''I'L', ~"'r ,c;" ~ ~o~~~ ~ Ww~"" o '.

~"U:.."'" r\:. rx: !'"i{.c-.ilc....;, doQ..,",1\ . 0..0!lUf ':II: ~v t\.<" ~""O .~.:U:. l 1\. \·

~~ ) ~"'"r>\, (W-)\~ 1 c\.." \~ \\I;."' .\\\)C4<' · ')o. · ~{~\.:.J::.

~\~ , ~ \~ I!\.. \'. ~ ~~­

I, .,

JEJl10 ZDRI\O I JE110VOBfiO

Da j emo -z JI""O VO hrono, moromo

uposfevat l, do vseb uJe da,ti nard vh ih shov i In do he

vlebuj" kem ;\:.o l'J ~aJbo~ z drOvo In nO r OVhO

Il rona je zelenjovo, r, he

vsebuJe str·u pov

V zadnjem casu veliko razmisljamo 0 mOZnoslih spreminJanja danasnje sole. Predvsem zelimo odpraviti slabosti, ki ne sledijo razvoju in potrebam sodobne druzbe. Zelja vsakega, ki ga zanima delo z mladimije, da ueenci ne bi imeli odklonilnega odnosa do sole. Eden od nacinov del a, ki pa lahko pripomore k prenovi in posodabljanju danasnje osnovne sole, je projektno ucno delo, ki presega okvire pouka, saj se ne omejuje niti vsebinsko niti organizacijsko na pogoje, v katerihje organiziran solski pouk.

PE Tf R JE RtI~,c 1.b

os PODU" .\1 ; K

Ucenci niso neobcutljivi za okolje, ki jih obdaja, treba jih je samo vzpodbuditi in jih pravilno motivirati za delo. Premalo se posvecamo ekoloski vzgoji, eeprav je vzgoja za varovanje okolja proces, ki se priene ze I v zgodnji mladosti, ko otrok okolje eustveno dozivlja. Vendar pa se njegov odnos do okolja oblikuje tako, da posnema starse, vzgojitelje in ucitelje.

Zdenka GOLU:J Melka GUMILAR

---------~-,-- - -,-

v

ODMEV OBCINE

Kako SO po/icisti poskrbe/i za varnost nasih solarjev~ Adolf KOPSE, komandir policijskega oddelka v Podlehniku, nam je 0 tern povedal: «Policis ti sma ze nekaj lednoy pred zacetkom novega solskega leta priceli z izvajanjem aktivnosti. skupaj z vodstvom obcine Videm in osnovnimi salami v obcini pa sma pregledali vse naerle varnih poti v so lo. Ugotovili S1110 , da se.ie so lska pot nekoliko izboljsala Ie v Vidmu, kjer so zgradili plocnik, drugod pa.ie stanje 051alo pribliino enako. Pol icisti sma tudi telos dati zahtevo po obnovi signalizacije, predvsem talne, od I. do 15. septembra pa sma fizicno urejaJ i promet pri vseh salah v obcini. Moram povedali, da je imet pri vsem najvecjo vlogo nas vodja policijskega okolisa Miran Brumec, ki jc prcvzc1 veliko nalog in navezal dobre stike z OS. V zadnjem casu smo zatc h pogovore tudi 0 namcslitvi ceslnih ovir ali . strokovno povedano, grbin na cesti pri OS Podlehnik in OS Videm. Kolikor mije znano v Podlchniku ne bo tcZav, kajti mimo so le pclje lokalna cesta, ki je v pristojnosti obe ine, morda vee

---- zapletov lahko pricakujemo v Vidmu, k.ier poteka regionalka. Taje pod pristojnosljo Direkcije rcpub like Siovenije za ceste. ceprav mora veijati se dodatni zakon za nasclj c, vcndarle pajc vse skupaj odvisno od skupnega intcrcsa in policija ga bo vsekakor podprla. Preprican scm, da bi grbinc lahko pripomogle k sc boljsi vamosti otrok na ccsti. Dodal bi Ie, da smobili policisti zadovoljni z obnovo s ignali zac ije pri vseh OS, tajc bila izpeljana v sk ladu z zakonom, postavljene pa so tudi dodatne tab le SOLSKA POT na ti stih mestih, ki niso tako varne za so larjc in na nekatc rih novih rclacijah se opravlja ludi javn i prcvoz otrok.«

VRTNARSTVO v P07AR

Lancova vas 60 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 062 / 764-054

V DNEH PRED 1. NOVEMBROM PONUJAMO: REZANO CVETJE KRIZANTEM IN LONCNE KRIZANTEME

PRO D A JAI N A

SABINA Lockovo 2 , PIUI

tel.: 062 716 430

PRODAJALNA

DEJAN Pobrei:je 64a

tel. : 062 764 430

V prodajalnah SABINA V Ptuju in DEJAN v Pobrezju vam nudimo otroska, moska in zenska oblacila, obutev

posteljnino, zavese ter vse za dom in druzino, Nudimo vam tudi delovna oblacila ter zascitne rokavice.

Se priporoca kolektiv Marsela

9

AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI

VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC TELEFON/TELEFAX 062/763-151

Prodaja novih in rabljClnih avtomobilskih in traktorskih gum,

rClIClrvnih dCllov la avtomobilCl in sClrvisiranjCl avtomobilov,

tClr montaia in cClntriranjCl gum

VSAK DAN OD 8. DO 20. (IRE

NUDIMO yAM:

YENC~ E : ARAN~MA1NJE pOROK

ARANllRA - (:NICE _ LoN CyETJE

REIANO

ZA VSAKO PRILOZNOST Z VAMI 'CVETLICARNA ORHIDEJA' VIDEM

OB PRAlNIKU I. NOVEMBER VELIKA IZBIRA IKEBAN.

SE PRIPOROCAMO!

s~~ USPEHlNOGOMETASEV V oheini Videm imamo 8 sportnih drustev, med temi p<l Nogometni klub (NK) Videm, NK Trl.ec in NK Leskovec. Vidcmcani igrajo v 1. medob~inski li gi, osta!i dvc ekipi pa v 2. medobtinski Jigi. V Jigi malega nogometa KMN Majolka igra v

,2. slovenski ligi . .KMN Podlehnik v I. medobcinski ligi in KMN Pristava v 2. medobcinski ligi. Po zadnjih rezultatih je najboljsa nogometn3 ekipa Leskovec, ki je tudi uvrscena najblite vrhu. Sicer pa se je med klubi mal ega nogomc.ta Ze 3. oktobra pricela slovenska liga. mcdobcinski ligar.j pa zacnejo z Iigo v zimskem obdobju in bo trajala dva meseea in po\. V obCini kmalu pricakujejo se en nogomerni klub s.portnega drustva Pobre:!je. kjer so letos modemizirali igri sce za mali nogomct.

10 ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

Po poteh haloske planinske poti letos drugic V ob6ini Pfaninsko drustvo Hafoze Odbor za promocijo turizma \' obeini Videm je Ictos drugic organiziral pohod po haloski planinski poti, blizu 70 pobo­dnikov z iupanom Francem Kirbisem pa se jc 20. scptembra podalo na pot po haloski vinski turisticni cesti in evropski pdpoti . Pot jih jc vodila ad Nove Cerkvc pri Podlehniku skozi mnoga haJoska naselja do scdcZa gasilske trojkc v Vcliki Varnici, kjcr je bil zakljucek pohoda. Tarn so pripravili se okroglo mizo tla temo Pcrspcktivc turizma v obeini Videm, ustanovili so Planinsko drustvo Haloze in za pn'cga prcdsednika iZ\'olili mag. Ivana Bozicka. Krajani Vcl ikc Varnice so ob muzeju nn prostem pripra\'ili bogat sprcjcm z Uudskimi pevkami in Illcsanim pevskim zborom iz Lcskavca in instrumentalnim Iriom Cricki, izmucenim pohodnikom pa so ponudili tudi okrepCilo, Potrebno je bilo poiskati sc najmlajso pohodnieo Ursko Trafela. in najstarejsega pohadnika Franka Vido\,ica, oba pasta dabila priloznostna spominka, Med vinskimi grici so tistega soncnega dne gavorili ludi 0 badocnosli turizma v obeini, prcdsednik odbora Jancz CarDia pajc dejal. da bi morali vec naredili 7..3 promocijo haloskih kraje v. potem bi bile llalozc ludi vcc "vredne", "Nasa obCina ima bog:ltt: nar:lvl1C danosli, slikovito pokrajino. bogalo Z

vinagradi in polji, ima p:l vsckakor tudi gosloljubnc Ijudi, V oheini smo se odloei!i storili korak naprej . saj bi radi dali haloski planinski poti se vee zivljenja, (PO Ptujjoje

trasiralo ze lela 1983), potelll p:l jo predstaviti se kje drugje, Pray zata sma se letos adloei li llstanoviti Planinsko drustvo I blaze in preprican selll, da smo na dobri poti. Zelimo se nall1rec prol1lovi rati in kat drusrvo bit i odprti ler kmalll tudi pridruzeni ciani PZ Slo\'enije. Natrtav na podrocju turizma imamo se veliko vee, eden od teh je ludi vinska lurislitna cesta !laloze, predvsem pa z.el imo \' nas~ kraje pripeljati Ijudi iz drugih slovenskih krajev," je se pavcdal Jane7 C:lfuI:-!

Podafi so se po haloski planinski poti ..

No. ok rogli mizi 0 Illrizmujc no\'aizvo1jcni predsednik PO Halozc mag. Ivan Bozicko poudaril. da mora bili razvojna pOI v novcm planinskctll druslvu z.'"lc rtan3 kot skupna pot v obein i, Po njegovelll Illncnju bi morali v obeini narediti mnago vce za bodocnost lurizTll:::l, povezati bi morali ravninski in hriboviti del obe ine, sirscmu krogu Ijud i pa prcdslaviti del neokrnjcne n:lravt:, dobrotc in gosloljubjc. Pr:::l\ ' to si bode v navcm PD lIaloLc \' prihodnjc !ic b ko prizadcvali. Na Irctji organizir:::lni pohod po haloski pl:lninsk i pOli bode prihodnje Ie to povabili <:ic \ 'ce Ijudi. vee na\'duscnih pi.:tninee\' in Ijubilcljc\' pohodnistY3, i.e ob lIsto.novitvi pa scje PD Ibloze pridruzilo 7S ei.:tnov, polcg IS ustanavnih cbnov. Prvic sc boda cbni PO Ho.lozc srcca li lelosjeseni ob Mo.rti novcm, ko bode pri gasi lski trajki pripmvili kostanjc\' piknik. kmalu po. sc beda povezali se s pbninskimi kraZki na osno\'nih selah v obeini, TM

Tretja haloska konjenica se je ustavila V nasi obcini Tretja Haloska konjenica je tudi letos oktobra in sc " C~lSU trgatvc krcnila na tridne\'no pol po haloskih gricih in dolinah, organizatorji pa so bili GIZ Poetovio vivat, Konjcniski klub Skorba in Country club Ptuj. Pol so konjcniki na celu s stotnikom Sla"kom Strelccm zaceli pri KK Skorba, kjcr sc jc spomladi zakljucila Prleska konjenica, pot pa jih je vodila skozi oheini Gorisn ica, Zavrc in n~lpre.i \' obcin o Videm ter v obcino Majspcrk, pri rihniku Pod lehnik pa jih jc v imenll videmskc "prcjel podzllp~'n Franc Toplak.

Konjenica pri ribniku Podlehnik

S konjem na pOlep po Halozah se je oktobra odpravilo preko 50 konj cni kov, nckateri so se jim prid ru zili se med potjo. in 11a. siroko so sc jim v lreh dnch odprla vrata Pluja, Hnloz ler Ptujskcga in Dravskcga polja. VlnCS pa ni manjkalo vinskih klcti , gosti ln, vin icarjcv in turi s ticnih kme lij na vas i. LeloS sc je poscbcj izkazalo se jesensko vre me z mnago senea, predsednik organizac ij skega odbora Branko Rrumen, pa jc v Podlchnik u med drug im deja l, da se ludi la vrsta sporta pri l1as kaze kat pomcmbcn de l ~portno - rekreativne in tur isli cnc pOll udbe nasih krajev. Prvi dan so udelezcnc i 3, haloske konjcnicc prcnoCili v C irkulana h, kj er so dobili se blagos lov. drugi dan opoldan pa so se oglasi li pri ribnik u Podlehnik, kjerjih je poleg videmskega podzlIpana rranca Toplaka. sprej el lUdi lastnik Gos tilne ob ribniku Stanko Sklcdar. PodZupan Toplak j e konjcnikom z3zele l dobrodo~lico v obe ini Videm in uspcsno jezo ludi naprej, med drugim pa dejal, da bo haloska konjenica pripomogla pr i razvoja turizITIa v obeini in na obrnocju cclotn ih 11:1loz.

TM

I ZANIMIYOSTI IZ KRAJA Y KRAJ

Na letosnjem sejmu GOST'TUR tudi nasa obcina Haloze v razvoju turizma in gostinstva Haloski obcini Videm in Gorisnica sta se letos predstavili na S. mednarodnem sejrnu GOST'TUR v Mariboru s celovito gostinsko - turisticno ponudbo svojih krajev. Sejem gostinstv3 in turizma je privabil blizu 600 razstavljalcev iz 18 drzav, stevilne izobrazevalne institucije, zavode, turisticne krajc, pascben poudarek pa je bil letos na pekarstvu, zivilsko - pl'edelovalni industriji in kulinariki. Dobl"O se je na sejrnl! v Mariboru predstavilo sirse ptujsko obmocje. Lokalna razvojna agcncija HALO pa je organizirala predstavitev Haloz ka1 celovitega in razvojno usmerjenega hribovitega slovenskcga podrocja.

Na otvoritveni sfovesnosti sejma GOST'TUR so zapeli tudi Ijudski pevci iz Dolene

Sejem gostinstva in turizma v Mariboru so slovcsno odprli 7, oktobra s postavitvijo halosb:ga klopotca kot enkratncga slovenskega primerka, svoj del pa so k slo\'csnosti dodali se Ijudski pevei iz Dolene, pevci iz BukQ\'Cev, lukariee jz

Moskanjccv, ljudske pevke iz Male vasi, OS Cirkulanc z Mieiko in Hanzekom in vaska skupnost Slalina - Mali Okic. Na priredilvenem prostoru je peresa ha loskega klopotea zavrtcl podpn.:dscdn ik slovcnskc "lade Marjan Podobnik, ki je bil ludi slavnostni govornik na odprtju s~jllla in med drugim dejal , da tllr izern '" nasi drzavi predstavlja ena od najperspeklivnejsih gospadarskih panog prihodnosli. Slovenska gostinsko - lUristicna ponudba.ie dobra, vendar jo bo potrebno st: izboljsati, kajti Illoznosti za to so l1am dane.je sc dodal Ma~jall Podobnik.

Videmsk, zupan Franc KIRBIS in gorismski zupan Slavko VISENJAK

Poleg ste\'ilnih spremUc\'alnih prircditcv so na scjmu pripr3\'ili tudi cetno turisticno borzo, vrslo strokovnih sreeanj in posvctov tcr okroglih miz. Ena od odmcvnejsih.k bila wdi okrogla miza 0 per!Jpekfivah rUZl!oja furizma v Haloza" , ki jo jc organizirala ageneija I-I a[o iz Pristave pri Cirkulanah in na katcri so prcdstayil i lIaloze kot podrocje stev il nih razvojnih rnoznosti z bogato naravno leI' kulturno dediseino.

TM

Drugi kmecki praznik V Leskovcu Ohl'animo nase halosko podezeljc Taksno je bilo vodilo letosnjc akcije ocenjevanja najlepse lIrejcnih domov v obcini Videm, ki so ga ob pomoci kmetijske svctovalne sluzbe izpeljali ciani novoustanovljenega Turisticnega drustva Leskovec. Lastlliki najlepsih domov v obcini so dobili posebn3 priznanja za svoj trud na 2, kmcckem prazniku v Leskovcu, kjer so pokazali tudi nekatere stare obicaje lIa vasi, pripravili tekmovanje v kmeekih igrah , leskovske gospodinje pa so poskrbcle se za kulinaricno razstavo pod naslovom Jedi ob gO!J'fiji v Halozalz. V kmeeki povorki z vozovi so se predstavili mlaliei, krompirjevi skapa~ji, hll1elja~ji, haloske periee in terilje, kosci in kozuharji; vsi z izvirnim orodjem in z namenom. da se tudi na lak nae in ohrani tradicija vaskih obicajev. Posebnost letosl1jega praznika so bile tudi kmecke igre, precej drugaene ad lanskih, saj je lekmo\'alce med drugim cakalo zaganje smrekovega lesa in prikaz vasovanja na vasi. Srecaje bila li stega dne na slrani ckipe Soviee - Oravci (skupaj so tckmova1c sliri ckipe), ki je pokazala tudi najvec spretnosli in scje v stevilnih preizkuslljah odlicno znasla. za prvo mesto paje ob koneu sledila Se bogata nagrada. Prcdsednica TD Leskovec Ida Vi"dis - BelSak je bila ob kaneu zadavalina tlldi s potekom akeije ocenjcyanja najlcpsih domov v obcini. kije letos nalctela na se boljsi odziv kot lani. Vee je bilo prijavnic, komisija pod vodst"oll1 Milene KlIkovec, \'odje

svetovalk za kmecko druzino 111

dopoln ilne dejavnosli na kmeliji, pa je imcla na terenu lezko delo, saj se je morala odlociti med preeeJ lepo urejen imi in s cvetjem bogalimi domaci­jami. Vindiseva je povedal, da '" TO zelijo v prihodnje akcijo nekoliko razsirili ill na kak drug natin izpeljat i occnjevan.ie domov po vseh naseljih obcine, vsekakor pa bo "lepolno" oce­njc::vanje domov oslalo Irden del leskov­skcga kmeckega praznika, Letosnji jim je se posebej dobro lIspel tudi zaradi lepega vremena in stevi Inih ob isko­yaleev. Leskovcani pa so s priredilyijo veliko prispevali k ohranjanju dedisc ine na podezelju ill v Halozah.

TM

12 IZ KRAJA V KRAJ

v

Zupnijsko cerkev sv. Vida so obnovili Po podalkih iz zupnijske kronike naj bi bila cerkev sv. Vida prvic posvecena 1498 in bo prihodnje lelo lorej slavila 500 letnico, do danes pa je bila veckrat obnovljena, v razlicnih obdobjih pa so dodajali kapele ler zakrislijo. V zupniji so se ie lani lotili obnove celotnega ostresja na zupnijski cerkvi, lelos junija pa so priceli z obnovo zvonika in fasade.

Videmsko cerkev so letos poleti obnovifi

Vlaga je namrec povzrocila precej vlage v cerkvi. Zvonik so mojstri ie obnovili, zamenjali so tudi stevilno stavbno pohistvo v cerkvi, sredi oktobra pa so cerkvi dali se novo fasado, Kotje povedal zupnik p. Emil Krizanje bila obnova zvonika in fasadc ze zela potrebna, saj sta bila les in plocevina na zvoniku dotrajana, potrcbno pa je bila narediti korak tudi pri odpravi vlage. P. Emi lje v nadaljevanju se dejal:" Najprej smo odprli vse z idove do 2 metra visoko, oklestili yes ornel in stene oprali, pot em pa,iih pustili dva mescca, da se posusijo. Na spodnji del so moj stri nancsli posebni proti- vlazni omct imenovan hidromenl, oSLali del pa zascitili z apnomiksorn. Sedaj cakamo se na zunanje pleskanje, vcndar bode barvo fasade doloc ili na Zavodu za spomcnisko varstvo, kajli nasa ccrkev je sporncnisko zascitena. Dbnovili smo tudi cerkveni zvonik in kupolo, imenovano jabolko, kjer je bil baker ze y zelo slabem slanju, manjsi del smo tudi pozlatili. Zanimivo pa je, da SOlO v jabolku na, li li stinG njenega naslanka, ki je sicer ze zelo razpad la in sliri km'ance iz kta 1891. S pomocjo zupnijske kronikc mije uspclo razvozlati vscb ino listine, ki so jo lahko nasi zupljani prebrali v septembrskem zupnijskem listLl, seveda pa bomo listino poskusali ohraniti. Tudi mi bomo v novo kupolo dali listino, ki bo poznejsim rodovom pricala 0 nas, nasi darezlj iVOS1i, skrbi in 0 casu n3s1anka.

"-- "

Fotografija najdene lis tine v cerkveni kupoli in stirje kovanci

Moram povedati, da smo cerkev obnavljali z zbranimi sredsLvi po zupnij i. zato vsem hva la za pri spcykc, seveda pa bomo se Yt':C denarja potrcbovali za obnovo ccrkvice sv. Janz in ccrkvc na Selih."

TM

Pogledali smo kako urejena in "cista" so nasa pokopalisca Pred praznikom vseh svetih v dneh pred 1. novcmbrom, ko se spominjamo nasih pokojnih sorodnikov in prijateljcv, so nasa pokopalisca i.c mnogo bolj urcjena. Slab mesec pred praznikom smoj ih v nasi obcini llldi obiskali: videmska, trojisko in leskovsko, nas vti sjc bil dober in spoznali smo. da ljudje v najvccji meri spostujejo pokopal iski red . Krajevne skupnosli , ki so lI pravljalci pokopalisc in skrbijo tudi za njihov splosni izgled, imajo z urejanjem pokopalisc precejsnje slroske, kljub vse l11 u pa vsako leto pred praznikom I. novembrom na pokopalisCih naredijo kaj novega. Tako so letos oktobra na videmskem pokopalisL:u po osrcdnji pokopaliski poti polozili tlakovcc, vrcdnost del je bila 3 MID tolarjcv, del pokopalisca pa so morali ie ludi razsirili. Mrliska veziea in njena okolieaje lepo urejen3. dobro paje poskrbljeno tudi za oskrbo z vodo in dovolj je posod za vodo. Tajnik KS Vidcmlvan Pernek, pravi , da Ijudje vsako leta boljc poskrbijo za svoje grobovc in dajc ludi opuscenih vse manj. Edini yccj i strosckjim predstavlja ted en ski odvoz odpadkov, saj stane odvoz kontejnerja kar dobrih 30 tisoc tolarjcv, torej si lahko prcdstavljate kaksen slrosek je to ob koncll leta. Pri sv. Trojici so v zadnjcm casu ogradili pokopaliscc in pogodbeno zaposlili oskrbnika pokopalisca. V mrlisko vezico so napeljali telefonski prikljucek, predsednik KS Podlehn ik Alojz Novak pa raziaga, da bode prihodnje leto urcdili ludi posiovilni predproslor ob vezici, v bli~ini vezicc parkimi proslor in se boljc poskrbcli za sarno okolico pokopalisca. Po njcgovih besedah je pokopalisce bolj urej cno kot pred leti , ljudje pa morda tudi zaradi oskrbnika mnogo bolj spostujejo pokopaliski red. Pokopalisce v Zgomjem Leskovcu je na hribo\'item OblllOCjll , nekoliko slabse urejeno in nima primerno urcjenega mesla za odpadkc. Manjsi zabojniki so v casu pred praznikolll premajhni za veliko kolicino razlicnih odpadkov, Ijudje pajih velikokral odlozijo tudi zraven posode ali lja, kamor sp loh ne sodijo. Ob nasclll obi sku pokopalisca SI110 ugotovili, da je meslo ncdalec vstran ad grobov ncprimcrI10 za odpadkc, v Krajevni skupnosti pa so to poskusali ze vcckrat odpraviti. Predscdnik KS Podlehnik Janko Kozelnamje dejal, da bo potrebno na leskovskcm pokopal iscu narcditi sc velika za boljsi izgJed in urejenosl, kajti v nacrtujim ostaja se velika nalog. Vendarle tokrat ne bomo dajali najvisjih oecn nasim lrem pokopalisccm. kajti to ludi ni bil naS namen, ampak bomo vsaj Yam. nasi obeani , polozi li na sree, da skrbite za red in (;iSloco na pok opal iscih. Ni dovolj, da poskrbitc samo za svoj grob, ampak morale skrbcti ludi za izgled eclcga pokopalisca. Vsaj pred praznikoill vsch svctnikov naj bode grobovi Jepo urejcni s cvetjem in svecallli , tako bomo pokazali Sposlovanje do lislih, ki lam pocivajo.

TM

~O_D_M __ EV __ O_B_C_IN_E ______________________________ jO

Letos uspesni gasilci in gasilke PGD Triec

Sarno treningi in znanje dajejo uspehe Selc v letosnji gasilski seloni so \' ProSIO\'oljncrn gasilskem drustvu Trice lahko spoznali, da imajo v svojih vTstah izredno dobre tekmovalce: gasilke in gasiJcc. Ti so na mnogih tckmovanjih po Sioveniji osvojili vee pn'ih in drugih mest ler stcvilnc dobre uVTstitvc, tckmovali so na skoraj 30 gasilskih tckmov3njih in sc ZC uvrstili na driavno tckmovanjc, ki ho drugo leto v Kranju. Za dobrimi rczullati in uspesnim delom pa stojita mentorja ekip: Branko Tominc (podpovcljnik drustv3) in Tnnc.JlI~ (povcljnik PGD Trzcc) tcrclani dnl~h'a.

,

Uspesne Clanice PGD Triee S svoJiml osvojeniml pokall

V Trzcu ima gasilstvo bogato 67-lctno tradicijo. Razpolaga z moderno gasilsko opremo in aVlornobili, v svoj ih vrstah pa drustvo slcjc 60 c lanov in clanic. Nikoli doslcj v drll stvlll1 iso imeli toliko dobrih gasilskih desclin, saj pravijo, da v drustvlI ni bilo pravcga pobudnika za gasilska tekmovanja, potem pa sc jim je pridruzil Branko Tominc in zacel i so sc prvi treningi suhe in mokrc vajc po mcdnarodnih pravilih. Domes Tominc pravi: "Vsekakor do tako dobrih rezultatov, kot so letosnji, nismo magli priti sam a v en em !clu, ampak jc bilo patrebno mnaga narediti v pretcklosti. Srcca smo imeli v druslvu, da sma nasli zagnane gasi\Cc in gasilkc. ki si v prostem casu vzamejo cas za gasi lstvo in za tckmo\"anja. Tezko je povcdati, koliko vaj smo imcli pred gasilskim domoln, koliko dolgih treningo\', tudi kondicijskih, in priprav, \Tndar SC jc splacalo. Mlada ckipaje na tckmovanjih zacc!a poscgati po samcm vrhu, to ka:lC ludi nareSllost y ckipi, skupaj pa irnamo ~eljo ude le7ili se gasilske olimpiade eez stiri leta na Finskcm, Ceprav.ie lelOsnja gasilska sezona tekmovanj zakljucena, pa mi ne bomo koncali 7

nas;m delom, kajti spomladi nas cakajo no\'a tckmovanja," (Ian;ce PGD Trzec so letos osvojile prv3 mcsta no. tckmovanjih v Lctusu v Savin,;ski dolini, Rogaski Slatini, Puconcih. Buko\"cih in Braslovcah. cIani A pa v Domavi, Borovcih in v sosedn,;i Avstriji. 0 uspehu clanie govorijo tudi stirjc pokali in osyojcnJ druga mcsta nn lckmovanjih v Podvincih, Skolji vasi, Jablanah in v Vcliki Ncdclji. clanska mo~ka dcsetina pa jc bila drugn \' Vcl iki Ncdclji in v Puconcih. Skoraj vsak teden so bili lrzevski gasilei na tekmovanjih in skoraj zmcraj so sc domov vmili s kaksnilll pokalom in medaljami, Tone ,'us pravi , da vse 10 govori 0 dobro pripravljenih gasilcih, za slrpnost pa se mora drustvo zahval ili se pred\'sem starsem clanic, k i so \' poprecju slare komaj 17 let pa /..ato pri starsih ni bilo leiav, ko so morale na treninge in lekmovanja. Druslvo si namrcc lake podpore slarsev c lanic feli se naprej, predvsem pa uspesnega dela z menlorjem Brankol11 Tomincem, ki ima z deSelinJmi 51! vel iko naenov. Tone Jus,ic med drugim dodal, dajim obcinska gasilska zveza kljub dobrim rczultatollllla tekmovanjih ni dajala veliko podporc, saj so morali sami kriti stroskc prCVO/OY in poiskali POl11o(: pri sponzorj ih . Zato bi sc mdi lahvalili nckaterim: Pleskarstvu Srccko Vrabl, Soboslikarstvu Srccko Trcp in aVloprevozniku Dusanu Serdinsku,

TM

Srecanje carinikov in spediterjev v Podlehniku

Za bo/jse sode/ovanje ob meji Lctosnjcga drugcga srccanja carinskih dclavcev Mcjncga prchoda Grusko"je in tamkajsnjih spcditcrjev se je udclei:i1o mnogo tistih, ki si prizadcva,io, da bi bilo mcd~cbojno sodclovanje ob mcji s IIrvasko dobro. Pri lovskcm dOll1u " Podlchniku je bilo vescio in dmz,tbuo srcCallje sredi scptembra, organizatorji pa so ~c nllpo"Cdali. da bo srcclInjc Z~tgotovo post~tlo tradicionalno. Zaeelek srecanja je bil tckmoyalno obmv:lll, saj so organizatOlji pripravili nekaj zanimiv tckmov:llnih preizkusenj, v Poldehnik pa so po\'ahili tudi zapos!cne \' brezearinskih prodajalnah Regal in Emona obala Koper, prcdsta\'nike \'idcrnskl' obeine in earinike 5 hr\"[l.skc slrnni mcje, Car;niki in spedilclji so lllerili moci \' vicki vrvi. igrali so nogomet. tisti najbolj sprelni raso se lahko prci7kusili se \ start!ln~m sknbnju 7 vrceo. Najbo1j~i so si prislu7ili IUdi 113grade. oh koncu pa so si vsi skupaj obljubili, cia sc prihodnjc lelo y lak; pOSla\ i Lllova srec3jo, Takn naj bi gojili dubre odnose lla S3111Clllll1ejnclll prehodu v Gruskovju in poleg deJa skrbcli sc 7a dru7abllo ziyljcnje \'Seh tam zaposlenih,

Oktober • mesec varstva pred poiarom

Kdo varuje nase premoienje?

'I'M

To je, vse tislo. Z3 br sma se marsikdaj ourekli prost emu casu. lllarsikalcro noe prebedeli n3 delo\'nem meslll, debli od jutra do \'(~cera, A Ii znamo \ 'S(;' to ccn iti? A Ii se z.."Inasamo sa1110 na drugc, naj ", bo to na gasilce. eivilno z''\scito ali sosede, da pazijo na nase lei:ke zulje, Ne. To smo Ill! v pl'vih vrstah sami, Sami momma vsak dan blldno spremljati dogajanja okrog nas in pai';ti na nc\'amoo::t, ki nam prcti iz razlicnih stran i, Toda nasa varnost jc sc vecja, ce zaupamo tistim. k; so vedno pripravljelli rC5e\'ali. Ella ;zmed taksnih p3je prav gotovo, zdolgo tradicijo, humana gasil'ika org:lIlizaeija, V nasi oheini Videm p(\kriva pozarno \'afllost pet prostovoljnih gasilskih drustcv: Vidcm. Trzee, Scla, Podlchnik in Lesko\'c~: Opcrati\']lc enOle so vedno SlrokO\']lO pripravljene, saj je n:Js pozarni okolis zelo raznolik, od ra\'ninskcga do zela hribO\'ilcga in lciko dostopneg3 podrocja, Pripwvljenost gasi lei izkazujejo skozi vsc leto, preko razlienih lekmovanj, vaj, leeajev in semi narjev. Posebne aktivnOsli pa pOlekajo v ll1csecu varslva pred po:iaro111, 10 jc v mescc\l oktobru. Tako si je Gasilsb z\'cza Vidcm \'!elosnj i program v mcsccu oktobru zadala naslednje naloge: 4 os\'escanje obcanm 0 nevarnoslih p07:arov - prcda\'anje uccnCCll1 po osnovnih solah - dnevi odprlih yra l po gasilskih domovih -organizacija drustvenih operalivnih yaj - strokO\']li pos\'f'li n3 temo \':lrstYa pred pozarol11 in drllgirni nara-vnimi nesrcc<lmi - izobeSaT~e propagandnega Illateriab -lleenei po salah pisejo in risejo nn lemo yarslva pred pozarom - obiski starcjs ih gasilccv - organizacija obCinske gasilskc \'aje na sol i \' Podlehniku. ki se vklju-euje v r3zstavo gasilske Ichnike in orodja, IeI' pn'cga praznika Oncva gasilcc\' v obeini Vidcm - siroko\'na ekskurzija \' Kr::mj. na ogled scjm3 Civilnc z3sCi te . Iz GO Trzec pa sla se tudi dYe ekipi, moska in zenska udelezili tekmo\'anja v Kranju, kjersla obe dosegli drugi mesli, To jc Ie nckaj akl;vnosli, ki so poudarjene v lem ll1e5CCU. Toda nasa blldnosl in pripra\'ljenOSI1ll0r:l biti ob vsaki uri in minuti, Cc pa n:lll1 bostc pomagali se obeani pri varovanju vascga in nascga prcmozenj3. ce bo nase sodelovanje skupno, se n3m ni Ireba bali nesrec, karere pa zal nikoli ne poCinl,jo, Bodimo lorej se bolj blldni in pazimo na prell107.Cnje in zaklade nasc lepe domovine.

V sluzbi Ijudslva-NA POMOC Povcljnik pO\'cljslva Gasi lskl' zvez(: Vidcm

J.:lnkoKOZEL

14

Veterinarski nasveti Pojatveni ciklus pri govedu Z razvojem umetnega osemenjevanja se je pajavila potreba po spremljanju pojatv~nega ciklusa pri govedu. Pri nara\'nem pripustu Ie potrebe ni bila. Z ival je bila v casu pojatve ponavadi veckrat pripu5cena k biku, taka da ni bila pomembno, kdaj je bil 7..askok oprav ljen. Pojatven i ciklus predslavlja pOVCZ::l\'O med ccn tral nim zivcnim sistemom. endokrinim (honnonal nim) sistemom in rod ili . Spaini ciklus pri govedu lahko spremljamo: - po zunanjih znak ih (zivali kazejo v casu pojalve znaCilno obnasanje) - z rektalnim pregledom (apravi ga vetetillar, ki na osnovi sprcmcmb na maternici in jajcnikih lahko ugotovi v bIer; razi spolnega ciklusaje iiva l) - z vag inalnim pregledom (z lem pregledom velerinar podpre ugolo­vitve reklalnega pregleda) Spalni eiklus pri govedu Iraja 2 1 dni z odstopanji do 3 dni. Lahko ga razdelimo na vee raz:

cstrus-pojavitcv-21 danciklusa medestrus - I do 4 dan ciklusa diestrus - 5 do 18 dan eiklusa proestrus - 19 do:W dan cik lusa

V praksi lahko rejee prcpozna Ie pravo pojatev oz. estrus . Da lahko z gotovostjo reccmo, kdaj se je pojatev pricela je potrcbna vcckralno opazovanje zival i v hlevu ali na pasi. Med enim in drugim opazovanjem naj ne bi minilo vee kat 8 ur. Niko li ne opazujemo klnv med krmljenjem in molzo, ampak ko zivali mirujcjo. Krava, ki jc v pojatvi, je takrat nemima, muka. j e pozoma. sloj i. ko druge lezijo. Najprimcmej si cas za opazovanje jc dvc uri po knnljenju, predjutranjo

NASVETI

zivinozdravniska ambulanta, d.o.o. J

IZ Jurovci lb, 2284 Wit/em pri 'Ptuju, tel: 062 764 407

motto, pred vecemo mol.zo in pozno zvcccr. Pojatev pri govedu razdelimo na aktivno in pasivilo razo. V aktivni razi zivali vrs ijo kontakt 5 sovrstnicami. zaskakujcjo. medtem ko se v pasivni fazi nekoliko umirijo in sc pus tijo zaskociti. V tem casu je tudi izrazen paritveni reneks - zival pri1l1emo v padrocju ledvenih ali zadnj ih prsnih vretenc ill la odreagira stem, da se vklcne. Pri veCini krav Iraja pajalev 6do 18ur. Obstajajo pn:eejsnje razli kc v casu umetne oscmenilve ozi roma casu nar3vnega pripusta. Zn. namvnl pripust je naj ugodnejc 6 do 16 ur po zacetku pasivne pojatve. Za umetno osemenitey je prvih lOur neugoden cas. Primeren bs je 10 do 24 ur po zacetku pasivne pojatve. 1'.1 cas pa sc pri zivalih , ki sc dalj pojajo, S£' podaljsa. Do razlik pride, ker se mora scme s£' kapacitirati (pri lagod iti Z3 oplodi tcv jajceca). Cas kapaeitacije pa je pri I13ravnelll pripllslU, ko se seOle deponira \. noinico. daljsi kat pri umetnem oscmenjevanju. V medestrus u (Casu po pajatvi), lah ko pri nekaterh zival ih opazimo poleg pojatvcne sluzi sc primesi krv i. Do lega pride zaradi pri'komcrnega edema in pabnja zilic v padrocju Illaternicnega walu. --.. Oscmcnilev jc v tem primcru vecinoma prepozna, ker jajcna celica ni vee sposobna op loditve. Ta krvavitev je ponm·adi 2 do 3 dni po zacetku pojatve pri i ivalih z izrazilejs illli znaki pojatve. Ta znak nam kazc, eez koliko casa naj tako zival bolj inlcnzivllo opazujc1l10 (tez 18 dni) . Za asemenilev krav in teli c nas bhko vsak dan poklicetc do 8. ure zjutraj. Upam, da ste v teh vrsticah dobili nekaj koristnih naporkov za vase delo. Vnesite jih v vas vsakdan tako, da bo ta lepsi in uspesnejsi.

Franc Krizancc dr. vet. med. ~RI & ZA d.o.o.

I Jesenska obdelava tal je osnova za obilno ietev

Letosnjc leto nasje narava obdarila 5 pridclki kot ze dolgo ne. Jesen je cas. ko 7..anj cmo sadove svojega dela. Vsa sredstv3, znanje in ves trud , ki smo ga skozi celo leto vlagali na nase njive. Iravnike. vinog1.l.de in sadovnjakc.jc popl3canjescni z obilnim pridelkom. To je tudi cas, ko bhko occn imo vse nase ukrepe. ali so bili ucinkoviti, ali bi morda lahko storili vee in pravocasno ter \'cse lje ob obilni letini se poveeali. .......... Jesen paje tudi cas, ko se ie pripravljamo n3 naslednje leto. Eden prvih ukrepov n3 nasih poljih. ki je ze osnova za naslednjo obilno letina je: JESENSKA OBDELAVA TAL. Pod tern pojmam navadno mis li1l1 0 jcscnsko orallje. vendar obstajajo tudi drugi ukrepi za poveeanje rodovitnos ti. kot so podrahljavanjc, kanzervirajaca a bdelava in direktna se lev. Podrahljavanje: Z vec letnim o ranjem na isto globino se je na rnnogih parcelah znradi izpiranja drobnih talnih delcev pod ornico naprav il a nepropusrna plas! ali PLAZINA, ki nepropusca padavinske vode v veej o glabino, preprecuje pa tu di rast korenin kuhurn ih rastlin. Ta problem se pogosto pojavlja na tezjih Ileh, zaznati pol gaje magaee ludi na srednje lezkih in lahkih tleh. Na taksnih parcelah l1aJll navadno se dalj casa po dezju zaslaja voda. V tem primeruje prvi in najpomembnejs i ukrep podrahljavanje. S podrahljaccm moramo zcmljo abdelat; vsaj 40 do 50 em globoko. Globoko oranjc ni smiselno ker s tem spravimo velika mrlve zcmlje na povrsina in s tern posrcdno zmanjsamo rodovitll OS I. Oranje: Je najpomembnejsi in v nasih razmerah ncnadolllestlji v nacin obdclayc tal. Z b'alitetnim aranjcmjcseni zagotovimo osnovo za kvalitetno spomladansko setev. V nas ih razmerah ima jesensko oranje prednos( pred spomladanskim. Za radi spravila pridelkov najveckrat zbita ria preorjemo do g lobine 22-25 CIll. Prijesenskem oranju se preko zime vzpostavi kapilarni sistem, ki j e osnovni pogoj za do ber vznik poscvka, praY tako zimski mraz vzpostavi mrvicasto strukturo lalnih delcev, kij e optimalna za kvalitctno pripravo setvcnicc. Namen oranjaje: rahljanjc zcmlje, zaoravanje gnaj il in rastlinskih os tankov. priprava zcmlj isca za predsdvcno pripravo. Vecina nasih njiv se se vedno preorje z klasicnirni d\·obrazdnimi plugi. Vscrn. ki razmisljajo a nakupu pluga, priporocamo nakllp kvalitetnih obracalnih plugov, ki so sicer drazji, vendar nam bistveno olaj sajo delo. izognemo pa se tudi neprijctnim razorom, kaler; zmanjslljejo pridelke in otezujejo delo s s lroji . Konzervirajoca obdelava: Vse vee pridelovalcev se odloca za minimalno, ozirollla konzervirajoco obdelavo, predvsclll za selev zi t. Taksna priprava zemljc je bistveno hilrejsa in ima s\'oje slabe in dobre lastnosti. Poleg ie orncnjenc hilrosti. saj z enim pre-hodom pripravirno zcmljo in poscjemo, kar je ob obilici opraviJ jcseni, velika prednost, tudi bistveno manjsa poraba ene rgij e. taksna tin pa se bogalijo IUdi z mikroorgani zmi in humosom. Taksna setev zi t seje dobra obnesla predvsem na lazjih tl eh, medtcm ko je na lezjih Ileh pogosto na povrsini in ob padavinah zastajala voda, kar je ponekod razredcilo posevek. Direkt" a setev: Direktna selcv je selev brez predhodne obdelave dal. Priporocamo j o za selev Irav v psenicna ali koruzna strni sCa. Mlckarska zadruga Ptuj ima scjalnico za selev tray, s knlero lahko zelo natancno brez predhodne obdela\"t:' poscjcmo slm isce ali dosejemo tra, ·n ik . Zadnji jesenski rok za setev je do 15. oktobra. l escnskaobdelava talje osnovno opravilo na nji vah. ki nam olllogoca k\"alitelno se tev. Se vedna ve lja pra\'ilo: "Kaksna setev, taksna zetev."

Iva n Brudnjak ing. agr.

ZA RAZVEDRILO

Spostovani bralci in Ijubitelji kriiank!

Nagradna krizanka

Pred van1l Je lelOsllja trelja slevilka obeinskega glasila NAS GLAS, precej jesensko obarvana in barvila od slrani do slrani. Predzadnja Slran je ludi lokrat rezerviralla za l1agradllo kriian­ko in prav vam bo prisla kot razvedrilo. Tokrat se v kriianki znova skri­va geslo, ki da ludi koncno rditev kriianke, vendar vas pro­simo, da nom posljete reseno kriianko v celoti ali Jotokopijo Ie te. Zraven morale seveda pli­pisati se vas lOeen naslov, kajti Ie tako vam bomo laMo poslali nagrado, ki JO boste lahko prejeli z malo srde pri irebu. Vse pravilne resitve kriianke nam lahko posljele do kOl1ca l10venlbra no ie znani nos/av:

Urednistvo glasila NAS GLAS Videm pri Ptuju 42 2284 Videm pri Ptuju s pripisom "krizanka ll

V nase urednistvo smo nazadnje dobili nekoliko nanj rdilev kri-

,-- tanke, kOI smo prieakovali, ven­dade pa Sl110 med prispelimi rditvami lokrat izirebali samo enega rdevalca, ki bo nagrado prejel po posti. Resevalec: Nagrado prejme: Naslov: Branko SMTGOC Gradisce 3 2285 Zg, Leskovec Nagrajencu iskrene eestitke, vsem drugim kriiankwjell1 pa veliko srde pri reSevanju jesen­ske kriiallke v nasell1 glasilu.

15

IZUAjATELj: obCina Videm, Videm pri I'ruju ~2, 22fN \ 'idem pri I'ruj/l, re/./fax 062/764 120 • CLA \lNT IN ODCOVORNI UREDNU:: Tarjana Mohorko • TEI-lN ICNT UREUVIK: "'all \ ilicnjilk • LEKTOR: France I'lanceu • OBLII,:OVANjE IiV TISK: Lories d. o. D., RlIpronJ. 8, 220-1 Miklal 'z na Ura I "skcm polju '" STROKOVNJ SGDELA VCl: Anron Kovaccc, Anton Ro.5kar. Ivan Cig/ar, Nata.53 Zagoranski - Na osnon" mncnja urada l'lade za informiranjc R8 .k 23/90-5-1//96- 12 sc za g/asi/o placujc 5 % promcmi dal'ck - Glasilo NA~ GLAS je l'pisano l ' cn'dcnco jal'nih gJasil, kijo l'odi urad l-Jade Z;.I informiranjc RS, pod zaporedno §tevilko 1332" Gla~iI'jo jc brczplacno II l zhaja l' nakJadi 2.300 iZFOdov.

Najlepse urejen dam v nasi abcini

Naj/epse urejeni domovi V obcini Priznanja za najlepse urejene domove so prejeli: 1. mesto druzina MauCic, Zakl 41 , 2. mesto druzina Golub, Stanosina 37 in 3. mesto druzina Mere iz Zgor­njega Leskovca. Priznanje za cvetoci in lepo urejen dom z zelenjem je prejela Mariea Vidovic iz Male Vamice, posebno priznanje za ohranjanje arhitekturne dediscine v Halozah je dobila 64- letna Bernarda Mere - Bernardka iz Strmca pri Leskovcu in se eno posebno priznanje za

arhitektumo naj-

DROBNE INF

Drugi najjepse urejen dam v Stanasml

lepse urejen po- Tretjl najjepse urejen dam v Zg . Leska vclI

LOKOSTRELSTVO

slovni objekt v obcini je dobil Joze Zavee IZ

Spodnjega Le­skovca za poslo­vni objekt Leska.

Uspesni na tekmovanjih za slovenski pokal in na drZavnih prvenstvih so tudi cIani Lokostrelskega kluba Videm, za katerega nastopa 12 tekmovalcev, vodi pa ga Brane Kolednik. V sezoni 1996/97 so se videmski lokostrelci - med 40 slovenskimi klubi - udelezili 23 tekem, od tega pa posamezno dosegli 13 prvih mest, 19 drugih in 13 tretjih mest. Po kategorijah so bili cIani tretji, pray tako kadeti, mlajsi decki pa so osvojili 4. mesto. KIKBOKS Matej in Nadja Sibila iz Vidma sta sicer tekmovalca ptujskega Kluba borilnih vescm v kikboksingu. Omeniti je potrebno, da sta na tekmovanjih izredno uspesna, saj je Matej postal mladinski drZavni prvak, na razlicnih mednarodnih prvenstvih pa je bil dvakrat tretji in enkrat peti. Nadja je bila veckratna pionirska in mladinska drZavna prvakinja, sedaj tudi clanska prvakinja v posebnih slogih, na mednarodnih tekmah paje bila dvakrat prva, po enkrat druga in tretj a ter dvakrat cetrta. PLAVANJE Matevz BoZicko je plavalec Plavalnega kluba Ptuj, doma paje iz Trzca. Uspesno nastopa v slovenski reprezentanci mlajsih deckov, v preizkusnji prsni slog paje odlicen drugi.

Pnznanje za ohranjanje arhltekturne de(1Iscme

Cvetac in lepa urejen dam v Mali Varnici