ODLO ITVENI MODEL ZA IZBIRO ŠAHOVSKIH TEKMOVANJ · dipl. ing. elektrotehnike in mednarodnemu šahovskemu sodniku, za pomo pri ocenitvi konnega modela. Hvala tudi gospodu Oskarju

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: organizacijska informatika

ODLO�ITVENI MODEL ZA IZBIRO ŠAHOVSKIH TEKMOVANJ

Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovi� Kandidat: Žiga Žvan

Kranj, oktober 2005

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkovi�u za njegovo usmerjanje in potrpežljivost. Hvala gospodu Alešu Drinovcu uni. dipl. ing. elektrotehnike in mednarodnemu šahovskemu sodniku, za pomo� pri ocenitvi kon�nega modela. Hvala tudi gospodu Oskarju Orlu, šahovskemu mentorju, igralcu in sodniku, in gospodu Boštjanu Markunu, uni. dipl. fizike in predsedniku ŠS Tomo Zupan Kranj, za njuno mnenje, ki je veliko pripomoglo k odpravljanju napak iz prve rešitve.

POVZETEK Glavni problem, ki smo ga prou�evali v okviru izdelave diplomske naloge je bil, kako �im lažje priti do pravilne odlo�itve o tem, kateri izmed šahovskih turnirjev je najprimernejši za organiziranje, oz. je najugodnejši za prijavo kandidature na razpisih Šahovske zveze Slovenije. Pri tem smo se odlo�ili izdelati ekspertni sistem, ki bo nudil podporo pri izbiranju med javnimi razpisi za izvedbo šahovskega tekmovanja, ki jih objavlja Šahovska zveza Slovenije. Dela smo se lotili sistemati�no, in sicer smo najprej naredili spisek vseh kriterijev, ki pridejo v poštev za izvedbo šahovskega tekmovanja, oblikovali smo drevo kriterijev in vse skupaj prenesli v program Dexi, kjer smo kriterijem dolo�ili še zaloge vrednosti in funkcijo koristnosti. V program smo vnesli tudi tri možne variante za organizacijo šahovskega tekmovanja in prišli do najboljše možne variante, pri �emer smo si pomagali tudi s programom Vredana. Predstavljeni model je najboljši približek resni�nim razmeram, ki smo ga uspeli ustvariti. Ni idealen, kljub temu pa se nam zdi, da dobro in u�inkovito deluje. Klju�ne besede: proces odlo�anja, šahovsko tekmovanje, organizacija tekmovanja, razpis, izbira, Dexi, Vredana

ABSTRACT

Decision model for evaluation of chess competitions The aim of my article is to construct an effective and yet simple algorithm for choosing the most appropriate public offering for organizing a chess competition. For this purpose, special expert system was developed in order to offer support to deciding which public offering among all the announced by Slovenian Chess Association is the best to organize. The problem was tackled systematically: first, complete list of criteria that are relevant for organizing such competition was created. Next, criteria tree was constructed and all this was transferred to the program Dexi where the utility function and criteria domains were determined. Finally, three alternative scenarios for chess competition management were characterized and contemplated. The best possible variant was determined in Dexi and additionally confirmed by making use of Vredana program. The decision model presented in my research is a decent approximation of actual real-life conditions. Of course, it is not ideal but it is a good compromise between complexity and efficiency. Key words: decision making process, chess competition, organizing of competitions, invitation, choice, Dexi, Vredana.

KAZALO1 UVOD.................................................................................................................. 2 2 TEORETI�NE OSNOVE.................................................................................... 4 3 ODLO�ITVENI MODEL 1 ................................................................................ 8

3.1 Kriteriji......................................................................................................... 8 3.2 Opis kriterijev .............................................................................................. 9 3.3 Funkcije koristnosti.................................................................................... 10

4 PREVERJANJE DELOVANJA MODELA...................................................... 13 4.1 Ocena 1 ...................................................................................................... 13 4.2 Ocena 2 ...................................................................................................... 17 4.3 Zaklju�ki prvega zunanjega testiranja ....................................................... 21

5 ODLO�ITVENI MODEL 2 .............................................................................. 22 5.1 Kriteriji....................................................................................................... 22 5.2 Opis kriterijev ............................................................................................ 23 5.3 Funkcije koristnosti.................................................................................... 25 5.4 Opis variant................................................................................................ 26

6 REZULTATI VREDNOTENJA........................................................................ 29 6.1 Opis rezultatov........................................................................................... 29 6.2 Analiza in razlaga predlagane odlo�itve .................................................... 29 6.3 Analiza SWAT........................................................................................... 32

7 ZAKLJU�KI ..................................................................................................... 37 8 SEZNAM LITERATURE ................................................................................. 38 9 PRILOGE IN SEZNAM SLIK .......................................................................... 39

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Žiga Žvan: Odlo�itveni model za izbiro šahovskih tekmovanj stran 2 od 39

1 UVOD Namen diplomskega dela je pomagati organizatorjem šahovskih tekmovanj pri njihovem izbiranju med razli�nimi javnimi razpisi za izvedbo prvenstev, ki jih objavlja Šahovska zveza Slovenije. Na ta na�in bi lahko združili znanje, ki smo si ga pridobili v �asu študija, in poznavanje zakonitosti šahovskih tekmovanj, na katerih nastopamo že ve� kot deset let. Cilj diplomskega dela je torej izdelati ekspertni sistem, ki bo ocenjevalcu ponudil izbiro najboljšega razpisa na podlagi ocene ve� posameznih faktorjev, ki jih je posamezno lažje oceniti kot pa zanimivost celotnega razpisa. Bistvo izbranega problema je v tem, kako �im lažje priti do pravilne odlo�itve o tem, kateri izmed objavljenih razpisov je najugodnejši za kandidaturo. Z odlo�itvijo torej skušamo priti do najugodnejše variante izmed podanih za organizacijo šahovskega tekmovanja. Problem organizacije šahovskega tekmovanja je sam po sebi dokaj kompliciran, saj je za dobro odlo�itev potrebno upoštevati zelo veliko razli�nih kriterijev med katerimi se mnogi tudi prepletajo, izklju�ujejo ali dopolnjujejo. Treba je upoštevati finan�ne prednosti in slabosti posamezne variante, zmožnost zagotovitve standarda, ki ga zahteva, interes kluba... Zaradi kompleksnosti problema in odvisnosti izbire od osebnih želja posameznika, ki se loti organizacije, ekspertni sistem zelo težko poda dokon�no oceno o smiselnosti kandidature. Kljub temu verjamemo, da izdelani model lahko zelo olajša izbiro, izklju�i neprimerne variante in pomaga ocenjevalcu razširiti njegov pogled in upoštevati vse vidike, ki dolo�ajo zanimivost dolo�ene variante. Izdelani ekspertni sistem je bilo nato potrebno še preveriti. Potrebno je bilo ugotoviti, ali njegove ocene držijo tudi v praksi in ga po potrebi ustrezno korigirati. Pri tem je bilo potrebno paziti, da je ocena to�nosti sistema objektivna. Vsekakor je za dobro kon�no rešitev zelo pomebna metodologija dela. Ta razvijalcu omogo�a, da se dela loti sistemati�no in celovito. Za izbran problem smo izbrali naslednjo metodologijo, ki smo jo združili v tri glavne sklope:

• teorija • izdelava • analiza

Teorija je sklop v katerem je bilo potrebno obnoviti znanje z obeh podro�ij. Potrebno je bilo poiskati in osvojiti dosedanje znanje s podro�ja organizacijskih znanosti (predvsem teorijo o ekspertnih sistemih) in se dokopati do �imve� informacij iz izbranega strokovnega podro�ja – organiziranja šahovskih turnirjev in šaha na sploh. Na koncu je bilo potrebno teorijo selekcionirati in važnejše oz. relevantnejše tekste zbrati na enem mestu, jih urediti in vklju�iti v diplomsko delo. Izdelava je segment, v katerem se je na podlagi izsledkov teorije izdelal ekspertni model v izbranem ekspertnem sistemu oz. ra�unalniškem programu. Ta del je moral



biti izveden še posebej natan�no in sistemati�no. Najprej je bilo potrebno definirati kriterije, jih združiti v smiselne skupine in dolo�iti zaloge vrednosti. Ocene posameznih kriterijev je bilo na koncu potrebno povezati med seboj in iz njih dobiti kon�no oceno. Analiza je zadnji sklop, v katerem je bila najpomembnejša objektivnost. V ta sklop spada:

• preverjanje delovanja ekspertnega sistema (V ta namen je bilo potrebno vnesti testne variante, jih oceniti in oceno primerjati z ra�unalniško rešitvijo. Dobrodošlo je bilo tudi mnenje neodvisnih ekspertov, ki so ocenili delovanje sistema.)

• popravki (Ker sistem ni deloval kot bi moral, oz. se je njegovo delovanje dalo izboljšati, je bilo potrebno to storiti in ponovno preveriti delovanje.)

• ocena (Na koncu smo izdelani sistem objektivno ocenili in potegnili zaklju�ke.)

Pri�akovani rezultat je delujo� ekspertni sistem, ki bo služil kot pomo� organizatorju tekmovanja. Poleg programa je izdelana še dokumentacija, ki podaja opis sistema ter njegovo realno vrednost, analizo prednosti in slabosti ter predlog, v kakšnih primerih in na kakšen na�in je sistem najbolje uporabljati.



2 TEORETI�NE OSNOVE Med iskanjem teorije, ki bi se nanašala na temo naše diplomske naloge smo naleteli na zanimiv �lanek, ki opisuje medicinske lastnosti posameznika, ki vplivajo na njegovo kvaliteto odlo�anja. Poleg tega, da je �lanek zanimiv zaradi tega, ker povezuje odlo�anje z medicinskimi razlogi, se nam za našo temo zdi pomemben še iz drugega razloga. Za doseganje cilja naše diplomske naloge, se nam zdi bolj pomembna ugotovitev, da smo ljudje razli�ni. Nekateri se odlo�amo na podlagi ve� informacij, nekateri brez njih. Nekateri jih sprejemamo bolj na razumski, nekateri bolj na �ustveni ravni. Drugi, šahovski primer, ki se nanaša na isto ugotovitev je knjiga dr. Milana Vidmarja: Pol stoletja ob šahovnici. V njej npr. pravi: «Bralec teh vrstic bo seveda takoj vedel, da je ta zbirka mojih partij u�benik. Zato ga bo zanimalo vprašanje, ali ni premalo študirati partije enega samega velemojstra. Da, premalo je. Vsaka glava ima svoj šahovski slog. Marsikaj v njem je za druge glave neuporabno. Tako nastajajo�e vrzeli pa morajo napolniti izsledki drugih glav.« (Vidmar, 1997, stran 24) Ljudje smo torej razli�ni. Šahovska partija je pravzaprav nenehno odlo�anje in ocenjevanje posledic naših odlo�itev. Odlo�anje na podlagi znanja, �ustev, izkušenj, želja... Ker so te odlo�itve tako kompleksne, tako zahtevne, se zdi skoraj nemogo�e podati recept igranja. Kljub temu je šahovski program premagal svetovnega prvaka! Vsekakor je organiziranje šahovskega turnirja precej manj kompleksna naloga kot izbira prave poteze v šahovski partiji. Zakaj torej ne bi poiskali rešitve v podobni smeri? Glede na to, da je predstavljeni problem diplomske naloge dokaj kompleksen, smo prepri�ani, da se sedaj podobno dogaja tudi pri izbiranju primernega šahovskega tekmovanja. �e bi trem razli�nim organizatorjem predstavili tri razli�ne možnosti za organiziranje, ni re�eno, da bi vsi izbrali isto varianto. Vsak organizator posve�a ve� pozornosti drugim kriterijem. Organizatorji so tudi obremenjeni s pozitivnimi in negativnimi izkušnjami pri organiziranju razli�nih turirjev. Upoštevati je treba tudi tiste, ki se z organizacijo sre�ujejo prvi�. Njihova odlo�itev bo po vsej verjetnosti temeljila na drugih predpostavkah kot odlo�itev izkušenega organizatorja. Kljub temu pa je cilj vseh bolj ali manj enak – izbira najboljše variante, ki bo prinesla najve� prednosti njemu samemu, klubu in šahu nasploh. Glede na to, da so cilji vseh podobni, do razli�nih (slabših) odlo�itev pa prihaja predvsem zaradi razli�nih pristopov k problemu, verjamemo, da bi se s pomo�jo standardizacije procesa odlo�anja lahko prišlo do bolj kvalitetnih rešitev. Da bi lahko standardizirali odlo�itveni proces, moramo najprej ugotoviti, kaj to sploh je. Teorija odlo�anja pravi, da je proces odlo�anja izbira dolo�ene variante izmed ve� možnih pri �emer moramo paziti, da izbrana varianta najbolj ustreza ciljem. V meniju help programa dexi smo našli še drugo definicijo:



»Odlo�itveni proces je proces sistemati�nega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odlo�itev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil in pocenil proces odlo�anja ter dvignil kakovost odlo�itve. Praviloma poteka po petih fazah, ki se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo: 1. Identifikacija problema 2. Identifikacija kriterijev 3. Definicija funkcij koristnosti 4. Opis variant 5. Vrednotenje in analiza variant« (U�no gradivo, 2005) Zanimivo je, da je definicija, ki je napisana kot pomo� ra�unalniškemu programu, nekako bolj prakti�na. Pravzaprav povdarja prav tisto, kar se nam zdi pomembno oz. pomanjkljivo pri iskanju najboljšega šahovskega turnirja za organiziranje. Ta definicija in zaklju�ek uvodnega �lanka kar sama kažeta na možno rešitev problema, zmanjšanja u�inka razli�nosti med ljudmi. Zaradi tega smo se odlo�ili poizkusiti najti rešitev s pomo�jo ra�unalniškega ekspertnega sistema (sistem temelje� na bazi znanja in mehanizmom sklepanja nad njo) in upravljanja z znanjem. »Upravljanje z znanjem (knowledge management) je proces sinergetskega povezovanja med metodami in tehnikami procesiranja podatkov in informacij s sodobno informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo (ITKT) in ustvarjalnimi ter inovativnimi sposobnostmi �loveka.« (U�no gradivo, 2005) »Znanje razumemo kot ustrezno organizirane podatke oz. informacije za reševanje kakega problema.« (U�no gradivo, 2005) Za mehanizem sklepanja smo izbrali pravila zaradi njihovih prednosti:

• »Vsako pravilo predstavlja majhen relativno neodvisen del znanja • Dodajanje in spreminjanje pravil je relativno enostavno • Podpira transparentnost sistema.« (U�no gradivo, 2005)

Eden izmed ra�unalniških programov, ki omogo�a izgradnjo ekspertnega sistema s pomo�jo pravil je program Dexi. Gre za program, ki temelji na principih ve�parametrskega modeliranja. Njegov namen je s pomo�jo ra�unalnika izboljšati proces odlo�anja. To doseže s pomo�jo razgradnje variante na posamezne parametre, ki jih nato odlo�evalec lo�eno oceni. Tako izbrane vrednosti so nato osnova za kon�no oceno, ki jo dobimo s pomo�jo združevanja ocen parametrov. Dexi je predviden za ocenjevanje variant s pomo�jo ve� nivojev: ocene osnovnih kriterijev se združujejo v ocene nadrejenih kriterijev, ti pa naprej vse do kon�ne ocene. Osnova za delovanje so mehke množice in princip ve�parametrskega modeliranja:



Slika 1: Model ve�parametrskega modeliranja (Jereb in drugi, 2003, str. 13)

Omejenost ra�unalniške rešitve Verjamemo, da lahko ra�unalniški program izdatno olajša in izboljša odlo�itev o organizaciji turnirja ter pripomore k boljši izvedbi. Kljub temu menimo, da program sam ne more vedno podati najboljše kon�ne odlo�itve. To pa iz dveh razlogov:

• V ra�unalniškem programu ne moremo imeti individualnega pristopa. Šahisti so si med seboj zelo razli�ni. To, da dobro igrajo šah, še ne zagotavlja, da jih je v normalnem življenju lahko prenašati. �e v to vmešamo še vrhunskost in s tem visok ego dobimo nevarno kombinacijo. Glede na to, da je šah igra pri kateri morata nasprotnika na razdalji cca. enega metra pri miru preživeti kakih 4, 5 ur dobimo situacijo, v kateri lahko že najmanjše neprilagajanje interesom posameznika izzove škandal. Dokaze, da so vrhunski šahisti lahko tudi veliki ekscentriki, lahko najdemo na vsakem vogalu: »Druga�e kot njegova mati Regina Fischer-Wender var�uje Robert Fischer z besedami, vase je obrnjen, plah glede poslov in reklame. Na splošno je do vseh 'tujcev' odklonilen, pri �emer vidi 'tujca v vsakem, ki ni velemojster ali vsekakor vsaj mojster. Novinarji in drugi radovedneži z njim nimajo lahkega dela. �e že prodrejo do njega, so njegovi odgovori ve�krat samo nejevoljno mrmranje.« (citiranje Hansa Kmocha, Pasternjak, 1972, stran 35) »Morphy je v sebi nosil krhko in ob�utljivo dušo. Težko je prenašal neuspehe. Že pri šestdesetih je kazal znake psihi�nih motenj. Na koncu je prišel zlom in svojo smrt je pri�akal v težki depresiji.« (Petrovi�,1976, stran 9) »Sam Nimzovi� je dajal vtis nekam ekscentri�ne in bizarne osebnosti. Bil je zelo nervozen in razklan z nekim notranjim nemirom, tako da je njegovo obnašanje izzivalo zaprepadenost tistih, ki so ga opazovali s strani. Obstaja opis njegove igre s turnirja v Hamburgu 1910, kjer je poznani novinar londonskega �asopisa 'The Field', Hofer, opisoval njegovo partijo: 'Nimzovi� pride na partijo in igra s �rnimi figrami.

Y

X1

F(X1, X2,…XD)

X2 XD

X1(a1) X2(a1) XD(a1)

…

...

Ocena (koristnost)

Funkcija koristnosti

Parametri (atributi, kriteriji)

am variante



Nasprotnik povle�e prvo potezo s kmetom, a Nimzovi� nekaj minut le opazuje tega kmeta in sploh ne reagira. Nato nekaj minut opazuje strop in ne potegne poteze. Zatem prenese pozornost na svoje roke in ko potrplenje gledalcev doseže mejo mirno vstane in nekaj �asa študira slike po zidovih. Po vsem tem se vsede in potegne prvo potezo.« (Petrovi�, 1973, stran 11)

• Z ra�unalniškim programom ne moremo zajeti vseh možnih okoliš�in.

Ne glede na to, kako se trudimo, da bi s �im ve� parametri �im bolje zajeli vse dejavnike, bo vedno obstajala situacija, v kateri lahko program odpove. Ra�unalniški program lahko zelo dobro izbira v normalnih okoliš�inah, kjer pridejo do izraza možnosti, ki jih organizator ima, in zahtevana raven standarda, ki jo dolo�en turnir zahteva. �e se okoliš�ine spremenijo, postane ra�unalniška odlo�itev nezanesljiva. Dr. Milan Vimdar npr. v svoji knjigi piše: »Veliki takratni dunajski mojstri niso zahajali v kavarno »Central«. Kakor nekakšni staroverski profesorji so se odmikali prekipevajo�i šahovski mladini in se shajali rajši v velikem dunajskem šahovskem klubu. Pa tudi tam so le malo igrali. »Wiener Schachklub« je bil le navidezno šahovski klub. Njegove številne, velike, razkošno opremljene sobe so rabile predvsem kvartopircem iz dunajskih industrijskih, veletrgovskih in bornih krogov. Šah je imel le skromen koti�ek v tem klubu, �e se prav spominjam, tri sobe. Dajal je klubu pošteno ime, ki so ga vidno podpirali vsakoletni mo�ni »klubski« turnirji. V klubskih turnirjih so sodelovali znani dunajski mo�ni igralci, �eprav niso bili �lani kluba. Mednarodni turnirji so kajpada povzro�ali dokajšnje denarne žrtve. Resni�ni �lani kluba – ve� sto jih je bilo – so žrtvovali potrebni denar, da so jim šahovske prireditve ustvarjale zanesljiva zagrinjala, za katerim so se skrivale njihove hazardne igre.« (Vidmar, 1997, stran 26 in 27) Dokon�na odlo�itev mora biti torej vseeno v rokah posameznika ali skupine, ki bo odgovorna za izvedbo in mora upoštevati morebitne posebne okoliš�ine.



3 ODLO�ITVENI MODEL 1 3.1 Kriteriji Pri izbiri izvedbe šahovskega tekmovanja smo izbrali naslednje kriterije: interes kluba, primernost infrastrukture in ocenjeni finan�ni izkupi�ek. Interes kluba je sestavljen iz pripravljenosti ljudi za delo in števila nastopajo�ih. Primernost infrastrukture sestavljajo minimalne zahteve tekmovanja, ki so sestav-ljene iz vrste tekmovanja in starostne kategorije, ter kvaliteta infrastrukture. Kvaliteta infrastrukture je dolo�ena z igralno dvorano (gledamo velikost in oceno standarda podanega z zvezdicami, ki jih sestavlja udobje za gledalce (preglednost partij in dodatna ponudba), udobje za tekmovalce (mir; mize, stoli in osvetlitev; garderoba) in sanitarije), bivanjem (zanima nas mesto nastanitve, cena in prehrana), lokacijo (sestavljena iz bližine stavb, bližine kraja in parkiriš�a) in dodatnimi aktivnostmi. Pri izbiri izvedbe šahovskega tekmovanja nas na koncu zanima še ocenjeni finan�ni izkupi�ek, pri katerem lo�imo variabilni del, kamor spadata prijavnina/trajanje ter število igralcev, in fiksni del, pri katerem vrednotimo nagrade, trajanje turnirja ter bivanje in dvorano, kjer sta združeni oceni finan�nih vplivov bivanja in dvorane.

Slika 2: Kriteriji prvega modela.



3.2 Opis kriterijev Interes kluba pomeni, kolikšen interes ima klub za organizacijo tekmovanja. Interes kluba je lahko majhen, srednji ali velik. Pri pripravljenosti ljudi za delo se sprašujemo, ali so �lani kluba pripravljeni pomagati pri izvedbi turnirja. Ljudje morda niso pripravljeni delat, so delno pripravljeni, pripravljeni ali pa navdušeni nad delom. Število nastopajo�ih je število klubskih igralcev (ni�, od 1 do 4, od 5 do 8 ali ve� kakor 8), ki bi se udeležilo turnirja. Primernost infrastrukture pomeni, v kakšni meri infrastruktura ustreza zahtevam tekmovanja. Infrastruktura je lahko neprimerna, zadovoljiva, primerna ali nadpovpre�na. Minimalne zahteve so minimalni standard, ki je potreben za izvedbo tekmovanja. Vrednotimo jih s številom zvezdic, pri �emer je najzahtevnejše tekmovanje ozna�eno s štirimi zvezdicami, najmanj zahtevno pa z eno zvezdico. Pri vrsti tekmovanja nas zanima, katere vrste sploh je tekmovanje, se pravi ali je tekmovanje regijsko, državno ali mednarodno, pri starostni kategoriji pa, kateri starostni kategoriji bodo pripadali tekmovalci (osnovnošolsko prvenstvo, mladinsko ali �lansko prvenstvo). Kvaliteta infrastrukture je ocenjeni standard glede na pogoje, ki jih imamo. Zaloga vrednosti pri kvaliteti infrastrukture so ena, dve, tri ali štiri zvezdice. Pri igralni dvorani ocenimo ali je dvorana neprimerna, primerna ali nadpovpre�na, velikost dvorane pa pomeni, kako velika je dvorana glede na število nastopajo�ih (premajhna, zadovoljiva, prostorna). Zvezdice pri igralni dvorani pomenijo, kakšen standard bi pripisali dvorani (1*, 2*, 3* ali 4*). Udobje za gledalce so pogoji, ki jih imajo gledalci pri spremljanju tekmovanja. Ti pogoji so lahko podpovpre�ni, povpre�ni ali nadpovpre�ni. Preglednost partij pomeni, ali imajo gledalci dostop do vseh tekmovalcev, kjer ogled ni možen, �as ogleda je omejen ali pa imamo možnost ogleda, dodatna ponudba pa po�itek, ponudbo pija�e, stojnico s šahovsko tematiko, kar dolo�imo kot podpovpre�no, povpre�no ali nadpovpre�no. Udobje za tekmovalce so pogoji, ki jih imajo tekmovalci pri igranju (podpovpre�ni, povpre�ni ali nadpovpre�ni). Mir so tukaj motnje za tekmovalce, ki se pojavljajo med igranjem (motnje zaradi igralcev in tekmovalcev, motnje zaradi tekmovalcev, motnje zaradi gledalcev oziroma ni motenj). Pri mizah, stolih in osvetlitvi gledamo, kako udobni so za tekmovalce (neudobni, udobni, zelo udobni). Garderobo ocenimo glede na njeno velikost in varnost (ni prostora za garderobo, je prostor za garderobo, garderoba že obstaja). Dolo�imo tudi velikost in ustreznost sanitarij, ki so lahko neprimerne, ustrezne,a jih je premalo, ustrezne in zadostno število. Pod kvaliteto infrastrukture spada še bivanje, kjer ocenimo bivalne pogoje (1*, 2*, 3*). Tukaj upoštevamo mesto nastanitve, ki je kraj, kjer je predvideno bivanje (to je lahko dijaški dom, hotel nižje kategorije, hotel višje kategorije), ceno mesta nastanitve glede na ponudbo (drago, primerno ali poceni), in prehrano, kjer nas zanima ponudba prehrane, ki je lahko dnevni meni, izbira med meniji ali samopostrežno kosilo). Lokacija pomeni oceno lokacije glede na bližino stavb, kraja glede na oddaljenost tekmovalcev in parkiriš�a. Lokacija je lahko podpovpre�na, povpre�na ali nadpovpre�na. Pri bližini stavb gledamo, kolikšna je oddaljenost igralne dvorane od kraja bivanja. Do igralne



dvorane lahko potrebujemo prevoz, lahko gremo peš ali pa je igralna dvorana v neposredni bližini. Pri bližini kraja nas zanima, kolikšna je oddaljenost kraja za ve�ino udeležencev. Kraj tekmovanja je lahko zelo oddaljen, oddaljen ali pa je v središ�u regije. Glede na parkiriš�a je pomembna njegova velikost, primernost in bližina parkiriš�a (parkiriš�e je majhno, primerno, a oddaljeno, primerno in v bližini). Dodatne aktivnosti so možnosti ponudbe dodatnih aktivnosti, kot so na primer rekreacija, kino itd. Teh aktivnosti lahko sploh ni, so na voljo ob dolo�enih dneh oziroma so na voljo vsak dan. Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je verjetnost, da bo tekmovanje prineslo dobi�ek. Ocenjeni finan�ni izkupi�ek predstavlja nevarnost izgube, pri�akujemo lahko pokritje turnirja, pri�akujemo lahko tudi dobi�ek. Variabilni del je prihodek glede na tekmovalce in prijavnino in lahko ne ustvarja profita, ustvarja profit, ustvarja velik profit. Prijavnina/trajanje pomeni višino prijavnine (2� na dan, 3� na dan, 4� na dan ali 5� na dan), ki jo delimo s številom dni turnirja. Pri številu igralcev pa gledamo povpre�no število igralcev na prejšnjih turnirjih (0-50, 51-100, 101-150, 151-200). Fiksni del so stroški glede na nagrade, bivanje in trajanje turnirja. Turnir lahko predstavlja velik strošek, predstavlja dolo�en strošek ali pa sploh ne predstavlja stroška. Nagrade pomenijo strošek, ki ga le-te predstavljajo (prakti�ne nagrade + pokali, pokali, nagrade priskrbijo drugi), trajanje turnirja pa je število dni turnirja (2, 4, 7 ali 9 dni). Pri bivanju in dvorani gledamo na stroške, ki so vezani na bivanje tekmovalcev in dvorano (predstavlja velik strošek, srednje velik strošek, strošek, ne predstavlja stroška). V tem primeru dvorana pomeni, koliko bomo pla�ali za dvorano (pla�ilo po redni ceni, pla�ilo po polovi�ni ceni ali zastonj), bivanje pa ali za bivanje tekmovalcev dobimo kakšno provizijo (provizije ni, provizija do 15% cene bivanja, provizija nad 15% cene bivanja). S pomo�jo vseh naštetih kriterijev se odlo�imo, ali je neko razpisano tekmovanje za nas nezanimivo, delno zanimivo, zanimivo ali izredno zanimivo, da bi ga organizirali. Pri tem je izredno pomembno upoštevati prav vse kriterije.

3.3 Funkcije koristnosti Funkcije koristnosti nam preslikajo vrednosti osnovnih kriterijev (tistih, ki jih uporabnik vnese v sistem) v glavno oceno, tj. oceno zanimivosti turnirja za organizatorja. Osnovni kriteriji so združeni v tri skupine, tri glavne kriterije (interes kluba, primernost infrastrukture in ocenjeni finan�ni izkupi�ek), iz katerih je potem možno dolo�iti glavno oceno. Funkcija koristnosti, ki preslika glavne kriterije v kon�no oceno, je ve�inoma dolo�ena brez uporabe uteži, ker je za pozitivno glavno oceno bolj pomembno, da so vrednosti vseh glavnih kriterijev dobre, ni pa toliko pomembno, kako dober je posamezen kriterij. Na primer varianta, ko je: interes kluba velik, od turnirja pri�akujemo dobi�ek, vendar ocenjujemo infrastrkturo za neprimerno, nam kljub najboljšima možnostima pri interesu kluba in ocenjenem finan�nem izkupi�ku poda najslabšo glavno oceno (nezanimiv), ker si pa� ne smemo



privoš�iti organizacije turnirja, �e nimamo zagotovljenih ustreznih pogojev za igranje. Pri variantah, kjer so vsi glavni kriteriji nad minimumom, imata ocenjeni finan�ni izkupi�ek in primenost infrastukture nekoliko ve�jo težo kot interes kluba. Glavne kriterije nam funkcije koristnosti izra�unajo iz podanih vrednosti osnovnih kriterijev. Ponekod je to možno direktno, drugje pa so potrebni še vmesni kriteriji. Interes kluba dobimo direktno iz dveh osnovnih kriterijev (pripravljenost ljudi za delo in št. nastopajo�ih), pri �emer sta oba kriterija približno enakovredna. �lani kluba morajo biti vsaj delno pripravljeni za delo za pozitivno oceno interesa kluba. Ocena primernosti infrastrukture je kompleksnejši proces, saj je zanjo potrebno upoštevati ve� kriterijev. Na eni strani so to minimalne zahteve, ki jih dolo�a samo tekmovanje, na drugi strani pa je to kvaliteta infrastrukture, ki nam je na voljo. Ta dva kriterije se tudi naprej delita, njune zaloge vrednosti pa so izražene nebesedno (z zvezdicami). Funkcija koristnosti je dolo�ena glede na razliko med št. zvezdic, ki jih podelimo minimalnim zahtevam in št. zvezdic, ki jih dobi razpoložljiva infrastruktura. �e je št. zvezdic pri minimalnih zahtevah ve�je od št. zvezdic pri kvaliteti infrastrukture, funkcija koristnosti dodeli primernosti infrastrukture status neprimerna. Minimalne zahteve so odvisne od tekmovanja, ki ga želimo izpeljati. Pri tem je potrebno upoštevati vrsto in kategorijo tekmovanja. Vrsta tekmovanja ima ve�jo težo kot pa njegova kategorija. Ocena kvalitete infrastukture je sestavljena iz vrste kriterijev, ki se ti�ejo igralne dvorane, bivanja, zna�ilnosti lokacije in možnosti ponudbe dodatnih aktivnosti. Funkcija koristnosti izhaja iz utežene vsote, pri kateri ima najve�jo težo igralna dvorana (37%), nato bivanje (29%) in lokacija (20%), najmanjšo pa dodatne aktivnosti (14%). Funkcija je nato še nekoliko modificirana zaradi že znanega problema, da morajo vsi kriteriji zadoš�ati vsaj dolo�eni vrednosti. Ocena igralne dvorane je torej najpomembnejši kriterij za oceno infrastrukture. Temu primerno je tudi najbolj �lenjen. Ocena je odvisna od velikosti in standarda dvorane. Dvorana mora biti zadosti velika za izvedbo tekmovanja, poleg tega pa mora zadovoljevati zahteve gledalcev in tekmovalcev. Izpostavljen je tudi problem sanitarij, saj te pogosto postanejo problemati�ne, kadar se zbere veliko število ljudi na enem kraju. Udobje za gledalce in udobje za tekmovalce se pogosto izklju�ujeta. Prvi si želijo �imve�jo preglednost partij in po možnosti dodatno ponudbo za oddih, drugim pa so najpomembnejši pogoji igranja, kamor sodijo: mir, kvaliteta stolov, miz, primerna osvetlitev in garderoba. Ocena bivanja je dolo�ena z mestom nastanitve, ceno glede na mesto in ponudbo prehrane. Glede na to, da šahovski klubi oz. šahisti sami ve�inoma nimajo neomejenih finan�nih sredstev, je pomemben kriterij cena glede na mesto. Ocena same lokacije sestavlja ocena bližine stavb, bližine kraja in parkiriš�a. V oceni lokacije ima najve�ji delež bližina stavb (41%), nato parkiriš�a (33%) in nazadnje bližna kraja (26%).



Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je zadnji glavni kriterij. Sestavlja ga šest osnovnih kriterijev, ki so razdeljeni na variabilni del, tj. tisti del, ki je odvisen od št. nastopajo�ih in praviloma predstavlja prihodke, in fiksni del, tj. tisti del sredstev, ki ga je treba zagotoviti za samo izvedbo turnirja in praviloma predstavlja strošek. Funkcija koristnosti primerja višino ocenjenih prihodkov in višino stroškov, oba kriterija imata pri oceni enakovredno težo 50%. Variabilni del sestavljata dva kriterija (prijavnina/trajanje in št. igralcev). Pri funkciji koristnosti opazimo, da št. tekmovalcev vpliva na ocenjeni finan�ni izkupi�ek v ve�ji meri kot pa višina prijavnine. Fiksni del predstavljajo nagrade, trajanje turnirja in pa skupaj bivanje&dvorana. Bivanje in dvorana sta obravnavana skupaj zato, ker je ponavadi možno oboje izvesti v isti stavbi oz. pri istem podizvajalcu. S pomo�jo provizije od bivanja se da pokriti stroške najema dvorane. V našem modelu ima dvorana 60% težo, bivanje pa 40%. Stroški bivanja in dvorane se nato dodajo še stroški nagrad, oboje pa se še nekoliko koregira glede na trajanje turnirja. Trajanje turnirja ima pozitiven vpliv na finan�ni izkupi�ek, saj se z ve�anjem št. dni turnirja zmanjšuje relativna vrednost fiksnih stroškov (stroški ra�unovodstva, pisarniški material) poleg tega pa se zmanjšajo tudi stroški sojenja na dan. Bivanje&dvorana ima utež postavljeno na 57%, nagrade sodelujejo pri oceni s 23%, trajanje turnirja pa z 20%.



4 PREVERJANJE DELOVANJA MODELA V želji po �im kvalitetnejšem delovanju modela smo se odlo�ili ekspertni sistem še enkrat preveriti. Ker smo bili kot izdelovalec modela obremenjeni s preteklimi izkušnjami, smo se odlo�ili, da je bolj smotrno testiranje izvesti s pomo�jo neodvisnih strokovnjakov, ki bodo lažje našli napake kot bi jih sami. Za sodelovanje smo poprosili gospoda Boštjana Markuna (predsednika Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj) in gospoda Oskarja Orla (šahovskega mojstra FIDE, sodnika in trenerja). Po pristanku na sodelovanje smo jim posredovali Dexi-jev model in navodila za delo z njim. Prosili smo ju, da si zamislita tri razli�na tekmovanja, jih ocenita ter rangirata od najboljšega do najslabšega. Potem, ko sta podala lastno oceno, sta morala turnirje vnesti še v program in primerjati svoje ocene z ocenami ekspertnega sistema. Da bi prestregli �im ve� napak jima nismo poslali povsem enakih navodil, temve� sta izvedla vsak svojo razli�ico testa. Obenem nas je zanimalo, koliko bosta imela problemov z uporabo programa. Glede na to, da jima programa in delovanja modela nismo posebej predstavili, smo sklepali, da imata veliko ve� možnosti za napa�no rabo programa kot jih bo imel kon�ni uporabnik, kateremu bi prej predstavili delovanje tako programa kot modela v njem. Predpostavili smo, da je model dovolj jasen, �e jima bo z njim uspelo oceniti turnirje in izluš�iti oceno. 4.1 Ocena 1 Gospod Orel je dobil naslednje osnovne podatke:

• vrsta tekmovanja: enodnevno pospešeno srednješolsko DP, za katerega znaša prijavnina 2000 Sit

• 3 lokacije: v avli Iskre, v telovadnici gimnazije Kranj in v hotelu Creina Prosili smo ga, da oceni, katera lokacija bi bila najbolj primerna za izvedbo tega prvenstva. Sam je podal naslednjo oceno primernosti: Mesto prireditve Prednosti Slabosti Ocena Avla Iskre dobri pogoji za

šahiste-še boljši za mentorje, spremljevalce, cenovno ugodnejša nastanitev

oddaljenost od centra Kranja

Zelo primerno - �e bi dobili zastonj igralni prostor – najbolj primerno. Primerno za ve�dnevne turnirje

Telovadnica Gimnazija

(?) zastonj igralni prostor, center mesta nudi boljše pogoje za mentorje, spremljevalce (nakupi…)

možna oddaljenost od nastanitve, slabši pogoji za gledalce (mentorje…)

Najbolj primerno - glede na zastonj igralni prostor

Hotel Creina udobnejši tekmovalni pogoji, ve�ji izbor hrane

pla�ilo parkiriš�a, višja cena kosila

Cenovno najmanj primerno Primerno za izvedbo kvalitetnejših in daljših tekmovanj

Slika 3: Ocena primernosti igralne dvorane



Opazili smo, da sta alternativi Avla Iskre in Telovadnica Gimnazije dokaj podobno ocenjeni, alternativa Hotel Creina pa je ocenjena slabše zaradi višjih stroškov. Telovadnica Gimnazije nudi nekoliko slabše pogoje kot Avla Iskre, vendar je najboljša po finan�ni plati. Poleg lastne ocene smo dobili tudi Dexi-jevo datoteko z vnešenimi variantami. Dexi je ocenil vse turnirje kot nezanimive, pri posameznih glavnih kriterijih pa je bila ocena slede�a:

avla IskrePrimernost infrastrukture

Interes klubaOcenjeni finan�ni izkupi�ek

Primernost infrastrukture

srednji

zadovoljiva

pri�akovati pokritje turnirja

srednji

Slika 4: Ocena avle Iskre



tel. GimnazijePrimernost infrastrukture




srednji

zadovoljiva


srednji

Slika 5: Ocena telovadnice Gimnazije

CreinaPrimernost infrastrukture



srednji

zadovoljiva

srednji

Slika 6: Ocena Hotela Creina



Opazimo, da Avla Iskre in Telovadnica Gimnazije dobita isto oceno, medtem ko Hotel Creina dobi slabšo oceno zaradi ocenjenega finan�nega izkupi�ka, pri katerem se pri�akuje izgubo. Primernost infrastrukrure je povsod zadovoljiva, �eprav hotel nudi neprimerno višji standard. Interes kluba je povsod srednji, kar je logi�no, saj se turnrji med sabo razlikujejo le po lokaciji. Zanimivo je, da je primernost infrastrukture na vseh grafih zadovoljiva, �eprav jo Dexi v vseh primerih ocenjuje kot neprimerno. Naslednji graf nam pojasni to razliko:

Primernost infrastrukturenadpovpre�naprimernazadovoljivaneprimerna

avla Iskre

tel. Gimnazije

Creina

Slika 7: Graf kon�ne ocene prvega modela Primernost infrastrukture ni povsem definirana. Vrednotenje bi lahko doseglo oceno zadovoljivo, �e bi bili manjkajo�i podatki ocenjeni pozitivno. Opazimo ve�jo napako modela, saj le-ta v vseh primerih upošteva bivanje, kar pa za enodnevni turnir ni smiselno. Ker za enodnevni turnir bivanje ni potrebno, bi moral model pri primernosti infrastrukture upoštevati le kvaliteto igralne dvorane. Nadalje je g. Orel prispeval še naslednje pripombe: 1. Glede na program 'Dexi' so za enodnevni turnir nepotrebni podatki:

• garderoba • mesto nastanitve • cena/mesto nastanitve • trajanje turnirja

Predpogoji za števil�nejšo udeležbo (0-50) : 1. ustrezno obveš�anje:

• pisno obvestilo (razpis) po klubih in spletni strani ŠZ Slovenije



• pisno obvestila po srednjih šolah (šolski radio) • dodatno obveš�anje v radiu Slovenija I. program, Val 202, Radio Kranj,

Radio Sora… • �asopisih: Delo, Dnevnik, Ve�er, Primorski dnevnik, Gorenjski glas…

2. razpisni pogoji:

• ve�je število prakti�nih nagrad za udeležence • posebna torta za potencialnega slavljenca (rojstni dan) • zmagovalca naj bi dobila posebni nagradi od ŠZ Slovenije (vabilo na dolo�en

turnir, letno naro�nino Šahovske misli) Dodatno:

• povabilo župana ob�ine Kranj na otvoritev tekmovanja in prošnja za sponzorska sredstva

• iskanje sponzorjev za prakti�ne nagrade • dogovor z deželno televizijo (Kranj, Škofja Loka) glede možnosti snemanja

tekmovanja oz. predvajanje posebne oddaje • turnirski bilten s fotografijami nastopajo�ih

4.2 Ocena 2 G. Markunu smo posredovali naslednje osnovne pogoje:

• trije turnirji: �lansko DP, enodnevno pospešeno srednješolsko DP, ve�dnevno osnovnošolsko DP v kategorijah do 10, do 12, do 14 in do 16 let,

• igralna dvorana je v avli Iskre, kjer je najemnina 60.000 Sit za enodnevni turnir in 40.000 Sit/dan za vecdnevni turnir,

• bivanje možno v dijaškem domu, kjer je cena za polni penzion 4.500 Sit, igralcem ga lahko prodaš po 5000 Sit. Druga možnost je hotel Creina po ceni 15000 Sit za polni penzion, provizije ni,

• prijavnine znašajo: za �lansko DP 10.000 Sit, za ve�dnevno OŠ 6.000 Sit, za enodnevno SŠ pa 2000 Sit.

Prosili smo ga, da oceni, kateri turnir bi se glede na pogoje klubu bolj spla�alo organizirati. Njegova ocena je bila slede�a: Za �lansko državno prvenstvo je predvidel osem igralnih dni, v katerih bi se pomerilo približno šestdeset tekmovalcev. Po njegovem mnenju naj bi bivalo 15 igralcev v dijaškem domu, 15 v hotelu Creina, ostali pa bi se na turnir vozili od doma, oziroma bi si poiskali druga�no rešitev. Nagradni sklad bi v celoti prispevala Šahovska zveza Slovenije. Njegova ocena je temeljila na preprosti finan�ni projekciji:

• prihodki: prijavnina: 60 x 10 000 = 600 000 SIT

sponzorji, donatorji,… : 200 000 SIT provizija Dijaški dom: 15 x 7 penz. x 500 SIT = 52 500 SIT skupaj: 852 500 SIT



• odhodki: sojenje, bilten, internet, …: 250 000 SIT najem dvorane: 8 x 40 000 SIT = 320 000 SIT skupaj: 570 000 SIT

• finan�ni izkupi�ek: + 282 500 SIT Na podoben na�in je ocenil tudi Srednješolsko pospešeno državno prvenstvo, kjer zaradi enega igralnega dne bivanje ni potrebno, število udeležencev pa je ocenil na 40. Ob pri�akovanem prispevku sponzorjev v višini 50 000 SIT je bil finan�ni izkupi�ek turnirja ni�la. Osnovnošolsko državno prvenstvo naj bi potekalo osem dni, ocenjeno število udeležencev pa je bilo 80. 50 igralcev bi izbralo bivanje v dijaškem domu, kjer dobi klub provizijo. Sponzorji naj bi prispevali 100 000 SIT, od tega bi 40 000 SIT odpadlo za nagrade. Finan�ni izkupi�ek naj bi znašal + 195 000 SIT. Ocena zanimivosti turnirjev je bila torej: 1. �lansko DP: + 282 500 SIT 2. Osnovnošolsko DP: + 195 000 SIT 3. Enodnevno pospešeno srednješolsko prvenstvo: 0 SIT Opazimo, da so tokrat alternative razvrš�ene glede na finan�ni izkupi�ek, ki ga prinašajo. Srednješolsko prvenstvo je najslabše ocenjeno, ostali dve pa bolje. Zanimivo je, da je �lansko prvenstvo nekoliko bolje ocenjeno kot Osnovnošolsko državno prvenstvo. Ob podrobnejšem pregledu je razvidno, da za �lansko DP ve�ino profita ustvari dohodek s strani sponzorjev in donatorjev. To se nam zdi nekoliko tvegano, saj je koli�ina sponzorskega denarja poleg odmevnosti prvenstva v veliki meri odvisna tudi od vplivnosti, vez in poznanstev organizatorja. Tudi tokrat je Dexi ocenil vse turnirje kot nezanimive. G. Markun je podal naslednji komentar Dexi-jeve ocene: »Jaz sem v svoji oceni upošteval predvsem finan�ni vidik organizacije. Dexi ima pa precej rubrik, ki se nanašajo na udobje udeležencev. Od tod razlika v moji in Dexijevi oceni tekmovanj. Sedaj je pa odvisno, kaj ti je kot organizatorju bolj pomembno, da boš ti zaslužil ali da se bodo udeleženci lepo imeli. Udobje udeležencev je pomemben kriterij, �e kandidira za organizacijo ve� konkurentov, ne pa za oceno ali se tebi izpla�a organizirati. Drug vidik organizacije je lahko tudi ta, da organiziraš neko prireditev za '�ast in slavo' oziroma za 'višje cilje'. Potem je pa pomemben faktor tudi 'razkošje'. Sedaj sem opazil, da je razlika tudi v finan�ni oceni turnirjev. Jaz sem dobil dva dobi�konosna in enega z ni�lo. Dexi pa dobi dva z izgubo in enega z ni�lo ?!? No tukaj pa nekaj ne štima.« �e pogledamo Dexi-jevo oceno po posameznih glavnih kriterijih, dobimo naslednjo sliko:



�lansko DPInteres kluba

Ocenjeni finan�ni izkupi�ekPrimernost infrastrukture

Interes kluba

srednji


srednji


Slika 8: Ocena �lanskega državnega prvenstva

Enodnevno SŠ prventsvoInteres kluba


Interes kluba

srednji

srednji

zadovoljiva

Slika 9: Ocena srednješolskega pospešenega DP



Osnovnošolsko DPInteres kluba


Interes kluba

srednji

zadovoljiva

srednji

zadovoljiva

Slika 10: Ocena osnovnošolskega državnega prvenstva Opazimo, da je �lansko državno prvenstvo padlo na kvaliteti infrastrukture, drugi dve alternativi pa sta negativno ocenjeni zaradi finan�nega izkupi�ka. Menimo, da se je tokrat Dexi dobro odrezal pri �lanskem DP. Medtem ko je g. Markun vso pozornost posvetil finan�nemu vidiku organiziranja turnirjev, je Dexi-jeva ocena temeljila na ve�jem številu kriterijev. Ne strinjamo se s tezo, da lahko v tolikšni meri zanemarimo udobje tekmovalcev. Tudi �e dolo�en klub uspe pridobiti organizacijo posameznega prvenstva s ponudbo neprimerne lokacije, to še ne pomeni, da bo klubu takšno prvenstvo v korist. Sicer bo finan�ni vidik zelo ugoden, vendar si bo klub nakopal jezo vseh udeležencev. �e ne drugega, bi to pomenilo veliko manjšo možnost, da klub v prihodnje pridobi pravico organizacije prvenstev. Po drugi strani so se pokazale napake pri oceni finan�nega izkupi�ka alternativ. �e pogledamo na�in izra�unavanja g. Markuna in Dexi-jev model, ugotovimo, da je glavna razlika upoštevanje sponzorskih sredstev. Pri snovanju modela smo predvidevali, da na višino sponzorskih sredstev vpliva veliko ve� stvari kot le tip prvenstva. Zaradi tega smo ta vidik izpustili pri izgradnji. Izhajali smo iz predpostavke, da ne glede na to ali bodo sponzorska sredstva na voljo ali ne, se to ne bo bistveno spreminjalo od alternative do alternative. �e se nek turnir bolj spla�a organizirati kot drugega, bo razmerje enako tudi po upoštevanju dodatnih ugodnosti s strani sponzorjev. Kljub vsemu temu bi veljalo razmisliti o možnosti, da uporabnik vnese višino sponzorskih sredstev v model. Vsekakor je finan�no model preslabo ocenil alternative. Poleg tega so bile tudi zaloge vrednosti pri dolo�enih kriterijih nekoliko nejasne (npr. pri dvorani: pla�ilo pa redni ali polovi�ni ceni), kar je dopuš�alo razli�ne izbire s strani razli�nih vnašalcev. Potrebna je bila dokajšnja



prenova ocene finan�nega izkupi�ka, tako pri sami definiciji kriterijev in njihovih zalogah vrednosti, kot pri transformaciji posameznih ocen v skupno oceno. G. Markun je podal še naslednji komentar modela: »Softwarske pripombe:

- ali se da narediti, da bi �lovek sam vnesel koliko EUR na dan znaša prijavnina; za SŠ znaša recimo 8 EUR/dan, pa nisem mogel vnesti isto velja za trajanje turnirja; moji turnirji trajajo po 8 dni, 1dan, teh opcij pa nimate.«

To vsekakor je napaka. Potrebno je bilo torej tudi preveriti vse zaloge vrednosti in premisliti, ali so povsod zajete vse možnosti, ki nastajajo v realnem življenju. 4.3 Zaklju�ki prvega zunanjega testiranja Po objektivnem testu s strani neodvisnih oseb smo prišli do dveh glavnih zaklju�kov:

• pokazalo se je, da model pomaga pri širjenju pogleda na problem • model slabo ocenjuje alternative, zato so vsekakor potrebni popravki.

Zanimivo je bilo, kako sta dve osebi pri svoji oceni upoštevali zelo razli�ne kriterije in posameznim kriterijem pripisovali druga�no pomembnost. Predvidevamo, da je to precej povezano z njunima funkcijama. Gospod Orel vidi turnirje skozi o�i igralca, sodnika in trenerja. Sodnik je v šahu tisti, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje. Prva in druga postavka 25. �lena šahovskega pravilnika pravita, da so dolžnosti sodnika »preverjanje primernosti igralnih prostorov« in »skrb, da se v sodelovanju z organizatorjem zagotovi potreben inventar« (Šahovska pravila, 2004, 14.4.) Njegova naloga je torej, da organizatorju pomaga pri izvedbi turnirja. V primeru, da niso zagotovljeni ustrezni pogoji ima tudi to mo�, da ne prižge zelene lu�i za za�etek igranja. Na drugi strani je g. Markun predsednik kluba. Ker v šahu ni veliko denarja, je finan�ni vidik organizacije turnirja izredno pomemben za delovanje kluba. Izhajal je iz predpostavke, da šahovska zveza, s tem ko dodeli prvenstvo dolo�enemu organizatorju, poskrbi, da so pogoji primerni. Naloga kluba je nato le finan�no spraviti prvenstvo pod streho. Ocenjevalca sta torej ocenila alternative v skladu s svojima funkcijama. Dexi-jeva prednost je bila v tem, da je alternative ocenil ob upoštevanju vseh vidikov, s katerih moramo pristopiti pri odlo�anju o prednostih in slabostih organiziranja posameznega turnirja. Obenem se je pokazalo tudi veliko slabosti modela. Tako pri oceni primernosti infrastrukture kot pri oceni finan�nega izkupi�ka je še veliko pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Obstaja tudi dvom ali se sploh da dobro oceniti finan�ni izkupi�ek s pomo�jo Dexija. Poskusili bomo vsaj približno zadeti finan�ni izkupi�ek posameznih prvenstev, verjetno pa si bo moral vsak organizator pred dokon�no odlo�itvijo finan�no projekcijo narediti še sam.



5 ODLO�ITVENI MODEL 2 5.1 Kriteriji Po zaklju�ku prvega zunanjega testiranja modela smo naredili kar nekaj sprememb. Kljub temu so glavni kriteriji ostali enaki. V kon�no oceno so torej združene ocene kriterijev: interes kluba, primernost infrastrukture in ocenjeni finan�ni izkupi�ek. Pri interesu kluba ni bilo sprememb. Še vedno je sestavljen iz pripravljenosti ljudi za delo in števila nastopajo�ih. Kriterij primernost infrastrukture je doživel nekaj sprememb. V bistvu smo izbrisali kriterij lokacije in njegovo vsebino (njegove podkriterije) prerazporedili. Bližina stavb se je preselila pod oceno bivanja in dobila novo ime – oddaljenost od igralne dvorane; bližina kraja pravzaprav bolj vpliva na finan�ni izkupi�ek, konkretno na oceno števila nastopajo�ih tekmovalcev; parkiriš�a pa so najbolj pomembna pred igralno dvorano, zato ocena tega kriterija vpliva na oceno igralne dvorane. Popravili smo tudi kriterij bivanje, kjer smo njegovo vsebino prestavili en nivo nižje, zraven pa dodali trajanje turnirja. Ta na�in nam omogo�a, da upoštevamo bivanje le pri ve�dnevnih turnirjih. Primernost infrastrukture torej sestavljajo minimalne zahteve (ki so sestavljene iz vrste tekmovanja in starostne kategorije) in kvaliteta infrastrukture. Kvaliteta infrastrukture je dolo�ena z igralno dvorano (gledamo velikost dvorane, parkiriš�a in zvezdice, ki jih sestavlja udobje za gledalce (preglednost partij in dodatna ponudba), udobje za tekmovalce (mir, mize stoli in osvetlitev in garderoba) in sanitarije), bivanjem, ki je razdeljeno na trajanje turnirja in kvaliteto bivanja (zanima nas mesto nastanitve, cena, prehrana in oddaljenost od igralne dvorane), in dodatnimi aktivnostmi. Najve� sprememb je doživel kriterij ocenjeni finan�ni izkupi�ek. Ker je bilo tu najve� napak, je bil tudi najbolj potreben sprememb. Po novem je zgrajen na slede� na�in. Najprej se deli na nagrade in sponzorje ter variabilni del – sojenje. Variabilni del – sojenje je zgrajen iz variabilnega dela in št. dni turnirja (igralni �as, število kol). Variabilni del sestavljata kriterija prijavnina na dan in igralci – dvorana, le to pa sestavlja ocenjeno število igralcev (število igralcev in bližina kraja) in stroški dvorane.



Slika 11: Kriteriji drugega modela 5.2 Opis kriterijev Interes kluba pomeni, kolikšen interes ima klub za organizacijo tekmovanja. Interes kluba je lahko majhen, srednji ali velik. Pri pripravljenosti ljudi za delo se sprašujemo, ali so ljudje v klubu pripravljeni pomagati pri izvedbi turnirja. Ljudje morda niso pripravljeni delati, so delno pripravljeni, pripravljeni ali pa navdušeni nad delom. Število nastopajo�ih je število klubskih igralcev (ni�, od 1 do 4, od 5 do 8 ali ve� kakor 8), ki bi se udeležilo turnirja. Primernost infrastrukture pomeni, v kakšni meri infrastruktura ustreza zahtevam tekmovanja. Infrastruktura je lahko neprimerna, zadovoljiva, primerna ali nadpovpre�na. Minimalne zahteve so minimalni standard, ki je potreben za izvedbo tekmovanja. Lahko imajo štiri, tri ali dve zvezdici. Pri vrsti tekmovanja nas zanima, katere vrste sploh je tekmovanje, se pravi ali je tekmovanje regijsko, državno ali mednarodno, pri starostni kategoriji pa, kateri starostni kategoriji bodo pripadali tekmovalci (osnovnošolsko prvenstvo, mladinsko ali �lansko prvenstvo). Kvaliteta infrastrukture je ocenjeni standard tekmovanja glede na pogoje, ki jih imamo. Zaloga vrednosti pri kvaliteti infrastrukture so ena, dve, tri, štiri ali pet zvezdic. Pri igralni dvorani ocenimo ali je dvorana neprimerna, zadovoljiva, primerna ali nadpovpre�na, velikost dvorane pa pomeni, kako velika je dvorana



glede na število nastopajo�ih (premajhna, zadovoljiva, prostorna). Zvezdice pri igralni dvorani pomenijo, kakšen standard bi pripisali dvorani (1*, 2*, 3* ali 4*). Udobje za gledalce so pogoji, ki jih imajo gledalci pri opazovanju tekmovanja. Ti pogoji so lahko podpovpre�ni, povpre�ni ali nadpovpre�ni. Preglednost partij pomeni, ali imajo gledalci neomejen dostop do posameznih partij, je �as ogleda omejen ali pa nimajo možnosti ogleda, dodatna ponudba pa po�itek, ponudbo pija�e, stojnico s šahovsko tematiko itd., kar dolo�imo kot podpovpre�no, povpre�no ali nadpovpre�no. Udobje za tekmovalce so pogoji, ki jih imajo tekmovalci pri igranju (podpovpre�ni, povpre�ni ali nadpovpre�ni). Mir so tukaj motnje za tekmovalce, ki se pojavljajo med igranjem (motnje zaradi igralcev in tekmovalcev, motnje zaradi tekmovalcev, motnje zaradi gledalcev oziroma ni motenj). Pri mizah, stolih in osvetlitvi gledamo, kako udobni so za tekmovalce (neudobni, udobni, zelo udobni). Garderobo ocenimo glede na njeno velikost in varnost (ni prostora za garderobo, je prostor za garderobo, garderoba že obstaja). Dolo�imo tudi velikost in ustreznost sanitarij, ki so lahko neprimerne, ustrezne,a jih je premalo, ustrezne in zadostno število. Za igralno dvorano je pomemben faktor tudi možnost parkiranja. Ta kriterij lahko zavzame vrednosti: majhno, primerno, a oddaljeno in primerno v bližini Pod kvaliteto infrastrukture spada še bivanje, kjer ocenimo bivalne pogoje (1*, 2*, 3*, 4*). Tukaj upoštevamo trajanje turnirja (enodnevni ali ve�dnevni) in v primeru ve�dnevnega turnirja dodatne aktivnosti kot npr. rekreacija in kino (jih ni, primerne za del udeležencev, pestra ponudba) ter kvaliteto bivanja, ki jo sestavlja mesto nastanitve, to je kraj, kjer je predvideno bivanje (lahko je dijaški dom, hotel nižje kategorije, hotel višje kategorije), ceno mesta nastanitve glede na ponudbo (drago, primerno ali poceni), prehrano, kjer nas zanima ponudba prehrane, ki je lahko dnevni meni, izbira med meniji ali samopostrežno kosilo) in oddaljenost od igralne dvorane (potreben prevoz, lahko gremo peš, ista stavba oz. v neposredni bližini). Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je verjetnost, da bo tekmovanje prineslo dobi�ek. Izkupi�ek predstavlja nevarnost izgube, pri�akujemo lahko pokritje turnirja, pri�akujemo lahko dobi�ek ali pa tudi velik dobi�ek. Prvi podkriterij so nagrade in sponzorji, kjer se sprašujemo, kakšen je izkupi�ek, �e upoštevamo le stroške nagrad in prihodke od sponzorjev. Zavzame lahko vrednosti: ve� kot -500 euro, -400 euro, -200 euro, 0 euro, +200 euro, +400 euro in ve� kot + 500 euro. Drugi podkriterij je variabilni del – sojenje (ve�ja izguba, manjša izguba (250 euro), okoli ni�le, manjši dobi�ek (250 euro) ali ve�ji dobi�ek). Deli se na variabilni del, ki upošteva kakšen je dnevni izkupi�ek (izguba, okoli ni�le, cca. 100 euro, cca. 200 euro, cca. 300 euro, cca. 400 euro ali ve� kot 450 euro na dan), in št. dni turnirja, ki pomaga pretvoriti variabilni del v absolutne zneske ob upoštevanjem ostalih stroškov (sojenja). Št. dni turnirja (enodnevni, dvodnedni, tridnevni, 4 ali 5-dnevni, 7 ali 8-dnevni, 10 ali 11-dnevni turnir) je hkrati tudi predlog organizatorju, v kolikih dneh naj organizira turnir glede na igralni �as (5 ali 10 minut, 15 minut, 30 minut, 60 minut ali olimpijski �as) in število kol (13 kol, 11 kol, 9 kol ali 7 kol). Ostane nam še podrobni ogled variabilnega dela. Ta je sestavljen iz višine prijavnine za posamezni dan turnirja (2 ali 3 euro, 4 ali 5 euro, 6 ali 7 euro, 8 ali 9 euro na dan, ve� kot 9 euro na dan) in kriterija igralci – dvorana. Ta pove koliko igralcev še prinaša profit, ko odštejemo stroške dvorane. Zavzame lahko vrednosti: izguba, okoli ni�le, cca. 20, cca. 40, cca. 60, cca. 80 in ve� kot 80 igralcev. Kriterij upošteva ocenjeno število igralcev (cca.



20, 50, 70, 90, 110, 130 ali 150), ki ga dobimo iz števila igralcev na prejšnjih prvenstvih (0-40, 40-80, 80-120, 120-160) korigiranih za bližino kraja glede na nastopajo�e (v centru regije, na obrobju regije), in stroške dvorane, ki jih izrazimo s št. nastopajo�ih, ki zagotovijo pokritje (110, 90, 70, 50, 30, zastonj). Iz vseh naštetih kriterijev se odlo�imo, ali je neko razpisano tekmovanje za nas nezanimivo, delno zanimivo, zanimivo ali izredno zanimivo, da bi ga organizirali. Pri tem je izredno pomembno upoštevati prav vse kriterije.

5.3 Funkcije koristnosti Funkcije koristnosti nam preslikajo vrednosti osnovnih kriterijev (tistih, ki jih uporabnik vnese v sistem) v glavno oceno, tj. oceno zanimivosti turnirja za organizatorja. Osnovni kriteriji so združeni v tri skupine, tri glavne kriterije (interes kluba, primernost infrastrukture in ocenjeni finan�ni izkupi�ek), iz katerih je potem možno dolo�iti glavno oceno. Funkcija koristnosti, ki preslika glavne kriterije v kon�no oceno, je ve�inoma dolo�ena brez uporabe uteži, ker je za pozitivno glavno oceno bolj pomembno, da so vrednosti vseh glavnih kriterijev dobre, ni pa toliko pomembno, kako dober je posamezen kriterij. Na primer varianta, ko je: interes kluba velik, od turnirja pri�akujemo dobi�ek, vendar ocenjujemo infrastrkturo za neprimerno, nam kljub najboljšima možnostima pri interesu kluba in ocenjenem finan�nem izkupi�ku poda najslabšo glavno oceno (nezanimiv), ker si pa� ne smemo privoš�iti organizacije turnirja, �e nimamo zagotovljenih ustreznih pogojev za igranje. Pri variantah, kjer so vsi glavni kriteriji nad minimumom, imata ocenjeni finan�ni izkupi�ek in primenost infrastukture nekoliko ve�jo težo kot interes kluba. Glavne kriterije nam funkcije koristnosti izra�unajo iz podanih vrednosti osnovnih kriterijev. Ponekod je to možno direktno, drugje pa so potrebni še vmesni kriteriji. Interes kluba dobimo direktno iz dveh osnovnih kriterijev (pripravljenost ljudi za delo in št. nastopajo�ih), pri �emer sta oba kriterija približno enakovredna. Ocena primernosti infrastrukture je kompleksnejši proces, saj je zanjo potrebno upoštevati ve� kriterijev. Na eni strani so to minimalne zahteve, ki jih dolo�a samo tekmovanje, na drugi strani pa je to kvaliteta infrastrukture, ki nam je na voljo. Ta dva kriterije se tudi naprej delita, njune zaloge vrednosti pa so izražene nebesedno (z zvezdicami). Funkcija koristnosti je dolo�ena glede na razliko med št. zvezdic, ki jih podelimo minimalnim zahtevam in št. zvezdic, ki jih dobi razpoložljiva infrastruktura. �e je št. zvezdic pri minimalnih zahtevah ve�je od št. zvezdic pri kvaliteti infrastrukture, funkcija koristnosti dodeli primernosti infrastrukture status neprimerna. Izjema so najbolj zahtevna tekmovanja, kjer tudi zvezdica manj da pogojno primeren status (zadovoljivo)



Minimalne zahteve so odvisne od tekmovanja, ki ga želimo izpeljati. Pri tem je potrebno upoštevati vrsto in kategorijo tekmovanja. Vrsta tekmovanja ima ve�jo težo kot pa njegova kategorija, vendar sta kriterija dokaj enakovredna. Ocena kvalitete infrastukture je sestavljena iz vrste kriterijev, ki se ti�ejo igralne dvorane in bivanja. Funkcija koristnosti nam upošteva kvaliteto igralne dvorane in pri ve�dnevnih turnirjih še namestitveni standard. Pomembno je, da nobenden izmed kriteijev ni ocenjen negativno. Ocena igralne dvorane je torej najpomembnejši kriterij za oceno infrastrukture. Temu primerno je tudi najbolj �lenjen. Ocena je odvisna od velikosti in standarda dvorane ter parkiriš� pred njo. Dvorana mora biti zadosti velika za izvedbo tekmovanja, poleg tega pa mora zadovoljevati zahteve gledalcev in tekmovalcev. Izpostavljen je tudi problem sanitarij, saj te pogosto postanejo problemati�ne, kadar se zbere veliko število ljudi na enem kraju. Udobje za gledalce in udobje za tekmovalce se pogosto izklju�ujeta. Prvi si želijo �imve�jo preglednost partij in po možnosti dodatno ponudbo za oddih, drugim pa so najpomembnejši pogoji igranja, kamor sodijo: mir, kvaliteta stolov, miz, primerna osvetlitev in garderoba. Ocena bivanja je dolo�ena z mestom nastanitve, ceno glede na mesto, ponudbo prehrane in oddaljenostjo od igralne dvorane. V kolikor gre za enodnevni turnir, postanejo ti kriteriji nepomembni, saj bivanje v vsakem primeru zavzame vrednost ni potrebno. Glede na to, da šahovski klubi oz. šahisti sami ve�inoma nimajo neomejenih finan�nih sredstev, je pomemben kriterij cena glede na mesto, ta je namre� najpomembnejši poleg samega mesta nastanitve. V kolikor je potreben prevoz do igralne dvorane, to tudi zelo zmanjša kon�no oceno. Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je zadnji glavni kriterij. Od drugih kriterijev se lo�i po tem, da zaloge vrednosti njegovih osnovnih kriterijev niso tako mehke, saj so njihove možnosti ve�inoma pravzaprav numeri�ni razredi. Kljub temu je kon�na ocena mehka, saj ocenjujemo, da se bolj natan�ne ocene na ta na�in ne da dobiti, prav tako pa ni smiselna. Bolj natan�en izra�un je potreben šele, ko že imamo izbran turnir. Izkupi�ek sestavja sedem osnovnih kriterijev, ki se na razli�nih ravneh spajajo v kon�no oceno. Izmed osnovnih kriterijev ima najve�jo težo nagrade in sponzorji, saj ga v kon�no oceno vklju�imo najkasneje. Združen je z variabilni del - sojenje, tj. tisti del, ki je odvisen od št. nastopajo�ih, stroškov dvorane višine prijavnine in trajanja turnirja. Osrednji del tega je ocenjeno število igralcev, ki ga dobimo tako da pogledamo v kateri razred pade število igralcev na prejšnjem turnirju, nato pa vzamemo številko, ki je bližje spodnji oziroma zgornji meji razreda glede na to, kako v centru regije je izbrani kraj tekmovanja. Od tega nato odštejemo število igralcev, ki jih potrebujemo za pokritje stroškov dvorane. Ko imamo število igralcev, ki prinašajo profit, upoštevamo še višino prijavnine na dan. Na ta na�in dobimo variabilni del, tega pa nato pretvorimo v absolutno vrednost ob upoštevanju igralnih dni (v njem so skriti tudi stroški sojenja), ki ga predlagamo glede na tempo igranja in število kol. Na ta na�in dobimo variabilni del – sojenje. 5.4 Opis variant Odlo�ili smo se, da v model vnesemo primere turnirjev, ki jih je kranjski šahovski klub že organiziral, oziroma jih namerava. Na ta na�in smo zagotovili, da



posedujemo dovolj ekspertega znanja o prednostih in slabostih posameznega turnirja. V izbor smo vklju�ili tri razli�ne priložnosti za izvedbo tekmovanja:

• Osnovnošolsko državno prvenstvo Osnovnošolsko državno prvenstvo je turnir, ki smo ga v zadnjih dveh letih obakrat organizirali v Kranju. Pri tem sta nas vodila dva motiva: veliko število nastopajo�ih nadebudnih klubskih igralcev in dobi�ek turnirja. Prvenstvo je zelo zanimivo, saj gre za eno najmnoži�nejših tekmovanj pod okriljem Šahovske zveze in Zavoda za šport. Udeležba je bolj ali manj stalna in se vrti okoli številke 130 nastopjo�ih. Nagrade priskrbi Zavod za šport, zato mora izvajalec priskrbeti le primeren igralen prostor, ki je sposoben prenesti veliko število nastopajo�ih in hkrati veliko število spremljevalcev, staršev, trenerjev... Poleg prostora je pomembno še bivanje, saj gre za dvodnevni turnir. Na prvenstvo se kvalificirajo najboljši iz posameznih podro�nih tekmovanj, razdeljeni pa so v 4 skupine, kar posledi�no pomeni 4 razli�ne turnirje. Ker so igralci razdeljeni (po spolu in kvaliteti), je potrebna sodniška ekipa vsaj treh sodnikov (glavni in 2 pomo�nika). Pri ocenjevanju alternative smo upoštevali zadnji organizirani turnir, ki je bil izveden v avli Srednje elektro in strojne šole Kranj, udeleženci pa so bivali v Dijaškem in študentskem domu Kranj.

• Državna liga Državna liga je najelitnejše ekipno tekmovanje. V njem nastopa deset najboljših slovenskih klubov. Ker je izvedba tekmovanja strnjena v en teden, si ve�ina klubov lahko privoš�i, da za njih zaigrajo vrhunski tuji velemojstri. To zelo poviša kvaliteto turnirja, hkrati pa tudi zahtevani standard. Zaradi visokega standarda, majhnega števila ekip in dokaj nizke prijavnine je zelo težko turnir finan�no spraviti pod streho. Tekmovanje poteka po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim), pri �emer je igralni tempo tako imenovani olimpijski �as (90 minut + 30 sekund za potezo). Za organizacijo turnirja smo se odlo�ili predvsem iz enega razloga: ker smo se v pretekli sezoni uvrstili nanj. Ocenili smo, da bodo stroški neprimerno manjši, �e turnir organiziramo sami, kot, �e ga prepustimo drugim organizatorjem. Ker ekipo sestavlja 6 igralcev in 6 rezerv, sami pa smo klub bolj ali manj enakih igralcev, bi v nasprotnem primeru morali pla�ati celotedensko bivanje vsaj desetim igralcem. Poleg tega so naši amaterski igralci ve�inoma zaposleni na takšnih mestih, da si zelo težko privoš�ijo enotedensko odsotnost iz delovnega mesta. V kolikor bi bil turnir organiziran npr. v Mariboru, bi bila v škripcih tako finan�na prihodnost kluba, kot bi se zmanjšala možnost za obstanek v elitnem tekmovanju. Tekmovanje bo organizirano v hotelu Krim na Bledu.

• Kranj open Kranj open je mednarodni šahovski turnir, ki smo ga že drugi� po vrsti organizirali kot rezultat dobrega sodelovanja s Klubom študentov Kranj in upamo, da bo postal tradicionalen. Ker so se na žalost kon�ali mednarodni turnirji na Bledu, Gorenjska vsekakor potrebuje podoben turnir, na katerem doma�i igralci, šahovski zanesenjaki in talentirani mladinci dobijo priložnost, da se merijo z najboljšimi. Po drugi strani je organizacija mednarodnega turnirja zelo velik zalogaj, za katerga je prakti�no nemogo�e, da bi se pozitivno finan�no izšel. Taki turnirji zahtevajo zelo velik nagradni sklad, poleg tega pa tisti res vrhunski igralci zahtevajo še štartnino. Zaradi



finan�ne plati in premajhne udeležbe, ki je verjetno posledica po�asnega privajanja na nov turnir in ve�anja zaupanja v organizatorje, je organizacija turnirja vsako leto pod vprašajem. Pri ocenjevanju te alternative smo upoštevali lanski turnir, ki je bil izveden v prostorih Prošporta, spanje pa je bilo ponujeno v hotelu Creina in dijaškem domu.



6 REZULTATI VREDNOTENJA 6.1 Opis rezultatov Po kon�anem vrednotenju kriterijev za posamezne variante so ocene za izbiro tekmovanja naslednje:

Osnovnošolsko DP Izredno zanimiv

Državna liga Zanimiv

Kranj open Nezanimiv

Slika 12: Ocene alternativ Najboljšo oceno je dobilo Osnovnošolsko državno prvenstvo. Pozitivno oceno je dobila še državna liga, medtem ko je Kranj open ocenjen kot nezanimiv. Lahko potrdimo, da so kon�ne ocene v okviru pri�akovanj.

6.2 Analiza in razlaga predlagane odlo�itve Za podrobnejšo oceno delovanja modela si moramo rezultate nekoliko podrobneje ogledati.

Državno prvenstvo OŠInteres kluba


Interes kluba

primerna

primerna

Slika 13: Ocena osnovnošolskega DP



Državno osnovnošolsko prvenstvo je bilo ocenjeno najbolje. Interes kluba je pozitivno ocenjen zaradi velikega števila nastopajo�ih. Ker ima organizator turnirja pravico dodati dodatnega igralca, s �imer ve� doma�ih igralcev dobi priložnost, je interes kluba tudi v resnici precejšen. �e klub ne bi imel zadosti igralcev, bi bila ocena interesa kluba nižja (pri 5-8 bi pomenilo srednji), kar pa ne bi vplivalo na kon�no oceno zaradi pozitivnih u�inkov ostalih dveh glavnih kriterijev. Primernost infrastrukture je ocenjena kot primerna, kar je prav tako v skladu s pri�akovanji. Pri mladinskih prvenstvih gre predvsem za to, da se poskrbi za vse potrebne stvari, kar je bilo v tem primeru zagotovljeno. Kakšen nadstandard je težko zagotoviti, saj bi bili stroški hotela preveliki, kar ne bi ustrezalo ne organizatorju, ne šolam kot pla�nikom bivanja. Model bi dal oceno nadpovpre�na, �e bi bila ocena dodatnih aktivnosti najboljša. To je na splošno sicer res, saj so otroci veliko bolj zadovoljni, �e jim priskrbiš zabavo, v danem slu�aju pa ima mogo�e nekoliko preveliko težo. Zaradi koli�ine igranja (šah se je igral prakti�no cel dan do 18h zve�er) namre� niti ni bilo �asa za dodatne aktivnosti. �e bi upoštevali vse možne detalje, bi model postal bolj kompliciran in s tem manj prakti�en, zato menimo, da to ni prevelika napaka. Konec koncev razlika ne vpliva na kon�no oceno, poleg tega pa je dobro, da se organizator zaveda, da se s ponudbo dodatnih aktivnosti da še izboljšati turnir. Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je zavzel vrednost pri�akovati velik dobi�ek, kar je glede na množi�nost turnirja in stroške, ki smo jih imeli, tudi edino pravilno.

Državna ligaInteres kluba


Interes kluba



Slika 14: Ocena državne lige Državna liga je dobila najvišji oceni pri interesu kluba in primernosti infrastrukture. Zaradi tega je kljub ocenjenemu finan�nemu izkupi�ku, kjer se pri�akuje le pokritje



turnirja, dobila oceno zanimiva. Interes kluba je vsekakor pravilno ocenjen, saj bo na tekmovanju nastopilo veliko igralcev, prav tako pa nekateri ne bi mogli nastopiti, �e bi bilo prvenstvo organizirano drugje. Primernost infrastrukture je prav tako dobila najvišjo oceno. Ker gre za prvenstvo, na katerem nastopa veliko tujih velemojstrov, bi bilo mogo�e smiselno, da bi ga vrednotili kot mednarodno �lansko prvenstvo in s tem zaostrili zahtevani standard. V tem primeru bi o najvišji oceni infrastrukture odlo�ala ponudba dodatnih aktivnosti. Ker je tudi ta na Bledu velika, si alternativa vsekakor zasluži oceno nadprimerno. Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je šibka to�ka te alternative. Zaradi ugodne ponudbe (zastonj igralni prostor) se v klubu nadejamo, da bo turnir le šel pod streho brez finan�nih izgub. Zaradi velikih oportunitetnih stroškov (bivanje klubskih igralcev, �e ne bi prišlo do organizacije) bi lahko turnir dobil tudi oceno izredno zanimiv. Pravzaprav bi se težko odlo�ili, organizacija katerega turnirja je za klub pomembnejša, tega ali OŠ DP. To bi lahko uvrstili v tisto skupino primerov, zaradi katerih je za kon�no oceno potreben �lovek – gre pa� za posebne okoliš�ine. Upoštevati velja dve posebni karakteristiki turnirja: kot prvo gre za ekipni turnir, zato je potrebno premišljeno vstavljati vrednosti v kriterije (npr. prijavnino je treba izra�unati na igralca in ne na ekipo); kot drugo gre za redkejši igralni sistem (Berger), zato o turnirju vemo veliko ve� kot sicer. Gre torej za turnir, ki ni najbolj idealen za izdelani model. Pokazalo se je, da se da �isto lahko vnesti tudi ekipni turnir in dobiti pravilno oceno. Druga stvar je Bergerjev sistem. Ker za turnir to�no vemo, da bo na njem nastopilo deset ekip, je nepotrebno ocenjevanje števila udeležencev. Bergerjevi turnirji so sicer pri nas zelo redki, njihov finan�ni u�inek pa se da dobro predvideti tudi brez ekspertnega sistema.

Kranj OpenInteres kluba


Interes kluba

srednji

zadovoljiva

srednji

zadovoljiva

Slika 15: Ocena Kranj open-a



Kranj open je bil edini ocenjen negativno. Verjetno se je pri tej alternativi ekspertni model tudi najslabše odrezal. Kljub temu je kon�na ocena glede na izkušnje po lanskem turnirju kar pravšnja. Interes je le srednji, kar bi bila tudi v resnici prava ocena. V klubu so bili sicer vsi navdušeni nad idejo, da bi organizirali mednarodni turnir, tudi pomagali so pri pripravah nanj, vendar kaj, ko je imel na koncu klub le tri igralce, ki so ga zastopali na samem tekmovanju. Pri primernosti infrastrukture gre za podobno situacijo kot v prejšnjem primeru, le da bi bilo mogo�e potrebno kriterije znižati. Ker se turnir še ni dobro prijel v šahovski javnosti, je bilo zelo malo udeležencev tujcev. Glede na to bi ga lahko vrednotili kot državni turnir in ne mednarodni. Po drugi strani so dobri pogoji predpogoj za mo�nejšo udeležbo iz tujine. Infrastruktura je dobila oceno zadovoljivo predvsem zaradi oddaljenosti dvorane od mesta bivanja. Turnir je bil sicer specifi�en, saj so se ga udeležili ve�inoma igralci iz bližnjih krajev, koristnikov bivalne ponudbe pa je bilo bolj malo. Oddaljenost od dvorane je tudi v resnici najve�ji problem turnirja in ga v prihodnje nameravamo rešiti. V kolikor bi turnir vrednotili kot državno prvenstvo ali pa bi bila igralna dvorana bližje bivanju, bi ocena infrastrukture zavzela vrednost primerna. Ocenjeni finan�ni izkupi�ek je kriterij zaradi katerega turnir dobi negativno oceno. �e sta ostala kriterija še dovolj dobra za pozitivno oceno, je finan�ni izkupi�ek tisti, ki ne zagotavlja ve�jih apetitov po organizaciji. Tudi v praksi se je pokazalo, da je izredno težko organizirati tovrstne odprte turnirje, saj so stroški enostavno preveliki. Za organizacijo potrebuješ veliko podporo sponzorjev, ki pa v tem primeru niso uspeli pokriti stroškov nagradnega sklada. Od tu tudi dejanska manjša izguba na koncu turnirja.

6.3 Analiza SWAT

Prednosti Prednosti modela sta predvsem dve:

• objektivno ocenjevanje • celovitost gledanja

S tem, ko smo odlo�anje s �loveka prenesli na ra�unalnik, smo zagotovili veliko ve�jo objektivnost odlo�itve. Medtem ko lahko razpravljamo o ve�ji kvaliteti ra�unalniške odlo�itve, nikakor ne moremo dvomiti o njeni ve�ji objektivnosti. Sicer odlo�evalec še vedno sam vrednoti posamezne kriterije, vendar pa je teh toliko, da morebitna subjektivna ocena pri posameznem kriteriju v veliko manjši meri vpliva na kon�no odlo�itev kot pa subjektivna ocena celotne alternative. Ra�unalniški model tudi poskrbi, da organizator tekmovanja pomisli na vse vidike posamezne alternative. Mogo�e se to sicer ne zdi tako pomembno, vendar ocenjujemo, da je mogo�e to še najve�ja prednost ekspertnega sistema. Najve�ji problem pri organiziranju turnirja je velikokrat pomanjkanje izkušenj. Ko se npr. nekdo s problemom organizacije turnirja sre�a prvi�, obstaja verjetnost, da pride do kakšne povsem banalne napake. Ta pa lahko v veliki meri pokvari nivo organizacije. Na primer: organizator najde idealno lokacijo, odli�ne stole, mize, osvetlitev, mir...



Ker je že bil na podobnih turnirjih z veliko slabšimi pogoji, je nad lokacijo izredno navdušen. Ko pa se turnir izvede, so vsi igralci nezadovoljni, ker ni nikjer toaletnih prostorov... Drug primer podobne napake se nam je zgodil na kranjski gimnaziji. Ker je šlo za turnir z nizko udeležbo, nas je zelo skrbel finan�ni vidik. Šola nam je šla zelo na roko in ponudila svojo telovadnico. Ko pa smo za�eli postavljati šahovske deske, smo opazili, da šahovnice na vsaki stani za centimeter gledajo �ez rob mize. Na sre�o smo našli drug tip šahovnic...

Slabosti • kvaliteta ocene • nepredvidljivost vseh situacij

Ocenjujemo, da je glavna slabost modela kvaliteta ocene. Kljub vsemu trudu je vse skupaj le približek znanju ekspertov. Problema za dodatno izboljšanje kvalitete odlo�itve sta predvsem: nepopolna neodvisnost kriterijev in nenatan�nost ocenjevanja s pomo�jo razredov. Problem je v tem, da dolo�en podatek vpliva na oceno turnirja na ve� na�inov. Tako na primer št. tekmovalcev, ki se bodo udeležili tekmovanja, vpliva direktno prek prijavnine na prihodke prvenstva, poleg tega pa še na pove�anje stroškov, gne�o na prizoriš�u tekmovanja, potrebno št. klubskih delavcev, sodnikov itd. Podobno je na primer s trajanjem turnirja. Trajanje turnirja vpliva pravzaprav na vse. Jasno je, da vpliva na stroške turnirja. Prav tako pa vpliva tudi na pripravljenost klubskih ljudi za delo, potrebnost bivanja, oceno dvorane... Konkretno pri trajanju je problem predvsem v tem, da se s trajanjem turnirja spreminja pomembnost posameznih kriterijev. Vzemimo npr. enodnevni hitropotezni turnir in ve�dnevni turnir z normalnim �asom za razmišljanje. Prvo kar opazimo je, da pri enodnevnem turnirju ni bivanja, medtem ko lahko na ve�dnevnem turnirju bivanje in z njim tudi prehrana v veliki meri poboljšata vtis. Prav tako je na hitropoteznem turnirju bolj pomembna prostornost dvorane kot pa udobje med igro. Na takih turnirjih je veliko igralcev, ki so že zaklju�ili s trenutno partijo in �akajo na naslednji dvoboj. �e se ne morejo umakniti, motijo ostale. Po drugi strani lahko igralec 10 minutni dvoboj odigra tudi na klopci. Drugi problem se skriva v na�inu ocenjevanja s pomo�jo razredov. To se kaže predvsem pri oceni finan�nega izkupi�ka. Nanj v veliki meri vpliva višina prijavnine in število igralcev. �e so te vrednosti na robu definiranih razredov, obstaja verjetnost, da bo kon�na ocena finan�nega izkupi�ka prepesimisti�na ali preoptimisti�na. �e bi želeli upoštevati vse podrobnosti, ki vplivajo na oceno, bi ekspertni sistem postal prevelik, s tem pa neobvladljiv in v praksi neuporaben. Zaradi tega je pa� treba poiskati kompromis med kvaliteto ocene in prakti�nostjo oz. enostavnostjo sistema.



Priložnosti • osnova za model tekmovalne komisije • prilagoditev modela za sorodna tekmovanja • izboljšanje ocenjevanja

Prva in najve�ja priložnost izdelanega ekspertnega sistema, je njegova prilagoditev v ekspertni sistem tekmovalne komisije. Pri tem gre za spremembo vidika. V izdelanem modelu se sprašujemo, katerega izmed turnirjev se spla�a organizirati; pri sistemu tekmovalne komisije pa bi bilo vprašanje, kateremu izmed interesentov se najbolj spla�a delegirati izvajanje dolo�enega prvenstva. Razlike sicer so, vendar pa bi se z znanjem pridobljenim med izdelavo tega modela in ob pomo�i komisije, ki bi dodala svoje kriterije, dalo narediti dober sistem, ki bi imel verjetno še veliko višjo prakti�no vrednost kot izdelani model. Za delo take komisije je zelo pomembna objektivnost in transparentnost, to pa sta kriterija, ki jima ra�unalniška rešitev zelo odgovarja. �e bi ra�unalnik dolo�il izvajalca, ne bi prihajalo do zamer, lobiranja in podobnih negativnih vplivov. Zmagala bi pa� najboljša alternativa, tekmovalna komisija pa bi tudi vsakemu lahko razložila zakaj. Mogo�e se boste vprašali, zakaj se v takem primeru že na za�etku nismo odlo�ili za druga�en vidik gledanja. Tekom izdelave ekspertnega sistema, smo res prišli do podobne ugotovitve, obenem pa smo v zapisniku seje tekmovalne komisije šahovske zveze z dne 14.4.2005 naleteli na sklep to�ke - kriteriji za dodelitev tehni�ne izvedbe tekmovanja: »Ad1 Na prejšnji seji tekmovalne komisije smo se dogovorili, da vsak �lan pripravi predlog kriterijev za dodelitev tehni�ne izvedbe tekmovanj. Primerjali smo predloge, vendar se o enotnih kriterijih in prioritetah nismo poenotili. Strinjali smo se, da na dodelitev tekmovanja ne vpliva samo cena namestitve, ampak so enakovredno merodajni tudi drugi faktorji.« (url: Zapisnik 1, 2005) Kljub temu, da smo v tem �asu že izdelovali izdelani ekspertni sistem, smo jim na elektronski naslov poslali možno rešitev problema in ponudili pomo�. Na žalost ni bilo s strani tekmovalne komisije nobenega odgovora. Mogo�e tudi zaradi neprimernosti trenutka: »Zaradi preve� razhajajo�ega mišljenja med predsednikom TK Danijelom Vombekom in �lanom TK Robertom Rudmanom bo moral Upravni odbor ŠZS na prihodnji seji odlo�iti, kdo med omenjenima je bolj primeren za delo v TK.« (url: Zapisnik 1, 2005) Ker v danem trenutku ni bilo interesa, razvoj ekspertnega sistema pa je že bil dokaj dale�, smo sklenili, da nadaljujemo po za�rtani smeri ter na koncu predstavimo model tajniku šahovske zveze, ki je pokazal veliko zanimanje za izdelano razli�ico. Glede na zadnji zapisnik tekmovalne komisije, je kar nekaj možnosti, da se iz diplomskega dela razvije še kaj ve�:



»Ad4. Kot dodatni kriterij (poleg glasovanja �lanov TK) za dodelitev tehni�ne izvedbe tekmovanja se uporabi to�kovnik, ki v glasovanju prinese en glas. Osnutek to�kovnika je pripravil tajnik, vendar se ga do naslednje seje še popravi in dopolni. Za vnos podatkov v to�kovnik in to�kovanje se zadolži tajnika ŠZS.« (url: Zapisnik 2, 2005) Druga možnost je prilagoditev modela za sorodna tekmovanja. Najlažje bi bilo model prirediti za podobne igre kot so npr. go, razne igre s kartami itd. Prav tako bi se sistem dalo prilagoditi turnirjem v pikadu, biljardu, kegljanju. Pravzaprav je model primeren za vse stvari, ki se dogajajo v dolo�enem objektu, kjer udeleženci prispevajo denar, dogodek pa organizira skupina ljudi, ki mora zagotoviti standard in finan�no preživeti. Seveda je pri vsaki prilagoditvi potrebno kaj dodati oziroma odvzeti, vendar je to možno in v primeru, da se izkaže model tudi v praksi, tudi smotrno. Priložnosti izhajajo tudi iz prakti�ne uporabe modela. Ne domišljamo si, da je izdelek povsem idealen. Je pa� najboljše, kar smo v tem �asu in ob svoji koli�ini znanja uspeli narediti. Sigurno se ga da še izboljšati, zato bo ob pogoju, da sistem preide v uporabo, možno njegovo delovanje še nadgraditi.

Grožnje • spremembe razmerja cen • tehnološke spremembe (spremljanje šaha prek interneta, projektorji...) • razvoj šahovske igre (igralni �as, igranje prek interneta...)

Grožnje je pravzaprav zelo težko definirati oziroma predvideti. Ker je potrebno upoštevati dogajanje v prihodnosti, je veliko smeri, v katerih je potrebno iskati. Ena izmed nevarnosti je spremeba razmerja cen. �e bi se naprimer cena najema igralnih dvoran bistveno podražila, stroški sojenja pa bi ostali na enaki ravni ali se ob pove�anju števila sodnikov še pocenili, bi prišlo do razlik v pomembnosti posameznih kriterijev finan�nega izkupi�ka. Verjetnost za to sicer ocenjujemo, da je dokaj majhna. Prav tako bi sistem moral dobro kljubovati nevarnostim, ki jih prinaša inflacija. Ker je vezan na te�aj eura, bo preteklo še veliko �asa preden se bodo cene toliko spremenile, da bodo padle izven definiranih razredov. Ve�ja nevarnost izhajajo iz tehnoloških sprememb in razvoja šahovske igre. Šah je disciplina, ki je zelo povezana z tehnologijo, še posebej internetom. Že sedaj je možno velike turnirje spremljati neposredno prek interneta. Šahovnice so opremljene z elektroniko in tako spremenjne v vhodne enote ra�unalnikov. Ti prestrezajo poteze igralcev in jih pošiljajo v internet. Ker je to v Sloveniji še dokaj novo (na ta na�in se spremlja le nekaj prvih desk na najpomembnejših turnirjih), vse skupaj še ni upoštevano v modelu. Ko bo tak na�in spremljanja postal bolj množi�en in ko se bodo tudi gledalci navadili nanj, se bo verjetno kultura in režim v igralnih dvoranah spremenil. Ko v njih ne bo ve� gledalcev in s tem gne�e, pomanjkanja miru itd. bo



potrebno vse skupaj upoštevati tudi v modelu. Druga nevarnost prihaja iz razvoja šahovske igre. Ta je trenutno v dokaj turbolentnem �asu, ko se spremembe dogajajo dokaj hitro. V želji po pove�anju atraktivnosti in približanju šahovske igre širši javnosti, so že postali praksa turnirji na izpadanje, �as za razmišljanje na vrhunskih turnirjih se je skoraj prepolovil, uvedlo se je druga�no štetje �asa (z dodajanjem �asa za posamezno potezo)... Eden izmed mogo�ih razpletov je selitev šahovske igre na internet. Kaj takega je danes še nemogo�e zaradi nevarnosti, ki jih prinaša (nadzor tekmovalcev, prepre�evanje rabe ra�unalnika za pomo� pri izbiranju potez...). Kljub temu je možno, da bodo neko� turnirji prek interneta postali priljubljeni. �e bi na primer Šahovska zveza na tak na�in organizirala državno prvenstvo, bi model postal nekoristen. Ko bo prvi� organiziran tak turnir, bo pravzaprav ve�ina izkušenj organizatorjev šahovskih tekmovanj neuporabna. Potrebno se bo spopasti z veliko novimi stvarmi, si ustvariti novo znanje in izkušnje ter šele nato razmišljati o zajemanju tega znanja v ekspertni sistem.



7 ZAKLJU�KI Diplomska naloga predstavlja ekspertni sistem, ki služi kot pomo� pri izbiri in organizaciji šahovskih tekmovanj. Model ovrednoti posamezno alternativo prek treh glavnih kriterijev: interesa kluba, primernosti infrastrukture in ocenjenega finan�nega izkupi�ka. Posebno pozornost smo namenili zalogam vrednosti pri posameznih osnovnih kriterijih. Pri tem smo pazili, da so �imbolj jasne in razumljive, poleg tega pa še na to, da bodo ustrezale razmeram pri organizaciji turnirjev tudi v naslednjih letih. Mislimo, da nam je to uspelo, saj pri samem vrednotenju variant nismo imeli problemov z ocenjevanjem po posameznih kriterijih, niti jih niso imeli ljudje, ki so se s programom sre�ali prvi�. Model se je potrdil tudi v praksi, saj so se ocene modela skladale z dejanskimi rezultati izbranih turnirjev. Funkcije koristnosti so preslikale podane podatke v kon�no oceno na tak na�in, da je dobil najvišjo oceno turnir, za katerega smo predvidevali, da se bo najbolje odrezal. Ostala dva sta ravno tako dobila oceno, ki se nam zdi, da sta si jo zaslužila. Turnirji so dobili razli�ne ocene pri posameznih glavnih kriterijih, vendar so v vseh primerih dobili kon�no oceno, ki je pravilno zajela skupne lastnosti celotnega turnirja. Tako je na primer jasno razvidno, da se državna liga odlikuje po primernosti infrastrukture in pripravljenosti kluba, OŠ DP pa je zanimivo zaradi finan�nega izkupi�ka (in interesa kluba). Glede na to sklepamo, da so tudi funkcije koristnosti ustrezne. Ob�utljivost odlo�itve na spremembo posameznega kriterija je zaradi velikega števila kriterijev razmeroma majhna. Še najbolj ob�utljiva kriterija sta število nastopajo�ih klubskih igralcev in število igralcev. Predvidimo lahko tudi izboljšave posameznih variant, na�inov pa je ve�:

- s pomo�jo ve�jih uspehov pri pogajanjih o ceni dvorane, proviziji - s pomo�jo motiviranja �lanov kluba in s tem ve�je pripravljenosti za pomo� - z iskanjem primernejše, boljše infrastrukture - z iskanjem dodatnih sponzorskih sredstev, ki izboljšajo Dexi-jevo oceno

finan�nega izkupi�ka. Izdelani model nam je pomagal testirati gospod Aleš Drinovec, mednarodni šahovski sodnik, bivši predsednik kluba in organizator številnih šahovskih tekmovanj. Med njegovim rangiranjem alternativ in rangiranjem ekspertnega sistema ni bilo razlik. Prav tako je ocenil, da so Dexi-jeve ocene celotnih turnirjev in posameznih glavnih kriterijev primerne. Sklepamo, da je prikazani model zdržal tudi objektivno zunanje testiranje in ga zato ni potrebno dodatno spreminjati. Predstavljeni model je najboljši približek resni�nim razmeram, ki smo ga uspeli ustvariti. Ni idealen, kljub temu pa se nam zdi da dobro in u�inkovito deluje. Smatramo, da ga je z manjšimi prilagoditvami možno uporabiti tudi v druge namene kot naprimer za delo tekmovalne komisije ali pri organizaciji sorodnih tekmovanj kot so turnirji v pikadu, biljardu itd.



8 SEZNAM LITERATURE

1. Jereb E., Bohanec M., Rajkovi� V. (2003) Dexi : ra�unalniški program za ve�parametrsko odlo�anje: uporabniški priro�nik, Kranj: Moderna organizacija

2. Proces odlo�anja. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://lopes1.fov.uni-mb.si/PO/PO.htm

3. Poslovni ekspertni sistemi. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://lopes1.fov.uni-mb.si/PES_web/PES.htm

4. U�no gradivo za predmet Sistemi za podporo odlo�anju. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www.fov.uni-mb.si/programiranje/uros/files_spo.htm

5. Diplomske naloge. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www.fov.uni-mb.si/Studij/Diplome/

6. Obrazci ŠZS. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www.sah-zveza.si/projects/obrazci.asp

7. DEXi: A Program for Multi-Attribute Decision Making. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/dexi.html

8. Pravila in pravilniki FIDE in ŠZS. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www.sah-zveza.si/projects/fiderules.asp

9. Tarife sodnikov. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www.sah-zveza.si/projects/fiderules.asp

10. Vidmar, M. (1997). Pol stoletja ob šahovnici. Ljubljana: Koros 11. Arhivi ŠZS. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://www.sah-

zveza.si/projects/archives.asp 12. Zapisnik tekmovalne komisije 1 z dne 14.04.2005. Pridobljeno 26.04.2005 s

spletne strani: http://www.sah-zveza.si/news/0504/zap050414_tk.htm 13. Zapisnik tekmovalne komisije 2 z dne 21.09.2005. Pridobljeno 26.09.2005 s

spletne strani: http://www.sah-zveza.si/news/0509/zap050921_tk.htm 14. Drinovec A., Šiftar D., Perovi� v., Bohak J., Gostiša L., Jelen I. (2004)

Šahovksa pravila in pravilniki, Ljubljana: Šahovska zveza Slovenije, Odbor sodnikov

15. Nasveti. Pridobljeno 17.01.2005 s spletne strani: http://lsd.uni-mb.si/slo/studenti/projekti/FuzzyDT/discuss.htm

16. Decision making. Pridobljeno 15.3.2005 s spletne strani: http://www.sciencefriday.com/pages/1997/Oct/hour2_101097.html

17. Dr. Petrovi� S (1973) Veliki majstori šaha - Nimzovi�, Zagreb: Šahovska naklada – Zagreb

18. Dr. Petrovi� S (1976) Veliki majstori šaha - Morphy, Zagreb: Šahovska naklada – Zagreb

19. Pasternjak A. (1972) Robert Fischer, Ljubljana: �GP Delo



9 PRILOGE IN SEZNAM SLIK

Priloge Priloga 1: Dexijevo generirano poro�ilo kon�nega modela

Seznam slik in tabel Slika 1: Model ve�parametrskega modeliranja (Jereb in drugi, 2003, str. 13) Slika 2: Kriteriji prvega modela Slika 3: Ocena primernosti igralne dvorane Slika 4: Ocena avle Iskre Slika 5: Ocena telovadnice gimnazije Slika 6: Ocena hotela Creina Slika 7: Graf kon�ne ocene prvega modela Slika 8: Ocena �lanskega državnega prvenstva Slika 9: Ocena srednješolskega pospešenega DP Slika 10: Ocena osnovnošolskega državnega prvenstva Slika 11: Kriteriji drugega modela Slika 12: Ocene alternativ Slika 13: Ocena osnovnošolskega DP Slika 14: Ocena državne lige Slika 15: Ocena Kranj open-a

Documents

ODLO ITVENI MODEL ZA IZBIRO ŠAHOVSKIH TEKMOVANJ · dipl. ing. elektrotehnike in mednarodnemu šahovskemu sodniku, za pomo pri ocenitvi konnega modela. Hvala tudi gospodu Oskarju