GRŠKA ZGODOVINA

MINOJSKA KULTURA- dobre pomorske zveze z Egiptom, Sirijo, Malo zijo, Grčijo in Z – vplivi- zgodnja minojska kultura (2200) – vzpon, palače v Knosu in Fajstu, usmerjenost proti V,

preb večinoma v vaseh (ribolov in poljedelstvo), izvor in etnična pripadnost neznana, najdišče keramike v votlini Kamares

- srednja minojska doba (ok 2000) – izoblikovanje dvorne kulture, življenje se odvija predvsem v mestnih naselbinah, kmečka kutura večinoma propade, središče pol in gosp življenja dvorne palače z oljnimi mlini in delavnicami, življenska radost, uživanje, usmerjenost v tostranstvo, varna lega otoka (dvorci brez obzidja), omembe Krete na napisih v Egiptu, Babiloniji in Siriji

- vzpon sovpada z 12.egiptovsko dinastijo srednje države (1950-1750), najdba kretske keramike v Fajumu, živahna trgovina z V, babilonski pečati iz Hamurabijeve dobe na Kreti, Kreta se na kulturnem področju zelo nasloni na Egipt (oblikovanje hieroglifke pisave, papiru, arhitektura, umetnost)

- ok 1700 prva visoka kretska kultura propade – neznan vzrok, verjetno posledica večih - doba ponovnega vzpona (16.stol) – prevlada Knosa, poleg osrednje palače več manjših

dvorcev, naturalistični umetniški slog, kretski predmeti tega obdobja zelo cenjeni (mikenske grobnice)

- velika vloga ženske- pomehkuženo življenje višjih slojev- kretska linearna pisavaa) linearna A pisava – nerazrešena, ključ v odkritju bilingve?b) Linearna B pisava – postane pisava mikenske kulture, seznami inventarjev- kretska religija (velik vpliv na Grke) – tesna povezanost z naravo in velik vpliv ženskega

elementa (vse pomembnejše boginje – Velika mati, Kačja boginja, Gospodarica divjih živali), vera v obstoj demonov in mešanih bitij, čaščenje stebrov in dreves

- povezave med Kreto in celinsko Grčijo v tej dobi živahne – vplivi Krete- št spomeniki, velika in bogata dediščina, v mnogih ozirih enakovredna visokim civilizacijam

Egipta in mezopotamskega prostora- historični problemi:a) nastanekb) državna in družbena ureditev – le arheološke najdbe, težko dokazati obstoj kraljestva in

plemiškega razredac) vzroki za zatond) datiranje propadaUničena po 1400 (ok 1375) – sledila ji je mikenska oblast na KretiUničena ok 1200 – razvoj na kopnem poteka paralelno z razvojem na otoku, Knosos ves čas središče mikenske oblasti

MIKENSKA DOBA- Naselitev indoevropejcev v Grčiji – priseljenci pod vplivom višje razvitih staroselcev, materialni

življ se ne spremenijo dostiSrednje heladsko obdobje (2000-1550)- kmečka kultura- preprosta rumena in siva keramika- šibki stiki z zunajgrškim svetom- grobišč v bližini Miken (bogato z orožjem, lovske scena na nagrobnih ploščah)Pozna heladska doba (od sr 16.stol)- veselje do boja- posedovanje dragocenega bronastega orožja- upodobitve bojnega voza- stopnjevanje vojaškega duha, prekinitev s kmečkim načinom življ.- Indoevropski element nastopi kot vodilen- Utrjeni dvorci, gradovi – izoblikovanje plemstva, katerega ideal bojevanje in dvorni način

življenja- Mikene simbol te dobe, še Tirinis, v Atiki na Akropoli- Monumentalna gradnja odraža vojaškega duha in življ slog

1

- Megaron- Višek konec 16.stol in 14.stol, padec 15.stol (preoblikovanje pod vplivom Krete)- Najdbe v Mikenah, Tirinisu in Orhmenu – jaškasti grobovi, grobovi mikenskih knezov (zlate

posmrtne maske, nagrobne plošče, na eni prva upodobitev lahkega dvokolesnega bojnega voza na grških tleh)

- Slab položaj ženske- Kupolaste grobnice (Atrejeva zakladnica) – prehod 15.v 14.st.- Levja vrata- Državna ureditev – ni poznana, v Argolidi (Mikene) in Bojotiji (knezi z gradu Gla) večje

državne tvorbe, junaška epika – kralj Agamemnon v Argolidi in mikenski kralj Evristej & obstoj Herinega svetišča kažejo na obstoj državne tvorbe v Argolidi; trajnejše večje državne tvorbe niso nastale, povezovanje ob velikih vojaških podvigih (hegemon, po vojni ne več)

- Vstop Mikencev na morje (14. in 13.st) – postojanke na Rodosu, Kikladih, trgovanje z V Sredozemljem, J Italijo in Sicilijosprva gusarji

- Ahajci – skupno ime za Grke v mikenski dobi- Mala Azija jim ostane nedostopna (hetitska država) – vazalna meddržavna pogodba s knezom

Alekšandru- Uspehi mikenskih Grkov : vojaška moč in organizacija, vodilno vlogo v vojski ima plemstvo

(bojni vozovi), lahko oboroženi pešci- Religija – kasnejši Grki prevzamejo št predstave o božanstvih ter krajih in obliki čaščenja

(Delfi, liturgično posodje)

GRČIJA V ARHAIČNI DOBI – DRŽAVNA UREDITEV IN OBLIKE POVEZOVANJA- v velikem delu se ohrani plemenska ureditev, predvsem v sr Grčiji, vendar v političnem življ

nimajo velike vloge- tesalska država (8.st) – ok 600 poleg Sparte najmočnejša državna tvorba v Grčiji- zač 7.st. Makedonci razširijo oblast pod Perdikom I. proti egejski obali (zaključena doba

naseljevanja Grčije)- pisana podoba grškega sveta- najpomembnejša državna tvorba Sparta- obstajale združevalne tendence- rodi se občutek pripadnosti grškemu svetu (najprej med Jonci v Mali Aziji)- izraz Heleni (neznano zakaj po mali pokrajini v Tesaliji), ki v 7.st postane oznaka za vse Grke- razvoj panhelenskih institucij:

a) Delfisko preročišče (8.st) – temelji grškim koledarjem, prazniki bogov, v 7.st Delfska amfiktionija (politično-sakralna zveza, vse države enako pravico glasovanja, obveznosti s področja mednarodnega vojnega prava)

b) Olimpija (zač 8.st) – vsake 4 leta športne igre, od 6.st sodeluje ves grški svet, božji mir, predpogoj udeležbe svoboda in grštvo, pripomorejo k širjenju zavesti skupne pripadnosti)

NASTANEK IN RAZVOJ SPARTE- v 8. in 7.st. vzpon spartanske vojaške države- Dorci preplavijo Lakedajmon, Ahajci se obdržijo v malošt naselbinah, postopno sožitje- Združitev 5 vasi- Neobzidana naselbina Sparta središče- Osvojeno zemljo podelijo med dorske vojščake na podlagi žreba- Heloti – preddorsko preb, državni sužnji brez zemlje (omogoči dorskemu preb, da se ukvarja

z bojem in lovom)- 8.st naraščanje spartanskega vodilnega sloja, pomanjkanje zemlje, osvajanja (močnejša

vojaško od sosedov), mesenijske vojne – helotizacija mesenijskega preb, Sparta postane najmočnejša in največja država na Peloponezu

- 7.st v Meseniji upor helotov – Mesenijci za zaveznike Argos in Arkadijo, Sparta v hudi notranji krizi, vseeno zmagajo, ponovna podreditev Mesenije, z Arkadijo in Argosom diplomatsko rešijo odnose

- preobrat v politiki, ni več osvajala (ni presežka preb)- spartanska državna ureditev je nastajala postopoma, ob koncu 6.st - glavne institucije spartanske države (Retra):

a) dvojno kraljestvo – natanek neznanb) 30-članski svet starcev + oba kralja – voditelji najbolj uglednih družin

2

c) vojaški zbor (apella)Vse politične odločitve.

- Rtera – omejuje kraljevo oblast na raču demosa, pomembne odločitve vojaškemu zboru spartiatov, ne omenja eforov

- Efori – sprva svečeniki, z demokratizacijo spartanske države postanejo politični funkcionarji, zastopniki demosa, začetek liste 754/3, št 5 povezano s št vasi?

- Polnopravni državljani – z osvojitvijo Mesenije se njihov delež zmanjša- Periojiki – državljani države Lakedajmoncev, sestavljajo večji del vojske, vendar ne

sodelujejo na vojaškem zboru- Agoge – spartanska vzgoja, temelj države- Popolna odsotnost zasebnosti v življenju, izrazito vojaško skupno življenje- V 6. in 7. st dojemljivi za tuje kulturne dosežke: monumentalne stavbe, navzočnost tujih

pesnikov, praznovanja, vpliv z V, udeležba na olimpijskih igrah- Konec 7.st vse bolj temne poteze – manjšanje št spartiatov, stalna vojna vaja in pripravljenost,

razvoj v taktiko zaključene falange proti koncu 7.st (enakost na bojnem polju, ki pomeni enakopravnost v državnem življenju)

- Vzgoja v vojaškem duhu – s 7 leti dečki odraščajo pod nadzorom starejših mladostnikov, s 14 sprejeti v razred eirenes, z 20 v skupnost vojščakov; zakon in družina služita le reprodukciji (razmerja med moškimi)

- Krypteia – odprt lov na helote kot urjenje mladih spartiatov, preprečiti, da bi se heloti preveč razmnožili

- Izraz krize – odslavljanje tujcev, uvedba železnega denarja, prenehanje sodelovanja pri kulturnem življenju v Grčiji

- V klasično dobo stopi Sparta kot skrajno militarizirana in neprivlačna država

NASTANEK IN RAZVOJ ATEN- po mitološkem izročilu jih ustanovi Tezej- nastane z združitvijo večih majhnih državnih tvorb- vodstvo atenskih knezov z rezidenco na Akropoli, proces, ki se zaključi v 8.st- proces povezovanja posledica pravnega izenačevanja med glavnim mestom in podeželjem

(politična nadarjenost knezov)- notranji razvoj vodil prek Solonovih reform in Pejzistrahove tiranije v demokracijo- 7. st aristokratska polis – vse državne in sakralne funkcije v rokah velikih plemiških družin,

večina obdelovalne zemlje, množiva preb v odvisnoti, mnogi zadolženi, prihajajo celo v suženjski odnos

- 624 Drakonov zapis prava

SOLONOVE REFORME- razvoj postavi na nove temelje- doba velikih sprememb v grškem svetu – razvoj obrti in trgovine, uveljavljanje denarja- predpogoj za aktivno zunanjo politiko ureditev notranjih razmer- politično angažirane elegije- ugled pridobi v bitki za Salamino- 594 postane arhont (razsodnik med stanovi in zakonodajalec)- Reforme:

a) Socialne (odpustitev dolgov)b) Reforma denarja, mer in utežic) Timokratska ureditev (razdelitev na premoženjske razrede)

- temeljni ideji Solonovih zakonov:a) doseči osvoboditev posameznika iz vezi rodovne družbeb) podpirati trgovino in obrt

- ustanovljen svet štiristotih – protiutež aeropagu (plemiški posvetovalni organ)- amnestija za družino Alkmajonidov- zakoni napisani na vrtljivih tablicah, izvlečki na kamnitih stebrih, veljavnost omejena na 100 let- ureditev pripravi Atene za prihodnji gosp in družbeni razvoj- šibke točke njegove ureditve:

a) prešibka centralna oblastb) najasna razmejitev med institucijami

- podpora le pri delu preb., plemstvu se zdijo reforme preveč radikalne, množica brez zemlje razočarana, ker ne pride do ponovne delitve zemlje – napetosti v državi (dvakrat ni izvoljen

3

arhont, poskus tiranije Damasisa, nastop komisije desetih namesto arhonta, oblikovanje lokalnih strank: ljudje iz ravnine, ljudje z obale, ljudje z gora, slednja dobi prevlado)

ATENE V DOBI TIRANOV- nastop tirana Pejzistrata 561/60- izkaže se v boju proti Megari- 550 se drugič vrne z veliko najemniško vojsko (zlati rudniki iz Trakije in Makedonije)- oblast temelji na nezakonitem nasilju- precejšen del preb podpira njegovo tiranijo- okrepi oblast izven matične države – dohodki iz zlatih rudnikov mu omogočajo vzdrževanje

najemniške vojske, uvedba davkov, ker ne zadošča- zunanja ekspanzija Aten – vzpon trgovine in uveljavitev denarnega gospodarstva- čas pomembnejše atenske kolonizacije (trgovski in politični motivi) – poselitev Sigejona,

kolonizacija Hersoneza- zavezništva: tirani na Naksu, Polikrat s Samosa, tesalsko plemstvo, Eretrija in Argos,

makedonska monarhija, celo s Sparto- šibka točka – slabi odnosi z delfskim preročiščem- 528/7 umre, nasledita ga sinova Hipias in Hiparh- Hiparh 514 žrtev atentata (simbol začetka atiške demokracije)- Prekinijo se vezi s Sparto, ta vojaško intervenira (Kleomen I.), kapitulacija Hipija 510 – konec

atenske tiranije

KLEJSTENOVE REFORME IN NASTANEK ATIŠKE DEMOKRACIJE- reforme Klejstena iz družine Alkmajonidov – Atene postanejo prva sila v grškem svetu- namen – odstranitev vpliva velikih strank- uvede novo teritorialno delitev – mesto, deželo in obalo razdeli na deset tretjinskih delov, vsak

del na podlagi žreba združen z dvema drugima v eno upravno enoto (geografska lega posameznih delov ni več pomembna)

- izniči pomen prejšnjih rodovnih povezav- najmanjša upravna enota občina (demos), na čelu demarh – damouprava financ in verskega

življ.- Vsaka od 10ih fil dolžna oskrbeti en oddelek pešcev za falango pod poveljstvom izvoljenega

stratega (podrejeni vrhovnemu ptolemarhu) in en oddelek konjenikov- Upravna preureditev zahteva preureditev državnega vrha – svet petstotih (50 iz vsake

upravne enote, izbrani z ozirom na št preb – prvi proporcionalni sistem?, delijo se na 10 sekcij, vsaka opravlja vlogo vlade 36 dni), postane glavna institucija v državnem življ., potisne v ozadje državni zbor (ekklesia)

- Uvede ostrakizem – smisel preprečit tiranijo, se ne obnese, izguba vpliva plemstva s tem popolna

- Klejstenove reforme padejo v krizni čas Aten – Sparta jih želi podreti, Atenci se povežejo 505 celo s Perzijo

- Atiška država tujek med državami v Grčiji

GRŠKA TIRANIJA- razvije se iz notranjih sporov in strankarskih bojev znotraj plemstva- prodor posameznika v politiko- izraz je predgrški- pojavi se v drugi pol 7.st, naprej v državah ob Istmu (Korint, Megara, Sikion), nato v Joniji,

kasneje na Siciliji- približno stol. Prevladujoča oblika državne ureditve- grškim državam da:

a) enotno izvršno oblastb) enotno notranjo politikoc) enotno zunanjo politiko

- pomeni tudi oživitev zunanje politike grških držav – tirani sklepajo politične zveze in navezujejo trgovske stike

- izrazito družinska politika v povezovanju z državnimi interesi- zg tiranija raznolika – Milet (boji med plemstvom), Samos tudi, tirani iz Mitilene- vrh v matični Grčiji – vlada korintskega tirana Periandra (7. v 6.st.): Korint doseže višek

gosp in politične moči, množična proizvodnja keramike, izdelava orožja, pomorski imperij v

4

joniji, kot prva država vodi izrazito imperialistično politiko, agresivna politika do sosedov in do lastnih kolonij

- grški tirani skrbeli za dvig gosp, opirajo se na ljudstvo (anticipirana demokracija), podpirajo podeželjske ljudske kulte, želja po zatrtju plemiške vzgoje (prepoved recitiranja homerjevih epov)

- spopadi med tirani in plemiškimi družinami večajo št pregnancev, rekrutacija poklicnih vojakov, udeleženci pri kolonizacijskih podvigih

- na grškem Z se tiranija najbolj uveljavi na Siciliji

DRUGA (VELIKA) KOLONIZACIJA- sr 8.st drugo veliko širjenje Grkov v sredozemskem prostoru- vključeni vsi sloji grškega preb.- Meje domovine postanejo pretesne- Grška mesta obdajajo večji del sredozemskega bazen, le na V (asirska država) ne- Rezultat načrtov posamičnih mest in podjetnosti posameznikov- V daljni svet postavljene tudi instucije grškega sveta – polis- Vodstvo – grško plemstvo, ustanovitelji novih mest- Skupine izseljencev se zbirajo v pristaniščih matične Grčije: Halkidika, Eretreja, Megara,

Korint, Milet (Mala Azija)- Mesto, ki da na razpolago ladje, pošlje praviloma tudi ustanovitelja (herojske časti)- Vezi med matično domovino in kolonijo na kulturnem področju, politična ureditev, večina

kolonij neodvisnih- Vzroki: prenaseljenost, globoka socialna in politična nasprotja- Želja pridobiti novo zemljo, trgovski in politični motivi- Pred začetkom kolonizacije poročila o grški plovbi in trgovini v Sredozemlju, doba velikih

odkritij (posebni zaslužki halkidijskih pomorščakov)- Vrsta posameznih podvigov, različni motivi- Merila: gosp. pomembnost zaledja, kakovost zemlje, odnos domačega preb do prišlekov,

zavarovan položaj naselbine, prometne povezave, itn.- predvsem na Z in SV Sredozemlje (na V močna asirska država, v Siriji le posamične trgovske

postojanke)

KOLONIZACIJA ZAHODNEGA SREDOZEMLJA- italska ljudstva neenotna dojemljiva- najprej najbolj aktivni Halkidijci – Kampanija, kolonija Kyme, Neapolis- pridejo na V Sicilijo – kolonija Naxos, naselbini Katane in Ortygia- na Sicilji dejavna tudi Megara in Korint (Sirakuze), prevlada dorskega elementa- ne morejo prodreti v notranjost otoka (ljudstvo Sikulov in Sikanijcev), Z del v rokah Kartažanov- J Italija – glavni motiv pomanjkanje zemlje, najvažnejše iz Ahaje (Kroton, Sybaris,

Metapontion) in iz Lokride (Kokroi Epizephyrioi), sprva prevlada mest Kroton in Sibaris- med Regijem in Pozejdonijo veriga grških kolonij- pomembna vloga južnoitalskih kolonij v poznejši grški zgodovini – ahajski priseljenci v 6.st

nastopijo kot politično in kulturno vodilni v grškem svetu- izraz Velika Grčija za J Italijo v 6.st, tu nastane tudi ime Graeci- konec 7. st pomorščaki Samosa preplujejo Gibraltarsko ožino, Tartessos – iberijska

naselbina, oporišče za trgovino z brotanskimi otoki- zveze z daljnim Z Fokajci iz Jonije – kolonija Masalija (najvažnejših grških mest v Z

Sredozemlju), ustanovi celo vrsto postojank na južnosfrancoski obali, španskem Sredozemlju, ki se razvijejo v nove naselbine

- Z Sredozemlje obvladujejo Masalijci in Fokajci- 540 bitka pri Alaliji – Etruščani in Kartažani zaustavijo grško ekspanzijo proti Z

KOLONIZACIJA ČRNEGA MORJA IN MORSKIH OŽIN- kolonizacija črnega morja – Milet (več kot 90 kolonij)- sr 8 st : Sinope, Trapazous, Amisos- kimerijska nevarnost, ob koncu zlata doba miletske kolonizacije obal Črnega morja- poglavitna motiva: iskanje zemlje in vzpostavitev trgovskih stikov (trgovina z ozemlji Ukrajine

in J Rusije)- zaledje bogato z žitom, lanom, volno- ljudstvo Skitov Grkom naklonjeno – oblikovanje grško-skitske civilizacije

5

- grške naselbine na Krimu : Chersonesos, Theodosia, Pantikapaion- Z obale Črnega morja: Istros, Tomoi, Odessosm Apollonia- Obala Propontide in v ožinah dejavna tudi Megara (Kalchedon, Byzantion)

KOLONIZACIJA S OBALEEGEJSKEGA MORJA IN OBALE JONSKEGA MORJA; NAVZOČNOST GRKOV NA JADRANU

- 7. in 6.stl.- polis Paros ustnovi ok 680 naselbino Thasos (pesnik Arhiloh iz Parosa označuje naselitev kot

vsegrško revščino)- obale Jonskega morja kolonizira Korint (obvladovanje trgovskih poti proti J Italiji)- grška navzočnost na Jadranu šibka, S od Drača ni ustanovljena nobena kolonija- že v 8.st pluli v Jadransko morje- najbolj dejavni Fokajci, Rodos, politični in trgovski interesi Korinta – najstarejša naselbina na

Korčuli (politični boji za pomorski imperij Periandra ok 600 skolonijo Korkiro)

KOLONIZACIJA OBALE S AFRIKE- Naukratis v Egiptu in Kyrene v Libiji (priseljenci Tere)- Posebnost Kyrene – ohrani kraljevo obliko vladavine, postane najmočnejša grška kolonija v S

Afriki, v 6.st ustanavlja še nove kolonije, pomembna gosp in politična sila, ki lahko konkurira Egiptu in Kartažanom

POMEN VELIKE KOLONIZACIJE- odločilni preobrat v političnem in kulturnem življenju- ustanavljanje polisa širom Sredozemlja, ki tudi v Grčiji prevlada nad plemensko državo- stiki s tujimi kulturami in ljudstvi: Skiti, maloazijska ljudstva, Tračani, Iliri, italska ljudsva,

Iberijci, Libijci, Egipčani…a) prijateljski (Skiti, Kelti, Libijci) b) sovražni (Tračani in Iliri) c) se spreminjajo (italska ljudstva)

- Grki se vse bolj čutijo kot eno ljudtvo, plemenske razlike med njimi stopajo v ozadje- grška kultura in religija se razširita v tuje dežele- izraz barbari, sprva pomeni tujca- odeljevanje pretežno moških – sorodstvene vezi z domačim preb, bolj intenzivni z lokalnim

plemstvom- vezi z domovino:

a) občutek piete do metropoleb) opredeljevanje kot metropola v kriznih situacijah (ponavadi)c) udeležba na olimpijskih igrah (od 6.st)

- grški svet se izredno poveča, tudi z navzočnostjo grških najemnikov in trgovcev v Asiriji, Babiloniji in Egiptu

- Grki postanejo svetovni narod

GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

1.JONSKI UPOR (500-494)- perzijska država prvič naleti na odpor enega podložnih ljudstev- perzijska oblast – razlog za gosp nazadovanje maloazijskih mest- Perzijci na upor niso pripravljeni- Upornike šibko podprejo le Atene in Eretrija- Grški prodor v Sarde – uprejo se še druga ljudstva Male Azije (Karijci, Lidijci, preb Cipra)- Perzijska ofenziva – enoten strateški koncept- Pomorska bitka pri otoku Ladi (495/4) – Grki premagani - Milet porušen

2.GRČIJA IN PERZIJA DO BITKE PRI MARATONU (500-490)- Sparta: nasprotja med kralji in efori- Darejeva politika: tesni stiki z delom grške aristokracije (ustvarjanje razmer za postopen

politični prodor v Grčijo)- Perzijski poseg v Grčijo 490 – kaznovati Atene in Eretrijo za pomoč pri jonskem uporu uradno,

drugače pa večji (še izolirati Sparto, ostale države spreti med seboj)

6

- Bitka na Maratonskem polju (zmaga atenske falange, poveljnika Mitilad in Kalimah)

3.PRIPRAVE NA SPOPAD- Temistokles v Atenah izgradnja ladjevja – Atene postanejo prva pomorska sila Grčije (vojaška

sila enakovredna hoplitski vojski)- Perzijo ovirajo na priprave notranji nemiri – upor Egipta (486/5) in Babiloncev (479/8)

4.PERZIJSKA INVAZIJA V GRČIJO 480- junija 480 Perzijci prekoračijo Helespont, napredujejo po obalni cesti v Makedonijo- jeseni 481 razglašen v v vsej Grčiji mir, pregnanci se lahko vrnejo v domovino (t.i. helenska

zveza)- bojni načrt priprav Temistokles s spartanskimi efori- bitka pri Termopilah in bitka pri Artemiziji (poleti 480) – zmaga perzijske vojske (dohod v

srednjo Grčijo)- konec sept 480 bitka pri Salamini – zmaga Grkov – konec pohoda perzijske kopenske vojske

5.GRŠKE ZMAGE LETA 479- bitka pri Platajah – velika grška zmaga – Grki se iz defenzive obrnejo v ofenzivo proti Perziji- grška pomorska odprava v jonijo- grška pomorska zmaga pri Mikalah- začetki nesporazumov med Atenami in Sparto- dejanski mir med Perzijci in Grki dejansko sklenjen šele 30 let kasneje (449 Kalijev mir)- grška zmaga še bolj loči Vzhod in Zahod

VRH ATIŠKE DEMOKRACIJE IN RAZVOJ ATEN V PERIKLOVI DOBI- 462 Efialtova reforma – zmanjšanje pooblastil aristokratskega aeropaga- oblast si delijo:a) svet petstotih – izbrani z žrebom, 50 iz vsakega okraja, starostna meja, časovna omejitev

(največ dva mandata), pred sestanki ljudskega zbora oblikoval predloge in jih predložil v obravnavo in glasovanje

b) sodišče zapriseženih – 6.000 državljanov, nad 30 letc) ljudski zbor (ekklesia) – osrednja institucija atenske demokracije, vsi polnopravni moški

državljani, odloča o vseh najpomembnejših državnih zaevah- nosilci izvršne oblasti:a) arhonti – 9, izbrani z žrebomb) strategi – 10, voljeni v ljudskem zboru, lahko voljeni večkrat, najvažnejša oblika izvršne oblasti- 461 Perikles- nadaljuje reformni proces v državi- podpira revne državljane- iz političnega življenja izločeni:a) ženskeb) sužnjic) metojki (tujci in osvobojeni sužnji)- ureditev atenske države v Periklovi dobi pomeni vrh atenske demokracije v antičnih razmerah- imel tudi velik smisel za kulturo- zelo zaslužen za dvig vojaške moči Aten, gradnjo trdnjavskega značaja, izgradnjo

reprezentativnega verskega, političnega in kulturnega središča v Atenah- gradnja Dolgega, Faleronskega in Severnega zidu- gradnje na Akropoli (Atenin tempelj, Propileje, Erehtejon), Tezejon, Odejon- do konca 5.stol atiški dialekt prevzame vodilno vlogo v zgodovinospiju in znanosti- delovanje vrste ustvarjalcev svetovnega formata : Fidija, Sofokles, Herodot, Anaksagora,

Hipodam- ustanavljanje kolonij (Egejsko morje – Naksos, Andros, Lezbos, …) :a) apokije – samostojne skupnostib) kleruhije – del atiške države- šibke točke Periklove politike: a) podeljevanje državljanskih pravic – netolerantna in eksluzivističnab) državne finance – veliki stroški gradenj, stroške vojn morajo plačevati zavezniki, Atene dobo

pentekontaetije končajo na robu finančnega zloma

7

PELEPONEŠKA VOJNA (431 – 404)

1. TEMELJNE POTEZE RAZVOJA- največje vojno dogajanje od Kseroksovih pohodov dalje (bojišče tudi na Egejskem morju,

Makedoniji, Trakiji, Mali Aziji, v jonskem morju, Siciliji in J Italiji)- dejanski zmagovalec Perzijci- konec razvoja grške polis, ukinitev Pomorske zveze- grška ustvarjalnost v času vojne : Evripid, Sofoklej, Aristofan, rojstvo sofistike, Hipokrat- poglobitev religioznega življenja- pomemben dejavnik postane anonimna množica – večja ostrina v političnih bojih

2. VZROKI IN POVODI- globoka notranja in zunanjepolitična nasprotja med obema zvezama- povodov precej, glavni – spor med Atenami in Korintom (po atenskem zavzetju postojanke

Navpaktos Atene nadzorujejo vstop v Korintski zaliv)- Sparta zadržana (padec št. prebival., heloti, slab gosp. položaj, šibkost Peloponeške zveze v

primerjavi z Delsko-atiško zvezo, itn.)- 3 vojna žarišča:

1. Jonsko morje – spor med Korintom in Korkiro, l.433 pomorska bitka v bližini Korkire, zmaga Korinta, prihod atenskega ladjevja prepreči,d a bi zmago izkoristili

2. Halkidika – križanje interesov Aten in Korinta, korinska kolonija Potekdaja prekine stike s Korintom na prigovarjanja Perklija 432, sledijo ji še druge polis

3. Spor med Atenami in Megaro – megarska psefizma, spartanska apella in zbor Peloponeške zveze prekine 30-letni mir z Atenami

3. ARHIDAMOVA VOJNA (431-421)- Arhidam je bil spartanski kralj (vodi pohod peloponeške vojske v Atiko)- Nasprotnika se zelo razlikujeta a) Pomorska zveza - pomorska sila, ogromna sredstva, cela vrsta zaveznikov v Grčiji in izven

nje, Atene na kopnem obdane od sovražnih držav in zvezb) Peloponeška zveza – kopenska sila (40.000 vojakov), ne razpolaga s finančnimi rezervami- Periklov vojni načrt- Spomladi 431 – napad Tebancev na Plataje, vpad peloponeške vojske v Atiko, se čez 1

mesec umakne, pomorska odprava Atencev v Jonsko morje (pridobijo Kefalijo)- 430 drugi pohod peloponeške vojske, epidemija kuge v Atenah, krivdo pripišejo Periklu, ki za

kugo tudi umre- 429 uspeh atenske vojske na S bojišču, blokada Korintskega zaliva- 428 izstop Lezba iz Pomorske zveze, 427 se preda, huda kazen zanj- 427 uspeh atenske vojske na Siciliji- Kleon (vojna stranka) – utrditev vloge na Sicilji, izkrcanje na Meseniji, prizadane Sparto, hud

poraz, ponudijo pogajanja, ki jih Kleon zavrne in dvigne davke zavznikom Pomorske zveze- 424 atenska zasedba otoka Kitera (blokirajo Peloponez), spartanski vojskovodja Brazidas –

spartanska vojska pride do Makedonije, pridružijo se jim Halkidiki, zavzamejo Amfipolo in atenske zlate rudnike, traško območje odpade od Aten, spodleti atenski napad na Bojotijo

- bitka pri Deliju – Atenci poraženi (tebanci uporabijo prvič taktiko poševne bojne črte)- 424 diplomatski poraz na Zahodu – atenske ladije se vrnejo iz Sicilje- 423 začasen mir, obnovijo tudi Kalijev mir- bitka pri Amfipoli – atenska vojska popolnoma poražena, Kleon pade in Brazidas tudi- 421 Nikijev mir – diplomatski uspeh Aten, vendar so izčrpane in prizadete bolj kot nasprotna

stran

4.NIKIJEV MIR (421-414), ATENSKA EKSPEDICIJA NA SICILIJO (415 – 413)- določb Nikijevega miru se ne drži nihče:a) nekatere članice Peloponeške zveze ga ne potrdijob) Sparta ne izroči Amfipole Atenam c) Atene še naprej blokirajo pomorsko Peloponez- v Atenah na oblast vojna stranka – Alkibiad – želja popolnoma izolrati Sparto - 418 bitka pri Mantineji – zmaga Sparte, popolna obnovitev spartanske hegemonije na

Peloponezu

8

- preobrat – razvoj dogodkov na Siciliji – Sirakuze premagajo atenskega zaveznika Leontine, atenski poseg na Sicilijo

- 415 pošljejo Atene na Sicilijo veliko armado, želja prek Zahoda obvladovati Grčijo, pred odhodom svetoskrunstvo, obtožen tudi Alkibiad (pobegne v Sparto), težave jasnega vojnega načrta, ki ga nimajo poveljniki (Alkibiad, Nikias, Lamah), l 415 se izkrcajo v sirakuškem velikem pristanišču, zmagajo

- 414 se izkrcajo S od Sirakuz, intervenirajo Spartanci, premagajo atensko vojsko- atenska politična avantura na Sicilji prepraste v vsegrško vojno- 413 peloponeška vojska ponovno prodre v Atiko

5.DEKELJSKA IN JONSKA VOJNA (414-404)- uvod v obdobje zatona Grčije- Perzija finančno podpre Sparto, ki Grke v Mali Aziji prepusti Perziji (udarec za Atene)- Notranja nestabilnost Aten vodi v zunanjepolitične poraze: odpad Evboje, jonskega in

helespontskega območja Pomorske zveze, odpad Tasosa in Abdere- 410 velika pomorska bitka pri Kiziku – zmaga Aten, obnovitev atenske premoči ob morskih

ožinah in v Propontidi, ponovna zmaga demokracije v Atenah- nastop spartanca Lizandra Alkibijad dobi enakovrednega nasprotnika- Lizander prepriča Perzijce, da mora Sparta popolnoma zmagati, nastop nove spartanske

mornarice- 407 pomorska bitka pri Notiju – zmaga Sparte, Alkibiad se umakne iz Aten- 406 pomorska bitka pri Arginuzah – Spartanci popolnoma poraženi- Atene zapravijo možnost za sklenitev miru – zavrnjo spartansko mirovno ponudbo, neuspeh

pogajanj s Kartažani na Siciliji (kot protiutež spartanskega zaveznistva s Perzijo)- 405 zadnja velika pomorska bitka pri Ajgospotamih – Atenci popolnoma poraženi, ostanki

Pomorske zveze propadejo- popoln vojaški poraz Aten : vse utrdbe Periklove dobe porušene, izgubijo celotno ladjevje,

dovoliti povratek pregnancev, obvezane nuditi vojaško pomoč Sparti, 404 pade še Samos kot edini zaveznik Aten

TEBANSKA HEGEMONIJA (371-362)- 371 mirovni kongres v Sparti na pobudo perzijskega kralja, udeležita tudi Sirakuze in

Makedonija, nastopi prvič tudi tebanski politik Epamejnondas (uvedel novo taktiko poševne bojne včrte s katero se konča doba spartanske falange)

- obnovitev vojne v Grčiji, Sparta vdre v Bojotijo- 371 bitka pri Levktri v bližini Teb – poraz Sparte (dokončni zlom hegemonije in zač.

Tebanske hegemonije v znamenju premoči zunanjih sil)- tebanska hegemonija temeljila na vrsti zavezniških pogodb – povezujejo območje celotne sr

Grčije - poskusi Teb razširitve vpliva na Peloponez in zloma Sparte, Sparta potisnjena v obrambo,

popoln razpad obstoječe ureditve na Peloponezu- zrušena spartanska ureditev Peloponeza- 370 tebanski pohod proti Sparti- 369 upor Mesenijcev – ustanovljena nova neodisna država Mesenija- Arkadijska zveza pod varstvom bojotske vojske, prestolnica Megapolis (predhonica

helenističnih mest)- Zbližanje Aten in Sparte v senci tebanskih uspehov- 368 mirovni kongres v Delfih- 367 mirovno pogajanje v Suzi – neodvisnost Mesenije (hud udarec za Sparto), razorožitev

atenskega ladjevja, utrditev hegemonije Teb, varuh miru postane Sparta- kaotične razmere na Peloponezu po zrušitvi spartanskega državnega sistema – vojna med

Elido in Arkadijo (364)- 362 bitka pri Matineji – zmaga bojotske vojske, smrt Epamejnonda, poraz torej- 362/1 mirovni sporazum – potrdi trenutno stanje- bitka pri Matineji zaključuje 40letno obdobje od peloponeših vojn, doba izčrpavanja v

medsebojnih spopadih, propad grške polis kot dejavnika svetovne zgodovine

FILIP II. IN NJEGOVA OSVAJANJA- po smrti kralja Perdikasa III. (365-359) Makedonija na robu propada- nastop Filipa II.

9

- sklene prijateljske vezi z Atenami- 358 premaga Ilire in zavzame območje Ohridskega jezera- stre oblast knezov v zgornji Makedoniji- notranja ureditev države- pomemben organizator in reformator makedonske vojske:a) stalna vaja in št pohodi – vojska je izurjenab) jedro falanga iz težko oboroženih pešcevc) konjenica kot napadalni del vojske- vzporedno poteka zaton Aten in druge Atiške pomorske zveze, kar Filip izkoristi- 357 zasede Amfipolo- 357/6 zasede Pidno- Atene mu napovejo vojno, poveže se s Halkidijsko zvezo, oblast razširi na tračansko obalo- Pridobi nekdanje atenske rudnik zlata v Trakiji (od 348 makedonski zlatnik temeljna valuta v

grškem in kasneje tudi drugod)

1.GRČIJA IN MAKEDONIJA V ČASU TRETJE SVETE VOJNA (356-346)- nasprotja med Fokido in Bojotijo & Tesalijo- Fokida od druge svete vojne (448) nadzorovala delfsko preročišče- Vojna se iz srednje Grčije razširi v Tesalijo, ena stran podpre Olimarha iz Fokide, druga se

opre na Makedonce- 352 bitka na Žafranovem polju – Filip II. premaga Fokide, zač makedonske prevlade v

Tesaliji, poskus prodora v srednjo Grčijo ne uspe- 352 Filipov pohod v Trakijo – traško ozemlje med Nestom in Črnim morjem makedonsko

vplivno območje- olintijska vojna (350-348) – zavzamejo vsa mesta Halkidijske zveze, pridobijo zavezništvo

Evboje (prej zavezniki z Atenami), zavzamejo in popolnoma porušijo Olint – halkidijske polis izgubijo avtonomijo, vključene v makedonsko državo

- kulturno zbliževanje in povezovanje med Grki in Makedonci- v Atenam protimakedonsko razpoloženje (Demosten)- Filokratov mir – Filip ga izkoristi za vojaški poseg v srednjo Grčijo, namesto Fokajcev sprejet

v Delfsko amfiktionijo

2.FILOKRATOV MIR – SMRT FILIPA II. (346-336)- filokratov mir je bl kratkotrajen- pohod proti Ilirom – 344 jih premaga - uredite razmer v Tesaliji – razdeljena na 4 okrožja, tetriarhe postavi Filip- Atene iščejo zaveznike na Peloponezu (344), začenjajo se ozirati proti Perziji, Filip pa jih

prehiti (343 pakt s Perzijo o nenapadanju)- 342 se Filip začne povezovati z Atenami, dokonča osvojitev Trakije, utrdi položaj ob morskih

ožinah- 340 makedonski napad na atenskega zaveznika Pernit – nova vojna- 340-338 vojna med Atenami in Makedonijo- atenska vojska obvladuje morske ožine, makedonsko obleganje Bizanca ne uspe – pohod

makedoncev proti Skitom ob sp Donavi za dvig morale- Filip skuša spreti Atene in Bojotsko zvezo, kot član delfske amfiktionije napove sveto vojno

Lokrijcem – povod za poseg v sr Grčijo- Bitka pri Amfisi – porazi grško vojsko- 338 bitka pri Hajroneji združena grška vojska popolnoma poražena- zmaga monarhične države nad zvezo grških mestnih držav- poraz močno prizadane Tebe - druga pomorska Atiška zveza ukinjena- Izokrat izrazi idejo o helenističnem božjem kraljestvu- Filipov pohod na Peloponez, kaznovanje Sparte, za vedno izgubi položaj ene izmed vodilnih

držav- 338 kongres v Korintu, ustanovitev velike Panhelenske (Korintske) zveze in razglasitev

splošnega miru (koine eirene)- sklenitev zavezništva med Filipom in Panhelensko zvezo- spomladi 337 imenovali Filipa za poveljnika v vojni proti Perziji, maščevanje zaradi porušenja

večjega števila templjev - poleti 336 Filip umorjen

10

- Filip je postavil temelje, na katerih je Aleksander ustvaril svetovno državo

ALEKSANDER VELIKI (336-322)- negotove razmere po Filipovi smrti: nemiri v Tebah, Ajtoliji, Peloponezu, v Atenah- najprej si je utrdil položaj v Grčiji- pohod proti tračanskim ljudstvom- zmagoviti boji proti Ilirom- upor v Grčiji, ki ga spodpihnejo Perzijci- 335 pohod v Grčijo, porazi Tebe- dokončna utrditev oblasti, pogoji za veliki azijski pohod- zasnovan kot kopenska vojna- ¼ makedonske vojske ostane v Grčiji pod poveljstvom Antipatra

1.POHOD OD HELESPONTA-PEZEPOLE (334-331)- ahajmedinska država šibka s št notranjimi problemi, Darej III. povprečen vojskovodja- perzijsko obrambo vodijo 4 satrapi- bitka pri Graniku 334, Perzijci poraženi- zavzetje lidijske prestolnice Sarde – osvoboditev izpod perzijskega jarma- zavzetje Efeza in skoraj vseh mest v Joniji kot neposrednih podanikov- zavzetje Mileta- zavzetje Halikarnasa in razširitev oblasti na Karijo- 334/3 pohod skozi Likijo in Pamfilijo- 333 pohod iz Gordiona prek Ankire proti gorovju Tavros- zavzetje Kilikije- bitka pri Isu – armadi se zgrešita zaradi slabe vidljivosti, pobeg Dareja III.- Aleksander zavzame obalne pokrajine – Fenicijo in Palestino- Obleganje Tira, pade poleti 332- Pohod v Egipt, ki traja dve leti, vendar Darej III. te prednosti ne zna izkoristiti, pohod skozi J

Sirijo in Palestino – odpor v Gazi, Egipt se preda brez boja, ustanovitev Aleksandrije (postane najpomembnejše mesto v Egiptu), pohod v Siwo (podreditev mest v Kirenajki)

- Spomladi 331 prodre v S Mezopotamijo in v predele nekdanje Asirije- 331 bitka pri Gavgameli – popolna zmaga Aleksandra, okliče se za kralja Azije- osvojitev babilonske države – Suze in Perzepola padeta brez boja, ureditev podopna Egiptu, v

Suzi zajame osrednjo zakladnico, v Perzepoli odredi požig kraljeve palače (simbol zaključenega maščevanja na Perzijce)

- Aleksander se znajde v vlogi naslednikov Ahajmenidov, vladar svetovnega imperija, ki naj bi povezoval Grke, Makedonce in Perzijce

2.OSVOJITEV V DELA PERZIJSKE DRŽAVE (331-327)- 330 odpustitev grših kontingentov- smrt zadnjega Ahajmenida, Aleskander se ima za naslednjika Dareja III., spremeni se iz

evropskega v absolutističnega vladarja- 330-327 osvajanje V predelov ahajmenidske države, satrap Bes v V Iranu hud odpor,

gverilska vojna, Aleksander spremeni taktiko- 330 prodor v Baktrijo- spomladi 329 prekorači zasneženi Hindukuš, zajamejo Besa in ga usmrti kot lažnega kralja- Aleksander nastopi kot zakoniti perzijski vladar- Dosežejo deželo Sogdiano (skrajni S del ahajmenidske države), prekorači reko Sir Darjo ter

zaključi del iranskega pohoa- 328 olajšajo Skiti, ki uničijo del perzijske vojske – oblast nad V delom države- Aleksandrov program povezovanja različnih ljudstev, vse bolj se orientizira, spremeni se

njegov odnos do Makedoncev in Grkov

3.POHOD V INDIJO IN POVRATEK PROTI ZAHODU (327-325)- indijski pohod odraža zanesenost Aleksandra, hoče doseči zahodno vzhodno ekumeno, Indijo- iz Sogdiane 328/7 navezuje stike z indijskim kraljem- poleti 327 preide ponovno Hindukuš, izbojuje dostop v dolino indijskih rek- spomladi 326 bitka pri Hidaspu – premaga indijskega kralja Pora- doseže Hifazis, najbolj S točko pohoda, težke vremenske razmere, opusti pohod na Ganges- gradnja ladij

11

- 326 zapluje v Ind, vzporedno pohod kopenske vojske- poleti 325 doseže delto Inda, Indijo vkljui v svojo državo- makedonska država v Indiji (326-308) ima oporo v makedonskih vojnih postojankah- raziskovalna ekspedicijia admirala Nearha od Indove Delte do Perzijskega zaliva- načrti osvojitve Z ekumene – osvojitev celotne S Afrike, Iberskega polotoka, obalnih delov

Galije, Italijo in Sicilijo, združitev celotne ekumene makedonski državi- zač 242 pohod v centralne dele perzijske države – zaokroži oblikovanje ogromne države –

od Jadrana do Indijskega oceana, od sp Donave in Kavkaza do zg Egipta

4.ALEKSANDROVO ZADNJE OBDOBJE (324-323)- v z delu težave – korupcija in neposlušnost, po prihodu jih Aleksander kaznuje- množična svatba v Suzi, s Perzijkami se poročijo vsi njegovi glavni sodelavci in 10.000

makedonskih vojakov- 324 razglasi iz Suze povratek vseh političnih pregnancev, preobrat v vrhovnega poglavarja do

Grkov, Aleksandrova oblast v Grčiji načeta- preselil se je v Babilon, ki naj bi postal glavno mesto sveta- obiskujejo ga št ljudstva iz Z: Libijci, Lukani, Etruščani, Kartažani, Etiopijci, Skiti, Kelti in Iberci)- priprave na Arabsko ekspedicijo (uvod v osvajanje Zahoda) in med vodenjem gradbenih del v

Babiloniji zboli in umre

5.SVETOVNA DRŽAVA ALEKSANDRA VELIKEGA- sestavljena iz 3 delov:a) makedonskega kraljestva (vladar patriarhalnega vojaškega kraljestva)b) azijskega kraljestva (absolutni vladar)c) Panhelenske zveze (pooblaščeni vojskovodja v vojni proti Perziji)- aleksandrova vojska odraža njegovo politiko, l 330 jo reformira, l 326 jo okrepi z iranskimi

konjeniki- najprej (do 331) za upravnike osvojenih dežel postavlja samo makedonske oficirje, po bitki v

Gavgameli imenuje za upravnike tudi perzijske velikaše- osvoboditev zatiranih ljudstev ni bila samo propaganda – ravnanje z Lidijci, Karijci, Egipčani in

Babilonci skladno z napovedmi- tem večje je bilo osvojeno ozemlje, tem bolj je računal na perzijsko sodelovanje- tuj mu je bil vsakršen rasizem- ustanovitev mest – tretje veliko obdobje grške kolonizacije – osnovni namen vojaški, glavni ton

mest grški- s helenizacijo V je postala grščina svetovni jezik- raziskovalne ekspedicije - uveljavitev nove svetovne valute, Aleksander začel za potrebe vojske z masovno emisijo

denarja, preide na srebrne nominale, velik porast denarja v obtoku, hiter gosp napredek- prva in edina svetovna država, ki ni imela za nasprotnika nobene resne države- absolutistična monarhija na temelju vladarjevega kulta, ki vodi k helenističnemu vladarskemu

kultu v generaciji diadohov- kot državnik je daleč presegal svoj čas

SIRAKUZE

1.KOLONIZACIJA Z SREDOZEMLJA- halkidski pomorščaki prvi pridejo na obalo Sicilije, ob vznožju Etne ustanovijo kolonijo Naxos,

v bližini naselbini Katane in Ortygia (središče poznejše korintske kolonije Sirakuze)- na Siciliji dejavni še Megara in Korint (razlog za prevlado dorskega elementa)- Korint ustanovi kolonijo Sirakuze

2.ARHAIČNA DOBA- Etruščani in Katažani v 2.pol 6.stol ustavijo grško ekspanzijo (Etruščanska zveza v 7.stol v

srednji Italiji)- Krepitev Kartagine – v 7.in 6.stol postane pomoembna trgovska sila, feničanska kolonija S

Afrike, postojanke v Španiji, Sardiniji, Siciliji, Malti, apeninskem polotoku, J Franciji, Maroku in Alžiriji, na V do Velike Sirte v Sirnaiji, postanejo pomembna vojaška sila, ok 500 obvladujejo Gilbraltarsko ožino, na tej osnovi se uveljavijo kot vodilna gospodarska in politična sila v Z Sredozemlju

12

- J Italija – vojna med sosednjima polis Kroton in Sirabis- Konec 6.stol sekta pitagorejcev v Veliki Grčiji

3.DOBA 500-480 (čas grško-perzijskih vojn)- prehod 6.v 5.stol na Siciliji tiranija – siciljanski tirani organizatorji in voditelji v boju proti

Kartažanom, idejo polis preraste ideja zvezna države (združitev več mestnih držav), siciljanski tirani prehitijo razvoj v Grčiji

- Kleander iz Gele (505-498) – najpomembnejši, začne z oblikovanjem večje zvezne države, podredi si sikelsko preb v notranjosti otoka, njegov brat Hipokrat priključi halkidske kolonije, njegov naslenjik Gelon (po 491) leta 485 prikluči v državo Sirakuze in postavi temelje bodoče moči Sirakuz, Gelon vlada Sirakuzam, njegov brat Hieron upravnik v Geli (celotna država v rokah ene tiranske družine); zunanja oblika samouprave obstane, državljanske pravice dobijo tudi št vojaški najemniki (poteze, značilne za helenistično dobo)

- Druga najmočnejša država na Siciliji Regij Mesana- Zaradi premoči obeh zvezse ostali oprejo na Kartagino- 480 kartažanski napad na sicilske Grke (Kseroksov pohod v Grčijo, rezultat velikega načrta)- 480 bitka pri Himeri – zmaga grške vojske, Gelon poveljnik, po bitki postane najpomembnejši

državnik na Z- l.478 ga nasledi Hieron- v tej dobi postanejo Sirakuze politično, gosp in kulturno središče grškega Z

4.OBDOBJE PENTEKONTAETIJE- 70-letni mir po zmagi nad Kartažani – razvoj- 474 zmaga nad Etruščani pri Kumah – konec etruščanske nevarnosti (zmaga pomembna

tudi za Rim)- šibka točka – nelegitimnost tiranov (težko se obdržijo na oblasti); po Hieronovi smrti upor proti

tiraniji, ki zajame celotno Sicilijo in povzroči padec vrste tiranskih režimov- družbeni in državni razvoj Sicilije:a) boji znotraj posameznih skupnosti (Sirakuze, Gela, Himera…)b) uveljavitev domačega preb (pod vodstvom Duketija želijo pregnati Grke iz otoka, ustanovijo

neke vrste sicilsko držav, ki pa je je poražena s strani Sirakuz in Akraganta, ponovna hegemonija Sirakuz)

- v Veliki Grčiji podobno – boji proti domačim italskim ljudstvom- daljni Z – vzpon Masalije

5.PELOPONEŠKE VOJNE- 415 Atene intervenirajo na Sicilijo, poveljniki Nikias, Lamah, Alkibiad, svetoskrunstvo pred

odhodom, Alkibiad prebeži na Spartansko stran- 415 se izkrcajo v Sirakuškem Velikem pristanišču, zmaga Aten- spomladi 414 se izkrcajo S od Sirakuz, intervenirajo Spartanci, premagajo atensko vojsko- atenska intervencija na Sicilijo preraste v vsegrško- katastrofa atenske ekspedicije (kamnolom)

6.POZNO KLASIČNA DOBA- najpomembnejši vir – Diodor Sicilski (zgodovinar iz pozne republikanske dobe)a) Obdobje sirakuške hegemonije na Siciliji in Veliki Grčiji - Dionizij I – razvoj Sicilije v močno državo, preraste ozke prostorke in institucionalne okvire

polis- Kartagina želi vsegrško vojno izkoristiti za podreditev Grkov na Siciliji- 409 posredovanje Kartagine na otoku – popolnoma uničijo Himero in Selinunt- 406 nastop Dionizija I.- uspešno odbije kartažanski napad in sklene ugoden mirovni sporazum- začne z vojnimi pripravami na Kartagino- 397-392 vojna s Kartagino – kuga v kartažanski vojski, uspehi Grkov, Kartagina po sklenitvi

miru nadzoruje le SZ del otoka- ekspanzija v Veliko Grčijo – sprva težave zaradi zveze južnoitalskih mest, povezava z Lukani,

388 premaga zvezo- 386 zmaga nad Regijem – nadzor na Mesinsko ožino- do 384 širjenje na področje Tirenskega morja do obal Etrurije- postojanka na Korkiri – želja po obvladovanju Jonskega morja

13

- druga kartažanska vojna – št skupnosti prestopijo na stran Kartagine , sirakuška vojska poražena, povečanje ozemlja Kartagine na otoku

- tretja kartažanska vojna 368 ne prinese spremembe- Dionozij I. najpomembnejši predstavnikmlajše tiranije- Sr 4.stol – razprtije, uveljavitev lokalnih tiranov, državljanske vojne, propad sirakuške

hegemonije- Boji za oblast med Dionizijem II. in nj nasprotniki, pokličejo Korint za razsodnika, Timoleont –

339 sprava med Grki in Kartagino, odstrani vse tiranske režime, grške skupnosti se povežejo v obliki zvezne države, na čelu Sirakuze

b) Grška (sirakuška) kolonizacija kolonizacija na sr in J delu V jadranske obale - istočasno z ekspanzijo v Veliko Grčijo, doba keltske ekspanzije v severnoitalskem prostoru- namen obvladovati ta doslej obrobni prostor- utrjevanje oblasti na Jadranu v obliki kolonizacije, t.i. sekundarna grška kolonizacija- šibka – 4 naselbine na Z (Adria, Ankona, in še 2 nepoznani po imenu) in 3 na V obali

(Lissos, Issa, Pharos)- ok 390 (najkasneje 385/4) na Visu istoimensko kolonijo (izhodišče za nadaljno kolonizacijo)- 385/4 pomaga Grkom iz Parosa pri ustanovitvi kolonije Pharos (Stari grad na Hvaru); težavno

zaradi pomoči Ilirov domačinom, ustanovljeni še naselbini Hekaleia in Anchiale- iz Isse (v 3.stol?) ustanovijo Trogir in Stobreč pri Splitu- isejska naselbina na Korčuli- s sirakuško kolonizacijo postane Jadransko morje del grške ekumene- Fokajci prvi pluli po Jadranskem morju, izmed vseh zalivskih morij najmanj znano- Poročila grških avtorjev :a) Hekatejb) Ps.Silak- rimski avtorji: Strabon, Pomponij Mela, Plinij- po teh poročilih možno rekonstruirati položaj v pozno klasični in helenistični dobi- območje poseljevala 3 ljudstva:a) Histri (S) b) Liburni (hrvaško pomorje) c) Vrsta ilirskih ljudstev (Dalmacija) - Zgodovina grških mest v Dalmaciji malo poznana: kovala svoj denar, historično pomembni

napisi (lumbardska psefizma)- Št po imenu poznanih naselbin na Jadranu malo, verjetno jih je bilo več- Z izjemo večjih otokov in srednjedalmatinske obale grška kol V obale Jadrana šibka:a) J del neprijazen – Ilirib) S del tudic) Morsko razbojništvod) Težka dostopnost obalee) Težke in slabe povezave z zalednjemf) Pomanjkanje rodovitne zemlje- zgodovina Grkov na Jadranu od zač sirakuške kolonizacije do prvega rimskega posega (230

pnš) skoraj nepoznana- podoben razvoj kot v Veliki Grčiji:a) šibke skupnostib) pritisk sosedovc) vazalni odnos do Ilirskega kraljestva (le Issa samostojna)

SELEVKIDSKA DRŽAVA- dediščina stare perzijske države- 281 od Hindukuša do Egejskega morja, od Kavkaza do Perzijskega zaliva- znotraj živela cela vrsta ljudstev:a) iranska ljudstva (Perzijci, Medijci, Baktri, Parti, itn)b) semitska (Babilonci, Sirci, Feničani, Judje, Arabci)c) maloazijska (Frigijci, Lidijci, Karijci)d) vodilna – Makendonci in Grki- organizacija kot v dobi Ahajmenidov- tri vrste državnih podanikov:

14

a) Dinasti – veliki posestniki v Mali Aziji in Iranu, priznavajo nadoblast Selevkidov, skorajda neodvisni, tudi tempeljske kneževine (Sirija in Mala Azija, vodijo jih veliki svečeniki, dejansko avtonomne, razpolagajo z velikim št sužnjev in služabnikov—9

b) Grške polis – izven neposrednega nadzora vladarjev, avtonomijac) Ethne (ljudstva) – pod neposrednim državnim nadzorom, najštevilčnejša- Upravna delitev države: a) satrapije – na višku moči 25-30, v času Antioha III večje delijob) nižje upravne enotec) upravni območji v osrednjem prostoru .- Mala Azija (Sarde) in Mezopotamija (Selevkeja on

Tigrisu)d) stratedije – uvede jih Antioh I., strategi (vojaški in civilni upravniki) in finančni upravnikie) grške polis v Z Mali Aziji izjema, zavezniške pogodbe med njimi in kraljem, kralj lahko poseže

v notranje zadeve (močna selevkidska stranka in vojaška posadka), obremenitve navaja Polibij (davčna obveznost, obstoj selevkidskih posadk in izpolnjevanje kraljevih ukazov)

- ustanavljanje novih mest (Selevk in Antioh I.): Selevkeja ob Tigrisu (središče trgovine med Indijo in feničanskimi mesti), Antiohija ob Orontu, Selevkeja v Pieriji – novoustanovljena mesta uživajo avtonomijo (nadzor kraljevih funkcionarjev)

- priseljevanje grških trgovcev, obrtnikov in umetnikov v Prednjo Azijo- naselbine nižjega ranga – rekrutacija selevkidske vojske (Anatolija, Medija, Perzija in Baktrija)- Selevkidska vojska: sestavljena iz stalne vojske (najemniki) in rezervistov, precej velika,

pripadniki različnih etničnih skupin, nimajo pomembnega ladjevja, stroške pokrivajo z davki (vsi podložniki plačujejo davek – naturalni in v denarju, redni davki, desetina, venčni denar, davki ob irednih priložnostih)

- Kulturnozgodovinski pomen selevkidske države – širjenje grške kulture na V, predvsem jezik- Prihod Makedoncev in Grkov pomeni preslojitev prebivalstva, pojavi se tudi grško-makedonski

višji sloj; neravnotežje med Azijci in Grki, še naprej vliv iranskega višjega sloja- Sr 3.stol iranski Parti ločijo od selevkidske države Baktrijo (V predeli, iransko višavje); št

grške naselbine; zač boja med helenistično grško-makedonsko državo in Iranci (2.stol); 63 Pompej zavzame zadnje ostankeselevkidske države, Evfrat meja med rimsko in partsko državo

PTOLEMAJSKA DRŽAVA- ptolemajski Egipt brez težav obdrži ozemeljsko celovitost in se notranje še utrdi- Ptolemaj I. in II. (višek, vodilna vloga v helenističnem svetu)- Pomembne zunanje posesti (Kirenajka, J Sirija, Ciper, J anatolska in tračanska obla, otoki v

Egejskem m.) – najbolj izrazita pomorska država v V Sredoz.- Homogena – makedonsko-grški sloj vlada domačemu kmečkemu preb, oblikovanje novega

vodilnega elementa ne da bi se državni sistem bistveno spremenil- Tradicija starega Egipta:a) Upravab) Organizacija svečeništva in templjevc) Sistem liturgij in tlake- gosta poseljenost – ne ustanavljajo novih mest (Aleksandrija in Ptolemaida kot novo središče

v Zg. Egiptu)- strogo centralizirana oblast; kralj z velikimi pooblastil- Upravna razdelitev države:a) okraji – upravlja strateg ob pomoči upravnika financ in posebnega funkcionarja za

nadzorovanje obdelovalne zemljeb) občine c) vasiTudi najnižje upravne enote imajo svoj upravni aparat – načelniki in njihovi pisarjid) epistrategije – nove upravne enote v 70-ih 2.stol ob zadušitvi uporov domačinove) zunanje posesti – upravljajo jih strategi, neke vrste podkralji, kasneje so bili to

sekundogenitureUprava zelo zbirokratizirana- Vojska – sestavljena iz Makedoncev in najemnikov (Grki, …); Aleksandrija in pomembna

obmejna mesta ter čezmorske dežele imele velike vojaške garnizone; vojake navezali na državo s tem, da so jih poseljevali na njihova zemljišča, proti koncu 3.stol začnejo v vojsko vključevati tudi Egipčane; močno ladjevje (jedro kraljevo ladjevje, od 2.stol »minister za mornarico« ob »vojnem ministru«)

15

- Ptolemajci zaščitniki duhovščine- Najbogatejši vladarji helenskega sveta:a) Zemlja – imajo ogromno zemljišč, ki jih obdelujejo kraljevi kmetje, zemljišča kraljeve uprave,

tempeljska zemlja, zemlja v lasti visokih dostojanstvenikov, zasebna zemlja; vsa zemljišča prinašajo dohodke (izpopolnjen davčni sistem); izvoz žita

b) Obrtni monopol – kraljeve delavnice, masovna proizvodnja produktov, ki preplavljajo tedanje tržišče

c) Aleksandrija – največje pristanišče za trgovino z Z in Vd) Očiščenje kanala Nila do Rdečega morja (Ptolemaj II.) – vzpostavi vodno pot med

Sredozemljem in Rdečim morjem, podvrže del Arabije, nadzor nad glavnimi izhodiščikaravanskih poti

- Vzporednice z merkantilizmom – bistvena razlika v polietičnosti ptolomejske države- Strogo centralizirano gosp – slabosti, ki pridejo na plan v 2. in 1.stol- Množično priseljevanje Grkov kaže na dobre pogoje; znaten pomen grških priseljencev

HELENIZEM

1.HELENISTIČNA DRŽAVA- helenistične države na tleh Aleksandrove države – z orožjem pridobljena ozemlja – kot

zasebna lasnina se deujejo znotraj dinastije; drugače z Makedonijo (do Filipa V.179 patriarhalno kraljestvo)

- izrazito večetične tvorbe- Glavne značilnosti:a) ozemeljska velikost – popolnoma novi organizacijski problemi in gospodarske ter politične

zmožnostib) veliko število prebivalstva – ga je zelo težko oceniti, približek le za Egipt (v 1.stol ok 7

milijonov preb)- ker so države izšle iz Aleksandrove države, so si po zgradbi in organizaciji precej podobne- razlike v sestavi preb in kulturni tradiciji- helenistična doba sinteza skoraj celotne zgodovine V Sredozemlja, Prednje Azije in Egipta- Selevk in Ptolemaj prva ustanovila dinastijo s pomočjo mitologije in rodovnikov podelili

ustanoviteljem dinastij božanski ali vsaj herojski izvor, oblast helenističnih kraljev podpreta in utemeljita kiniška in stoiška filozofija (filozofi utemeljevali monarhični položaj diadohov z dokazovanjem, da so bili vojskovodje in politiki z izjemnimi sposobnostmi)

- Stoiški nazor, ki podpira monarhične ideje – tako kot Zeus vlada nabu, tako naj vladar vlada zemlji (stoiški filozofi 3.stol prijatelji in svetovalci vladarjev)

- Zunanji znaki helenističnega kraljevega dostojanstva:a) diadem – uveljavi se celo v Indiji, priložnostno ga nosijo tudi ženskeb) pečatni prstanc) večni ogenj – ahajmenidski zgledTe elemente kasneje prevzame rimsko cesarstvo.- štetje po kraljevih letih vlade (v nekoliko modificirani obliki tudi v Rimu)- institucija sovladanja – utrdi kraljevo oblast in olajša prenos na naslednjike; selevkidska

država sovladar upravnik zgornjih satrapij, ptolemajska upravnik čezmorskih posesti- udeležba žensk pri vladi – najbolj izrazita v Egiptu (Arsinoa II., KleopatraI., Kleopatra III.)- poroke znotraj vladarskih rodbin in enakovredne poroke- obdrži se institucija telesne straže in kraljevih pažev (Aleksandrija, Antiohija in Pela)- prevzem institucije kraljevih sorodnikov in prijateljev ter vrste dvornih zaupnikov (Ahajmenidi

in faraoni)- vladarski kult v vseh helenističnih državah (izjema Makedonija do Filipa V.) – izraz

absolutistične oblike države, v selevkidski in ptolemajski državi se uveljavi v drugi generaciji diadohov; velja za vse podanike na enak način; prek čaščenja živečih vladarjev kraljeva oblast postavljena v višjo, božansko sfero (podlaga za absolutno oblast po božji milosti), pomembna vez med preb v ptolemajski in selevkidski državi, majhne helenistične države sledijo temu zgledu; izrednega pomena za duhovni razvoj antičnega sveta (spopad med rim.državo in kršč ravno vladarski kult izhodišče)

- makedonski vojaški zbor: formalna potrditev vladarja z aklamacijo, postavitev varuha vladarja v primeru nj mladoletnosti, potrditev kraljevega testamenta, obsodba zločinov proti državi; zelo pomemben v dobi diadohov in v dobi ustalitev razmer (po 280)

16

- preb glavnega mesta sčasoma pridobi določene politične pravice (množični nastopi); preb iz podeželja nima praktično nobenega vpliva na politično življenje

- velike razlike med posameznimi helenističnimi državami:a) raznolika sestava prebb) ranolike tradicijec) samosvoj razvoj

2.TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN VIRI- izraz vpelje Droysen (nesporazum, vendar se izraz obdrži)- zajema ozemlje Grčije in celotne Aleksandrove države – ogromno ozemlje proti V (do prednje

Indije) in Z (tudi Kartagina in Rim)- časovni okvir: začetek 360 (nastop Filipa II.), drugi 338 (bitka pri Hajroneji), 336 (nastop

Aleksandra Velikega), 323 (smrt Aleksandra); konec – propad zadnje helenistične države (ptolemajskega Egipta) 30 pnš

- kot kulturni pojav se helenizem nadaljuje v V delu rimskega ces- kulturna zgodovina, konec helenizma šele pokristjanjenje v 4.stol, v civilizacijskem pa šele

arabska ekspanzija v 7.stol- 3 obdobja:

1. 40-letno obdobje bojev med Aleksandrovimi nasprotniki (323-280) 2. doba ravnotežja helenističnih sil (280-200) 3. postopen zaton helenističnih držav (200-30pnš) – vzpon Rima in njegov poseg v

helenistični svet- hudi udarci v oziru izgube zemlje se vlečejo skozi celoten helenizem: 308 Indija, 280 Kelti

vpadejo v Makedonijo, Grčijo in nato Malo Azijo, 230 vzpon Partov, 165 upor Judov, vzpon Rima – 148 Makedonija, 145 Grčija, 133 Mala Azija, 65 Sirija, 30 Egipt

- odprtje grškega sveta proti V – težišče političnega dogajanja se pomakne izven matičnega grškega sveta

- namesto množice držav v začetku helen.dobe velika svetovna monarhija – zlitje državnih tradicij iz V in Z

- širjenje proti V – možnost za kolonizacijo in nastanek vrste novih mest po grškem zgledu (tretja kolonizacija)

- v okvir svetovne države pride množica različnih ljudstev na različnih stopnjah razvoja (Grki in Makedonci predstavljajo manjšino); stiki intenzivnejši v mestih

- nova ekumena raznolika in pisana, hiter propad razumljiv zgodovinski fenomen

VIRI- zgodovinsko izročilo sočasnih avtorjev sorazmerno skromno- napisno gradivo, papirov in novci (papiri – Egipt)- zgodovinarji helenistične dobe:a) Hieronim iz Kardije (350-260) – prijateljski stiki z večimi diad ohi, nj delo ohranjeno le v

fragmentih, podlaga Diodorovega opisa te dobe, črpata še Arijan in Plutarh, dober zgodovinar z vojaškim znanjem

b) Filarh iz Aten – pomemben za obdobje od Pirove smrti (272) do zač opisa zgod Grčije Polibija (220-216), tragiški zgodovinar, ne dosega Hieronima, moralizira, anekdote

c) Polibij iz Megalopole – največji helenistični zgod., vojaški poveljnik v Ahajski zvezi, l 167 deportira v Italijo; ob spoznavanju svetovnozgodovinskega pomena vzpona rimske države skali načrt za veliko univerzalno zgodoino sredozemskega sveta; predstavnik pragmatičnega zgodovinopisja; ohranjen le en del od 40 knjig

- obdobje rušenja sistema helenističnih držav ob rimskem posegu na V (200-30) vrsta virov za rimsko zgodovino (pozna rebulikanska, cesarska in bizantinska doba):

a) grški avtorji: Apijan iz Aleksandrije (2.pol 2.stol; krajši monografski prikazi zgodovine ljudstev in dežel do priključitve, pomembna zlasti makedonska in ilirska zgod)Kasij Dion (prva pol 3.stol)7 Plutarhovih življenjepisov rimskih državnikov slika dogodke na helenističnem V (Tit Flaminin, Emilij Pavel, Sula, Lukul, Pompej, Cezar, Antonij)b) avtorji zg cesarske dobe – zgodovina Judov v helenistični dobi:Jožef Flavijc) latinski avtorji:Livij

17

CezarBiograf Svetonij (življenjepisa Cezarja in Avgusta)d) Pomemben vir še Evzebijeva kronika (ohranjena v latinskem prevodu cerkvenega očeta

Hieronima)

3.KULTURA HELENISTIČNE DOBE

PROSTOR IN ČAS- tretja grška kolonizacija – grščina postane svetovni jezik, širjenje atiškega prava, gymnasion

postane središče kulturnega življenja Grkov, širjenje gledališča na V in načina povezovanja v društva

- helenistična civilizacija je izrazito mestna - novoustanovljena mesta po načrtij Hipodamovega urbanizma (novost vladarska palača,

sakralna središča, vojaški garnizon, gosp objekti)- Grčija vse bolj obroben svet- Vodilna vloga nova politična in kulturna središča na V : Aleksandrija v Egipt, Antiohija v Siriji,

Pergamon v Mali Aziji- Spremembe v načinu življenja, življenskem idealu in mentaliteti človeka (razvoj razbojništva,

vojne za Aleksandrovo nasledstvo prinesejo negotovost in lakoto, preb ni več aktivno vključeno v politično življenje – krepitev vpliva boginje Usode)

- Spremembe v zasebnem življenju: prevladovanje male družine, izboljšanje položaja ženske (se lahko svobodno odloča ponekod o poroki in ločitvi), zakonska zveza vse bolj zadeva moškega in ženske,pomen ljubezni in zvestobe

- Ne moremo govoriti sicer o emancipaciji ženske, vendar boljši položaj na:a) Pravnem – njena pravna dejanja sicer odvisna od varuha, vendar njegova vloga vse bolj

formalna, poseben položaj za časa odsotnosti moža in v primeru vdovstvab) religioznem – zlasti v misterijskih kultih so enakopravnec) javnem življenju –zlasti plemkinje

ALEKSANDRIJA- Ptolemaj I. ustanovi Mouseion – neke vrste akademija znanosti in umetnost- Kralj vanj povabil in vzdrževal št umetnike in znanstvenike, ki so se lahko ukvarjali le z

umetnostjo in znanostjo- Ogromna knjižnica- Ustanovi še posebne raziskovalne institucije : astronavtski observatorij, anatomski inštitut,

živalski vrt- Cela vrsta grških umetnikov in znanstvenikov- Tudi druga središča (njihov razcvet pogojen z razvojem)a) Rodos (konec 2.stol)b) Sirakuze (druga pol 3.stol)c) Pergamon (192-188)d) Atene na področju filozofijee) Pela (občasno)

RAZVOJ NA PODROČJU ZNANOSTI, RELIGIJE IN UMETNOSTI1. Razvoj praktičnih znanosti:- tehnika (oblegovalni stroji, ladjedelništvo, gradbeni podvigi)- medicina (posebej anatomija)- botanika- fizika- astronomija- pomembna geografska odkritja2. Globoke spremembe v religioznem življenju:- širjenje misterijev- uveljavljanje božanstev vzhodnega izvora s poudarjenimi elementi odrešeništva (egiptovska

božanstva, bog mitra, maloazijska Velika Mati)- vladarski kult- organizacijske oblike, božje predstve in oblika kulta- intenzivnost verskega življ se poveča, postane privatna zadeva- stik z božanstvi bolj intenziven in oseben

18

- vstop v kultno skupnost z iniciacijo – povezave med pridaniki močnejše, glavno merilo bližina božanstvu in ne socialni izvor ali spol (vloga žensk večja)

- princip odrešeništva- pojem smrti relativiziran- nravstvena čistost, predvsem pred iniciacijo- tendenca posvetiti se enemu božanstvu – doba henoteizma (eno božanstvo, ki obvladuje vse

dogajanje)- pojav t.i.božjih ljudi – prenašalci božje milosti in vsemogočnosti- razcvet magije in čarovništva3. Velika vloga različnih filozofskih smeri:- epikurejska- stoiška- pomemben razvoj etike

19