Od gl as O v dO k nj žinhi 7 vs e t O v - · PDF fileBesede združujemo v stavke 47 ... Ezop: Mestna in podeželska miš 109 ... ki vsebujejo tolikšno mero modrosti

7

Odgl asOvdOk njižnih

sv e tOv

OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 1 26.9.12 11:59

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00telefaks: 01 513 46 99e-naslov: [email protected]

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Dr. Petra Kodre

Od glasov do knjižnih svetov 7Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

JEZIK in KNJIŽEVNOST

Uredila: Dubravka Berc PrahStrokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič, Peter AvbarIlustracije: Igor ŠinkovecFotografije: Dreamstime, Shutterstock, Dubravka Berc Prah

Direktor produkcije: Klemen FedranDirektor oblikovanja: Grega Inkret

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovna zasnova in izvedba: Jasna KarnarTisk: Grafostil, d. o. o.1. izdajaNaklada: 1.000 izvodovLjubljana 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 7 : samostojni delovni za slovenščino v 7. razredu osnovne šole : jezik in književnost / Petra Kodre ; [ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime, Shutterstock, Dubravka Berc Prah]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2012 ISBN 978-961-271-249-5 263081984



10/100/90/0

I. DEL: JEZIK

Knjižni in neknjižni jezik 7

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika 9

Beseda in besedna zveza 11 Beseda 11 Odnosi med besedami 12 Besedna družina 14 Besedna zveza 14 Stalna besedna zveza 15

Od besed in besednih zvez k vrstam besed 17 Besedne vrste 17 Glagol 18 Glagolski naklon 21 Samostalnik 25 Samostalniški zaimek 26 Osebni zaimek 26 Pridevnik 29 Števnik 31 Pridevniški zaimek 32 Svojilni zaimek 32 Povratni svojilni zaimek 34 Še drugi zaimki 36 Vprašalni zaimek 36 Kazalni zaimek 38 Oziralni zaimek 40 Prislov 44

Besede združujemo v stavke 47 Stavek 47 Stavek razstavimo na stavčne člene 49 Stavke združujemo v povedi 56

Od povedi k besedilom 57 Javno in zasebno besedilo 57 Uradno in neuradno besedilo 59 Pismo 60 Vabilo 64 Publicistično besedilo 67 Novica 67 Poročilo 67 Opis 71 Opis življenja ljudi v neki državi ali skupnosti 71 Opis življenja osebe 74 Opis države 76

kazalo vsebine



10/100/90/0

Definicija 77 Seznam 78

Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati 81

II. DEL: KNJIŽEVNOST

Ljudsko slovstvo - temelj književnosti nekega naroda 91 Ljudske pesmi 92 Ljudska: Gor čez izaro 93 Ljudska: Pegam in Lamberger 94 Ljudske pripovedi 97 Zgodovinska ljudska pripovedka: Kralj Matjaž 98 Razlagalna ljudska pripovedka: Ajda in Slovenci 100 Ljudska bajka: Volkodlak 101 Janez Trdina, po ljudskem motivu: Gospodična 103

Basni 105 Basni v poeziji 105 Ivan Andrejevič Krilov: Volk in jagnje 105 Matej Bor: Osel je osel 107 Basni v prozi 108 Ezop: Lisica in grozdje 108 Ezop: Mestna in podeželska miš 109

Beremo in pogovarjamo se o ljubezni 111 Ljubezen v poeziji 111 Miroslav Antić: Koder plavih las 112 Ervin Fritz: Song o ljubezni 115 Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi 116 Tone Pavček: Pesem 120 Ljubezen v prozi 122 Desa Muck: Pod milim nebom 122 Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 in ¾ 125

Slovenskega naroda sin 131 Domoljubje v poeziji 131 Mile Klopčič: Mary se predstavi 133 Tone Kuntner: Pojem ti hvalnico 136 Domoljubje v prozi 138 Fran Levstik: Martin Krpan 138 Prežihov Voranc: Dobro jutro 150



10/100/90/0

Moj narobe svet 155 Moj narobe svet v poeziji 155 Roald Dahl: Rdeča kapica in volk 155 Moj narobe svet v prozi 158 Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori 158 Norman Hunter: Profesor Modrinjak 164

Grške grče 169 Grške grče v prozi 169 Eduard Petiška: O Orfeju in Evridiki 169 Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov 173

Gremo v gledališče 179 Alenka Goljevšček Kermauner: Zakaj avto zjutraj noče vžgati 180 Ervin Fritz: Krpanova kobila 184 Mira Stušek: Pištek 187

Viri 191

Kdo si ti?

Jaz sem knjižni molj. Kdo si pa ti?



10/100/90/0

Drage sedmošolke, dragi sedmošolci!

Pred vami je samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine, ki se od drugih že na prvi pogled najbolj razlikuje v tem, da je namenjen tako pouku jezika kot književnosti. Kdor ga je že prelistal, je opazil, da v njem ni veliko ilustracij in fotografij, a zato vam ne bo treba skrbeti, kaj vam je bilo za naslednjo uro naročeno prinesti v šolo – berilo, delovni zvezek ali učbenik. To gradivo vsebuje vse troje, poleg tega pa so na zavihkih platnic še preglednice, ki vam bodo v pomoč pri utrjevanju že naučenega in pri ozaveščanju jezika kot sistema.

Učna snov je razvrščena tako, kot napoveduje naslov, torej Od glasov do knjižnih svetov. Ko boste samostojni delovni zvezek začeli uporabljati, boste opazili, da se nobeno poglavje ne začne z vajami, s katerimi bi se lahko sami dokopali do novih spoznanj, ampak da so določena jezikovna in književna izhodišča že zapisana v razlagalnih okvirčkih. To pa ne pomeni, da se boste zato morali odpovedati raziskovalnemu načinu učenja! Na spletni strani www.devetletka.net vas namreč čakajo PP-projekcije, ki so nastale prav z namenom, da ne bi bili prikrajšani za užitek, ki ga začutimo, ko sami pridemo do določenih spoznanj.

Ob razlagalnih okvirčkih so piktogrami, ki s svojo barvo povedo, v katerem razredu ste določeno snov spoznali, piktogram pozor pa opozarja na težja mesta iz slovnice ali pravopisa – na ta mesta se nam napake še posebej rade prikradejo. Da bi teh bilo čim manj, najraje kar nič, vas bosta pri učenju spremljala tudi knjižna molja – spodbujala vas bosta h kritičnemu razmišljanju in vam pomagala odgovoriti na vprašanja, ki se pri obravnavi posamezne učne snovi med učenci večkrat pojavijo.

Želim si, da bi vam bilo učenje s tem učnim gradivom prijetno, čeprav ne gre pričakovati, da bo vedno tudi lahko. A splača se potruditi, ker vem, da si želite biti uspešni.

Petra Kodre

Učna snov 1.–5. razreda

Učna snov 6. razreda

Učna snov 7. razreda

Pozor, da ne bo napak!

Legenda



10/100/90/0

V tem poglavju:– spoznavaš jezikovne zvrsti slovenskega jezika, – si razvijaš zmožnost prepoznavanja okoliščin za rabo knjižne zvrsti, – razmišljaš o knjižnih in neknjižnih besedah ter neknjižnim besedam

iščeš knjižne ustreznice.

Knjižni jezik v zapisu in izgovarjavi upošteva pravila slovnice, slovarja, pravopisa in pravorečja. Poznamo ga v dveh oblikah, in sicer kot: •knjižni zborni jezik in•knjižni splošnopogovorni jezik.

Knjižni zborni jezik uporabljajo jezikovno šolani ljudje. Med njimi je več takih, ki ga obvladajo v pisni obliki (k temu cilju strmimo tudi v šoli pri pouku slovenščine), kot je takih, ki ga obvladajo v govorni obliki (to obvladajo predvsem radijski in televizijski novinarji, igralci in vsi tisti, ki govorijo v javnosti in se na svoj nastop vnaprej pripravijo).

Knjižni splošnopogovorni jezik obstaja predvsem v govorni obliki. Uporabljamo ga v določenih govornih položajih, kadar ne govorimo čisto brez napak (tako včasih rečemo, da želimo pojasnit, čeprav bi morali reči, da želimo pojasniti, napačno izgovorimo kakšen glas ...).

Neknjižni jezik ne upošteva pravil slovnice, slovarja, pravopisa in pravorečja. Poznamo ga v dveh oblikah, in sicer kot:•pokrajinski pogovorni jezik in•narečje.

Pokrajinskih pogovornih jezikov je več (npr. ljubljanski, mariborski, celjski ...); to zvrst uporabljajo prebivalci srednje velikih in manjših mest.

Narečij je v slovenščini več kot 40; uporabljajo jih prebivalci vasi in manjših mest.

Knjižni in neknjižni jezik

A mi verjameš, da smo mi

že v vrtcu morali govoriti

v čisti slovenščini?

Seveda, saj kakšnega drugega

jezika takrat večina od nas ni znala.

Narečje pa je ravno tako čista

slovenščina kot zborni jezik, le da ni

primerno za vse govorne položaje.

7



10/100/90/0

1 Razmisli in navedi dva govorna položaja, v katerih ni primerno uporabljati narečja.

2 Poveži knjižne in neknjižne besede, ki imajo skupen pomen. Glej zgled. Če poznaš še katero

narečno vzporednico, jo pripiši ob pripadajoči knjižni izraz.

samokolnica 1) takvin a) lombrena A) čeča

7, f,

nogavice 2) punca b) žegen B) cintor

varnostna sponka 3) karčuka c) lampa C) zokni

dekle 4) fršlus č) klofnca, knoflca Č) telige

zajemalka 5) britof d) penezi D) ženitva

denarnica 6) lazajni e) ohcet

zadrga 7) šajtrga f) karjola, karola

dežnik 8) gostuvanje g) nudli, nudlni

pokopališče 9) štunfi h) rajfnik

rezanci 10) marela i) šefla, šefarca

denar 11) zihrhajca j) fuzejtenli, fuzejknli

dimnik 12) kamin k) zjala

poroka 13) soldi

3 Skušaj se spomniti kakšnega zabavnega narečnega izraza in povej, iz katerega dela Slovenije je.

Č

8



10/100/90/0

Slovenski knjižni jezik ima 29 glasov, ki jih zapisujemo s 25 črkami.

Tako črke kot glasove delimo na:•samoglasnike (zapisujemo jih s črkami a, e, i, o, u) in•soglasnike (zapisujemo jih z vsemi drugimi črkami).

1 Na črto napiši črke, ki sestavljajo tvoje ime.

2 Premisli, ali so naštete besede napisane pravilno. Če niso, jih popravi.

a) bresrokavnik i) rastava

b) glazba j) moralna potpora

c) droptinice k) zdrau zajtrk

č) hrptenica l) drah plašč

d) isgledati dobro m) preslatka čokolatka

e) precednik n) obizkati

f) potstrešje o) šoferski ispit

g) otpeljati p) prvi moš države

h) obiskati babičin grop r) ribesov sladolet

3 Kaj misliš, zakaj je v prejšnji nalogi prišlo do napak?

V tem poglavju: – izveš, koliko je v slovenskem knjižnem jeziku črk in koliko glasov, – razmišljaš o tem, da v slovenščini vseh besed ne pišemo tako,

kot jih izgovarjamo, – prepoznavaš te besede in vadiš njihovo pravilno zapisovanje.

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika

9



10/100/90/0

4 Dokaži nepravilen zapis naštetih besed. Pri tem si lahko pomagaš z navedbo besede iz iste

besedne družine. Pomagaj si z zgledom.

a) domol

Naša domolina je zame daleč najlepša.

b) grop človek

c) gospot župan

č) glazbenik

d) slatkor

e) nahrptnik

v

To je skupina besed z istim

besednim korenom, npr.

bledica, prebledeti, bledičen,

bledičnež, bledopolt …

Kaj je že to

besedna družina?

10



10/100/90/0

Ljudsko slovstvo zajema tista besedila iz zakladnice besedne umetnosti nekega naroda, za katera je značilno, da avtor ni znan in da so se prenašala od ust do ust, dokler jih v nekem trenutku ni nekdo zapisal. S tem jih je sicer nekoliko „poškodoval“, saj jih je osiromašil njihove živosti, ampak le tako jim je zagotovil obstoj. Velika škoda bi namreč bila, če bi se ta besedila pozabila, saj niso nič manj vredna od tistih, ki jih napišejo znani besedni umetniki.

Ker se pomena teh besedil vedno bolj zavedamo, se za ljudsko slovstvo uporablja tudi izraz slovstvena folklora, ki že v imenu poudarja njegove bistvene značilnosti; slovstvo namreč pomeni besedno umetnost, folk označuje ljudstvo, lore pa modrost. Slovstvena folklora torej označuje tista besedila s področja besedne umetnosti, ki vsebujejo tolikšno mero modrosti (bodisi v zgodbi, sporočilnosti, spevnosti ...), da so si jih ljudje med sabo radi pripovedovali ali jih prepevali in jih tako ohranjali.

1 O ljudskem slovstvu že veliko veš, zato ti med trditvami ne bo težko poiskati tistih, ki so pravilne.

Označi jih s kljukico, kot kaže zgled.

✓ a) Izraz slovstvena folklora poudarja, da besedila ljudskega slovstva vsebujejo zrno modrosti (folk pomeni ljudstvo, lore pomeni modrost).

b) Besedila ljudskega slovstva nimajo avtorja.

c) Ljudske pesmi se prenašajo od ust do ust in navadno tudi iz roda v rod.

V tem poglavju:– bereš besedila ljudskega slovstva, – razmišljaš o njihovi vsebini ter opazuješ njihov jezik in slog,– spoznaš ljudske epske in ljudske lirske pesmi, – izveš, kaj je značilno za zgodovinsko in kaj za razlagalno pripovedko, – spoznaš značilnosti bajke, – se seznaniš z inverzijo, prvoosebnim pripovedovalcem in arhaizmi, – spoznaš delo, ki sicer sodi v umetno (tj. avtorsko) književnost, nastalo

pa je na podlagi motiva, značilnega za ljudsko slovstvo.

Ljudsko slovstvo – temelj književnosti nekega naroda

ljudsko slovstvo

91



10/100/90/0

č) K ljudskemu slovstvu sodijo tudi pregovori, uganke in vraže, ki se prenašajo iz roda v rod.

d) Avtorji besedil ljudskega slovstva skoraj nikoli niso znani, zagotovo pa so bili nadarjeni.

e) Ker so avtorji besedil ljudskega slovstva preprosti ljudje, je njihov jezik preprost in nemalokrat vsebuje prvine narečja.

f) Besedila ljudskega slovstva so manj vredna kot umetnostna besedila znanih besednih umetnikov.

g) Pri prenosu besedil ljudskega slovstva prihaja do sprememb ali tako imenovanih različic.

h) Na nasprotnem bregu besedil ljudskega slovstva so besedila umetnega slovstva.

i) V ljudskih pesmih so pogosta števila tri, pet, sedem, devet, deset, sto, tisoč, milijon in milijarda.

j) K ljudskemu slovstvu sodijo tako pesmi kot pripovedi.

k) Ljudske pesmi in pripovedi so nastale veliko pred tem, ko so bile zapisane.

l) Nekateri pripovedovalci ljudskih pripovedi so taki mojstri, da jih je užitek poslušati.

2 Razmisli, ali tudi šale sodijo k ljudskemu slovstvu. Svoj odgovor utemelji.

3 Številne ljudske pesmi prepevamo. Poznaš kakšno tako?

Ljudske pesmi sodijo v tisti del zakladnice ljudskega slovstva, ki je v obliki verzov.

Poznamo: •pripovedne ali epske pesmi in•izpovedne ali lirske pesmi.

Pripovedne pesmi (npr. Pegam in Lambergar) imajo zgodbo, zato zlahka ob-novimo dogajanje v njih. Lirske pesmi (npr. Gor čez izaro) nimajo izrazite zgodbe, njihov poudarek je na čustvih.

ljudske pesmi

92



10/100/90/0

Ljudska: Gor čez izaro

2 Kaj meniš, kaj bi bilo lažje – pesem obnoviti ali se pogovarjati o občutkih in čustvih, ki v

posameznih kiticah prevzemajo avtorja?

3 Je pesem lirska ali epska? Pomagaj si s prejšnjim odgovorom.

4 Katera vrednota je v pesmi najbolj poudarjena? Podčrtaj samo en odgovor oziroma napiši svojega.

a) Ljubezen do doma in domačih. b) Veselje do glasbe in lepe pesmi. c) Spoštljiv odnos do starih predmetov (zibelka ...).

č)

5 Katera od kitic izraža največ veselja? Svoj odgovor utemelji.

6 V kateri kitici se prvič pojavi otožnost in kaj je vzrok zanjo?

7 Kako bi se naslov te pesmi glasil v knjižnem jeziku?

8 So te narečni izrazi kaj presenetili? Svoj odgovor utemelji.

Gor čez izaro,gor čez gmajnico,kjer je dragi dom z mojo zibelko,kjer so me zibali mamica moja in prepevali haji, hajo.

K’ sem še majhen bil,sem bil dro vesel,sem več barti k’tero pesem pel.Zdaj vse minulo je,nič več pel ne bom,saj ni več moj ljubi, dragi dom.

Hiša očina, ljuba mamica,oh, da videl bi še enbart oba,oh, da bi videl jo,mamico svojo,pa bi spet zapel haji, hajo.

Ljudska: Gor čez izaro

1 Zbrano preberi pesem. Ti jo uspe obnoviti že po prvem branju?

93



10/100/90/0

9 Besedam oziroma besednim zvezam pripiši knjižne sopomenke.

a) dro vesel b) enbart c) hiša očina

1 Preberi pesem, v kateri se domač junak spopade s tujim velikanom. Med branjem se še posebej

osredotoči na dogajanje, značaj glavnih oseb ter rezultat boja.

Ljudska: Pegam in Lamberger

Ljudska: Pegam in Lamberger

Tam beli Dunaj mi stoji, na Dunaju kaj se godi, me dobro poslušajte vi.

Je v sredi mesta tratica, na trati raste lipica, Dunaj hladi nje senčica.

Pod senco miza rúmena, okoli mize stoli pa, sedi na stolih góspoda.

Med njimi cesar govori: „Po moji misli se mi zdi, kraljestvu našmu glihe ni.“

Pridirja Pegam in driči, ošabno tako govori: „So prazni vaš pogovori!“

Naprej še Pegam govori: „Kar pravim vam, gospodje vi,“cesarja ven tud‘ ne spusti –

„imate velko gospostvó,a ne junaka pod sebó,kater‘ bi skusil se z meno.“

Odgovori mu car tako:„Kaj češ prašati me za to?Ga imam, da ti presedal bo!

Na kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, se nikdar tebe ne boji.

Krištof Lambergar z imenom, na sinji skal‘ prebiva tam, te v pest želi dobiti sam.“

Prav’ Pegam: „Pišite mu list, doma pusti naj vse na stran, pridirja meni naj v bran!“

Mu reče cesar pisat‘ list, človeka brzega dobit‘,da more kmal‘ do njega prit‘.

Izgovori komaj enkrat,se najde precej pobič mlad, kir list ponese njemu rad.

Ponese v lepo deželo, gorato kranjsko deželo,tje Krištofo Lambergarjo.

Zvečer je Dunaj zapustil, leti, ko bi ga zlod podil, je zjutraj že v Tržiču bil.

Gospode tukaj gor budi, pohlevno nje nagovori:„Kje Krištof Lambergar stoji?“

Pred njim se vsi priklanjajo, se njemu nič ne zlažejo, mu s prstom grad pokažejo.

Za kapo vtakne beli list,naprot‘ prikloni jim se nizk‘, gre hitro ko nebeški blisk.

V lini stara mat‘ stojiino pri sebi govori, da to pa že nič prida ni!

Do sina teče svojega,do Krištofa Lambergarja, da b‘ lepo ga podučila:

„Konjiča imaš ko ptičico, zlato zoblje pšeničico, pije sladko rebulico.

Stoji pri jaslih sedem let, na sonce mi nikol‘ ne gre, nu videl ni še belga dne.“

Tako še mati rekla je: „O, kaj ti pravim, Krištofe, na te reči poslušaj me!

Hudiča ima Pegam dva, premagal bodeš ti oba, le glej, da te ne zapeljá.

Ak‘ bodeš videl tri glavé,dve krajni njemu pust‘ obe, na srednjo naj ti sablja gre.“

Poda se v svetlo kamrico, na glavo dene kapico, pripaša sebi sabljico,

zasede konjča brzega, roko pa materi moli:„Mat‘ moja, zdrav‘ ostante vi!“

94



10/100/90/0

Mi zdaj pa s konjem zadriči, ko strela hitro mi letiin se popred ne ustanovi:

po Dunaju mi dirja v skok, so pri kosilu vsi okrog, Pegamu pade žlica iz rok.

Mu Pegam tako govori:„Naj se preveč ti ne mudi, da glave bi ne zgubil ti!

Al‘ hočeš kaj počakati, al‘ češ se precej mahatinu svojo glavo vagati?“

Je Krištof tako govoril: „Ne bom se dolgo jaz mudil, na Kranjskem sem še včeraj bil.“

Ga praša Pegam spet tako:„Kje se bo godilo to? Al‘ tu na trg širokemo?“

Mu pravi Lambergar tako: „Na polju, da vsi vidijo, za najno čast se bijeva.“

Nasproti zdaj zadirjata, za ušesi se oprasneta, si nič ne sturta hudega.

Tako pa Pegam govori: „Premočnega mi še blo ni, te, Krištofe, to kaj skrbi?

Al’ konjič tvoj bo žaloval, po polju bode rezgetal, ko gospodarja bo iskal.“

Pa Krištof tako govori:„Za drugega pa meni ni, ko to, kar tebe mal‘ skrbi:

za tvojo židano gospo, ki tako mlada vdova bo;ne veš, da men‘ dopadla bo?“

Se v drugo Pegam zaleti, se Krištofu pokaže kri, mu vendar sile ne sturi.

Ko v tretje vkup zadirjata, takrat se dobro počita, za vselej boj razločita.

Je meril Krištof srednjega, na stran je pustil krajnega, udaril ravno srednjega.

Je njemu pravo glavo vzel, pa hitro njo na jelca ujel, ves Dunaj tega je vesel.

Driči na beli Dunaj z njo, z junaka Pegama glavo, jo kaže Dunajcem lepo.

Mu reče tako svetli car:„Junak, ti moški Lambergar,kaj češ imeti za svoj dar?“

Pa Lambergar odgovori:„Na Kranjskem imam tri gradi,da b‘ moji, prosim, lastni bli!“

Pa cesar tako govori:„Kar češ imet‘, naj se zgodi, kar dolgo le tvoj rod živi!“

2 V obnovo pesmi Pegam in Lambergar se je prikradlo osem napak. Nobena izmed njih ni jezikovna,

vse so pomenske. Ti jih bo uspelo poiskati in odpraviti?

Sredi Dunaja se cesar v gosposki družbi hladi v senci pod mogočnim hrastom in se hvali, ko pravi, da ima tako cesarstvo, da mi ni para. Mimo prijezdi Pegam, ki reče, da je to sicer res veliko, ampak da vseeno ne premore takega junaka, ki bi se bil pripravljen pomeriti z njim v boju za življenje. Cesar Pegamu ugovarja in pove, da ima takega junaka – Krištofa Lambergarja, ki živi na Kranjskem. Pegam cesarja izzove, naj pošlje ponj, da se bosta pomerila. Res se tako zgodi in še isti večer se sel odpravi na Kranjsko, kamor prispe čez dva dni. Tam sprašuje po Lambergarju in pokažejo mu skromno bajtico, v kateri živi. Vse to od daleč opazuje

Lambergarjeva žena, ki sluti nesrečo. Mati Lambergarja poduči, da bo imel Pegam v boju tri glave in naj mu vzame desno. Lambergar se hitro odpravi na pot in do kosila je že na Dunaju. Tu se takoj seznani s Pegamom, s katerim se dogovorita, da se bosta bila na širokem polju, in sicer brez gledalcev. Dvoboj se začne, zmagovalec pa je znan šele po tem, ko si drugič zdirjata nasproti. Krištof je ubogal materin nasvet, Pegamu je meril pravo glavo in ga s tem premagal. Zdaj si Lambergar Pegamovo glavo natakne na meč in se z njo hvali po Kranjskem, od cesarja pa dobi v zahvalo mogočen grad na Kranjskem.

95



10/100/90/0

3 Ustrezno obkroži in utemelji svojo izbiro.

Pesem Pegam in Lambergar je

a) epska;

b) lirska.

Utemeljitev:

4 Odgovori.

a) Katere narodnosti je Krištof Lambergar? (Pomagaj si z 9. kitico.)

b) Ali to kaj vpliva na sporočilo pesmi? Kako?

c) Kateri od obeh junakov ti je bolj všeč? Zakaj?

5 Iz besedila izpiši vsaj tri inverzije. Če ne veš, kaj je inverzija, si najprej preberi definicijo.

Inverzija je slogovno sredstvo, ki ga uporabljajo predvsem pesniki.

Zanjo je značilen obrnjen oz. neobičajen besedni red, kar v besedilu ustvarja posebne ritmične ali zvočne učinke.

Primer: je meril Krištof srednjega. (Namesto: Krištof je meril srednjega.)

6 Kaj meniš, je rima v ljudski pesmi bolj izjema ali pravilo? Obkroži odgovor, ki se ti zdi bolj verjeten.

a) Rima v ljudski pesmi ni preveč pogosta, ker so avtorji teh besedil pogosto neuki, čeprav bistri posamezniki.

b) Rima je v ljudski pesmi zelo pogosta, saj si rimana besedila lažje zapomnimo – ljudsko slovstvo se v prvi fazi namreč prenaša od ust do ust, zato pesem, ki si jo je težko zapomniti, nima veliko možnosti, da postane ljudska.

96



10/100/90/0

7 Za besedila ljudskega slovstva je značilna tudi raba ljudskih oz. stalnih števil. Ali v tej pesmi to

značilnost najdemo? Odgovori tako, da izpišeš tak primer.

8 Kako se imenujejo prebivalci Dunaja? Katera oblika je rabljena v pesmi? Kaj meniš, zakaj ni

popravljena?

9 Iz pesmi izpiši tri poljubne narečne izraze in jih zamenjaj s knjižnimi.

-

-

-

10 Tvori časopisno novico o boju med Pegamom in Lambergarjem. Manjkajoče podatke si izmisli.

Ljudske pripovedi sodijo v tisti del zakladnice ljudskega slovstva, ki je v obliki proze. Sem sodijo npr. pravljice in pripovedke.

Pripovedka je kratka zgodba, ki govori o napol stvarnem svetu. Povezava z resničnostjo se kaže v tem, da v zgodbi včasih prepoznamo dogajalni prostor, čas ali zgodovinski dogodek.

Poznamo različne vrste pripovedk: •zgodovinske,•razlagalne,•bajične(tj.bajke),•krščanske(tj.legende)itd.

ljudske pripovedi

Na katera vprašanja že

odgovarjamo v novici?

Na vprašanja kaj, kje in kdaj se je

kaj zgodilo ter kdo je bil udeležen.

Včasih povemo tudi, zakaj je do

dogodka prišlo.

97



10/100/90/0

Zgodovinske pripovedke so tiste, ki z izbiro književnih oseb ali dogodkov segajo v določeno zgodovinsko obdobje. Ker pa so to umetnostna besedila in ne zgodovinski viri, o resničnosti opisanega ne moremo biti prepričani. Največkrat je celo jasno, da je ta spremenjena.

1 Preberi besedilo.

Ljudska: Kralj Matjaž

Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince.

Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice.

Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali. Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na

begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu.

Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet. Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati. Na mizi je ležala debela mošnja zlatov. Kovač jo je vzel in je bil odtlej bogat mož.

Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.

Zgodovinska ljudska pripovedka: Kralj Matjaž

2 V pripovedki beremo, da je bil kralj Matjaž dober kralj. S čim lahko to utemeljiš?

3 Ali je bil kralj Matjaž za svoje pravično vladanje kdaj poplačan? Če da, opiši, kako.

98



10/100/90/0

4 Če trditve držijo, jih obkljukaj, sicer jih popravi.

a) Kralj Matjaž je bil bogat in dobrosrčen, zato je zase in svoje podanike dal izdelati veliko zlatega denarja.

b) Plačilno sredstvo kralja Matjaža so bili zlatniki.

c) Drugi kralji so Matjažu zavidali zaradi dobro izurjene vojske, ki ji je poveljeval.

č) Kralj Matjaž ima svoj prestol v skalnatem gradu v Rečicah.

d) Čez devet let bo gora kralja Matjaža ponovno vrnila, da bo vladal našemu narodu.

5 Pojasni pomen podčrtanih stalnih besednih zvez.

a) Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list.

b) Noč in dan so bila odprta grajska vrata.

c) Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.

6 V besedilu poišči slovenske simbole.

7 Razišči in v krajšem govornem nastopu predstavi, zakaj je Kralj Matjaž zgodovinska pripovedka.

Opazil sem, da kralj Matjaž ponekod

pišejo z dvema velikima začetnicama,

torej Kralj Matjaž. Če bi šlo

za naslov

besedila, bi že razumel, tako pa ...

Nisi vedel, da sta oba zapisa

pravilna? Lahko pišemo kralj

Matjaž ali pa Kralj Matjaž.

99



10/100/90/0

Documents

Od gl as O v dO k nj žinhi 7 vs e t O v - · PDF fileBesede združujemo v stavke 47 ... Ezop: Mestna in podeželska miš 109 ... ki vsebujejo tolikšno mero modrosti