Upload
openidaqs1wcwj
View
323
Download
1
Embed Size (px)
Citation preview
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
1/96
OCENUVAWE
NANAPREDO
KOT
IPOSTIGAW
ATA
NAU ENIC
ITE
Upatstvazau
~ili{tata
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
2/96
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
3/96
OCENUVAWENA NAPREDOKOT
I POSTIGAWATA
NA U^ENICITE
Upatstva za u~ili{tata
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
4/96
Ova izdanie e finansirano od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID
Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na
u~enicite, {to go sproveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot
centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).
OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE
Upatstva za u~ili{tata
Naslov na originalot:
ASSESSMENT IN THE PRIMARY SCHOOL CURRICULUM:
Guidelines for Schools
Redaktor:
M-r Gorica Mickovska
Prevod:
Vladimir Mostrov
Lektura:
Suzana Stojkovska
Grafi~ko ureduvawena izdanieto na makedonski jazik:
Biljana Mihajlovska
ASS-400-002-MAC
Stavovite na avtorite iska`ani vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agenci-
jata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
CIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje
373.3.091.279.9(035)
OCENUVAWE na napredokot i postignuvaweto na u~enicite: upatstva za u~ili{tata /[urednik Gorica Mickovska; prevod Vladimir Mostrov]. - Skopje: Makedonski centarza gra|ansko obrazovanie, 2008. - 94 str.: ilustr.; 24 sm.
Prevod na deloto:Assessment in the primary school curriculum: guidelines for schools. -Predgovor / Gorica Mickovska: str.6. - Bibliografija: str. 89-92. - Sodr`i i: Prilozi
ISBN 978-608-4529-00-2
a) Ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanie - Prira~niciCOBISS.MK-ID 75243786
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
5/96
Sodr`ina
Predgovor 4
Voved 5
Tema 1: Povtorno razgleduvawe na ocenuvaweto 8
Koja e celta na ocenuvaweto vo realizacijata na nastavnite programi
za osnovno u~ili{te? 9
[to vklu~uva ocenuvaweto? 9
Kako se razviva{e ocenuvaweto po objavuvaweto na publikacijata
Nastavnite programi za osnovno obrazovanie? 10
Tema 2: Metodi na ocenuvawe vo nastavata 14
Samoocenuvawe 16
Razgovori so u~enici 24
Ocenuvawe na portfolio 28
Izgotvuvawe mislovni mapi 33
Postavuvawe pra{awa 39
Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot 42
Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot 49
Standardizirano testirawe 53
Tema 3: Poblizok osvrt na OZU i ONN 64
Sobirawe na informacii 64
Bele`ewe na informaciite od ocenuvaweto 65
Interpretirawe na informaciite od ocenuvaweto 65
Koristewe na informaciite od ocenuvaweto 65
Izvestuvawe za informaciite od ocenuvaweto 66
Tema 4: U~ili{nata politika za ocenuvaweto 70
Sodr`ina na politikata za ocenuvawe 71
Zo{to treba da se ocenuva u~eweto na decata? 71
[to treba da se ocenuva? 71
Koga treba da se vr{i ocenuvaweto? 72
Kako treba da so ocenuva u~eweto na decata? 73
Kade treba da se bele`at/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? 73
Kako treba da se bele`at/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? 74
So kogo treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto? 74
Kako treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto
so drugi subjekti? 74
Kolku dolgo vreme treba da se ~uvaat informaciite od ocenuvaweto? 75
Prilozi Prilog A
Dopolnitelni informacii za metodite na ocenuvawe na ~asovite 78
Prilog B
Resursi za fotokopirawe 85
Bibliografija 89
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
6/96
Predgovor
Ocenuvawe na napredokot i postigawata na u~e-nicite e prevod na publikacijata izdadena od Nacio-nalniot sovet za nastavni programi i ocenuvawe od
Republika Irska. Taa originalno e izgotvena za da im
pomogne na u~ili{tata vo Irska da go podobrat oce-
nuvaweto, a ja prevedovme za potrebite na u~ili{ta-
ta i nastavnicite vo komponentata Unapreduvawe naocenuvaweto vo USAID Proektot za osnovno obrazo-vanie, kako dopolnitelen materijal. Publikacijata e
prevedena so dozvola na Nacionalniot sovet za nas-
tavni programi i ocenuvawe1, za {to mnogu im blago-
darime.
Vo ovaa publikacija prezentirani se istite prio-
di kon kvalitetno ocenuvawe za koi se zalaga USAID
Proektot za osnovno obrazovanie, a koi se vo soglas-
nost so sovremenite trendovi na stavawe na ocenu-
vaweto vo funkcija na podobruvawe na u~eweto. Ce-
nevme deka na~inot na koj toa e napraveno i prime-
rite {to se dadeni se podednakvo primenlivi vo Ma-kedonija kako i vo Irska. Povrzuvaweto na delovite
od tekstot so irskata zakonska regulativa ne ja na-
maluvaat upotreblivosta na priodite kaj nas.
Tekstot e preveden bez nikakvi izmeni, osven
{to se izostaveni dvata posledni prilozi {to se od-
nesuvaa na barawata {to proizleguvaat od zakon-
skata regulativa vo Irska i ulogata na razli~ni in-
stitucii vo Irska {to se povrzani so u~eweto na de-
cata.
Gorica Mickovska,
rakovoditel na komponentata
Unapreduvawe na ocenuvawetovo USAID Proektot
za osnovno obrazovanie
__________________1 PSI General Licence No: 2005/08/01, Licence to Re-use Public Sector
Information under the European Communities (Re-use Public Sector
Information) Regulations 2005 (Sl 279/05).
4
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
7/96
Voved
Dokumentot Ocenuvawe na napredokot i posti-gawata na u~enicite e izgotven za da im pomogne nanastavnicite da gi zgolemat znaewata i razbiraweto
za ocenuvaweto, kako i da im pomogne na u~ili{tata
vo sozdavaweto i sproveduvaweto na politikata za
ocenuvaweto. Upatstvata sodr`at primeri kako nas-
tavnicite da sobiraat informacii za napredokot ipostigawata na u~enicite, kako da gi koristat takvi-
te informacii za da ja podobruvaat nastavata i u~e-
weto i kako da gi informiraat za rezultatite od oce-
nuvaweto site onie koi{to se zainteresirani za
obrazovanieto na decata.
Dokumentot opfa}a ~etiri temi. Temata 1 - Pov-torno razgleduvawe na ocenuvaweto gi prezentiradvata priodi kon ocenuvaweto - ocenuvaweto zaradi
u~ewe (OZU) i ocenuvaweto na nau~enoto (ONN). Oviepriodi se izgradeni vrz ~etirite celi na ocenuva-
weto izlo`eni vo Programite za osnovno obrazovanie(1999) - formativnoto, sumativnoto, evalvaciskoto i
dijagnosti~koto. Ovaa tema nakratko gi opi{uva OZUi ONN, a dopolnitelni detali se dadeni vo Temata 3.
Temata 2 - Metodi za ocenuvawe vo nastavatadava pregled na razli~nite metodi {to gi koristat
nastavnicite vo ocenuvaweto na u~eweto na decata.
Ovde, isto taka, se vklu~eni i opisi kako nastavni-
cite gi koristat ovie metodi, poddr{kata na u~eweto
na decata i podobruvaweto na nastavata.
Temata 3 - Podetalen pogled na OZUi ONN gisporeduva i gi sprotivstavuva dvata priodi vo ocenu-
vaweto. Za da poka`e kako vo praktika bi izgledale
ovie dva priodi se koristat pet aktivnosti na ocenu-
vaweto - sobirawe informacii, bele`ewe, inter-
pretirawe, koristewe i izvestuvawe.
Temata 4 - U~ili{nata politika za ocenuvawetodava soveti za razvojot na politikata za ocenuvawe
vo u~ili{tata. Istaknati se zakonskite barawa za
bele`ewe i za soop{tuvawe na informaciite za na-
predokot i postigawata na u~enicite.
Vo Prilogot A se dadeni dopolnitelni infor-macii za metodite na ocenuvawe vo nastavata kako
dopolnenie na Temata 2 so materijali {to mo`at da
se fotokopiraat za nekoi od metodite prika`ani vo
Prilogot B.
5
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
8/96
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
9/96
TEMA1:
POVTORNO
RAZGLEDUVAWE
NAOCENUVAWETO
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
10/96
8
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
Tema 1:Povtorno razgleduvawena ocenuvaweto
Nastavno podra~je/nastaven predmet:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programska zada~a:
Oddelenie:
Podra~je:
Tematska edinica:
Programska zada~a:
Primer na aktivnost 1.Ocenuvaweto vo praktika
Matematika
Merki
Dol`ina
Deteto treba da se osposobi da presmetuva, sporeduva, meri i bele`idol`ina koristej}i nestandardni edinici.
Prvo ili vtoro
Broevi
Operacii - Sobirawe
Deteto da se osposobi da sobira broevi so i bez preimenuvawe do 99.
G-|a Kofej gi organizira svoite 26 u~enici od prvo i vtoro oddelenie
vo ~etiri grupi - tri grupi od po pet deca od vtoro oddelenie i edna po-
golema grupa od edinaeset deca od prvo oddelenie. Nadgraduvaj}i go mate-
rijalot od prakti~nata rabota vo prethodnite denovi za sobirawe broevi
so i bez preimenuvawe do 99, g-|a Kofej im dava na sekoja grupa u~enici od
vtoro oddelenie niza na problemi so broevi i edna ko{ni~ka so materi-
jali (li`av~iwa, poedine~ni kocki, pravoagolni stap~iwa i lenti so broe-vi). Decata rabotat zaedno na re{avaweto na problemite.
Vo me|uvreme, g-|a Kofej raboti so svoite u~eniici od prvo oddelenie
na razvivaweto na nivnite sposobnosti za merewe dol`ina koristej}i ne-
standardni edinici. Po razgovorot zo{to se potrebni znaewata za poimot
dol`ina, i povrzuvaj}i go so sekojdnevnite aktivnosti, taa poka`uva kako
se meri dol`ina na edna kniga koristej}i kibrit~iwa, potoa dol`ina na
edna klupa koristej}i slikarski ~etki i dol`ina na u~ilnicata koristej}i
~ekori. G-|a Kofej bara od decata da rabotat vo parovi (ili vo grupi od po
tri deca) za da ja izmerat dol`inata na predmetite vklu~uvaj}i gi i svoite
tetratki po matematika, u~ili{nite ~anti, rasponot na nivnite race i na
u~ili{nata biblioteka. Vo tekot na ovie aktivnosti taa gi nadgleduva de-
cata kako rabotat i razgovara so niv za nivnite naodi. Gi potsetuva za va`-
nite strategii pri mereweto, na primer, stavaweto na mernite edinici ed-
na do druga (da bidat sostaveni kraj so kraj), mesteweto na prvata edinica
na rabot od predmetot {to se meri i poka`uvaweto na mernite edinici do-
deka gi brojat.
Otkako decata }e gi zavr{at svoite zada~i so mereweto, g-|a Kofej gi
pokanuva da gi prezentiraat svoite naodi kako grupa. Davaj}i im povratni
informacii preku diskusija taa im pomaga da gi analiziraat pri~inite za
zna~itelnite razliki vo nivnite naodi. Tie proizleguvaat, glavno, zaradi
toa {to decata ne gi postavile mernite edinici edna do druga, a nekoi, pak,
se rezultat na gre{ki vo mereweto. Zabele`uvaj}i deka na izvesen broj
u~enici im e potrebno dopolnitelno ve`bawe za da merat precizno, g-|aKofej planira da im dade sli~ni zada~i i naredniot den.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
11/96
Ovoj prikaz na praktikata na eden nastavnik na
~asovite poka`uva kolku (kako {to se sugirira voNastavnite programi za osnovno u~ili{te) ocenuva-weto pretstavuva integralen del na site podra~ja nanastavnite programi i deka toa gi opfa}a raznovid-nite aspekti na u~eweto (Nastavni programi za os-novno obrazovanie, Voved, str. 18). Vo ovoj primerprocesot na ocenuvawe mu obezbeduva na nastavnikot
informacii {to mu se potrebni za da donesuva zna-
~ajni odluki za nastavata i za procesot na u~eweto -
pravej}i izbor na obrazovni zada~i, identifikuvaj}i
soodvetni nastavni metodi, planiraj}i aktivnosti za
u~eweto, izbiraj}i prigodni materijali, diferenci-
raj}i go u~eweto i davaj}i im na decata povratni in-
formacii kolku dobro gi re{avaat zada~ite. Vakvite
sekojdnevni aktivnosti go stavaat ocenuvaweto vo
samiot centar na nastavata i na u~eweto.
Koja e celta na ocenuvawetovo realizacijata na nastavnite
programi za osnovno u~ili{te?Ocenuvaweto se odnesuva na: gradeweto slika zanapredokot i/ili postigawata na deteto vo izu~uva-
weto na nastavnite programi za osnovno u~ili{te voodreden period. Informaciite za toa kako detetou~i (procesot na u~eweto) i za toa {to e ona {to de-teto go u~i (proizvodot na u~eweto) ja oblikuvaat
slikata. Nastavnikot gi koristi ovie informacii za
da go identifikuva i da go pofali tekovniot napre-
dok vo u~eweto na deteto i da mu dade soodvetna pod-
dr{ka vo natamo{noto u~ewe.
[to vklu~uva ocenuvaweto?Za nastavnikot ocenuvaweto vklu~uva sobirawe
informacii za podobro da razbere kako sekoe dete
napreduva vo u~ili{teto i takvite informacii da gi
koristi za da go potpomaga u~eweto na deteto. Ocenu-
vaweto, zatoa, zna~i ne{to pove}e otkolku testi-
rawe. Toa se odnesuva na sekojdnevnite interakcii
me|u nastavnikot i sekoe dete poedine~no, koi{to
vklu~uvaat povremeni razgovori, nabquduvawa i
deluvawa.
Bez ogled na toa dali nastavnikot postavuva
pra{awa i gi slu{a odgovorite od decata, dali gi
nabquduva decata kako rabotat vrz odredena zada~a
ili gi koristi rezultatite od nekoj nedelen test za
da dade informacii za nastavata i u~eweto, ocenu-
vaweto vklu~uva mnogu aktivnosti koi{to se prek-
lopuvaat i koi{to ~esto se simultani - sobirawe,bele`ewe, interpretirawe, koristewe i izvestuva-
we na informaciite.
Vakvite aktivnosti se slu~uvaat za nekolku se-
kundi ili, pak, vo period od nekolku denovi ili ne-
deli zavisno od celta na ocenuvaweto i metodite {to
se koristat. Sobranite informacii go zbogatuvaat
razbiraweto na nastavnikot za toa {to i kako u~eni-
kot u~i. Nastavnikot gi koristi vakvite informacii
za da gi planira aktivnostite za u~ewe bazirani vrz
soodvetni obrazovni celi od nastavnite programi i
vrz ona {to deteto prethodno go u~elo. Preku ocenu-vaweto nastavnikot dobiva seopfatna slika za krat-koro~nite i dolgoro~nite potrebi na deteto i sporedtoa ja planira i idnata rabota (Nastavni programi zaosnovno obrazovanie, Voved, str. 17). Koristej}i gi natakov na~in informaciite od ocenuvaweto, nastav-
nikot dava poddr{ka i go pro{iruva u~eweto na u~e-
nikot.
Zatoa, ocenuvaweto pretstavuva del od ona {to
nastavnikot go pravi sekoj den vo svojata nastava,
kako {to e prika`ano na dijagramot 1.
Ocenuvaweto pretstavuva proces na sobirawe,
bele`ewe, interpretirawe, koristewe nainformaciite i izvestuvawe za napredokoti postigawata na u~enikot vo steknuvaweto
znaewa, sposobnosti i stavovi.
9
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
12/96
Kako se razviva{e ocenuvawetopo objavuvaweto na publikacijataNastavni programi za osnovnoobrazovanie?
Nastavnite programi za osnovno obrazovanie gonaglasuvaat, vo op{ti ramki, zna~eweto na ocenu-
vaweto za da mu ovozmo`at na nastavnikot da go pro-
{iruva i da go zbogatuva u~eweto na decata niz sitepodra~ja na nastavnite programi. Poslednive godini
istra`uvawata, teorijata i praktikata vo nastavata
i u~eweto go istaknuvaat pospecifi~no problemot
kako nastavnikot mo`e da go koristi ocenuvaweto zada ovozmo`i u~eweto da bide pointeresno, pomoti-
vira~ko i pouspe{no za sekoe dete. Koristej}i gi ovie
novi soznanija, upatstvoto sodr`i Povtorno razgle-duvawe na ocenuvaweto vo osnovnoto u~ili{te koe muobezbeduva na nastavnikot informacii i primeri
koi{to poka`uvaat kako da go primenuva ocenuvawe-
to vo sekojdnevnata praktika.
Vo Nastavnite programi se istaknuva deka oce-nuvaweto ima ~etiri funkcii - formativna, suma-
tivna, evalvaciska i dijagnosti~ka. Vo Povtornotorazgleduvawe na ocenuvaweto vo osnovnoto u~ili{teovie upatstva se baziraat na tie funkcii i se fo-
kusiraat na dva glavni priodi vo ocenuvaweto:
ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU); ocenuvawe na nau~enoto (ONN).
Ovie zaemno povrzani i komplementarni aktiv-
nosti gi naglasuvaat dvata aspekti na ocenuvaweto
koi{to imaat centralno mesto vo rabotata na nastav-
nikot:
Nastavnikot sekojdnevno gi koristi podatocite
kako osnova za nastavata i za u~eweto (OZU). Nastavnikot vo odredeni periodi gi bele`i
napredokot i postigawata na decata so cel da
gi informira roditelite2, drugite nastavni-
ci i drugite relevantni lica (ONN).
Dijagram 1: Ocenuvaweto kako del od nastavata
0
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
__________________2 Vo ovie upatstva terminotroditeli se odnesuva na onie lica koi
vodat primarna gri`a za razvojot i obrazovanieto na svoite deca.
Toa se tatkoto i majkata na deteto i/ili negovite starateli.
Koristej}i goocenuvaweto kako del
od nastavata i u~eweto,
nastavnikot...
Go planira novoto u~ewekoristej}i gi informaciite
od ocenuvaweto i celite na
nastavnite programi.
Gi informiradecata za toa {to
vklu~uva noviot
materijal {to }e go
izu~uvaat.
Istra`uva so decata kakoizgleda uspe{noto u~ewe.
Koristi soodvetnimetodi i strategiiza organizirawena nastavata.
Sobira i bele`iinformacii za toa
{to i kakodecata u~at.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
13/96
Ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU)Konceptot na ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU) gi
pro{iruva mo`nostite na formativnoto ocenuvawe.
Toj ja naglasuva aktivnata uloga na deteto vo negovoto
u~ewe na toj na~in {to nastavnikot i deteto se uso-
glasuvaat vo toa kakvi treba da bidat rezultatite od
u~eweto, kako i za kriteriumite za procenka na re-
zultatite {to se postignuvaat. Vo osnova, OZU im po-
maga na nastavnikot i na decata da se fokusiraat natrite klu~ni pra{awa:
Kade se (do kade stignale dosega) decatavo svoeto u~ewe?
Kade (vo koj pravec) decata napreduvaatvo svoeto u~ewe?
Kako decata }e stignat do slednata fazavo svoetoto u~ewe?
Zatoa, davaweto povratni informacii na decata
ima centralna uloga vo OZU. Ovie povratni infor-macii se baziraat na podatocite za toa kako i {to
decata u~at. Povratnite informacii naso~eni kontekovnoto u~ewe ili kon zada~ata, mo`e da im pomog-
nat na decata da go identifikuvaat svojot napredok i
da bidat zadovolni so postigawata, precizno da gi
odredat predizvicite so koi se soo~uvaat i da odlu-
~at koi }e bidat nivnite sledni ~ekori. Ova nivo na
vklu~uvawe vo oblikuvaweto na nivnoto u~ewe mo`e
da go podigne soznanieto na decata za niv samite kako
u~enici, da gi pottiknuva da prezemat pogolema li~na
odgovornost i da se gordeat so svoeto u~ewe.
OZU obi~no ne se praktikuva na krajot na odre-
den del od nastavniot materijal ili na odreden vre-menski period. Toa obi~no e prisutno vo sekojdnev-
nata interakcija na ~asovite me|u nastavnicite i
u~enicite. S {to decata pravat i ka`uvaat - posta-
vuvaj}i pra{awa, rabotej}i vrz odreden proekt ili
zada~a, samostojno ili vo sorabotka so drugi deca,
igraj}i, koncipiraj}i ili izgotvuvaj}i nekoj model
itn. - dava mo`nost koja{to im obezbeduva informa-
cii na nastavnikot i na samite deca za toa {to razbi-
raat, a {to ne razbiraat i za toa {to tie mo`at, a {to
ne mo`at da pravat. Koristej}i go OZU, nastavnikotgi interpretira tie informacii i gi koristi za da im
dade pomo{ na decata vo nivnata rabota i da planira
za ponatamu. Na takov na~in nastavnikot mo`e da go
integrira OZU vo interakcijata me|u nastavnikot ideteto i decata }e go smetaat toa kako priroden del
od u~eweto vo u~ili{teto.
Nastavnikot mo`e, isto taka, da gi koristi in-
formaciite od OZU za da ja vrednuva svojata rabota.Vrz osnova na informaciite sobrani od decata, nas-
tavnikot mo`e da vr{i promeni vo svoeto planirawe,
vo strategiite vo vrska so organizacijata na nasta-
vata i vo nastavnite metodi so cel da go napravi
u~eweto pouspe{no za decata.
Ocenuvawe na nau~enoto (ONN)Za razlika od gorenavedenoto, ocenuvaweto na
nau~enoto (ONN) se fokusira pove}e na srednoro~-noto i na dolgoro~noto ocenuvawe. ONN obi~no vklu-
~uva ocenuvawe na ona {to nekoe dete nau~ilo na
krajot na odreden period, kako {to e na krajot na edna
lekcija, na krajot na nedelata, polugodieto ili u~eb-
nata godina. Naglaskata na ONN e vrz mereweto nakomulativniot napredok na deteto vo postignuvaweto
na celite na nastavnite programi. Ocenkata ili zbi-
rot na osvoenite bodovi ~esto e edinstvena povratna
informacija {to ja dobiva deteto. Dokolku vakvite
rezultati mu koristat samo na nastavnikot, tie mo`at
da imaat ograni~ena vrednost za deteto, osven ako
nastavnikot preku niv ne gi identifikuva su{test-
venite informacii {to tie gi davaat za napredokot i
postigawata na deteto i mu gi ka`e na deteto. ONN,isto taka, mu pomaga na nastavnikot da ja planira id-
nata rabota, da postavuva novi zada~i, da obezbeduva
povratni periodi~ni informacii i informacii za
ocenuvaweto na krajot na u~ebnata godina.
Nastavnikot gi koristi informaciite od ONN zada gi soop{ti prvenstveno na roditelite i na drugite
nastavnici. Inspektorot od Ministerstvoto za obra-
zovanie i nauka mo`e da ima uvid vo podatocite odocenuvaweto za da utvrdi dali se realiziraat stan-
dardite za jazi~nata i matemati~kata pismenost i/ili
da go oceni napredokot vo realizacijata na nastavni-
te programi kako del od celokupniot proces na eval-
vacija na u~ili{teto. Pedago{ko-psiholo{kata slu`-
ba mo`e, isto taka, da ima pristap do informaciite
sobrani preku ONN so cel da raboti zaedno so u~i-li{teto vo zadovoluvaweto na obrazovnite potrebi
na oddelni u~enici.
Vo Temata 3 od ovie upatstva podetalno se pri-
ka`ani OZU i ONN i akronimite se napi{ani so za-crneti bukvi za polesno da se razlikuvaat. Tamu se
sporeduvaat i se pravi razlika me|u dvata priodi ko-
ristej}i gi pette aktivnosti vo procesot na ocenu-
vaweto: sobiraweto, bele`eweto, interpretiraweto,
koristeweto i izvestuvaweto na informaciite za
napredokot i postigawata na u~enikot.
11
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
14/96
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
15/96
TEMA2:
METODI
NAOCENUVAWE
VONASTAVATA
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
16/96
Ovaa tema sodr`i vovedni informacii za raz-novidnosta na metodite za sobirawe i koristewe na
informacii za toa kolku dobro decata u~at vo u~i-
li{teto. Izborot na metodite se dvi`i od nabqudu-
vawe i postavuvawe pra{awa kako del od sekojdnev-
nata nastava, pa s do poformalnite i postruktuira-
nite metodi kako {to e standardiziranoto testira-
we. Koristej}i kombinacija na metodite, nastavnikot
dobiva podatoci za napredokot i postigawata na de-
cata. Vrz osnova na ovie podatoci, toj planira kako
najefektivno da im pomaga vo nivnoto u~ewe vo id-
nina.
Ne seto ona {to deteto go izu~uva mo`e da se
testira nitu, pak, e potrebno za s da se dava ocenka.
Vo sorabotka so kolegite, nastavnikot mo`e da gi
koristi Nastavnite programi za osnovno obrazovanie
za da gi opredeli prioritetite za toa za {to deteto
treba da se osposobi da pravi i da razbira vo odnos
na znaewata, sposobnostite, vrednostite, stavovite
i sklonostite. Toj ponekoga{ }e se fokusira na u~e-
weto na deteto povrzano samo so opredelen nastaven
predmet, a drug pat na u~eweto raboti zaedni~ki za
pove}e predmeti. Otkako }e odlu~i {to treba da seocenuva, nastavnikot odreduva kako toa }e bide oce-
nuvano i kako }e se koristat informaciite od ocenu-vaweto.
Najgolem del od ocenuvawata nastavnikot gi vr-
{i intuitivno dodeka, pak, izvesen del se planiraat
so posebni nameni. Intuitivnoto ocenuvawe i plani-
ranoto ocenuvawe se komplementarni i obete se po-
trebni ako nastavnikot treba da dobie seopfatna
slika za napredokot i postigawata na sekoe dete. Na
primer, pri davaweto pomo{ na grupa na povozrasni
u~enici da izgotvat plan na izlagaweto za nivnata
poseta vo najbliskiot park, nastavnikot zabele`uva
deka kaj edno dete formulacijata pod bukvata a ne eto~na, a deka kaj drugo dete istoto se slu~uva i kaj
formulaciite pod bukvite v i g. Ova mo`e da go
pottikne nastavnikot da planira izvesno naso~eno
nabquduvawe kaj ovie dve deca vo tekot na slednite
nekolku dena. Preku fokusiranoto nabquduvawe,
nastavnikot mo`e da ja identifikuva potrebata da
mu pomaga na nekoe od decata vo izgotvuvaweto na
formulaciite navedeni pod bukvite v, o, g i p.
Preku interpretiraweto na golem del od informa-
ciite za toa kako decata gi razmenuvaat znaewata -
so svoi zborovi, preku mol~ewe, preku nivnite ak-
tivnosti i interakcii, nastavnikot mo`e da go ba-
lansira intuitivnoto i planiranoto ocenuvawe zasekoe dete kako u~enik da ima korist od niv.
Ovaa tema mu pomaga na nastavnikot da dade od-
govor na slednive pra{awa:
Kako }e ocenuvam? Kako }e gi koristam informaciite {to }e gi
sobiram?
Vo ovaa tema se davaat informacii za osum
metodi na ocenuvawe i se prika`uva kako tie mo`at
da se koristat za OZU i ONN (vidi Tema 1 i Tema 3).Tie metodi se: samoocenuvaweto, razgovorite so u~e-
nicite, ocenuvaweto na portfolio, izgotvuvaweto
mislovni mapi, postavuvaweto pra{awa, nabquduva-
weto na rabotata na u~enicite od strana na nastavni-
kot, zada~i i testovi izgotveni od strana na nastav-
nikot i standardiziranoto testirawe.
I pokraj toa {to postojat mnogu drugi metodi koi-
{to nastavnicite mo`at da gi koristat i gi koristat,
vo ovie upatstva se koristat navedenite osum metodi
za da se prika`e raznovidnosta na metodite za oce-
nuvawe i korisnosta od kombiniraweto na metodite.
Nitu edna metoda za ocenuvawe, sama po sebe, nema da
mu obezbedi dovolno korisni informacii na nas-
tavnikot. Vpro~em, sekoja metoda obi~no vklu~uva ko-
ristewe i na drugi metodi vo pogolem ili vo pomal
obem, na primer, izgotvuvaweto zada~i od strana na
nastavnikot mo`e, isto taka, da vklu~uva i postavu-
vawe pra{awa i nabquduvawe na decata.
Vo ovie upatstva, sekoja metoda se opi{uva vo
pogled na slednive pra{awa:
Koja e celta na ovaa metoda za ocenuvawe? Kako se koristi taa metoda? Koi informacii treba da se bele`at? Kako }e se koristat tie informacii?
Metodite se prika`ani preku primeri od prak-
tikata. Vakvite primeri, navedeni kako reprezenta-
tivni primeri na aktivnosti, pomagaat da se poka-`e kako tie metodi funkcioniraat vo nastavata na~asovite. Reprezentativnite primeri na aktivnosti
se fokusiraat na odredeni nastavni predmeti ili
podra~ja od nastavnite programi i na odredeni odde-
lenski nivoa. Me|utoa, mnogu od tie metodi mo`at da
se koristat i vo drugi nastavni predmeti ili podra~-
ja od nastavnite programi, a mo`at da se adaptiraat
i za drugi oddelenski nivoa3. Reprezentativnite pri-
meri na aktivnosti zapo~nuvaat so kratok pregled na
relevantnite podra~ja od nastavnite programi, nas-
4
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
Tema 2:Metodi na ocenuvawevo nastavata
__________________3 Kaj nekoi od reprezentativnite primeri na aktivnostite, za nas-
tavnicite se koristat nivnite imiwa, a kaj drugi primeri na ak-
tivnosti se koristat prezimiwata na nastavnicite. Ova ja odra-
zuva raznovidnosta na praktikata vo osnovnite u~ili{ta voIrska.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
17/96
tavniot predmet, nastavnata tema, tematskata edini-
ca, programskata cel, oddelenskoto nivo/nivoa {to
se sodr`at vo Nastavnite programi za osnovno u~i-li{te, a koi{to mo`at da se pogledaat ili da se sim-nat od veb-stranicata http://www.curriculumonline.ie .
Kaj reprezentativnite primeri koi se fokusiraat na
nastavata po angliski jazik se koristi znakot / kade
se prika`ani odnosnite nastavni temi i nastavni edi-
nici. Ovaa strategija gi zema predvid informaciite
dadeni voDopolnitelniot pomo{en materijal po an-gliski jazikobjaven vo 2005 godina.
Osumte metodi za ocenuvawe na dijagramot 2 se
prika`ani vo kontinuum. Metodite pomesteni na le-
vata strana se onie vo koi{to deteto ima vode~ka
uloga vo ocenuvaweto na svojata rabota, a na desnata
strana od kontinuumot se nao|aat onie kade nastav-
nikot ima zna~ajna uloga vo vodeweto na ocenuvawe-
to. I pokraj toa {to nitu edna metoda ne se koristisamo za OZU ili samo za ONN, onie na levata stranana kontinuumot (vo koi deteto ima vode~ka uloga) obi~-
no pove}e se fokusirani na OZU, dodeka, pak, onie nadesnata strana obi~no se fokusirani na ONN.
Diskusijata za metodite na ocenuvawe vo ovaa
tema go sledi redosledot prika`an na dijagramot 2.
Sekoja metoda e prika`ana kako poseben del.
Samoocenuvawe na str. 16 Razgovori so u~enici na str. 24 Ocenuvawe na portfolio na str. 28 Izgotvuvawe na mislovni mapi na str. 33 Postavuvawe pra{awa na str. 39 Nabquduvawe na rabotata
na u~enicite od strana
na nastavnikot na str. 42 Zada~i i testovi izgotveni
od nastavnikot na str. 49 Standardizirano testirawe na str. 53.
15
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
Dijagram 2: Kontinuum na metodite za ocenuvawe
Deteto ima vode~ka uloga
vo ocenuvaweto
Samoocenuvawe
Razgovori so
u~enici
Ocenuvawe
na portfolio
Izgotvuvawe
mislovni mapi
Postavuvawe
pra{awa
Nabquduvawe na rabotata
na u~enicite od strana
na nastavnikot
Zada~i i testovi
izgotveni od
nastavnikot
Standardizirano
testirawe
Nastavnikot ima vode~ka uloga
vo ocenuvaweto
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
18/96
Samoocenuvawe
[to se podrazbirapod samoocenuvawe?Decata se vklu~eni vo samoocenuvaweto koga tie
ja razgleduvaat svojata sopstvena rabota na eden ref-
lektiven na~in, gi identifikuvaat aspektite na ona
{to e dobro i na ona {to bi mo`elo da se podobri, a
potoa postavuvaat sopstveni celi za svoeto ponata-
mo{no u~ewe.
Samoocenuvaweto ja vklu~uva metakognicijata -
procesot da se bide svesen za i da se razmisluva za
sopstvenoto u~ewe. Sposobnostite za samoocenuvawe
gi vklu~uvaat efektivnoto postavuvawe pra{awa,
razmisluvaweto, re{avaweto problemi, komparativ-
nata analiza i sposobnosta da se razmenuvaat mis-
lewa na raznovidni na~ini. Samoocenuvaweto mo`e
da se koristi od strana na deca na site nivoa na
sposobnosti i vo site obrazovni podra~ja. Na na~ini
{to soodvetstvuvaat na vozrasta, toa mo`e da se ko-risti vo tekot na celoto osnovno u~ili{te i po site
nastavni predmeti. Diskusiite so celata paralelka,
razgovorite vo grupi ili poedine~nite razgovori
pretstavuvaat osnova za samoocenuvaweto.
Gledaj}i primeri na samoocenuvawe vo nasta-
vata, deteto mo`e da gi koristi sposobnostite za sa-
moocenuvawe vo izgotvuvaweto nacrti, revidirawe-
to, ureduvaweto i objavuvaweto na del od svoite pis-
meni sostavi. Toa mo`e da gi koristi ovie sposob-
nosti pri izborot na najdobrite primeroci na svojata
rabota i da gi vklu~uva vo portfolioto po op{testvo,
ekologija i prirodni nauki, zdravstveno obrazovanie(op{testveno i li~no) ili umetni~ko obrazovanie.
(Vidi Tema 2, str. 28-32 za podetalni informacii za
ocenuvawe na portfolio.) Samoocenuvaweto mo`e da
ima, isto taka, kriti~na uloga vo sostavuvaweto, pret-
stavuvaweto i zapi{uvaweto na muzi~ki kompozicii.
Vodeweto portfolio kako li~na evidencija za napre-
dokot i revidiraweto na negovata sodr`ina go pot-
tiknuva deteto za samoocenuvawe pomagaj}i mu da gi
razjasni celite i da si postavuva novi obrazovni ce-
li. Portfolioto mo`e da se koristi za da se pottik-
nuva razmisluvaweto, kako verbalnoto taka i never-
balnoto, i razvivaweto na poslo`enite mislovnisposobnosti. Za da se dokumentira samoocenuvaweto
i razmisluvaweto na deteto za sopstvenite produkti
ili zbirki, mo`e da se koristi dnevnik za u~ewe.
Kakva e negovata vrednostkako metoda na ocenuvawe?Samoocenuvaweto e su{testven del na OZU. Toa
mu ovozmo`uva na deteto da prezema pogolema odgo-
vornost za svoeto sopstveno u~ewe. Deteto mo`e da
koristi razli~ni strategii koga razmisluva za toa
{to nau~ilo i da koristi grupa na kriteriumi za da
dava sudovi za nau~enoto. Najuspe{ni strategii seonie koi{to prethodno se dogovoreni me|u nastavni-
kot i paralelkata. Samoocenuvaweto mu pomaga na
deteto da gi prepoznava slednite ~ekori vo svoeto
u~ewe i da stanuva s posamostojno i pomotivirano.
Razvivaj}i samodoverba toa se ~uvstvuva posigurno i
znae deka ne sekoga{ ima za s pravilen odgovor. Na
vakov na~in, samo-ocenuvaweto pridonesuva za soz-
davawe pozitivna klima na ~asovite vo koja anali-
zata na gre{kite se smeta za centralno vo procesot
na u~ewe. Rezultatite od samoocenuvaweto na deteto
(na primer, dnevnicite za u~ewe, portfolijata, pis-menite sostavi) mo`at da se razgleduvaat so negovite
roditeli vo tekot na namenskite razgovori na rodi-
telot so nastavnikot. Ova mo`e da im dade na rodi-
telite pove}e informacii za u~eweto na deteto od
gledna to~ka na samoto dete.
Kako se koristi samoocenuvaweto?Sposobnostite za samoocenuvawe treba da se
steknuvaat vo podolg vremenski period. Ova vklu~uva
eden dolgoro~en, kontinuiran proces {to se planira
na nivo na paralelkata ili na nivo na u~ili{teto.
Sposobnostite {to mu se potrebni na deteto mo`at dabidat podu~uvani ili modelirani od strana na nas-
tavnikot i da bidat koristeni vo praktikata od
strana na deteto s dodeka toa ne se ~uvstvuva pri-
jatno koristej}i gi niv samostojno.
Nastavnikot mo`e da go pottiknuva deteto da
razmisluva za svojata rabota koristej}i naso~eni
pra{awa, instrumenti ili pomo{ni sredstva. Tie
vklu~uvaat, na primer, listi za analiti~ko ocenu-
vawe, koordinatni mre`iZnam, Sakam da znam, Na-u~iv (ZSN), dijagrami Plus, Minus, Interesno (PMI),
skali, semafori, govorni partneri/drugar~iwa, ~ek-listi i mre`ni listi (vidi prilog A, na str. 78-79 za
pove}e informacii vo vrska so instrumentite za
samoocenuvawe). Nastavnikot mo`e da gi inkorporira
obrazovnite celi i kriteriumite za uspe{nost vo
diskusiite na ~asovite. Toga{ deteto }e mo`e da na-
u~i da ja ocenuva svojata rabota spored tie obrazovni
celi ili kriteriumi. Davaj}i mu pozitivni, infor-
mativni povratni informacii na deteto nastavnikot
}e mo`e da mu pomaga vo prepoznavaweto i vo preze-
maweto na narednite soodvetni ~ekori vo u~eweto.
6
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
Koi novi raboti gi nau~iv?
Koi raboti smetam deka
se te{ki?
[to napraviv za da si
pomognam sebesi kaj
te{kite zada~i?
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
19/96
7
Programsko podra~je:
Nastaven predmet:
Nastavna tema:Tematska edinica:
Programska zada~a:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.1.Koristewe lista za samoocenuvawe
Umetni~ko obrazovanie
Vizuelni umetnosti
Izgotvuvawe konstrukciiNabquduvawe i reagirawe
Deteto da se osposobi da ja pregleduva svojata rabota i da zboruvaza nea i za rabotata na drugi deca.
Treto i ~etvrto oddelenie
Na decata od treto i ~etvrto oddelenie od strana na g-din Birn im e
dadena zada~a da izgotvat model na most. Tie ve}e u~ele za mnogu vidovi
mostovi vo tekot na prethodnite nekolku ~asovi. G-din Birn saka da im po-
ka`e deka tie gi razbiraat osnovnite funkcii na eden most, negovata kon-
strukcija i negovite karakteristiki. Decata treba da go poka`at planot na
mostot {to go nacrtale i treba da ka`at zo{to mostot e napraven na takov
na~in. Tie mo`at da koristat kakvi i da e materijali soodvetni za da go iz-rabotat mostot. Nastavnikot ve}e ima diskutirano so decata za va`nite
elementi vo planiraweto i izgotvuvaweto na eden vakov model so oddele-
nieto. Slednava lista za samoocenuvawe se koristi otkako modelot }e
bide izraboten.
Decata go popolnuvaat analiti~kiot list so {tiklirawe ili so boe-
we na soodvetnoto nivo na kvalitet koj{to tie smetaat deka nivniot model
go poka`uva. Pravej}i razliki vo sposobnostite na decata, g-din Birn im
pomaga na nekoi deca da go koristat analiti~kiot list taka {to }e gi ~i-
taat iskazite i }e razgovaraat za toa {to tie mislat za kvalitetot na niv-
nite mostovi.
Varijaciite vo ovoj analiti~ki list mo`e da se odnesuvaat na pro{i-
ruvawe na rasponot na kvalitetot mo`ebi na ~etiri nivoa. Na primer, za
decata koi imaat pogolemo iskustvo vo koristeweto na listi za analiti~ko
ocenuvawe ova mo`e da vklu~uva i zapoznavawe na decata so o~ekuvanite
standardi ili nivoa na kvalitet pred tie da zapo~nat so izgotvuvaweto na
modelot i demonstrirawe kako vakvite modeli bi izgledale poka`uvaj}i
im sli~ni modeli izgotveni od drugi deca.
Karakteristiki 1 2 3
Plan Izgotviv plan za mojotmodel so malku detali.
Izgotviv plan za mojotmodel so dosta detali.
Izgotviv mnogu detalenplan za mojot model.
Nacrt Ne gi prika`av va`nite
karakteristiki na mostot.
Prika`av samo nekolku
karakteristiki vo mojotmodel.
Gi prika`av mnogute ili
site karakteristiki vomojot model.
Materijali Materijalite {to gikoristev za izgotvuvawena mostot ne bea soodvetni.
Samo nekoi odmaterijalite {to gikoristev se soodvetni.
Site materijali {togi koristev bea mnogusoodvetni.
Zo{to mostotbe{e izgotvenna vakov na~in
Ova ne go objasniv. Toa go objasniv delumno. Toa go objasniv mnogudobro.
Izgled Mojot most izgleda deka evo red.
Mojot most izgleda dobro. Mojot most izgleda mnogudobro.
Primer na lista za analiti~ko samoocenuvawe
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
20/96
8
Programsko podra~je/nastaven predmet:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programska zada~a:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.2.Koristewe pra{awa za samoocenuvawe
Matematika
Forma i prostor
3-D formi
Deteto da se osposobi da ja prou~uva vrskata me|u 2-D i 3-D formi.
Prvo i vtoro oddelenie
U~ili{teto vo koe Rej izveduva nastava ve}e izvesno vreme raboti na
samoocenuvaweto so decata od po~etnite oddelenija pa s do {esto odde-
lenie. Bidej}i decata od prvo i vtoro oddelenie ve}e imaat raboteno na
samoocenuvaweto tie se naviknati na ovoj proces. Rej ~esto gi pottiknuva da
rabotat vo parovi ili vo mali grupi i da diskutiraat kako se ~uvstvuvaat
vo vrska so sopstvenoto u~ewe. Toj ponekoga{ raboti so site deca zaedno.
Na krajot na eden ~as po matematika za vidovite formi, vo mesec maj,toj gi pottiknuva decata da razmisluvaat i da ka`uvaat za ona {to go u~ele.
Pritoa za niv podgotvuva nekoi
Toj im sugerira nekoi mo`ni odgovori, a potoa im dava na decata dve
minuti za da razmisluvaat. Rabotej}i so celata paralelka Rej gi islu{uva
odgovorite na decata na sekoe pra{awe.
Ahmed (poseduva dobri matemati~ki sposobnosti):Jas mislam deka ete{ko da se zapomni razlikata me|u 2-D i 3-D formite.
Tom (dobiva dopolnitelna pomo{ vo u~eweto): Nekoi imiwa sete{ki za ka`uvawe.
Kjara: Pa, jas gi proveriv 3-D formite vo kat~eto po matematika zaimiwata {to ne mo`ev da gi zapomnam.
[ejn: Jas tuku{to ja pra{av Dara.Mari-Kler: Jas go nau~iv zborot kvadar.Ana: Kvadarot e sli~en na kockata.
Imaj}i gi predvid komentarite na decata, Rej pravi nara~ka za pove}e
knigi za geometriski formi za potrebite na u~ili{nata biblioteka. Toj,isto taka, nabavuva nekolku kompjuterski programi za kolekcijata so obra-
zoven softver. Toj gi pottiknuva decata da prebaruvaat vo knigite i vo
programite za da gi najdat odgovorite na nekoi od nivnite pra{awa.
Pette pra{awa za samoocenuvaweto napi{ani so golemi bukvi Rej gi
zaka~uva na oglasnata tabla vo u~ilnicata. Vo tekot na slednite nekolku
sedmici, na krajot na ~asot po matematika im dava izvesno vreme za da raz-
misluvaat za pra{awata. Dodeka tie odgovaraat na pra{awata, toj na tri
posposobni deca im dava mo`nost da ka`at za koi raboti smetaat deka bile
te{ki taka {to site vo paralelkata mo`at da vidat deka sekoj mo`e da
bide soo~en so nekakov predizvik dodeka u~i i deka toa e normalno!
naso~eni pra{awa:
Kade imav problemi? Kogo go pra{av za toa? [to napraviv? Koja nova rabota ja nau~iv? [to najmnogu mi pomogna?
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
21/96
9
Primer na aktivnost 2.2. (prodol`enie)
Rej obi~no gi pottiknuva decata svoite odgovori da gi ka`auvaat usno.
Ponekoga{ bara tie da gi napi{at svoite odgovori, iako e svesen za toa
deka samoocenuvaweto na decata mo`e da bide svedeno samo na ona {to
nim im e lesno da go napi{at. Ponekoga{ poveduva razgovor so oddelni de-ca vo vrska so nivnoto ocenuvawe na sopstvenata rabota. Toj za bele`ewe
mo`e da koristi i ~ek-lista koja{to pethodno ja podgotvil. (Vidi go pri-
merot daden podolu.)
^ek-listata mu pomaga na Rej da go naso~i planiraweto na ~asovite i
mu pomaga da se potseti za {to saka da razgovara so roditelite na decata
koga tie }e pobaraat sredba so nego podocna vo tekot na u~ebnata godina.
Datum: 01.10.07Imenuvawe na 2-D predmeti
Ime kvadrat pravoagolnik krug triagolnik
Prvo oddelenie
Klara
Nur Gi me{a kvadratot i pravoagolnikot.
Vtoro oddelenie
Julija
Pat Gi me{a kvadratot i pravoagolnikot.Ne mo`eda go imenuva.
Ne mo`eda go izgovori.
Xes
Primer na lista za samoocenuvawe
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
22/96
20
Programsko podra~je:
Nastaven predmet:Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programska zada~a:
Oddelensko nivo:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programska zada~a:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.3.Koristewe na list za evalvacijaza samoocenuvawe vo grupa
Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie
GeografijaPrirodnata sredina
Zemjata, rekite i moriwata vo mojata grofovija
Deteto da se osposobi da gi poznava imiwata i lokalitetite naoddelni glavni prirodni karakteristiki vo grofovijata.
Treto i ~etvrto oddelenie
Prirodnata sredina
Fizi~kite karakteristiki na Evropa i na svetot
Deteto da se osposobi da nau~i ne{to za mal broj od glavniteprirodni karakteristiki na Evropa.
Petto i {esto oddelenie
G-|a Kaningam izveduva nastava vo grofovijata Galvej. Taa im predava
na dvaeset deca vo ~etiri oddelenski grupi - treto, ~etvrto, petto i {esto.
Paralelkite od treto i ~etvrto oddelenie u~at za nekoi fizi~ki karak-
teristiki na grofovijata Galvej. Nejzinite paralelki od petto i {esto u~at
za fizi~kite karakteristiki na Evropa. Obete grupi imaat mo`nosti da
koristat digitalen proektor i interaktivna tabla za da gi zumiraat (zgo-
lemuvaat i namaluvaat) karakteristikite na relevantnite geografski kar-
ti. Decata od treto i i ~etvrto oddelenie se anga`irani vo zumiraweto na
edna fotografija na nivnoto u~ili{te snimena od vozduh kako del od izu-
~uvaweto na svojata grofovija.
Za da doznae {to nau~ile decata od razli~nite paralelki, g-|a Kanin-
gam postavuva diferencirani zada~i za niv. Ni`ite oddelenija rabotat vo
grupi za da gi lociraat zalivot Galvej, Lof Korib, planinite Maamturk,
planinite Partri, ostrovite Aran, Ini{bofin i ~etiri drugi karakteris-
tiki po niven izbor na edna nema geografska karta. Drugite deca rabotat,
isto taka, vo grupi za da gi lociraat na edna nema geografska karta na Ev-
ropa najgolemiot broj na geografskite objekti koi{to ve}e gi nau~ile. De-
cata mo`at da go koristat kompjuterot vo u~ilnicata kako pripomo{ vo iz-
vr{uvaweto na svoite zada~i. G-|a Kaningam bara od niv da gi izlo`at svo-
ite trudovi na soodveten na~in. Pred paralelkite da zapo~nat da gi reali-
ziraat svoite zada~i, poveduvaat diskusija za toa koi kriteriumi za us-
pe{nost }e bidat primenuvani. So izvesna pomo{ na g-|a Kaningam, tie seusoglasuvaat za slednive tri
Paralelkite zapo~nuvaat so rabota vo mali grupi.
kriteriumi za uspe{nost:
Mestata na geografskite objekti mora da bidat to~no odredeni. Geografskite karti mora da bidat lesno ~itlivi. Geografskite karti mora da bidat oboeni.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
23/96
21
Primer na aktivnost 2.3. (prodol`enie)
Otkako sekoja grupa }e ja izlo`i svojata rabota, g-|a Kaningam im dava
na decata izvesno vreme za da razmislat za ona {to go nau~ile, kako ra-
botele zaedno vo grupite i do koj stepen gi zadovolile svoite kriteriumi
za uspe{nost. Potoa, taa na site im dava po edna lista za evalvacija i imdava izvesno vreme da ja popolnat. Taa im pomaga na nekoi od pomalite deca
i na nekoi deca so pomali sposobnosti. Potoa poveduva diskusija za nivnite
idei i im pomaga da gi nabele`at. (Vidi ja listata za evalvacija popol-
neta od Aoife.)
G-|a Kaningam gi pro~ituva site listi za evalvacija do krajot na nede-
lata. Vo petokot nautro taa im gi vra}a na decata i im dava izvesno vremeda gi pro~itaat nejzinite komentari. Dodeka paralelkata gi ~ita poe-
dine~no svoite listi, g-|a Kaningam gi pottiknuva onie deca koi{to sakaat
da gi prodiskutiraat so nea za nejzinite komentari.
Primer na lista za evalvacija
Ime: Datum:
Aoife OSaliven 10.9 07
1.Za {to u~e{e po geografija? U~ev za Evropa.
2.Nabele`i tri ne{ta {to gi nau~i za ovaa tema.
London e pokraj rekata Temza. Alpite se najvisokplaninski venec. Planinata Vezuv e vo Italija.
3.Dali se poka`a kako dobar ~len na timot? Da.
4.Navedi edna pri~ina za tvojot odgovor.Jas go sprovedu-vav prou~uvaweto baraj}i informacii na veb-stra-nicata dodeka drugite vr{ea drugi prou~uvawa.
5.[to bi mo`el podobro da napravi tvojot tim
sledniot pat? Bi mo`ele geografskata karta da
ja obele`ime pojasno.
Komentar na nastavnikot:
Aoife, tvojata proektna zada~a e dobroizgotvena. Geografskata kar ta na tvojot
tim e lesno ~itliva!
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
24/96
22
Programsko podra~je/nastaven predmet:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programska zada~a:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.4.Koristewe na tabeli ZSN za samoocenuvawe
Matematika
Broevi
Dropki
Deteto da se osposobi da gi izrazuva nepravilnite dropki kakome{ani broevi i obratno i da gi stava na brojna oska.
Petto i {esto oddelenie
Inion Ui Mur~u izveduva nastava vo petto oddelenie. Vo paralelkata
ima dvaeset i sedum deca. Mnogu od niv se so niski sposobnosti po matema-
tika. Za niv apstraktnite koncepti pretstavuvaat poseben predizvik. Vo
petokot nautro Inion Ui Mur~u im objasnuva deka }e rabotat so dropki vo
tekot na idnata nedela. Taa go povtoruva onoj materijal {to ve}e e u~en. Na
krajot na ~asot za povtoruvawe taa gi pottiknuva u~enicite da gi popolnat
svoite tabeli ZSN ({to znam, {to sakam da znam, {to nau~iv).
Nekoi tabeli ZSN na decata se prika`ani podolu.
Inion Ui Mur~u pri planiraweto na ~asovite po matematika za nared-
nata nedela nabrzina gi pro~ituva popolnetite tabeli. Taa proveruva dali
gi vklu~ila site sodr`ini navedeni vo kolonata [to sakam da znam, na
primer, identifikuvaweto na me{ani broevi od neposrednata okolina na
decata (broevi na ~evli, pakuvawa na prehranbeni proizvodi) i prou~u-
vaweto {to tie broevi zna~at. Vo tekot na sedmicata taa go pottiknuva se-
koe dete da raboti na sodr`inata na zada~ata za koja{to saka da znae ne{-
to pove}e. Nekoi deca nosat primeroci od svojot dom, nekoi proveruvaat vo
kompjuterskite programi, drugi koristat Internet za da najdat informacii,
a drugi, pak, ~itaat vo knigite od bibliotekata ili vo u~ebnicite. Nekoi
deca postavuvaat pra{awa na Inion Ui Mur~u ili, pak, na nekoj svoj so-u~enik. Pred Inion Ui Mur~u da ja zavr{i rabotata so dropkite, taa bara
od sekoe dete da ja popolni svojata tabela naveduvaj}i najmalku edna sodr-
`ina {to ja nau~ilo.
Tabelata ZSN na [on
Ime: [onDatum: 3 dekemvriNastaven predmet:Matematika - Dropki
Popolni na po~etokot Popolni na krajot
na lekcijata na lekcijata
Z([to znam)
S([to sakam
da znam)
N([to nau~iv)
Dropkite sepomali od
eden.
Sakam daznam za
nepravilnitedropki.
Zita znaemnogu za niv.
4 4
Tabelata ZSN na Adi
Ime: AdiDatum: 3 dekemvriNastaven predmet:Matematika - Dropki
Popolni na po~etokot Popolni na krajot
na lekcijata na lekcijata
Z([to znam)
S([to sakam
da znam)
N([to nau~iv)
Dropkitemo`at dase sobiraatdo brojot
eden.
Ne razbiram{to e toame{an broj.
4 4
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
25/96
23
Primer na aktivnost 2.4. (prodol`enie)
Nekoi tabeli ZSN na decata se prika`ani podolu.
Inion Ui Mur~u gi sobira tabelite. Taa gi koristi popolnetite tabeli
na ~asovite pri povtoruvaweto za dropkite, pri davaweto doma{ni zada~ii pri izgotvuvaweto diferencirani testovi za nejzinata paralelka.
Mir~u gi sobira tabelite kako del od svojata dokumentacija za sekoe
dete. Taa smeta deka tabelite mnogu pomagaat pri razgovorite so rodite-
lite za napredokot na nivnite deca i pri pi{uvaweto na svidetelstvata na
u~enicite na krajot na u~ebnata godina.
Tabelata ZSN na [on
Ime: [onDatum: 14 noemvriNastaven predmet:Matematika - Dropki
Popolni na po~etokot Popolni na krajotna lekcijata na lekcijata
Z([to znam)
S([to sakam
da znam)
N([to nau~iv)
Dropkite sepomali od
eden.
Sakam daznam za
nepravilnitedropki.
Zita znaemnogu za niv.
Nau~iv dekaizvesni dropkise pogolemi odbrojot eden.
Ako e pogolemaod brojot eden
taa enepravilnadropka.
4 4
Tabelata ZSN na Adi
Ime: AdiDatum: 13 noemvriNastaven predmet:Matematika - Dropki
Popolni na po~etokot Popolni na krajotna lekcijata na lekcijata
Z([to znam)
S([to sakam
da znam)
N([to nau~iv)
Dropkitemo`at dase sobiraatdo brojot
eden.
Ne razbiram{to e toame{an broj.
Me{anitebroevi senao|aat
nasekade. Jassum visok 121/5.Toa e me{anbroj - toa eeden broj iedna dropka.
4 4
Primer na doma{na zada~a
Doma{na zada~a po matematika, 14 januari:
1. Napi{i 5 me{ani broevi.
2. Nabele`i 5 dropki {to pravat eden koga }e gi sobere{.
3. Dali 3/4 i 1/2 go pravat brojot eden?
4. Dali se nepravilni dropki > 1?
5. Napi{i 5 nepravilni dropki.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
26/96
Razgovori so u~enici
[to pretstavuvaat razgovoriteso u~enicite?Namenskite razgovori vo kontekstot na ocenuva-
weto zna~at deka onie koi{to se zainteresirani za
u~eweto na deteto vo tekot na eden planiran ili in-
cidenten razgovor gi razmenuvaat svoite soznanija i
razbirawe za rabotata na deteto, za na~inite na rab-
otata i za rezultatite. Vo odredeni vremenski peri-
odi vo tekot na u~ebnata godina rabotata i napredo-
kot na deteto mo`e da bidat predmet na razgovorite
me|u deteto i negoviot nastavnik, ili na nastavnikot
i roditelite ili, pak, na site niv zaedno.
Koja e vrednosta na razgovoritekako metoda na ocenuvaweto?Razgovorite davaat mo`nost da se razmenuvaat
informacii so cel da se zgolemuva razbiraweto za
u~eweto na deteto. Razgovorot pretstavuva ocenuva~-
ka aktivnost. Koga razgovorot me|u nastavnikot i de-
teto e vo vrska so rabotata na portfolio, na primer,
nastavnikot razgovara so deteto za negovite jaki stra-
ni i negovite postigawa i mu dava sugestii za toa kade
i kako mo`e negovoto u~ewe da se podobruva. Vo tekot
na razgovot nastavnikot gi slu{a ideite na deteto za
toa kade toa misli deka mu e lesno ili te{ko vo
u~eweto i go pottiknuva vakviot na~in na otvorenost
kaj deteto. Eve eden primer od OZU: soznanijata odrazgovorot mu pomognat na nastavnikot da gi planira
slednite ~ekori vo u~eweto na deteto i }e mu pomog-
nat na deteto da vidi kako negovata rabota mo`e da
se podobruva.
Kako se koristi razgovorot?Razgovori me|u nastavnikot i detetoNastavnikot ostava opredeleno vreme za namen-
ski razgovori koi mo`e da se imenuvaat kako osvrt,
ili sredba, ili ednostavno razgovor. Ako namenskite
razgovori se dr`at redovno, na primer edna{ nedelno,
nastavnikot verojatno }e bide vo mo`nost na sekoe de-
te da mu posveti vnimanie od samo nekolku minuti. Do-
kolku decata se novi vo ovoj proces, ova mo`e da bide
korisen na~in za toj da zapo~ne. Vremetraeweto ili
za~estenosta ne se tolku va`ni kolku {to se u~estvoto
na deteto i vrednuvaweto na takvata praktika.
Predmet na razgovor mo`e da bide poedine~en
trud vo u~eweto (pismen sostav, crte` ili proekt) ili,
pak, op{ti obrazovni iskustva kako {to se IKT ili
u~estvoto vo dramska sekcija ili, pak, nekoi sport-
ski aktivnosti na otvoren teren. Razgovorot treba da
bide neformalen i da ne bide neprijaten. Osnovna
cel e razgovorot da se odnesuva za rabotata vo u~i-
li{teto. Vo podocne`nata faza ili, pak, so decata vo
pogornite oddelenija, nastavnikot mo`e da go koristi
namenskiot razgovor za da dade ocenka za odreden
poedine~en trud koj{to deteto go izgotvilo. Osnovna
}e bide diskusijata za kriteriumite: [to e toa {to
go pravi ovoj trud da bide dobar? Kako toj mo`e da se
podobri? Za ovaa aktivnost korisna bi bila i ednaednostavna lista za analiti~ko ocenuvawe. Anali-
ti~kata lista pretstavuva instrument za ocenuvawe
koj{to gi opi{uva razli~nite nivoa na kvalitet na
eden poseben trud. (Vidi go prilogot A, str. 78 za po-
ve}e informacii za listata za ocenuvawe.) Primerot
na aktivnosta 2.6 na slednata stranica pretstavuva
primer kako edna lista za ocenuvawe mo`e da se ko-
risti so deca od {esto oddelenie za da se ocenat
nivnite pismeni sostavi.
Klimata vo u~ilnicata pretstavuva zna~aen fak-
tor vo procesot na realiziraweto razgovori so u~e-
nicite. Decata treba da znaat i da prifatat deka tie
nema da bidat ispituvani za vreme na razgovorite so
nastavnikot i deka mo`e da go ka`uvaat ona {to go
mislat za svojata rabota vo odredena aktivnost ili
obrazovno podra~je. Poverojatno e deka razgovorot }e
bide uspe{en vo atmosfera vo koja{to se po~ituvaat
mislewata na decata i se pottiknuvaat da gi izrazat.
Decata, isto taka, imaat potreba da vidat deka razgo-
vorot pretstavuva mo`nost da nau~at ne{to i za sebe
kako u~enici. Primerot na aktivnosta 2.7. na str. 26
dava prikaz na eden razgovor me|u nastavnik i dete vo
sredina koja dava poddr{ka.
24
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
27/96
25
Programsko podra~je:
Nastaven predmet:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programskizada~i/celi:
Oddelensko nivo:
Nastavna tema:Tematska edinica:
Programska zada~a/cel:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.6.Koristewe lista za ocenuvawekako del od razgovorot so u~enicite
Jazici
Angliski jazik
Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe
Pi{uvawe: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina zasamostojno pi{uvawe
Deteto da se osposobi da pi{uva, bez preformulirawe, za izvesna dade-na ili izbrana tema vo ramkite na odredeni vremenski ograni~uvawa;da se osposobi vo pi{uvaweto da gi po~ituva normite vo vrska sogramatikata, interpunkcijata i pravopisot;da se osposobi da im pomaga na drugite vo korigiraweto na nivnitepismeni sostavi.
Petto i {esto oddelenie
Vospriemlivost na jazikot / pi{uvawePi{uvawe: sozdavawe i pottiknuvawe `elba za pi{uvaweVospriemlivost na jazikot: sozdavawe i pottiknuvawe `elba zapi{uvawe
Deteto da se osposobi da prima i da dava konstruktivni odgovori napi{uvaweto.
Petto i {esto oddelenie
Decata od {esto oddelenie ja koristat listata za analiti~ko ocenu-
vawe dadena podolu za da ocenat izvesen sostav {to tie go napi{ale. Po-
sebnite elementi vo analiti~kata lista se baziraat na onie {to go pravat
sostavot da bide dobar, a koi{to prethodno bile diskutirani i dogovoreni
me|u decata i nivniot nastavnik (kriteriumite za uspe{nost vo pi{uvawe-to na pismen sostav). Mo`e da se koristi i druga analiti~ka lista za na-
redniot pismen sostav za ocenuvawe na interpunkcijata, na primer vo ko-
risteweto navodnici, izvi~nici itn.
Sekoe razmisluvawe na deteto za negoviot pismen sostav pomaga da se
razvivaat negovite sposobnosti za metakognicija (razmisluvaweto za sops-
tvenoto u~ewe). Klu~en rezultat na sekoj takov namenski razgovor e deka
podednakvo i nastavnikot i u~enikot mo`at da razberat ne{to pove}e za
u~eweto i za slednite ~ekori {to treba da bidat prezemeni vo davawetopoddr{ka na u~eweto. Pritoa, individualiziranata priroda na namenskiot
razgovor zna~i deka nastavnikot mo`e da ja diferencira poddr{kata so-
odvetno na sposobnostite i potrebite na sekoe dete.
KarakteristikaNe go napraviv toadobro
Vlo`iv soliden trud Vlo`iv mnogu golem trud
Strukturai dejstvo
Mojot sostav nema jasenpo~etok, sredina i kraj
Mojot sostav ima struk-tura i dejstvo, no nekoiod niv ne se jasni.
Mojot sostav ima jasnastruktura i dejstvo.
Pasusi Imam premnogu (premal-ku) pasusi ili, pak, tie nezapo~nuvaat na soodvetnimesta.
Nekoi od pasusite se navistinskoto mesto, nonekoi ne se.
Moite pasusi zapo~nuvaatna mestata vo sostavot kadeima promeni vo dejstvoto ipomagaat ~itatelot podobroda go sledi sostavot.
Zanimlivost Mojot sostav ne e tolkuinteresen
Mojot sostav e prili~nointeresen.
Mojot sostav e mnoguinteresen.
Likovi Vo mojot sostav ne dadovopis na nekoj jak lik.
Vo mojot sostav opi{avnajmalku eden jak lik
Likovite vo sostavot sedobro opi{ani.
Primer na analiti~ka lista za ocenuvawe
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
28/96
26Programsko podra~je:
Nastaven predmet:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programski zada~i:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.7.Razgovori me|u nastavnikot i deteto
Jazici
Angliski jazik
Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe
Pi{uvawe: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina zasamostojno pi{uvaweSposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot: razvivawesposobnost, samodoverba i ve{tina za samostojno pi{uvawe
Deteto da se osposobi da steknuva raznovidni i dosledni usni iskus-tva vo odnos na jazikot kako del od procesot na pred-pi{uvaweto; dase osposobi da pi{uva samostojno preku eden proces na izgotvuvawenacrt na pismeniot sostav, prerabotuvawe, redaktirawe i objavuvawe.
Petto i {esto oddelenie
G-din Svift redovno gi koristi razgovorite so svoite dvaeset i {estu~enici od petto i {esto oddelenie. Toj planira vreme vo petok pretplad-ne za razgovor so mali grupi na u~enici. Na toj na~in decata dobivaat mo`-
nost da razgovaraat za svojata rabota po tri ili ~etiri minuti sekoja tretasedmica. Eve go razgovorot so [ejn vo vrska so pismeniot sostav koj{to para-lelkata go izraboti prethodno vo tekot na sedmicata so naslov: Eden NLOaterira ovde v~era.
G-din Svift: Pa [ejn, {to misli{ za toa {to si go napi{al ovde? Dali sizadovolen so sostavot?
[ejn: Ne znam... malku e kratok, pretpostavuvam.G-din Svift: Pa spored mene toj ne e premnogu kratok. No, {to misli{ za
sodr`inata? Dali mu go pri~ita sostavot na tvoeto drugar~e?[ejn: Da. Toj misli deka po~etokot e vozbudliv, no deka krajot e zdo-
deven.G-din Svift: A ti {to misli{ za toa?[ejn: Pa, jas mislam deka e vo red. Imam nekolku dobri re~enici na
po~etokot - kratkite re~enici za koi{to razgovaravme poranopred da po~neme da go pi{uvame sostavot... za da ja napravamneizvesnosta pogolema.
G-din Svift: Se slo`uvam. Vovedniot del ti e mnogu interesen. A koris-ti{ i nekoi morni~avi zborovi {to gi imavme nabele`ano naspisokot. No, se pra{uvam dali ti ima{e plan kakov }e bidekrajot. Mislam deka toj zavr{uva premnogu brzo.
[ejn: Pa da. Mi nedostigaa idei. Taka, jas samo go zavr{iv sostavot.G-din Svift: Vo red. Pa }e go prepravi{ li krajot? Zapomni deka nekoj koj-
{to go ~ita ovoj sostav saka da znae {to se slu~ilo so dvataglavni lika. Zatoa napi{i u{te eden nov pasus na krajot, no somalku pove}e informacii, samo za da go dovede{ sostavot doeden interesen zaklu~ok. Ako ti odi te{ko, dojdi kaj mene utre
nautro i }e go pogledame sostavot povtorno zaedno.[ejn: Vo red nastavniku, tuk{to razmisliv za eden podobar kraj nasostavot!
Vo tekot na razgovorot, g-din Svift go upatuva [ejn kao da go odreditoa {to bi mo`elo da go podobri negoviot sostav. Postojat i drugi ne{ta nakoi{to nastavnikot bi mo`el da se zadr`i, no toj go koristi ovoj razgovor zada go istakne krajot na sostavot, bidej}i neodamna vo paralelkata rabotelena gradeweto struktura na pismeni sostavi. [ejn sega }e napi{e vtora verz-ija na sostavot. Mo`ebi }e ima i izvesni natamo{ni mali izmeni pred dabide gotova kone~nata verzija.
G-din Svift, isto taka, koristi sistem na drugar~iwa - partneri vo pa-ralelkata za da gi upati decata eden na drug da si gi pro~itaat sostavite nakonstruktiven na~in. Od sekoe dete se bara da nabele`i edna jaka strana i
edna ideja za podobruvawe na sostavot na svoeto drugar~e - partner. Sekojtakov razgovor me|u nastavnikot i decata trae samo nekolku minuti, a zacelata grupa se potrebni 50-55 minuti. G-din Svift e uveren deka vremetopominato vo razgovori e dobro iskoristeno, imaj}i go predvid vistinskotopodobruvawe {to toj go zabele`al vo sostavite na decata.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
29/96
27
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
Razgovori vo funkcija na OZU i ONNRazgovorot e korisen za OZU koga se vr{i na edna
interaktivna osnova vo tekot na u~ebnata godina. Po-
toa mo`at da se prezemat ~ekori da se ponudi pona-
so~ena poddr{ka na deteto. Eden razgovor na krajot
na u~ebnata godina verojatno }e pomogne za ONN kogasite zainteresirani strani }e go razgledaat napre-
dokot {to deteto go napravilo vo tekot na odreden
obrazoven period ili vo tekot na celata u~ebna godi-na. Vakviot razgovor mo`e da se odnesuva i na rezul-
tatite od standardiziranite testovi, dokolku takvi
bile sprovedeni vo tekot na taa u~ebna godina.
Drugi vidovi razgovoriRazgovori na roditelite so nastavnikotInformaciite od ocenuvaweto, isto taka, se raz-
gleduvaat za vreme na razgovorite na roditelite so
nastavnikot. Nekoi od takvite razgovori se planira-
at dodeka, pak, drugi pretstavuvaat neplanirani raz-
govori me|u nastavnikot i roditelite na deteto. Ka-
ko za nastavnikot taka i za roditelot vakviot raz-
govor pretstavuva mo nost tie da nau~at ne{to pove}e
za toa kako deteto u~i doma i na u~ili{te i da gi raz-
gledaat na~inite so koi mo`e da mu se dade poddr{ka
na u~eweto. Takviot razgovor, isto taka, pretstavuva
mo`nost da se razgovara i za posebnite interesi na
deteto, zagri`enosta i nedorazbirawata vo vrska so
u~ili{nata rabota ili so doma{nite zada~i.
Razgovori na nastavnikot so drugi nastavniciMo`at da se organiziraat i me|usebni sredbi na
nastavnicite na koi{to }e se razgleda rabotata na
decata vo samoto u~ili{te i vo drugi u~ili{ta. Vak-
viot vid na razgovori mo`e da im pomogne na nas-tavnicite:
da osmislat poefektivno ocenuvawe; da izgotvuvaat zaedni~ki standardi preku
zaemno razbirawe za kvalitetot na rabotata
na decata: da sobiraat i da razgleduvaat idei za
podobruvawe na nastavnata praktika.
Pri vodeweto na razgovori od vakov vid nastav-
nicite gi odreduvaat kriteriumite za davawe sud za
kvalitetot na rabotata vo razli~ni programski pod-ra~ja / nastavni predmeti na razli~no oddelensko ni-
vo koristej}i primeri na trudovi od u~enicite kako
osnova za diskusijata.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
30/96
Ocenuvawe na portfolio
[to pretstavuva portfolioto?Decata, u{te na rana vozrast, mo`at da razviva-
at sposobnosti za samoocenuvawe, postepeno preze-
maj}i pogolema odgovornost za kvalitetot na svojata
sopstvena rabota. Izgotvuvaweto portfolio pretsta-
vuva korisen na~in da se pottiknuvaat vakvite spo-
sobnosti. Portfolioto pretstavuva zbirka na trudo-
vi na deteto koja go odrazuva negovoto u~ewe i razvo-
jot vo tekot na izvesen vremenski period. Toa mo`e da
obezbedi podatoci za napredokot vo u~eweto vo od-
redeno programsko podra~je, nastaven predmet, nas-
tavna tema ili, pak, vo pove}e od niv zaedno, imaj}i
ja vo fokusot opredelena tema. Nastavnite programiza osnovno u~ili{te prepora~uvaat koristewe naportfolija, kako i primeri na trudovi i proekti za
ocenuvawe na u~eweto vo oddelni nastavni predmeti:
galski jazik, angliski jazik, matematika, prirodni i
op{testveni nauki, fizi~ko i zdravstveno obrazo-
vanie, vizuelni umetnosti, muzi~ko obrazovanie idramski aktivnosti.
Vo zavisnost od negovata cel, portfolioto mo`e
da se koristi vo tekot na edna u~ebna godina, polugo-
die ili vo izvesen pokratok vremenski period. Port-
folijata, isto taka, davaat mo`nosti za zaedni~ko
ocenuvawe koga nastavnikot i deteto zaedno go raz-
gleduvaat i razgovaraat za trudot, identifikuvaj}i
gi pozitivnite karakteristiki i to~kite za negovo
podobruvawe.
Portfolijata mo`at da bidat vo vid na otpe~a-teni listovi i/ili elektronski portfolija. Elek-
tronskoto portfolio, poznato i kako e-portfolio
ili digitalno portfolio, pretstavuva zbirka na tru-
dovi na deteto sostavena koristej}i pi{ani trudovi
vo elektronska verzija, prezentacija, multimedium-
sko tvore{tvo, mislovni mapi, softver so baza na po-
datoci i/ili tabelarni pregledi, i toa se kompletira
od strana na deteto. Pomalite deca mo`at da izgot-
vuvaat ednostavni prilozi od vidot tekst-i-ilus-
tracija. E-portfolijata, isto taka, ovozmo`uvaat po-
vrzuvawe na trudovite vo ramkite na edno portfolio
(na primer, povrzuvawe na nekoj videofajl so izvesen
dokument) i nadvor od portfolioto (na primer, povr-zuvawe na nekoja veb-stranica so izvesna prezenta-
cija). Vo upatstvata na NCCA, IKT vo Nastavnite pro-grami za osnovno u~ili{te (2004) se veli deka izbo-rot na primeri od elektronski trudovi }e se zgole-
muva koga decata podobro }e se zapoznaat so izgotvu-
vaweto i odr`uvaweto na nivnite e-portfolija. Ova}e go stimulira nivniot interes vo koristeweto naIKT vo u~eweto i }e ja neguva nivnata sposobnost dago ocenuvaat svojot sopstven trud (str.35). E-portfo-lijata mo`e da se a`uriraat i da se vodat interak-
tivno, {to ovozmo`uva razmena na trudot na deteto
so drugi deca i za~uvuvawe na podatocite vo kompju-ter vo ramkite na paralelkata i na u~ili{teto. Vo
primerot na aktivnosta 2.9. koj{to sledi podolu se
opi{uva primer na edno takvo e-portfolio.
[to mo`e deteto da stavi vo ednoportfolio?Sodr`inata na portfolioto zavisi od celta(ite)
na portfolioto. Nastavnikot odlu~uva za celta(ite)
na portfolioto pred toa da zapo~ne da se koristi.
Primeri na celi mo`at da bidat: da se poka`e podob-
ruvawe vo rabotata na decata; da se poka`e obemot
na rabotata; da se poka`at jakite strani i interesot
na decata; da se poka`e nivniot najdobar trud. Port-
folioto mo`e podednakvo da se koristi za OZU i zaONN. Zavisno od negovata cel(i), toa mo`e da sodr`iprimeroci na rabotata na deteto od site nastavni
programi ili od eden nastaven predmet vklu~uvaj}i i:
primeri na pismeni trudovi na razli~ni fazi
od negoviot razvoj (pismeni sostavi, pisma,
poezija); proektna rabota po nekoj nastaven predmet od
prirodnite nauki, istorija ili geografija; primeri na trudovi od vizuelnite umetnosti; grafikoni ili dijagrami po matematika ili
po prirodnite nauki; fotografii ili videozapisi od u~estvoto vo
aktivnostite po fizi~ko obrazovanie; snimeni zapisi od muzi~ki dela.
Kako funkcionira portfolioto kakometoda na ocenuvawe?Otkako nastavnikot }e odlu~i za celta(ite) na
portfolioto, toj im ja objasnuva idejata za portfo-
lioto na decata. Nastavnikot obezbeduva papki ilikutii so prigodna golemina ili, pak, deteto mo`e niv
samo da gi napravi. Nastavnikot go opredeluva na~i-
not na nivnoto ~uvawe (na kopirani listovi i/ili na
elektronski na~in). Nastavnikot ili deteto (ili obaj-
cata zaedno) povremeno izbiraat trud za portfolioto
imaj}i gi predvid dogovorenata cel(i) i kriteriu-
mite. Deteto prilo`uva i kusa pismena bele{ka ob-
jasnuvaj}i zo{to toj trud bil izbran. (Naglaskata tre-
ba da bide na toa {to deteto nau~ilo.) Nastavnikot i
deteto mo`at da dadat ocenka ili komentar za sekoj
trud bazirani vrz kriteriumite koi{to se odnesuvaat
na obrazovnite celi ili rezultati, no va`no e nas-tavnikot da e svesen deka davaweto ocenki za tru-
dovite namesto komentari ja menuva ulogata na port-
folioto vo ocenuvaweto. Paralelkata mo`e da or-
ganizira izlo`ba na portfolijata na sostanocite na
roditelite so nastavnikot. Nekoi deca mo`ebi }e sa-
kaat da ka`at ne{to za svoeto portfolio, kakvo zna-
~ewe ima toa za niv i {to nau~ile od nego.
28
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
31/96
29
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
Pra{awa {to nastavnikot mo`e da gipostavuva pri planiraweto kako dase koristi portfolioto
Zo{to go koristam portfolioto?
Kakvi znaewa }e ocenuvam?Koj nastaven predmet(i)/sposobnosti/koncepti/
sklonosti }e ocenuvam? Kako portfolioto }e pridonese vo ocenuva-
weto na napredokot i postigawata na deteto? Kolkav vremenski period toa }e opfa}a -
polugodie, mesec, cela u~ebna godina?
(Pokusite periodi }e im odgovaraat na poma-
lite deca.) Kolkav }e bide obemot na portfolijata? Kade
}e gi ~uvam? Dali e mo`no nivno elektronsko
memorirawe? Koj }e go vr{i izborot na sodr`inata za port-
folioto i kolku ~esto }e go pravi toa? Dokolku planiram da davam ocenki ili ko-
mentari na trudovite vo portfolioto, koi
kriteriumi }e gi koristam za da gi ocenam?
Kako decata }e gi znaat kriteriumite? [to }e stane so portfolioto na krajot od ne-
govata upotreba? Dali portfolijata }e bidat
prika`ani na po{irokata javnost (na primer,
na roditelite, na drugite deca vo u~ili{te-
to, na sobirot vo u~ili{teto ili na nekoj
otvoren den/ve~er) na u~ili{teto?
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
32/96
30
Programsko podra~je:
Nastaven predmet:
Nastavna tema:Tematska edinica:
Programski zada~i:
Oddelensko nivo:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programski zada~i:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.8.Izgotvuvawe portfolio so pi{ani trudovi
Jazici
Angliski jazik
Vospriemlivost na jazikot / Pi{uvawePi{uvawe: sozdavawe i pottiknuvawe na `elba za pi{uvawe /Vospriemlivost na jazikot
Deteto da se osposobi da izrazuva i da prenesuva reakcii vo vrska sopro~itanoto;da se osposobi da steknuva iskustva za interesni i bitni predizvicivo pi{uvaweto;da se osposobi da osoznava deka negoviot pismen trud se vrednuva.
Petto i {esto oddelenie
Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe
Pi{uvawe: razvivawe na sposobnost, samodoverba i ve{tina zasamostojno pi{uvaweSposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot
Deteto da se osposobi da nabquduva / zabele`uva kako nastavnikotgo podobruva pi{uvaweto.
Petto i {esto oddelenie
G-|a Kenedi izveduva nastava vo petto oddelenie i gi koristi portfo-
lijata za da gi ocenuva trudovite na decata vo nastavata po angliski jazik
vo tekot na u~ebnata godina. Taa im dava zada~a da napravat papki (so A3
format) i da gi dizajniraat koricite. Na po~etokot taa im ka`uva deka
celta na portfolioto e da im poka`at na drugite lu|e, a i na samite sebesi
kako nivnata rabota vo nastavata po angliski jazik se podobruva vo tekotna u~ebnata godina. Na sekoi dve sedmici g-|a Kenedi im dava na decata od
paralelkata izvesno vreme da gi razgledaat svoite trudovi i bara od niv
da go izberat onoj koj{to smetaat deka pretstavuva dobar trud. Na zadnata
stranica od trudot tie pi{uvaat edna ili dve re~enici objasnuvaj}i zo{to
toj trud e dobar. G-|a Kenedi gi ima napi{ano karakteristikite /kvalite-
tite na dobar trud na posteri i tie se izlo`eni na yidot od u~ilnicata
taka {to taa i decata mo`at da se osvrnuvaat na niv. Tie obezbeduvaat os-
nova za korisni diskusii.
So tekot na mesecite se zgolemuva zbirkata na trudovi vo sekoe port-
folio. Kon krajot na u~ebnata godina sekoe portfolio ima okolu petnae-
setina trudovi vklu~uvaj}i poetski trudovi, pismeni sostavi (nekoi od niv
se vo deskriptivna forma, a drugi, pak, vo narativna), preraska`uvawa na
novi raboti {to bile diskutirani na ~asovite i izve{tai za praznici i za
u~ili{ni nastani. Tamu ima, isto taka, i jazi~ni zagatki i kratki kvizovi,
{egi i stripovi. Decata gi ~uvaat portfolijata na edna polica vo bib-
liotekata na paralelkata.
G-|a Kenedi e iznenadena kolku dobro tie se gri`at za svoite portfo-
lija. Na krajot na u~ebnata godina paralelkata organizira prezentacija na
portfolijata na koja sekoe dete ima samo po edna minuta vreme da raska`e
pred paralelkata za svojata rabota i za izborot na svojot najdobar trud.
Mnogu od decata se sposobni da ka`uvaat kako nivnata rabota na ~asovite
po angliski jazik se podobruvala vo tekot na u~ebnata godina. Portfoli-
jata predizvikuvaat golem interes i kaj roditelite na sostanokot so nas-tavnicite koga tie gi dobivaat izve{taite za svoite deca.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
33/96
31
Programsko podra~je/nastaven predmet:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programski celi:
Oddelensko nivo:
Nastavna tema:
Tematska edinica:
Programski zada~i:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.9.Izgotvuvawe e-portfolija
Op{testveno, li~no i zdravstveno obrazovanie
Jas samiot
Samoidentitet
Deteto da se osposobi da gi razbira i da ka`uva za svoite jakistrani, sposobnosti i karakteristiki;da se osposobi da gi prepoznava i da razmisluva za izborite {to toagi pravi sekoj den.
Prvo i vtoro oddelenie
Jas samiot
Vodewe gri`a za moeto telo
Deteto da se osposobi da gi istra`uva razli~nite ne{ta {to nego-
voto telo mo`e da gi pravi;da se osposobi da razviva i praktikuva higienski naviki.
Prvo i vtoro oddelenie
Vo tekot na prvoto polugodie decata izgotvuvaat portfolija za toa
{to nau~ile za `ivotnite na farmite. G-|a Farel rabotela so decata na
izgotvuvaweto i a`uriraweto na razli~ni vidovi portfolija. Nekoi port-
folija bile prezentirani vo fascikli so plasti~ni xebovi ili, pak, vo
papki dodeka drugi deca koristele kutii za pica.
Za da go pottiknuva kaj decata koristeweto na IKT vo u~eweto, g-|a
Farel planira da koristi e-portfolija za ocenuvawe na znaewata na de-
cata po op{testveno, li~no i zdravstveno obrazovanie. Nejzina cel e da ja
dokumentira raste~kata svest i razbiraweto na decata za svoeto telo, kako
i nivnite sposobnosti da vr{at dobar izbor.
G-|a Farel zapo~nuva so davawe pomo{ na decata da otvorat nova
papka na desktopot na kompjuterot vo u~ilnicata. Tie gi koristat svoite
imiwa za svoite folderi. Koristej}i softver za pi{uvawe, g-|a Farel iz-
gotvuva vovedno upatstvo na edna stranica za e-portfolijata (kako {to e
prika`ano podolu) so koe mu pomaga na sekoe dete da go kompletira i da go
za~uva svojot folder.
Vovedno upatstvo za e-portfolijata
Dobre dojdovte vo moeto prvo e-portfolio. Toa ka`uva s za mene.
Moeto ime e ...............................................................................................
Jas u~am vo ................................... oddelenie.
Jas sakam da ..............................................................................................
Jas se ~uvstvuvam sre}en koga ................................................................
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
34/96
32
Primer na aktivnost 2.9. (prodol`enie)
G-|a Farel i decata koristat digitalna kamera za da napravat fo-
tografii na sekoj od niv koi potoa gi vnesuvaat vo vovedniot del na sekoe
e-portfolio.
Za da im pomogne na decata da gi imenuvaat i da gi zapomnat delovite
na ~ove~koto telo, naredniot prilog vo portfolioto se fokusira na vmet-
nuvaweto na to~nite zborovi pokraj eden dijagram na teloto so prazni mesta
za imiwata. Vo tekot na narednite sedmici sekoe dete prodol`uva da do-
dava primeri na trudovi vo svoeto portfolio vklu~uvaj}i i fotografii
na ne{ta {to deteto saka da gi pravi, spisok na ne{ta {to deteto saka da
nau~i da gi pravi, izvesen audiofajl na kratok sostav za nekoj dobar izbor
{to deteto go napravilo i oddelni skenirani crte`i i fotografii na de-
cata kako se gri`at za svoeto telo.
Decata s pove}e se upatuvaat kako da nao|aat i da otvoraat novi faj-
lovi na desktopot na kompjuterot vo nivnata u~ilnica i da dodavaat novi
fajlovi so primeri na trudovi. Vo tekot na polugodieto sekoe dete go raz-
gleduva svoeto portfolio zaedno so drugite deca vo grupata, diskutiraj}i
so niv za toa {to nim im se dopa|a vo nivnite primeri na izbrani trudovi
i za ne{tata koi{to tie bi sakale da se podobrat. G-|a Farel gi ocenuva
sposobnostite na decata za prezentirawe na svoite trudovi pred drugi
lica. Od obemot na sposobnostite {to decata gi poka`uvaat taa sogleduva
kade e potrebna natamo{na rabota i ohrabruvawe na posrame`livite deca
vo paralelkata, pa taka gi reorganizira grupite {to rabotat na portfolija
za da im dadat poddr{ka na vakvite deca.
Na krajot od polugodieto g-|a Farel }e im ovozmo`i na decata da gi
prezentiraat svoite portfolija i da ka`at pred paralelkata {to tie
nau~ile za sebesi. Taa planira da gi snimi prezentaciite na decata kakokratki videofajlovi koi{to }e pretstavuvaat dokazen materijal za raz-
misluvawata na decata za svoeto u~ewe i za svoite portfolija. Toa }e
bidat poslednite prilozi na trudovite vo e-portfolioto na sekoe dete.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
35/96
33
UPATSTVAZAU^ILI[TATA
Izgotvuvawe mislovni mapi
[to pretstavuva mislovnata mapa?Izgotvuvaweto mislovna mapa (poznata i kako
semanti~ka mre`a) pretstavuva proces koj{to se ko-
risti za da se izgotvi prostorna pretstava na ideite
i na vrskite me|u tie idei. Mislovnite mapi (ili se-
manti~kite mre`i) se sli~ni na grafikonite koi{to
sodr`at idei i ozna~eni linii koi{to gi opi{uvaat
vrskite me|u niv. Celta na mapite e da mu pomognat na
deteto da poka`e {to i kako razmisluva za izvesna
ideja. Postojat razli~ni vidovi na mislovni mapi i
tie mu pomagaat na deteto da go organizira i da go
prezentira svoeto razmisluvawe. Na ovoj na~in, ma-
pite pretstavuvaat grafi~ki organizatori ili sli-
kovni rezimea na razmisluvaweto na deteto za idei-
te i za vrskite me|u ideite.
Koja e pridobivkatataod izgotvuvaweto na mislovnitemapi kako metoda na ocenuvawe?Decata postojano dobivaat informacii za svetot
okolu niv. Tie gi koristat vakvite informacii za da
gradat teorii za toa zo{to ne{tata postojat na na~i-
ni kakvi {to tie se i zo{to ne{tata se slu~uvaat ta-
ka kako {to se slu~uvaat. Ovie teorii mo`at da se
menuvaat vo tekot na vremeto kako rezultat na iskus-
tvata na decata i interakciite so nivnata sredina i
so drugite lu|e. Izgotvuvaweto na mislovnite mapi
mu pomaga na nastavnikot da navleze vo mislite na
decata. Vakvite informacii mo`e da dadat bogati
soznanija za toa kako decata u~at - kako gi povrzu-
vaat ideite. Izgotvuvaweto mislovni mapi e, isto ta-ka, mnogu korisno i za samite deca. Ovoj proces gi an-
ga`ira decata vo pocelishodno u~ewe pomagaj}i im da
gi integriraat novite informacii vo prethodnite
znaewa i da obezbedat pokazateli za vakvoto razbi-
rawe. Decata mo`at da gi koristat mislovnite mapi i
kako vodi~i vo u~eweto.
Informaciite {to nastavnikot gi sobira preku
mislovnite mapi mo`e da obezbedat zna~ajni pojdovni
i kontrolni to~ki za nastavata i u~eweto. Izgotvu-
vaweto mislovni mapi im pomaga na decata da gi po-
vrzat informaciite {to ve}e gi poseduvaat za izves-na tema ili ideja, i da gi inkorporiraat novite in-
formacii vo svoeto razmisluvawe dodeka u~at. Mis-
lovnite mapi mo`e, isto taka, da go podobruvaat raz-
biraweto na decata za poedine~nite poimi i da im
pomagaat da gi sogleduvaat vrskite me|u poimite. Tie
mo`e da bidat posobeno korisni za decata so pote{-
kotii vo ~itaweto i pi{uvaweto bidej}i tie ona {to
go izu~uvaat go pretstavuvaat i na grafi~ki na~in.
Koristej}i gi pokazatelite za u~eweto na decata do-
bieni so mislovnite mapi, nastavnikot mo`e da gi
identifikuva nastavnite strategii, aktivnosti i
iskustva za da go modificira nivnoto u~ewe tamu
kade postoi nedovolno razbirawe i/ili, pak, da go
razviva nivnoto mislewe.
Izgotvuvaweto mislovni mapi e osobeno korisno
vo ocenuvaweto na u~eweto na decata vo prirodnite
nauki, istorijata i geografijata. Toa mo`e da se ko-
risti so deca od razli~ni nivoa i oddelenija, no bara
i pogolemi napori od strana na nastavnikot vo rabo-
tata so pomalite deca.
Kako se koristi izgotvuvawetomislovni mapi?Izgotvuvaweto na mislovnite mapi zapo~nuva so
diskusija za bitnata ideja ili poimot. Preku vakvata
diskusija, nastavnikot ili decata gi bele`at klu~-
nite zborovi koi go pretstavuvaat razbiraweto na
decata za idejata ili poimot. Ovie zborovi stanuvaat
osnova za izgotvuvawe na mislovnite mapi so idejata
ili poimot kako centralen fokus na skicata. Mis-
lovnite mapi mo`at da bidat 3-D ili 2-D. Izgotvu-
vaweto 3-D skici bara resursi kako {to se hartija
ili karton i `ica ili volna, dodeka, pak, 2-D skici
mo`at da se izgotvuvaat koristej}i hartija i moliv
ili kompjuterski softver kako {to e onoj za pi{uva-
we ili za izgotvuvawe mislovni mapi.
Bez ogled na toa kakov format se koristi, nas-
tavnikot im postavuva zada~a na decata (poedine~no,
vo parovi ili vo grupi) da gi organiziraat zborovite
ili poimite na na~in koj{to im ovozmo`uva da giopi{uvaat vrskite me|u poimite i podredenite poimi.
Brojot na poimite pretstaveni na mislovnata mapa na
deteto dava pokazateli za {iro~inata na razbirawe-to na deteto za temata ili podra~jeto {to go izu~uva.
Nivoata na poimite {to se pretstaveni (poim, pod-
reden poim, potpodreden poim) uka`uvaat na dlabo-
~inata na razbiraweto na deteto.
Za da gi pretstavat vrskite me|u poimite i po-dredenite poimi decata koristat linii so strelki
koi{to ja poka`uvaat nasokata na vrskite. Nastav-
nikot gi pottiknuva decata da poka`uvaat {to e mo`-
no pove}e vrski. Brojot na vrskite pretstaveni na ski-
cata na deteto se pokazateli za obemot na integri-
raweto na ideite na deteto vo ramkite na temata ilina podra~jeto {to go izu~uva. Nastavnikot bara od
decata da gi opi{uvaat vrskite koristej}i {to e
mo`no pomalku zborovi. To~nosta na opisot na vrski-
te pretstavuva natamo{en indikator za obemot na ne-
govoto razbirawe.
Izvesni deca, a osobeno onie so jaki vizuelno-
prostorni sposobnosti, brgu nau~uvaat da koristat
mislovni mapi. Na drugi deca im treba pove}e vreme
da razvijat takva sposobnost i mo`ebi tie }e treba
da zapo~nuvaat so poednostavni formi na grafi~ko
organizirawe i slikovni rezimea.
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
36/96
Koga treba da se koristiizgotvuvaweto mislovni mapikako metoda na ocenuvawe?Na po~etokot od edna nastavna edinica mislov-
nite mapi mo`at da im dadat na nastavnicite infor-
macii za tekovnoto razbirawe (ili pogre{no razbi-
rawe) na decata za odreden poim. Vakvite informa-
cii mu ovozmo`uvaat na nastavnikot da identifikuva
kakvi znaewa mu se potrebni na deteto, na {to tojtreba da se fokusira, za da gi zadovoli neposrednite
obrazovni potrebi na decata, pritoa koristej}i go iz-
gotvuvaweto na mislovnite mapi za OZU. Vo tekot ilina krajot na obrazovniot period, izgotvuvaweto mis-
lovni mapi mo`e da obezbedi pokazateli za toa kako
iskustvata ili aktivnostite go modifikuvale ili go
pro{irile razmisluvaweto na decata. Za da go na-
pravi toa, nastavnikot mo`e da pobara od niv pov-
torno da gi pregledaat svoite skici i da gi prilago-
dat onaka kako {to sakaat ili, pak, na decata mo`e
da im se dade mo`nost da izgotvat novi skici za is-
tiot poim. Na vakov na~in mislovnite mapi mo`at dase koristat za ONN. Preku vakvite informacii nas-tavnikot mo`e, isto taka, da ja vrednuva efektiv-
nosta na svojata nastava vo davaweto poddr{ka na
u~eweto na decata.
34
OCENUVAWENANAPRE
DOKOTIPOSTIGAWATANAU^ENICITE
7/27/2019 Ocenuvanje-Upatstva Za Ucilistata
37/96
35
Programsko podra~je:
Nastaven predmet:
Nastavna tema:Tematska edinica:
Programska cel/zada~a:
Oddelensko nivo:
Primer na aktivnost 2.10.Koristewe mislovni mapi za ONN
Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie
Prirodni nauki
@ivi su{testva@ivotot na rastenijata i na `ivotnite
Deteto da se osposobi da go prodlabo~uva poznavaweto na rasteni-jata i na `ivotnite od po{irokata `ivotna sredina.
Treto i ~etvrto oddelenie
G-|a Deli vo treto oddelenie predava na dvaeset i sedum deca. De-
cata u~at za gloda~ite vo Irska i vo stranstvo. G-|a Deli organizira de-
monstrativen ~as i razgovor za niv i gi pokanuva site da zemat u~estvo. Ju-
ri go nosi vo u~ili{teto svoeto doma{no galeni~e R~ko, a Sajl go nosi svo-