OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HRPELJE- · PDF filePotek in možen obseg požara na objektih - primeri požara .....62 3.2.6. Ogroženi prebivalci, delavci, živali, premoženje in kulturna

Predlog ZA JAVNO OBRAVNAVO

(14.3. DO 14.4.2015)

OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HRPELJE-KOZINA zaradi naravnih in drugih nesreč

1

OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HRPELJE-KOZINA

zaradi naravnih in drugih nesreč

Delovna verzija: 2.2

ORGAN DATUM PODPIS

ODGOVORNE OSEBE

IZDELAL Služba za zaščito reševanje Robert Kastelic z zunanjim sodelavcem INA. M d.o.o

ODOBRIL Poveljnik CZ Robert Kastelic

SPREJEL Županja Saša LIKAVEC SVETELŠEK

SKRBNIK Služba za zaščito in reševanje Robert Kastelic

SEZNANJEN OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE


(14.3. DO 14.4.2015)


2

UVOD........................................................................................................................................... 11

TEMELJNA OPREDELITEV POJMOV ............................................................................................... 11

A. ZNAČILNOSTI OBMOČJA ....................................................................................................... 13

1.0. GEOGRAFSKI POLOŽAJ, LEGA IN DEMOGRAFSKA RAZVITOST OBČINE................................. 13

1.0.1. Geografski položaj in lega ........................................................................................... 13

1.0.2. Razčlenitev občine glede na naravno geografske značilnosti ....................................... 15

1.0.3. Naseljenost in demografska razvitost .......................................................................... 16

Statistični podatki iz leta -------................................................................................................. 16

1.1 KOMUNIKACIJE IN PREHODI .............................................................................................. 17

1.1.1. Cesta in avtocesta ....................................................................................................... 17

1.1.2. Železnica..................................................................................................................... 19

1.1.3. Javni potniški promet.................................................................................................. 21

1.1.4. Mejni prehodi ............................................................................................................. 21

1.1.5. Naravni prehodi .......................................................................................................... 22

1.2. INFRASTRUKTURA IN POZIDANOST S POMEMBNEJŠIMI OBJEKTI ....................................... 22

1.2.1. Energetska infrastruktura ........................................................................................... 22

1.2.2. Telekomunikacijska infrastruktura .............................................................................. 23

1.2.3. Komunalna infrastruktura ........................................................................................... 24

1.2.4. Gostota pozidanosti .................................................................................................... 25

1.3. KRAJINA ............................................................................................................................ 26

1.3.1. Kmetijske površine ..................................................................................................... 26

1.4. GOZD ................................................................................................................................ 27

1.4.1. Delež in vrsta gozda .................................................................................................... 27

1.5. GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI.................................................................................................... 28

1.5.1. Razdelitev po območjih ............................................................................................... 28

1.6. VODA ................................................................................................................................ 28

1.6.1. Splošne značilnosti območja ....................................................................................... 28

1.6.2. Kartni prikaz in opis povodja ....................................................................................... 29

1.6.3. Hidrantno omrežje ...................................................................................................... 31

1.7. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA .................................................................................. 33

1.7.1. Območja kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ........................................... 33

1.7.2. Arheološki spomeniki in območja ............................................................................... 33

1.7.3. Umetnostni in arhitekturni spomeniki in območja....................................................... 33

1.7.4. Etnološki spomeniki in območja .................................................................................. 34

1.7.5. Zgodovinski spomeniki ................................................................................................ 34


(14.3. DO 14.4.2015)


3

1.7.6. Naravne znamenitosti in območja ............................................................................... 34

1.8. KLIMATSKE ZNAČILNOSTI................................................................................................... 35

1.8.1. Splošno o podnebju .................................................................................................... 35

1.8.2. Delitev občine glede na vpliv podnebja: ...................................................................... 35

1.8.3. Vremenski in pojavi , ki v občini povzročajo težave in škodo........................................ 36

C. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI .......................................................... 37

1.9. RAZLAGA POJMOV ............................................................................................................ 37

1.9.1. Razvrstitev možnih nevarnosti v Občini Hrpelje-Kozina ............................................... 38

D. NARAVNE IN DRUGE NESREČE, KI LAHKO PRIZADENEJO OBČINO HRPELJE - KOZINA ................. 39

2.0. POTRESNA OGROŽENOST .................................................................................................. 39

2.0.1. Evropska potresna lestvica .......................................................................................... 40

2.0.2. Vzroki za nastanek potresa ......................................................................................... 41

2.0.3. Nova karta potresne intenzitete ................................................................................. 41

2.0.4. Potresna ogroženost slovenskih občin ........................................................................ 42

2.0.5. Razvrstitev Občine Hrpelje Kozina v razred potresne ogroženosti ............................... 43

2.0.6. Prikaz uvrstitve posamezne občine v razred ogroženosti v Notranjski regiji ................. 44

2.0.7. Potresna odpornost objektov...................................................................................... 45

2.0.8. Starostno strukturo stanovanj v Notranjski regiji po občinah s stanjem v letu 2010 (31. 12. 2010). ............................................................................................................................. 45

2.0.9. Ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjih (glede na obdobja veljave predpisov o potresno varni gradnji) ......................................................................................................... 46

2.0.10. Možni vzroki nastanka potresne nevarnosti .............................................................. 46

2.0.11. Richterjeva magnituda ............................................................................................. 47

2.0.12. Potresna ogroženost in njene posledice .................................................................... 47

2.0.13. Potek in možen obseg nesreče .................................................................................. 48

2.0.14. Verjetne posledice nesreče ....................................................................................... 48

2.0.15. Posledice potresa manjše jakosti na območju občine bi bile : ................................... 49

2.0.16. Verjetnost nastanka verižnih nesreč.......................................................................... 49

2.0.17. Možnost predvidevanja potresa ................................................................................ 49

2.0.18. Predlogi za izvajanje zaščite in reševanja ter ublažitev posledic ................................. 49

2.0.19. Potrebni ukrepi in naloge .......................................................................................... 50

2.0.20. Zaključek .................................................................................................................. 50

3.0. POŽARNA OGROŽENOST .................................................................................................... 52

3.0.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 52

3.0.2. Stopnje ogroženosti občin pred požari v notranjski regiji ............................................ 52


(14.3. DO 14.4.2015)


4

3.1. POŽARI V NARAVNEM OKOLJU .......................................................................................... 53

3.1.1. Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja občin v RS .......................................... 54

3.1.2. Požarna ogroženost Občine Hrpelje-Kozina v naravnem okolju .................................. 54

3.1.3. Ogroženost prebivalcev po občinah v notranjski regiji ................................................. 55

3.1.4. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 56

3.1.5. Porazdelitev gozdov v občini Hrpelje-Kozina po kategorijah ....................................... 56

3.1.6. Razvrstitev gozdnih požarov ....................................................................................... 57

3.1.7. Možni vzroki nastanka požara v naravnem okolju ....................................................... 57

3.1.8. Vplivi na požarno ogroženost gozdov .......................................................................... 58

3.1.9. Povzetek različnih dejavnikov na požarno ogroženost naravnega okolja v OHP ........... 58

Gospodarska škoda, občasno so ogrožena človeška življenja in živali, povzročena škoda v naravi. 59

3.1.10. Ugotovitve iz ocene požarne ogroženosti naravnega okolja v OHK ............................ 60

3.1.11. Preventivne naloge za preprečevanje požarov v naravnem okolju ............................. 60

3.2. POŽARNA OGROŽENOST OBJEKTOV................................................................................... 61

3.2.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 61

3.2.2. Možni vzroki nastanka požara na objektih:.................................................................. 61

3.2.3. Verjetnost pojavljanja požara na objektih ................................................................... 62

3.2.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti ............................................................................ 62

3.2.5. Potek in možen obseg požara na objektih - primeri požara ......................................... 62

3.2.6. Ogroženi prebivalci, delavci, živali, premoženje in kulturna dediščina ......................... 62

3.2.7. Verjetne posledice požara .......................................................................................... 63

3.2.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče........................................................................... 63

3.2.9. Možnost predvidevanja požara ................................................................................... 63

3.2.10. Ukrepi in naloge za zmanjšanje možnos ti in nastanka škode .................................... 63

3.3. POŽAR NA PROMETNIH SREDSTVIH, SMETIŠČIH, ELEKTRIČNIH NAPRAVAH …..................... 64

3.3.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 64

3.3.2. Možni vzroki nastanka požara na prometnih sredstvih ................................................ 64

3.3.3. Verjetnost pojavljanja požara na prometnih sredstvih ................................................ 64


3.3.5. Potek in možen obseg požara na prometnih sredstvih ................................................ 65

3.3.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina ...................................... 65

3.3.7. Verjetne posledice požara na prometnih sredstvih ..................................................... 65


3.3.9. Možnost predvidevanja nesreče : ............................................................................... 65


(14.3. DO 14.4.2015)


5

3.3.10. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma oblažitev in odpravo posledic nesreče ..................................................................................................... 65

3.3.11. Zaključek .................................................................................................................. 66

4.0. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO .......................................................................................... 68

4.0.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 68

4.0.2. Primer vira tveganja - Interina sektor plin Kozina ....................................................... 69

4.0.3. Kratek opis (scenarij) izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo ..................... 70

4.0.4. Verjetnost nastanka nesreče z nevarno snovjo............................................................ 71

4.0.5. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti ............................................................................ 71

4.0.6. Potek in možen obseg nesreče .................................................................................... 71

4.0.7. Ogroženost prebivalcev, živali, premoženja in kulturne dediščine ............................... 72

4.0.8. Verjetne posledice nesreče ......................................................................................... 72


4.0.10. Možnosti predvidevanja nastanka nesreče z nevarno snovjo..................................... 72

4.0.11. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ..................................................................................................... 72

4.0.12. Zaključek .................................................................................................................. 73

5.0. OGROŽENOSTI ZARADI NEVARNOSTI IONIZIRAJOČEGA SEVANJA ....................................... 75

5.0.1. Učinki ionizirajočega sevanja in varstvo pred sevanji ................................................... 75

5.0.2. Verjetnost pojavljanja nesreče .................................................................................... 76


5.0.4. Obseg nesreče ............................................................................................................ 78




5.0.9. Možnost predvidevanja nesreče ................................................................................. 78

5.0.10. Potrebni ukrepi in naloge za ZRP ............................................................................... 78

5.0.11. Sklepne ugotovitve ................................................................................................... 79

5.0.12. Zaključek .................................................................................................................. 79

6.0. NEEKSPLODIRANA UBOJNA SREDSTVA............................................................................... 81

6.0.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 81

6.0.2. Možni vzroki za nastanek nesreče ............................................................................... 81


6.0.4. Pregled najdbe NUS v Notranjski regiji ........................................................................ 82

Preglednica 19: Količina najdenih NUS po občinah ........................................................... 82


(14.3. DO 14.4.2015)


6



6.0.7. Ogrožanje prebivalcev, živali, premoženja in kulturne dediščine ................................. 83



6.0.10. Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ....................................................................... 83

6.0.11. Zaključek .................................................................................................................. 83

7.0. OGROŽENOST ZARADI LETALSKE NESREČE ......................................................................... 85

7.0.1. Nevarnost letalske nesreče ......................................................................................... 85

7.0.2. Viri nevarnosti nastanka nesreče z zračnimi plovili ...................................................... 85

7.0.3. Možni vzroki nastanka nesreče ................................................................................... 85

7.0.4. Glavni vzroki letalskih nesreč so: ................................................................................. 86

7.1. DEJAVNIKI, KI POVEČUJEJO VERJETNOST NASTANKA LETALSKE NESREČE ........................... 87

7.1.1. Vremenske razmere .................................................................................................... 87

7.1.2. Prevoz nevarnih snovi ................................................................................................. 87

7.1.3. Prevoz jedrskih in radioaktivnih snovi ......................................................................... 87

7.1.4. Terorizem ................................................................................................................... 87

7.1.5. Varnost zračnega prometa v Sloveniji ......................................................................... 88

7.1.6. Zračne poti ................................................................................................................. 88

7.1.7. Nevarnost nesreče z zračnimi plovili v Sloveniji .......................................................... 89

7.2. VRSTA OBLIKA IN STOPNJA OGROŽENOSTI ........................................................................ 89

7.2.1. Vrste letalskih nesreč lahko delimo v groben na: ........................................................ 89

7.2.2. Vzrok je verjetno v značilnosti letalske nesreče, ki: ..................................................... 89

7.2.3. Ocena ogroženih potnikov, prebivalcev, imetja in okolice ........................................... 90


7.2.5. Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči ............................................................................ 90

7.2.6. Radiološka, kemična in biološka zaščita ...................................................................... 90

7.2.7. Zaključek .................................................................................................................... 90

8.0. NESREČE V PROMETU NA CESTI IN ŽELEZNICI .................................................................... 92

8.0.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 92


8.1. NESREČA V CESTNEM PROMETU ....................................................................................... 92

8.1.1. Viri nevarnosti v cestnem prometu ............................................................................. 92




(14.3. DO 14.4.2015)


7

8.1.4. Potek in možen obseg nesreče - primer nesreče na cesti ............................................. 93


8.1.6. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče ............................ 93


8.1.8. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ..................................................................................................... 93

8.2. NESREČA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU ................................................................................. 94

8.2.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 94




8.2.5. Potek in možen obseg nesreče - primer nesreče na železniški progi ............................ 94





9.0. METEOROLOŠKI DEJANIKI, KI OB POJAVU POVZROČIJO VELIKO ŠKODO IN NEVARNOS ZA LJUDI IN ŽIVALI ......................................................................................................................... 96

9.1. NEURJE - VIHAR - MOČAN VETER ..................................................................................... 96

9.1.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 96










9.2. TOČA ................................................................................................................................. 97

9.2.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 97

9.2.2. Možni vzroki nastanka toče......................................................................................... 98

9.2.3. Verjetnost pojavljanja toče ......................................................................................... 98



(14.3. DO 14.4.2015)


8





9.2.9. Možnost predvidevanja toče ....................................................................................... 98


9.3. UDAR STRELE..................................................................................................................... 99

9.3.1. Viri nevarnosti ............................................................................................................ 99

9.3.2. Možni vzroki nastanka strele....................................................................................... 99

9.3.3. Verjetnost pojavljanja udara strele ............................................................................. 99




9.3.7. Verjetne posledice udara strele .................................................................................. 99


9.3.9. Možnost predvidevanja udara strele ........................................................................... 99

9.3.10. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ................................................................................................... 100

9.4. ŽLED ................................................................................................................................ 100

9.4.1. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka žleda .......................................................... 100

9.4.2. Verjetnost pojavljanja žleda ...................................................................................... 100

9.4.3. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti .......................................................................... 100


9.4.5. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina .................................... 100

9.4.6. Verjetne posledice žleda ........................................................................................... 100

9.4.7. Verjetnost nastanka verižne nesreče......................................................................... 101

9.4.8. Možnost predvidevanja nastanka žleda .................................................................... 101


9.5. POZEBA ........................................................................................................................... 101

9.5.1. Viri nevarnosti .......................................................................................................... 101

9.5.2. Možni vzroki nastanka pozebe .................................................................................. 101

9.5.3. Verjetnost pojavljanja pozebe ................................................................................... 101



(14.3. DO 14.4.2015)


9


9.5.6. Verjetne posledice pozebe ........................................................................................ 101


9.5.8. Možnost predvidevanja pozebe ................................................................................ 102


9.6. VISOKI SNEG .................................................................................................................... 102

9.6.1. Viri nevarnosti .......................................................................................................... 102

9.6.2. Možni vzroki nastanka visokega snega in zametov .................................................... 102

9.6.3. Verjetnost pojavljanja visokega snega ....................................................................... 102



9.6.6. Verjetne posledice visokega snega ............................................................................ 102


9.6.8. Možnost predvidevanja visokega snega .................................................................... 103


9.7. SUŠA ............................................................................................................................... 103

9.7.1. Viri nevarnosti .......................................................................................................... 103

9.7.2. Prekinitev preskrbe s pitno vodo ............................................................................... 103

9.7.3. Možnost nastanka nesreče ....................................................................................... 103

9.7.4. Verjetnost pojavljanja nesreče .................................................................................. 104

9.7.5. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti .......................................................................... 104


9.7.7. Ogroženost prebivalce , živali premoženja in kulturne dediščine ............................. 104

9.7.8. Verjetne posledice nesreče ....................................................................................... 104

9.7.9. Verjetnost nastanka verižnih nesreč ......................................................................... 105

9.7.10. Možnost predvidevanja nesreče ............................................................................. 105

9.7.11. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ................................................... 105

10.0. POPLAVE ....................................................................................................................... 106

10.0.1. Viri nevarnosti ........................................................................................................ 106

10.0.2. Možni vzroki nastanka nesreče ............................................................................... 106

10.0.3. Verjetnost pojavljanja nesreče ................................................................................ 107

10.0.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti ........................................................................ 107

10.0.5. Potek in možen obseg nesreče ................................................................................ 107


(14.3. DO 14.4.2015)


10

10.0.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina .................................. 108

10.0.7. Verjetne posledice nesreče ..................................................................................... 108

10.0.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče ....................................................................... 108

10.0.9. Možnost predvidevanja nesreče ............................................................................. 108

11.0.1. Plazovi .................................................................................................................... 110

11.0.2. Epidemije in kužne bolezni ...................................................................................... 110

11.0.3. Vojna - vojaška ogrožanja ....................................................................................... 112

11.0.3.1. Viri nevarnosti ..................................................................................................... 112

11.0.3.2. Možni vzroki za nastanek vojne ............................................................................ 113

11.0.3.3. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti ob vojni ........................................................ 113

11.0.4. Terorizem ............................................................................................................... 113

11.0.4.1. Viri nevarnosti, možni vzroki in stopnja ogroženosti ............................................. 113

11.0.4.2. Potek in možen obseg ogroženosti zaradi vojne in terorizma ............................... 113

E. POVZETEK OCENE OGROŽENOSTI ........................................................................................... 114

12.0. KRATEK POVZETEK NEVARNOSTI, KI PRETIJO OHK Z VIRI ................................................ 114

12.0.1. Povzetek ................................................................................................................. 114

12.0.2. VIRI ......................................................................................................................... 114

12.0.3. Evidenca o seznanjanju in ažuriranju ocene ogroženosti ......................................... 115

OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HRPELJE-KOZINA........................................................................ 115

NAČRT AŽURIRANJA ................................................................................................................... 115

F. PRILOGE ............................................................................................................................. 116


(14.3. DO 14.4.2015)


11

UVOD Ocena ogroženosti, je izdelana na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06,97/10, v nadaljevanju ZVNDN), Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS,št. 39/95),Ocene ogroženosti RS ( junij2013 ),ocene ogroženosti Občine Hrpelje-Kozina dopolnjene v letu 2011 (2.1) in Ocene ogroženosti Notranjske regije*, sestavljajo jo povzetki na osnovi kakovostne in količinske analize nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki lahko nastanejo na območju občine, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, stopnjo zaščite pred nevarnostmi in predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.

Ocena ogroženosti je dokument, ki so ga za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče dolžni pripraviti državni in občinski organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Podlaga za pripravo ocene nevarnosti so raziskave, študije in druge strokovne podlage, ki se nanašajo na značilnosti obravnavanega ogroženega območja v najširšem pomenu besede. Ocena ogroženosti tako med drugim zajema podnebne, ekološke, geološke, prostorske, gospodarske, poselitvene in druge značilnosti območja.

Ocena ogroženosti je temeljna podlaga za načrtovanje in delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini. Predstavlja temelj za delovanje Civilne zaščite, poklicnih, prostovoljnih in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (v nadaljevanju sile ZRP). Gre za kompleksno strokovno podlago, pri izdelavi katere je potrebno poznavanje zakonitosti pokrajine, naravnih in drugih vrednot, opravi se terensko delo, pregled in študij različnih virov. Upoštevati je potrebno tudi izkušnje prebivalcev posameznega območja. Pri izdelavi dokumenta gre za izrazito interdisciplinarno delo. Poleg pridobivanja podatkov je zelo pomembno tudi njihovo pravilno razumevanje, vrednotenje in implementacija.

Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora biti v skladu z Navodilom o pripravi ocen ogroženosti vsebovati mora podatke in ocene o virih nevarnosti, možnih vzrokih nastanka nesreče, verjetnosti pojavljanja nesreče, vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti, poteku in možnem obsegu nesreče, ogroženih prebivalcih, živali, premoženju, kulturni dediščini, verjetnih posledicah nesreče, verjetnosti nastanka verižne nesreče in možnosti predvidevanja nesreče.

Poleg navedenega mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče. Ocene ogroženosti je potrebno obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih izdelave ocene posamezne nevarnosti.

*upravna regija določena s strani države za pristojnosti s področja zaščite in reševanja

TEMELJNA OPREDELITEV POJMOV Ocena ogroženosti je kakovostna in količinsko analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč (ZVNDN, 8. člen). Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile.


(14.3. DO 14.4.2015)


12

Druge nesreče so velike nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, terorizem, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja. Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja. Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča in prizadela oziroma ogrozila življenje ali zdravje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju. Ogroženost je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč. Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče.


(14.3. DO 14.4.2015)


13

A. ZNAČILNOSTI OBMOČJA

1.0. GEOGRAFSKI POLOŽAJ, LEGA IN DEMOGRAFSKA RAZVITOST OBČINE

1.0.1. Geografski položaj in lega Občina Hrpelje- Kozina leži na jugo zahodnem delu Slovenije oziroma Notranjske regije, na površini 192,2 km2 in meji na naslednje občine :

V Sloveniji - na jugozahodu Mestna občina Koper - na vzhodu Občina Ilirska Bistrica - na severni strani pa Občine Divača in Sežana

V sosednih državah - na zahodu občina Dolina in Občina Trst (Republika Italija, cca 7 km) - na jugu Občina Lanišče (Republika Hrvaška, cca 10 km).

Področje občine zajema: - jugozahodni del Brkinov,. - Matarsko podolje s severnim pobočjem Slavnika, Razsušnice in Žabnika - del Podgorskega Krasa - na zahodu je še področje v okolici Ocizle , Beke in Vrhpolj Leži na prehodih - križišču cest, ki vodijo iz Trsta proti Reki in iz Kopra proti Ljubljani. Prav posebno je zanimiva zaradi stika treh različnih svetov – Brkinov, Čičarije in Krasa - tu lahko občudujemo slikovito pokrajino s številnimi potoki, kraškimi oblikami brezen, podorov in pestrostjo jamskega sveta.

KOPER

ITALIJA

MIRENKOST.

NOVAGORICA

VIPAVA

AJDOVŠCINA LOGATEC

VELIKELAŠCE

HRVAŠKA

LOŠKIPOTOK

IDRIJA

69 km meje

43 km meje

RIbNICA

LOŠKIPOTOK

SKUPAJ

IG

VRH

NIKA

bOROVNICA

bREZO

VICA

Slika 1: Občine v notranjski regiji


(14.3. DO 14.4.2015)


14

Občina Hrpelje - Kozina se razprostira od slovensko-italijanske meje preko Podgrajskega podolja in južnega dela Brkinov skoraj do Podgrada, proti slovensko-hrvaški meji. Na območju celotne občine živi nekaj manj kot 4200 prebivalcev. Leži na stičišču treh različnih svetov - Brkinov, Krasa in Čičarije, kar ji daje izjemno pestrost naravnih lepot in raznolikost živalskih ter rastlinskih vrst.

Slika 2 : lega občine Hrpelje Kozina v RS

LEGA OBČINE HRPELJE – KOZINA V RS

HRPELJE-KOZINA

Vir: Hrpelje-Kozina. 2011

Občina Hrpelje - Kozina

Slika 3: Karta Občine Hrpelje Kozina


(14.3. DO 14.4.2015)


15

Geografsko se območje občine razprostira na območju Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. Osnovna značilnost slikovita pokrajina s številnimi potoki, kraškimi oblikami in pestrostjo jamskega sveta, prisotna je velika prometna tranzitnost območja, saj tu vodijo glavne prometne poti Ljubljana-Koper in Reka-Trst. Širše jo obdajajo tri severno jadranska pristanišča (Koper, Trst in Reka). Na zahodu meji z Republiko Italijo, na jugu pa z Republiko Hrvaško. Mejne občine so Divača, Sežana, Koper in Ilirska Bistrica. Občina obsega 38 naselij na 195 km2 površine in ima 4.303 prebivalcev (1. polovici leta 2013). Poseljenost je zelo redka, saj znaša cca 21 prebivalca / km2, prav tako pa je neugodna starostna struktura. Podatki iz leta 2010 kažejo, da se na 1000 prebivalcev rodilo 9,6 in umrlo 11,9 prebivalcev, kar kaže na negativni prirast, ki je v navedenem letu znašal -1,9. Gospodarsko, kulturno in upravno središče občine predstavljata naselji Hrpelje in Kozina, kjer živi cca 1200 prebivalcev v ostalih naseljih živi od 20 do 300 prebivalcev. Nove gospodarske in razvojne možnosti se kažejo v rasti malih podjetij, z dograditvijo obrtno industrijske cone, v transportu, v turizmu in v preko mejnem sodelovanju.

1.0.2. Razčlenitev občine glede na naravno geografske značilnosti - Brkini so hribovje zmernih reliefnih višin, zgrajeno iz nepropustnih flišnih kamnin in z

velikim številom potokov, ki pokrajino na drobno razrežejo. Flišno površje je dobesedno ujeto med visoko apneniško planoto Snežnik na severozahodu in Čičarijo na jugozahodu, zaradi česar Brkine uvršča med najmanj sredozemske oz. primorske pokrajine. Jugozahodni del Brkinov, kjer je flišno-hribovito področje z nadmorsko višino od 600 m do 800 m je poraščeno predvsem z listavci, tu so tla nepropustna, tako da tečejo vodotoki po površju in kasneje v dolinah Matarskega podolja poniknejo.

- Matarsko podolje zusrednjim delom - Čičarijo in JZ delom - Podgorskim krasom, ki ima naziv tudi Matarsko oziroma Podgrajsko-Matarsko podolje je od Podgorskega krasa ločen z globoko vrezano dolino Glinščice, na severu pa z vzpetino Veliko Gradišče od matičnega Krasa. Med Brkini in Podgrajskim podoljem poteka meja po kamninski meji med flišem in apnencem. s severnim pobočjem Slavnika, Razsušnice in Žabnika in del Podgorskega Krasa v okolici Petrinj. Značilnost tega območja je, da vode na površju skoraj ni, saj je veliko kraških vrtač in jam. Zaradi apneniške oz. izrazito kraške podobe se za to pokrajino uporablja tudi ime Bela Istra. Najvišji del pokrajine je osrednji del, imenovan Čičarija s Slavniškim pogorjem. Podgorski kras se razteza v dinarski smeri od SZ proti JV. Najbolj prepoznaven vrh je Slavnik s 1028 m, poleg njega pa čez 1000 m segajo še Glavičorka (1028 m), Ostrič (1056 m) in Žabnik (1023 m) (Slovenija: Pokrajine..., 2001). Ta del kraške planote je, poraščen z grmičevjem in iglavci, z nadmorsko višino od 500 do 1.000 m, kjer so zelo slabe hidroliške razmere – značilnost tega območja je, da vode na površju skoraj ni, saj je veliko kraških vrtač in jam.

- Zahodni del občine, ki ki leži SZ od Petrinjskega krasa in jo vključujemo tudi k podoljuju je območje do italijanske meje - Malega krasa, krajinskega parka Glinščice, okrog Krvavega potoka z Vrhpoljskim poljem in obsega širšo okolico naselij Ocizla in Beka Tu je še nekaj flišnega področja z nekoliko boljšimi hidrografskimi razmerami in nadmorsko višino med 400 in 500 metri. Opuščanje pašnikov in travnikov omogoča rast grmovju in hitreje rastočim drevesnim vrstam.


(14.3. DO 14.4.2015)


16

Slika 4: Območje občine Hrpelje - Kozina. Vir: Geopedia. si, 2011

1.0.3. Naseljenost in demografska razvitost

Statistični podatki iz leta ------- Šifra

Ime naselja

Skupaj

STAROSTNE SKUPINE (leta)

naselja 00 - 14

15 -

24

25 -

34

35 -

44

45 -

54

55 -

64

65 -

74 75 +

4038 510 550 561 647 645 446 385 294 001 Artviže 002 Bač pri Materiji 108 14 7 24 11 17 12 10 13 003 Beka 004 Brezovica 86 10 10 10 15 9 16 12 4 005 Brezovo Brdo 006 Golac 75 6 z 12 z 12 11 14 14 007 Gradišče pri Materiji 164 32 16 21 27 23 16 20 9 008 Gradišica 009 Hotična 60 4 13 4 7 18 4 3 7 010 Hrpelje 665 87 98 95 128 108 71 50 28 011 Javorje 145 14 22 11 25 26 12 18 17 012 Klanec pri Kozini 99 14 12 13 15 15 9 7 14


(14.3. DO 14.4.2015)


17

013 Kovčice 60 8 8 6 10 10 z 9 z 014 Kozina 572 70 77 90 95 93 67 49 31 015 Krvavi Potok 73 11 10 12 9 15 12 z z 016 Markovščina 115 16 16 15 20 13 12 14 9 017 Materija 57 5 7 9 4 13 6 7 6 020 Nasirec 66 11 7 8 14 8 4 9 5 021 Obrov 187 17 24 33 23 33 24 20 13 022 Ocizla 101 11 14 18 12 16 16 z z 023 Odolina 024 Orehek pri Materiji 025 Ostrovica 026 Poljane pri Podgradu 027 Povžane 101 12 17 19 12 14 12 9 6 028 Prešnica 133 15 25 13 28 13 11 16 12 029 Petrinje 030 Rodik 288 33 55 31 50 53 24 18 24 031 Rožice 65 6 11 8 12 11 8 5 4 032 Skadanščina 033 Slivje 108 16 7 17 20 16 11 16 5 034 Slope 69 12 5 16 z 10 10 z 8 035 Tatre 54 7 8 9 z 13 z z 9 036 Tublje pri Hrpeljah 137 22 21 17 23 27 15 5 7 038 Vrhpolje 79 13 z z 21 8 5 z 9

Preglednica 1: Naselij in starostnih skupin DOPLNITI MANJKAJOČE PODATKE

1.1 KOMUNIKACIJE IN PREHODI

1.1.1. Cesta in avtocesta Geografsko se občina Hrpelje - Kozina razprostira na območju dela Brkinov, Čičarije, Matarskega podolja in Podgorskega krasa. Osnovna značilnost je njena lega, ki omogoča prometno tranzitnost, saj preko nje vodita dve pomembni prometnici: Reka-Trst in Koper-Ljubljana. Je mejna občina - na jugu meji s Hrvaško, na zahodu pa z Italijo. Sosednje občine so Divača, Sežana, Koper in Ilirska Bistrica. Dolžina vseh državnih in občinskih kategoriziranih cest v občini je 164 km. Od tega državnih cca 77 km in občinskih – lokalnih cest je cca 87 km. Precej je tudi gozdnih in drugih poti, ki so pomembne za razvoj turizma.

a) Glavne tranzitne državne ceste:

Krvavi Potok – Kozina – Podgrad = 26 km Divača – Kozina – Koper = 51 km

SKUPAJ DRŽAVNIH CEST= cca. 77 km

b) Avtocestna povezava Ljubljana-Koper


(14.3. DO 14.4.2015)


18

c) Občinsko cestno omrežje povezuje vsa naselja v občini. Občina ima v upravljanju cca 87,3 km lokalnih cest. Med njimi imajo zelo močno vlogo lokalne ceste, ki povezujejo naselja v občini in naselja v sosednjih občinah. b)Lokalne ceste

Tublje – Slope = 2,5 km Rožice – Brezovica = 2 km Materija – Hotična – Slivje – Mrše – Artviže – Orehek – Tatre = 29,3 km Gradišče – Ritomeče – Kovčice – Brezovo Brdo = 8,9 km Obrov – Javorje = 2 km Obrov – Golac – Poljane = 9 km Kozina – Rodik = 4,5 km Kozina – Klanec – Ocizla – Beka = 8,2 km Kozina – Petrinje = 5,4 km Krvavi Potok – Nasirec = 800 m Krvavi Potok – Vrhpolje = 2 km Krvavi Potok – Mihele = 700 m Materija – Skadanščina = 5,7 km Markovščina – Velike Loče = 2,6 km Materija – Gradišica = 3,7 km

SKUPAJ LOKALNE CESTE: cca. 87,3 km

Prometne povezave v občini so sicer zadovoljive, vendar je tako na državnem kot na občinskem omrežju več pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno postopoma odpraviti (križišča, prehodi za pešce, kolesarske steze ….).

Potencialno nevarnost predstavlja tranzit nevarnih snovi po prometnicah, ki potekajo preko območja občine ali pa v njegovi neposredni bližini, s katerega se obalne in istrske občine oskrbujejo s pitno vodo. To je med drugim tudi vodozbirno območje Rižanskega vira zajema skoraj celotno območje občine Hrpelje - Kozina. Zelo kritičen je odsek ceste Kozina - Podgrad. Nobeden odsek prometnic ni urejen tako, da bi bilo možno preprečiti odtekanje razlite tekočine naravnost v zemljo. Velike količine nevarnih snovi na prometnicah, neurejene prometnice, izredno velika gostota prometa in geološke karakteristike tal pogojujejo zelo veliko ogroženost vodnega vira in veliko ranljivost preskrbe istrskih in obalnih občin s pitno vodo.


(14.3. DO 14.4.2015)


19

Slika 5: Vrste cest v Občini Hrpelje – Kozina5

1.1.2. Železnica Železniška povezava, ki poteka skozi Občino Hrpelje-Kozina predstavlja glavno vez Luke - Koper z notranjostjo Slovenije in Evropo. Javna železniška infrastruktura je v lasti Republike Slovenije in so skladno z Zakonom o železniškem prometu njen upravljavec SŽ, d.o.o. Železniške povezave, ki jih

a) Železnica Divača- Koper b) Železnica Divača-Pulj (Hrvaška) c) Železniški mostovi: Hrpelje-Kozina d) Železniške postaje so: Rodik, Hrpelje-Kozina, Prešnica

V železniškem transportu omrežje sestavlja deset čez-evropskih koridorjev. Železniška proga Koper – Ljubljana, ki nas zanima zaradi gospodarskega vidika, ki je predvsem vezan na transport Luke Koper poteka čez Kozino, spada v koridor (Koper-Divača-Benetke - Trst/Koper - Ljubljana - Maribor - državna meja Slovenija/Madžarska - Budimpešta - državna meja Madžarska/Ukrajina - Uzgorod - Lvov - Kijev)Ljubljana- Zagreb …

Legenda:

Državne ceste

Občinske ceste

Gozdne ceste


(14.3. DO 14.4.2015)


20

Obstoječa železniška proga ne ustreza več sodobnim prevoznim potrebam kar zadeva hitrost, večjo frekvenco vlakov, izboljšano zanesljivost in predvidljivost, višjo kakovost storitev pri potniškem in tovornem prometu. Država načrtuje izgradnjo drugega tira Koper – Divača, ki je nujno potreben in bi bil gospodarsko zelo koristen, predvsem zaradi povezav luke Koper in njeno lažje poslovanje z notranjimi in zunanjimi trgih.

Slika 6: Javna železniška infrastruktura glavne in regionalne proge. 9 Železnica zagotavlja neposredno povezavo luke Koper z različnimi cilji v Sloveniji ter v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Poleg velikega števila direktnih vlakov ŽG zagotavlja tudi redni dnevni prevoz posameznih pošiljk do ranžirne postaje Ljubljana Zalog, kjer vlakovne kompozicije razvrščajo v različne mednarodne vlake.

Železniška postaja Hrpelje – Kozina, ki je največja postaja v sami Občini je ena izmed postaj v okviru katere se nahaja tudi center vodenja prometa za celotno železniško progo Divača - Koper Na spodnjem zemljevidu (slika 7), ki prikazuje železniško progo in postaje, ki poteka čez ozemlje Občine Hrpelje – Kozina. Tu lahko vidimo, da so v okviru Občine označene 3 železniške postaje (rdeči znaki): Prešnica, Rodik in glavna postaja Hrpelje – Kozina. Modra črta označuje potek proge po ozemlju občine in sicer od postaje Prešnica pa do postaje Rodik. Dolžina označene proge znaša približno 8 km.

Omeniti je potrebno še razcep (oranžen znak) proge pred postajo Prešnica (smer Koper - Divača), kjer se ločita dva tira in sicer eden v smeri Pula, drugi pa v smeri Koper.

Ogroženost v železniškem transportu predstavljajo nesreče v potniškim prometu, možnost nastanka požara v sušnem obdobju in nesreče ob prevozu nevarnih snovi.


(14.3. DO 14.4.2015)


21

Slika 7: Trasa železnice na območju občine Hrpelje – Kozina

Železniška proga v Občini Hrpelje – Kozina Železniške postaje v Občini Hrpelje - Kozina Smer Divača – Koper, odcep Pula

1.1.3. Javni potniški promet Javni potniški promet je urejen z vlaki in avtobusi. V občini Hrpelje – Kozina so 3 železniške postaje: Prešnica, Rodik in glavna postaja Hrpelje – Kozina. (našteti avtobusne postaje)

1.1.4. Mejni prehodi Za Občino Hrpelje – Kozina je pomembna predvsem meja z našimi zahodnimi in južnimi sosedi. na zahodu meji z Republiko Italijo, na jugu Republiko Hrvaško. Ta meja še ni dokončno določena. V občini je glavni mednarodni mejni prehod z Italijo Krvavi Potok. Najbližji mejni prehod s Hrvaško pa Starod, ki ni v naši občini je pa predvsem pomemben člen relacije Trst – Reka. V občini Hrpelje – Kozina je tudi železniški mejni prehod Slovenija – Hrvaška – zunanja meja EU s Schengenskim nadzorom. (maloobmejni in dvolastniški mejni prehodi)


(14.3. DO 14.4.2015)


22

Slika 8 : Mejna prehoda, pomembna za Občino Hrpelje - Kozina

1.1.5. Naravni prehodi

a) Matarsko podolje- prehod med Reko in Trstom b) Mala vrata (Golac) – prehod med Istro in Kvarnerjem c) Botač-Beka – proti notranjosti

1.2. INFRASTRUKTURA IN POZIDANOST S POMEMBNEJŠIMI OBJEKTI

1.2.1. Energetska infrastruktura Preskrba občine z osnovnimi energetskimi resursi in drugimi potenciali za normalno življenje stalnih prebivalcev je v določeni meri pogojena z infrastrukturnimi povezavami z ostalimi deli države. Predvsem to velja za preskrbo z električno energijo. Ta poteka po nadzemnih visokonapetostnih vodih, ki so dokaj ranljivi. Električno omrežje pokriva vsa naselja v občini in je dobro vzdrževano. Omrežje je predvsem v zaledju občine občutljivo na vremenske motnje, kar ima za posledico večkratne, ponavadi kratkotrajne, prekiniteve dobave. Za prenos visokonapetostne električne energije v občini Hrpelje - Kozina skrbi Eles d.d. Elektrovodi so napeljani nad zemljo, samo v Hrpeljah in Kozini se nahajajo pod zemljo.


(14.3. DO 14.4.2015)


23

S srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem v občini Hrpelje - Kozina upravlja Elektro Primorska d.d.. Na območju občine se pojavljajo 20 kV daljnovodi. Na območju občine je __ razdelilnih transformatorskih postaj

Slika 9: Elektroenergetsko omrežje v občini Hrpelje – Kozina. 35

Na zgornji sliki imamo prikazano karto, kje potekajo elektrovodi (rdeča) in plinovodi (rumena), slednji se nahajajo pretežno v okolici Hrpelj, nekaj pa tudi na Kozini. Elektrovodi so napeljani nad zemljo, samo v Hrpeljah in Kozini se nahajajo pod zemljo.

Elektrovodi so po vaseh speljani nad zemljo, samo v Hrpeljah in Kozini se nahajajo po zemljo in v načrtu je projektirano, da še ostalo na območju Hrpelj in Kozine namestijo v zemeljske cevi, ki so jih namestili ob gradnji kanalizacije. 35

1.2.2. Telekomunikacijska infrastruktura Telekomunikacijska omrežja v občini Hrpelje – Kozina: Telekom Slovenija d.d. svojo dejavnost na območju občine Hrpelje – Kozina pokriva iz obstoječih telefonskih central LC Kozina, LC Materija in LC Obrov. Primarno omrežje (od FL do kabelskih omaric) je izvedeno pretežno v zemeljski obliki

Legenda


(14.3. DO 14.4.2015)


24

razvodno naročniško razmerje (od omaric do naročnikov) pa pretežno v nadzemni – samonosilni obliki. Telefonske linije potekajo po obstoječih vodih v vsa naselja. LC Kozina je locirana v naselju Kozina. Tam je instalirana telefonska centrala v funkciji LC (Local Cabinet), ki je preko optičnega kabla povezana v slovensko TK omrežje. S svojimi priključki pokriva naslednja področja: Klanec, Hrpelje, Kozino, Ocizlo, Krvavi potok, Rodik, Slope, Tublje, Vrhpolje, Petrinje in Prešnico. Primarno omrežje (od FL do kabelskih omaric) je izvedeno pretežno v zemeljski obliki, razvodno naročniško omrežje (od omaric do naročnikov) pa pretežno v nadzemni – samonosilni obliki. Tu so možne širokopasovne storitve. V delu omrežja, kjer je slednje preobremenjeno (npr. v Tubljah) je mnogo naročnikov vključenih preko multipleksnih naprav, preko katerih širokopasovni dostop ni možen. 34

Slika 10: Telefonske centrale v občini Hrpelje-Kozina (Vir: Telekom Slovenije d.d.)

1.2.3. Komunalna infrastruktura


(14.3. DO 14.4.2015)


25

Za oskrbo s pitno vodo v občini Hrpelje - Kozina skrbi Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Z dokončanjem investicije v dodatno vodovodno infrastrukturo v letu 2008, je sedaj ___% vseh prebivalcev v občini priključenih na javno vodovodno omrežje. Vodovodno omrežje je del sistema Kraškega vodovoda, ki se oskrbuje iz vodnega vira Klariči. Glavni vodovod prihaja iz Kraškega vodovoda. Po ozemlju občine so nameščeni tudi vodohrami, ki vodo hranijo, poleg tega imamo tudi vodne vire in pa tudi razne čistilne naprave in označene trase za predvideno gradnjo cevovodov.

Zahteve glede oskrbe z vodo so preko Kraškega vodovoda in lokalnih vodovodov zadovoljive, precejšen del se še vedno zagotavlja s kapnicami in drugimi viri. Po ozemlju občine so nameščeni tudi vodohrami, poleg tega imamo tudi vodne vire in pa tudi razne čistilne naprave in označene trase za predvideno gradnjo cevovodov.

Po potrebi ob večjih sušnih obdobjih se vključijo v prevoz vode s cisternami gasilci. Za odvajanje in čiščenje voda v občini skrbijo, čistilne naprave

1.2.4. Gostota pozidanosti

Na območju občine Hrpelje-Kozina je gostota pozidanosti največja v naseljih Hrpelje in Kozina. Postopoma se vasi obnavljajo, gostota poseljenosti se s tem veča.

Dodati način gradnje, višino stavb ali so kakšna naselja pozidana v kraškem stilu ??

Pomembnejši objekti ( dodati lokacijo število ljudi , ki se zadržujejo v teh objektih) oceniti koliko ljudi se nahaja v teh objektih (časi ko v objektu največ ljudi)

Zdravstveni dom Hrpelje Osnovna šola Hrpelje Vrtec Hrpelje Obrtno industrijska cona Hrpelje Elektro Primorske , PE Hrpelje InterINA , plin Kozina Železniška postaja Kozina Dars, vzdrževalna baza avtoceste Cestno Podjetje Koper, enota Hrpelje Občina Hrpelje-Kozina, občinska stavba TUŠ nakupovalni center


(14.3. DO 14.4.2015)


26

1.3. KRAJINA

1.3.1. Kmetijske površine

V občini Hrpelje – Kozina znaša 3.956,79 ha kmetijskih zemljišč. Od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo travniki in pašniki kar 82 %. Na celotnem območju je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000, 1294 kmetij, katere skupno obdelujejo 6760 ha kmetijskih zemljišč.

V kmetijsko pridelovalnem pogledu se deli na Mali Kras, Brkine, Matarsko podolje in Čičarijo. Klimatsko in geografsko je to območje zelo raznoliko. Zaradi neobremenjenosti okolja je še posebej primerno za ekološko ali integrirano pridelavo hrane. Naravne danosti narekujejo potrebo po drugačnem obravnavanju prostora v katerem živimo in kmetujemo. Bližina velikih mest kot sta Trst in Koper pa sta kot nalašč za trženje vseh vrst kmetijskih pridelkov in izdelkov tega območja predvsem ekoloških. Celotno območje je uvrščeno med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Površina po namembnosti je razvidna iz spodnje tabele..

Preglednica 2 : Površine kmetijskih zemljišč brez gozdov v uporabi. Od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo travniki in pašniki največjo površino kar zaradi neintenzivnega koriščenja predstavlja dodatno nevarnost za nastanek in širjenje požarov v naravi. Večina kmetij je vključenih v SKOP ukrep –ohranjanje ekstenzivnega travinja , imajo nizko obremenitev od 0 do 0,5 GVŽ/ha in so dolžni vsaj enkrat letno pokositi ali popasti površine. Dolgoročno pa vodi ta ukrep k preprečevanju zaraščanja, ohranjanja habitatov in biotske pestrosti, ohranjanja krajine in mozaične strukture podeželskih območij ter ohranjanje tradicionalnih oblik kmetovanja.

Preglednica 3 : Število družinskih kmetij in velikost le-teh. Na celotnem območju Občine Hrpelje Kozina se srečujemo z majhnimi kmetijami in z veliko razdrobljenostjo kmetijskih površin, kar v še večji meri vpliva na zaraščanje tega prostora.

Občina Št.sadjarjev Jablane v ha

Hruške v ha

Češplje v ha

Češnje v ha

skupaj

Hrpelje-Kozina

24 33,9 3,07 0,7 0,33 38,01

Preglednica 4: Bruto površina intenzivnih sadovnjakov na obravnavanem območju ( po podatkih iz ankete v letu 2000).

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi – ha OBČINA NJIVE IN

VRTOVI SADOVNJAKI EKSTENZIVNI

SADOVNJAKI VINOGRADI TRAVNIKI IN

PAŠNIKI SKUPAJ

HRPELJE-KOZINA

258 34 18 3 1315 1628

OBČINA Št. Družinskih kmetij

Kmetijska zemljišča v uporabi v ha

Povprečna velikost v ha

Hrpelje-Kozina 327 1628 5,0


(14.3. DO 14.4.2015)


27

1.4. GOZD

Slika 11: Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah

1.4.1. Delež in vrsta gozda Na zgornji sliki lahko razberemo gozdnatost po Sloveniji. Z rdečim obrobljeno območje obsega ozemlje Občine Hrpelje – Kozina, kjer lahko vidimo, da je delež gozda od 40 – 60%, predvsem na območju Brkinov. Na območju Čičarije, Podgrajskega podolja in Malega Krasa pa je gozdnatost nekoliko nižja (20 – 40%) predvsem zaradi kraškega terena, kjer je tanjša plast zemlje in manjša vlažnost, ker voda lažje odteka skozi kamnita tla. V Brkinih pa je prst (fliš) bogatejša in bolj ilovnata (bolj kisla) zato zadrži večjo količino vode in je rastje posledično bogatejše.

Vpliv intenzivne izrabe prostora v kmetijske namene v preteklosti, zlasti paše, je povzročil tudi velike spremembe glede ohranjenosti gozdnih rastišč. Ponovna pogozditev krasa z borom ter proces zaraščanja, ki je v drugi polovici zadnjega stoletja zajel celotno območje, je oblikoval gozdove, ki se precej razlikujejo od naravne podobe.

V območju prevladujejo naslednje gozdne združbe:

1. Kisli bukov gozd z gradnom in belkasto belico. Porašča flišno območje Brkinov in delno Vrhe. Zavzema hladnejše lege. V drevesnem sloju prevladuje bukev, primešani pa so še graden, kostanj, beli gaber in javor.


(14.3. DO 14.4.2015)


28

2. Submediteranski gozd gradna in travniškega črnilca. Zavzema flišno območje nižjih nadmorskih višin in grebene s prevladujočo južno ekspozicijo. V drevesnem sloju prevladuje graden s primesjo cera in drugih listavcev.

3. Primorski bukov gozd se pojavlja na apneni kamenini na območju Čičarije. Osnovna graditeljica gozda je bukev, primešani pa so listavci graden, beli gaber, gorski javor in češnja.

4. Primorski termofilni gozd črnega gabra z jesensko vilovino. V celoti zavzema planotast kraški svet. V preteklosti so bile to pretežno pašniške površine. Današnje stanje gozdov je zelo heterogeno. Velik del rastišč poraščajo nasadi in naravno nastali sestoji črnega bora. V ostalih delih območja prevladujejo gozdovi črnega gabra in malega jesena ter cera, gradna in puhavca.

1.5. GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI

1.5.1. Razdelitev po območjih Glede osnovnih reliefnih značilnosti lahko razdelimo območje na dva podobna dela – flišno območje Brkinov, Hrpelj, Kozine in manjši del Vrhov z značilnimi hribi mehko zaobljenih oblik, ki so praviloma terasasto obdelani, ter planotast kraški svet. Flišno območje zajema 25 %, površine in kraški svet 75 %.

V geološkem smislu predstavljajo Brkini eocenski fliš, ki ga sestavljajo kopasta hribovja, ostro pa jih prereže reka Reka. Kras se razteza kot valovita kraška planota nad Matarsko dolino preko Vremščice do Brkinov in Slavnika. Kraško obliko reliefa najdemo tudi v močno razgibanem gorskem svetu Čičarije in Podgrajskem podolju.

Hidrološke razmere se v območju spreminjajo glede na matično podlago. Za kraški svet je značilno, da nima površinskih voda, medtem ko je na flišem delu območja razvit površinski vodni odtok.

Zaradi raznolikih geoloških razmer, razgibanega reliefa in podnebnih razmer je za celotno območje značilna zelo velika rastiščna pestrost in raznolika vegetacijska sestava.

1.6. VODA

1.6.1. Splošne značilnosti območja Na območju krasa je površinskih voda v (Podgorskem krasu, Čičariji in Podgrajskem podolju) zelo malo. Kratki vodotoki, so za lokalno prebivalstvo izrednega pomena, to so le Glinščica (oz. Botač) ter potoki v slepih dolinah Podgrajskega podolja, vendar je njihova vodnatost skromna, tako da poleti v večini presahnejo. Zaradi pomanjkanja vode je bila lega kraških izvirov ključnega pomena za nastajanje vasi in zaselkov v Čičariji, Podgorskem krasu in Podgrajskem podolju. Veliko več je na tem območju podzemnih voda. Potoki, ki se stekajo z Brkinov in poniknejo ob stiku z apnencem v podzemlje, znova pridejo na dan v reko Rižano, Osapsko reko in Bračano na meji Slovenije s Hrvaško. Nekaj te vode se steka tudi k Buzetu v reko Mirno. Ponikalnice iz Račic in vzhodneje od tod odtekajo v tektonsko mladi Kvarnerski zaliv.


(14.3. DO 14.4.2015)


29

1.6.2. Kartni prikaz in opis povodja

Slika 12: Povodje Slika 12: Kartni pregled vodovarstvenih in poplavnih območij Na zgornjem zemljevidu (slika 12) lahko vidimo katera vodovarstvena območja spadata po državni nivo, kar zajema večina ozemlja občine, in kater spadajo pod občinski nivo to je predvsem okolica Tater in območje potoka Padež. Z Ajdovščino se začne glavno razvodno sleme, ki na vzhodu doseže najvišjo točko. Od tukaj se na severno stran spušča 300 m dolg potok Sušica, ki se pri Škofijah izliva v Reko. Iz vzhodnega dela odtekajo vode proti dolini potoka Padež, ki potisne glavno brkinsko razvodno sleme precej proti J. Na južni strani Brkinov sta do te točke s SZ smeri že dve večji dolini brezoviška ob potoku Ločica in odolinska ob potoku Brsnici. Iz osrednjega dela Brkinov poteka glavno razvodno sleme v JV smeri. Severno od razvodnega slemena potekata dve


(14.3. DO 14.4.2015)


30

vzporedni dolini. Dolina potoka Suhorce in pritoka Šmagurske je usmerjena proti SZ, proti Padežu, dolini potoka Postiri pa proti JV, V in celo SV proti Reki. J od glavnega razvodnega slemena je v delu osrednjih Brkinov globoka dolina potoka Klivnika JV. Povirje potoka Klivnika je zaradi obsežnega zaledja precej razvejeno. Nato se razvodje spet pomakne na jug proti Podgrajskemu podolju, kjer imajo doline manjše vodno zaledje. V vzhodnih Brkinih je pomembno omeniti erozijsko vlogo potoka Klivnika, Kukurjevca, Dolenjega potoka in Veliškega jarka, ki se združijo v Moljo, ki teče po Ilirskobistriški kotlini. Zaradi prevlade flišnega površja je rodno omrežje v pokrajini nadpovprečno gosto, kar 1,5 km/km2 in ima pomembno vlogo pri preoblikovanju površja. Glavna vodna žila je reka Reka. Zunaj njenega porečja se le manjši del odmaka proti Podgrajskemu podolju in naprej po kraškem podzemlju v Rižano ali proti Kvarnerju. Reko imenujejo domačini tudi Velika voda, Italijani pa za Zgornji Timov, nekateri so jo imenovali tudi za Brkinska Reka ali Notranjska Reka, česar pa domačini niso nikoli sprejeli. Reka Reka izvira v gozdu Dletno JV nad Podgoro; streljaj onstran državne meje na Hrvaškem. Do ponora v Škocjanskih jamah je dolga 51,6 km. Njena struga je na levem flišnem bregu natančno določena na desni strani pa je zaradi kraškega površja razmejitev samo domnevna. Pri Škocjanskih jamah ima reka Reka srednji letni pretok slabih 9 m3/s, največji pa 300 m3/s, predvsem v mesecu novembru, decembru in januarju. Najmanjši pa je avgusta. Posledice tako izrazitega nihanja so bodisi suha struga in smrad bodisi velike poplave, ki prizadevajo slabo tretjino dolinskega dna. Poplave so vsakoletne in se povprečno pojavljajo kar 6x/ letno vendar so kratkotrajne, saj voda ostaja le nekaj ur. Kljub izgradnji zadrževalnikov so poplave leta1987 in 1992 povzročile veliko škode. Z zadrževalniki na potoku Klivniku danes regulirajo tudi strugo reke Reke ob sušnih obdobjih. Tako sta nastali dve večji umetni jezeri Mola in Klivnik. Najdaljši levi pritok Reke je Molja dolga 19,1km ostali daljši pritoki so še Padež 9,6 km, Positev 9,3km in Sušica 5,1km. Z desne je najdaljši pritok Muzlek 8,6 km, ki priteče iz Košanske doline. 37

Hudournik je potok s strmim padcem in spremenljivo strugo v hribovitem in gorskem svetu, ki se pojavi ali močno okrepi ob velikih padavinah. Za sabo lahko pušča hudourniške struge in naplavine. Do pojava hudournika torej pride ob hudem deževju, ker je pri nas zmerno toplo podnebje, je za to značilen višek padavin spomladi in v jeseni. Zato lahko rečemo, da prihaja do pojava hudournikov predvsem v spomladanskih mesecih (marec, april) ,ki se poleg deževja topi tudi sneg kar še poveča pretok in v jesenskih mesecih (september, oktober).


(14.3. DO 14.4.2015)


31

PONIKALNICE

Slika 13: Karta kraške ponikalnice in njihove podzemne povezave Vir: Gams, 2003

1.6.3. Hidrantno omrežje Območje občine pretežno s pitno vodo oskrbuje javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki zadovoljuje potrebe gospodinjstev (-------- priključkov) ter potrebe gospodarstva oz. drugih porabnikov (------- priključkov) in trenutno s svojim javnim vodovodnim sistemom pokriva ------% vseh potreb. Ostale potrebe se v glavnem zadovoljujejo z lokalnimi vodovodi, precejšen del pa s kapnicami in drugimi viri. V občini obstaja 12 lokalnih vodnih virov. Kot je razvidno iz spodnjega zemljevida, glavni vodovod (rdeča) prihaja iz Kraškega Vodovoda. Pri Hrpeljah se razcepi s pomočjo razdelilnikov na manjše vodovode, ki se vejasto razprostirajo vzdolž Matarskega podolja v Brkine in Čičarijo (modra, vijola), odcepi se tudi del vodovoda proti Krvavem potoku, ter proti Klancu, Beki in Petrinjam. Po ozemlju občine so nameščeni tudi vodohrami, poleg


(14.3. DO 14.4.2015)


32

tega pa imamo tudi zgoraj naštete vodne vire, ki so označeni z količino vode in nadmorsko višino vodnega vira. Območje Brkinov se nahaja na teritoriju občin Divača in Hrpelje – Kozina; tudi na tem območju je zaradi flišne sestave tal možno zajemati manjše izvire, za izvedbo lokalnih vodovodov. Imamo pa tudi razne čistilne naprave in označene trase za predvideno gradnjo nadaljnjih cevovodov.

Slika 14: Hidrantno omrežje Občine Hrpelje - Kozina36


(14.3. DO 14.4.2015)


33

1.7. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

1.7.1. Območja kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti Beka : soteska Glinšice z dolino Griže, ponornimi, jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem – krajinski park

1.7.2. Arheološki spomeniki in območja 1. Bač pri Materiji, Štefakova pečina 2. Golac, Velika vrata 3. Golac, Gradina 4. Gradišče pri Materiji, Orlek 5. Gradišica, sv. Hrib 6. Hrpelje, Debela griža 7. Hotična, Gavje 8. Nasirec, Gradec 9. Nasirec, Grublje 10. Obrov, Gradina 11. Rodik, Ajdovščina 12. Rodik, Tabor 13. Rožice, Obešenca 14. Slope, Pod lipami ( Stara vas ) 15. Vrhpolje, Veliko gradišče z Mandrjem

1.7.3. Umetnostni in arhitekturni spomeniki in območja 1. Bač pri Materiji, p.c.sv. Jurija in taborni stolp 2. Beka, p.c.sv. Roka 3. Brezovica, ž.c.sv. Štefana 4. Golac, ž.c.sv. Nikolaja 5. Gradišče pri Materiji, p.c.sv. Primoža 6. Hrpelje, p.c.sv. Antona Puščavnika 7. Javorje, p.c.sv. J. Evangelista 8. Klanec, ž.c.sv. Petra 9. Markovščina, p.c.sv. Antona padovanskega 10. Mihele, p.c.sv. Elije 11. Obrov, p.c. Marijinega Oznanjenja 12. Ocizla p.c.sv. Marije Magdalene 13. Orehek, p.c.sv. Jerneja 14. Petrinje, p.c.sv. Boštjana 15. Poljane, p. c.sv. Antona Padovanskega 16. Prešnica, p.c.sv. Jedrti 17. Rodik, ž.c.sv. Trojice 18. Slivje, ž.c.sv. Martina 19. Slope, p.c.sv. Križa


(14.3. DO 14.4.2015)


34

1.7.4. Etnološki spomeniki in območja 1. Golac, domačija, hiša. št. 5 2. Ocizla, domačija, hiša št. 26

1.7.5. Zgodovinski spomeniki 1. Kozina, spomenik NOB

1.7.6. Naravne znamenitosti in območja 1. Beka, brezno na Škrklovici 2. Brezovica, Brezoviška slepa dolina 3. Brezovica, Brniška jama 4. Brezovica, lipe pred cerkvijo sv. Štefana 5. Gradišče pri Materiji, jama pod Mavrovcev 6. Gradišče pri Materiji, Martinška jama 7. Hotična, Hotenjske ponikve 8. Hotična, Široka jama 9. Klanec pri Kozini, lipa pri c.sv. Petra 10. Obrov, Jezerina s Ponikvami 11. Obrov, Kaserova jama 12. Dolina, Slepa dolina s Ponikvami 13. Poljane pri Podgradu, Grde jame 14. Povžane, kremplak 15. Rodik, Cikova jama 16. Rodik, Velika Kozinska jama 17. Skadanščina, jama Medvedjek 18. Skadanščina, pečina v zjatih 19. Slivje, Slivarske ponikve 20. Slivje, Dimnice 21. Slivje, lipa pri cerkvi sv. Martina


(14.3. DO 14.4.2015)


35

1.8. KLIMATSKE ZNAČILNOSTI Temperaturne razmere

Na zgornji karti je prikazana povprečna letna temperatura za območja Slovenije. Za področje Občine Hrpelje – Kozina je značilna povprečna letna temperatura nekje med 8 – 10 °C in 10 – 12 °C. 32

1.8.1. Splošno o podnebju Slovenija leži v zmernem geografskem in podnebnem pasu, zato je za nas značilna velika variabilnost podnebnih in vremenskih razmer, saj se na našem ozemlju prepletajo vplivi mediteranskega, gorskega in celinskega podnebja. Vsako leto nas doletijo tudi ekstremni dogodki, tako vremenski kot tudi podnebni. Projekcije sprememb podnebja v naslednjih desetletjih nakazujejo, da se bomo z vremenskimi in podnebnimi ekstremi ter nevarnimi dogodki v prihodnje soočali pogosteje kot v preteklosti. V zadnjih desetletjih beležimo vremenske spremembe, ki se kažejo predvsem v nadpovprečno toplih letih, to kaže na naraščajoči trend povprečne temperature zraka, ki ga opažamo v državnem in v svetovnem merilu. Narava opozarja, da se moramo najbolj bati izjemnih vremenskih dogodkov, ki povzročijo ogromno škodo katero povzročajo nastajajoče podnebne spremembe. Na vremenske spremembe nas že vrsto let opozarjajo strokovnjaki, predvsem na to da bodo te spremembe vplivale na vse pogostejša hujša neurja z nalivi, točo in orkanskim vetrom in da bodo močnejša ter obsežnejša.

1.8.2. Delitev občine glede na vpliv podnebja: • Zaledno submediteransko podnebje: povprečna temperatura najhladnejšega meseca

Slika 15: Karta povprečnih letnih temperatur zraka med leti 1971 - 2000


(14.3. DO 14.4.2015)


36

od 0° do 4°C in najtoplejšega od 20° do 22°C; povprečna letna količina padavin od 1200 mm do 1700 mm; obsega kraško planoto Podgorskega krasa in skrajni zahodni del Podgrajskega podolja

• Zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije: povprečna temperatura najhladnejšega meseca se giblje med 0° in -3°C, najtoplejšega pa med 15° in 20°C; povprečna letna količina padavin med 1300 mm in 2800 mm; zajema višji del Brkinov, vzhodni in osrednji del Podgrajskega podolja in Slavnik s Čičarijo

1.8.3. Vremenski in pojavi , ki v občini povzročajo težave in škodo Suše V zadnjih letih smo bili predvsem na področju krasa ( Matarsko podolje in Podgorski kras) priča hudim poletnim sušam, ki so močno prizadele vire pitne vode, kot tudi narava predvsem poljščine in vrtnine. Poletno pomanjkanje padavin je pogosto spremljala visoka temperatura zraka in neobičajno veliko sončnega vremena, kar je še dodatno povečalo potrebo po vodi. POSLEDICE: prevozi pitne vode in škoda na kmetijskih pridelkih ter nevarnost požarov v naravnem okolju. Nevihte in neurja Medsebojno mešanje različnih klimatskih vplivov (mediteranskega, severnoatlantskega in panonsko-sibirskega) na območju občine, imajo lahko posebno v poletnih mesecih (julij, avgust, september), za posledico nenadne močne nevihte, ki so sicer kratkotrajne, vendar z veliko količino dežja - pogosto pomešanega s točo, strelami in močnimi sunkovitimi vetrovi različnih smeri, ki često zapihajo tudi z jakostjo viharnega vetra POSLEDICE: hudourniške poplave, požari, škoda na kmetijskih pridelkih, sadju, odkritje streh, škoda na avtomobilih, polomljeno drevje na cesti, oviranje prometa itd Veter Močna burja in močan veter, ki piha nekaj dni letno ovira promet, odkriva strehe, lomi drevje in povzroča druge nevšečnosti. Bolj nepredvidljivi so sunki vetra, ki se pojavljajo ob močnih nevihtah. Tudi ti lahko povzročajo škodo in odkrivajo strehe, izjemoma tudi lomijo drevesa in tako na posameznih izpostavljenih odsekih povzročijo zastoj prometa. POSLEDICE: oviranje prometa zaradi polomljenega drevja, odkrivanje streh Obilne padavine Težave povzročajo tudi druge skrajnosti, kot so obilne padavine dež, toča, sneg. Močni kratkotrajni nalivi ali obilne nekajdnevne padavine lahko povzročijo poplave, ki so predvsem hudourniškega značaja, kar pomeni, da mora biti naš odzivni čas zelo kratek, pogosto ga merimo v urah. Z neljubimi posledicami se srečujemo tudi v primeru dolgotrajnega deževja, saj se zaradi razmočenosti terena lahko prožijo zemeljski plazovi. Toča, ki povzroči največ škode na sadnem drevju se pojavi v mesecu: maj, junij, julij, avgust, začetek septembra. V zimskih mesecih se pogosto pojavljajo nenadni vremenski preobrati, katerih posledice so lahko, močno sneženje z zameti, povzroči kratkotrajne poledice (snežni zameti) kateremu je izpostavljeno celotno območje občine še posebej območje Brkinov. POSLEDICE: različna škoda Ostale vremenske nevšečnosti


(14.3. DO 14.4.2015)


37

Žled: izpostavljeno celotno območje občine še posebej območje Brkinov. Pozeba: spomladanska pozeba POSLEDICE: škoda v kmetijstvu, gozdarstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, škode na nepremičnina in premičninah

C. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V tej oceni ogroženosti so nevarnosti, nesreče in drugi pojavi (po navodilu za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah - Uradni list RS, številka 54/97) razvrščeni v več skupin po naslednjih kriterijih:

1.9. RAZLAGA POJMOV Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja. Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja. Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja. Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi. Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča in prizadela oziroma ogrozila življenje ali zdravje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju. Ogroženost je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč.


(14.3. DO 14.4.2015)


38

Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče.

1.9.1. Razvrstitev možnih nevarnosti v Občini Hrpelje-Kozina V tej oceni ogroženosti so nevarnosti, nesreče in drugi pojavi razvrščeni v več skupin po naslednjih kriterijih: I. skupina: V tej skupini so zajete nevarnosti, nesreče in drugi pojavi, ki se pojavljajo relativno pogosto na območju Občine Hrpelje Kozina. Zaradi posledic, ki nastanejo, je potrebno izdelati ocene nevarnosti, posledice in načrte ukrepov. To so :

- potres - požar (v naravnem okolju, požar na objektih, požar na prometnih sredstvih) - nesreča v cestnem prometu - nesreča z nevarno snovjo-druga ekološka nevarnost ali nesreča - najdba neeksplodiranega ubojnega sredstva - suša-prekinitev oskrbe s pitno vodo

II. skupina: V tej skupini so nevarnosti, nesreče in drugi pojavi, ki se pojavljajo redkeje ali pa zelo poredko, vendar obstajajo objektivni pogoji za nastanek dogodka in posledic na ljudeh, živalih in naravnem okolju. To so :

- prekinitev oskrbe z električno energijo, - prekinitev oskrbe z energetskim plinom, prekinitev javne telefonske zveze. - neurje-vihar-močan veter, burja - zemeljski plaz, - burja, (toča, udar strele, žled, pozeba, - epidemija človeške nalezljive bolezni, epizootija, epifitija, infestacija, - nesreča v zračnem prometu, - nesreča v železniškem prometu - eksplozija, - vojaški napad (iz zraka, morja, kopnega)-vojna, - poplava-povodenj - nesreča v jami.

III. skupina: Ta skupina zajema nevarnosti, nesreče in drugi pojave, ki se na območju Občine zaradi objektivnih pogojev in naravnih danosti ne pojavljajo, oziroma se do sedaj niso pojavile. To so :

- rudniška nesreča, - nesreča na žičnici, - nesreča v gorah, - poškodba-porušitev jezu, - industrijska nesreča, - radiološka nevarnost, - nesreča na vodi in v vodi,


(14.3. DO 14.4.2015)


39

D. NARAVNE IN DRUGE NESREČE, KI LAHKO PRIZADENEJO OBČINO HRPELJE - KOZINA

2.0. POTRESNA OGROŽENOST Potres je naravni pojav, ki povzroči sunkovito nihanje ko v zemljini notranjosti pride do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti, pri katerem se sproščena energija razširja v obliki seizmičnega valovanja. Ko potresno valovanje doseže površje z zadostno energijo, da povzroči neželene posledice na ljudi, objekte ali naravo, govorimo o potresu kot o naravni nesreči. Večina potresov in obenem tudi najmočnejših potresov nastaja kot posledica notranje Zemljine dinamike globoko pod površjem (tektonski potresi). Litosferske plošče se počasi premikajo. Pri tem prihaja do medsebojnih trčenj in s tem povezanih deformacij. Posledica je kopičenje napetosti, ki se občasno hipoma sprosti v obliki potresa. Potresa ni mogoče napovedati. Sodobna znanost nima in zagotovo še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko določila kraj, velikost in čas nastanka potresa z natančnostjo, ki bi imela praktičen pomen. Vsaka, tudi majhna napaka pri napovedi katerega koli od teh treh elementov bi imela zelo slabe, lahko tudi katastrofalne posledice. Nova državna (izdelana l. 2013) in regijska ocena potresne ogroženosti sta osnovni podlagi za izdelavo občinskih ocen nevarnosti ob nastanku potresa. Potres nastane v Zemljini notranjosti v prostoru, ki ga imenujemo žarišče potresa (hipocenter). Pri tektonskih potresih je to praviloma ob že obstoječih, vendar ne nujno tudi znanih prelomih. Točka, iz katere se je potresno valovanje začelo razširjati v vseh smereh, se imenuje hipocenter potresa (ali žarišče v ožjem pomenu besede). Nadžarišče ali epicenter potresa je točka na zemljinem površju, ki je navpično nad hipocentrom. Zelo pomembno predvsem ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno odporno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o potresih iz preteklosti in geoloških značilnosti ozemlja. Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih pa je razvidno, da je vsa Slovenija, tudi Občina Hrpelje Kozina na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri predeli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi. Karte povedo, kako močne potrese in kakšne učinke je moč pričakovati na nekem območju, ne pa tega, kdaj bo do tako močnega potresa prišlo. Za prebivalce je zelo pomemben podatek intenziteta potresa. To je mera za učinke potresa, ki so odvisni od njegove energije, žariščne razdalje in geoloških razmer. Ugotavlja se učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. To je subjektivna ocena, ki fizikalno ni definirana. V svetu je v uporabi več intenzitetnih lestvic. Najdlje je bila v uporabi 12-stopenjska lestvica MCS, ki jo je v začetku stoletja predlagal Mercalli, kasneje pa sta jo dopolnila še Cancani in Sieberg. Leta 1964 so Medvedev, Sponheuer in Karnik predstavili novo 12-stopenjsko lestvico MSK, ki je bila kasneje večkrat dopolnjena in je do nedavnega veljala tudi v Sloveniji. Sedaj je v uporabi dopolnjena nova 12-stopenska evropska potresna lestvica EMS-98 (European Macroseismic Scale). Obširna navodila za uporabo so na http://www.gfz-potsdam.de/portal/gfz/Struktur/Departments/ Department+2/sec26/ resources/documents/PDF/EMS-98Original_englisch_pdf?binary=true&status=300&language=de).


(14.3. DO 14.4.2015)


40

2.0.1. Evropska potresna lestvica

EMS-98 intenziteta

Naziv Značilni učinki (povzeto)

I Nezaznaven Ljudje ga ne zaznajo. II Komaj

zaznaven V hišah ga čutijo redki posamezniki v mirovanju.

III Šibek V zaprtih prostorih ga čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje.

IV Zmeren V zaprtih prostorih ga čutijo mnogi, na prostem pa redki posamezniki. Posamezniki se zbudijo. Okna in vrata zaropotajo, posode zažvenketajo.

V Močan V zaprtih prostorih ga čuti večina, na prostem pa posamezniki. Mnogi se zbudijo. Posamezniki se prestrašijo. Ljudje čutijo tresenje celotne stavbe. Viseči predmeti vidno zanihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo.

VI Z manjšimi poškodbami

Mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo na prosto. Nekateri predmeti padejo na tla. Mnoge stavbe utrpijo manjše nekonstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje manjših kosov ometa).

VII Z zmernimi poškodbami

Večina ljudi se prestraši in zbeži na prosto. Stabilno pohištvo se premakne iz svoje lege in številni predmeti padejo s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe so zmerno poškodovane: majhne razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah se lahko pojavijo velike razpoke v stenah in se porušijo predelne stene.

VIII Z močnimi poškodbami

Mnogi ljudje s težavo lovijo ravnotežje. Pojavijo se velike razpoke na stenah mnogih stavb. Pri posameznih dobro grajenih navadnih stavbah se porušijo stene, slabo grajene stavbe se lahko porušijo.

IX Rušilen Splošna panika. Mnogi slabo grajeni objekti se porušijo. Tudi dobro grajene navadne stavbe so zelo močno poškodovane: porušitve sten in delne porušitve stavb.

X Zelo rušilen Mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb se poruši. XI Uničujoč Večina navadnih dobro zgrajenih stavb se poruši, uničene so celo

nekatere stavbe z dobro potresno odporno konstrukcijo. XII Popolnoma

uničujoč Skoraj vse stavbe so uničene.

Preglednica 8: Kratka oblika Evropske potresne lestvice predstavlja zelo poenostavljen in posplošen pregled lestvice (vir: Gruenthal ur., 1998). Uporablja se jo za izobraževalne namene. Barvna legenda:

zelena ni učinkov rumena intenziteta se določa na podlagi učinkov na ljudi in predmete rdeča intenziteta se določa na podlagi učinkov na stavbe (poškodbe), ljudi in predmete


(14.3. DO 14.4.2015)


41

2.0.2. Vzroki za nastanek potresa Potresi povzročajo vibracije kamnin, ki nastanejo ob nenadnem silovitem premiku v Zemljini skorji, ko pride do elastične sprostitve energije. Glede na nastanek so potresi lahko posledica:

- prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma (tektonski potresi, 90 % vseh potresov); - premikov magme v ognjiščih pod površino (magmatski in vulkanski potresi, 7 % vseh

potresov); - udorov in podorov (udorni potresi, 2,9 % vseh potresov); - človekove aktivnosti kot so razstreljevanja, jedrski poskusi, rudarska dejavnost, črpanje

vode, vtiskanje plina ali tekočine v Zemljino notranjost (umetni potresi, 0,1 % vseh potresov) ter

- padca meteoritov (zelo redek pojav). - Na ozemlju Slovenije se od naštetih dogajajo le tektonski in umetni potresi, vendar pa so

le-ti precej pogosti..

2.0.3. Nova karta potresne intenzitete Karta potresne intenzitete za povratno dobo 475 let iz leta 2011 je nova informacija javnosti in namenjena predvsem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri načrtovanju ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škode ob potresih. Ne more in ne sme pa se uporabljati za projektiranje.

Slika 16 : Karta potresne intenzitete s povratno dobo 475 let (vir: ARSO, 2011) Slovenija je s karto potresne intenzitete razdeljena na tri območja in sicer na območja, ki jih lahko prizadene potres intenzitete VI, VII in VIII EMS. Dobra polovica ozemlja Slovenije leži na območju, kjer je možen potres intenzitete VIII EMS.


(14.3. DO 14.4.2015)


42

2.0.4. Potresna ogroženost slovenskih občin Na osnovi nove (izdelana v letu 2013) državne ocene so občine in regije v tej oceni ogroženosti razvrščene v pet razredov ogroženosti ob potresu, skladno s smernicami Evropske komisije s področja izdelave ocen ogroženosti . Pri razvrščanju občin in regij v razrede ogroženosti je bila poleg osnove – karte potresne intenzitete, upoštevana zgolj še skupina podatkov in sicer število prebivalcev na posameznih potresnih območjih. Podatki o številu prebivalcev po občinah so bili pridobljeni iz aplikacije GIS_UJME s stanjem na dan 1. 12. 2011. Kriteriji za razvrščanje regij v razrede so temeljili na podobnem načelu. V bistvu je izbira tega kriterija kot osnovo za oceno predvsem na nivoju občin zelo ustrezna, saj praviloma večja koncentracija prebivalstva na nekem območju pomeni tudi povečano koncentracijo stanovanjskih stavb in drugih, zlasti industrijskih in infrastrukturnih objektov.

Razred ogroženosti Stopnja ogroženosti 1 Majhna 2 Srednja 3 Velika 4 Zelo velika 1 5 Zelo velika 2

Preglednica 9 : Razredi in stopnje ogroženosti

Slika 17: Število prebivalcev na km2 in ocenjena potresna intenziteta EMS za povratno dobo 475 let (Vir: ARSO, spletna stran) 94,7 % površine Slovenije leţi v območju, na katerem so za povratno dobo 475 let pričakovani potresi z učinki VII ali več po EMS. Tak potres poškoduje stavbe, ki niso bile grajene potresno odporno ter lahko povzroči pomembno motnjo v gospodarstvu oziroma na prizadetem območju


(14.3. DO 14.4.2015)


43

Slika 18 : Potresna ogroženost slovenskih občin

2.0.5. Razvrstitev Občine Hrpelje Kozina v razred potresne ogroženosti Ozemlje Občine Hrpelje Kozina predvsem njeno zahodno območje, glede na geotektonske pogoje seizmične ogroženosti spada v bolj ogrožena področja v Sloveniji oziroma Notranjski regiji. Leži na južnem obrobju evropske kontinentalne plošče, kjer se na majhnem prostoru nahajajo tri regionalne geotektonske enote (centralna cona vzhodnih Alp, Dinaridi, Panonski bazen in mejno področje med Alpami in Dinaridi). Sklepamo, da na tem področju lahko z gotovostjo pričakujemo večje in manjše potrese, ki s svojim hipnim sproščanjem energije ogrožajo prebivalstvo in povzročajo materialno škodo.

Pri razvrščanju občin in regij v razrede ogroženosti je bila poleg osnove – karte potresne intenzitete, upoštevana zgolj še skupina podatkov in sicer število prebivalcev na posameznih potresnih območjih. Podatki o številu prebivalcev po občinah so bili pridobljeni iz aplikacije GIS_UJME s stanjem na dan 1. 12. 2011. V bistvu je izbira tega kriterija kot osnovo za oceno

1 - majhna,

2 - srednja,

3 - velika,

4 – zelo velika1,

5 – zelo velika2

Slika 19: Pregled potresna ogroženosti v notranjski regiji glede na geotektonske enote


(14.3. DO 14.4.2015)


44

predvsem na nivoju občin zelo ustrezna, saj praviloma večja koncentracija prebivalstva na nekem območju pomeni tudi povečano koncentracijo stanovanjskih stavb in drugih, zlasti industrijskih in infrastrukturnih objektov.. 1. razred ogroženosti

2. razred ogroženosti




Vsi prebivalci občine na območju V EMS ali manj

Vsi prebivalci občine na območju VI EMS

Vsi ali del prebivalcev občine na območju Vll EMS in nič prebivalcev na območju Vlll EMS

Vsi ali del prebivalcev občine (vendar manj kot 9000) na območju VIII EMS ali več

Vsi ali del prebivalcev občine (vendar več kot 9000) na območju VIII EMS ali več

Preglednica 10 : Kriteriji za uvrstitev občin v razrede ogroženosti ob potresu

2.0.6. Prikaz uvrstitve posamezne občine v razred ogroženosti v Notranjski regiji Razvrščena je v 3 razrede ogroženosti, tako so v njej 2 občini razvrščeni v 3 razred, 5 v 4 razred in 3 v 5 razred ogroženosti, kot je to podano v spodnji tabeli.

REGIJA

OBČINA

ŠTEVILO PREBIVALCEV Razred

Območje VI EMS

Območje VII EMS

Območje VIII EMS

SKUPAJ število prebivalcev

ogroženosti OBČINE

NOTRANJSKA Bloke 1284 265 1549 4 (10 občin) Cerknica 13 10.378 10.391 5 Divača 2669 895 3564 4 Hrpelje-Kozina 3367 468 3835 4 Ilirska Bistrica 13.518 13.518 5 Komen 3468 3468 3 Loška dolina 208 3455 3663 4 Pivka 5738 5738 4 Postojna 14.179 14.179 5 Sežana 11.325 11.325 3 Notranjska regija SKUPAJ 22.334 48.896 71.230 Preglednica 11 : Razvrstitev občin v razred ogroženosti ob potresu in število prebivalcev občin, ki živijo na območjih posamezne potresne intenzitete Iz preglednice nove državne ocene potresne ogroženosti RS (zgoraj izrez notranjske regije ) je razvidno, da Občina Hrpelje – Kozina sodi v 4 razred potresne ogroženosti in da je po tej razpredelnici ogroženih 3835 prebivalcev (3367 prebivalcev živi na območju VII stopnje EMS in 468 na VIII stopnji EMS.


(14.3. DO 14.4.2015)


45

2.0.7. Potresna odpornost objektov Obnašanje stavbe med potresom je odvisno od potresne odpornosti stavbe. Pri večstanovanjskih zgradbah običajne tlorisne zasnove (stanovanjski bloki) največje poškodbe nastanejo v pritličju, če je le-to oslabljeno na primer z garažo ali drugimi večjimi prostori, tako da je v pritličju premalo nosilnih navpičnih elementov konstrukcije. Tudi pri normalni stanovanjski razporeditvi prostorov v pritličju, se včasih le-to poruši, če ni močneje zgrajeno, kot višje etaže. Glede na razvoj potresno odporne gradnje je smiselno stavbe in objekte deliti v 5 skupin:

- stavbe, zgrajene pred letom 1948; - stavbe, zgrajene med letoma 1948 in 1963; - stavbe, zgrajene med letoma 1964 in 1981; - stavbe, zgrajene med letoma 1982 in 2007 ter - stavbe, zgrajene po letu 2008.

Prioriteto pri tem preverjanju odpornosti bi morale imeti naslednje zgradbe:

- objekti, katerih rušenje bi povzročilo nadaljnje katastrofalne posledice; - stavbe, katerih uporaba je nujna za takojšnjo odpravo posledic potresa; - stavbe, v katerih se zbira večje število ljudi; - izjemno velike stavbe z velikimi razponi in - pomembnejše upravne stavbe, stavbe z zelo drago opremo in kulturnimi dobrinami.

2.0.8. Starostno strukturo stanovanj v Notranjski regiji po občinah s stanjem v letu 2010 (31. 12. 2010).

NOTRANJSKA Regija/občina

do 1918

1919 - 1945

1946 - 1960

1961 - 1970

1971- 1980

1981 - 1990

1991 - 2000

2001 -2010

SKUPAJ

Bloke 265 46 92 42 100 145 61 52 803

Cerknica 1047 269 342 591 918 630 290 316 4403

Divača 449 150 144 143 350 226 121 205 1788

Hrpelje -Kozina

572 179 123 200 302 282 132 401 2191

Ilirska Bistrica 1404 571 877 576 1100 820 314 250 5912

Komen 639 132 257 59 167 197 79 125 1655

Loška dolina 455 93 151 213 338 194 78 46 1568

Pivka 693 258 187 206 466 397 143 207 2557

Postojna 1034 525 524 1017 1191 1038 302 882 6513

Sežana 1240 250 354 612 1340 696 409 534 5435

SKUPAJ 7798 2473 3051 3659 6272 4625 1929 3018 32.825

Preglednica 12: Pregled števila stanovanj glede na starost stanovanjskih stavb po občinah (vir: Statistični urad RS, 2012)


(14.3. DO 14.4.2015)


46

Ocena števila stanovanj po starosti oziroma po obdobjih veljave predpisov o potresno varni gradnji v Občini Komen (vir: Statistični urad RS, 2012, GIS_UJME, 2012) NOTRANJSKA REGIJA/OBČINA do 1948

1949 - 1963

1964 - 1981

1982- 2007

2008 -2010 SKUPAJ

število ljudi v občini/regiji

povprečno št. ljudi na stanovanjsko enoto

Hrpelje - Kozina 776 158 470 667 120 2191 3835 1,75 Preglednica 13: Ocena starosti stanovanj glede na veljavne predpise o proti potresni gradnji V preglednici Občine Hrpelje - Kozina so vrednosti iz prejšnje preglednice preračunane tako, da so podatki o številu stanovanj preračunani na obdobja, ko so veljali posamezni predpisi o potresno varni gradnji oziroma na obdobja, ko so se ti predpisi spreminjali. V predzadnjem stolpcu so dodani še podatki o prebivalcih po teritorialnih enotah, s čemer je bilo možno izračunati povprečno število ljudi, ki biva v posamezni stanovanjski enoti. Opozoriti pa je treba, da ti podatki niso več konkretni, ampak dejansko predstavljajo ocene, ki pa so v večini verjetno dovolj blizu realnosti, zlasti za nočne razmere.

2.0.9. Ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjih (glede na obdobja veljave predpisov o potresno varni gradnji)

NOTRANJSKA REGIJA občina

povprečno število ljudi na stanovanjsko enoto

število ljudi, živečih v stanovanjih, zgrajenih do leta1948

število ljudi, živečih v stanovanjih, zgrajenih v letih 1949-1963

Število ljudi, živečih v stanovanjih, zgrajenih v letih 1964-1981



število ljudi v občini

Hrpelje - Kozina 1,75 1358 277 823 1167 211 3835 Preglednica 14 : Prikaz ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjih glede na obdobja veljave predpisov o potresno varni gradnji (Vir: Statistični urad, 2012, GIS_UJME 2012) Na podlagi podatkov iz zgornje preglednice je torej možno približno oceniti, koliko ljudi biva v stavbah oziroma stanovanjih glede na njihovo potresno ranljivost oziroma odpornost v povezavi z veljavo predpisov o potresno varni gradnji. Na osnovi tega je moč razmeroma dokaj natančno oceniti, koliko ljudi v občini biva v različno potresno odpornih oziroma ranljivih objektih. Dejstvo sicer je, da starost stavbe ni edina kategorija, ki vpliva na potresno ranljivost oziroma odpornost (poleg nje so še vsaj število etaž in tip konstrukcije oziroma vrsta materiala, iz katerega je zgrajen nosilni del konstrukcije), ne glede na to pa je tudi iz teh podatkov že moč izluščiti določene zaključke.

2.0.10. Možni vzroki nastanka potresne nevarnosti Do ogrožanja ljudi, živali in materialnih in kulturnih dobrin bi prišlo že ob pojavu-nastanku potresa VII. stopnje po MSK lestvici. Najizrazitejše potresno območje, ki bi vplivalo na jakost potres a v občini Hrpelje Kozina je na Ilirsko Bistriškem, ki sodi v pretežnem delu v VIII. stopnjo po MSK in poteka v smeri Pivka - Postojna in v smeri Slavnika in se pri Obrovu približa Občini Hrpelje- Kozina kjer se intenziteta zmanjša na VII. stopnjo po MSK. Od tu naprej pa se intenziteta zmanjšuje. V nekoliko višji VIII. stopnji po MSK je tudi nenaseljeni obrobni severno zahodni del občine Postojne,


(14.3. DO 14.4.2015)


47

Loška dolina in vzhodni del Cerkniške občine. Drugo potresno območje občini VIII. stopnje po MSK je med Trnovskim gozdom, Logatcem, Colom in Ajdovščino. Potencialno nevarnost predstavljajo tudi točke potresne aktivnosti, ki so na območju Hrvaške severne - Istre oziroma južno od občine in so v bližini državne meje in s tem Občine Hrpelje - Kozina. Potresne aktivnosti

Slika 20 : Karta magnitud Iz Prikazane karte potresne aktivnosti je razvidno, da je le ta povečana predvsem na zahodnem delu Občine Hrpelje Kozina.

2.0.11. Richterjeva magnituda Moč potresa in njegovi učinki - manj kot 3,5 - v glavnem se potresa ne čuti, zaznajo pa ga instrumenti; - 3,5 – 3,9 - rahlo nihanje, ki ga zaznajo le občutljivi ljudje; - 4,0 – 4,4 - tresenje, kot ga povzroči tovornjak; - 4,5 – 4,9 - tresenje povzroča nihanje visečih predmetov; - 5,0 – 5,4 - drevesa šelestijo, zazvonijo cerkveni zvonovi; - 5,5 – 5,9 - pokanje sten, odpada omet; - 6,0 – 6,4 - promet obstane, podirajo se dimniki; - 6,5 – 6,9 - slabo grajene stavbe se podrejo; - 7,0 – 7,4 - zemlja razpoka, podre se večina stavb, plinovodi, električni vodi in vodovodi so poškodovani; - 7,5 – 7,9 - obstane le nekaj stavb, požari, poplave, plazovi; - več kot 8 - popolno uničenje, tla so vzvalovana in razpokana.

2.0.12. Potresna ogroženost in njene posledice Glede na potresno ogroženost moramo upoštevati sledeče:

- število in gostoto naseljenosti prebivalcev in migracijo na določenem območju,


(14.3. DO 14.4.2015)


48

- vrsto in število zgradb in drugih infrastrukturnih objektov, ter upoštevanje proti potresne gradnje,

- intenzivnost in posledice potresa na povzročitev drugih nesreč, ki bi ogrožale prebivalstvo zaradi primarnih in sekundarnih posledic potresa,

- možnost za hitro in učinkovito posredovanje in preprečevanje posledic nastalega potresa - Prebivalci bi bili v primeru potresa neposredno in posredno ogroženi.

Neposredno ogroženost bi jo povzročili padci trdih predmetov, v manjši meri pa tudi panika kar bi imelo za posledico:

- prizadetost in poškodovanost ljudi, - živali, - objektov, - infra strukture.

Posredna ogroženost, pa bi nastala zaradi poškodb infrastrukturnih in drugih objektov ter naprav, in sicer :

- pri potresu VII. stopnje so lahko poškodovane komunalne naprave, kamor prvenstveno prištevamo vodovod in kanalizacijo z vsemi pripadajočimi napravami in opremo. Velika verjetnost je, da bo ob potresu prišlo do poškodbe tako tlačnih kot gravitacijskih primarnih in sekundarnih cevovodov Kraškega vodovoda, zaradi česar bo onemogočena preskrba dela prebivalstva s pitno vodo. Prekinitev v oskrbi pa lahko povzroči tudi izpad električne energije;

- poškodbam bodo izpostavljeni tudi lokalni vodni viri in vodovodna omrežja; - določene poškodbe bo utrpelo tudi kanalizacijsko omrežje, kar bo imelo neposreden vpliv

na poslabšanje higienskih razmere ob potresu. Nevarnost je še izrazitejša, če pridejo kanalizacijske odplake v stik z vodovodnim sistemom oziroma talno vodo v podzemlju;

- pri poškodovani industrijski kanalizaciji se lahko neprečiščene industrijske odplake razlivajo po površini, pronicajo v zemljo in onesnažujejo podtalnico, ali pa odtekajo v rečna korita, zaradi česar lahko pride do večjega onesnaženja voda;

- pričakovati je tudi poškodbe na električnem in telefonskem omrežju, kar bo povzročalo motnje pri zagotavljanju teh dobrin. Ocenjuje se, da bi trajal izpad električnega omrežja do 2 dni. Poškodovano električno omrežja predstavlja tudi nevarnost za prebivalstvo.

2.0.13. Potek in možen obseg nesreče Na osnovi nove državne ocene potresne ogroženosti Notranjske regije so najbolj potresno ogrožene in razvrščene v: - 5 razred ogroženosti občine Ilirska Bistrica, Postojna in Cerknica, - 4 razred ogroženosti občine Loška dolina, Pivka, Bloke, Hrpelje-Kozina, Divača, - 3 razred ogroženosti občini Komen in Sežana Ogroženost prebivalcev, živali, kulturne dediščine in premoženja Posledice potresa manjše jakosti bi sicer ogrožale vse prebivalce, živali, premoženje in kulturno dediščine na območju občine, vendar bi ogroženost bila le minimalna in posredna. V primeru rušilnega potresa, bi bile posledice in s tem ogroženost največja v starem delu – jedrih naselij, tu so zgradbe stare pretežno več kot sto let, pozidava je močno strnjena, stavbe pa v glavnem niso potresno varno grajene.

2.0.14. Verjetne posledice nesreče

- Sorazmerno z močjo potresa, bi potres poleg poškodb ljudi in živali ter infrastrukturnih objektov povzročil tudi nastanek verižnih nesreč.

- Ob močnejšem potresu (rušilnega na našem območju ne predvidevamo) vendar če bi do njega prišlo bi se posledice odražale predvsem na:

- gradbenih objektih (izstopajo stari deli naselij predvsem stara jedra),


(14.3. DO 14.4.2015)


49

- kulturni dediščini, - komunikacijskih – cestah in objektih (mostovi, propusti), - objektih kanalizacije (kolektorji, črpališča, čistilne naprave), - porušenih in poškodovanih elektroenergetskih objektih in infrastrukturi.

2.0.15. Posledice potresa manjše jakosti na območju občine bi bile : - manjše število poškodovanih ljudi in živali, - manjše poškodbe na stanovanjskih in gospodarskih in objektih kulturne dediščine, - manjše poškodbe na infrastrukturnih objektih (mostovi, propusti, elektro, kanalizacijski,

vodovodni in telekomunikacijski objekti in omrežja), - motnje v cestnem in železniškem prometu in zaradi tega oteženo reševanje, - motnje v oskrbi prebivalstva.

2.0.16. Verjetnost nastanka verižnih nesreč Pričakujemo lahko nastanek naslednjih verižnih nesreč:

- nastanek požarov in eksplozij, ki so med najpogostejšimi spremljevalci potresov. Izkušnje v svetu kažejo, da se požari in eksplozije pri potresih do intenzitete VII EMS ne pojavljajo v večjem številu,

- nesreče z nevarnimi snovmi, katerih nastanek ob potresu je možen. To nevarnost predstavljajo predvsem stacionarni viri,

- plazovi, podori, za njihovo sprožitev so poleg intenzitete potresa pomembne predvsem inženirsko geološke lastnosti terena in njegove morfološke značilnosti,

- onesnaževanje virov pitne vode, poškodovanje vodovoda, prekinitev izvira, voda postane kalna, lahko pa se pomeša tudi s fekalijami,

- motnje pri odvajanju odpadnih in fekalnih voda, poškodovanje kanalizacije , čistilnih naprav, poškodovanje zbiralnikov fekalnih voda . greznic,

- bolezni ljudi in živali, na gosteje naseljenem nadžariščnem območju lokalno moč pričakovati izbruh nalezljivih bolezni pri ljudeh, kot so na primer tetanus, plinska gangrena, gnojni meningitis, ošpice, norice, oslovski kašelj, črevesne in respiratorne nalezljive bolezni, hemoragična ali mišja mrzlica ter borelioza.

Nevarni dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek ali širitev bolezni, so predvsem: - slabše življenjske razmere ( poslabšanje higienskih razmer,podhranjenost, preskrba z

vodo, dostop do sanitarij, ravnanje z odpadki, slaba precepljenost, slaba poučenost,…), - evakuacija (umik) in nastanitev v začasnih skupnih prostorih, kjer je večje število ljudi ter - slabša zdravstvena oskrba.

Izbruhe določenih bolezni se lahko ob potresu večje intenzitete pričakuje tudi pri živalih. - motnje v energetski oskrbi, zaradi porušitve energetskih objektov, prekinitve energetskih

vodov, - nesreče in motnje v prometu, poškodovanje cestišč, železnice, mostov ali porušitve

objektov na prometnico, plazi, udori.

2.0.17. Možnost predvidevanja potresa Potresa ni mogoče vnaprej napovedati.

2.0.18. Predlogi za izvajanje zaščite in reševanja ter ublažitev posledic


(14.3. DO 14.4.2015)


50

Skladno z ogroženostjo območja občine kjer bi ob potresu bil bolj prizadet večji del občine, moramo upoštevati naslednje :

- pri tej potresni ogroženosti so preventivni ukrepi obvezni, na urbanističnem, gradbenem in drugih področjih;

- zaščito, reševanje in pomoč vodi štab CZ občine Hrpelje Kozina, pri čemer sodeluje s štabi sosednjih občin, regijskim in po potrebi republiškim štabom za Civilno zaščito;

- glede na stopnjo ogroženosti je formiranje posebnih sil za zaščito, reševanje in pomoč obvezno, pri tem se pa se uporabijo sile vse sile in sredstva, ki so na razpolago v občini,

- v angažiranju sil in sredstev v I. fazi aktiviramo podjetja, zavode, organizacije ter društva s katerimi ima občina pogodbeno razmerje, v drugi fazi aktiviramo tehnično-reševalne enote CZ,

- zagotoviti je potrebno, da v celotni akciji ves čas sodelujejo prizadeti krajani in krajani v neposredni bližini prizadetih v obliki samopomoči in medsebojne pomoči;

- v kolikor se oceni potrebo po dodatnih reševalcih se za pomoč zaprosi sosedne občine in regijo.

- Nakup lestve za reševanje z višin.

2.0.19. Potrebni ukrepi in naloge

- takoj organizirati reševanje eventualno zasutih in ranjenih oseb in živali, pred tem pa izvesti varnostne ukrepe za izklop vodovodnih in energetskih instalacij;

- izvesti gašenje morebitnih požarov; - organizirati oskrbo ogroženih in prizadetih ter v skladu z obsegom potresa izpeljati

evakuacijo oziroma postavitev zasilnih bivališč; - vzpostaviti ustrezno zavarovanje za preprečitev morebitnih kraj; - v nadaljevanju se organizira razčiščevanje ruševin in sanacija objektov; - obveščati javnost o posledicah potresa in posredovanje navodil za ravnanje; - pristopiti k evidentiranju poškodovanih objektov, ki bi se lahko porušili, jih zavarovati in

kasneje sanirati.

2.0.20. Zaključek Območje Občine Hrpelje - Kozina se nahaja v 4. razredu ogroženosti (7 stopnji po MKS lestvici). Zaradi pritiska Evroazijske ter manjše Jadranske plošče in glede na tektonske strukture, Raški prelom (I) in tako imenovan nariv Čičarija (1), (glej nova Ocena potresne ogroženosti Slovenije tektonske strukture slika 3 prirejeno po Poljak, 2000) bližina možnosti nastanka potresa VII stopnje po EMS, (predvsem zahodni del občine) vpliva na nastanek in jakost potresa na območju občine. Vendar pa je sestava tal na Matarskem podolju zelo ugodna za ublažitev potresov (jame, vrtače, itd..), zato se območje Občine Hrpelje – Kozina, čeprav je uvrščena v 4. razred ogroženosti (velika ogroženost) ne smatra za potresno bolj ogroženo območje v Sloveniji. Posledice velikega potresa bi bile odvisne tudi o dnevnega časa. V dopoldanskih in popoldanskih urah se predvideva da ne bi bilo žrtev oziroma težje ranjenih. Rušilni potres bi povzročil paniko pri ljudeh in vznemirjenje pri živalih. Poleg mrtvih in poškodovani ljudi bi bila kot posledica potresa tudi precejšnja materialna škoda. Nekateri infrastrukturni objekti in naprave (zasuta cesta, prekinjena dobava vode, elektrike, telekomunikacij) bi bili potrebni takojšnje obnove. Iz ocene potresne ogroženosti izhaja, da bi glede na organizacijo ZRP v občini Hrpelje Kozina ter bilanco potrebnih sil in sredstev pomoči ob velikem potresu, lahko večino reševalnih nalog opravili z občinskimi silami in sredstvi. Zunanjo pomoč bi za hitro in kvalitetno nudenje pomoči potrebovali le v NMP in PP, enotah za akustično in elektronsko izvidovanje in vodniki reševalnih psov pri iskanju pogrešanih zasutih oseb in v gradbeni mehanizaciji ter ekipah za reševanje iz globokih ruševin. Glede na potresno oceno ogroženosti regije in občine ter v skladu z novo državno oceno ogroženosti in regijskim načrtom zaščite in reševanja ob potresu v notranjski regiji bo za občino


(14.3. DO 14.4.2015)


51

Hrpelje Kozina potrebno izdelati dokumente za izvajanje potrebnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov (načrt zaščite in reševanja) zaščite in reševanja ob potresu. Viri:

- Nova državna ocena potresne ogroženosti iz leta 2013 - Potresna nevarnost Slovenije (Seizmološki zavod Slovenije 1991) - Statistične informacije št.:18/92 (Zavod republike Slovenije za statistiko) - Revija Ujma št. 6 in 7. - Slovenski almanah 2001 - Internet - Računalniški program SPIN - Regijska ocena ogroženosti - Načrt zaščite in reševanja ob potresu v Notranjski regiji - http://www.urszr.si/slo/page.php?src=og1.htm


(14.3. DO 14.4.2015)


52

3.0. POŽARNA OGROŽENOST

3.0.1. Viri nevarnosti Področje Notranjske regije in s tem tudi Občine Hrpelje Kozina je zelo požarno ogroženo, zaradi strnjenega načina zidave, predvsem po vaseh in starejših predelih mest, industrijskih objektih, skladiščih, nelegalnih odlagališčih odpadkov, zapuščenih objektih, nepazljivosti pohodnikov itd. Še posebej so požarno ogrožena starejša stanovanjska in gospodarska poslopja predvsem tam, kjer je velika koncentracija prebivalstva in industrije. Na povečano požarno ogroženost vpliva tudi bližina naravnega okolja (vrsta vegetacije in talne razmere). Zaradi geografskega značaja južnega dela notranjske regije, v katerem prevladuje submediteransko podnebje imamo v pomladanskih, poletnih in zgodnjo jesenskih obdobjih veliko požarov v naravi. Največ požarov v naravi je povzročeno zaradi malomarnosti (antropogeni dejavniki). Na požarno ogroženost občine vplivajo tudi požari na prometnih sredstvih tako na cestah kot tudi na železnici, ki zaradi neustreznih – nekvalitetnih zavornih sistemov velikokrat povzroča požare v naravi. Dodatno predstavljajo še požarno ogroženost šest bencinskih servisov, ki so na območju občine, polnilnica plina na Kozini - INTERINA KOZINA in pa tudi predelovalec poliuretanske pene - ŠEPIČ Gradišče.

3.0.2. Stopnje ogroženosti občin pred požari v notranjski regiji

ZELO VELIKA

VELIKA

SREDNJA

MAJHNA

Slika 21: Stopnje ogroženosti občin pred požari v Notranjski regiji


(14.3. DO 14.4.2015)


53

Ne glede na zgoraj navedeno požarna ogroženost v naseljih Občine Hrpelje - Kozina ne presega povprečne požarne ogroženosti oziroma so škode podpovprečne, saj so naselja grajena tako, da je možen dostop z gasilskimi vozili in je tako omogočeno hitro ukrepanje ob morebitnem požaru. Enako velja tudi za požare v naravnem okolju predvsem zahvaljujoč odzivu gasilcev in nižje ovrednotenem travnikom, grmičevju in gozdu, čeprav je pri vseh teh požarih nastala velika ekološka škoda.

3.1. POŽARI V NARAVNEM OKOLJU

Slika 22: Požarna ogroženost naravnega okolja v RS (URSZR)


(14.3. DO 14.4.2015)


54

3.1.1. Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja občin v RS

Slika št 23: Stopnja požarne ogroženosti občin (GIS_UJME)

3.1.2. Požarna ogroženost Občine Hrpelje-Kozina v naravnem okolju Zaradi suhe in tople submediteranske klime, degradiranih rastišč in obojemu prilagojenega rastja sodi Matarsko podolje v najbolj izpostavljen predel glede požarov v naravnem okolju, čeprav sta požarom v naravi izpostavljeni tudi zahodni del občine in nekoliko manj jugozahodni del Brkinov. Dodatno jo povečujejo prometni koridorji skozi območje Kozine, predvsem železnica. Požarno ogroženi so praktično vsi gozdovi na območju občine, ne glede na vrsto, starost in način nastanka. Na ogroženost in nastanka požarov v naravi v veliki meri vplivajo klimatske in geografske značilnosti. Skupna površina občine je 196 km2 , od katerih je več kot 60% površine poraščene z gozdovi. Površina vseh gozdov je preko 12.600 ha, od tega je le približno 2.500 ha iglavcev in okoli 10.000 ha raznih listavcev. Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živalio Ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade (vir: URSZR). Območja z največjo požarno ogroženostjo so večinoma težje dostopna, na teh območjih pa primanjkuje tudi vode za gašenje. Sicer pa je infrastruktura za zagotavljanje požarne varnosti zadovoljivo urejena. Gozdne površine upravlja Zavod za gozdove Slovenije območna enota Sežana,


(14.3. DO 14.4.2015)


55

ki v zadnjem obdobju že vlaga večja sredstva za zmanjšanje požarne ogroženosti na tem območju. Preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požari ter zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah na območjih občine opravlja javni zavod; Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Pomembno vlogo v občini opravlja tudi Prostovoljno gasilsko društvo Materija.

ILIRSKA

BISTRICA

HRPELJE KOZINA

LOŠKADOLINA

BLOKECERKNICA

POSTOJNA

PIVKA

KOMEN

SEZANAV

DIVA

CA

V

KOPER

ITALIJA

MIRENKOST.

NOVAGORICA

VIPAVA

AJDOVŠCINA LOGATEC

BORO

VNICA

VELIKELAŠCE

HRVAŠKA

LOŠKIPOTOK

SODRAZICA

BREZOVIC

A

VRHNIKAIDRIJA

RIBNICA

POZARNA OGROZENOST NOTRANJSKE REGIJE

IIIIII

Slika 24 : Požarna ogroženost Notranjske regije – požari v naravi

3.1.3. Ogroženost prebivalcev po občinah v notranjski regiji Zap. Št.

OBČINE, KI SO GROŽENE ZARADI VELIKIH POŽAROV V NARAVI

POVRŠINA OBČINE V KM 2

ŠTEVILO VSEH NASELIJ V OBČINI

ŠTEVILO PREBIVALCEV V OGROŽENIH OBČINAH

KOLIKO % PREB. OBČINE JE OGROŽENIH

ŠT. OGRO-ŽENIH PREB.

1. DIVAČA 147,8 32 3.849 ~ 25 % 1.000

2. HRPELJE -KOZINA 192,2 38 4.038 ~ 10 % 400

3. ILIRSKA BISTRICA 479,61 63 14.351 ~ 5 % 700

4. KOMEN 102,7 35 3.515 ~ 50 % 1.800

5. PIVKA 223 29 5.962 ~ 33 % 2.000

6. POSTOJNA 270 40 14.646 ~ 8 % 1.200

7. SEŽANA 217,4 64 11.951 ~ 16 % 1.900

NOTRANJSKA REGIJA/ 1632,71 301 58.312 / 9.000

Preglednica 16: Ogroženost prebivalcev v primeru nastanka velikih požarov v naravi Najbolj ogroženi so gozdovi črnega bora, ki v povprečju poraščajo najbolj sušna, termofilna rastišča. Sledijo jim panjevski gozdovi termofilnih listavcev, ki v občini zavzemajo največji delež površine. Ti so močno ogroženi tako zaradi toplih in sušnih rastišč, kot tudi zaradi panjevskega načina gospodarjenja, ki se tam odvija zaradi male posesti in tradicije in s tem povezanih potreb


(14.3. DO 14.4.2015)


56

po sortimentih iz gozda slabe kvalitete (drva). S takšnim načinom gospodarjenja se požarna ogroženost ne bo nikoli zmanjšala. Nekoliko manj, a še vedno močno, so ogroženi varovalni gozdovi na sicer majhni površini ter hrastovi gozdovi na toplih rastiščih, kakršni bi morali biti panjevski gozdovi listavcev. Med relativno najmanj ogrožene lahko štejemo ohranjene bukove gozdove na apnencu, ki poraščajo višje nadmorske višine, panjevske gozdove robinije in hrastove gozdove na globljih tleh. Slednja dva gozdna tipa poraščata enaka rastišča, predvsem fliš, iz česar sledi manjša požarna ogroženost. Najmanj so ogroženi ohranjeni bukovi gozdovi na globljih tleh.

3.1.4. Viri nevarnosti Požar predstavlja eno od najpogostejših nevarnosti, katerim je izpostavljeno naravno okolje na območju občine Hrpelje - Kozina. Na večjo ali manjšo požarno ogroženost rastlinske združbe vplivajo predvsem naslednji dejavniki: vrsta vegetacije, klimatsko-meteorološki pogoji, orografske značilnosti, hidrografske značilnosti.

Gozdno-gospodarski načrti in Načrt varstva gozdov pred požarom ( za obdobje 2009- 2018) Izpostave Zavoda RS za gozdove obravnavajo in evidentirajo na obravnavanem območju vse gozdove kot požarno ogrožene. Pri opredelitvi požarno ogroženih gozdov so prisotni tudi naslednji viri ogrožanja naravnega okolja: turistična in rekreacijska funkcija gozdov, bližina komunikacij (cesta, železnica), bližina naselij. Po gorljivosti biomase spada večina gozdov v gozdove z lahko gorljivo vegetacijo, pri čemer je gorljivost nestabilna čez celo leto, saj je zelo podvržena vremenskim vplivom. Temelj za izdelavo te ocene požarne nevarnosti poleg statistike intervencij tvori izvleček iz Načrta varstva gozdov pred požarom, ki je narejen za območje občine Hrpelje-Kozina. Načrt je narejen na podlagi podatkov za površino 12693,82 hektarjev, ki jih v obravnavanem prostoru porašča gozd. Ti podatki so bili osnova za načrtovanje ukrepov tudi izven gozda, saj je glede protipožarnega varstva celotno naravno okolje povezano (npr. opazovalna služba, intervencijske prometnice…). V prostoru nastopajo poleg naravnih še nekateri drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na stopnjo potencialne ogroženosti gozdov. Mednje sodijo: železniška proga, magistralne in regionalne ceste ter vsa počivališča oziroma parkirni prostori ob cestah, aktivno kmetijsko gospodarjenje, rekreacijske poti in druga turistična infrastruktura, odlagališča smeti, naselja.

3.1.5. Porazdelitev gozdov v občini Hrpelje-Kozina po kategorijah I. Kategorija – so požarno najbolj ogroženi gozdovi

To so gozdovi, ki so večji del leta požarno ogroženi in lahko že ob nekaj dnevnem sušnem obdobju zagorijo. Ti gozdovi so zaradi strukture po drevesnih vrstah in starosti izpostavljeni popolnemu uničenju, ker se vsak požar praviloma razvije v vršni požar. To so mladi (pomlajenci) in odrasli gozdovi iglavcev. Prostorsko se nahajajo v neposredni bližini naselij, infrastrukturnih objektov


(14.3. DO 14.4.2015)


57

(ceste in železnice) ali v bližini kmetijskih površin. V občini je v I. kategoriji ogroženosti 2472,47 ha gozdov kar znaša 20 %.

II. Kategorija – so požarno ogroženi gozdovi To so mešani gozdovi kjer prevladujejo predvsem listavci in gozdovi listavcev, vseh starosti pri čemer so mlajši bolj izpostavljeni požarnim poškodbam. Požarno ogroženi so pretežni del leta in lahko zagorijo že po nekj dnevnem sušnem obdobju (predvsem zgodaj spomladi in pozno poleti). Poškodbe po požaru so manjše in manj uničujoče, to so predvsem talni in plitko podtalni požari. Med temi kompleksi listavcev so tudi manjši nasadi iglavcev predvsem na zapuščenih pašnikih in travnikih. Prostorsko so ti gozdovi razporejeni vse od naselij, infrastrukturnih objektov, kmetijskih površin do najbolj oddaljenih predelov občine. V občini je v II. kategoriji ogroženosti 4441,91 ha gozdov kar znaša 35 %.

III. Kategorija – so požarno manj ogroženi gozdovi To so gozdovi listavcev na flišu predvsem na območju Branice, tu lahko nastanejo požari po daljši sušnih obdobjih. Do poškodb ob teh požarih pride le v izjemnih primerih. V občini je v III. kategoriji ogroženosti 5779,44 ha gozdov kar znaša 45 %.

3.1.6. Razvrstitev gozdnih požarov Glede na mesto gorenja razvrščamo požare v naravi na podtalne, talne, kompleksne, debelne, kombinirane požare in požarne preskoke. Značilno zanje je :

- podtalni požari se razvijejo v tleh, bogatih s humusom, predvsem v starih gozdovih, kjer drevesni odpad zelo počasi razpada. Širijo se pod tlemi in se lahko pojavijo na površini čez daljši čas in povzročijo požar na mestu, ki je precej oddaljen od prvotnega požara. Največkrat nastanejo v primerih ko vročina ali plamen na tleh vžgejo material pod njimi. Značilno zanj je, da ga je težko odkriti in kontrolirati in da se širi počasi;

- talni požari nastajajo in se širijo po tleh, predvsem po travi, listju, mahu in drugih materialih, ki rastejo, so odpadli z dreves oz. so odloženi (smeti, odpadki...). V večini primerov je povzročitelj človek ali dejavnost v povezavi z njim. Talne požare lahko kontroliramo in spremljamo;

- kompleksni požari so požari v vrhovih dreves. Povzročajo jih talni požari, udar strele ali iskrenje električnih vodnikov. Pojavljajo se v glavnem v poletnem času, ko je v krošnjah dreves prisotna velika koncentracija hlapov eteričnih olj in je zato možen hiter prenos plamena;

- debelni požar nastane, če se drevo ob udaru strele vname. Tudi debelni požar se lahko spremeni v druge požare;

- kombinirani požar, prisotni sta najmanj dve vrsti požarov. Lahko pa zajamejo tudi poslopja in druge objekte;

- požarni preskok, prisoten je ob pihanju močnih vetrov, ko veter odnaša večje gorljive dele ali storže, ali ob požarih na strmih terenih. Zato nastajajo nova žarišča, ki so lahko oddaljena tudi več kot 100 metrov od linije požara.

3.1.7. Možni vzroki nastanka požara v naravnem okolju Nastanek požarov v naravnem okolju povečuje zanemarjanje kmetijskih zemljišč in spreminjanje obdelovalnih površin v pašnike, in pašnike v gozdove, torej opuščanje košnje kmetijskih zemljišč. Aktivnost vrtičkarjev ob čiščenju polj in vrtov (ko odpadke nepazljivo zakurijo), izletnikov v naravi, pa tudi drugi vzroki (iskre z vlakov ob žel. progi, odvrženi ogorki iz cestnih vozil in drugo), ki ob pogosti vetrovnosti pogojujejo zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja in gozdov na območju občine Hrpelje-Kozina. Srečujemo, pa se tudi s primeri podtaknjenih požarov, ki se občasno pojavljajo na različnih območjih občine.


(14.3. DO 14.4.2015)


58

Vse to zelo vpliva na povečanje požarne ogroženosti naravnega okolja v sušnem obdobju, še posebej zaradi pomladanskih del (trebljenje s požigom stare trave in grmičevja), kar se največkrat opravlja z nezadostno mero pazljivosti. V povezavi z omenjenimi vzroki nastanka požarov je potrebno izpostaviti naslednje pomanjkljivosti na področju požarne zaščite gozdov: popolno nezanimanje lastnikov gozdov za požarno zaščito gozdov in prepuščanje le-te

izključno gasilcem; odsotnost strokovnega nadzora nad izvajanjem požarno - preventivnih ukrepov v Do

požara lahko pride tudi v sosednjih občinah in državah, od koder se razširi na območje občine.

kurjenje – sežig lesa zaradi lubadarja v oziroma ob gozdovih; pomanjkanje sredstev za vzdrževanje požarnih presek in gozdnih cest, namenjenih za

gasilske intervencije.

3.1.8. Vplivi na požarno ogroženost gozdov Na celem kraškem območju so najbolj ogroženi sestoji iglavcev. Požarna ogroženost gozdov je odvisna tudi od talnih razmer; plitva, kamenita in vodopropustna tla se hitro izsušijo. Izsuševanje tal pospešujejo v vseh letnih časih vetrovnost, ki je na krasu vedno prisotna, visoke in dolgotrajne vročine v poletnem obdobju, ter rastje kot uporabnik talne vode. Nadalje je požarna ogroženost odvisna od drevesnih vrst , med katerimi so najbolj požarno ogroženi gozdovi iglavcev, ki jih v glavnem sestavlja črni bor. Značilnost območja občine je tudi v tem, da po prehodu hladne fronte oziroma deževja, sledi takojšnja vetrovnost - burja, ki začne takoj izsuševati tla in rastje. Poseben problem predstavljajo zapuščena zemljišča v sušnem obdobju, saj povečujejo požarno nevarnost predvsem, če ležijo ob železniških progah (iskrenje ob zaviranju) in cestah ter turističnih peš poteh (cigaretni ogorki). Kurišča na prostem, morajo vedno biti nadzorovana, okolica kurišča pa očiščena vseh gorljivih snovi, ob zapustitvi kurišča to mora biti pogašeno.

3.1.9. Povzetek različnih dejavnikov na požarno ogroženost naravnega okolja v OHP Osnovni podatki Skupna površina občine je 196 km2 , od katerih je več kot 60% površine poraščene z gozdovi, poleg tega pa je v zaraščanju še preko 3% . Površina vseh gozdov je preko 12.600 ha, od tega je le približno 20% iglavcev in okoli 80% raznih listavcev in grmičevja. Požarno ogroženi so praktično vsi gozdovi in nevzdrževani, poraščeni travniki na območju občine, ne glede na vrsto, starost in način nastanka, še posebej gozdovi v bližini železniških prog in cest, seveda pa na ogroženost za požare v naravnem okolju najbolj vplivajo klimatske in podnebne značilnosti.

Vplivi klimatskih značilnosti Požarna ogroženost gozdov je odvisna tudi od talnih razmer: plitva, kamnita in vodo propustna tla se hitro izsušijo. Izsuševanje tal v vseh letnih časih pospešuje vetrovnost (severovzhodnik – burja), ki je na Krasu vedno prisotna, visoke dnevne temperature v poletnem obdobju ter rastje kot dodatni faktor izsuševanja. Nadalje je požarna ogroženost odvisna od drevesnih vrst, med katerimi so najbolj ogroženi iglavci, katerih glavni predstavnik je črni bor. Značilnost območja občine je tudi takojšnja vetrovnost po prehodu hladne fronte, ki začne takoj izsuševati tla in rastlinje.


(14.3. DO 14.4.2015)


59

Vodne razmere Na Kraškem področju na katerem leži občina ni naravnih vodnih virov oziroma so ti redki in se nahajajo izven najbolj požarno ogroženih področij iz katerih bi lahko neposredno uporabljali vodo za gašenje požarov v naravi. Zato je vodo za gašenje potrebno pripeljati z gasilskimi vozili iz vodovodnih sistemov – vodovoda.

Vpliv zapuščenih kmetijskih zemljišč na požarno ogroženost Zanemarjanje kmetijskih zemljišč ter opuščanje košnje in paše živine, povzroča, da se le te spreminjajo v pašnike in travnike kar vpliva na povečano požarno ogroženost naravnega okolja. Opuščeno, neobdelano naravno okolje se približuje v urbanemu okolju, kar je predstavlja dodatno grožnjo, da požar iz naravnega okolja preide v urbano okolje oziroma iz urbanega v naravno okolje. Zapuščena zemljišča torej predstavljajo veliko nevarnost, če ležijo ob naseljih ter ob železniških progah in cestah. Zaraščanje in nevzdrževanje, travnikov, gozdov, poti in presek vpliva tudi na prevoznost in prehodnost in s tem hitrega dostopa do kraja nastanka požara.

Verjetnost ponavljanja požarov v naravnem okolju

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ OHP 10 15 13 28 9 75 Preglednica 17: Število požarov v naravi v Občini Hrpelje-Kozina Izkušnje iz preteklih let in pogostost gašenja požarov v naravi dokazuje, da obstaja velika verjetnost nastanka velikega požara v naravi. Posebno pogosto se pojavljajo v sušnih obdobjih, in to navkljub prepovedi kurjenja v naravnem okolju in povečani kontroli izvajanja tega ukrepa. To nevarnost nedvomno povečujejo ceste, železnica in turistične poti, ki prepletajo občino. Požari v naravnem okolju se pojavljajo predvsem jeseni in zgodaj spomladi, kot posledica neodgovornega ravnanja posameznih občanov pri čiščenju njiv in kurjenju odpadkov. Ko narava ozeleni, se nevarnost zmanjša in je možnost nastanka požarov v naravnem okolju zmanjšana.

Verjetnost posledic požara v naravnem okolju Verjetne posledice so škoda na kmetijskih površinah, v gozdovih na lesni masi, biološka škoda zaradi požganega in degradiranega gozda ter spremembe okolja in onesnaževanje zraka. Posredno je prisotna tudi druge škode zaradi manjkajoče zaščitne funkcije gozdnega in rastlinja, na divjadi itd.

Možnost nastanka verižne nesreče Kot posledice požara v naravnem okolju se lahko pojavijo motnje v cestnem in železniškem prometu ter prekinitve električne oskrbe in telefonskih povezav. Ob nastanku požara v naravnem okolju, predvsem ob pihanju močnega vetra, se požar lahko zaradi neučinkovitega gašenja razširi na določena naselja in na posamezne gospodarske objekte. Med gorenjem v naravi ob cesti obstaja nevarnost naleta vozil in eksplozij neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) zaostalih iz prve, druge in osamosvojitvene vojne.

Možnost predvidevanja nastanka požara v naravi Požare v naravi je možno predvidevati predvsem zaradi sušnih obdobjih, ko postane rastlinje zelo vnetljivo. Ker so požari v naravnem okolju predvsem posledica človekove dejavnosti in njegovih napak, vnaprej ni mogoče natančno krajevno in časovno locirati nastanek požara in predvideti njegovo širjenje. Zelo uspešno napoveduje povečano požarno ogroženost preko interneta ARSO. Stopnjo požarne ogroženosti za posamezno okolje objavlja URSZR lahko pa jo objavi tudi občina, ki ne sme biti nižja od objavljene s strani URSZR.

Posledice požarov v naravnem okolju Gospodarska škoda, občasno so ogrožena človeška življenja in živali, povzročena škoda v naravi.


(14.3. DO 14.4.2015)


60

3.1.10. Ugotovitve iz ocene požarne ogroženosti naravnega okolja v OHK Iz vsebine ocene požarne ogroženosti naravnega okolja v Občini Hrpelje - Kozina je ugotovljeno: naravne danosti okolja omogočajo na nekaterih požarno bolj ogroženih območjih nevarnost za izbruh požarov skoraj skozi celo leto.

- požarno ogroženi so praktično vsi gozdovi ne glede na drevesno vrsto, starost, ali obliko nastanka.

- najbolj požarno ogroženi so gozdovi iglavcev (bori) v starosti do 40 let. - glede na vpliv komunikacij so požarno najbolj ogroženi gozdovi ob železniških progah,

magistralnih - lokalnih cestah in pohodniških poteh. - glede na vzroke za pojavljanje požarov so najbolj ogroženi gozdovi ob kmetijskih

površinah, kjer je v zadnjem obdobju prisotno "košenje trave" s požiganjem in to v vsakem letnem času.

- večina vseh požarov izbruhne izven gozda na opuščenih ali neobdelanih kmetijskih površinah.

- zaradi širitve neobdelanih in neurejenih površin tudi v bližine vasi so požarno ogrožene tudi nekatere vasi, posebno ob vetrovnem vremenu, ki pa na tem območju ni redkost.

Iz predstavljenih dejstev je moč spoznati posebnost pogojev pojavljanja in širjenja požarov v Občini Hrpelje-Kozina in to še posebej na kraškem terenu. Na preprečevanje širjenja gozdnih požarov pa lahko vplivamo samo: a) s kvalitetno in učinkovito organizacijo opazovanja prostora in javljanja požarov b) s pravočasnim posredovanjem dobro organiziranih in opremljenih gasilcev in v sodelovanju z lastniki gozdov c) z nadzorom in po potrebi varovanjem pogorišč

3.1.11. Preventivne naloge za preprečevanje požarov v naravnem okolju Specifična požarna ogroženost kraškega območja terja vsestransko delovanje na požarno- preventivnem področju v katerega uvrščamo :

- ugotavljanje požarne nevarnosti in pravočasno razglašanje velike in zelo velike požarne nevarnosti,

- opozarjanje občanov na požarno nevarnost preko radia in tiska, elektronskih medijev, po vaseh pa tudi na krajevno običajen način (plakati, razglasi, itd.).

- pravočasno aktiviranje opazovalnega sistema v primeru zelo velike požarne nevarnosti - vzdrževanje gozdov in protipožarnih presek in gozdnih cest v gozdovih, - osveščanje občanov o varstvu pred požari. - prav tako je potrebno redno čiščenje strehe in žlebov. - veje dreves, ki so v bližini stavbe, zračnikov in dimnikov je potrebno redno odstranjevati. - dostopi do stavbe morajo biti prosti in dovolj široki za gasilce in druge reševalne službe. - vse gorljive snovi (goriva, drva, gradbeni material, ipd) skladiščimo na varni razdalji od

stavbe. - na vrtno pipo naj bo priključena cev za zalivanje. - odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru

odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu in ob objavi požarne ogroženosti odpadkov ne sežigamo. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in 100 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin.

- v obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. - po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe.

V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:


(14.3. DO 14.4.2015)


61

- nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov,

- kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini, - kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč, - odmetavanju gorečih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

3.2. POŽARNA OGROŽENOST OBJEKTOV

3.2.1. Viri nevarnosti Stara gospodarska in stanovanjska poslopja pa tudi mestna jedra, strnjena gradnja so močno požarno ogrožena predvsem zaradi starosti in načina gradnje (gorljivi materiali, nepospravljena podstrešja), strnjenosti zgradb in otežene dostopnosti za gasilsko in reševalno tehniko. Obstaja nevarnost, da se manjši požar (nastal v kuhinji, v neočiščenem dimniku ali zaradi kratkega stika na dotrajanih električnih instalacijah…) naglo razširi na večji kompleks zgradb in jih v kratkem času popolnoma uniči. Ta nevarnost je še večja zaradi pogoste vetrovnosti. Najbolj problematična so individualna kurišča v starih gospodarskih objektih, strjenega dela naselij, ki se jih občasno koristi za žganjekuho ali za kuhanje hrane za živali. Obstaja nevarnost, da se manjši požar naglo razširi na večji kompleks zgradb in jih v kratkem času naselje popolnoma uniči. Ta nevarnost je še večja zaradi odsotnosti z prebivalcev, predvsem mlajše populacije. Vir nevarnosti predstavljajo tudi požari v industrijskih in obrtnih objektih, skladiščih, divjih odlagališčih odpadkov in podobno. Ti objekti so posebej ogroženi zaradi potrebe po izvajanju evakuacije oseb z vozilom za reševanje iz višin. Prav tako poteka gašenje takih objektov z vozili za gašenje in reševanje iz višin, ki je velikokrat edino mogoče in najučinkovitejše.

3.2.2. Možni vzroki nastanka požara na objektih: - neprimerna in nenadzorovana uporaba različnih grelnih naprav - začetni dimniški požar ( vžig saj v neočiščenem dimniku), - neupoštevanje protipožarnih predpisov pri gradnji (električna napeljava, lesen tram

speljan neoposredno ob dimniku oziroma celo v dimnik), - začetni kuhinjski požar (zaradi nepazljivosti), - malomarno in neodgovorno ravnanje z odprtim ognjem (gradnja, vzdrževalna dela,

rekonstrukcija, peč, sveča), - tehnična napaka na strojih in pripomočkih, - kratki stiki na neustreznih električnih instalacijah, - samovžig odpadkov na deponiji, eksplozija, oz. zadrževanje plinov.


(14.3. DO 14.4.2015)


62

3.2.3. Verjetnost pojavljanja požara na objektih Verjetnost pojavljanja požara na objektih je konstantna nekoliko večja je v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi (kurilna sezona).

Zap. št.

Občina ŠTEVILO POŽAROV PO LETIH 2004 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ RANG

1. BLOKE 3 4 2 2 2 13 10 2. CERKNICA 24 44 14 14 20 116 4 3. DIVAČA 27 32 5 5 4 73 6 4. HRPELJE-KOZINA 20 27 7 4 3 61 7 5. ILIRSKA BISTRICA 86 12

9 30 30 25 300 1

6. KOMEN 13 12 5 4 3 37 8 7. LOŠKA DOLINA 3 2 6 3 1 15 9 8. PIVKA 15 43 9 5 12 84 5 9. POSTOJNA 50 74 24 20 18 186 2 10. SEŽANA 40 88 18 12 18 176 3 SKUPAJ V REGIJI 281 45

5 120 99 106 1061

Preglednica 18: Pregled števila požarov na ovjektih in stopnja požarne ogroženosti v Notranjski regiji

3.2.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Zaradi požarov v stanovanjskih hišah so ogroženi tako stanovalci, premoženje in kulturna dediščina. Posebno v starih vaških jedrih je zaradi značilnosti gradnje (velika strnjenost hiš, neposredna bližina kmetijsko gospodarskih objektov), slabe prehodnosti za gasilsko tehniko in velike gorljivosti materialov, stopnja ogroženosti pred požarom zelo visoka. Pri požarih v industrijskih in drugih objektih obstaja nevarnost razvitja strupenih plinov in prenos požarov v okolje.

3.2.5. Potek in možen obseg požara na objektih - primeri požara Zaradi gorečega olja na plinskem štedilniku, ali gorečega dimnika (zaradi neočiščenih saj), je ogenj zajel celo stanovanjsko hišo in grozi, da se bo (zaradi močne burje) razširil in zajel tudi sosednje stavbe. Učinkovitost gašenja zmanjšuje tudi nizek pritisk vode v hidrantnem omrežju. Požar se lahko zaradi vetra razširi na sosednji stanovanjski ali kmetijsko gospodarski objekt, kjer je ponavadi hranjeno tudi gorivo za delovne stroje. Hitro se lahko razširi še na druga stanovanjska in gospodarska poslopja v bližini. Starejši ljudje, ki čuvajo majhne otroke se ne morejo sami evakuirat.

3.2.6. Ogroženi prebivalci, delavci, živali, premoženje in kulturna dediščina Odvisno od vrste objektov (stanovanjski, gospodarski, industrijski, kmetijski, počitniški, kulturni), ki jih zajame požar, le - ta ogroža ljudi, živali, premoženje, ki ga uporabljajo oziroma so v njem in kulturno dediščina velikih vrednosti in okolje. Število in vrsta ogroženih je neposredno odvisno od vsakega posameznega objekta.


(14.3. DO 14.4.2015)


63

V naseljih, ki nimajo hidrantnega omrežje, (našteti) ali zagotovljene požarne vode, je ta ogroženost predvsem pa možen nastanek škode veliko večja kot v naseljih in objektih, kjer je zagotovljena požarna voda in so uporabniki prostora oziroma objekta seznanjeni in usposobljeni za ukrepanje v primeru nastanka požara.

3.2.7. Verjetne posledice požara Posledice požarov v stanovanjskih in gospodarskih objektih:

- ljudje in živali ostanejo brez strehe nad glavo, velika škoda na uničenem premoženju, pa tudi zelo velika škoda na uničeni kulturni dediščini.

- V hujših primerih lahko pride tudi do poškodb, psiholoških travm ali celo do smrti ljudi in pogina živali.

- Neprečiščene odpadne vode lahko v večji meri onesnažijo podzemlje in okolje. - Prizadeti lahko ostanejo brez prihodkaLjudje so v vseh primerih prizadeti, lohko pride celo

do smrti in psiholoških traum ljudi in pogina živali.

3.2.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče V strnjenih naseljih obstaja velika verjetnost prenosa požara na bližnje objekte. Požar lahko povzroči tudi prekinitev infrastrukturnih povezav (prometne povezave, energetske povezave, elektrika, telefon). Možnost nastanka eksplozije ob požaru, posebno na stanovanjskih objektih, ker je v gospodinjstvih veliko število 10-kg plinskih jeklenk tekočega naftnega plina (butan-propan), goriv v kmetijskih objektih, pogonskih goriv, škropiv, eksplozija nabojev v lovskih sobah, eksplozija alkohola (žganja) na podrstrešjih.

3.2.9. Možnost predvidevanja požara Ker je požar največkrat posledica človekove dejavnosti in po navadi nastane zaradi napačnega ravnanja človeka, ni mogoče v naprej napovedati kdaj in kje bo do požara prišlo.

3.2.10. Ukrepi in naloge za zmanjšanje možnos ti in nastanka škode Lastnik oziroma uporabnik poslovnih prostorov in industrijskih objektov mora izvajati dobljeni oceni požarne ogroženosti primerne ukrepe, kot so:

- vgraditev javljalcev požara - ustrezna oprema za varstvo pred požarom (avtomatska in standardna gasilna sredstva,

itd.) - ustrezna usposobljenost in organiziranost za varstvo pred požarom - posebni ukrepi glede na stopnjo požarne ogroženosti - oseba odgovorna za varstvo pred požarom mora imeti ustrezno znanje s področja varstva

pred požari - izdelan požarni red in po potrebi požarni načrt - izdelan načrt evakuacije - ukrepi potrebni za preprečevanje eksplozije pri uporabi vnetljivih snovi in drugih nevarnih

snovi - določitev in poučitev delavcev in stanovalcev s posebnimi nalogami za izvajanje

preventivne dejavnosti in za izvajanje nalog ob požaru - reden nadzor nad stanjem požarnega varstva v objektu in neposredni okolici - redno usposabljanje zaposlenih delavcev za varstvo pred požarom - primerno opremiti in usposobiti javno gasilsko službo (PGD)


(14.3. DO 14.4.2015)


64

3.3. POŽAR NA PROMETNIH SREDSTVIH, SMETIŠČIH, ELEKTRIČNIH NAPRAVAH …

3.3.1. Viri nevarnosti Požari na prometnih sredstvih, smetiščih, smetnjakih, električnih napravah in drugi požari na območju OHK, statistično predstavljajo cca 10% skupnega števila požarov. V večini primerov gre za požare na cestnih vozilih, na električnih napravah, smetnjakih kontejnerjih in druge manjše požare na katerih je bila potrebna gasilska intervencija. V večini primerov gre za požare na cestnih vozilih, zelo poredko na železniških prevoznih sredstvih. Požari na prometnih sredstvih v Občini Hrpelje-Kozina statistično predstavljajo manj kot 10% skupnega števila požarov. V primerjavi z drugimi območji države, je po tovrstnih nesrečah občina bolj obremenjena, predvsem zaradi neustreznih cest in izredno visoke gostote prometa - veliko število vozil. Pri požarih na vozilih v cestnem prometu lahko, zaradi stanja cest in gostote prometa, pride do hudih ali celo najhujših posledic tako za udeležence v nesreči kot tudi za okolje. Požari na prometnih sredstvih železnice so redkejši.

3.3.2. Možni vzroki nastanka požara na prometnih sredstvih - najpogostejši vzrok je človek in njegovo napačno ravnanje, - neustrezne ceste po katerih se odvija zelo gost promet, - slabo vzdrževana in stara prometna sredstva, - odlaganje pepela v katerem je še žerjavica v smetnjake in na smetišča, - dotrajana elektro napeljava, neustrezno ravnanje z el. napravami.

3.3.3. Verjetnost pojavljanja požara na prometnih sredstvih - veliko število vozil v cestnem prometu in zastarelost vozil pogojuje veliko verjetnost

nastanka požara na cestnih vozilih, - verjetnost nastanka požara na železniških vozilih je relativno majhna, vendar zaradi

neustreznih zavor te povzročajo požare v naravi, - ravno tako, je manjša nevarnost nastanka požara na smetiščih in kontejnerjih za smeti kot

tudi na elektro instalacijah.

3.3.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti - vrsto, obliko in stopnjo ogroženosti pogojuje prometno sredstvo udeleženo v nesreči

(osebno, tovorno). Pri čemer zaradi značilnosti prometa po magistralnih cestah in - železniški progi na območju občine, pogojujejo dokaj visoko stopnjo nevarnosti, ki se

odraža tudi skozi ogrožanje naravnega okolja (požari, ogrožanje podtalnice), - stopnja požarne ogroženosti pri tovrstnih požarih predvsem na smetiščih in el. napravah

in napeljavah ni velika. Lahko pa nastane verižna nesreča, ker se ti požari v primeru ne pravočasne intervencije lahko prenesejo v naravo, stanovanjski ali gospodarski objekt, kjer bi laho v tem primeru nastala zelo velika škoda ogroženi so lahko tudi ljudje in živali. Zato jih ne smemo podcenjevati.


(14.3. DO 14.4.2015)


65

3.3.5. Potek in možen obseg požara na prometnih sredstvih Primer požara v cestnem prometu Značilen primer možne kombinirane nesreče na cesti je primer nesreče s trčenjem, požarom in razlitjem nevarne snovi.

- Nesreča se je zgodila na glavni cesti Kozina - Starod v naselju Obrov, v času poletnih počitnic. Čelno sta trčila osebni avtomobil in avtocisterna, polna bencina. Ob trčenju je bila cisterna poškodovana, bencin je začel iztekati in se je vžgal. Ves promet po cesti je bil blokiran v obe smeri več kot 4 ure, obvoza ni bilo. Ob gašenju je voda, pomešana z gorivom, odtekala v podtalnico. Najbližje hiše so bile oddaljene cca 100 m, tako da tokrat niso bile v nevarnosti.

3.3.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Obstaja manjša verjetnost, da bi bili neposredno prizadeti ljudje, živali in kulturna dediščina, ki sicer niso direktno udeleženi v nesreči. Ogroženost teh kategorij je prisotna predvsem pri nastanku verižnih nesreč (prekinitev dobave vode, nastanek večjega požara v naravnem okolju, razširitev požara na gradbene objekte,...). Izliv nevarnih snovi lahko resno prizadene oskrbo z vodo (tudi v hrvaški in slovenski Istri).

3.3.7. Verjetne posledice požara na prometnih sredstvih Posledice požara na prometnem sredstvu, ki se giblje po prometnici je težko predvideti - lahko nastanejo posledice samo na vozilu, lahko tudi na drugih vozilih udeleženih v prometu pa tudi na okolju izven prometnice. Pri požarih na prometnih sredstvih, ki jih požar zajame izven prometnic so posledice bistveno manjše.

3.3.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja velika verjetnost nastanka verižne nesreče: trčenje – požar- prenos požara v naravo, objekte - eksplozija - razlitje nevarne snovi - širjenje strupenih plinov. Nalet drugih vozil.

3.3.9. Možnost predvidevanja nesreče : Čas in kraj nastanka požara na prometnem sredstvu ni mogoče v naprej predvideti.

3.3.10. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma oblažitev in odpravo posledic nesreče Za boljšo učinkovitost gašenja požarov v občini je potrebno poleg gasilskih operativnih načrtov in načrtov za alarmiranje:

- izdelati občinski načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju. Ta naj temelji na oceni požarne ogroženosti, Državnem in Regijskem načrtu zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravnem okolju in razpoložljivih resursih za ukrepanje v občini ;

- zagotovitev materialnih pogojev za popolnjevanje, opremljanje in usposabljanje operativnih gasilskih enot in občanov, kar bo omogočalo hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje izvajalcev gasilske javne službe;

- vzpostaviti celovit in učinkovit sistem obveščanja in javnega alarmiranja; - določitev protipožarnih intervencijskih in obvoznih poti ;


(14.3. DO 14.4.2015)


66

- izgradnja protipožarnih poti in protipožarnih presek v gozdovih; - usposobitev interventne skupine gasilcev za posredovanje ob požarih na železnici; - izvajanje preventivnih protipožarnih ukrepov ob želežniški progi; - objava razglasov o požarni ogroženosti naravnega okolja; - izvajanje požarne straže, - obveščanje javnosti o požaru in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; - usposabljanje prebivalstva za protipožarno zaščito; - v kolikor je prišlo zaradi posledic požara do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav

(elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovi sanaciji,

- pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje protipožarnih predpisov.

3.3.11. Zaključek Iz zgoraj navedenega je nesporno ugotovljeno, da:

- naravne danosti okolja na pretežnem delu občine predstavljajo nevarnost za izbruh požara v naravnem okolju skoraj celo leto

- požarno najbolj ogroženi so praktično vsi gozdovi, ne glede na drevesno vrsto, starost in obliko nastanka

- najbolj požarno ogroženi so gozdovi iglavca v starosti do 40 let - na vpliv komunikacij so požarno najbolj ogroženi gozdovi ob glavnih prometnicah in

železniški progi - glede na vzroke za nastanek požara so zelo ogroženi gozdovi ob kmetijskih površinah

(požig trave in vejevja pri čiščenju) - preko 90% požarov izbruhne izven gozda na opuščenih ali neobdelanih kmetijskih

površinah - zaradi neobdelanih kmetijskih površin, ki so tudi v neposredni bližini vasi oz. hiš so naselja

požarno ogrožena - Ne glede na statistične pokazatelje, da je občina glede požarov v stanovanjskih,

industrijiskih, gospodarskih in drugih objektih požarno manj obremenjena, so stanovalci, delavci in živali zaradi načina gradnje in uporabe gorljivega materialu predvsem v strnjenih - starejših naselij bolj ogroženi. Ravno tako je ogroženo njihovo premoženje in kulturna dediščina.

- V primerjavi z drugimi občinami v državi, je po nesrečah – požarih na vozilih v cestnem prometu občina bolj obremenjena, predvsem zaradi neustreznih cest in izredno visoke gostote prometa - veliko število vozil. Pri požarih na vozilih v cestnem prometu lahko, zaradi stanja cest in gostote prometa, pride do hudih ali celo najhujših posledic tako za udeležence v nesreči kot tudi za okolje. Požari na prometnih sredstvih železnice so redkejši.

Iz predstavljenih dejstev je moč spoznati posebnost pogojev pojavljanja in širjenja požarov v naravnem okolju v občini Hrpelje - Kozina in to še posebej na Kraškem območju, ki zajema pretežni del občine. Navedeni razpoložljivi podatki in ocena ogroženosti Notranjske regije o požarih nam kažejo, da se Občina Hrpelje - Kozina uvršča med bolj požarno ogrožena območja v Sloveniji predvsem glede požarov v naravnem okolju. Zato je potrebno izdelati načrt zaščite in reševanja za srednje velik požar v naravnem okolju, ki lahko nudi osnovo za ukrepanje tudi ob nastanku druge vrste požara. Viri

- Poročila republiške požarne inšpekcije do 1993. leta, - Varstvo pred požari v naravi bled “93, MORS-RUZR, - Pregled statističnih podatkov o požarih v RS v letu 1994, URSZR, - Pregled naravnih in drugih nesreč leta 1995, 1996, 1997,1998,1999 URSZR, - Pregled stanja operativnih gasilskih enot – kadrovska in materialna popolnitev,


(14.3. DO 14.4.2015)


67

- Naravne in druge nesreče v RS v letih 2003 in 2004, - Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, - Računalniški program SPIN, - Ocena požarne ogroženosti v Notranjski regiji, - Državni in regijski načrt ZR ob velikem požaru, - http://www.urszr.si/slo/page.php?src=og1.htm


(14.3. DO 14.4.2015)


68

4.0. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO Velike količine nevarnih snovi, ki so v stalnem porastu in se na območju občine Hrpelje - Kozina uporabljajo, izdelujejo, predelujejo, skladiščijo ali prevažajo po komunikacijah (ceste, železnica), predstavljajo stalno potencialno nevarnost in s tem enega izmed potencialnih virov ogrožanja za ljudi, živali, kulturno dediščino, materialne dobrine in okolje. V občini se lahko dogodi nesreča z nevarno snovjo predvsem podjetjih: Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor Kozina. Bezinskih servisih, v cestnem in železniškem prometu. Zaradi specifike pojavnih oblik, načinov ogrožanja in možnih posledic nesreč ter pogojev in možnosti ukrepanja, zajema oceno ogroženosti zraka, ozemlja, podzemlje in vodotoke. Poleg tega občina leži na vodozbirnem območju.

4.0.1. Viri nevarnosti Zaradi vodozbirnega območja za slovensko in hrvaško Istro zelo veliko nevarnost predstavlja v Občini Hrpelje-Kozina prevoz nevarnih snovi v cestnem in železniškem prometu. Tovrstne nesreče so se že zgodile vendar na srečo brez večjih posledic.

Slika 25: Podzemne vode - povezave s podtalnicami Največ nevarnih snovi skladišči Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor Kozina in Družba za predelavo poliuretanskih mas Šepič d.o.o. Gradišče, po dosedanjih dogodkih večjo nevarnost predstavljajo nesreče z nevarno snovjo v tranzitu, predvsem v kolikor se bi ta pripetila v naselju.


(14.3. DO 14.4.2015)


69

Nesreče z nevarnimi snovmi uvrščamo na prvo mesto, saj so najbolj nevarne za naše območje ne glede na to kje se nesreča pripeti. Čeprav z manjšimi posledicami, pa obstaja tudi velika verjetnost ne namernega onesnaženja (neustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki – škropiva, drugi fito-farmacevtski odpadki) in onesnaženja zaradi neustrezne uporabe in skladiščenja nevarnih snovi v gospodinjstvih (kurilno olje) in v kmetijstvu. Glavni viri ogrožanja z nevarnimi snovmi so:

- Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor Kozina, - Družba za predelavo poliuretanskih mas Šepič d.o.o. Gradišče, - bezinski servisi, - obrtne delavnice, - nevarne snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu in gospodinjstvu.

V podjetju Interina d.o.o. sektor plin Kozina skladiščijo samo utekočinjen naftni plin UNP) propan ali mešanico med propanom in butanom (mix9. Kapacitete rezervarskega prostora v lasti Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor plin Kozina – na lokaciji Interina d.o.o. Ljubljana, Skladišče Kozina so : Ležeči plinohram: 2 X 150m³ = 300m³; Ležeči plinohram: 2 X 60m³ = 120m³; Ležeči plinohram: 1 X 21m³ = 21m³; Ležeči plinohram: 1 X 17,5m³ = 17,5m³. Skupno je na tej lokaciji 458,5m³ oziroma 265 ton. Količina plina je glede na obdobje lahko tudi manjša za 40%. UNP se v skladišču nahaja pretežno v tekočem stanju. Pri vseh zgoraj navedenih količinah je potrebno upoštevati, da se lahko skladiščni rezervoarji za utekočinjeni naftni plin polnijo samo do 80% volumna rezervoarja (raztezanje plina – porast tlaka). Dodati podatke o vrsti in količini nevarnih snovi v Družba za predelavo poliuretanskih mas Šepič d.o.o. Gradišče

4.0.2. Primer vira tveganja - Interina sektor plin Kozina Na lokaciji vira tveganja, Dolinka ulica 14, Kozina, so prisotne večje količine utekočinjenega naftnega plina (UNP - zmes propana in butana) - skupno približno 460 ton, ter različnih tehničnih plinov (kisik, argon, dušik). Izpust tekočega naftnega plina propan – butana iz poškodovanega nadzemnega, horizontalnega rezervoarja volumna 150 m³. V najtežjem primeru lahko pričakujemo iztekanje celotne količine UNP, to je 67,5 ton . Hlapi UNP se lahko vžgejo in eksplodirajo na območju lokacije, oziroma na razdalji do 200 m od mesta izpusta. Posledica takšnega iztekanja UNP je lahko ustvarjanje velikega oblaka , ki se ob vžigu izraža kot goreča krogla. Izpust tekočega propana ali propan-butana (v splošnem UNP) iz poškodovane gibljive cevi med praznjenjem avto ali železniške cisterne. V najtežjem primeru lahko pričakujemo izpust celotne količine UNP - približno 19 ton v času približno 25 minut. Hlapi UNP se lahko vžgejo in eksplodirajo na območju ali izven območja lokacije, oziroma na razdalji do približno 200 m od mesta izpusta. Posledice takojšnjega ali zakasnelega vžiga so eksplozija plinskega oblaka, goreč curek, goreča luža, ter ognjena krogla. Možen je nastanek sekundarnih požarov. Največji potencial za nadaljnje odpovedi (razvoj do verižne nesreče) ima izpust celotne količine UNP iz rezervoarja A ali železniške cisterne, kjer je ocenjeno vplivno območje za verižno nesrečo do približno 80 m. Izredni dogodek z potencialno najtežjimi možnimi posledicami je povezan z izpustom UNP iz rezervoarja A, volumna 150 m³, ali zaradi odpovedi posameznih armatur na rezervoarjih,


(14.3. DO 14.4.2015)


70

predvidoma predvsem v primeru požara v neposredni bližini (posledica verižne - domino nesreče). V posameznem rezervoarju je skladiščeno največ približno 67,5 ton UNP. V tem primeru lahko pričakujemo pojav ognjene krogle (BLEVE), ter eksplozijo oblaka hlapov. Trajanje pojava ognjene krogle je ocenjeno na približno 20 sekund. Nastanek verižne nesreče je verjeten v primeru, da primarni požari zajamejo sosednjo procesno opremo (črpališče UNP), avto cisterne ali rezervoarje in odpove ročno proženi protipožarni sistem za hlajenje opreme/rezervoarjev. V primeru da požar zajame določen del opreme lahko zaradi povišanja temperature UNP to vodi do takšnega povišanja tlaka, da tega oprema ne prenese več. Temu sledi odpoved opreme, rezervoarja, vagona ali cisterne, ter trenutno uparjevanje in vžig izpuščenega UNP na zraku - pojav ognjene krogle (BLEVE). Vplivno območje za nadaljnje verižne nesreče v primeru tega dogodka znaša približno do 300 m, zaradi nadtlaka eksplozije oblaka hlapov, v kateri se nahaja celotna lokacija vira tveganja. Vplivno območje za potencialno ranjene in žrtve znaša približno do 300 m. Vplivno območje za lažje posledice (npr., le posamezna počena stekla) znaša približno do 600 m.

- Lastnik tehnološkega procesa, postrojenjih in sredstvih za delo je Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor Plin Kozina, Dolinska ulica 14, 6240 Kozina.

- lokacija in vrsta tehnološkega procesa, postrojenjih in sredstvih za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče: Kozina, Dolinka ulica, kozina, skladišče utekočinjenega naftnega plina.

- številu zaposlenih na ogroženi lokaciji: 20 - številu ljudi, ki so neposredno izpostavljeni nevarnosti: 5

4.0.3. Kratek opis (scenarij) izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo Izpust tekočega naftnega plina propan – butana iz poškodovanega nadzemnega, horizontalnega rezervoarja volumna 150 m³. V najtežjem primeru lahko pričakujemo iztekanje celotne količine UNP, to je 67,5 ton . Hlapi UNP se lahko vžgejo in eksplodirajo na območju lokacije, oziroma na razdalji do 200 m od mesta izpusta. Posledica takšnega iztekanja UNP je lahko ustvarjanje velikega oblaka , ki se ob vžigu izraža kot goreča krogla. Izpust tekočega propana ali propan-butana (v splošnem UNP) iz poškodovane gibljive cevi med praznjenjem avto ali železniške cisterne. V najtežjem primeru lahko pričakujemo izpust celotne količine UNP - približno 19 ton v času približno 25 minut. Hlapi UNP se lahko vžgejo in eksplodirajo na območju ali izven območja lokacije, oziroma na razdalji do približno 200 m od mesta izpusta. Posledice takojšnjega ali zakasnelega vžiga so eksplozija plinskega oblaka, goreč curek, goreča luža, ter ognjena krogla. Možen je nastanek sekundarnih požarov. Največji potencial za nadaljnje odpovedi (razvoj do verižne nesreče) ima izpust celotne količine UNP iz rezervoarja A ali železniške cisterne, kjer je ocenjeno vplivno območje za verižno nesrečo do približno 80 m. Izredni dogodek z potencialno najtežjimi možnimi posledicami je povezan z izpustom UNP iz rezervoarja A, volumna 150 m³, ali zaradi odpovedi posameznih armatur na rezervoarjih, predvidoma predvsem v primeru požara v neposredni bližini (posledica verižne - domino nesreče). V posameznem rezervoarju je skladiščeno največ približno 67,5 ton UNP. V tem primeru lahko pričakujemo pojav ognjene krogle (BLEVE), ter eksplozijo oblaka hlapov. Trajanje pojava ognjene krogle je ocenjeno na približno 20 sekund.

- količina izpusta nevarnih snovi: cca 67,5 ton UNP - stopnja nevarnosti in možne posledice za ljudi in okolje: poškode zaradi delcev ob

eksploziji, lažja zastrupitev , oteženo dihanje. Degradirano okolje. - približna površina prizadetega območja: eksplozija v radiju 200 m, širše območje v radiju

500 m - časovni potek: izpust plinov, po cca 25 minutah eksplozija


(14.3. DO 14.4.2015)


71

- pregled nujnih ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje verjetnosti nastanka in posledic nesreče: redno vzdrževanje opreme, usposobljenost zaposlenih, osveščenost zaposlenih, izvajanje varnostnih standardov.

- navedbo opreme in postopkov: detektorji plina, vzdrževanje sistemov, gasilni aparati. Razpoložljiva oprema za zaščito in reševanje

a) Osebna zaščitna sredstva (OZS): - dihalni aparat - 2 kom - zaščitna obleka – 2 kompleta - čelade – 10 kom

b) Gasilska oprema: - nadzemni gasilski hidranti: 12 kom - gasilske cevi: tip B: 250 m tip C: 180 m

- aparati za gašenje: S9 25 kom S50: 8 kom

- reševalne vrvi: 10 m c) Druga tehnična oprema:

- detektorji plina: 5 kom (opomba: za UNP) polnilnica - prometni znaki za zaustavitev prometa: 5 kom - omarice za prvo pomoč prvo pomoč - Voda za požarno varnost je zagotovljena iz hidrantnega omrežja. - Črpališče požarne vode, in prostor za sinhronizirani dizelski elekrični agregat za

pogon požarne črpalke. - Sistem nadzemnih hidrantov. - Stabilni hladilni požarni sistem na rezervoarjih (A, B ,C in D), ter na avto in

železniškem pretakališču.

4.0.4. Verjetnost nastanka nesreče z nevarno snovjo Največja verjetnost nesreče z nevarno snovjo v občini Hrpelje-Kozina obstaja v tranzitu, predvsem v cestnem in železniškem prometu. Tu se pojavljajo večje količine različnih nevarnih snovi. Vlakovne in avtomobilske kompozicije namreč prevažajo hkrati po več deset ton nevarnih snovi. To pa predstavlja večjo nevarnost kot nevarne snovi, ki so več ali manj znane in jih imajo uskladiščene organizacije, ki jih uporabljajo v svojem tehnološkem procesu in so pod večjo kontrolo. Zaradi malomarnosti oziroma nespoštovanje predpisov v proizvodnji pa lahko tudi pri njih nastane nesreča, ki bi imela velike posledice.

4.0.5. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti

Največja verjetnost nastanka nesreče z nevarno snovjo je prevoz nevarnih snovi po cesti in železnici. Tovrstna nesreča bi imela najhujše posledice, če bi se pripetila v naselju oziroma na vodozbirnem območju. Odvisno od vrste nevarne snovi, ki se prevaža. Seveda, pa veliko potencialno nevarnost predstavljajo tudi stacionarne zaloge nevarnih snovi.

4.0.6. Potek in možen obseg nesreče Ob strokovnem ravnanju z nevarnimi snovmi in ob upoštevanju zakonskih predpisov ter strokovnih navodil pri njihovem prevozu, skladiščenju in predelavi je majhna verjetnost, da bi do


(14.3. DO 14.4.2015)


72

nesreče z nevarnimi snovmi prišlo. Veliko večja verjetnost nastanka takšne nesreče je ob neupoštevanju zakonskih predpisov in ustreznih navodil in zanemarjanju le teh.

4.0.7. Ogroženost prebivalcev, živali, premoženja in kulturne dediščine Nesreča z nevarno snovjo v strnjenih naseljih, zaselkih in v industrijskih predelih v določenem radiju glede na vrsto nesreče ogroža ljudi, živali in premoženje. Ta ogroženost je odvisna od vrste in količine nevarnih snovi, klimatskih razmer ter drugih dejavnikov glede na vzrok in nastanek nesreče.

4.0.8. Verjetne posledice nesreče Nesreča ni predvidljiva nanjo vpliva več dejavnikov, ki so v vseh primerih povezani z neupoštevanjem predpisov in navodil ter nestrokovnim ravnanjem z nevarno snovjo ki imajo za posledico ogrožanja : ljudi in živali, kontaminacije ozračja, zemlje, objektov, vode, nastanka požarov in eksplozije.

- lahko se zastrupijo ljudje in živali, - pride do kontaminacije zemljišč in objektov, - pride do zastrupitve nadzemne in podzemne vode in ozračja, - lahko nastane eksplozija in požar, - porušitev objektov itd.

4.0.9. Verjetnost nastanka verižne nesreče Poleg že navedenih posledic, lahko ob nesreči z nevarno snovjo glede na vrsto nevarne snovi pričakujemo tudi eksplozije, požare, kontaminacijo, daljšo ali krajšo neuporabnost zemlje objektov vode, prekinitev proizvodnje, odvijanje prometa, gospodarska škoda itd .

4.0.10. Možnosti predvidevanja nastanka nesreče z nevarno snovjo Nesrečo z nevarno snovjo na območju Občine Hrpelje - Kozina ob kateri bi bilo potrebno aktiviranje sil ZRP, je možno pričakovati v cestnem in železniškem prometu in v stacionarnih virih. V občini je možnost nastanka nesreče z nevarno snovjo predvsem v naslednjih gospodarskih organizacijah oz. podjetjih:

- Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor Kozina, - Družba za predelavo poliuretanskih mas Šepič d.o.o. Gradišče, - bezinski servisi, - obrtne delavnice,

Najbližje organizacije, ki so opremljene in usposobljene za tovrstne posege so po uredbi pogodbene gasilske organizacije:

- ZGRS Sežana, - Gasilska brigada Koper – tudi za dekontaminacijo

Ne glede na navedeno, je za požarno varovanje potrebno istočasno aktivirati tudi teritorialno PGD Materija.

4.0.11. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče

- najmanj enkrat letno oceniti in preveriti ogroženost prebivalcev, živali in objektov, ki se nahajajo v ogroženih področjih zaradi stacionarnih virov nevarnih snovi,

- oceniti potrebo po izvedbi evakuacije in dekontaminacije;


(14.3. DO 14.4.2015)


73

- določiti lokacije za kontaminirane odpadke; - poskrbeti za odvoz kontaminiranih materialov na za to določena mesta; - zagotoviti dosledno izvajanje predpisov, ki določajo pravila ravnanja z nevarnimi snovmi s

strani pristojnih služb; - po zaključeni intervenciji vzpostaviti v delovanje prizadete infrastrukturne objekte in

napeljave (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba

4.0.12. Zaključek Občina Hrpelje - Kozina spada med bolj ogrožena območja pred nevarnimi snovmi v Republiki Sloveniji in sicer zaradi nevarnosti nesreč v cestnem in železniškem prometu, niso pa izključene tudi industrijske nesreče. Pretežni del Občine Hrpelje - Kozina se nahaja na vodozbirnem območju Rižanskega vodovoda in podzemnih voda za potrebe pitne vode hrvaške Istre od tega je del območja izrazit kraški svet s podzemnimi vodami. Tudi površinske vode iz območja Brkinov vse poniknejo v Matarskem podolju in potujejo naprej pod površino, od koder se jim lahko pridružijo tudi nevarne snovi. Ker je teren ob prometnicah povsod propusten lahko vsako izlitje nevarne snovi ogrozi podzemne vode in vodne izvire. Prav tako niso vsi podzemni tokovi povsem raziskani, da bi lahko natančno napovedali območja, ki ga morebitni izliv nevarne snovi lahko kontaminira. Torej moramo posebno pozornost posvetiti ob raznih izlivih nevarnih snovi, predvsem hitremu in učinkovitemu ukrepanju. V preventivnem smislu pa je potrebno izvesti naslednje ukrepe: Za potrebe preprečevanja in obvladovanja morebitne nesreče, izvajanja ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob večji nesreči z nevarno snovjo na območju občine je potrebno uvesti vsakoletno pridobivanje podatkov o nevarnih snoveh (stacionarnih, transport) in ponovno oceniti in ugotoviti katera podjetja neposredno ogrožajo okoliško prebivalstvo z nevarno snovjo. Na osnovi tega je potrebno pripraviti ustrezen načrt ZR v primeru nesreče z nevarno snovjo v katerem je potrebno opredeliti vlogo potencionalnih povzročiteljev nesreče,posebno pozornost pa je potrebno posvetiti usposobitvi in pripravi ustreznih navodil za prebivalce in ukrepanje:

- zagotoviti hiter in učinkovit sistem obveščanja, - posebno pozornost posvetiti osveščanju in usposabljanju občanov za samozaščitno in

vzajemno ukrepanje, - s pogodbo urediti področje reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ( ZGRS - Sežana),

zavezati podjetja, ki v občini uporabljajo ali manipulirajo z nevarnimi blagom , da izdelajo načrt za ukrepanje ob nesreči in da na tej podlagi izvajajo vse preventivne zaščitne in varnostne ukrepe (podjetju Interina d.o.o. sektor plin Kozina, Družba za predelavo poliuretanskih mas Šepič d.o.o. Gradišče).

- za potrebe izvajanja ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob večji nesreči z nevarno snovjo na območju Občine Hrpelje-Kozina, se smiselno uporablja: obstoječi regijski načrt ZR in navodila za ukrepanje ob tovrstnih nesrečah iz občinskega načrta ZR ob potresu in načrt za ukrepanje ob jedrsko radiološki nesreči

- za potrebe ukrepanja se na osnovi regijskega načrta razdelajo potrebni ukrepi in naloge z konkretnimi zadolžitvami. Izdela se tudi načrt usposabljanja in opremljanja.

Vir:

– register nevarnih snovi v Sloveniji - MORS 1990, – kako in s čim gasimo ter rešujemo ob nesrečah z nevarnimi snovmi, dipl. ing. Zafošnik

Alfonz, 1990, – ukrepanje ob nezgodi z nevarno snovjo, Franc Černelič 1992, – ocene ogroženosti zaradi nevarnih snovi, URSZR marec 1996, – naravne in druge nesreče v RS v letu 2003 in 2004,


(14.3. DO 14.4.2015)


74

– računalniški program SPIN za leto 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010, – regijska/državna ocena ogroženosti poglavje nevarne snovi, – Občina Hrpelje-Kozina načrt zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi (2006)


(14.3. DO 14.4.2015)


75

5.0. OGROŽENOSTI ZARADI NEVARNOSTI IONIZIRAJOČEGA SEVANJA Viri ionizirajočega sevanja so naravni in umetni. Zaradi radioaktivnih izotopov v okolje (zemlja, zrak, voda, prehrana) je človek na različne načine izpostavljen ionizirajočemu sevanju. Delimo jih na zunanje in notranje obsevanje. Do zunanjega obsevanja pride, če so radioaktivni izotopi v človekovi okolici. Ob razpadanju obsevajo človeka z oddajanjem prodornih sevanj, kot so npr. . žarki Izpostavitev sevanju je v tem primeru sorazmerna s časom zadrževanja v območju sevanja. Do notranjega obsevanja pride zaradi vnosa radioaktivnih snovi v organizem z vdihavanjem onesnaženega zraka (inhalacija), uživanjem onesnažene hrane in pijače (ingestija) ter zaradi vnosa skozi kožo, zlasti če je poškodovana. Ob vnosu v organizem pridejo do izraza tudi tisti radioaktivni izotopi, ki zaradi malo prodornih delčnih sevanj niso pomembni kot zunanji sevalci, npr. plutonijevi izotopi, ki so sevalci . V telo vneseni radioaktivni izotopi različnih elementov se glede na kemijsko obliko obnašajo dokaj različno (čas zadrževanja, kopičenje v specifičnih organih ali tkivih, hitrost in delež izločanja). Pomembno je tudi to, da se po vnosu radioaktivnih izotopov v telo ni mogoče izogniti nadaljnji izpostavljenosti sevanju, ker radionuklidi obsevajo tkiva, dokler se zadržujejo v telesu. Ionizirajoče sevanje snovi oddaja energijo z ioniziranjem in vzbujanjem atomov in molekul. V tkivu lahko zaradi tega pride do okvar biološko pomembnih molekul, kar lahko privede do poškodbe ali smrti celice. Ob uničenju velikega števila celic organa ali tkiva so posledice za organizem lahko zelo resne, celo smrtne in se pokažejo relativno hitro po obsevanju. To imenujemo deterministični učinki. Za njih je značilno, da imajo prag, saj jih ne opažamo pod dozo, ki je nižja od neke mejne vrednosti. Nad pragom se posledice večajo s prejeto dozo. Po drugi strani pa je sevanje tudi mutageno in v celici povzroči spremembe, ki lahko predstavljajo enega od prvih dogodkov pri razvoju celice v rakasto obliko. Kancerogenost sevanja je učinek, ki verjetno nima praga in z večanjem doze narašča verjetnost za nastanek raka. To je stohastični, naključni učinek sevanja. Kadar sevanje okvari spolne celice, se posledice pokažejo šele na potomcih (dedni ali hereditarni učinki).

5.0.1. Učinki ionizirajočega sevanja in varstvo pred sevanji Značilnost radioaktivnih snovi je, da razpadajo in pri tem oddajajo energijo v obliki visokoenergijskega sevanja. Ker sevanje alfa, beta in gama pri prehodu skozi snov lahko povzroči ionizacijo atomov oziroma molekul, imenujemo to sevanje ionizirajoče sevanje. Ionizirajočega sevanja neposredno ne zaznavamo, ko pa opazimo njegove učinke, je lahko že prepozno, saj so visoke doze ionizirajočega sevanja za živa bitja nedvomno nevarne. Vendar ne smemo pozabiti, da vsa živa bitja od nekdaj živijo z ionizirajočim sevanjem. Radioaktivni elementi so namreč običajna sestavina kamnin v zemeljski skorji, kozmično sevanje prodre do površja Zemlje, zato je bilo nižjim dozam sevanja življenje izpostavljeno od vsega začetka. Vprašanje torej ni: »Ionizirajoče sevanje – da ali ne?« temveč: »Kolikšna doza ionizirajočega sevanja je še sprejemljiva?« Vzrok za zdravstvene posledice ionizirajočega sevanja so poškodbe celic. Za celice, ki sestavljajo živa bitja, so nevarne predvsem kemične spremembe, ki so posledica ionizacije. Pojavljajo se namreč prosti radikali – molekule, ki jim v molekulski vezi manjka en elektron in so zaradi tega zelo reaktivne. Zaradi prostih radikalov postanejo na primer celične membrane popolnoma prepustne in ne morejo več ločevati zunanjosti od notranjosti celice. Taka celica odmre. Če se to zgodi v velikem številu celic, je poškodovan organ, ki je zgrajen iz teh celic. Prosti radikali lahko povzročijo tudi poškodbe molekule DNK, na kateri je kodirana dedna informacija. Te poškodbe ali mutacije prav tako lahko povzročijo odmrtje celice. Viri nevarnosti.


(14.3. DO 14.4.2015)


76

Jedrski objekti – to so jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktorji, postroji za obogatitev urana, postroji za izdelavo glavnih elementov, obrati za predelavo in odlaganje obsevanja jedrskega goriva ter objekti namenjeni uskladiščenju, predelavi in odlaganju radioaktivnih odpadkov. Objekti, kjer se uporabljajo radioaktivni viri – to so stacionarni objekti, kjer se uporabljajo radioizotopi (npr. v industriji, raziskovalnih inštitutih in zdravstvenih ustanovah). V občini Hrpelje-Kozina je ni registrirana naprava z ionizirajočim sevanjem, če je navesti Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Zaradi posebnih varnostnih ukrepov je verjetnost nesreče pri prevozu zelo majhna, če pa se zgodi je njen vpliv prostorsko omejen na nekaj hektarjev veliko območje, ki ga je potrebno ob nesreči dekontaminirati oziroma omejiti dostop. Padec satelita z jedrskim reaktorjem ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material Razlikujemo dve vrsti virov sevanja na satelitu in sicer vir visoke alfa aktivnosti (izotopi plutonija) in reaktorski vir. Nevarnost pri tej vrsti obstaja zaradi vdihavanja delcev, ki v posamezniku povzroči visoke doze in ne zunanje sevanje. Območja onesnaženja so trakaste oblike s širino nekaj 10 kilometrov in dolžino nekaj 100 kilometrov. Teroristični napadi se lahko izvedejo z napadi na jedrske objekte ali z uporabo t.i. »umazanih bomb« katerih namen je povzročiti radiološko kontaminacijo omenjenega obsega. Za območje Slovenije predstavljajo nevarnost predvsem domača in tuje jedrske elektrarne. Jedrska elektrarna Krško leži na levem bregu reke Save približno 70 km jugovzhodno od Ljubljane in 35 km severozahodno od Zagreba. Trenutno deluje po svetu 437 jedrskih energetskih reaktorjev. Na območju, ki je od Slovenije oddaljeno 1000 km, deluje 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji, od tega jih je 32 v 500-kilometrskem pasu od Slovenije. Možni vzrok nesreče Nastanek nesreče, ki bi imel vpliv na območju občine je možen v : jedrskih objektih, objektih kjer se uporabljajo radioaktivni viri, pri prevozu jedrskih snovi, padec satelita, ki ima na krovu radioaktivne snovi teroristični napad.

5.0.2. Verjetnost pojavljanja nesreče Pričakovana verjetnost poškodbe sredice za večino tlačno vodnih elektrarn (PWR), kakršna je tudi NE Krško, znaša med 1.0 10-6 in 1.0 10-4 na leto (enkrat na milijon let do enkrat na deset tisoč let). Pri vrelnih reaktorjih (BWR) je verjetnost za poškodbo sredice nekoliko nižja, kar je posledica tehničnih značilnosti tega tipa jedrskih elektrarn. Reaktorji vzhodnega tipa (VVER) imajo verjetnost za poškodbo sredice okoli 1.0 10-4 . Možnost nastanka nesreče v objektih, kjer se uporabljajo radioaktivni viri in transportu je zaradi strogih predpisov zelo majhna. Z oceno o možnosti padca satelita na jedrski pogon ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material ne razpolagamo. Ravno tako ni verjetnosti na območju občine ali bližje glede izvedbe terorističnega napada s t.i. »umazano bombo«. Glede na republiško in regijsko oceno ogroženosti obstaja verjetnost pojava nesreče, vendar je zelo majhna.


(14.3. DO 14.4.2015)


77

5.0.3. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti Ob radiološki nesreči nastopi večja ali manjša radioaktivna kontaminacija zraka, okolja, hrane in vode. Radioaktivne padavine in radioaktivno sevanje, bi lahko ogrozilo posamezne objekte, dele oziroma celoten teritorij občine. Stopnja ogroženosti je nizka, a nekoliko bolj izražena ob morebitnih prevozih jedrskega goriva preko območja občine. Stopnja ogroženosti ob jedrski nesreči zaradi radioaktivne kontaminacije okolja je odvisna od vrste in od količine izpuščene aktivnosti posameznih skupin radionuklidov (žlahtni plini, radio izotopi joda, dolgoživi fisijski produkti). Transport in razširjanje sta odvisna od vremenskih razmer. Radioaktivni delci se med transportom usedajo (suhi used) ali pa izpirajo s padavinami (mokri used) na površine pod njimi. Potek in možen obseg nesreče Nad mestom nesreče, v katerem je udeležena radioaktivna snov (jedrskih objekti, objekti kjer se uporabljajo radioaktivni viri, pri prevozu jedrskih snovi, padcu satelita, ki ima na krovu radioaktivne snovi), se razvije kontaminiran oblak, ki se premika glede na atmosferske pojave in zajame območje občine (primer: jedrska katastrofa v Černobilu).

Slika 26: Jedrske elektrarne v Evropi


(14.3. DO 14.4.2015)


78

5.0.4. Obseg nesreče Obseg - doseg kontaminiranega oblaka je pogojen in odvisen od bližine nesreče in atmosferskih pogojev. Najhujše posledice za prebivalce, živali, premoženje in kulturno dediščino bi imela nesreča v jedrski elektrarni, ki je locirana manj kot 300 km od regije. V bližini občine tovrstnih objektov ni. Prebivalci, živali in krajina bi bili lahko ogroženi posredno le v primeru radioaktivnih padavin. Radioaktivni viri v stacionarnih objektih so prisotni le v zdravstvenih ustanovah in to le v manjših količinah in so zanemarljivi, nevarni so le za delavce v teh ustanovah. V primeru nesreče v objektih, kjer se uporabljajo radioaktivni viri, bi bile posledice le lokalnega obsega. Potreba transporta radioaktivnih in jedrskih snovi po cestah oziroma železnici po občini Hrpelje-Kozina je zelo minimalna. Tovrstni nevarnosti so izpostavljena predvsem območja in naselja ob glavnih cestah in železnici. Zaradi posebnih varnostnih ukrepov je verjetnost nesreče pri prevozu zelo majhna. Če bi se takšna nesreča zgodila, je njen vpliv prostorsko omejen na nekaj hektarjev veliko območje, ki bi ga bilo potrebno po nesreči dekontaminirati in omejiti dostop do njega. Padec satelita na jedrski pogon ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material bi imel za posledico kontaminacijo s širino nekaj 10 kilometrov in dolžino nekaj 100 kilometrov.

5.0.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Zaradi radioaktivnih izotopov v okolju (zemlja, zrak, voda, prehrana) je človek na razne načine izpostavljen ionizirajočemu sevanju. Običajno jih delimo na zunanje in notranje sevanje. Radioaktivno sevanje prihaja do človeka in živali po treh glavnih prenosnih poteh: preko inhalacije radioaktivnih zračnih delcev, preko zaužitja z vodo in hrano ter preko neposrednega zunanjega obsevanja iz radioaktivnega oblaka ali iz kontaminiranih tal. Radioaktivne snovi lahko pridejo v telo tudi preko odprtih ran. Ob nesreči bi bili ogroženi vsi nezaščiteni ljudje, živali in okolje, ki bi ga zajele radioaktivne padavine oziroma prizadelo radioaktivno sevanje.

5.0.7. Verjetne posledice nesreče Posledice bi bile dolgotrajne, izražene v povečanju števila rakastih in degenerativnih obolenj. Zaradi kontaminacije bi prišlo do neuporabnosti objektov, zemljišč in stvari.

5.0.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče - Onesnažena - kontaminirana zemljišča, - kmetijski pridelki, - vodni viri, - hrana.

5.0.9. Možnost predvidevanja nesreče Nesreče ni možno predvideti vnaprej. Napovedati je možno le potovanje radioaktivnega oblaka.

5.0.10. Potrebni ukrepi in naloge za ZRP Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče:


(14.3. DO 14.4.2015)


79

- seznanjanje javnosti o možnosti in izvajanju zaščitnih ukrepov za ublažitev posledic nesreče ;

- po potrebi obveščanje javnosti o posledicah nesreče in posredovanje navodil za ravnanje; - pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje predpisov, ki dolčajo pravila

ravnanja z radioaktivnimi snovmi; - poskrbeti za odvoz kontaminiranih materialov na za to določena mesta ter sanacijo okolja.

5.0.11. Sklepne ugotovitve A. Občino Hrpelje-Kozina lahko prizadenejo jedrske ali radiološke nesreče: v NEK, pri prevozu radioaktivnih snovi, zaradi padca satelita z reaktorjem ali satelita, ki ima na krovu radioaktivne snovi in v tujini s posledicami na območju RS.

Jedrska nesreča širše razsežnosti (z vplivom na prebivalce in okolje) v NEK je zelo malo verjetna, saj ima elektrarna vgrajeno visoko stopnjo pasivne in aktivne varnosti. Ob morebitni jedrski nesreči širše razsežnosti v NEK bi bile prizadete občine, regije, država in druge države. Na možnost nastanka jedrske nesreče v NEK lahko vplivajo tudi naravne in druge nesreče (npr.: potres, poplave, orkanski veter, nesreča zrakoplova, ipd.). Jedrska nesreča v jedrskem objektu v tujini lahko prizadene tudi RS in s tem občino Komen. Radiološke nesreče so tudi malo verjetne, vendar so lahko z resnimi posledicami za posameznike. Z načrtom zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v Občini Hrpelje-Kozina se načrtuje splošna pripravljenost zaščitni ukrepi se izvajajo na podlagi meritev na terenu (glej poglavje 9.1.3.4 v državnem načrtu). V primeru jedrske nesreče v NEK ali v kateri drugi jedrski elektrarni, ki bi povzročila onesnaženje na območju Občine Hrpelje-Kozina bi bilo celotno območje predvidoma enakomerno ogroženo, kar pomeni, da bi za vse prebivalce Občine veljali enaki zaščitni ukrepi. Območje Občine Hrpelje-Kozina je dovolj oddaljeno od vseh jedrskih elektrarn, zato ni ogroženo zaradi neposrednega sevanja iz same elektrarne. Obstaja pa možnost onesnaženosti zaradi radioaktivnega oblaka, ki bi se od elektrarne širil v okolje. Stopnja ogroženosti zaradi radioaktivnega oblaka je odvisna predvsem od vremenskih razmer, to je od smeri vetra in od padavin. S padavinami se radioaktivni prah v večjih količinah spušča na tla, zato je tudi kontaminacija tal temu primerno večja. Predvsem gre za kontaminacijo rastlin, živali in vodnih virov ter tudi ljudi, če se pravočasno ne zaščitijo. Obvladovanje nesreče obsega različne ukrepe. Zelo pomembna pri tem je osveščenost prebivalstva, zato jih je potrebno pravočasno seznaniti z navodili o zaščitnih ukrepih. Važno je tudi pravočasno, natančno in sprotno obveščanje prebivalstva, ki ima za posledico hitro in pravilno odzivanje. Onesnaženje tal v primeru radioaktivnih padavin traja dalj časa, zato je potrebno stalno spremljati stanje radioaktivnosti rastlin, živali in vodnih virov. O tem in o potrebnih ukrepih ter omejitvah pa sproti obveščati prebivalstvo.

5.0.12. Zaključek Glede na oceno nevarnosti in realne možnosti ogroženosti prebivalstva, živali in materialnih dobrin, zaradi ionizirajočega sevanja kot posledice jedrske nesreče v NEK in NE v tujini, nesreče pri


(14.3. DO 14.4.2015)


80

transportu radioaktivnih ali jedrskih snovi, nesreče z drugimi viri ionizirajočega sevanja ali nesreče, ki bi jo povzročilo strmoglavljenje satelita na jedrski pogon, je potrebno na osnovi državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči in Regijskega načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, izdelati občinski načrt za izvajanje zaščite in reševanja ob jedrski nesreči. Z občinskim načrtom zaščite, reševanja in pomoči ob jedrski nesreči je potrebno opredeliti ukrepe in dejavnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev življenja, ki so v občinski pristojnosti. Na tem nivoju se podrobneje razčleni državni in regijski načrt za območje splošne pripravljenosti kjer se izvajajo dolgoročni zaščitni ukrepi ( reg. načrt ). Načrtujejo se ukrepi splošne pripravljenosti v primeru jedrske nesreče v NEK doma in tujini, ki zajemajo: sprejem in oskrbo ogroženih prebivalcev, evakuacijo iz kontaminiranega območja v primeru jedrske nesreče v NEK ali tujini. Opredelijo se ukrepi in naloge občine za območje splošne pripravljenosti. Pozornost je potrebno posveti dokumentom za obveščanje prebivalcev v smislu navodil, kako naj ravnajo in ukrepajo v primeru nesreče. Viri: - Državna in regijska ocena ogroženosti zaradi nevarnosti ionizirajočega sevanja. Internet http://www.google.si/#q=nevarnosti+ionizirajočega+sevanja. - Državni in načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči.


(14.3. DO 14.4.2015)


81

6.0. NEEKSPLODIRANA UBOJNA SREDSTVA

6.0.1. Viri nevarnosti Neeksplodirana ubojna sredstva so v preteklosti na področju Občine posledica vojn, prisotnosti vojska oz. vojnih in vojaških aktivnosti. Veliko vojaških in vojnih aktivnosti je bilo tu v I. in II. svetovni vojni in ne nazadnje v vojni za osvoboditev Slovenije. Ravno tako je bilo na tem ozemlju veliko vojaškega materiala in minsko eksplozivnih sredstev v obdobju skupne države Jugoslavije. Vse to predstavlja možnost za morebitno najdbo NUS. Pri pregledu pobranih in uničenih NUS ugotovimo,da je večina le-teh iz časa I. in II. svetovne vojne. Vojaški poznavalci ocenjujejo, da je bilo v vsaki ofenzivi angažirano okoli 5000 topov, ki so izstrelili od 3.000.000 do 5.000.000 izstrelkov različnih kalibrov, nadalje je bilo uporabljeno neugotovljivo število raznovrstnih ročnih bomb in min. Strokovnjaki ocenjujejo, da okoli 5 % različnih eksplozivnih sredstev, ki so uporabljena ne eksplodira. Zaradi tega lahko sklepamo, da je na tem območju ostalo več 100.000 neeksplodiranih ubojnih sredstev. Poleg tega se lahko pričakuje najdbo NUS v posameznih zasutih skladišč, kraških jamah, breznih in gozdovih.Čeprav so strokovnjaki po končani vojni ali drugi akciji opravili čiščenje terena ter odstranili, kar se je odstraniti dalo, je danes veliko možnosti in verjetnost, da se najde tako neeksplodirano sredstvo na celotnem ozemlju občine. Posebno nevarnost zaostale NUS predstavljajo ob požarih v naravi ter ob sečnji in čiščenju podrasi.

6.0.2. Možni vzroki za nastanek nesreče Najdba NUS je vezana predvsem z različnimi posegi v prostor:

- zemeljska dela pri vseh izkopih ob pripravljalnih gradbenih delih, - kmetijska, sadjarska in vrtnarska zemeljska dela, - posegi na infrastrukturi (adaptacije poti, cest, vzdrževalno adaptacijska dela na železnici, elektrogospodarskih objektih, vodovodnem omrežju, plinifikaciji, telefoniji), - ob hudourniškem obnašanju vodotokov kadar prihaja do spreminjanja brežin, - ob vseh posegih vodnogospodarskega podjetja pri regulaciji vodotokov, - ob sprehodih in obiskih v gozdovih, planinah, jamah ipd., - ob posegih občanov na svojih parcelah, posestvih oz. zemljiščih, - ob obisku jamarjev v jamah in breznih ter - ob potapljanju v rekah in jezerih.

Ob vseh navedenih možnih najdbah NUS, lahko pride do premikanja oziroma nepravilnega rokovanja z njimi, kar predstavlja veliko verjetnost za njihovo aktiviranje. Zanemariti ne smemo dejstvo, da območje krasa spada med požarno zelo ogrožena področja. Požari v naravnem okolju zaradi toplote lahko sprožijo nekontrolirano eksplozijo NUS.

6.0.3. Verjetnost pojavljanja nesreče Na območju Občine Hrpelje-Kozina obstaja verjetnost in možnost ponavljanja najdbe NUS ter s tem ogrožanje varnosti ljudi in materialnih dobrin.


(14.3. DO 14.4.2015)


82

6.0.4. Pregled najdbe NUS v Notranjski regiji 2005 2006 2007 2008

Zap.

št.

Občina Kos Kg Št.

akcij

Kos Kg Št.

akcij

Kos

Kg Št.

akcij

Kos Kg Št.

akcij

1. Bloke 0 0 0 0 0 0 1 0,5 1 0 0 0

2. Cerknica 126 30,5 10 5 0,6 2 3 1 3 207 5,3 3

3. Divača 0 0 0 0 0 0 2 1,5 2 0 0 0

4. Il. Bistrica 40 172,5

16 57 77,2 8 18 81,5 15 41 62 22

5. Komen 89 170 9 13 110,5 5 6 64 5 1 50 1

6. H. -Kozina 4 18 3 1 5,0 1 0 0 0 2 1 1

7. L. dolina 1 10 1 10 33,5 4 1 6 1 0 0 0

8. Postojna 67 21,5 6 2 7,5 2 15 103 12 8 46,5 6

9. Pivka 13 109 7 21 132,6 5 8 39,5 8 4 62,5 5

10. Sežana 63 40,5 4 20 58,0 5 3 17 3 2 6,5 2

403 572 56 129 424,9 32 57 314 50 265 233,8 40

Preglednica 19: Količina najdenih NUS po občinah Iz navedene preglednice (št.19) ugotavljamo, da obstaja verjetnost, da se tudi na območju Občine Hrpelje-Kozina najdejo NUS, ki s svojo prisotnostjo in nepravilnem rokovanju z njimi predstavljajo potencialno nevarnost za ljudi, živali in materialne dobrine. Iz bližnje preteklosti ugotovimo, da ni bilo nesreče ob najdbi, prijavi in strokovnem posegu pripadnika enote za NUS. Več nevarnosti in možnosti nastanka nesreče je nedvomno pri raznih zbiralcih, ki najdbo NUS ne prijavijo temveč NUS skušajo sami onesposobiti in pripraviti za razstavni eksponat. Različne vrste eksplozivnih teles predstavljajo različno nevarnost. Tako npr. topovske neizstreljene granate ne predstavljajo večje nevarnosti, pa čeprav jih z delovnim strojem zadenejo s svojimi jeklenimi čeljustmi, zajemalkami oz. jeklenimi delovnimi sklopi. Večjo nevarnost predstavljajo izstrelki minometov, letalske bombe in ročne bombe. Posebno nevarnost predstavljajo plinske granate posebej če so slabše ohranjene.

6.0.5. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti V predhodnih poglavjih je vrsta in oblika ogroženosti že omenjena. Stopnja ogroženosti se ujema z ozemljem kjer je verjetnost najdbe večja. V primeru najdbe NUS so ogroženi vsi prebivalci in stanovajski, gospodarski ter industrijski objekti na neposrednem območju najdbe NUS.


(14.3. DO 14.4.2015)


83

Opredelitev stopnje ogroženosti glede na vrsto NUS in teritorij je težje. Na celotnem področju lahko najdemo tako ročne bombe kot minometne izstrelke in granate medtem ko so letalske bombe najdene na območju prometnic predvsem ob železniški progi.

6.0.6. Potek in možen obseg nesreče Ob pravilnem postopku najditelja NUS in posredovanja obvestila na ReCO ter strokovnem rokovanju in ob upoštevanju vseh pravil in postopkov pripadnikov enot za varstvo pred NUS je majhna verjetnost oz. skoraj ni možnosti, da bi do nesreče prišlo. Večjo verjetnost in možnost nastanka nesreče povzročajo zbiralci NUS. Nesreči botruje nestrokovnost, radovednost, nestrpnost in razburjenje. Prav tako predstavlja veliko verjetnost za nesrečo radovednost otrok. Obseg takšne vrste nesreče je po navadi omejen na lokalno eksplozijo s tragičnimi posledicami vseh, ki se nahajajo v bližini eksplozije.

6.0.7. Ogrožanje prebivalcev, živali, premoženja in kulturne dediščine Najdbe NUS v naseljih ogrožajo v določenem radiu glede na vrsto NUS ljudi, živali in materialne dobrine (infra strukturo, objekte, kulturno dediščino …). Ogroženost je odvisna od velikosti, stanja in vrste NUS, vendar lahko ob pravilnem in strokovnem odstranjevanju izničimo možnost nastanka nesreče. V preteklih letih je bilo zaradi nestrokovnega ravnanja z NUS več tragičnih nesreč.

6.0.8. Verjetne posledice nesreče - eksplozija - požar - izpust strupenega plina - rušilni učinek - smrt težje in lažje poškodbe na ljudeh in živalih - poškodbe na objektih

6.0.9. Verjetnost nastanka verižne nesreče Ob morebitni eksploziji NUS predvidevamo lokalno uničujoče delovanje eksplozivnega telesa tako na sredstvih v bližnji okolici, tako možnost žrtve. Glede na dosedanje izkušnje so žrtve posamezniki, ki so se nestrokovno lotili odpiranja tega sredstva. Verjetnost verižne nesreče ne obstaja. Ker obstaja verjetnost in možnost nastanka nesreče je izdelan sistem obveščanja in aktiviranja pripadnikov enote za varstvo pred NUS. Določeni so postopki za zavarovanje, odstranjevanje, prevoz, odlaganje in uničevanje NUS.

6.0.10. Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči Za izvajanje varstva pred NUS je v Sloveniji organizirana državna enota za varstvo pred NUS. Varstvo pred NUS se izvaja v skladu z državnim načrtom/regijskim za izvajanje varstva pred NUS. V primeru najdbe ali suma o najdbi NUS pokličemo ReCO – 112.

6.0.11. Zaključek Po določilih Pravilnika o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi šifra 017-02-10/2003-3 z dne 17.02.2003 in na ugotovitvah regijske ocene varstva pred NUS, je za potrebe ukrepanja ob


(14.3. DO 14.4.2015)


84

najdbi neeksplodiranega ubojnega sredstva v Notranjski regiji, ki niso predmet kaznivega dejanja ali prekrška, izdelan Regijski načrt izvajanja varstva pred NUS. Glede na navedeno;

- Občini Hrpelje-Kozina ni potrebno izdelati načrta varstvo pred NUS, - seznaniti je potrebno prebivalce o postopkih v zvezi z najdbo NUS, - operativne enote za gašenje požara v naravi, predvsem na območju kjer so se izvajali boji

v drugi svetovni vojni ter na vojaških vadiščih in v njihovi neposredni okolici je potrebno o tem TAKOJ opozoriti na nevarnost eksplozije in obvestiti ReCO, da ta zagotovi pirotehnika.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče :

- ustrezno zavarovanje NUS - hitra in varna odstranitev vseh najdenih ubojnih.

VIRI: Letni bilteni Navodila in postopki ob najdbi NUS Poročila in statistični podatki o izvedenih akcijah varstva pred NUS Računalniški program SPIN Regijska ocena ogroženosti in načrt izvajanja varstva pred NUS


(14.3. DO 14.4.2015)


85

7.0. OGROŽENOST ZARADI LETALSKE NESREČE

7.0.1. Nevarnost letalske nesreče Letala so ena izmed najvarnejših prevoznih sredstev. Glede na število prevoženih kilometrov je verjetnost, da bo potnik umrl v letalski nesreči stokrat manjša od verjetnosti, da ga bo smrt doletela v avtomobilu. V rednem letalskem prometu se je v letu 1970 na 100 milijonov preletenih kilometrov ponesrečilo 0,18 potnika, v letu 1993 pa le 0,04 potnika.

7.0.2. Viri nevarnosti nastanka nesreče z zračnimi plovili - vzlet, pristanek in prelet letal na območju regije: - potniški promet, - tovorni promet – predvsem nevarne snovi, - športno letenje, - vojaško urjenje, - zračni nadzor Nato letal. - letališča, vzletišča in vzletne točke s pristajalnimi stezami

Na območju Notranjske regije imamo dve aktivni športni letališči in sicer letališče Postojna in letališče Gaberk pri Divači na katerih se ob ugodnih vremenskih razmerah vzletajo in pristajajo manjša motorna in jadralna letala. Na obeh letališčih se šolajo jadralni in motorni piloti za športno letenje. Letala iz teh letališč ob sušnem obdobju izvajajo nadzor nad kurjenjem in nastankom požara v naravi. Letališče Postojna se nahaja pri vasi Rakitnik v Občini Postojna. Pozicija letališča je N 45 stopinj 45 minut 11.98 sekund, smer steze je 020-200. Steza je travnato vzletna- pristajalna, dimenzija 750 x 60 metrov, na nadmorski višini 530 metrov oziroma 1738 čevljev (feets) na radijski frekvenci 123,500 MHz. Letališče Gaberk se nahaja približno 2 kilometra vzhodno od Divače in sicer na levi strani ceste Divača-Dolnje Ležeče-Famlje. Pozicija letališča je N 45 stopinj 41 minut in 00 sekund. Travnata vzletno pristajalna steza je na nadmorski višini 433 metrov, njena dimenzija je 800 metrov X 40 metrov, smeri 120º - 300º; Asfaltna vzletno pristajalna steza je na nadmorski višini 423 metrov, njena dimenzija je 800 metrov X 30 metrov, smeri 130º - 310º na radijski frekvenci 123,500 MHz. Maksimalna teža je 5700 kilogramov. Na vzletišču ni možnosti sprejemanja in skladiščenja blaga. Območje notranjske regije dnevno preleti več deset komercialnih letal in več vojaških letal NATA, ki vršijo nadzor zračnega prostora nad slovenskim ozemljem. Možnost nesreče z zračnimi plovili pogojuje tudi vojaško vadišče Poček, na katerem se urijo letalske in helikopterske enote SV občasno tudi enote NATA. Poleg športnih letal katerih cilj je največkrat letališče Portorož prelet poteka nad ozemljem občine Hrpelje-Kozina, dodatno nevarnost predstavljajo tudi vojaška letala in helikopterji NATA iz letališč Aviano in Ronchi, katera preletavajo ozemlje občine bodisi ob izvajanju kontrole zračnega prostora ali ob udeležbi na vajah na vadišču Poček in Bač.

7.0.3. Možni vzroki nastanka nesreče - raznolikost pokrajine ter neugodne vremenske razmere,


(14.3. DO 14.4.2015)


86

- povečan zračni promet in težave z njegovim nadziranjem, - neusklajenost posadke, - terorizem, - gospodarski pritisk na letalske prevoznike in - posledično zanemarjanje varnosti. - Značilnosti letalske nesreče - se običajno zgodi brez opozorila, nenadno in nepričakovano, - pogosto so žrtve nesreče vsi potniki in člani posadke, - lahko se pripeti na krajih, ki niso takoj dostopni, - žrtve so lahko tudi prebivalci, kadar letalo pade na naseljeno območje, - zmanjša zaupanje v varnost letalskega prevoza, - povzroča občutek krivde preživelih in jezo.

Slika 27: Značilnosti posledic letalske nesreče

7.0.4. Glavni vzroki letalskih nesreč so: - tehnični in drugi vzroki ( napaka motorja ali konstrukcije letala, izguba nadzora,

pomanjkljiva kontrola letenja, človeški dejavniki in drugo), - naravne in druge nesreče (neugodne vremenske razmere, požar, nesreče pri prevozu - nevarnega blaga) in - teroristični napadi in druge oblike množičnega nasilja.

Verjetnost ponavljanja nesreče Nekateri strokovnjaki predvidevajo da se bo, če ostane varnost na današnji ravni, zaradi stalne rasti letalskega prometa (približno 10 odstotkov letno) v naslednjih letih na svetu vsak teden zgodila vsaj ena večja letalska nesreča.

LETALSKA NESREČA

BREZ OPOZORILA,

NENADNO

KATASTROFA, VELIKO ŽRTEV

STRES

NEMOČ, IZGUBA NADZORA

POVEZANOST MED

PREŽIVELIMI

VPLIV OBČIL

ZMANJŠANO ZAUPANJE V

VARNOST LET. PROMETA

SEKUNDARNI VPLIV

LETALSKE NESREČE

OBČUTEK KRIVDE PRI PREŽIVELIH

JEZA

KRAJ NESREČE POGOSTO

NEDOSTOPEN


(14.3. DO 14.4.2015)


87

7.1. DEJAVNIKI, KI POVEČUJEJO VERJETNOST NASTANKA LETALSKE NESREČE

7.1.1. Vremenske razmere Med pomembnejšimi vzroki za nastanek letalske nesreče so neugodne vremenske razmere tako v notranjski regiji, kot na celotnem območju naše države in širše. Med te prištevamo predvsem močne vetrove, gosto meglo, nevihto, neurje in sneženje. Megla je lahko huda ovira pri pristajanju in vzletanju letala, kakor tudi pri samem letenju. Pogostejša je v jesenskem in zimskem obdobju ter zgodaj spomladi, to je od oktobra do aprila. Na možen nastanek nesreče vpliva raznolikost pokrajine, saj se na našem območju nadmorska višina spreminja od 400m do 1300 m nadmorske višine. Te razlike vplivajo predvsem na manjša letala. Za varen zračni promet letal je potrebna stalna obveščenost pilotov in preverjanje vremenskih razmer. Za spremljanje in obveščanje o meteoroloških pojavih je pristojen Urad za meteorologijo ARSO.

7.1.2. Prevoz nevarnih snovi Prevoz nevarnih snovi v letalskem prometu mora biti usklajen z dokumenti IATA in ICAO. Proizvajalec oziroma lastnik mora pripraviti nevarne snovi za letalski prevoz skladno z zakonom o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99,96/02 in 2/04). Letalski prevoznik, ki sprejme na prevoz nevarne snovi mora opraviti kontrolo blaga, pravilnost priprave za prevoz in vso priloženo dokumentacijo. Ne smemo zanemariti, da obstajajo nevarne snovi, ki so potrebne za letenje letala, njegovo delovanje in pomenijo možno nevarnost ob padcu letala za okolje. Največjo škodo bi takšno letalo povzročilo na območju podtalnice.

7.1.3. Prevoz jedrskih in radioaktivnih snovi Zaradi posebnih varnostnih ukrepov in majhne količine prepeljanih jedrskih in radioaktivnih snovi je verjetnost nastanka nesreče pri prevozi le teh zelo majhna, ne glede na to pa je ne smemo zanemariti. Ob nastanku takšne nesreče bi bilo ogroženih nekaj ljudi in moralo bi se za daljši čas omejiti dostop na takšno območje, vendar le v primeru, če ga ne bi bilo mogoče dekontaminirati. Površina takšnega območja bi znašala približno 100 m2, v najslabšem primeru 1000 m2. Zaradi relativno nizke radioaktivnosti snovi, ki jih prevažajo z letali ni pričakovati razmer v katerem bi bilo resno ogroženo zdravje udeležencev nesreče, reševalnih ekip in prebivalstva v okolici.

7.1.4. Terorizem Nevarnost terorizma, vključno z uporabo radioloških, kemičnih in bioloških sredstev ter drugih oblik množičnega nasilja v sodobnih razmerah, zahteva, da pristojni državni organi načrtujejo in izvajajo učinkovite preventivne ukrepe za hitro in učinkovito zaščito in reševanje ljudi in premoženja tudi v povezavi z drugimi državami.


(14.3. DO 14.4.2015)


88

7.1.5. Varnost zračnega prometa v Sloveniji Republika Slovenija je leta 1992 postala polnopravna članica Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Konstitutivni dokument ICAO je Chichaška konvencija, ki spodbuja reden, varen in učinkovit razvoj mednarodnega letalstva. Konvencija določa pravice in obveznosti držav pogodbenic ter jih usmerja v sodelovanje pri programih za spodbujanje mednarodnega zračnega prevoza in za izboljšanje storitev ter naprav za zračno navigacijo. Republika Slovenija je prav tako članica Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), kandidatka za članico Skupnih letalskih organov (JAA) in polnopravna članica Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EURO CONTROL). Članstvo v navedenih organizacijah nalaga Republiki Sloveniji obveznosti upoštevati letalske standarde, priporočila in usmeritve ter težnje in priporočila v prometni politiki. Zlasti je nujno potrebno tekoče usklajevanje normativnih rešitev z mednarodnimi standardi in priporočili, ki jih izdajajo ICAO, ECAC, EURO CONTROL in JAA.

7.1.6. Zračne poti Glede na klasifikacijo zračnega prostora je le-ta v Republiki Sloveniji razdeljen v razrede C, D, E in G. Razredi C, D in E predstavljajo nadzorovani zračni prostor, zračni prostor razreda G pa je sloj prostega letenja, v katerem ni organizirana služba kontrole letenja. Kontrolo letenja v zračnem prostoru nad prostorom G opravlja Uprava RS za zračno plovbo pri Ministrstvu za promet in zveze. Letalski promet poteka po zračnih poteh, ki so v slovenskem zračnem prostoru usmerjene v smeri SZ-JV in SV-JZ. Potek zračnih poti v spodnjem in zgornjem zračnem prostoru je viden s kart zračnih poti, ki jih v Zborniku zrakoplovnih podatkov izdaja Uprava RS za zračno plovbo. Iz njega je razvidno, da se preleti letal vršijo tudi preko zračnega prostora naše regije.

Slika 28: Zračni prostor, kritične točke in letalski koridori v RS


(14.3. DO 14.4.2015)


89

7.1.7. Nevarnost nesreče z zračnimi plovili v Sloveniji Zaradi številnih zračnih poti, ki prepletajo zračni prostor Republike Slovenije, je s stališča nesreč z zračnimi plovili ogrožen ves slovenski prostor. Splošno o nevarnosti letalskih nesreč Letala so ena od najvarnejših prevoznih sredstev, kljub temu obstaja možnost da se zgodi prometna nesreča. Kar 95 odstotkov letalskih nesreč se zgodi pri vzletanju in pristajanju letal, torej na območju letališke cone. V naši regiji nimamo mednarodnega letališča, torej verjetnost da se zgodi letalska nesreča na območju naše regije iz omenjenega razloga je majhna. Lahko pa pričakujemo strmoglavljenje letala na naseljeno območje oz. trčenje letala v gore. Posledice letalske nesreče so skoraj vedno katastrofalne, saj največkrat pomenijo popolno katastrofo, kar z drugimi besedami povedano pomeni 100 odstotkov smrtnih žrtev. Prav zato so letalske nesreče med tistimi, ki se jih ljudje najbolj bojimo. Med žrtve letalskih nesreč ne sodijo samo potniki letal in posadka, ampak tudi ljudje na območju, kamor pade letalo. Posledice nesreče, neposredne in posredne, lahko prizadenejo tudi svojce žrtev, člane reševalnih ekip, okolje, infrastrukturo in podobno. Športna letališča Postojna in Gaberk pri Divači na katerem vzletajo in pristajajo manjša športna letala prav tako predstavljajo možnost za potencialno nevarnost letalske nesreče. Med vzroki za letalske nesreče je sicer v pretežni meri še vedno krivo kabinsko osebje. Za več kot polovico nesreč od leta 1950 naprej so preiskovalci okrivili pilote. 21 odstotkov vseh nesreč se je zgodilo zaradi tehničnih napak, medtem ko je slabo vreme botrovalo 11 odstotkom nesreč, v katerih so potniki letal umrli. Za okoli 7 odstotkov nesreč so preiskovalci ugotovili, da so posledica sabotaž, denimo terorističnih dejanj, čeprav se ta številka od osemdesetih, ko je bil terorizem razlog za več kot desetino letalskih nesreč, zmanjšuje. Za najnevarnejši del poleta sicer po statistiki velja vzpenjanje na potovalno višino. Kar četrtina vseh smrti v letalskih nesrečah se zgodi ravno v nesrečah v tej fazi poleta. Za precej nevarno velja tudi zadnja faza leta, ko se letalo približuje letališču, medtem ko je med najvarnejšimi fazami prav faza letenja na potovalni višini. Le 6 odstotkov vseh letalskih nesreč se namreč zgodi med običajnim letenjem, v deležu vseh smrti v nesrečah pa predstavljajo okoli 12 odstotkov.

7.2. VRSTA OBLIKA IN STOPNJA OGROŽENOSTI

7.2.1. Vrste letalskih nesreč lahko delimo v groben na: - nesreče letal v zraku, - nesreče pri pristanku in vzletu letal.

7.2.2. Vzrok je verjetno v značilnosti letalske nesreče, ki: - se pogosto spremeni v popolno katastrofo – 100 odstotkov mrtvih, - povzroča stres pri reševalcih, - zapušča za sabo hudo poškodovana trupla, kar povzroča težave pri

identifikaciji trupel.


(14.3. DO 14.4.2015)


90

7.2.3. Ocena ogroženih potnikov, prebivalcev, imetja in okolice Zavedati se moramo, da možne žrtve letalskih nesreč niso samo potniki letal in posadka, temveč tudi ljudje na zemlji, na območju, kamor pade letalo. Posledice nesreče, neposredne in posredne, pa se raztezajo tudi širše, na svojce žrtev, člane reševalnih ekip, okolje, infrastrukturo ipd. Kljub temu pa se približno 95 odstotkov letalskih nesreč vendarle pripeti na letališčih ali v njihovi bližini, pri vzletih in pristankih letal. Letališča morajo imeti izdelane svoje načrte, ki zagotavljajo takojšen odziv na vse vrste nevarnosti in druge neobičajne razmere, da bi tako zmanjšali možnost in obseg osebne ali druge škode na letališču. Pomoč žrtvam mora biti zagotovljena čim bliže kraju nesreče, saj po nekaterih ocenah je kar od 3 do 20 odstotkov žrtev, ki bi jih lahko rešili, vendar umrejo v t. i. “terapevtskem vakumu” v prvih dvajsetih minutah po nesreči.

7.2.4. Verjetne posledice nesreče Verjetnost letalske nesreče je sto krat manjša od verjetnosti, da bi nas smrt doletela v avtomobilu. Zavedati se moramo, da možne žrtve letalske nesreče niso samo potniki v letalu, ampak tudi ljudje na zemlji, kamor pade letalo. Posledice padca letala so odvisne od kraja strmoglavljenja in so posredne in neposredne. Ne glede na navedeno ocenjujemo, da zaradi dnevnih preletov območja občine Hrpelje-Kozina komercialnih (dva koridorja potekata v neposredni bližini občina), športnih, vojaških letal in helikopterjev obstaja realna možnost padca zračnega plovila na ozemlje občine.

7.2.5. Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči Od zaščitnih ukrepov se ob letalski nesreči izvajajo naslednji ukrepi:

- RKB zaščita, - evakuacija in - sprejem ter oskrba ogroženih prebivalcev.

7.2.6. Radiološka, kemična in biološka zaščita Zahtevnejše terenske in laboratorijske preiskave ter analize izvaja takoj po nesreči pooblaščen ekološki laboratorij z mobilno ekipo pri Inštitutu Jožef Štefan iz Ljubljane ter Mobilna enota ekološkega laboratorija Maribor pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Analize,ki jih na terenu ni mogoče opraviti izvajajo po potrebi pooblaščene organizacije, ki imajo to opremo. Po potrebi po nesreči celotno prizadeto območje pregleda regijska enota za RKB zaščito, ki izvede detekcijo, identifikacijo, dozimetrijo in jemanje vzorcev na terenu. Ob letalski nesreči, ko so zaradi nevarnih snovi ogrožene podtalne vode, kmetijske, gozdne in vodne površine mora ReCO o tem dogodku obvestiti pristojne inšpekcijske službe.

7.2.7. Zaključek V primeru letalske nesreče, mora biti pomoč žrtvam zagotovljena čim hitreje in čim bližje kraju nesreče. Po nekaterih ocenah je od 3 do 20 odstotkov žrtev, ki bi jih lahko rešili, vendar umrejo v tako imenovanem » terapevtskem času » v prvih dvajsetih minutah po nesreči.


(14.3. DO 14.4.2015)


91

V primeru letalske nesreče se bo smiselno uporabil Regijski načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči. Za Občino Hrpelje-Kozina je potrebno izdelati ustrezne ukrepe in navodilo za izvajanje nalog v primeru letalske nesreče na območju občine. VIRI: Načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči Vlade RS, Regijski načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči, Internet, http://www.sffa.org/ZPLS/vzletisca/google_map.php


(14.3. DO 14.4.2015)


92

8.0. NESREČE V PROMETU NA CESTI IN ŽELEZNICI

8.0.1. Viri nevarnosti Območje občine je zelo tranzitno, zelo gost promet se odvija po najkrajši cestni povezavi Trst – Krvavi potok – Starod - Reka. magistralna cesta ne ustrezna veliki gostoti prometa. Druga pomembna povezava je avtocesta Ljubljana – Koper. Prisotnost vseh vrst blaga in drugi dejavniki pogojujejo možnost nastanka prometnih nesreč z zelo hudimi ali celo katastrofalnimi posledicami. Promet po železnici je zelo pogost in glede tovora pester predvsem zaradi luke Koper, ki predstavlja eno izmed glavnih povezav za severno in vzhodno Evropo. Na območju OHK je razcep proge pred postajo Prešnica, kjer se ločita dva tira in sicer eden v smeri Pule, drugi pa v smeri Koper. Železniška proga in naprave so iztrošene in ne ustrezajo zahtevam železnic s takšno frekvenco. Organizacije, ki upravljajo železniško oziroma cestno infrastrukturo v svojih načrtih zaščite in reševanja razdelajo rešitve iz enotnega načrta za primer železniške nesreče oziroma načrta za primer prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih, ki se izdela za območje celotne države za vse regije, preko katerih poteka navedena prometna infrastruktura.

8.0.2. Možni vzroki nastanka nesreče - neupoštevanje pravil obnašanja v prometu, - neprilagojenost hitrosti vožnje stanju in pogojem na cesti in železnici, - neustrezne zavore na železniških vagonih - tehnično neustrezna vozila, - utrujenost in vožnja pod vplivom alkohola, - ostali vzroki, predvsem neprevidnost in neupoštevanje predpisov pogojujejo nastanek

prometnih nesreč.

8.1. NESREČA V CESTNEM PROMETU

8.1.1. Viri nevarnosti v cestnem prometu Preobremenjenost državnih in lokalnih cest (ta se znatno poveča ob turistični sezoni in praznikih), neustrezna ureditev cest in cestnih prehodov predvsem skozi naselja, neupoštevanje omejitev hitrosti, nepazljivost itd. Veliko nevarnost predstavlja tudi prevoz nevarnih snovi po cestah, ki potekajo preko območja občine in v neposrednji bližini nje. Tu se nahaja vodozbirno območje, s katerega se oskrbujejo obalne in istrske občine s pitno vodo.

8.1.2. Verjetnost pojavljanja nesreče Ceste v občini predvsem Kozina - Starod pa tudi ostale magistralne ceste so zelo obremenjene in neustrezne za prevoz tolikih količin različnega blaga. To pogojuje veliko verjetnost nastajanja nesreč v prometu.

8.1.3. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Nesreča avtobusa ali nalet več vozil, katerih posledica bi lahko bilo večje število poškodovanih, mrtvih, velika materialna škoda in daljši zastoj v prometu.


(14.3. DO 14.4.2015)


93

Prometna nesreča z razlitjem nevarne snovi na kraškem terenu bi ob onesnaženju podtalnih zalog vode imela hude in dolgotrajne posledice. Prenos požara iz prometne nesreče na okoliške objekte, prevozna sredstva in v naravno okolje.

8.1.4. Potek in možen obseg nesreče - primer nesreče na cesti Požar se pojavi zaradi nesreče ali napake na elek. Instalaciji. Vozilo zagori. S priročnimi sredstvi poizkusimo požar pogasiti in kličemo 112. Posledice bi bile še veliko večje v primeru nesreče razlitja oziroma izpusta nevarne bodisi v naravnem okolju ali v naselju.

8.1.5. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pri nastanku nesreče v cestnem prometu so ogrožena predvsem življenja in zdravje udeležencev v sami nezgodi. V kolikor ne pride do iztekanja nevarnih snovi in onesnaženja podtalnice oz. vodotokov ali požara v naravi, je ogrožena predvsem bližnja okolica kraja nesreče.

8.1.6. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Udeležba vozila, ki prevaža nevarne snovi v nesreči pogojuje zelo veliko verjetnost, da pride do razlitja nevarne snovi, onesnaženje podtalnice, požara in nastajanja strupenih in dušljivih plinov.

8.1.7. Možnost predvidevanja nesreče Obstajajo zelo majhne možnosti za predvidevanje oziroma napovedovanje nezgode ali nesreče v prometu. Povečana nevarnost nastanka nesreče v cestnem prometu obstaja ob slabem vremenu: sneg, žledenje, megla, spolzka cestišča.

8.1.8. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče

- obveščanje javnosti o nesreči in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; - hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje reševalnih služb; - glede na razpoložljive možnosti, razdelati variante obvoznih poti; - v kolikor je prišlo zaradi posledic nesreče do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav

(elektrika, telefonija, vodovod, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu – usposodobitvi.


(14.3. DO 14.4.2015)


94

8.2. NESREČA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

8.2.1. Viri nevarnosti Obravnavano območje je zelo tranzitno. Poleg tega ima pomemben odcep iz smeri Divača za Koper in Pulo (proge pred postajo Prešnica). V okviru železniška postaje Kozina se nahaja tudi center vodenja prometa za celotno železniško progo Divača - Koper. Obstoječa železniška proga ne ustreza več sodobnim prevoznim potrebam kar zadeva hitrost, večjo frekvenco vlakov, izboljšano zanesljivost in predvidljivost, predvsem pa višjo kakovost storitev pri potniškem in tovornem prometu.

8.2.2. Možni vzroki nastanka nesreče Poleg iztrošenosti proge in naprav, kot možne vzroke za nastanek nesreče na železniški progi je treba upoštevati vse tiste specifične dejavnike v železniškem prometu, ki lahko povzročijo, da pride do nesrečnega dogodka (človeški dejavnik, stanje proge, nepazlivost pri prečkanju proge, iztrošenost prevoznih sredstev in drugo...).

8.2.3. Verjetnost pojavljanja nesreče Ocenjujemo, da obstaja velika verjetnost nastanka nesreče, ki bi imela za posledico razlitje nevarne snovi. Povzročanje požarov ob progi, zaradi iskrenja pa je to ob vsakem sušnem obdobju stalen pojav.

8.2.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Nesreča, ki bi nastala na železniški progi ogroža: cestno povezavo nastanek požara ob progi - ogroženo je naravno okolje naselja

8.2.5. Potek in možen obseg nesreče - primer nesreče na železniški progi Na železniški progi na območju občine lahko iztiri vlak, manjša verjetnost je naleta dveh vlakovnih kompozicij. V kolikor bi nastala nesreče bi prišlo do prevrnitve vagonov, lahko tudi vagonov-cistern z nevarnimi snovmi vsebina bi odteka v kraška tla in bi onesnažila podtalnico. Iskrenje bi povzročilo požar in strupen dim bi ogrožal ljudi, živali, razširil se bi v naravno okolje. Intervencija gasilcev in reševalcev je ob železniški progi je zelo otežena zaradi slabe dostopnosti.

8.2.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ogroženost in posledice zaradi onesnaženja zraka, podtalnice in prekinitve dobave pitne vode zaradi požara v naravi je ogrožen predvsem gozd in drugo rastlinje prečkanje železniške proge na nezavarovanem prehodu.

8.2.7. Verjetne posledice nesreče Velika ekološka škoda v naravi na požganih predelih zaradi požarov ob progi, ki se vsako leto znova pojavljajo predvsem v sušnem obdobju


(14.3. DO 14.4.2015)


95

Obstaja velika verjetnost nastanka verižne nesreče, katere posledice, bi bile veliko hujše (požar v naravi, onesnaženje zraka in vodnega vira).

8.2.8. Možnost predvidevanja nesreče Nesrečo na železniški progi, kjer bi prišlo do razlitja nevarne snovi, ni mogoče napovedati - ocenjujemo, da obstaja verjetnost. Požari ob železniški progi nastajajo praktično ob vsakem sušnem obdobju in so lahko pričakovani.


- na osnovi regijskega načrta ZR v primeru nesreče v železniškem prometu je potrebno razdelati ukrepe in naloge, ki jih lahko v okviru ZR v primeru železniške nesreče nudijo občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč.

- v načrtu zaščite in reševanja ob železniški nesreči občine Hrpelje-Kozina razčleniti obveščanje in predvidi izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog za prebivalce, predvsem v primeru nesreče ob prevozu nevarnega blaga. Občinske enote se vključijo v reševanje na osnovi zadolžitev, ki jim jih posreduje regijski poveljnik CZ.

- Ocene možnih posledic železniške nesreče z nevarnim blagom so zajete v regijski oceni ogroženosti in regijskem načrtu ZR ob železniški nesreči.

Razdelani občinski ukrepi in naloge poleg nudenj pomoči prizadetim morajo zagotavljati:

- hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje reševalnih služb; - začasno namestitev in oskrbo prizadetih; - po potrebi pomoč pri zagotovitev nadomestnih prevozov za potnike in tovor; - v kolikor je prišlo zaradi posledic nesreče do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav

(elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu;

- Razdelane ukrepe in naloge je potrebno uskladiti z Izpostavo URSZR Postojna. Vir: Regijska ocena ogroženosti Regijski načrt ZR ob železniški nesreči


(14.3. DO 14.4.2015)


96

9.0. METEOROLOŠKI DEJANIKI, KI OB POJAVU POVZROČIJO VELIKO ŠKODO IN NEVARNOS ZA LJUDI IN ŽIVALI

9.1. NEURJE - VIHAR - MOČAN VETER

9.1.1. Viri nevarnosti Na obravnavanem območju je zelo izrazita burja, ki je mrzel (prinaša ohladitve), suh in sunkovit veter iz severovzhodne smeri in je v posameznih sunkih lahko zelo močan. Največjo hitrost dosega burja pod kraškim robom. Proti morju oslabi, vendar posamezni sunki pogosto dosegajo hitrosti nad 100 km/h. Ob takih sunkih odkriva strehe, lomi drevesa in veje, prevrača in premika vse predmete, ki so ji izpostavljeni in niso dobro pritrjeni. Je zelo pogost pojav poletnih in jesenskih neviht. Spremljajo jo strele in močni sunkoviti vetrovi različnih smeri, ki velikokrat zapihajo tudi z viharno močjo. Viri nevarnosti so predvsem padajoča drevesa in veje, strešna kritina ter ostali predmeti in po zimi snežni nanosi. Vetrovnost na tem delu je velika, predvsem v hladni polovici leta. Najpomembnejša vetrova sta burja in veter. Burja je v hladnejši polovici leta pogostejša kot v toplejši. Njeni sunki lahko presežejo 100 km/h. Burja lahko odnaša celo strehe s hiš, ruva drevje ter v času sneženja ustvarja velike zamete. Veter ima manjšo moč kot burja, zato lahko povzroči podobne škode. Zadnja močna burja je bila februarja 2012, ko je v občini odnesla kar nekaj streh.

9.1.2. Možni vzroki nastanka nesreče Vzrok nastanka nesreče so atmosferski pojavi na katere ni mogoče vplivati.

9.1.3. Verjetnost pojavljanja nesreče Verjetnost pojavljanja močnih vetrov različnih smeri ter poletnih in jesenskih neviht je dokaj velika.

9.1.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Zaradi sile viharnega vetra so ogroženi predvsem manj stabilni objekti. Leteči predmeti pa lahko povzročijo tudi poškodbe ljudi, živali in premoženje.

9.1.5. Potek in možen obseg nesreče Nastanek nevihte - viharnega vetra je po navadi kratkotrajen in opustoši na manjših območjih. Nevihte, ki jih po navadi spremljajo močne padavine in strele, poškodujejo strehe, trgajo električne in telefonske napeljave, nanašajo material na ceste in ulice, uničuje kmetijske kulture, podirajo drevesa, lomi veje.

9.1.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pojav viharnega vetra sicer ne ogroža neposredno ljudi in živali, vendar velikokrat prihaja do poškodb zaradi udara strele, ali pa zaradi udarcev letečih predmetov, ki jih veter premetava naokrog.


(14.3. DO 14.4.2015)


97

Na predvidoma ožjem prizadetem območju je ogroženo predvsem premoženje (strehe, avtomobili na prostem, poljščine, drevje...) pa tudi manj trdni objekti kulturne dediščine.

9.1.7. Verjetne posledice nesreče Nevihte, ki so navadno kratkotrajne, povzročajo :

- poškodbe oziroma v hujših primerih smrt ljudi in živali, - gmotno škodo na premoženju in poljščinah, - prekinitve električne oskrbe in telefonskih povezav in - motnje v prometu.

9.1.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja verjetnost nastanka verižne nesreče in sicer:

- udar strele in potrgani električni vodi, lahko povzročijo požare na objektih ali v naravnem okolju

- poplavljanja kleti in pritličnih stanovanj, zaradi zamašenih odtočnih in kanalizacijskih jaškov

- zastoji v prometu

9.1.9. Možnost predvidevanja nesreče Možno je napovedati razvoj vremenske situacije, ki lahko privede do nastanka nesreče (vremenska opozorila ARSO).


- obveščanje javnosti o bližajočem se neurju in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje - obveščanje javnosti o posledicah neurja in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje - v kolikor je prišlo zaradi posledic neurja do poškodb infrastrukturnih napeljav (elektrika,

vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj pristopiti k njihovemu popravilu

- dati v pripravljenost enote za zaščito in reševanje - ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode.

9.2. TOČA

9.2.1. Viri nevarnosti Poškodbe, ki jih povzroči neurje s točo in sodro, ki se pojavi po navadi skupaj z močnimi sunki vetra. Pojavljajo se hitre ohladitve, ki med drugim lahko povzročijo škodo na vrtninah, poljščinah, spolzka vozišča in zamašene odtočne kanale in žlebove. Toča je najpogostejša v mesecu juliju, avgustu in septembru. Nazadnje je bila hujša toča avgusta 2008 in je prizadela kraje v Brkinih in okolici Ilirske Bistrice. V občini Hrpelje – Kozina je bilo poškodovanih 22 hiš in 40 gospodarskih objektov.


(14.3. DO 14.4.2015)


98

9.2.2. Možni vzroki nastanka toče Toča nastane zaradi spleta atmosferskih dogajanj.

9.2.3. Verjetnost pojavljanja toče Na območju Občine Hrpelje-Kozina se toča in sodra pojavljata ob neurjih ter nevihtah poleti in zgodaj jeseni (julija, avgusta in septembra), navadno v času najbolj bujne vegetacije.

9.2.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Toča ogroža predvsem kmetijske kulture in poljske pridelke (v odvisnosti od intenzivnosti padavin in debeline toče, so lahko poljske kulture in pridelki tudi popolnoma uničeni). Vpliva na prometno varnost. Poškoduje lahko tudi avtomobile in strešno kritino.

9.2.5. Potek in možen obseg nesreče Pojav toče je po navadi kratkotrajen (nekaj minut) in lokalno omejen.

9.2.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ogrožene so sadovnjaki, drevje, gozdovi, vrtnine in poljske površine, posredno in v manjši meri so ogroženi ljudje, živali in kulturna dediščina. Močna toča neposredno ogroža udeležence v prometu, kjer ni možne zaščite.

9.2.7. Verjetne posledice nesreče Uničen pridelek, poškodovana vozila, strehe, manjše poškodbe na objektih.

9.2.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja majhna verjetnost nastanka verižne nesreče (prometne nesreče).

9.2.9. Možnost predvidevanja toče Glede na specifične vremenske pogoje v katerih se razvije toča, je možno pojav toče v dokajšnji meri napovedati v naprej (ARSO).

9.2.10. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče obveščanje javnosti o nevarnosti neurja s točo in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje, ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode.


(14.3. DO 14.4.2015)


99

9.3. UDAR STRELE

9.3.1. Viri nevarnosti Strela predstavlja nevarnost zaradi izredno visoka napetost in zaradi toplotnih učinkov (izredno visoke temperature).

9.3.2. Možni vzroki nastanka strele Strela nastane kot atmosferska razelektritev.

9.3.3. Verjetnost pojavljanja udara strele Poletne in jesenske nevihte redno spremljajo strele.

9.3.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Strela lahko poškoduje ali ubije ljudi in živali, poškoduje objekte, uniči električne in telefonske instalacije in naprave, povzroči požare.

9.3.5. Potek in možen obseg nesreče Udar strele se zgodi v trenutku. V kolikor ne nastane verižna nesreča so posledice omejene na posamezne ljudi, živali in objekte.

9.3.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ogroženost je lokalno omejena, ogroženi pa so tako ljudje kot tudi živali, premoženje in kulturna dediščina.

9.3.7. Verjetne posledice udara strele Strela lahko poškoduje ali ubije ljudi in živali, poškoduje objekte, uniči električne in telefonske instalacije in naprave, povzroči požare.

9.3.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče Pri udaru strele se zelo pogosto pojavi požar - na objektih ali v naravi, manj verjetno je da pride do nesreče z nevarnimi snovmi.

9.3.9. Možnost predvidevanja udara strele Udara strele ni mogoče niti časovno niti krajevno napovedati v naprej. Ocenjuje se da so v večji nevarnosti objekti, ki izstopajo iz okolice in niso zaščiteni s strelovodom.


(14.3. DO 14.4.2015)


100


- obveščanje javnosti o nevarnosti neurja s strelo in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje,

- ob nesreči takoj aktivirati potrebne sile za ZRP.

9.4. ŽLED

9.4.1. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka žleda - Žled se lahko pojavi predvsem pozimi in zgodaj spomladi. Viri nevarnosti so spolzko

vozišče, lomljenje in padajoče drevje, prekinjeni električni vodi. - V Občini Hrpelj-Kozina največkrat žledi v Brkinih uvrščajo jih med z žledom najbolj

ogrožene slovenske pokrajine. Žled nastane, ko se dež pri prehodu skozi spodnje, hladnejše plasti ohladi pod 0°C, a ne zmrzne. Šele kasneje, ko dež pade na neko podlago (tla, drevje ...), zmrzne in se spremeni v težak, leden oklep. Najpogosteje se pojavlja v nadmorski višini med 500 in 1000 m (Klemenčič, 1959).

- Pojavlja se pozimi in povzroči največ škode na gozdovih in na električni napeljavi. Občina Hrpelje Kozina je zadnji hudi žled prizadel 9. januarja 2010. Leden oklep je bil debel od 2 do 3 centimetre. Po oceni je bilo škode na nekaj več kot 1500 h gozdov na nadmorski višini 600m. največ poškodb je bilo v okolici vasi Artviže, Mrše in Tatre. Debelina žleda lahko preseže celo 5 centimetrov, intenzivnejše žledenje v Brkinih pa se okvirno pojavlja vsakih 30 let. Zadnji obsežnejši žled so zabeležili novembra 1980, ko je škodo utrpelo 12.000 h gozdov na območju Brkinov in Čičarije.

9.4.2. Verjetnost pojavljanja žleda Žled se pogosto pojavlja na nadmorski višini med 500 in 1000 m, v območju katerega leži tudi del naše občine. Glavni krivec za nastanek leda na teh nadmorskih višinah je plast toplega zraka.

9.4.3. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Žled ogroža z mrazom in težo ledu, ki se nabere na različnih površinah in povzroča poškodbe in lomljenje. Ob pojavu je zelo zmanjšana tudi prometna varnost.

9.4.4. Potek in možen obseg nesreče Nastanek žledu predvidevamo le lokalno in največ za nekaj dni.

9.4.5. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Obstaja možnost neposrednega in posrednega ogrožanja ljudi in živali, zaradi motenj v prometu in preskrbi z elektriko, kurjavo in izpada telefonskih zvez. Najbolj je prizadeto drevje, ker žled povzroča lomljenje vej in dreves.

9.4.6. Verjetne posledice žleda Velika gmotna škoda v sadovnjakih in gozdovih. Poledica, in manjša materialna škoda na infrastrukturi (električne in telefonske napeljave).


(14.3. DO 14.4.2015)


101

9.4.7. Verjetnost nastanka verižne nesreče Zaradi žleda lahko pride do prekinitve dobave električne energije, prekinitev cestnega prometa (poledica, ovire-polomljeno drevje na cestah) in prekinitev železniškega prometa. Nesreče v prometu.

9.4.8. Možnost predvidevanja nastanka žleda Nastanek žleda je težko glede na lokacijo v naprej napovedati.


- obveščanje javnosti o nevarnosti nastanka žledu in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje;

- prekrivanje in otresavanje mlajših dreves; - v kolikor je prišlo zaradi posledic žledu do poškodb prostozračnih infrastrukturnih napeljav

(elektrika, telefonija), takoj pristopiti k njihovemu popravilu; - takojšen pristop k zagotovitvi prevoznosti cest.

9.5. POZEBA

9.5.1. Viri nevarnosti Nizke temperature in slana.

9.5.2. Možni vzroki nastanka pozebe Pojavlja se zgodaj spomladi.

9.5.3. Verjetnost pojavljanja pozebe Pojavlja se predvsem v nižje ležečih zaprtih dolinah.

9.5.4. Potek in možen obseg nesreče Slana in nizka temperatura lahko preko noči uniči celotno letino sadja na določenem območju.

9.5.5. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pozeba ogroža predvsem vrtnine, kmetijske pridelke, sadje zaradi zmanjšane prometne varnosti v manjši meri tudi ljudi.

9.5.6. Verjetne posledice pozebe Uničeno cvetje sadnega drevja (jabolka, hruške, slive, in drugo) in nezaščitena zgodnja zelenjavo.


(14.3. DO 14.4.2015)


102

9.5.7. Verjetnost nastanka verižne nesreče Verjetnost nastanka verižne nesreče je zelo majhna, razen v primeru prometne nesreče z udeležbo nevarnih snovi.

9.5.8. Možnost predvidevanja pozebe Pojav je možno napovedati v naprej in delno preprečiti višino škode z ustrezno zaščito rastlinja.


- takojšen pristop k zagotovitvi varnejši prevoznosti cest; - ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode v kmetijstvu.

9.6. VISOKI SNEG

9.6.1. Viri nevarnosti Visok sneg na območju občine ni ravno pogost pojav.

9.6.2. Možni vzroki nastanka visokega snega in zametov Pojavlja se občasno v hudih zimah z obilico snega.

9.6.3. Verjetnost pojavljanja visokega snega Verjetnost , da se pojavijo velike snežne padavine ni izključena.

9.6.4. Potek in možen obseg nesreče Visok sneg se pojavlja lahko povsod, predvsem pa v višje ležečih vaseh.

9.6.5. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Visok sneg ogroža promet, strehe, slabše grajene objekte in v manjši meri tudi ljudi.

9.6.6. Verjetne posledice visokega snega Visok sneg povzroča lomljenje dreves in vej, neprevoznost cest, vdor streh.

9.6.7. Verjetnost nastanka verižne nesreče Pojavljajo se zastoji v prometu, tako železniškem kot cestnem, prihaja do prekinitev električne energije, telefonije in ostalih prosto visečih komunikacijskih naprav.


(14.3. DO 14.4.2015)


103

9.6.8. Možnost predvidevanja visokega snega Napoved je možna v naprej. Opozorila preko CORS in ReCO posreduje ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje: Državna meteorološka služba - podatki o vremenu in podnebju. meteo.arso.gov.si/.


- zagotoviti ustrezno število pogodbenikov za čiščenje snega; - izdelati seznam gradbene in druge mehanizacije za odstranjevanje snega; - takojšen pristop k zagotovitvi prevoznosti cest; - ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode na sadnem in drugem drevju; - prebivalce opozoriti na potrebo čiščenja snega iz objektov (streh).

9.7. SUŠA

9.7.1. Viri nevarnosti Območje občine Hrpelje-Kozina predvsem na področju krasa ( Matarsko podolje in Podgorski kras) in glede podnebnih značilnosti sodi k submediteranski Sloveniji. Poletja so navadno vroča, sušna in dolga, saj vročina traja še daleč v jesen. Najvišje dnevne temperature poleti presegajo tiste ob morju, ponoči in pozimi pa se ozračje ohladi in srednje mesečne temperature v januarju padejo pod 0°C. Pogosti vdori hladnega zraka s celine nad toplo morje se tu še posebej uveljavijo. Burja, severovzhodni veter, ki piha od jeseni do spomladi, je tu dobro znana. Nasprotno pa jugozahodni <mornik> prinaša na Kras blažilne vplive z morja in v času potujočih depresij ogreje ozračje. Padavin je na Krasu v primerjavi s sosedstvom veliko, letno preko 1500 mm. Padavine so prek leta dokaj enakomerno porazdeljene z viškom v jesenskih mesecih, kar kaže na vpliv morja. Drugi višek pa je na prehodu med pomladjo in poletjem, kar kaže na vpliv celine. Zima je hladna in razmeroma suha, še bolj suho pa je pozno poletje, avgust. Ker poleti večina padavin pade v kratkih nalivih in plohah, deževnica hitro odteče v kraško notranjost, zaradi visokih temperatur pa je veliko tudi hitro izhlapi. Zato je suša na območju občine Hrpelje-Kozina skoraj vsakoletni pojav. Povzročajo jo pogosta daljša obdobja brez padavin, posebno v vročih poletnih mesecih. Tudi stalna vetrovnost povzroča, da se zemlja izsuši.

9.7.2. Prekinitev preskrbe s pitno vodo Že ob krajših sušnih obdobjih začne najprej primanjkovati pitne vode na območjih kjer se oskrbujejo s pitno vodo izključno iz kapnic in vodnjakov (območja Golca, Skadanščine, Prešnice). Ob daljših sušnih obdobjih pa začne primanjkovati pitne vode še v nekaterih lokalnih vodovodih (Mrše, Ocizla, Slope). Prevoze pitne vode ima občina urejene ZGRS in PGD.

9.7.3. Možnost nastanka nesreče Vzrok za nastanek suše so klimatski pojavi:

- daljša obdobja brez padavin, - visoke dnevne temperature, - stalna vetrovnost.


(14.3. DO 14.4.2015)


104

9.7.4. Verjetnost pojavljanja nesreče Suša je skoraj vsakoletni pojav v poletnih mesecih z možnostjo zamika na pomlad in jesen. Intenziteta suše je odvisna tudi od količine padavin v zimskem času, saj jo kronična pomanjkanja padavin pozimi in poletne visoke temperature hitreje spremenijo v nesrečo. Verjetnost pojavljanja je zelo velika.

9.7.5. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Ogroženost zaradi suše se odraža v naravnem okolju, posredno pa tudi na ljudeh in domačih živalih. Daljša sušna obdobja imajo hiter učinek na naravo, ki se začne sušiti (suša ogroža rastline, zelenjavo in druge posevke, in jih lahko, kjer ni možno namakanje, popolnoma izsuši). V kasnejši fazi se ta vpliv izraža v pomanjkanju pitne vode. Kritična območja zaradi učinka suše na uporabo pitne vode so območja, ki niso vključena v sistem preskrbe vode iz vodovoda oziroma ti ob daljši suši nimajo zadostne kapacitete:

- kapnice in vodnjaki - območja Golca, Skadanščine in, Prešnice - lokalni vodovodi: Mrše, Ocizla in Slope

Naravno okolje postane v suši izredno občutljivo za požare.

9.7.6. Potek in možen obseg nesreče Glede na dolgoletna spremljanja vremena in posledic klime na naravo, lahko sušo kot nesrečo klasificiramo na:

- kratkotrajne in pogoste suše, - dolgotrajne suše, - katastrofalne suše.

Obseg suše je vedno odvisen od dolžine trajanja sušnega obdobja, od količine padavin v obdobju pred sušo ter tudi od temperaturnih razmer. Na klimatske dejavnike moramo dodati lastnosti pedološke podlage tal. Zaradi suše se razmere postopoma zaostrujejo. Najprej se kažejo v prizadetih kmetijskih kulturah, ki nimajo urejenega namakanja in povečani požarni ogroženosti naravnega okolja. V nadljevanju pa lahko doseže razmere, ko zmanjka vode za namakanje, povzroči veliko, oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja, vpliva na zmanjšanje izdatnosti oziroma presušitev vodnih virov.

9.7.7. Ogroženost prebivalce , živali premoženja in kulturne dediščine Zaradi suše bi bilo prizadeto predvsem podeželsko prebivalstvo. Živine je na območju občine vse manj, zato ne predstavlja večjega problema. Večji problem pa bi v primeru dolgotrajne suše predstavljala vodooskrba prebivalstva kjer ni vodovoda; to so naselje območja Golca, Skadanščine in, Prešnice. Zaradi suše je lahko močno prizadeto rastlinje in kulturna krajina, kar pomeni veliko gospodarsko in biološko škodo.

9.7.8. Verjetne posledice nesreče Zaradi suše nastaja gospodarska škoda, katere višina je odvisna od dolžine trajanja sušnega obdobja in od možnosti namakanja intenzivnih nasadov. Posledice prekinitve dobave pitne vode bi se odrazile v prisilni zmanjšani porabi vode, kar pomeni omejevanje praktično vseh gospodarskih dejavnosti.


(14.3. DO 14.4.2015)


105

9.7.9. Verjetnost nastanka verižnih nesreč Suša in pomanjkanje vode pomeni veliko dodatno požarno ogroženost tako naravnega okolja, kot tudi starejših objektov. Zmanjšani tlak vode v vodovodnem omrežju zmanjšuje možnosti dobave požarne vode. Zaradi pomanjkanja vode za higienske potrebe, bi se povečala možnost nastanka epidemij.

9.7.10. Možnost predvidevanja nesreče Krajša ali daljša suša je na našem območju skoraj vsakoletni pojav, ki pa ga ni mogoče natančno napovedati vnaprej. Ocenjuje in napoveduje ga ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje: Državna meteorološka služba - podatki o vremenu in podnebju. meteo.arso.gov.si/

9.7.11. Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči - Potrebno je dosledno izvajati že sprejete predpise, ki urejajo zaščito vodnih virov ter

vodozbirnih območij, in jih skladno z razvojem razmer in novih ugotovitev po potrebi dopolnjevati;

- pristopiti k pridobivanju novih vodnih (rezervnih) virov; - zavarovati in sanirati obstoječe osnovne in alternativne vodne vire; - redno ažurirati načrt preskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah; - zagotoviti stalno razpoložljivost cistern za prevoz pitne vode; - ob dolgotrajni suši, ki ima za posledico hujše motnje v preskrbi s pitno vodo, po potrebi

organizirati prevoz in razdeljevanje vode najbolj ogroženim prebivalcem; - skladno z razvojem razmer v naravi, objaviti ustrezen razglas požarne ogroženosti

naravnega okolja; - ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode v kmetijstvu.

Viri: Regijska ocena Občinska poročila o nastali škodi Internet: meteo.arso.gov.si/


(14.3. DO 14.4.2015)


106

10.0. POPLAVE Temeljni vzroki za nastanek poplav so padavinske razmere, reliefne, geotektonske, kamninsko pedološke, vegetacijske in druge naravno geografske značilnosti porečij. V zadnjem času k poplavam vse bolj prispevajo človekovi posegi v naravo. Deroče poplavne vode so lahko izjemno nevarne. Sila, ki jo povzroči 15 cm deroča voda, lahko spodnese človeka in 60 cm vode lahko potopi osebni avto. Poplave lahko nastanejo počasi ali hitro, običajno pa nastanejo v nekaj dnevih. Običajno poplave nastanejo v določenem časovnem obdobju in na določenih vodotokih in področjih. Izkustveno obstajajo na območju občine tudi nevarnosti poplav čeprav le-te ne predstavljajo ogroženosti večjih razsežnosti.

Slika 29: karta poplav Vir: Geopedija, opozorilna karta poplav; http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_x427039_y46651_s12_b4

10.0.1. Viri nevarnosti Nevarnost predstavljajo hudourniški potoki in vodotoki v Rodiku, Brezovici, Hotični, Velikih Ločah. To so predvsem področja preko katerih so speljani zbirni kanali v katere se stekajo meteorne vode širšega območja. Poplava nastane ob taljenju snega, ob velikem deževju ter zaradi visoke zaledne meteorne vode zaradi močnega deževja, ko se z okoliških strmih bregov zlijejo hudourniki v dolino. Odvodnjavanje in ureditev vodotokov ni primerno urejeno zato ob povečani obremenitvi odvodni kanali odpovejo, kar bi imelo za posledico poplavljanje celotnega depresijskega območja.

10.0.2. Možni vzroki nastanka nesreče Glavni vzroki, ki lahko povzročijo poplavo so :

- dolgotrajna deževja (predvsem spomladi in v jeseni),


(14.3. DO 14.4.2015)


107

- utrgan oblak (spomladi, poleti, jeseni), - poletne in jesenske nevihte, - kombinacija naštetih vzrokov.

Značilnost teh pojavov je, da se z večjo ali manjšo intenziteto redno pojavljajo. Zato je tudi verjetnost, da se bo predvsem zaradi človekovih napak pri urejanju okolja in vzdrževanju infrastrukture, zgodila nesreča stalno prisotna. Poplave oziroma njihovo večjo intenziteto na območju slepih dolin (Brezovica, Hotična, Velike Loče; ter naselja Rodik) lahko dodatno povzročijo vdori vode v kolektorje in črpališča oziroma prekinitev obratovanja zaradi izpada električne energije ali tehnične okvare.

10.0.3. Verjetnost pojavljanja nesreče Na območju Občine Hrpelje-Kozina so poplave možne predvsem spomladi in jeseni ob dolgotrajnem deževju. Možnosti poplav glede na vir ogrožanja in možnih vzrokov nastanka nesreče :

- hudourniške vode se pojavljajo ob močnih nalivih, ko se velike količine meteorne vode zlijejo po strmih neporaslih pobočjih hribov v doline. Pri tem prenašajo velike količine erozijskega materiala, ki ga odlagajo v nižjih legah. Kritične razmere nastopijo, ko na obravnavano območje pade več kot 50 mm dežja v času do dveh ur;

- posledice poplav so lahko samo kratkotrajne in ne predstavljajo nevarnosti za življenje ljudi, pač pa lahko povzročijo le materialno škodo na stavbah (zalitje kletnih in drugih pritličnih objektov) in v njih shranjenih materialnih dobrin, ter motnje v cestnem prometu zaradi zalitja nekaterih ogroženih odsekov prometnic.

Večjo nevarnost za življenja ljudi bi predstavljala le nenadna in nepričakovana porušitev – vdor cest. Rušilni moment bi imel za posledico porušitev, oziroma poškodovanje niže ležečih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.

10.0.4. Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Poplave se razlikujejo:

- po tipu vodotoka (hudourniški, dolinski, ravninski, kraški), - glede na relief zemljišča (ježa, depresije), - po obsegu, - glede na jakost in razprostranjenost padavin, - glede na letni čas (jesenske, spomladanske, poletne), - po tipu visokovodnega vala, - po trajanju, - po pogostnosti (npr. 20 letne poplave), - glede na vrsto zemljišča in poplavljenih objektov.

Posledice poplav so lahko samo kratkotrajne in ne predstavljajo nevarnosti za življenje ljudi, pač pa lahko povzročijo le materialno škodo na stavbah (zalitje kletnih in drugih pritličnih objektov) in v njih shranjenih materialnih dobrin, ter motnje v cestnem prometu zaradi zalitja nekaterih ogroženih odsekov prometnic.

10.0.5. Potek in možen obseg nesreče Večjo nevarnost za življenja ljudi bi predstavljala le nenadna in nepričakovana porušitev – vdor cest. Rušilni moment bi imel za posledico porušitev, oziroma poškodovanje niže ležečih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Visok vodostaj in prestopanje bregov oziroma nasipov ter poplavljanje ravnic ob izlivih vodotokov lahko povzročijo hude posledice ter dokajšnjo škodo.


(14.3. DO 14.4.2015)


108

10.0.6. Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ob poplavah zaradi povišanja vodostaja reke Pesnice v občini življenja prebivalcev niso direktno ogrožena, ker nastajajo postopno in jih je možno predvideti. Na poplavnih površinah so občasno ogrožene posamezne hiše, v večini primerov pa so poplavljene kmetijske površine, poškodovane ceste in ostala infrastruktura. Posledice poplav so lahko zelo različne. Zaradi poplav prihaja do:

- motenj v oskrbi z električno energijo in gorivom, - motenj v cestnem prometu, - motenj pri oskrbi s pitno vodo, - motenj z zdravstveno oskrbo, - poškodovanih objektov, - poplavljenih kmetijskih površin itd.

Stopnja neporsredne ogroženosti prebivalstva, in živali je nizka. Ob poplavah večjega obsega lahko pride do vdora vode v infrastrukturni vodovodni objekt, s tem je ogrožena oskrba z vodo za ljudi in živali.

10.0.7. Verjetne posledice nesreče Ob večjih poplavah lahko pričakujemo:

- delno zalitje – 5 hiš ob vodotoku v Brezovici in Hotični - nekaj zalitij in vdorov vode v kleti na območju Brkinov zaradi podtalnih voda - in prestopov malih hudournikov - manjše plazove ob hudourniških potokih v naseljih v Brkinih deloma v Čičariji.

10.0.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče Sočasnost visokega vodostaja hudournikov (zaradi pritiska zalednih meteornih voda) lahko povzroči prestopanje bregov in poplavljanje območja stavb in delov naselij ob hudournikih. Poplave lahko povzročijo:

- plazove, usadi, podori, erozija prsti - onesnaženje podtalnice (epidemije), - izlitje nevarnih snovi, ki so neustrezno zaščitene, - poplavljanje ravninskih delov kmetijskih obdelovalnih površin - nesreča v cestnem prometu

10.0.9. Možnost predvidevanja nesreče Predvidevanje poplav je možno preko podatkov ARSO, ki prognozira večje količine padavin. Te podatke posreduje v ReCO, ki podatke – prognoze posredujejo drugim uporabnikom. Iz ReCO prihajajo tovrstne napovedi tudi v občino. Na osnovi podatkov pripravijo strokovnjaki dokaj natančne ocene možnosti poplav za naslednjih nekaj ur (2-4 ure). Predlogi za izvajanje ukrepov

- Vzdrževanju vodotokov in vodnih prepustov je potrebno nameniti posebno pozornost. - Operativno gasilsko enoto ustrezno opremiti in usposobiti

VIR:


(14.3. DO 14.4.2015)


109

- Regijska ocena ogroženosti - GIS - Geopedija, opozorilna karta poplav;

http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_x427039_y46651_s12_b4


(14.3. DO 14.4.2015)


110

11.0. OSTALE NESREČE

11.0.1. Plazovi V Občini Hrpelje- Kozina ni praktično nobene ogroženosti zaradi zemeljskih plazov oziroma je na nekaterih območjih v Brkinih zelo majhna. VIR: 1. POROČILO O OPRAVLJENI RAZISKOVALNI NALIGI O OGROŽENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI - INŠTITUT za geologijo, geotehniko in geofiziko LJUBLJANA (št. 857-1/ 93-dr. BP z dne 24. 09. 1993).

11.0.2. Epidemije in kužne bolezni Poleg prej opisanih nevarnostih v OHK obstoja manjša verjetnost pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh.

Regija Občina

Površina občine v

km2 Število

ljudi

Gostota poseljeno

sti

Rang števila

prebivalcev

Rang

gostote Vsota

Razred ogroženosti

NO

TRA

NJS

KA

Bloke 75,1 1549 20,6 1 1 2 1

Cerknica 241,3 10.391 43,1 3 1 4 3

Divača 145,0 3564 24,6 1 1 2 1

Hrpelje – Kozina 194,9 3835 19,7 1 1 2 1

Ilirska Bistrica 480,0 13.518 28,2 3 1 4 3

Komen 102,7 3468 33,8 1 1 2 1

Loška dolina 166,8 3663 22,0 1 1 2 1

Pivka 223,3 5738 25,7 2 1 3 2

Postojna 269,9 14.179 52,5 3 2 5 3

Sežana 217,4 11.325 52,1 3 2 5 3

SKUPAJ 2.116,4 71.230 33,7

Preglednica 20: Ogroženost občin v Notranjski regiji zaradi nalezljivih bolezni pri ljudeh

Razred in stopnja ogroženosti: 1 -majhna, 2- srednja, 3- velika, 4- zelo velika 1, 5- zelo velika 2


(14.3. DO 14.4.2015)


111

Slika 30 : Ogroženost slovenskih občin zaradi pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh

Slika 31 : Ogroženost zaradi pojava posebno nevarnih bolezni živali Ogroženost območja OHK z človeškimi, živalskimi in rastlinskimi boleznimi, ki se lahko pojavijo v

1 -majhna, 2- srednja, 3- velika, 4- zelo velika 1, 5- zelo velika 2

1 – majhna, 2 – srednja, 3 – velika, 4 – zelo velika 1, 5 – zelo velika 2


(14.3. DO 14.4.2015)


112

obliki:

Nalezljive bolezni pri ljudeh GLEDE NA POJAVNOST • Črevesne nalezljive bolezni • Respiratorne bolezni (gripa, …) • Zoonoze (bolezni, ki se prenašajo iz živali, npr. steklina) • Bolezni kože in sluznic (garje, klamidioze, …) • Transmisivne bolezni, ki jih prenaša mrčes (npr. klopni meningoencifalitis, borelioza) • Bolezni, ki se prenašajo s krvjo (AIDS, hepatitis B, C)

GLEDE NA RAZŠIRJENOST • Sporadično • Izbruh • Kopičenje • Epidemija • Pandemija

Kot je razvidno iz prikazane preglednice in kart je pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh majhna pri živalih pa srednja. Pogojuje jo predvsem tranzit ljudi, živine in različnega drugega blaga, neurejenosti odlagališč odpadkov in zelo razširjene turistične dejavnosti, ter nenormalne oskrbe z vodo predvsem v sušnem obdobju. Pojavijo pa se lahko kot verižne nesreče predvsem po naravnih in drugih nesrečah pri - potresih - poplavah in neurjih - jedrski nesreči - pojavu posebno nevarnih bolezni živali - uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene ipd. Ne glede na to lahko ocenimo, da je v OHK majhna rizičnost v zvezi z nastankom tako epidemij, epizootij in epifitij. To potrjujejo dejstva, da so človeške, živalske in rastlinske bolezni v zadnjem desetletju v mejah normale glede pojavnosti teh bolezni v obliki ogrožanja na območju OHK pa tudi Slovenije.. VIRI: Državna ocena ogroženosti ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh verzija 1.0, št. 842-5/2012-15 z dne 10.10.213 Državna ocena ogroženosti ob posebno nevarnih bolezni živali št. 842-5/2011-56-DGZR z dne 20.11.2011 Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, verzija 2.0 št. 84300/2013/4 z dne 24.1.2013

11.0.3. Vojna - vojaška ogrožanja

11.0.3.1. Viri nevarnosti Varnost Republike Slovenije je tudi danes odvisna od aktualnih varnostno-političnih razmer v regiji in širšem mednarodnem okolju. Po odpravi bipolarne blokovske delitve sveta in soočanj velikih sil, čemur je sledilo obdobje intenzivnega sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti v Evropi in globalnega miru ter demokratizacije družb, se je nevarnost vojaškega ogrožanja Slovenije bistveno zmanjšala. Izboljšala se je tudi stabilnost razmer v regiji. Ne glede na časovni in krajevni odmik vojnih nevarnosti, velja ugotovitev, da so te še vedno možne in se je za zaščito in reševanje v teh primerih potrebno posebej pripraviti tako, da se za to lahko uporabi obstoječo organiziranost zaščite, reševanja in pomoči. Ni smiselno razpravljati o variantah ogroženosti, ker se te glede na politično in drugo situacijo hitro menjavajo, velja pa nekaj ugotovitev: Obstaja objektivna možnost za ogrožanja Slovenije in s tem posredno Občine Komen. Saj se je to že zgodovinsko potrdilo.

- Bližnje izkušnje iz vojne 1991 pa povejo, da Sloveniji sosedje niso preveč naklonjeni.


(14.3. DO 14.4.2015)


113

- Brez obrambe prostora ne moremo izhajati ne glede na velikost Slovenije saj je jasno (izkušnje novejših vojn), da pomoč od zunaj nekaj pomeni le takrat, ko storimo sami največ.

- Torej brez lastnih žrtev tudi zunanja pomoč nima učinka.

11.0.3.2. Možni vzroki za nastanek vojne možnih vzrokov je več:

- nerešene mejne in ozemeljske zadeve, - konflikt s katero od sosednjih držav, - konflikt v okviru širših razsežnosti držav.

11.0.3.3. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti ob vojni V primeru vojne gre za posredno in neposredno ogroženost ljudi, premoženja in prostora. Stopnja ogroženosti je odvisna od ciljev agresije, od razmerja sil, od lastne pripravljenosti in podobno. Ker bi v primeru vojne šlo predvsem za ogroženost civilnega prebivalstva, je stopnja ogroženosti odvisna od mnogih faktorjev, med katerimi zajema vidno mesto predvsem sistem zaklanjanja in pripravljenosti na zaščito, reševanje in pomoč.

11.0.4. Terorizem

11.0.4.1. Viri nevarnosti, možni vzroki in stopnja ogroženosti V razmerah vse večje globalizacije in vključevanja slovenske družbe v svetovne gospodarske tokove, velikih migracij prebivalstva ter naraščanja organiziranega kriminala se povečujejo varnostna tveganja, ki jih predstavljajo terorizem in druge oblike množičnega nasilja. Nevarnost terorizma, vključno z uporabo radioloških, kemičnih in bioloških sredstev, in drugih oblik množičnega nasilja v sodobnih razmerah zahteva, da pristojni državni organi načrtujejo in izvajajo učinkovite preventivne ukrepe za hitro in učinkovito zaščito in reševanje ljudi in premoženja tudi v povezavi z drugimi državami. Za ukrepanje ob teh nevarnostih pa je treba ustrezno usposobiti in opremiti predvsem enote za hitre reševalne intervencije.

11.0.4.2. Potek in možen obseg ogroženosti zaradi vojne in terorizma V okviru ogroženosti zaradi vojne in terorizma obstaja nevarnost za prebivalstvo, premoženje in prostor. Torej je obseg ogroženosti tudi odvisen od pripravljenosti. Zato je potrebno pri pripravah na to vrsto nesreče upoštevati možne nevarnosti vojaškega ogrožanja in terorizma. Predvsem pa je potrebno zagotoviti ustrezne materialne in druge možnosti za neposredno zaščito prebivalcev, kulturne dediščine in vrednot pred učinki vojnega delovanja ter organizirati najnujnejše sile in sredstva za reševanje in pomoč ob morebitnih vojaških ogrožanjih. Priprave za zaščito, reševanje in pomoč v vojnem ali izrednem stanju se morajo uskladiti s pripravami za izvajanje vojaške in civilne obrambe. Vir: Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Ur.l. RS, št. 44/2002, Ocena ogroženosti za notranjsko regijo


(14.3. DO 14.4.2015)


114

E. POVZETEK OCENE OGROŽENOSTI

12.0. KRATEK POVZETEK NEVARNOSTI, KI PRETIJO OHK Z VIRI

12.0.1. Povzetek Iz opisa nevarnosti, ki so navedene v občinski oceni ogroženosti izhaja, da:

- Občina Hrpelje - Kozina spada med manj ogrožene občine pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji.

- Glede na slabe hidrografske razmere v dveh tretinah občine in zaradi vetrovnega podnebja, obstaja spomladi in pozno poleti velika nevarnost za požare v naravnem okolju, medtem, ko so naselja požarno manj ogrožena.

- Obseg požara v naravnem okolju pogojuje slaba prehodnost in dostopnost do posameznih gozdnatih predelov.

- Na tem področju deluje le eno gasilsko društvo in sicer v Materiji. To operativno gasilsko enoto je potrebno številčno okrepiti in opremiti (tudi za druge vrste posegov) ter jih čimbolj usposobiti.

- Zaradi cestnih in železniških prometnic, ki potekajo predvsem po kraškem predelu in vodozbirnem področju, na tem območju obstoja velika nevarnost nastanka prometnih nesreč in tudi nesreč z nevarnimi snovmi zato se bo potrebno zavzemati za primernejšo ureditev transportnih poti in doslednejše upoštevanje predpisov v zvezi s transporti nevarnih snovi in to urediti z ukrepi in odloki za varovanje vodnih virov.

- Posebno pozornost je potrebo nameniti ZR v primeru nastanka potresa, varstvu pred požarom v naravnem okolju kot stavbnim požarom in vremenskim neprilikam. V zadnjih letih je bilo veliko naravnih nesreč, ki so se v preteklih letih redkeje pojavljala: neurje s točo, vetrolom, žled. Vse nesreče so bile obvladljive z razpoloženimi občinskimi silami in sredstvi.

- Večjo pozornost bo potrebno posvetiti nevarnosti nesreč v cestnem in železniškem prometu, niso pa izključene tudi industrijske nesreče Interina d.o.o. Ljubljana, Sektor Kozina in Družba za predelavo poliuretanskih mas Šepič d.o.o. Gradišče, bezinski servisi itd. občina spada med bolj ogrožena območja pred nevarnimi snovmi, čemur bo potrebno posvetiti večjo pozornost in glede preteče ogroženosti izdati ustrezne sklepe za skupno pripravljenost v in ukrepanja v primeru nastanka nesreče z nevarno snovjo.

- Glede na to, da se je v zadnjem času zelo zmanjšalo število glav živine in je trenutno le približno 500 glav govedi in približno 600 glav drobnice ocenjujemo, da v skladu z Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito reševanje in pomoč ni potrebno organizirati enote za prvo veterinarsko pomoč. Pripraviti pa se je potrebno za morebitni izbruh epidemije, ki bi lahko prizadela občino.

12.0.2. VIRI - Navodilo o pripravi ocen ogroženosti, Uradni list RS, št. 39/95 - Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/6 in 97/10),


(14.3. DO 14.4.2015)


115

- Ocena potresne ogroženosti Republike Slovenije (junij 2013) - Ocena ogroženosti Občine Hrpelje-Kozina 2.1 - delovna verzija iz novembra 2011 - Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in

srednjeročnega plana (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica, julij 2001)

- Zavod za gozdove Slovenije enota Sežana, izvleček iz požarnega načrta gozdov. - Uprava RS za zaščito in reševanje, http://www.sos112.si. - Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje-Kozina - Državne ocene in Ocena ogroženosti Notranjske regije - Državni in regijski načrti ZR

Internet: - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ATLAS OKOLJA, - Geografski informacijski sistem - arso , gis - Iskanje Google, - Agencija Republike Slovenije za okolje (2008): Potresna nevarnost Slovenije – projektni

pospešek tal. Dostopno na: http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/111/0.htm

- Statistični urad Republike Slovenije (2002). Popis prebivalstva, gospodinjstev in - Ocena potresne nevarnosti Slovenije (Seizmološki zavod Slovenije 1991) - Ocena potresne ogroženosti RS (URSZR,2013) - št.:18/92 (Zavod republike Slovenije za statistiko) - Revija Ujma št. 6 in 7. - Poročila republiške požarne inšpekcije do 1993. leta, - Varstvo pred požari v naravi bled “93, MORS-RUZR, - Pregled statističnih podatkov o požarih v RS v letu 1994, URSZR, - Pregled naravnih in drugih nesreč leta 1995, 1996, 1997,1998,1999 URSZR, - Pregled stanja operativne gasilske enote – kadrovska in materialna popolnitev (PGD

Materija), - Naravne in druge nesreče v RS v letih 2003 in 2004, - Register nevarnih snovi v Sloveniji - MORS 1990, - Kako in s čim gasimo ter rešujemo ob nesrečah z nevarnimi snovmi, dipl. ing. Zafošnik

Alfonz, 1990, - ukrepanje ob nezgodi z nevarno snovjo, Franc Černelič 1992, - ocene ogroženosti zaradi nevarnih snovi, URSZR marec 1996, - naravne in druge nesreče v RSv letu 2003 in 2004, - računalniški program SPIN za leto 2005, 2006, 2007 in 2008, - Internet http://www.google.si/#q=nevarnosti+ionizirajočega+sevanja, - Poročila in statistični podatki o izvedenih akcijah varstva pred NUS, - Letni bilteni, Internet: - meteo.arso.gov.si/ - Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Ur.l. RS, št. 44/2002, - Ostali viri so navedeni pod posameznimi poglavji oziroma v delovni verziji ocene

ogroženosti OHK

12.0.3. Evidenca o seznanjanju in ažuriranju ocene ogroženosti OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HRPELJE-KOZINA

NAČRT AŽURIRANJA Zap. št.

Datum ažuriranja, pregleda Poglavje/točka Razlog spremembe, dopolnitve,

pregleda Podpis


(14.3. DO 14.4.2015)


116

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

F. PRILOGE

I. Sklep o sprejemu ocene ogroženosti Občine Hrpelje-Kozina z ukrepi in nalogami za zmanjšanje nevarnosti in usmeritve za organizacijo, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč II. Karta občine 1: 50.000


(14.3. DO 14.4.2015)


117

Documents

OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HRPELJE- · PDF filePotek in možen obseg požara na objektih - primeri požara .....62 3.2.6. Ogroženi prebivalci, delavci, živali, premoženje in kulturna