Obrazovni politiki na opstina Negotinosq.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/... · Vo juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de- centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

NEGOTINO

Skopje, 2008

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

NEGOTINO

Proekt:Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA NEGOTINO

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie:Lolita Ristova, Sovetnik za LER, javni dejnosti i sorabotka so nevladin sektor, Op{tina NegotinoSlobodanka Krteva, Sorabotnika za op{testveni i socijalni pra{awa, Op{tina NegotinoJasmina Bo{kova, ^len na NVO GCPR, Negotino\or|ina Dimova, Nastavnik, OU „Stra{o Pinxur“, NegotinoElizabeta Trpkova, Direktor, OU „Goce Del~ev“, Negotino

Stru~ni sorabotnici:Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn:Biljana Mihajlovska

Tira`:70

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmoènaso poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dràvi za me|unaroden razvoj (USAID).

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo-vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajnizaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dràvi za me|unaro-den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalniproizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{-tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i-li{tata.

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po-vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek-torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO goinicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot navrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga-nizacii da odgovorat na novite predizvici.

Vo ovaa bro{ura se sodràni op{tinskite obrazovnipolitiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav-nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eniproblemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra-struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelniu~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~-nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu-rata na nastavniot kadar, sodràni se prioritetite na de-luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro-ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite zanabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

zgolemi transparentnosta na op{tin-sko nivo za site aktivnosti povrzaniso procesot na obrazovanieto.

So cel da se promovira i prakti~-no da se primeni decentraliziraniotna~in na odlu~uvawe na nivo na sekojaop{tina se formiraa op{tinski telaza obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak-tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{-tinite (prete`no od sektorite za obra-zovanie i za kultura), pretstavnici navospitno-obrazovniot kadar od osnov-nite u~ili{ta, kako i pretstavnici nanevladiniot sektor koi{to aktivno de-luvaat na poleto na obrazovanieto na

PORAKA DO ÎTATELOT

3Obrazovni politiki na op{tina NEGOTINO

4 Obrazovni politiki na op{tina NEGOTINO

op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiranproces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikitei predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu-vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da goprimenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskiteobrazovni politiki.

Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mreì me|u pret-stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiotkadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci-tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani sestrate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti-te za intervencija.

Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed-nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Drà-vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotkaso 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovoi Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i â{ka.

O p{tina Negotino e locirana vo centralniot del od Re-publika Makedonija vo oblasta na srednoto Povardar-je. Pripa|a na vardarskiot region, a kako posebna pri-rodna sredina pripa|a na tikve{ko-povardarskiot mikrore-gion. Zafa}a povr{ina od 414 km2. Se nao|a na prose~na nad-morska viso~ina od 150 m.

Praznik na Negotino e 8 Noemvri - denot na oslobodu-vaweto na gradot.

Administrativnoto sedi{te na Op{tina Negotino e na:ul. „Aco Axi Ilov“ br. 2 - Negotino.

Demografski podatoci - populacija Spored posledniot popis vo Op{tina Negotino ìveat

19 212 ìteli ili 0,95% od vkupnoto naselenie vo Republi-ka Makedonija. Vo gradot Negotino, koj pretstavuva urban cen-tar na Op{tinata, ìveat 13,104 ìteli ili 68,2% od ìte-lite na celata Op{tina. Gustinata na naselenost iznesuva46,5 ìteli na km2.

Etni~ki sostav na naselenietoVo Op{tina Negotino, spored izjasnuvaweto za nacional-

nata pripadnost, ìveat: Makedonci 17 768, Srbi 627, Romi453, Turci 243, Albanci 30, Vlasi 14, Bo{waci 1 i ostanatinacionalnosti 76.

Procentualnata zastapenost na naselenieto vo Op{ti-na Negotino spored nacionalnata pripadnost e prikaàna nasledniot dijagram (popis 2002).

VOVEDEN DEL - informacii za Op{tina Negotino



Opis na naselenieto po polova, starosna, obrazovna strukturaPolovata struktura na naselenieto vo Op{tina Negotino e slednata:

9 777 ìteli se od ma{ki pol ili procentualno 50,89%;

9 435 ìteli se od ènski pol ili 49,11 %.

Vo Op{tina Negotino vo odnos na vkupniot broj na ìteli so starostpove}e od 10 godini se 16 906, 16 401 ìtel se pismeni, dodeka 505 ìtelise nepismeni ili procentualno 2,99% (na nivo na Republika Makedonija3,62%). Pogolema nepismenost ima kaj ìtelite od ènskiot pol kadeimame 4,47% nepismeni (vo Makedonija 5,53%), dodeka kaj ma{kiot pol taaiznesuva 0,75% (vo Makedonija 1,71%).

Starosna struktura na naselenieto vo Op{tina Negotino:

Godini Broj na ìteli Procent

0-4 1 051 5,47%

5-9 1 225 6,38%

10-14 1 461 7,60%

15-19 1 548 8,06%

20-24 1 521 7,92%

25-29 1 416 7,37%

30-34 1 470 7,65%

35-39 1 440 7,50%

40-44 1 501 7,81%

45-49 1 464 7,62%

50-54 1 357 7,06%

55-59 972 5,06%

60-64 867 4,51%

65-69 774 4,03%

70-74 544 2,83%

75-79 351 1,83%

80-84 170 0,88%

85+ 78 0,41%

Nema podatoci 2 0,01%

Vkupno 19 212 100,00


Obrazovna struktura na naselenieto

Organiziranost na op{tinskata administracija vo sproveduvawe na obrazovnite politiki

Pogolem del od aktivnostite koi se povrzani so obrazovanieto seizvr{uvaat preku Oddelenieto za javni dejnosti i lokalen ekonomskirazvoj.

Ova oddelenie gi vr{i rabotite od oblasta na:- osnovnoto i srednoto obrazovanie;- kulturata;- sportot i rekreacijata;- zdravstvenata, socijalnata i detskata za{tita;- elementarnite nepogodi, protivpo`arnata za{tita;- komunikacijata so mediumite i javnosta;- sorabotka so nevladiniot sektor;- lokalniot ekonomski razvoj;- prekugrani~nata sorabotka;- razvojot na lokalnata mre`a na institucii;- izgotvuvawe na izve{tai i informacii od svojata nadle`nost;- kako i drugi raboti {to }e bidat staveni vo negova nadle`nost

so akt na Sovetot ili gradona~alnikot na Op{tinata.

So procesot na decentralizacija golem del od aktivnostite vo delotza obrazovanieto se vr{at i preku Oddelenieto za finansii i buxet priOp{tina Negotino.

Bez obrazovanie

Nekompletno osnovno

Osnovno

Sredno

Vi{e obrazovanie

Fakultet, akademija

Magistri

Doktori na nauka

S¢ u{te vo proces na osnovno

1.1.1. PREGLED NA BROJOT NA UÊNICITE I BROJOT I STRUKTURATA NA PARALELKITE

Vo OU "Goce Del~ev“ nastavata ja sledat vkupno 1 079u~enici rasporedeni vo 55 paralelki od koi 878 u~enici vomati~noto u~ili{te rasporedeni vo 35 paralelki od koi 15paralelki so u~enici vo I odd. na devetgodi{noto obrazova-nie i I do IV odd. na osumgodi{noto obrazovanie i 20 para-lelki so u~enici od V do VIII odd.

Vo PU vo s. D. Disan se opfateni vkupno 84 u~enici ras-poredeni vo 9 paralelki od koi 1 paralelka od I odd. devet-godi{no obrazovanie, 4 paraleki od I do IV odd. - osumgo-di{no obrazovanie i 4 paralelki vo predmetna nastava.

Vo PU vo s.Timjanik opfateni se vkupno 64 u~enici ras-poredeni vo 5 paralelki od koi 1 paralelka vo I odd. - de-vetgodi{no obrazovanie i 4 paralelki od I do IV odd. - osum-godi{no obrazovanie .

Vo PU vo s.Tremnik opfateni se vkupno 40 u~enici ras-poredeni vo 5 paralelki od koi edna I odd. - devetgodi{noobrazovanie i 4 paralelki od I do IV odd. - osumgodi{no ob-razovanie.

Vo PU vo s. Kurija op-fateni se vkupno 13 u~e-nici i formirana e ednaparalelka so kombinirananastava.

1. POTREBA OD INFORMACII I ANALIZI ZA SITE ASPEKTI NA VOSPITNO-OBRAZOVNIOT PROCES VO OU VO OP[TINA NEGOTINO


1.1. BROJ NA UÊNICI PO UÎLI[TA VO OP[TINATA


Broj na u~enici po paralelki vo oddelenska nastava vo centralnoto u~ili{te i PU

Oddelenska nastava Oddelenska nastava vo PU

Oddelenie Broj nau~enici

Vkupno Oddelenie Broj nau~enici

Vkupno

Ia odd. /6 g./Ib odd. /6g./Iv odd. /6g./

172121

59 I odd. /PU s. D. Disan/I odd. /PU s. Timjanik/I odd. /PU s. Tremnik/I odd. /PU s. Kurija/

61023

21

Vkupno u~enici vo prvo oddelenie /devetgodi{no obrazovanie/ 80


292324

76 I odd. /PU s. D. Disan/I odd. /PU s. Timjanik/I odd. /PU s. Tremnik/I odd. /PU s. Kurija/

101793

39

Vkupno u~enici vo prvo oddelenie / osumgodi{no obrazovanie / 115

IIa odd.IIb odd.IIv odd.

292828

85 II odd. /PU s. D. Disan/II odd. /PU s. Timjanik/II odd. /PU s. Tremnik/II odd. /PU s. Kurija/

1211115

38

Vkupno u~enici vo vtoro oddelenie 123

IIIa odd.IIIb odd.IIIv odd.

242927

80 III odd. /PU s. D. Disan/III odd. /PU s. Timjanik/III odd. /PU s. Tremnik/III odd. /PU s. Kurija/

111682

37

Vkupno u~enici vo treto oddelenie 117

IVa odd.IVb odd.IVv odd.

242825

77 IV odd. /PU s. D. Disan/IV odd. /PU s. Timjanik/IV odd. /PU s. Tremnik/IV odd. /PU s. Kurija/

101010

/

30

Vkupno u~enici vo ~etvrto oddelenie 107

VKUPNOvo centralnoto u~ili{te

377 VKUPNOvo podra~nite u~ili{ta

165

Vkupno u~enici vo oddelenska nastava 542

Rast na brojot na u~enicite vo oddelenska nastava vo OU „Goce Del~ev“


Broj na u~enici po paralelki vo predmetna nastava vo centralnoto i vo PU vo s. D. Disan

Pregled na vkupniot broj na u~enici i paralelki za CU i PU

Centralno u~ili{te PU vo s. D. Disan



Vkupno

Va odd.Vb odd.Vv odd.Vg odd.Vd odd.

2425252625

125 Va odd.PU vo s. D. Disan

12 12

Vkupno u~enici vo petto oddelenie 137

VIa odd.VIb odd.VIv odd.VIg odd.VId odd.

2125222325

116 VIa odd.PU vo s. D. Disan

9 9

Vkupno u~enici vo {esto oddelenie 125

VIIa odd.VIIb odd.VIIv odd.VIIg odd.VIId odd.

2424232422

117 VIIa odd.PU vo s. D. Disan

7 7

Vkupno u~enici vo sedmo oddelenie 124

VIIIa odd.VIIIb odd.VIIIv odd.VIIIg odd.VIIId odd.

2828292929

143 VIIIa odd.PU vo s. D. Disan

7 7

Vkupno u~enici vo osmo oddelenie 150

VKUPNO vo centralnoto u~ili{te

501 VKUPNOvo PU vo s. D. Disan

Vkupno u~enici vo predmetna nastava 536

Rast na brojot na u~enicite od V do VIII oddelenie vo OU „Goce Del~ev“

Na nivo na u~ili{te Broj na u~enici Broj na paralelki Vkupno

OU "Goce Del~ev“ /centralno/ 878 35 878

PU vo s. D.Disan 84 9 84

PU vo s.Timjanik 64 5 64

PU vo s. Tremnik 40 5 40

PU vo s. Kurija 13 1 13

Vkupno: 1079 55 1 079


Vo OU "Stra{o Pinxur“ nastavata ja sledat 907 u~enici, i toa:

Oddelenska nastava Oddelenska nastava vo PU



Vkupno

Ia odd. /6 g./Ib odd. /6g./

1616

32 I odd. /PU s. Krivolak/I odd. /PU s. Pepeli{teI odd. /PU s. Voj{anci/I odd. /PU s. C. Bregovi/

8964

27

Vkupno u~enici vo prvo oddelenie /devetgodi{no obrazovanie/ 57


222225

69 I odd. /PU s. Krivolak/I odd. /PU s. Pepeli{teI odd. /PU s. Voj{anci/I odd. /PU s. C. Bregovi/

11587

31

Vkupno u~enici vo prvo oddelenie / osumgodi{no obrazovanie / 100

IIa odd.IIb odd.IIv odd.

232321

67 II odd. /PU s. Krivolak/II odd. /PU s. Pepeli{teII odd. /PU s. Voj{anci/II odd. /PU s. C. Bregovi/

151244

35

Vkupno u~enici vo vtoro oddelenie 102

IIIa odd.IIIb odd.

2627

53 III odd. /PU s. Krivolak/III odd. /PU s. Pepeli{teIII odd. /PU s. Voj{anci/III odd. /PU s. C. Bregovi/

191193

42

Vkupno u~enici vo treto oddelenie 95

IVa odd.IVb odd.

2429

53 IV odd. /PU s. Krivolak/IV odd. /PU s. Pepeli{teIV odd. /PU s. Voj{anci/IV odd. /PU s. C. Bregovi/

161341

34

Vkupno u~enici vo ~etvrto oddelenie 87

VKUPNOvo centralnoto u~ili{te

274 VKUPNOvo podra~nite u~ili{ta

169

Vkupno u~enici vo oddelenska nastava 443

Rast na brojot na u~enicite vo oddelenska nastava vo OU „Stra{o Pinxur“


Broj na u~enici po paralelki vo predmetna nastava

Kombinirana posebna paralelka (I - odd.)

Pregled na vkupniot broj na u~enici i paralelki za CU i PU

Oddelenie Broj na u~enici Vkupno

Va odd.Vb odd.Vv odd.Vg odd.

26252628

105

VIa odd.VIb odd.VIv odd.VIg odd.VId odd.

2125242222

114

VIIaodd.VIIb odd.VIIv odd.VIIg odd.

28262325

102

VIIIa odd.VIIIb odd.VIIIv odd.VIIIg odd.VIIId odd.

2927232626

131

VKUPNOu~enici vo predmetna nastava

452

Oddelenie Broj na u~enici Oddelenie Broj na u~enici

I odd.II odd.III odd.IV odd.

/1//

V odd.VI odd.VII odd.VIII odd.

/533

I-IV odd. 1 V-VIII odd. 11

Na nivo na u~ili{te Broj na u~enici Broj na paralelki Vkupno

OU "Stra{o Pinxur“ /centralno/ 726 30 726

PU vo s. Krivolak 69 5 69

PU vo s. Pepeli{te 50 5 50

PU vo s. Voj{anci 31 3 31

PU vo s. Crveni Bregovi 19 2 19

Posebna paralelka 12 1 12

Vkupno: 907 46 907


Vo OMU „Vladimir Arsovski“ brojot na u~enici e raspredelen vo8 paralelki od podgotvitelna do {esta godina. Grupna nastava - solfe`so teorija vkupno 98 u~enici. Individualna nastava: pijano - posetuvaat 43u~enici, violina posetuvaat 22 u~enici i harmonika vkupno 7 u~enici. Bro-jot na u~enicite e zgolemen vo odnos na minatite godini, no se o~ekuva zgo-lemuvawe i zaradi noviot otsek gitara, ~ie voveduvawe kako nov i intere-sen instrument e vo tek.

Broj na u~enici na teritorijata na Op{tina Negotino

Od analizata na brojot na u~enicite po paralelki moè da se zabele-ì deka vo predmetnata nastava i vo dvete OU, brojot na u~enicite e pomalvo odnos na zakonskiot maksimum primer: vo 6 odd. vo OU „Goce Del~ev“ ima5 paralelki so 116 u~enici ili vo 6 odd. vo OU „Stra{o Pinxur“ ima 114 u~e-nici vo 5 paralelki i vo 7 odd. 102 u~enici vo 4 paralelki.

Vakvata sostojba e odraz na trendot na opa|awe na natalitetot vo Op{-tinata i e zagriùva~ki demografski podatok vo poslednite godini.

Od druga strana, pak, pomaliot broj na u~enici vo paralelka sozdavaoptimalni uslovi za rabota na nastavniot kadar. Ova istovremeno zna~i iza{tita na nastavniot kadar, kon {to }e bide naso~ena op{tinskata obra-zovna politika.

Za brojnata sostojba na decata vo u~ili{tata redovno se izvestuva MONi se dobiva soglasnost.

1.1.2. PREVOZ NA UÊNICITE

Prevozot za u~enicite do podra~nite u~ili{ta e finansiran od MONi e bezbeden i kvaliteten.

U~enicite navreme i bezbedno pristignuvaat do u~ili{teto i potoa sevra}aat doma po zavr{uvawe na nastavata.

Za OU „Goce Del~ev“ prevozot se odviva na slednite relacii:

U~ili{ta Broj na u~enici Broj na paralelki Vkupno

OU "Goce Del~ev“ 1079 55 1079

OU "Stra{o Pinxur“ 907 46 907

Vkupno: 1 986 101 1 986

Relacija Broj na u~enici Oddale~enost

Timjanik-Negotino 54 3 km

Tremnik-Negotino 58 9 km

Kurija-Negotino 14 10 km


Za OU "Stra{o Pinxur“ prevozot se odviva na slednite relacii:

Vo odnos na zadovolstvoto - nezadovolstvoto od prevozot na u~enici-te i dosega Op{tinata organizira{e sredbi i po~ituva{e mislewa i pred-lozi od mesnite zaednici i roditelite na decata koi doa|aat od naseleni-te mesta i se trudi da vlijae na podobruvawe na uslovite za organizirawena prevozot.

Naj~esti intervencii se pravat vo delot na prilagoduvawe na vremen-skiot period vo odvivawe na prevozot na oddelni relacii, se so cel u~eni-cite pomalku vreme da minuvaat na ulica ili vo u~ili{te vo ~ekawe na is-tiot.

Drug problem okolu prevozot na u~enicite e vodeweto soodvetna evi-dencija na u~enicite koi se prevezuvaat. Imeno, voza~ite imaat spisok nau~enicite, me|utoa prevozot }e bide poefikasen dokolku u~enicite oddvete u~ili{ta nosat bexovi za evidencija ili u~ili{ni uniformi za {tove}e Sovetot na roditelite na OU "Goce Del~ev“ pokrena inicijativa.

Ne e isklu~ena mo`nosta vo idnina kako op{tinska politika za ispi-tuvawe na misleweto i sogleduvawe na realnite uslovi koi gi nudi prevo-zot, Op{tinata da organizira den vo koj sovetnici i lu|e od Op{tinata bibile del od korisnicite na prevoz, kade direkno bi go po~uvstvuvale is-tiot. Isto taka, }e se sproveduva anketa na slu~aen primerok u~enici i ro-diteli so cel da se ispita i javnoto mislewe.

1.1.3. OSIPUVAWE NA U^ENICITE

Vo u~ili{tata se opfa}aat site u~ili{ni obvrznici spored reonot naosnovnoto u~ili{te.

OU "Goce Del~ev“, pokraj u~enicite od reonot na gradot gi opfa}a i se-lata D. Disan, Tremnik, Timjanik i Kurija.

OU "Stra{o Pinxur“ pokraj u~enicite od reonot vo gradot gi opfa}a iu~enicite od selata Krivolak, Pepeli{te, Voj{anci i Crveni Bregovi.

Vo Op{tina Negotino nema golemo osipuvawe na u~enicite. Namaluva-weto na brojot na u~enicite i paralelkite se dol`i na namaluvaweto nanatalitetot koj poslednite godini ima trend na opa|awe. Nezna~itelnoosipuvawe se javuva kaj u~enicite prete`no od romska nacionalnost i toapri preminot od oddelenska vo predmetna nastava. Vo u~ebnata 2007/2008

Relacija Broj na u~enici Oddale~enost

Krivolak - Negotino 68 5 km

D. Kapija- Negotino 18 2 km

Cr. Bregovi- Negotino 11 11 km

Dubrovo - Voj{anci 2 2 km

Dubrovo - Negotino 1 9 km

Voj{anci - Negotino 20 11 km

Pepeli{te - Negotino 50 5 km


godina 4 u~enici ne go prodolìja obrazovanieto vo petto oddelenie. 17u~enici, isto taka, ne go prodolìja obrazovanieto prethodnite u~ebnigodini, a sè u{te se u~ili{ni obvrznici (do napolnuvawe 15 godini).

Op{tinskata politika vo delot na osipuvawe na u~enicite }e bidenaso~ena vo nekolku pravci:

Dokolku osipuvaweto e od materijalna priroda, Op{tinata kako i do-sega }e prodolì da dodeluva ednokratna pomo{ vo obezbeduvawe na knigii drugi didakti~ki materijali za socijalno zagrozenite semejstva (prete`-no od romska populacija i od naselenite mesta).

Kako strate{ka cel vo Strategijata za lokalen razvoj na Op{tina Ne-gotino 2007-2012, Op{tinata ima postaveno prioritena cel: plansko i se-opfatno obrazovanie, a kako strate{ko dejstvo: dodeluvawe na besplatniu~ebnici za decata od socijalno zagrozenite semejstva, kako i besplatenprevoz za decata od naselenite mesta. Toa zna~i deka Op{tinata strate{-ki raboti na ovaa komponenta, a so toa i planira pove}e sredstva vo buxe-tot za ovaa aktivnost.

Preku edukativni tribini, osobeno za romskata populacija, }e se raz-rabotat temi za va`nosta od obrazovanieto, a preku Akcioniot plan na Ko-misijata za rodova ednakvost pri Sovetot na Op{tinata }e se raboti na iz-nao|awe na formi i metodi za ednakvi mo`nosti i pristap do obrazovani-eto na site bez ogled na polovata i nacionalnata pripadnost.

Praktikata na Op{tinata za potrebata od permanentno obrazovanie }eprodolì i vo idnina preku razni proekti za neformalna edukacija vo so-rabotka so nevladiniot sektor, kade posebno }e se raboti so deca i rodi-teli od ruralnite sredini.

Vo kraen slu~aj, vo otsustvo na interes od roditelite }e bide koris-ten i represiven metod preku Dràvniot prosveten inspektorat.

So cel da ne dojde do pojava na tehnolo{ki vi{ok na nastaven kadar,poradi osipuvawe na brojot na u~enicite vo redovnite i vo kombiniraniteparalelki, Op{tinata }e predloì politika na namaluvawe na brojot nau~enicite vo redovnite paralelki i preraspredelba na nastavniot kadar ,koj }e se javi kako potencijalen tehnolo{ki vi{ok. Isto taka, navremeno }eintervenira vo slu~aite kade {to postojat uslovi za penzionirawe i }ebara dosledno ispolnuvawe i po~ituvawe na istite.

Zemaj}i ja predvid stapkata na gra|ani so nedooformeno obrazovanie,vo Op{tinata ima uslovi da se realizira proektot za osnovno obrazovanieza vozrasnite promoviran od strana na MON, a Op{tinata }e bara veri-fikuvawe na osnovnoto obrazovanie za vozrasni od MON.

1.1.4. PROMOVIRAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE

Vo OU "Goce Del~ev“ se vr{at istraùvawa, se sproveduvaat anketi isl. Za podobruvawe na disciplinata i uspehot na u~enicite vo 2005 g. be{eizgotven Kodeks, vo 2007 g. e usvoen nov Ku}en red, a vo 2008 g. se planira iizgotvuvawe na Pravilnik za nagradi i pofalbi. Se podgotvuvaat i prezen-tiraat u~eni~ki portfolija.


Uspehot na u~enicite postojano se sledi i vrednuva, a za potrebite nau~enicite se organizira dopolnitelna i dodatna nastava i SUA.

Dostigawata se promoviraat kako vo ramki na u~ili{teto, taka i predLZ. Se sledi u~estvoto na op{tinski, regionalni ili dràvni natprevari.Se pottiknuva sorabotkata i natprevaruva~kiot duh.

Uspesite i postigawata se promoviraat i na na{iot aktuelen veb-portal, www.gocedelcevnegotino.wetpaint.com.

Talentiranite u~enici u~estvuvaat na u~ili{ni manifestacii,patronati, priredbi, rabotni grupi i sl.

Vo u~ili{teto redovno se odrùvaat u~ili{ni ili regionalni nat-prevari, a dve godini po red /2006, 2007/ se sproveduva Republi~kiot nat-prevar po francuski jazik za pottik na detskata kreativnost preku lite-raturni i umetni~ki tvorbi /www.poetesenherbe.wetpaint.com/ i imame name-ra tradicionalno da se odrùva vo sorabotka so Francuskata ambasada.

Vo u~ili{teto se sproveduvaat i proekti za promocija na decata u{tevo oddelenska nastava. Takov e Proektot za rano izu~uvawe na francuskiotjazik /bilingvalna paralelka/ i so nego se opfateni vkupno 83 u~enici od I,II i III oddelenie. So ovoj proekt u~ili{teto e povrzano vo mreà za sora-botka na 5 u~ili{ta vo RM vo gradovite Skopje, Kumanovo, Tetovo, Bitola iNegotino vo koi se sproveduva istiot. Toj opfa}a kontinuirani lingvisti~-ki i pedago{ki obuki za nastavnicite i ovozmoùva unapreduvawe na vos-pitno-obrazovnata rabota i promocija na u~enicite, osobeno vo ramki napredmetite muzi~ko, fizi~ko, likovno, matematika i PIO. Ovoj proekt bit-no vlijae vrz op{tinskata obrazovna politika so samiot fakt deka e kon-cipiran da stane proekt tesno povrzan so onoj {to ve}e 10 godini se spro-veduva vo DSU „Sv. Kiril i Metodij“ vo Negotino.

U~ili{teto aktivno se vklu~uva vo kulturni i drugi aktivnosti, mani-festacii organizirani od Op{tinata. Se pravat napori osven promocijatana Internet, u~ili{teto da gi promovira svoite u~enici i preku pe~atenmaterijal /bilten i sl./. Za sekoe pozna~ajno postigawe u~ili{teto izgot-vuva yidni vesnici koi se zastakluvaat i so istite se ureduva vnatre{no-sta /holot i hodnicite/.

U~ili{teto e zbratimeno so u~ili{teto "Jovan Jovanovi} Zmaj“ od Kru-{evac, Republika Srbija, a svojot patronat go slavi na 4 maj. Po toj povod seorganiziraat razni konkursi, natprevari i se podgotvuvaat priredbi. U~i-li{teto sekoja godina izbira u~enik na generacijata.

Vo OU "Stra{o Pinxur“ sekoja godina se organiziraat u~ili{ni nat-prevari. U~enicite koi }e pokaàt najdobri rezultati odat na regionali ina dràvni natprevari. U~ili{nite natprevari gi organizira u~ili{teto,dodeka regionalnite i dràvnite natprevari gi organiziraat: BRO, Sojuzotza griì i vospituvawe na decata, zdruènijata na nastavnicite.

U~enicite koi na natprevarite postignuvaat visoki rezultati se na-graduvaat so pofalnici, diplomi ili knigi. Na krajot na sekoja u~ebna go-dina se proglasuvaat prvenci na generacijata koi se nagraduvaat so diplo-mi i knigi.

DMU "Vladimir Arsovski“ promovirawe na postigawata vr{i prekujavni nastapi vo u~ili{teto, a se planira i javna prezentacija preku lo-kalnite mediumi, vo osnovnite u~ili{ta, vo muzi~kite u~ili{ta vo drugigradovi, pa i sorabotka so muzi~kite u~ili{ta od sosednite dràvi.


Postigawata na u~enicite u~ili{teto gi promovira preku lokalni-te mediumi pri odbeleùvawe na razni praznici i manifestacii.

Op{tina Negotino i dosega praktikuva{e politika na nagraduvawe ipromovirawe na uspe{nite u~enici i nastavnici. Imeno, nagradata 8 Noem-vri se dodeluva kako nagrada za ìvotno delo za osobeno zna~ajni ostvaru-vawa od interes na Op{tinata vo oblasta na stopanstvoto, obrazovanieto,kulturata, fizi~kata i tehni~kata kultura, zdravstvoto i socijalno - hu-manitarnata dejnost.

Isto taka Priznanie po povod 8 Noemvri op{tinata dodeluva za pose-ben pridones vo razvojot, unapreduvaweto i afirmacijata na Op{tina Ne-gotino pome|u dvata praznika 8 Noemvri, pa ottuka i za postignati rezulta-ti vo oblasta na obrazovanieto.

Sekoja godina po povod praznikot na gradot 8 Noemvri vo sorabotka soSojuzot na u~ili{ni sportovi, a pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot iSovetot na Op{tinata se oraganiziraat tradicionalni Osmonoemvriskitrki, na koi u~estvuvaat u~enici od V-VIII oddelenie. Za nagradenite op{-tinata obezbeduva vredni nagradi (sportska oprema), kako i diploma za os-voeno mesto. Dodeluvaweto na nagradite e javno i e prosledeno so prigod-na programa, a za nastavnicite u~esnici vo organizacijata na trkite op{-tinata organizira prigoden koktel.

Godinava priznanie za postignatite rezultati vo kulturnata promo-cija na Op{tinata dobija dvajca u~enici od u~ili{teto "Goce Del~ev“ koi japretstavija Makedonija na detskiot Evrosong vo Roterdam i go osvoija 5-tomesto.

Vo sorabotka so me|unarodni organizacii Op{tinata u~estvuvala narazni nagradi i konkursi, konkretno vo 2006 u~estvuva{e na "MRC-prezemine{to“ objavena od UNDP, kade u~enici od osnovnite u~ili{ta u~estvuvaaso literaturni, muzi~ki i multimedi-jalni tvorbi, za {to bea dodeleni so-lidni nagradi od fond obezbeden odUNDP, a promoviraweto na nagraden-ite i ednodnevnata ekskurzija zanagradenite u~enici i mentorite be{evo organizacija na Op{tina Negotino.

Vakvata pratika Op{tina Nego-tino ja prodolùva i vo idnina i }ebide sostaven del od politikata zapromovirawe i nagraduvawe na u~e-nicite i nastavnicite, a i u~ili{tetovo celost.

Vo delot na nagraduvawe na talentiranite u~enici Op{tinata }e vos-postavi praktika na dodeluvawe nagradi sekoja godina vo nekolku oblasti,na pr.: prirodni nauki, op{testveni nauki, umetnosti (literatura, muzika,likovno). Istite }e bidat dodeluvani vrz osnova na sledewe na ostvaruva-wata na oddelni u~enici vo oblastite za koi pokaùvaat afinitet (voperiod od 4 godini, na primer, od V do VIII oddelenie, }e se sledat osvoeni-te nagradi i priznanija na tie u~enici. Isto taka }e bide zemeno predvidmisleweto na soodvetnite mentori i nastavni~kite soveti pri OU).


Dodeluvaweto }e se vr{i javno na krajot na sekoja u~ebna godina, asredstvata }e bidat planirani vo buxetot na Op{tinata kako stavka za

talentirani u~enici.Dodeluvaweto na nagradata prvenec na generacijata dosega se odbele-

`uva{e vo ramkite na u~ili{tata, javno pred u~enicite i nastavnicite. Seplanira za ovoj vid nagrada Op{tinata da obezbedi dopolnitelen fond, adodeluvaweto da bide od strana na gradona~alnikot i Sovetot na Op{ti-nata vo organizacija na Op{tinata. Za taa cel u~ili{tata }e izgotvat so-lidni kriteriumi za vrednuvawe i evalvacija na kontinuitetot na posti-gawata za pravilen izbor na prvencite na generacijata.

Vo OU „Goce Del~ev“ nastavata ja realiziraat vkupno 91 vraboten odkoi rakovodni rabotnici 1, stru~ni rabotnici 2, vospitno-obrazovni ra-botnici 66, od koi 30 odd. nastavnici i 36 predmetni nastavnici, i admin-istrativno-tehni~ki rabotnici 22.

Od vospitno-obrazovniot kadar, nastavnici so visoko obrazovanie se 24,so vi{o obrazovanie se 40 nastavnici i eden nastavnik so sredno obrazovanie.

Struktura na nastavniot kadar i stru~nite sorabotnici spored obrazovanieto

Starosna struktura na nastavniot kadar

1.2. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR

Red.broj

Rabotno mesto

Struktura spored stru~nata podgotovka

VSS V[S SSS KV PKV Vkupno

1 Direktor 1 1

2 Pedagog 2 2

3 Nastavnici vo oddelenska nastava

11 18 1 30

4 Nastavnici vo predmetna nastava

17 20 37

Vkupno 22 38 1 70

25-35 god.

35-45 god.

45-55 god.

55-65 god.


Vrz osnova na vklu~enosta na u~ili{teto vo proektot Kreativnanastava i u~ewe nastavniot kadar se zdobi so edukacija za primena nanovi tehniki na u~ewe.

Preku proektot E-{kolo vo u~ili{teto se sprovede obuka Inovativnokoristewe na kompjuterite vo nastavata, dodeka vklu~enosta na u~ili{-teto vo proektot Rano izu~uvawe na francuskiot jazik ovozmoì rabota natri bilingvalni paralelki so u~enici od I do III odd., a za nastavniot kadardopolnitelna pedago{ka obuka i edukacija za izu~uvawe na francuskiotjazik.

So proektot PMO bea realizirani vkupno 3 obuki /Kreativni tehniki- tehniki na u~ewe, Menaxment vo u~ilnica i Proekt Menaxment/ vo koiu~estvuvaa 50 nastavnici od predmetna i oddelenska nastava.

Pogolemiot del od nastavnicite vo oddelenska nastava se obu~ija zaopisno ocenuvawe i istite obuki prodolùvaat organizirani od BRO.

U~ili{teto kako aneks na Programata za rabota na u~ili{teto za u~eb-nata 2007/2008 g. dostavi i Plan za profesionalen razvoj na nastavnicitevrz prethodno izvr{ena samoevalvacija.

Soglasno planot se planiraat nekolku obuki za podobruvawe na nas-tavniot proces, ocenuvaweto, u~ili{nata klima i sl.

U~ili{teto gi sledi aktivnostite na PEP proektot i aplicira vo pot-proektot: Unapreduvawe na ocenuvaweto, vodi smetka za stru~noto douso-vr{uvawe i aktivno go sledi profesionalniot razvoj na nastavnicite. Za taacel be{e formirana Grupa za profesionalen razvoj sostavena od 12 ~lena/9 pretsedateli na stru~ni aktivi i 3 ~lenovi na proekten tim/.

Broj i struktura na nastavniot kadar i drugiot vraboten personalvo OU „Stra{o Pinxur“

Red.broj

Rabotno mesto

Struktura spored stru~nata podgotovka

VSS V[S SSS KV PKV Vkupno

1 Direktor 1 1

2 Pedagog 1 1

3 Psiholog 1 1

4 Nastavnici vo oddelenska nastava

8 18 26

5 Nastavnici vo predmetna nastava

11 17 28

6 Sekretar - arhivar 1 1

7 Blagajnik 1 1

8 Haus -majstor 1 1

9 Ekonom 1 1

10 Higieni~ari 14 14

11 ûvar 1 1

Vkupno 22 36 3 1 14 76


Vo ramkite na profesionalniot razvoj na nastavniot kadar nas-tavnicite posetuvaat razni obuki po odredeni proekti. Dosega se izvede-

ni slednite obuki na nastavnici:Vo ramki na proektot êkor po ~ekor kontinuirano od 1996 do 2001 bea

educirani nastavnicite od oddelenska i predmetna nastava za primena narazni tehniki na u~ewe, metodi na kvalitativna metodologija, istraùva~-ki problemi, etapi na nau~no-istraùva~ka rabota, modeli na pedago{kakomunikacija.

Prodolènie na ovoj proekt be{e proektot êkor po ~ekor do kriti~komislewe i Kreativna nastava i u~ewe, a nastavnicite bea educirani naslednite temi: Primena na tehnikite na u~ewe, Podobruvawe na rabotatavo u~ili{teto, Prodolùvawe so drugi vidovi na kreativni tehniki nau~ewe.

Kontinuirano site nastavnici bea educirani so proektot Gra|anskoobrazovanie i tie uspe{no gi implementiraat sodrìnite od programiteNie narodot-proekt gra|anin (za u~enicite od predmetna nastava) i Osnovina demokratijata (za u~enicite od odd. nastava).

Drugi proekti so koi nastavnicite bea educirani se: Borete se zaVa{ite prava, Implementacija na Konvencijata za pravata na deteto voVOR so u~enicite pri osnovnite u~ili{ta vo RM.

Realizacijata na aktivnostite od Proektot za modernizacija na obra-zovanieto go opfati i profesionalnoto usovr{uvawe na nastavnicite. Spo-red izvr{enata samoevalvacija beasogledani potrebite za nivno profe-sionalno usovr{uvawe pri {to najgo-lem del od niv se educiraa za osnovnii napredni kompjuterski ve{tini, ang-liski jazik, planirawe i realizirawena proektni aktivnosti i rabota votim, profesionalno usovr{uvawe nanastavnicite po makedonski jazik.

Vo isto vreme te~e{e i proektotE-{kolo vo ramkite na koj site nas-tavnici bea educirani za inovativnokoristewe na IKT vo nastavata. Potoasekoj nastavnik realizira najmalku eden nastaven ~as so primena na IKT.

I preku MCGO nastavnicite se zdobija so po~etni kompjuterski ve{tini.Nastavnicite od oddelenska nastava bea educirani za koristewe na

programata ToolKid vo nastavata od strana na BRO.Konstatirana e potreba od kontinuirano profesionalno usovr{uvawe

na nastavnicite koga se vo pra{awe novi nastavni programi, rabotilnici iseminari za pomo{ na nastavnicite za realizacija na nastavniot materijalod strana na sovetnicite od BRO.

Vo OMU "Vladimir Arsovski“ se vraboteni 4 nastavnici koi se so so-odveten stepen na obrazovanie za predmetot koj go predavaat. Bidej}i toase mladi i ambiciozni nastavnici, so svojata rabota postignuvaat golemirezultati vo ostvaruvaweto na vospitno-obrazovniot proces vo u~ili{te-


to. Kaj vrabotenite postoi spremnost za me|usebna sorabotka i za vnesu-vawe na inovacii zaradi unapreduvawe na dejnosta.

Bidej}i dosega OMU "Vladimir Arsovski“ ne koristelo i ne bilo vklu-~eno vo nitu eden proekt, vrabotenite imaat potreba za razni vidovi naobuka i stru~no usovr{uvawe kako vo osnovnata dejnost, isto taka i po{i-roko vo soglasnost so sovremenite trendovi i vlijanija.

Bidej}i pogolem del od nastav-niot kadar ima pominato niz razni vi-dovi na obuki, op{tinskata politikavo natamo{niot period }e bide naso-~ena kon sledewe na postigawata nizrezultatite i primenata vo vospitno -obrazovanata praktika. Dokolku bidepotrebna poddr{ka za realizacija naodredena proektna aktivnost Op{ti-nata }e bide zainteresirana istata dabide realizirana.

Potrebata za kontinuirano pro-fesionalno usovr{uvawe na nastav-nicite ne treba da se sfati kako slaba strana, tuku kako realna potrebakoja gi sledi obrazovnite trendovi i programi, za {to Op{tinata prekuobrazovnite politiki }e se gri`i za zakonskata obvrska za kontiniuranoprofesionalno usovr{uvawe na nastavniot kadar, stru~nite sorabotnici idirektorite na OU.

Za potrebite koi }e bidat sogledani od strana na u~ili{tata, Op{-tinata e obvrzana da sozdade uslovi istite da se realiziraat, a toa }e gopravi preku pogolema koordinacija so nadle`noto ministerstvo.

Broj i stepen na obrazovanie na nastavniot, stru~niot i administrativniot kadar vo Op{tina Negotino:

Soglasno novite reformi za podobruvawe na kvalitetot na obrazova-nieto, ima potreba od dopolnuvawe na stru~nite slu`bi so soodvetni kadri/2 sociolozi, 1 psiholog i 1 defektolog za OU "Stra{o Pinxur“/, doostru-~uvawe ili prekvalifikacija na kadarot, posebno vo oddelenska nastava.

U~ili{te

Rakovodenkadar

Stru~na slu`ba

Predmetninastavnici

Oddelenski nastavnici

Dir

ekto

r

Zam

enik

dir

ekto

r

Pom

o{en

dir

ekto

r

Ped

agog

Psi

hol

og

Def

ekto

log

Soc

iol

og

VS

S

V[

S

VK

UP

NO

VS

S

V[

S

SS

S

VK

UP

NO

OU "Goce Del~ev“ 1 2 17 20 37 11 18 1 30

OU "Stra{o Pinxur“ 1 1 1 1 11 17 28 8 18 26

VKUPNO 2 1 3 1 28 37 19 36 1

3 4 65 56


OU "Goce Del~ev“ - Negotino raspolaga so vkupno 3 580 m2 povr{inakoja ja so~inuvaat 17 klasi~ni u~ilnici, 6 kabineti i 3 zanimalni, fiskul-turna sala, 5 kancelarii i 2 prostorii za drugi nameni.

Vo u~ili{teto vo periodot 2004 - 2007 se sprovedoa pove}e proektikoi zna~itelno gi podobrija materijalno-tehni~kite uslovi na u~ili{teto.

Analizata na sostojbite gi pokaùva slednive rezultati:

A) Centralno u~ili{te:

- u~ilni~ki prostor 1 500 m2 - prosek po u~enik 1,75;- u~ili{ten prostor 1 980 m2 - prosek po u~enik 2,31.

So proekt finansiran od Svetskata banka vo 2005 bea sanirani sani-tarnite jazli vo centralnata zgrada, vo 2006 so proektot PMO be{e rekon-struiran podot vo sportskata sala, a vo2007 so proekt na Norve{kata ambasadai IMG se izvr{i promena na prozorcite.

Istata godina so proekt finansi-ran od strana na MCGO se izvr{i sani-rawe na sanitarniot jazol vo sportskatasala. Za podobruvawe na materijalno-tehni~kite uslovi potrebna e rekons-trukcija na podnite povr{ini vo u~ilni-cite i kabinetite, kompletna promena nastolarijata, ureduvawe na soblekuval-nite i na kabinetite, promena na stak-loto na fasadniot portal, sanirawe na yidnite povr{ini, ureduvawe nakancelariskite prostorii /sanirawe na plafonite/, promena na elektri~-nata mreà, obnova na fasadata, varosuvawe i sl.

Za podobruvawe na bezbednosta na u~enicite i imaj}i predvid dekau~ili{teto e na tri kata, potrebna e za{titna ograda po skalite i hodni-cite. Za voveduvawe na kabinetska nastava i rabota vo edna smena potreb-no e pro{iruvawe na u~ili{teto /nova lamela/ ili u{te 18 novoizgradeniu~ilnici. Za celosno zadovoluvawe na potrebite, potrebni se novi klupi istol~iwa i drug neophoden u~ili{ten mebel.

Kako problem se nametnuva i soodvetnoto nadvore{no osvetluvawe naobjektot, ureduvawe i ograduvawe na dvorot.

U~ili{teto ne raspolaga so dovolen broj na kompjuteri. Kabinetot poinformatika e opremen so 11 kompjuteri, donacija od Kineskata vlada, a pozavr{uvaweto na proektot E - {kolo u~ili{teto dobi u{te 4 kompjuteri odKineskata vlada.

Vo OU ja nema potrebnata tehni~ka oprema ili dokolku ja ima, taa ezastarena i nefunkcionalna. Potrebna e nova kompjuterska, tehni~ka izvu~na oprema /razglas, fotokopir, LCD proektor, televizor, DVD i sl./.

1.3. ANALIZA NA USLOVITE VO UÎLI[NITE OBJEKTI


B) PU vo s. Dolni Disan:

- u~ilni~ki prostor 628 m2 - prosek po u~enik 7,57;- u~ili{ten prostor 328 m2 - prosek po u~enik 3,95.

Polnoto podra~no u~ili{te vo s. Dolni Disan ima potreba za podobru-vawe na materijalno-tehni~kite uslovi. Potrebna e promena na krovnatakonstrukcija koja protekuva i vlijae na bezbednosta na u~enicite, insta-lacija na parno greewe bidej}i sega greeweto e na pe~ki na drva koi, istotaka, se dotraeni i {tetno vlijaat na zdravjeto na u~enicite, podobruvawena sanitarnite uslovi/ novi sanitarni jazli vnatre vo u~ili{teto/ i sl.Bidej}i stanuva zbor za osumgodi{no obrazovanie, za potrebite na predme-tot informatika potrebna e nova kompjuterska oprema /najmalku 5 novikompjuteri/ povrzani na Internet. Potrebni se novi klupi i stol~iwa i do-polnitelen u~ili{ten mebel.

V) PU vo s. Timjanik:


So proekt na [vajcarskata vlada, MON i Op{tina Negotino u~ili{-teto be{e celosno rekonstruirano i gi zadovoluva potrebite na u~enicite.Vo idnina se planira ograduvawe na dvornoto mesto i nova kompjuterskaoprema /5 novi kompjuteri/.

G) PU vo s. Tremnik:


Iako u~ili{teto e izgradeno vo 1986 g., sepak, uslovite ne zadovolu-vaat. Potrebna e sanacija na yidnite povr{ini i obezbeduvawe na noviotdel na zgradata od ponatamo{no propa|awe, kako i varosuvawe, oplemenu-vawe na dvornoto mesto i negovo ograduvawe. Treba da se promeni i gromo-branskata instalacija i delumno da se sanira sostojbata na sanitarnitejazli. Potrebni se novi klupi i stol~iwa i 5 novi kompjuteri.

D) PU vo s. Kurija:


U~ili{teto vo 2007 g. e sanirano so poddr{ka na LS. Vo idnina potreb-no e nova fasada, ureduvawe na vleznite skali, pristapni pateki i ople-menuvawe na dvornoto mesto, instalacija na parno greewe, adaptacija nadopolnitelnite prostorii i nivna prenamena zavisno od potrebite na u~i-li{teto ili gra|anite /igralna, dneven prestoj, sala za sportski aktivnos-ti i sl./. Potrebni se novi klupi i stol~iwa i instalacija na 2 kompjuteri.


Tehni~kata procenka na sostojbata na objektite vo koi se izveduva nas-tavata e izvr{ena spored kriteriumite: bezbednost, osnovni potrebi nau~enicite, sistem na zagrevawe, nadvore{no i vnatre{no ureduvawe, os-novna u~ili{na oprema, stolarija i sostojbi vo podra~nite u~ili{ta.

A) Krovnata konstrukcija na u~ili{teto e stara, no so solidna osno-va. Vo PU vo s. D. Disan pokrivot protekuva i sozdava problem zanormalno izveduvawe na nastavata. Vo u~ebnata 2007/2008 poradigolema o{tetenost na krovnata povr{ina i na plafonot, ednau~ilnica be{e zatvorena i vo nea ne se izveduva nastava poradibezbednosni pri~ini. Zatoa, potrebna e celosna rekonstrukcija nakrovot.

B) Za nepre~eno odvivawe na vospitno-obrazovnata rabota u~ili{-teto ima potreba od voveduvawe na kabinetska nastava za {to nemadovolno prostorni uslovi. Zatoa se javuva potreba od dogradba nalamela. Za ovaa potreba Op{tinata na barawe na OU "Goce Del~ev“dostavi barawe za dogradba na lamela preku proektot na Vladataza izgradba na 100 u~ili{ta. Ova, isto taka, }e pridonese za pogo-lema bezbednost na u~enicite, organizirawe nastava vo edna sme-na i za{teda na elektri~na i toplotna energija.

V) Zatopluvaweto na u~ili{teto e centralno, na nafta /zaedno so PUvo s. Tremnik i PU vo s. Timjanik/ i na pe~ki na drva vo osmoletka-ta vo s. D. Disan i vo PU vo s. Kurija. Za poefikasno greewe po-trebno e itno ~istewe na parniot kotel vo centralnata zgrada so{to }e se za{tedi na potro{uva~kata na nafta koja na godi{nonivo se dvi`i me|u 40-50 t. Na inicijativa na Mesnata zaednicana s. D. Disan, vo idnina treba da se razmisluva na montirawe naparno greewe /radijatori/ vo PU vo s. D. Disan, t.e. instalacijapovrzana za paren kotel koj bi ni bil na raspolagawe od strana naprivatnoto pretprijatie "Venec“. Momentalnata sostojba so gree-weto vo s. D. Disan e mo{ne lo{a i nedostasuvaat pe~ki na drva.Postoe~kite se stari i nefunkcionalni. Ispu{taat ~ad i {tetnovlijaat na zdravjeto na decata. Treba da se razmisluva i za alter-nativen tip na zagrevawe vo PU vo s. Kurija.

G) Najgolem prioritet na u~ili{teto e sanacija na podnite povr{inivo centralnoto u~ili{te i zamenata na dotraenite vrati. Za ovojproblem u~ili{teto ima dostaveno proekt-aplikacija /PEP proekt/.

D) Drug problem so koj se soo~uva u~ili{teto e dotraenata vodovodnai kanalizaciona instalacija vo centralnata zgrada. Imeno, sani-tariite bea sanirani neodamna i toj proekt e uspe{en ako se zemepredvid nivoto na poka~ena higiena vo u~ili{teto. Sepak, potreb-no e sanirawe i promena na mre`ata koja e stara, dotraena i {tet-no vlijae na zdravjeto na u~enicite. Za takviot zafat u~ili{tetoizgotvi tehni~ka ponuda koja naskoro }e bide aplicirana do Op{-tina Negotino i do MON.

\) Elektri~nata instalacija e stara i potrebna e nejzina promena vonajskoro vreme. Voedno treba da se podobri osvetluvaweto, vnatre


i nadvor od zgradata. U~ili{niot dvor treba da se osvetli sokandelabri koi }e pridonesat da se zgolemi nivoto na bezbed-nost i sigurnost.

E) Kako problem se nametnuvaat i yidnite povr{ini koi iako se va-rosuvaat redovno, potrebno e da se saniraat. Potrebno e sanirawena procepite ostanati od zemjotresot {to go pogodi Negotino pred10tina godini, treba da se bojadisa cokleto na skalite koi poranobea nefunkcionalni, a sega poradi bezbednosni i higienski pri~i-ni se staveni vo funkcija i sl. Isto taka, vo s. Tremnik treba da seizvr{i sli~na intervencija so cel da se obezbedi zgradata od pro-pa|awe.

@) So cel da se za{tedi toplotna energija vo zimskiot period, trebada se promeni fasadniot portal, so instalacija na termopan stak-lo.

Z) Mebelot i u~ili{niot inventar vo zgradata e star i dotraen.Potrebno e negovo zbogatuvawe. Nedostigaat klupi i stol~iwa istol~iwa za nastavnicite.

Y) Potrebno e ureduvawe na nastavni~kata kancelarija, oplemenu-vawe na vnatre{niot prostor i oplemenuvawe na dvornoto mestoso ogled na faktot deka u~ili{teto se nao|a vo centarot na gra-dot. Treba da se uredi dvorot i vo PU vo s. Tremnik, so negovopo{umuvawe, ograduvawe i so izgradba na detsko igrali{te.

I) Voedno, u~ili{teto se soo~uva so potrebata da se ogradi dvornotomesto so nova ograda, so ureduvawe na spomenikot na Goce Del~ev ifontanata, so postavuvawe korpi za otpadoci vo dvorot koj nali-kuva na zelen park.

J) Za podobruvawe na nastavniot proces potrebna e dopolnitelnanabavka na kompjuteri, sportski rekviziti i nagledni sredstva iureduvawe na postoe~kite kabineti soglasno normativite i potre-bite.

K) So proektot PMO se sanira podot na sportskata sala, me|utoa zasoodvetno da se so~uva potrebna e promena na stakleniot portal isanirawe na preostanatiot del koj vo momentot e is~isten i slu`iza ~uvawe na sportskite rekviziti. Toa e mala, dopolnitelna salakoja, dokolku e sanirana, soodvetno }e mo`e da se koristi za gim-nastika.

Za del od sanaciite na u~ili{teto „Goce Del~ev“ vo gradot i vo pod-ra~nite u~ili{ta vo Tremnik i D. Disan vo sorabotka so Op{tina Negotinopodgotveni se predmer presmetki (za molerovarosuva~ki raboti i za izved-ba na pomali grade`ni raboti na fasadite) vo visina od 2.065.755,00 dena-ri. Istite se dostaveni do Oddelenieto za investicii pri MON vo 2007godina .


Vo OU "Stra{o Pinxur“ vo gradot vospitno - obrazovniot proces seizveduva vo edna u~ili{na zgrada i edna baraka.

Broj, struktura i namena na u~ili{niot prostor (u~ilnici, kabineti, laboratorii, administrativni prostorii)

Prostorii za op{testvena i pedago{ka dejnost

Prostorii za zdravstveni i sanitarni potrebi i drugi pomo{ni prostorii

U~ili{ten dvor i drugi prostorii

Red. broj Vid na prostorija Broj m2

1.2.3.4.5.6.7.

Univerzalni u~ilniciSpecijalizirani u~ilniciMedijatekaRabotilnica po TOBibliotekaDrugi nastavni prostoriiNastavni~ka kancelarija

20111131

130930502045

15350

VKUPNO: 28 1 657


1.

2.

3.

Prostorija za nastavnicite i direktorotProstorija za stru~niterabotniciProstorii za nastavnicite vo podra~nite paralelki

3

1

4

30

16

62

VKUPNO: 8 108


1.2.3.4.5.6.7.8.

U~ili{na kujnaU~ili{na trpezarijaHodniciSkaliSanitarni jazliMagacinPodrumProstorii za haus majstor

115420112

6521648512092167590

VKUPNO: 35 1 159


1.2.

Sportski poligoniU~ili{ten park

31

1 7801 720

VKUPNO: 4 3 500


Vo sostav na centralnoto u~ili{te rabotat i 4 podra~ni u~ili{ta,i toa vo: s. Krivolak, s. Pepeli{te, s. Voj{anci i s. Crveni Bregovi.

Pregled na u~ili{niot prostor vo podra~nite u~ili{ta

Za OU "Stra{o Pinxur“ tehni~kata procenka na sostojbata na objek-tite vo koi se izveduva nastavata izvr{ena spored kriteriumite: bezbed-nost, osnovni potrebi na u~enicite, sistem na zagrevawe, nadvore{no i vnat-re{no ureduvawe, osnovna u~ili{na oprema, stolarija i sostojbi vo pod-ra~nite u~ili{ta e slednata:

A) Krovnata konstrukcija na u~ili{teto e stara i pokrivot protekuvana odredeni mesta. So toa se naru{uva i normalnoto odvivawe nanastavata i potrebno e celosna rekonstrukcija na krovot.

B) Za nepre~eno odvivawe navospitno-obrazovnata rabotau~ili{teto ima potreba odvoveduvawe na kabinetskanastava za {to nema dovolnoprostorni uslovi. Zatoa se ja-vuva potreba od dogradba nalamela. Za ovaa potreba Op{-tinata na barawe na OU „Stra-{o Pinxur“ ima inicirano do-gradba na lamela preku proek-

Red. broj

Vid na prostorijas. Krivolak s. Pepeli{te

Broj m2 Broj m2

1.2.

3.4.5.6.7.8.9.

Univerzalni u~ilniciProstorija za nastavni sredstvai nastavni pomagalaU~ili{na kujnaHodniciSanitarni jazliU~ili{na trpezarijaPodrumDvorna povr{inaU~ili{na ekonomija nadvor od u~ili{niot dvor

5

1117111

211

1055686885

100226

5

111711

1

211

1055686885

1004 050

5 000

Red. broj

Vid na prostorijas. Voj{anci s. CrveniBregovi

Broj m2 Broj m2

1.2.3.4.5.

Univerzalni u~ilniciNastavni~ka kancelarijaHodnikSanitaren jazolU~ili{ten dvor

21111

9612486

1 046

11111

211254

472


tot na Vladata za izgradba na 100 u~ili{ta. Dokolku Op{tinataostane da go realizira kako kapitalna investicija vo naredniotperiod, istata }e se izveduva vo nekolku fazi spored utvrdenipresmetki po fazi.

V) Zatopluvaweto vo u~ili{teto e centralno na nafta, me|utoainstalacijata na cevkite vo noviot del na zgradata e nesoodvetna(tesni cevki) za dostignuvawe na optimalna temperatura vou~ilnicite vo grejnata sezona. Potrebna e nova instalacija na sis-temot za parno greewe.

Prozorcite vo noviot del na u~ili{teto se dotraeni i ne se zatvoraatpa taka ima i golema zaguba na toplinata. Potrebno e celosno zamenuvaweso novi prozorci so termopan staklo. So toa bi se zadr`uvala toplinata i}e dojde do za{teda na energija.

Sekoja u~ebna godina vo letniot period vo ramkite na mo`nostite sevr{i varosuvawe na onie u~ilnici za koi{to e najneophodno, kako i boewena cokliwata na yidovite.

[to se odnesuva do {kolskiot inventar - u~ili{teto ima potreba odopremuvawe na u~ilnicite so 5 tabli i klupi i stol~iwa za 10 u~ilnici.

Isto taka i za del od sanaciite na u~ili{teto „Stra{o Pinxur“ vogradot i vo podra~nite u~ili{ta vo s. Pepeli{te, s. Krivolak, s. Voj{ancii s. Crveni Bregovi, vo sorabotka so Op{tina Negotino, podgotveni se pred-mer presmetki (za molerovarosuva~ki raboti i za izvedba na pomali gra-de`ni raboti na fasadite) vo visina od 1.960.098,00 denari. Istite sedostaveni do Oddelenieto za investicii pri MON vo 2007 godina.

Vo OMU „Vladimir Arsovski“ prostornite uslovi gi zadovoluvatpotrebite za izveduvawe na vospitno-obrazovniot proces dvo u~ili{tetoiako e sogledana potrebata za pove}e intervencii. Bidej}i nastavata vomuzi~koto u~ili{te se izveduva grupno i individualno, raspredelbata naprostoriite e prilagodena na takviot na~in na nastava.

Tehni~kata procenka na sostojbata na objektite vo koi se izveduva nas-tavata izvr{ena spored kriteriumite: bezbednost, osnovni potrebi na u~e-nicite, sistem na zagrevawe, nadvore{no i vnatre{no ureduvawe, osnovnau~ili{na oprema, stolarija i sostojbi vo podra~nite u~ili{ta e slednata:

A) Krovnata povr{ina na u~ili{nata zgrada treba da pretrpi po-pravka i rekonstrukcija. Elektri~na instalacija e stara od godi-nata na izgradba na objektot (80 godini). Objektot nema gromobran-ska instalacija. Statikata i konstrukcijata na objektot e od kamen,a gradbata e od pred 80 god. Mali zafati za adaptacija na pros-torot se izvr{eni vo1994 god.

B) Sanitarniot jazol - eden i za u~enicite i za nastavnicite od 1,5 m2 e vo lo{a sostojba i se nao|a nadvor od u~ili{nata zgrada.

V) Zagrevaweto se vr{i kombinirano - vo dve prostorii so ogrevnodrvo, a vo ~etiri pomali prostorii so el. energija (grealki).Termi~ka izolacija dosega ne e postavena.


G) Vo odnos na nadvore{noto ureduvawe potrebno e fasadirawe naobjektot, a potrebna e promena na podnite povr{ini na prizemje-to, bidej}i podot e neramen, dotraen, ne e cvrsta gradba.

D) Osnovnata u~ili{na oprema e zadovoluva~ka, no so ogled na dej-nosta potrebna e obnova na instrumentite zaradi nivna amorti-zacija.

\) Stolarijata - prozorcite i vratite se stari, dotraeni, bez nikakva izolacija zaradi {to e neophodna nivna zamena.

SWOT ANALIZA NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO OP[TINA NEGOTINO

________________________* SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) - izrazot e prezemen od angliskoto

jazi~no podra~je. Vo prevod zna~i: Silni strani, Slabi strani, Mo`nosti i Zakani ipretstavuva metod za analiza na sostojbite, procesite i pojavite pri planirawe iizgotvuvawe na strate{ki dokumenti.

2. POSTAVUVAWE PRIORITETI I PREZEMAWE SOODVETNI AKTIVNOSTI


SILNI STRANI SLABI STRANI

relativno dobar imix nau~ili{tata;

soliden i kvaliteten nastaven kadar;

entuzijazam na mladiot nastaven kadar;

vospostavena sorabotka solokalnata samouprava iSovetot na Op{tinata;

dobar menaxerski tim;

dobar proekten tim;

pozitivni me|u~ove~kirelacii;

sprovedeni proektniaktivnosti vo u~ili{tata;

tradicija povrzana so uspeh i postignuvawa (osvojuvawena nagradi na republi~kinatprevari);

uslovi za razvoj na kreativ-nosta i talentot na u~eni-cite;

kompjuterska opremenost na u~ili{tata:

raspolo`liva prostornapovr{ina na u~ili{niteobjekti;

dobra mestopolo`ba;

raspolo`livost so dvornapovr{ina.

postar nastaven kadar;

nivo na obrazovanie nakadarot (visok procent sovi{a stru~na podgotovka);

kompjuterska neobu~enost napostariot nastaven kadar;

namalen broj na u~enici poparalelki;

dotraen inventar (klupi,stol~iwa, tabli itn.);

ruiniranost na delovi odu~ili{nite objekti (u~ilni-ci, podovi, sanitarni jazli,krov, sportska sala);

nesredeni nadvore{nisportski tereni;

nedostaok na sportska salavo edno od u~ili{tata;

slab fond i opremenost nau~ili{nite biblioteki;

nemawe na uslovi za kabi-netska nastava;

dotrajani nagledni sredstva;

namalena vospitna kompo-nenta i disciplina vo u~i-li{tata;

slabo funkcionirawe nastru~nite aktivi.

2.1. SWOT* ANALIZA - BAZA ZA DEFINIRAWE NA STRATE[KITE CELI


MO@NOSTI ZAKANI

sproveduvawe na vtoratafaza na procesot na decen-tralizacija;

interes na lokalnata samo-uprava za re{avawe na in-frastrukturnite problemi;

iskoristuvawe na donaciiteod me|unarodnite organiza-cii;

zajaknata koordinacija ime|uu~ili{na sorabotka voOp{tinata;

zajaknata roditelsko-u~i-li{na sorabotka vo orga-nizirawe na prevozot nau~enicite;

razmena na iskustva so drugiu~ili{ta;

sorabotka so drugite obra-zovno-kulturni institucii;

dobra sorabotka so lokalniNVO;

pogolema sorabotka so so-vetite na roditelite;

sorabotka so biznis sekto-rot;

dopolnuvawe na vospitnatakomponenta preku neformal-na edukacija;

pogolema afirmacija napostigawata na u~ili{tata.

nenavremeno vklu~uvawe voproekti;

nenavremeno implementira-we na proektni aktivnosti;

nedovolna gri`a na zaedni-cata za obrazovanieto;

lo{a politi~ka klima voOp{tinata;

namaluvawe na natalitetot inatamo{no osipuvawe nabrojot na u~enicite vo para-lelkite;

slaba komunikacija so medi-umite;

nepostoewe lokalna televi-zija.


Za pokvalitetna nastava vo OU "Goce Del~ev“ potrebno e u~ili{tetoda se snabdi so novi nagledni sredstva i pomagala i voveduvawe na kabi-netska nastava. Poradi nedostig na finansii i soodvetni prostorni uslovitoa te{ko se sproveduva. Postoe~kite kabineti ne gi zadovoluvaat potre-bite na u~enicite i treba da se opremat soglasno standardite.

Na u~ili{teto mu e potrebna i soodvetna prostorija za funkcionalnau~ili{na biblioteka so novi naslovi, lektirni izdanija i stru~na liter-atura za potrebite na nastavniot kadar.

Iako kako aktivnosti postojat, sepak specifi~nostite na lokalnatasredina treba da bidat del od nastavnite planovi i programi /pr., odbele-ùvaweto na praznikot Sv. Trifun preku likovni, literaturni i dr. aktiv-nosti, tradicionalniot Negotinski pana|ur niz likovni aktivnosti i u~es-tvo vo kulturno-umetni~ki nastani, tradicionalniot gradski kros po povod8 Noemvri preku nastavata po fizi~ko, opfat na kulturno-istoriskite spo-menici i stavawe akcent na lokalnata istorija i sl./.

Razvivawe i primenuvawe na programite za vos-pitno-obrazoven razvoj na u~enicite preku aktiv-nosti koi ovozmoùvaat maksimalno razvivawena nivnite individualni potencijali i kreativ-ni ve{tini.

Sovremena, moderna, efikasna i kvalitetna nas-tava, prilagodena spored potrebite i interesi-te na u~enicite vo edna bezbedna i pozitivna u~i-li{na sredina.

VIZIJA NA OU „GOCE DELÊV“:

MISIJA NA OU „GOCE DELÊV“:


Kade sme sega? Samoevalvacija na u~ili{teto - prioriteti

Kade sakame da bideme?Razvoen plan na u~ili{teto- strate{ka cel

1) Iznao|awe na~in na podobruvawe na uslovite i doopre-muvawe na sportskata sala i na kabinetite

2) Sanirawe na sportskata sala 3) Opremuvawe na sportskata sala so potrebnata sportska

oprema i nabavuvawe na sportski rekviziti4) Sanacija na podnite povr{ini na u~ilnicite vo central-

nata zgrada 5) Nabavka na soodveten u~ili{ten inventar (klupi, stol-

~iwa, {kafovi)6) Sanacija na vratite i prozorcite7) Instalirawe na nova zvu~na oprema /razglas/

1. Vospostavuvawe zdravaklima i podobruvawe na uslovite za rabota

na u~ili{teto

1) Nabavka na nagledni sredstva, stru~na literatura i zbo-gatuvawe na kni`niot fond na u~ili{nata biblioteka

2) Oprema na kabinetite so nagledni sredstva, nabavka nastru~na literatura, potro{en materijal i nabavka nasportski rekviziti

3) Zbogatuvawe na medijatekata i bibliotekata

2. Osovremenuvawe i podobruvawe na kvalitetot

na nastavata

1) Obuka na nastavniot kadar za rabota so kompjuteri, u~e-we stranski jazik, obuka za obu~uva~i i sta` za nastav-nici po stranski jazik.

2) Osovremenuvawe na nastavata i sozdavawe mo`nost zaintegralen pristap na odredeni sodrìni i iznao|awe napoefikasen na~in za motivacija na poslabite u~enici

3) Doobu~uvawe na nastavnicite za koristewe na novitetehnologii pri izrabotka na nastavni planovi i programi

3. Usovr{uvawe i profesionalen razvoj

na nastavniot kadar

1) Internet mreà za sorabotka so drugi u~ili{ta2) Izgotvuvawe na u~ili{ten vesnik ili informator za

promovirawe na uspesite na u~enicite3) Izgotvuvawe pravilnik za disciplinski merki4) Izgotvuvawe pravilnici za disciplinski merki, pofal-

bi, nagradi na u~enicite i na nastavnicite soglasno Za-konot na RM

5) Reorganizacija na rabotata na Sovetot na roditelite ipro{iruvawe na proektniot tim i sostavuvawe naaktivni komisii vo ramki na u~ili{teto za spravuvawevo odredena situacija.

6) Organizirawe na rabotilnici so u~enicite po odredenitemi (seksualni odnosi, zloupotreba na droga, agresivnoodnesuvawe i sl.

7) Iznao|awe na konkretni formi i aktivnosti za podobru-vawe na li~niot, socijalniot i emotivniot ìvot nau~enicite

8) Pottiknuvawe na pogolema motiviranost na roditeliteza u~estvo vo u~ili{nite aktivnosti

9) Promocija na postigawata na u~enicite za li~na afirma-cija i afirmacija na u~ili{teto (mediumsko pretsta-vuvawe)

10)Organizirawe na edukativni rabotilnici so roditelitepo programata Sorabotka so roditelite

11)Organizirawe na poaktivni rabotilnici i tribini soroditelite

12)Reorganizacija na Sovetot na roditelite i pro{iruvawena proektniot tim.

4. Podobruvawe na imixot na u~ili{teto

CELI NA OU „GOCE DELÊV“:


Vo OU „Goce Del~ev“ konstatirani se slednite potrebi:

vo centralnoto u~ili{te:

- rekonstrukcija na podot i zamena na vratite na u~ilnicite;

- opremuvawe na kabinetite;

- sanacija na elektri~nata mreà i promena na svetle~kite tela/neonki/;

- ograduvawe i osvetluvawe na u~ili{teto i ureduvawe na dvornotomesto;

- sanacija na yidnite povr{ini, varosuvawe na cokleto;

- promena na fasadata i vgraduvawe termopan staklo na fasadenportal;

- sanacija na vodovodnata i kanalizacionata mreà;

- sanacija na pomo{niot del /mala sala/ - podni, yidni povr{ini;

- nabavka na novi nagledni sredstva;

- nabavka na novo pijano i razglas, zaedno so montaà na oprema zaozvu~uvawe;

vo podra~nite u~ili{ta:

- rekonstrukcija na krovot vo s. D. Disan

- nabavka na 6 novi kompjuteri i Internet za osmoletkata vo s. D. Disan;

- instalacija na parno greewe / radijatori/ vo PU s. D. Disan;

- sanacija na o{tetuvawata na zgradata vo s. Tremnik;

- ureduvawe i zagraduvawe na dvorot vo s. Tremnik,

- adaptirawe ili dograduvawe na u~ilnica za potrebite na devetoletkata vo s. Tremnik;

- izgradba na detsko ili sportsko igrali{te vo s. Tremnik;

- nabavka na nagledni sredstva.

Registar na potrebite i prioritetite na OU "Goce Del~ev“ 2007/2008 g.

1. Sanacija na podnite i y idnite povr{ini vo u~ilnicite na cen-tralnata zgrada.

2. Oprema na kabinetite so novi nagledni sredstva.

3. Izgotvuvawe na pravilnici za disciplinski merki, pofalbi,nagradi na u~enicite i na nastavnicite soglasno Zakonot na RM.

4. Reorganizacija na rabotata na Sovetot na roditelite i pro{iru-vawe na proektniot tim i sostavuvawe na aktivni komisii voramki na u~ili{teto za spravuvawe vo odredena situacija.


Da realizirame sovremeni programi za zadovo-luvawe na potrebite na u~enicite i da pottiknu-vame do`ivotno u~ewe.

Sakame na{eto u~ili{te da bide u~ili{te so so-vremena, efikasna i kvalitetna nastava, prila-godena na potrebite i interesite na u~enicitevo edna bezbedna i disciplinirana sredina.

VIZIJA NA OU „STRA[O PINXUR“:

MISIJA NA OU „STRA[O PINXUR“:

Kade sme sega? - samoevalvacija na u~ili{teto -prioriteti


- Voveduvawe na kabinetska nastava po predmetitebiologija, hemija, fizika

- Izgradba na sportska sala- Nabavuvawe na stru~na literatura i lektirni izdanija za

nastavnite predmeti- Nabavka na nastavni sredstva i pomagala za nastavata vo

u~ili{teto- Rekonstrukcija na podot vo u~ili{teto vo s. Pepeli{te i

s. Krivolak- Izgradba na sanitaren jazol vo u~ili{teto vo s. Crveni

Bregovi

SC 1Podobruvawe na prostornite i

materijalnite uslovi vou~ili{teto

- Stru~no usovr{uvawe na nastavnicite od odd. nastava,informatika i ostanatite predmeti

- Obuka na nastavnicite za rakuvawe so kompjuter i u~eweangliski jazik

- Celosna realizacija na nastavniot plan i programa vonajsovremeni uslovi

- Dobivawe na standardizirani testovi za sporeduvawe nate`inskite nivoa na rezultatite pri interno ocenuvaweod edna u~ebna godina vo druga

SC 2Podobruvawe na kvalitetot na

nastavata

- Edukacija na roditelite - staratelite na identifiku-vanata grupa podlo`na na osipuvawe za zna~eweto naobrazovanieto

- Kampawa pod mototo - I na Romite im e potrebno obrazo-vanie

- Unapreduvawe na sorabotkata so roditelite na u~eniciteso neprilagodeno odnesuvawe

SC 3Zgolemuvawe na nivoto nasorabotka so roditelite i

lokalnata zaednica

- Ograduvawe na u~ili{niot dvor vo centralnotou~ili{te

- Ograduvawe na u~ili{niot dvor vo PU vo s. CrveniBregovi

- Soobra}ajna signalizacija - vertikalna i horizontalna

SC 4Podobruvawe na bezbednostana u~enicite vo u~ili{teto i

nadvor od nego

CELI NA OU „STRA[O PINXUR“:


Vo OU „Stra{o Pinxur“ konstatirani se slednite potrebi:

vo centralnoto u~ili{te:

- rekonstrukcija na krovot;

- nova instalacija na parno greewe vo noviot del;

- izgradba na sportska sala;

- voveduvawe na kabinetska nastava -dogradba na novi u~ilnici;

- zamena na prozorcite vo noviot del;

- renovirawe na del od sanitarnite jazli;

- zamena na vratite;

- opremuvawe na 5 u~ilnici so novi klupi, stol~iwa i tabli;

- nabavka po 10 kompleti lektiri za site oddelenija i nabavka nastru~na literatura za site predmeti;

- opremuvawe na hemiskiot kabinet so hemiski reagensi i aparati;

vo podra~nite u~ili{ta:

- nabavka na kompjuteri;

- nabavka na didakti~ki materijal za u~enicite od prvo oddeleniena devetoletkata;

- izgradba na nov u~ili{ten objekt vo s. Crveni Bregovi.

Registar na prioritetite za OU „Stra{o Pinxur“, 2007/2008

1. Rekonstrukcija na krovot.

2. Stru~no usovr{uvawe na nastavnicite od oddelenska nastava.

3. Vklu~uvawe na roditelite vo edukativni rabotilnici.

4. Postavuvawe na soobra}ajna signalizacija pred u~ili{teto - ver-tikalna i horizontalna.


Od pri~ina {to razvojniot plan na OMU „Vladimir Arsovski“ e vofaza na podgotovka, i misijata i vizijata s¢ u{te ne se definirani.

Vrz osnova na realnata sostojba u~ili{teto ima identifikuvano po-ve}e celi i prioriteti.

Od ovie prioriteti izdvoeni se slednive ~etiri koi se planirani zarealizacija vo u~ebnata 2007/2008 godina vo OMU „Vladimir Arsovski“:

1. Doinstalacija na parno greewe.

2. Nabavka na stol~iwa za svirewe pijano.

3. Internet konekcija.

4. Izgotvuvawe razvoen plan i strategija za razvoj.

Potrebite vo delot na doinstalacija na parno greewe vo OMU „Vladi-mir Arsovski“ se del od godi{niot finansiski plan na u~ili{teto. Istotaka, i potrebata za nabavka na stol~iwa za svirewe pijano se del odgodi{niot finansiski plan na u~ili{teto. Finansiskite potrebi se utvr-deni vrz osnova na presmetki. Se pravat napori po pat na samofinansi-ra~ki aktivnosti da bide obezbedena Internet konekcija. Op{tinata vogolema mera po pat na razmena na iskustva i primeri od drugite OU }e mupomogne na u~il{teto vo podgotovka na razvojniot plan.

Kade sme sega? - samoevalvacija na u~ili{teto -prioriteti


- Doinstalacija na parno greewe- Osposobuvawe na pomo{na prostorija za upotreba- Sanirawe na sanitarnite jazli- Ograduvawe na vlezot na u~ili{teto- Monta`na dogradba za skladirawe na drva

1. Podobruvawe na infrastrukturnite uslovi

vo u~ili{teto

- Nabavka na stol~iwa za svirewe na pijano- Sanirawe i restavracija na postoe~kite instrumenti- Nabavka na novi instrumenti- Nabavka na klupi i stol~iwa

2. Obezbeduvawe nagledni sredstva

- Internet konekcija- Obuka i profesionalen razvoj na nastavniot kadar- Sorabotka so nastavnicite od drugi u~ili{ta so ista

dejnost

3. Podobruvawe na kvalitetotna nastavata preku

profesionalen razvoj na nastavniot kadar

- Izgotvuvawe na razvoen plan i strategija za razvoj nau~ili{teto

- Izgotvuvawe na akcionen finansiski plan za pouspe{nosamofinansirawe

- Kampawa vo javnosta za promocija na u~ili{teto.

4. Kreirawe na u~ili{natapolitika vo sorabotka so

zaednicata

CELI I PRIORITETI NA OMU „VLADIMIR ARSOVSKI“:


Obrazovnata politika na Op{tina Negotino i vo naredniot period vodelot na podobruvawe na prostornite i infrastrukturnite uslovi }e bide

naso~ena kon nadvore{nite izvori kako mo`nosti za finansirawe. I vodosega{nata obrazovna politika kako istaknata silna strana mo`e da sezabele`i intervencijata napravena vo u~ili{tata po pat na razni proektii donacii kade Op{tinata vo sorabotka so u~ili{tata vo golem del pod-gotvuva presmetki, proekti, aplicira pred me|unarodnite organizacii ifinansiski u~estvuva preku buxetot na Op{tinata vo delot za kapitalniinvesticii. Za odredeni aktivnosti i proekti koi nenadejno se javuvaat,Op{tinata se proiznesuva preku rebalansot na buxetot.

Sledej}i gi viziite, misiite i registarot na potrebite na u~ili{tatakako vrz baza na razvojnite planovi, taka i preku godi{nite programi nau~ili{tata, Op{tinata na kratok i na podolg rok }e vospostavi politikana re{avawe na prioritetite kako preku op{tinskiot buxet, isto taka i popat na obezbeduvawe na dopolnitelni sredstva po razni osnovi.

Preku godi{nite izve{tai na u~ili{tata koi }e bidat dostavuvani irazgleduvani na Sovetot }e se sledi uspe{nosta vo postigawata i rezul-tatite na u~il{tata vo site aspekti od vospitno-obrazovniot proces.

S redstvata za finansirawe na dejnosta obrazovanie seobezbeduvaat od buxetot na RM, na na~in i postapka ut-vrdeni so Zakonot za buxetite na RM, Zakonot za izvr-{uvawe na buxetot na RM i Zakonot za finansirawe na edi-nicite na lokalnata samouprava. Za po~etokot na odvivawena procesot na decentralizacija, soglasno Zakonot, bea pre-frleni namenskite dotacii, a vo vtorata faza se pomina ina blok-dotaciite i toa za onie op{tini koi se podgotvenida vlezat vo vtorata faza na procesot na decentralizacija.

Op{tina Negotino uspe{no ja sovlada prvata faza odprocesot na decentralizacija i so toa premina vo vtorata fa-za pri {to gi prezema nadle`nostite od vtorata faza na de-centralizacija, kade finansiraweto na obrazovanieto e klu~-na rabota.

Razmisluvaj}i razvojno, finansiraweto na obrazovani-eto se odnesuva na na~inite na koi se generiraat sredstvataza obrazovanieto. Decentralizacijata pretpostavuva generi-rawe na prihodi na obrazovanieto preku koristewe na izvo-rite na odano~uvawe na lokalno nivo, kako i namaluvawe naoperativnite tro{oci. Pri vakov model na decentralizaci-ja, celta e da se prenese del od tovarot za finansirawe naobrazovanieto na lokalno nivo, na zaednicata, na roditeli-te. Isto taka, treba da se zeme predvid deka pogolemata ak-tivna vklu~enost na pove}e op{testveni institucii ili gru-pi }e dovede do zgolemuvawe ili nadopolnuvawe na raspo-lo`livite sredstva za obrazovanieto.

Vo ovoj del treba da se naglasi i podgotvenosta i pret-priema~kiot duh na u~ili{niot menaxment za generirawe naprihodi i samofinansira~ki aktivnosti koi }e bidat name-neti i }e bidat reinvestirani za potrebite na u~ili{teto iu~enicite.

Vo godi{nite planirawa na u~ili{tata za odredeniintervencii od infrastrukturen karakter treba da se vos-postavi pogolema koordinacija so Op{tintata i potrebiteda se utvrduvaat spored realnite mo`nosti na Op{tinata, apritoa ne zanemaruvaj}i ja mo`nosta za dopolnitelni izvorina finansirawe.

3. FINANSIRAWETO VO OBLASTA NA OBRAZOVANIETO


Vo Op{tina Negotino vo ramkite na osnovnite u~ili{tapostoi razviena strategija za monitoring i evalvacija na ce-lokupnata vospitno-obrazovna dejnost.

Vo prodolènie e naveden na~inot na koj{to istata serealizira vo trite osnovni u~ili{ta.

So cel da bide pottiknat natprevaruva~ki duh me|u u~i-li{tata, vo naredniot period Op{tinata vo sorabotka sostru~nite slu`bi od u~ili{tata ima namera da vospostavipolitika na sledewe na uspehot na u~enicite pri preminotod osnovno vo sredno obrazovanie. Preku toa }e se vosposta-vi i sistem na sledewe na objektivnosta pri ocenuvaweto nau~enicite.

Indikatorite za uspeh moàt da bidat koristeni na kra-jot od sekoja u~ebna godina so cel da se oceni efikasnosta narabotata na u~ili{teto, za {to Op{tinata }e obezbedi sti-mulativna nagrada. Sekoja u~ebna godina moàt da bidat po-staveni odredeni kriteriumi koi se o~ekuva od u~ili{tetoda bidat ispolneti i koi }e bidat realno i objektivno mer-livi.

(vidi prilog 3)Predlog - plan za monitoring i evalvacija na op{tin-

skata obrazovna politika vo Op{tina Negotino

U~ili{teto „Goce Del~ev“ ima i se rakovodi sporedslednive dokumenti:

Godi{na programa za rabota

Godi{en izve{taj za VOR na u~ili{teto

Pedago{ka evidencija za uspehot na u~enicite

/Potrebno e kontinuirano sledewe i evalvacija durii otkako u~enicite }e se zapi{at vo nekoe drugou~ili{te, me|uu~ili{na sorabotka, pismen izve{tajdo roditelite za postigawata na u~enicite i sl./

4. MEHANIZMI ZA KONTINUIRANO SLEDEWE NA RABOTATA NA UÎLI[TATA


4.1. METOD ZA MONITORING I EVALVACIJA


Podatoci za vrabotenite /osnovni podatoci/

Plan za profesionalniot razvoj /podatoci za profesionalniotrazvoj i stru~no dousovr{uvawe, izve{tai za u~estvo na seminarii obuki, postavuvawe kriteriumi za uspe{en nastavnik/

Samoevalvacija na OU

Plan za finansiska odr`livost

/Potreben e i izve{taj za samoodrùva~kite aktivnosti na OU/

Naodi i predlog - merki od op{tinski prosveten inspektor

Redovna ili vonredna integralna evalvacija od Dràvniotprosveten inspektor

Anketni pra{alnici od soodvetni oblasti od vospitno-obra-zovniot proces

Sprovedeni istraùvawa.

OU „Stra{o Pinxur“

Na krajot na sekoja u~ebna godina direktorot podnesuva izve{taj zauspehot i postignatite rezultati za vospitno-obrazovnata rabotavo u~ili{teto do BRO, U~ili{niot odbor i osnova~ot.

Prethodno izve{tajot se razgleduva na sostanokot na Nastavni~-kiot sovet.

Predlog merkite i zaklu~ocite {to se navedeni vo izve{tajot sepojdovna osnova za izgotvuvawe na Godi{nata programa za rabotana u~ili{teto za narednata u~ebna godina.

Postignatiot uspeh na u~enicite na krajot od sekoe tromese~je serazgleduva i se pravi analiza vo sporedba so minatite godini igeneracii. Istiot se razgleduva na sostanokot na Nastavni~kisovet od kade {to proiezleguvaat predlog-merki i zaklu~oci zapodobruvawe na uspehot. Za osnovno obrazovanie se vr{i samoe-valvacija na rabotata na sekoja treta godina.

Po izvr{enata samoevalvacija u~ili{teto soglasno Zakonot zaosnovno obrazovanie, U~ili{niot odbor donesuva razvoen plan nau~ili{teto.

Na~inot, postapkata i podra~jata za vr{ewe na samoevalvacijatana osnovnite u~ili{ta podetalno gi propi{uva ministerot.

Poslednata samoevalvacija be{e napravena pred dve godini, voramkite na Proektot za modernizacija na obrazovanieto. Istatabe{e dosta uspe{no realizirana, a ottamu proizlegoa i se real-iziraa ostanatite aktivnosti od proektot. Idnata godina poizvr{enata samoevalvacija u~ili{teto }e izraboti razvoen plan.

U~ili{teto podgotvuva godi{en finansiski izve{taj za samofi-nansira~kite aktivnosti na OU.


Vospitno-obraznata rabota na u~ili{teto redovno ja sledi ivrednuva dràvniot prosveten inspektor, koj po sekoj uvid dosta-vuva zapisnik za konstatiranata sostojba, kako i ukaùvawa zamerkite koi{to treba da gi prezeme u~ili{teto za nadminuvawena eventualnite zabele{ki.

Vo OMU „Vladimir Arsovski“ monitoring i evalvacija se ostvaruvapreku:

izgotvuvawe na finansov plan i izve{taj i u~estvo vo negovotorealizirawe;

izgotvuvawe na godi{en plan i izve{taj na u~ili{teto;

sledewe na aùrnosta na administrativno - finansoviot personal;

navremeno sproveduvawe na popisot na inventarot;

so ogled na edukativnata, kulturnata i javnata dejnost na osnovno-to muzi~ko u~ili{te i potrebata za afirmacija vo sredinata vokoja raboti i nadvor od nea, monitoring i evalvacija za aktivnos-tite na u~ili{teto se vr{i i od strana na javnosta preku:

- organizirawe koncerti so u~enicite-solisti, hor, orkestar vou~ili{teto i nadvor od nego;

- u~estvo vo muzi~kata programa vo ramkite na priredbite iprigodnite proslavi na Op{tinata;

- u~estvo na snimawe za radio i televizija;

- u~estvo na sredbi, festivali i natprevari;

- postigawata i rezultatite od site ovie javni nastapi se del odmehanizmite za evalvacija na rabotata na u~ili{teto.

Z a rabotata na u~ili{tata LZ treba da bide izvestenapreku lokalnite mediumi, na roditelskite sredbi, pre-ku Sovetot na roditelite. U~ili{teto treba da ima svoju~ili{ten vesnik, oglasna tabla, informator, a, isto taka, itim za izvestuvawe i u~ili{ten portparol.

Informaciite so javnosta moàt da se spodelat prekuveb-portal, blog ili veb-stranica, a za anketirawe na rodi-telite i razmena na mislewa treba da se sostavi grupa za dis-kusija na koja roditelite postojano }e moàt da gi dostavu-vaat svoite zabele{ki, kritiki ili komentari. Elektronskataadresa na OU „Goce Del~ev“ e [email protected] taka, u~ili{teto ima formirano diskusionen forum koj,za àl, roditelite s¢ u{te ne go koristat vo dovolen broj.Zamisleno e na istiot da se pu{taat redovni anketnipra{awa na koi bi se dobivale odgovori, predlozi i nasoki

Za rabotata na OU „Stra{o Pinxur“ postoi veb-strani-ca www.strasopindzur.org.mk.

Za transparentno finansisko rabotewe se podnesuvaatfinansiski izve{tai do Sovetot na Op{tinata, gradona~al-nikot, UO, Nastavni~kiot sovet, Sovetot na roditelite i sl.

Op{tina Negotino vo ramkite na svoite aktivnosti zatransparentno rabotewe podgotvuva Info bilten koj izlegu-va na sekoi 3 meseci i vo koj, pokraj drugoto, izvestuva i zarezultatite na u~ili{tata vo sproveduvaweto na razli~niproekti i aktuelnite tekovni aktivnosti. Najnovite infor-macii od Op{tinata, isto taka, se istaknuvaat na oglasnatabla vo gra|anskiot informativen centar. Site odluki naSovetot na Op{tina Negotino koi se povrzani za obrazova-nieto se istaknuvaat na oglasna tabla vo Op{tinata i sepublikuvaat vo "Slu`benglasnik na Op{tina Nego-tino“. Vo Op{tina Negotinoraboti lice za odnosi somediumite koe redovno do-stavuva izve{tai do lokal-nite mediumi za sî {to e ak-tuelno vo rabotata na lo-kalnata samouprava, vklu-~itelno i vo delot na obra-zovanieto.

5. TRANSPARENTNOST


UO na OU broi 9 ~lena soglasno Zakonot za osnovno ob-razovanie, formiran od 1 ~len od MON, 2 ~lena od LS, 3 odSovetot na roditelite i 3 od Nastavni~kiot sovet.

Za ~lenovite na UO potrebni se obuki za podobro da sezapoznaat so Zakonot i zakonskite regulativi koi se odnesu-vaat na rabotata na u~ili{teto, za efikasno vodewe na sos-tanocite, donesuvawe zaklu~oci i odluki i sproveduvawe naistite. Potrebno e da se izgotvat kriteriumi za u~estvo iizbor vo UO, izborot da se vr{i po prethodno aplicirawe nazainteresiranite kandidati/ biografija, rabotno iskustvo,profesija, motivacija i sl./ do komisiite za izbor.

Vo OU „Goce Del~ev“ formiran e Sovet na roditelite.^lenovite na Sovetot na roditelite se biraat od roditel-skite odbori koi brojat 50 ~lena /spored brojot na oddeleni-jata/. Sovetot na roditelite broi 13 ~lena /9 pretstavniciod centralnoto u~ili{te i 4 od PU/. Toj treba da e aktivnovklu~en vo rabotata na u~ili{teto, da dava inicijativi, daima ~lenovi vo komisii vo ramkite na u~ili{teto, da bidekooperativno telo i sl. Treba da izgotvi i da raboti poprethodno izgotven plan i programa za rabota, soglasno Pra-vilnikot koj vo u~ili{teto postoi i pretstavuva ramka nadeluvawe.

Roditelite treba {to e mo`no pove}e da bidat prisut-ni na sostanocite i sovesno da gi ispolnuvaat svoite dol-`nosti kon u~ili{teto i kon u~enicite. Dokolku u~ili{tetoima u~eni~ki fond poèlno e Sovetot na roditelite daraspolaga so sredstvata koi bi se vloìle vo interes nau~enicite.

6. FORMALNI I NEFORMALNI TELA ZA IMPLEMENTACIJA NA OBRAZOVNITE POLITIKI


6.1. UÎLI[NI ODBORI

6.2. SOVET NA RODITELITE


Koordinativnoto telo pretstavuva zasiluvawe na proektniot tim nau~ili{teto i treba da e sostaveno od ~lenovi koi so svoeto znaewe ive{tini moàt da pridonesat za spravuvawe so problemite na u~ili{teto.

Sovetot na roditelite treba postojano da gradi partnerski odnos sou~ili{teto, da organizira i sproveduva rabotilnici kako za u~enicite,taka i za nastavnicite. Vo delot na profesionalnata orientacija moè dase sprovedat rabotilnici koi tokmu roditelite }e }e gi sproveduvaat vosorabotka so pedago{kata slu`ba.

Idnite nasoki na deluvawe se vo pravec na obuki za roditelite koi }ese sproveduvaat vo sorabotka so NVO centarot i drugite institucii zain-teresirani za sorabotka /OVR Negotino, Medicinskiot centar i sl./. Ovieobuki }e bidat korisni kako za roditelite taka i za u~ili{teto.

Sovetot na roditelite vo u~ili{teto „Stra{o Pinxur“ broi 11 ~lenakoi redovno odrùvaat sostanoci i rabotat po odnapred utvrdena programaza rabota. ^lenovite na Sovetot na roditelite se biraat od roditelskiteodbori koi brojat 50 ~lena /spored brojot na oddelenijata/ . Od Sovetot naroditelite proizlezena e i inicijativata za formirawe na Roditelsko-u~ili{ten fond. Sobranite sredstva od ovoj fond se koristat za potrebitevo u~ili{teto vo funkcija na nastavata (nabavka na kompjuterski masi~ki,dresovi na rakometarskiot tim, topki). Sovetot na roditelite dosega u~es-tvuval vo razni vidovi edukacii, a, isto taka, za potrebite na roditeliteima organizirano obuki. Aktivno u~estvuval vo proektni aktivnosti prirekonstrukcija na u~ili{nata zgrada, kako i vo drugi proekti za renovi-rawe i opremuvawe na u~ili{teto.

Pokraj ovie aktivnosti Sovetot na roditeli vo golema mera dava od-redeni sugestii okolu podobruvawe na uslovite za ishrana i vidot na is-hrana na u~enicite vo u~ili{teto.

Isto taka, pottiknuva i stimulira na pogolemi vonnastavni aktivno-sti, ~lenuvawe na u~enicite vo razni neformalni oblici na obrazovanie,zaradi zajaknuvawe na vospitnata komponenta kaj u~enicite i nivna pogo-lema za{tita od porocite na dene{ninata.

Obrazovnata politika na Op{tina Negotino e naso~ena vo pravec naorganizirawe na zaedni~ki sostanoci so gradona~alnikot, Sovetot i so so-vetite na roditelite na u~ili{tata, kako i so u~ili{nite odbori zaradiprezemawe na konkretni inicijativi i re{avawe na konkretni problemi.Zaedni~kata sorabotka vo idnina e sogledana kako neophodnost i va`napotreba bidej}i obrazovanieto e grià na zaednicata.

Planirana obuka za roditelite Sproveduva~ Celna grupa

Droga i dr. {tetni materii OVR Negotino Roditeli na u~enici od VIII odd.

Promenite vo pubertetot Medicinski centar

Roditeli na u~enici od VI i VII oddelenie

Roditelstvo NVO Centar Sega{ni ili idni roditeli

Timska rabota FOKIM KO pri Sovetot na roditelitei proekt tim sostaven od nas-tavnici


U~ili{teto organizirano sorabotuva so LZ i gradi mreà na partner-stvo so drugi institucii i NVO od Op{tinata. So niv izgotvuva i sprove-duva razni proektni aktivnosti od lokalen interes.

Vo idnina treba da se organiziraat poseti na u~enicite za zapozna-vawe so rabotata na gradona~alnikot, na Sovetot na Op{tinata i so nivpretsedatelite na SR i na UO da odrùvaat redovni sostanoci so cel una-preduvawe na rabotata na u~ili{teto.

U~estvo vo humanitarni ili sobirni akcii, u~estvo vo gradski mani-festacii (pr., Aprilijada), poddr{ka od LS na prvenecot na generacijata(pr., letuvawe i sl.), formirawe na fond za nagraduvawe na talentiraniu~enici, obezbeduvawe na besplatni u~ebnici za decata od socijalno za-grozenite semejstva, ostvaruvawe na pogolema bezbednost i pristap na u~e-nicite do u~ili{teto.

Vo sorabotka so lokalnata zaednica treba da se organiziraat raznitribini, kako i drugi formi za preventivna i zdravstvena za{tita kaj mla-data populacija, a so prisustvo na nadvore{ni eksperti vo u~ili{teto dase govori otvoreno za problemite na zaednicata na koi e izloèna mlada-ta populacija.

Vo delot na promovirawe na u~ili{tata i pottiknuvawe na natpreva-ruva~ki duh, pokraj patronatite, Op{tinata vo ramkite na obrazovnatapolitika i ponatamu }e poddrùva aktivnosti od tipot: kvizovi na znaewame|u u~ili{tata koi }e bidat organizirani javno, nagraduvawe na najuspe{-no portfolio, vo sorabotka so u~ili{tata i kulturnite institucii: Bib-liotekata i Gradskiot muzej organiziraat natprevari i se pokroviteli nanagradi za najuspe{nite literaturni i likovni tvorbi po povod SvetiTrifun. Vo sorabotka so bibliotekata „Stra{o Pinxur“ i ponatamu }e pod-drùva razni poetski ~itawa - gostuvawa na istakanati pisateli. Ova sevoedno i solidni mo`nosti za promovirawe na istaknatite ~itateli -u~enici od Op{tinata, kako i promocija na talentiranite mladi avtori.Op{tinata kontinuirano }e poddrùva organizirawe na koncerti i drugiformi na muzi~ka promocija na talentiranite u~enici.

6.3. SORABOTKA SO LOKALNATA ZAEDNICA


KAKO DA SE SPROVEDE PROCESOT NA IZRABOTKA NA OBRAZOVNITE POLITIKI

- PODGOTOVKA NA PLAN ZA REALIZACIJA

PRILOG 1

AKTIVNOST ROK ODGOVORNI LICA FORMA - METOD -POSTAPKA

1. DA SE FORMIRA TELO, ORGAN,ODDELENIE ZA OBRAZOVANIE

Juni 2007

/

2. DA SE ORGANIZIRAAT SREDBISO RAKOVODNI LICA NA OU, SOU

13 maj 2007

Lolita Ristova - Op{tina NegotinoSlobodanka Krteva - Op{tina NegotinoJasmina Bo{kova - NVO GCPR

Informativen sosta-nok so direktorite nau~ili{tata

3. DA SE IDENTIFIKUVAATPROBLEMI-PRIORITETI VOU^ILI[TETO

Juni 2007

U~ili{ni timovi Od razvojniteplanovi

4. DA SE ZAPOZNAAT ORGANITENA UPRAVUVAWE, SOVETOT NARODITELITE

Juni 2007

Pretsedatelite na sovetite na roditelite

Informativensostanok

5. DA SE PODGOTVI PRA[ALNIK,ANKETEN LIST, TABELI ZAPODATOCI ([TO SE BARA?)

Juni 2007

OTO Pra{alnici

6. DA SE SOBERAT PODATOCITE Juli 2007

OTO Vrz osnova na krite-riumi za procena

7. DA SE ANALIZIRAAT PODATOCITE

Avgust 2007

OTO Metod na analiza

8. DA SE UTVRDAT PREDLOG-OBRAZOVNI POLITIKI

Septemvri2007

Od Op{tinata i direktori na OU i SOU

Razvojni planovi

9. DA SE ORGANIZIRA SREDBA SORAKOVODNITE LICA NA OU, SOU,ZAPOZNAVAWE SO PREDLOGOT

Septemvri2007


Sostanok

10. DA SE ORGANIZIRA SREDBA SO ORGANITE NA OP[TINATA ZAUTVRDUVAWE NA OBRAZOVNITEPOLITIKI

Oktomvri2007


Oddelenie za javnidejnosti pri Op{tinaNegotino

11. OBRAZOVNITE POLITIKI DA SEPREDLO@AT ZA RAZGLEDUVAWEI USVOJUVAWE

Oktomvri2007


Sostanok so Komisi-jata za op{testveni dejnosti pri Sovetot na Op{tinata

12. DA SE USVOJAT OBRAZOVNITEPOLITIKI NA ORGANITE NAOP[TINATA

Oktomvri2007

Sovetot na Op{tinaNegotino

Sednica na Sovetot

13. DA SE DEJSTVUVA PO USVOENITEOBRAZOVNI POLITIKI

Noemvri2007

Direktori nau~ili{tata vo sorabotka soOddelenie za obrazo-vanie pri Op{tinata

Documents

Obrazovni politiki na opstina Negotinosq.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/... · Vo juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de- centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto