OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJIdocuments.rec.org/offices/projects/258_obnovljivi_viri_v... · 2015. 10. 15. · Les oz. lesna biomasa se v energetske namene na področju Slovenije

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJ

Kratek pregled potencialov, stanja, politik in izzivov

1

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V

SLOVENIJI

KRATEK PREGLED POTENCIALOV, STANJA,

POLITIK IN IZZIVOV

Avtor: Andrej Klemenc

Pregled: Romana Jordan

Datum: Avgust 2015

Verzija: 1

Projekt: Energetska varnost in energetska pismenost v Sloveniji - EnSEneLiS

Aktivnost: A

Izdelek: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJI – Kratek pregled potencialov,

stanja, politik in izzivov



2

Vsebina

1. Uvod ........................................................................................................................................... 4

2. Definicija obnovljivih virov ......................................................................................................... 5

3. Prednosti in slabosti obnovljivi virov.......................................................................................... 7

3.1. Prednosti OVE .................................................................................................................... 7

3.2. Slabosti OVE ....................................................................................................................... 9

4. Obnovljivi viri energije v kontekstu EU politik ......................................................................... 13

5. Potenciali obnovljivih virov v Sloveniji ..................................................................................... 18

6. Zakonodajni okvirji in politika rabe obnovljivih virov Sloveniji ................................................ 24

6.1. Nacionalni energetski program ........................................................................................ 24

6.1.1. Nacionalni energetski program 2004 - 2010 ............................................................ 24

6.1.2. 6.1.2 Nacionalni energetski program 2010 - 2030 ................................................... 26

6.2. Akcijski načrt OVE ............................................................................................................. 28

6.3. Energetski zakon .............................................................................................................. 31

6.4. Energetski koncept Slovenije ........................................................................................... 35

7. Sedanje stanje rabe obnovljivih virov v Sloveniji ..................................................................... 37

7.1. Delež OVE v bruto rabi končne energije........................................................................... 37

7.2. Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji .................................................. 38

8. Izzivi rabe obnovljivih virov v Sloveniji ..................................................................................... 42

9. Viri ............................................................................................................................................ 45



3

Seznam kratic

Agen RS – Agencija Republike Slovenije za energijo AN OVE – Akcijski načrt za obnovljive vire energije AN Snes – Akcijski načrt za skoraj nič–energijske stavbe za obdobje do leta 2020 AN URE – Akcijski načrt za energetsko učinkovitost ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje DO – daljinsko ogrevanje DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso EKS – Energetski koncept Slovenije EnSvet – energetsko svetovanje občanom EU – Evropska unija EZ-1 – Energetski zakon, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. februarja 2014. GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije HE – hidroelektrarna IEA – Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency) JE – jedrska elektrarna LEA – lokalna energetska agencija LEK – lokalni energetski koncept MG – Ministrstvo za gospodarstvo mHE – mala hidroelektrarna MzI – Ministrstvo za infrastrukturo MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP – Ministrstvo za okolje in prostor NEK – Nuklearna elektrarna Krško NEK II – načrtovan drugi blok jedrske elektrarne v Krškem NEP I – Nacionalni energetski program 2004 - 2010 NEP II – Predlog Nacionalnega energetskega programa 2010 - 2030 NVO – nevladna organizacija OP EKP – Operativni program za izvajanja evropske kohezijske politike OP ROPI – Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 OP TGP – Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 OVE – obnovljivi viri energije PURES – Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah RECS – Sistem certifikatov za energijo iz obnovljivih virov (Renewable Energy Certificate System) REC Slovenija – Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo – pisarna Ljubljana ReNEP – Resolucija o Nacionalnem energetskem programu SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije SURS – Statistični urad Republike Slovenije TE – termo elektrarna TGP – toplogredni plin URE – učinkovita raba energije



4

1. Uvod

Dokument, ki je pred vami, je nastal v okviru projekta Energetska varnost in energetska pismenost

v Sloveniji, ki ga financira Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Sloveniji. Namen projekta je

pripraviti splošni javnosti razumljiv pregled stanja energetike v Sloveniji kot osnovo za različne

vrste in oblike posvetovanj z različnimi deležniki o stanju in izzivih za zagotovitev okoljsko

sprejemljivih, zanesljivih in konkurenčnih energetskih storitev v Sloveniji v kontekstu evropskih

podnebnih, okoljskih in energetskih politik. Na osnovi takega pregleda stanja in specifičnim ciljnim

skupinam prilagojenih načinov in oblik posvetovanj bo nastal končni dokument o potrebah

Slovenije za izboljšanje energetske pismenosti, komuniciranja o energetskih izzivih v Sloveniji in

oblikovanja energetske politike Slovenije.

Pričujoči dokument je del širšega splošni javnosti razumljivega pregleda stanja in izzivov slovenske

energetske politike in obravnava stanje in izzive povezane s trajnostno rabo OVE. Poleg OVE

omenjeni pregled stanja zajema tudi dolgoročne izzive povezane z rabo fosilnih goriv, vključno z

možnostmi proizvodnje zemeljskega plina v Sloveniji ter z rabo jedrske energije. Pisan je v splošno

razumljivem jeziku in na način, ki ne zahteva specialnih strokovnih znanj, povzema ključne

dokumente politik in nekatere strokovne študije, pri čemer je bralcu omogočeno, da se preko

povezav na spletne strani bolj podrobno seznani z omenjenimi dokumenti in študijami.

Dokument ni strokovna študija in nima ambicij podati popoln pregled nad potenciali, stanjem in

izzivi obnovljivih virov energije v Sloveniji in energetske politike na tem področju, temveč zgolj

podati osnovna izhodišča za širšo razpravo o energetski varnosti in pismenosti v Sloveniji v okviru

tematskega sklopa o obnovljivih virih energije.

Poleg objave na spletni strani REC Slovenija bo dokument kot tak in kot del poljudnega splošnega

pregleda stanja in izzivov energetike v Sloveniji na osnovi v okviru projekta izdelane

komunikacijske strategije predstavljen tudi na moderiranih posvetih z različnimi deležniki:

novinarji, energetskimi strokovnjaki, pripravljavci politik in političnimi odločevalci, energetskimi

podjetji in gospodarskimi združenji, študenti in NVO.

Po posvetovanjih s posameznimi ciljnimi skupinami bodo izvedena tudi splošna posvetovanja s

ciljem krepitve in izboljšanja dialoga med vsemi deležniki o dolgoročno okoljsko vzdržnem,

zanesljivem in konkurenčnem zagotavljanju energetskih storitev v Sloveniji. Pri tem bo

zagotovljeno, da bodo ustrezno predstavljena oz. povzeta stališča in mnenja posameznih

deležnikov glede stanja in izzivov ter njihovi predlogi sprememb, izboljšav in rešitev tako glede

posameznih tematskih področij kot tudi glede samih procesov komuniciranja, opredelitve

problemov in izzivov, odločanja, izvedbe in evalvacije politik in ključnih razvojnih projektov na

področju.



5

2. Definicija obnovljivih virov

Spletna strani AGEN RS, ki je nacionalni energetski regulativni organ Republike Slovenije za

usmerjanje in nadziranje izvajalcev energetskih dejavnosti na področju elektrike in zemeljskega

plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na

področju toplote in drugih energetskih plinov, podaja naslednjo definicijo OVE:

»Obnovljivi viri energije so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sonce, aerotermalna,

hidrotermalna in geotermalna energija, energija oceanov, vodna energija, biomasa, plin,

pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin)«.

Omenjena definicija tako povzema definicijo, ki je podana v 2. členu Direktive 2009/28/ES

Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz

obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv (2001/77/ES in 2003/30/ES), ki pa v

nadaljevanju bolj podrobno obrazloži nekatere splošni javnosti manj znane oz. razumljive vrste

OVE in sicer:

a) aerotermalno energijo kot energijo, ki je shranjena v obliki toplote v zraku iz okoljskega

zraka;

b) geotermalno energijo kot energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim

površjem;

c) hidrotermalno energijo kot energijo, ki je shranjena v obliki toplote v površinski vodi; in

d) biomaso kot biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega

izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in

z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter

biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

Novi obnovljivi viri

Les oz. lesna biomasa se v energetske namene na področju Slovenije uporablja že tisočletja, tudi

uporaba geotermalne energije v zdraviliške namene ima tisočletno tradicijo, prve hidroelektrarne

smo v Sloveniji dobili ob koncu 19. stoletja, energija vetra se je izrabljala za sušenje polj v solinah

in v sicer maloštevilnih mlinih na veter, od 70-ih let prejšnjega stoletja pa se predvsem za pripravo

tople sanitarne vode vse bolj uporabljajo sprejemniki sončne energije, v lesno-predelovalni

industriji pa naprave SPTE na osnovi lesne biomase. V slovenskem kontekstu med nove OVE oz.

tehnologije za izrabo OVE sodijo tiste, ki se so od leta 2009 na podlagi Uredbe o

file:///T:/Aktualni/Ameriska%20ambasada/OBNOVLJIVI%20VIRI%20ENERGIJEhttp://www.agen-rs.si/iskanje/-/search/content/SkE8wqQ-MTVfUE9SVExFVF82MzUzOA?&query=obnovljivi%20viri&ctype=&from=&to



6

o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije1, poleg že uveljavljenih

tehnologij deležne podpore in sicer

a) foto-napetostne elektrarne;

b) naprave na bioplin iz biomase, biološko razgradljivi odpadkov in deponijski plin iz blata

čistilnih naprav odpadnih voda;

c) naprave, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto s sežigom odpadkov;

d) vetrne elektrarne;

e) geotermalne elektrarne;

f) napredne elektrarne oz. naprave za SPTE na lesno biomaso;

Globalno med nove OVE spadajo tudi elektrarne na bibavico in morske valove, napredni

geotermalni sistemi, goriva iz alg, etanol iz celuloze, umetna fotosinteza, eksperimentalna raba

sončne energije2.

Nizkoogljični viri energije

O OVE se velikokrat govori in piše v kontekstu rabe nizkoogljičnih virov, t.j. virov pri katerih se pri

njihovi pretvorbi ne sproščajo emisije CO2 kot z vidika vplivov ljudi na podnebni sistem najbolj

pomembnega toplogrednega plina3. Poleg OVE tako med nizkoogljične tehnologije sodijo tudi JE,

pa tudi elektrarne na fosilna goriva, pri katerih bi bili zajeti in uskladiščeni izpusti CO2, ki nastajajo

pri njihovem obratovanju4.

1 Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije Uradni list RS, št. 37/2009 z dne 18. 5.

2009 1780., Stran 5248. 2 Za osnovne informacije o teh virih oz. tehnologijah glej:

https://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy#Emerging_technologies 3To sicer ne pomeni, da pri uporabi nizkoogljičnih tehnologij ni nobenih izpustov TGP, ker v se v procesu proizvodnje teh

naprav prihaja do uporabe fosilnih goriv in z njimi povezanih izpustov CO2. Zato se namesto »brezogljičnih tehnologij« uporablja izraz »nizkoogljične tehnologije«. 4 Postopki oz. naprave za zajemanje in skladiščenje CO2 so šele v eksperimentalni in pilotni fazi in vsaj še deset let ne

bodo komercialno dostopni.

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200937#%21/Uradni-list-RS-st-37-2009-z-dne-18-5-2009http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200937#%21/Uradni-list-RS-st-37-2009-z-dne-18-5-2009https://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy#Emerging_technologies



7

3. Prednosti in slabosti obnovljivi virov

3.1. Prednosti OVE

Glavne prednosti OVE so, da lahko že na osnovi sedaj komercialno dostopnih tehnologij oz.

tehnologij, ki so konkurenčne ob različnih vrstah podpor, deloma nadomestijo sedaj prevladujoča

fosilna goriva (premog, nafto in zemeljski plin) in/ali jedrsko energijo ter prispevajo k zmanjšanju

emisij toplogrednih plinov, diverzifikaciji oskrbe z energijo in zmanjšanju odvisnosti od

nezanesljivih in nestanovitnih trgov s fosilnimi gorivi, zlasti z nafto in plinom.

Ključna prednost glede na fosilne vire in uran je v tem, da se ti obnavljajo le v geološkem času, ki

ga merimo v milijonih let, medtem ko se obnovljivi viri energije lahko pod pogoji trajnostnega

ravnanja z njimi obnavljajo v časovnih obdobjih od nekaj mesecev do nekaj deset let, se pravi v

času človeškega življenja .

Druga prednost je v tem, da so z rabo OVE v primerjavi s fosilnimi viri sproščajo zanemarljive

količine izpustov TGP oziroma, da so izpusti, ki nastajajo pri rabi biomase nevtralni z vidika

sproščanja CO2 kot najbolj pomembnega toplogrednega plina5. Zaradi v zadnjem času

prevladujočega javnega konsenza, da na spremembe podnebja, ki lahko v nekaj desetletjih

pomembno poslabšajo splošne pogoje za kakovost življenja ljudi in celo preživetje civilizacije, v

znatni meri vplivajo ravnanja ljudi, predvsem z izpusti TGP povezana raba fosilnih virov energije, je

ta prednost na prednostnem mestu zlasti v EU, ki si prizadeva igrati vodilno vlogo v globalni

podnebni politiki.

Tretja pomembna razlika je, da so za razliko od fosilnih virov in urana kot glavnega vira za

proizvodnjo jedrske energije (na osnovi sedaj komercialno dostopnih tehnologij), ki se nahajajo na

omejenem številu nahajališč, OVE vsaj teoretično na razpolago kjer koli na svetu. Raba OVE tako

prispeva k decentralizaciji energetske oskrbe ter s tem k zmanjšanju (geopolitično strateške)

odvisnosti od energetskih virov, nad katerimi ima kontrolo majhno število držav in/ali

multinacionalnih korporacij. Povedano drugače, medtem ko so nafta, zemeljski plin in uran

podvrženi oligopolom, tržnim in geopolitičnim špekulacijam, naj bi bili OVE splošno dostopni in si

prevladujočega nadzora nad njimi ne more prilastiti nobena država ali gospodarska družba6. Glede

na to, da je EU nima ne lastnih večjih zalog nafte, plina, kakovostnega premoga in urana ne geo-

5 V primeru trajnostne rabe biomase v energetske namene se v atmosfero sprostijo enake količine CO2 kot bi se sprostile

ob siceršnji biološki razgradnji, ki ji je v večini naravnih pogojev izpostavljena biomasa. Trajnostna raba biomase v tem primeru pomeni, da se ob rabi biomase ohranjajo pogoji za to, da se količinsko na enaki ravni kot v primeru, da do njihove energetske rabe ne bi prišlo, ohranjajo zmogljivosti rastlin, da vežejo CO2 iz atmosfere. 6 Na tem mestu velja opozoriti, da so nekatere sedaj dostopne tehnologije rabe OVE kot. so npr. določene tehnologije

foto-napetostnih celic in vetrne turbine odvisne od t.i. redkih zemelj (kar je oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije), pri katerih Kitajska ima tri četrtine vseh odkritih svetovnih zalog njihovih rud, trenutno pridobiva 95 odstotkov teh elementov in uvaja kvote na njihov izvoz. Več o tem: https://slo-tech.com/novice/t585427. V zvezi nekaterimi novimi tehnologijami OVE pa lahko domnevamo, da bodo v veliki meri odvisne od patentiranih nano-tehnoloških tehnologij, ki bodo v lasti manjšega števila vodilnih podjetij na teh področjih.

https://slo-tech.com/novice/t585427



8

strateškega nadzora nad glavnimi zalogami (kot ga imajo ZDA, Rusija in Kitajska) je torej interes EU

za razvoj tehnologij rabe OVE več kot razumljiv in tako tudi ni presenetljivo, da je EU vodilna na

področju tehnologij za izrabo energije iz obnovljivih virov in ima 40-odstotni svetovni delež pri

patentih s področja energije iz obnovljivih virov. Leta 2012 se je skoraj polovica (44 %) svetovnih

zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) nahajala v

EU7.

Ne nazadnje pa so OVE pomembni tudi z vidika razvoja lokalnih, decentraliziranih sistemov

oskrbe z energijo in energetskimi storitvami, pri katerih so stroški in koristi prostorsko bolj

enakomerno porazdeljeni in v okviru katerih se razvijajo nove oblike udeležbe državljanov pri

oskrbi z energijo bodisi v obliki t.i. »prosumerjev« t.j. tistih, ki poleg tega, da na osnovi OVE

proizvajajo energijo za lastno oskrbo, presežno proizvodnjo prodajajo v javna omrežja bodisi v

obliki zadružništva (npr. v ZRN pri vetrnih farmah) in komanditnih družb (npr. Avstrija pri oskrbi z

lesno biomaso ali DOLB in SPTE na osnovi lesne biomase). To pomeni razvoj paradigmatsko ko-

operativno konkurenčnega sistema glede na razvitem svetu prevladujoče sisteme centralne

energetske oskrbe (predvsem z električno energijo). Ob ustreznih razvojnih politikah in režimih

regulacije lahko ti sistemi ne le dopolnjujejo temveč tudi konkurirajo obstoječim centralno-

oskrbnim sistemom, vendar je v tem primeru še bolj izpostavljeno vprašanje koordinacije

delovanja različnih tehničnih sistemov in zagotavljanja sistemskih storitev. Razvoj OVE je v zadnjih

štirih desetletjih povezan tudi z družboslovnimi domnevami o potencialu OVE za preoblikovanje

aren in procesov energetske politike v smeri večje preglednosti in soodločanja ter vključevanja

državljanov8, za kar imajo po svoji naravi OVE brez dvoma potencial, vendar morajo biti te

domneve ustrezno teoretsko zasnovane in empirično potrjene.

Pri energetski pretvori OVE v končno energijo je tudi zelo pomembno, da ne nastajajo kemično ali

radiološko nevarni odpadki. Odpadki, nastali pri pretvorbi biomase v končno energijo se lahko

neposredno ali preko kompostiranja uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu. Predelava gnoja in

gnojevke v bioplinarnah zmanjšuje vsebnost dušika v gnojilu in močno zmanjšuje njegov

neprijeten vonj ter omogoča manjšo uporabo kemijskih zaščitnih sredstev9.

7 Glej: Kratki vodič po Evropski uniji – 2015 ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV;

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf 8 Raba fosilnih virov in zlasti jedrske energije je povezana z nastankom in razvojem korporativnih struktur, v katerih so

tisti, ki niso vključeni v razvoj tehničnih, upravnih in regulativnih struktur v najboljšem primeru formalno vključeni brez praktičnih zmožnosti za soodločanje in z zelo omejenimi možnostmi demokratičnega nadzora, kjer lahko pride do »ugrabitve države« oz. do tega, da korporativni interesi kapitala, zaposlenih, dominantnih ekspertnih struktur, državnega aparata in struktur lokalne samouprave prevladajo nad narodno-gospodarskimi interesi in/ali interesi po varovanju zdravja in okolja. 9 Glej: http://www.ecos.si/si/ecos/7/bioplinarne.html

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdfhttp://www.ecos.si/si/ecos/7/bioplinarne.html



9

3.2. Slabosti OVE

Najbolj pogosto omenjene so naslednje slabosti OVE:

Nizka energetska gostota in/ali sorazmerno nizek izkoristek: fosilna goriva, predvsem

motorni bencini, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje imajo v primerjavi z OVE veliko

energetsko gostoto. Tudi naprave za pretvorbo fosilnih goriv v električno energijo ali

toploto so za nekaj velikostnih redov manjše kot naprave, ki v električno energijo

pretvarjajo OVE10. Poleg manjše energetske gostote imajo nekatere tehnologije OVE

izkoristek znatno nižji od klasičnih virov energije, čeprav gre za razlike znotraj istega

velikostnega razreda11.

nezanesljivost: Delovanje naprav za pretvorbo energije na osnovi energije sončnega

sevanja (sonce, voda, veter) je odvisno od naravnih pogojev, ki niso konstantni. Vendar

vse boljše zmogljivosti za napovedovanje naravnih pogojev ob določenem času na

določeni lokaciji, vse večja razširjenost in raznovrstnost tehnologij pretvorbe časovno

in/ali vremensko pogojenih OVE (sonce, voda in veter) in hibridnih elektrarn

(sonce/zemeljski plin), njihova integracija ter razvoj »pametnih« energetskih omrežij vse

bolj odpravljajo to pomanjkljivost12.

visoka cena: večina sodobnih tehnologij za rabo OVE zahteva višje investicije kot so

potrebne za enake energetske produkte oz. storitve na osnovi sistemov za rabo fosilnih

goriv, kar zmanjšuje njihovo dostopnost, predvsem v po merilih sodobnega gospodarstva

nerazvitih državah. Razvoj vetrnih turbin, foto-napetostnih elektrarn in elektrarn na

koncentrirano energijo sončnega sevanja na ustreznih lokacijah pa je že pripeljal do tega,

da so stroški proizvodnje nižji kot ob proizvodnji iz fosilnih goriv, še posebej, če je ta

primerno obdavčena in vsaj deloma obremenjena s kritjem stroškov onesnaževanja okolja

(izpusti toplogrednih plinov, onesnaževal zraka, tveganja zaradi onesnaženja vode in/ali

10

Generator moči 600 MW je mogoče spraviti pod motorni pokrov večjega avtomobila, vetrna elektrarna z maksimalno enako močjo pa ima premer rotorja med 40 in 50 m, medtem ko rotorsko območje obsega okoli 1500 m2 (glej http://www.powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/PRE/Vetrne.pdf) 11

Motor z notranjim izgorevanjem za proizvodnjo električne energije ter sodobne elektrarne na fosilna goriva imajo izkoristek med 30% in 40%, medtem ko imajo PV moduli, ki so v prodaji, praktično povprečni izkoristek le med 10% in 15%, izkoristek najboljših laboratorijskih PV modulov pa se približuje 40%. (glej: http://cleantechnica.com/2014/02/02/which-solar-panels-most-efficient/) 12

Zagovorniki OVE trdijo, da je potrebno zamenjati prevladujočo perspektivo stalno delujoče in potrebam »neinformatiziranega« sistema porabe prilagojene elektrarne na fosilna goriva ali JE s perspektivo »pametnega« sistema, v katerem se poraba inteligentno prilagaja zmogljivostim geografsko razpršenih in raznolikih tehnologij za pretvorbo OVE, pri čemer fosilne elektrarne, praviloma elektrarne na zemeljski plin, služijo samo še kot rezerva za nepričakovane izpade in/ali pomanjkanje zmogljivosti za zagotavljanje sistemskih storitev. Vendar to zahteva zahtevno optimizacijo porabe na eni strani s koordinacijo ogromnega števila lokalnih proizvodnih enot in velikega števila enot centralizirane proizvodnje na več ravneh, ki je teritorialno ni mogoče zagotoviti niti v veliko večjih državah kot je Slovenija, temveč je na določenih ravneh odvisna od koordinacije sistema, ki bi poleg Evrope obsegal vsaj še neevropski del »mediteranskega bazena«. V takšnem kontekstu seveda ne more biti govora o »nacionalni suverenosti«, a ob tem je potrebno vedeti, da tudi na ravni sedanjega elektroenergetskega sistema v Sloveniji ni mogoče zagotavljati nemotene in kakovostne oskrbe z električno energijo brez povezave slovenskega elektroenergetskega sistema s sosednjimi.

http://www.powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/PRE/Vetrne.pdfhttp://cleantechnica.com/2014/02/02/which-solar-panels-most-efficient/



10

tal ipd.). Pri rabi vetrne, sončne in hidroenergije namreč ni stroškov goriva niti izpustov

onesnaževal zraka in toplogrednih plinov, kar v ugodnih pogojih omogoča, da je iz teh

virov pridobljena energija cenejša od fosilne energije in JE13. Ker zaradi razlogov narodno-

gospodarske konkurenčnosti fosilni viri energije niso v celoti obremenjeni z eksternimi

stroški, ki jih povzroča njihova raba, države, ki želijo spodbujati razvoj tehnologij OVE za

njihovo rabo zagotavljajo različne vrste finančnih in administrativnih podpor. Marsikje se

ta problem začasno rešuje s subvencijami.

integracija v obstoječe sisteme oskrbe z energijo: Obnovljivi viri energije lahko zahtevajo,

predvsem kadar gre za velik delež proizvodnje iz časovno oz. vremensko pogojenih virov

kot so sončno sevanje, veter ter plimovanje in oceanski valovi, spremembo obstoječe ali

celo gradnjo nove infrastrukture ter razvoj in širjenje novih sistemov in režimov za

upravljanje z električnimi omrežji.

Vplivi na zdravje ljudi in okolje:

o Kurjenje biomase v kaminih, pečeh, kotlih, kotlovnicah in naprava SPTE je

povezano z izpusti dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin, prašnih delcev in

črnega ogljika. »Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno

gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za

zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi velike količine hlapnih

organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je

tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje

izpuste zgoraj omenjenih snovi, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v

sistemih daljinskega ogrevanja.«14

o Vetrne elektrarne: med najbolj pogosto omenjenimi negativnimi vplivi na ljudi se

omenja senčno migotanje, ki ga povzroča projekcija gibanja lopatic na tla

(glavoboli in migrene), nizkofrekvenčni hrup (motnje spanja in koncentracije) in

vizualno »onesnaženje« krajine, med vplivi na okolje pa možnosti erozije zaradi

gradnje VE na občutljivih tleh, tveganja za onesnaženje tal in podtalnice zaradi

razlitje sintetičnega olja, moteč vpliv na nekatere prostoživeče živali (zlasti velike

13

S stroški goriva in izpusti TGP in onesnaževal zraka niso obremenjene tudi tehnologije za izkoriščanje bibavice ter oceanskih valov in tokov, vendar te tehnologije trenutno še niso tako razvite, da bi lahko neposredno konkurirale pridobivanju električne energije iz fosilnih virov in JE. Prav tako stroški goriva ne bremenijo tehnologij za izkoriščanje geotermalne energije, ki je na ugodnih lokacijah lahko konkurenčna pri oskrbi s toploto, le izjemoma pa tudi pri pridobivanju električne energije. 14

Citirano po: komentar k EN18 – Obnovljivi viri energije – Kazalci okolja v Sloveniji 2013, ARSO, spletna objava: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643 . Ob tem pa je potrebo upoštevati, da so za pridobivanje podpor Eko sklada oz. Kohezijskega sklada podane dokaj stroge zahteve glede omejitev izpustov onesnaževal zraka in da so do podpro upravičene samo sodobne naprave. Poleg tega se glede na odloke o varstvu zraka teh naprav ne sme spodbujati na območjih, ki imajo težave z zagotavljanjem ustrezne kakovosti zunanjega zraka.

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643



11

zveri), še posebej na ptice selivke ali redke in ogrožene vrste ptic ter netopirje

(večja možnost usodnih trkov z lopaticami obratujoče vetrne turbine v določenih

pogojih). Pomembno postaja tudi vprašanje razgradnje vetrnih elektrarn po

koncu njihove življenjske dobe.

o Bioplinarne: zastrupitve zaradi vdihavanja vodikovega sulfida, tveganja povezana

z eksplozijo bioplina, smrad zaradi neustreznega skladiščenja sosubstratov,

možnost prenosa patoloških klic na polja oz. v živilsko verigo ob neustrezni

predhodni obdelavi klavniških in nekaterih živilskih sosubstratov, prevelika

obremenjenost tal oz. prsti in podtalnice zaradi imisij težkih kovin in organskih

onesnaževal iz presnovljenega substrata ob njegovih prevelikih koncentracijah15.

o Foto-napetostne elektrarne: Z vidika varovanja zdravja in okolja je največji

problem, da se pri proizvodnji PV celic uporabljajo manjše količine kadmija in

svinca16, zato je po koncu življenjske dobe PV modulov pri njihovi razgradnji oz.

reciklaži potrebno poskrbeti, da se tudi ti težki kovini, ki sta že v manjših količinah

in koncentracijah strupen odpadek, ponovno uporabita pri proizvodnji novih PV

modulov17.

o Pridobivanje redkih zemljin (za sestavne dele vetrnih in foto-napetostnih

elektrarn18): pri ekstrakciji redkih elementov se uporablja velika količina strupenih

kislin, nastajajo velike količine radioaktivne jalovine, kar ob neprimernem

ravnanju lahko vodi do zastrupitev, levkemije in genetske deformacije zarodkov19.

Vplivi na proizvodnjo hrane: proizvodnja biogoriv prve generacije20 ali koruze kot

»surovine« za proizvodnjo bioplina konkurira proizvodnji hrane, kar je etično zlasti sporno

kadar gre za proizvodnjo biogoriv v državah v razvoju za izvoz v razvite dežele, če se

država izvoznica sooča z izzivi zagotavljanja zadostne in kakovostne preskrbe s hrano

lastnega prebivalstva.

15

Glej »Biogas«, https://en.wikipedia.org/wiki/Biogas 16

Več o tem v Assessment of the Environmental Performance of Solar Photovoltaic Technologies, stran 36 – 50, tudi drugi vidiki vplivov proizvodnje PC celic in modulov ter obratovanja PV elektrarn na okolje so podrobno analizirani v tej študiji, 17

Danes je mogoče reciklirati okoli 80% silicijevih PV modulov in nad 90% PV modulov iz ostalih materialov. Januarja je Evropski parlament izglasoval, da je potrebno v EU zbrati vsaj 85% vseh izrabljenih PV modulov in da jih mora vsaj 80% biti recikliranih skladno z Direktivo o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2008/34/EC). Povsod sicer še niso vzpostavljeni procesi in postopki reciklaže PV modulov, vendar se stanje izboljšuje, v Evropi zlasti po vzpostavitvi vse evropske sheme recikliranja PV CYCLE leta 2009. Več na: http://www.pvcycle.org/. 18

Problematika je prav tako oz. še bolj relevantna pri proizvodnji računalnikov, mobilnih telefonov in podobnih naprav. 19

Več o tem: Rare earth element, https://en.wikipedia.org/wiki/Rare_earth_element 20

Izjema je proizvodnja biogoriv iz že uporabljenih oz. za nadaljnjo uporabo za prehranjevanje neuporabnih rastlinskih olj in živalskih maščob.

http://www.pvcycle.org/



12

Vplivi na prostor, naravo in krajino:

o vetrne elektrarne na lokacijah, pomembnih za migracije prostoživečih živali

(predvsem ptic, pa tudi velikih sesalcev) motijo migracijske tokove in lahko

ogrozijo preživetje redkih in ogroženih živalskih vrst. Gradnja vetrnih elektrarn na

erozijsko občutljivi območjih lahko povzroči erozijo. V določenih tipih naravne

in/ali kulturne krajine večje število vetrnih turbin spremeni značilno krajinsko

veduto oz vsaj za nekatere skupine prebivalstva pomeni »vizualno onesnaženje«.

o akumulacijske in pretočno-akumulacijske HE preprečujejo prodonosnost in

napajanje mrtvih rokavov ter spreminjajo raven podtalnice, ekosisteme in

habitate. Zlasti akumulacijske HE imajo velik vpliv na krajino. Zaradi jezov lahko

pride do hipertropofikacije, posledično pa do pomanjkanja kisika in velikih količin

mulja, kar lahko predvsem v tropskih okoljih pomeni tudi znatne izpuste metana,

poleg CO2 najbolj pomembnega antropogenega TGP.

o Vse velike elektrarne na OVE zahtevajo veliko prostora oz. pomenijo velik poseg v

prostor ter zelo spremenijo podobo krajine, vplivi na naravo pa glede na lokacijo

nihajo od manjših do znatnih.



13

4. Obnovljivi viri energije v kontekstu EU politik

Kot predstavitev EU konteksta OVE je povzet tekst Cécile Kerebel »Energiji iz OVE« iz julija 2015,

objavljen v »Kratkem vodiču po EU«21.

V zadnjih letih smo priča obsežnemu razvoju zakonodaje EU za podporo OVE. To je razumljivo, saj

EU nima niti strateških zalog nafte in plina niti strateškega nadzora nad temi zalogami v svetu. Po

drugi strani pa si prizadeva biti vodilna na področju zmanjševanja vpliva ljudi na spremembe

podnebja oz. zmanjševanja emisij TGP . Na področju tehnologij za izrabo OVE je EU vodilna v

svetu: ima 40-odstotni svetovni delež pri patentih s področja energije iz obnovljivih virov, leta

2012 pa se je skoraj polovica (44 %) svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz

obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) nahajala v EU. V EU sektor OVE zaposluje približno 1,2

milijona ljudi. Trenutno se v EU v zvezi z OVE razpravlja o prihodnjem okviru politike za obdobje

po letu 2020.

Pravno podlago za spodbujanje OVE v EU podaja 194. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki

določa, da energetska politika EU stremi k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije.

Leta 1997 si je EU s sprejetjem Bele knjige o obnovljivih virih energije zastavila cilja, da bo do leta

2010 pokrila 12 % porabe energije in 22,1 % porabe električne energije z OVE in z Direktivo

2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na

notranjem trgu z električno energijo, določila okvirne cilje za vsako državo članico.

Z razširitvijo EU v letu 2004 je bil za EU-25 določen nov cilj, v skladu s katerim naj bi 21 %

električne energije proizvedli iz OVE. Zaradi nezadostnega napredka pri doseganju ciljev za leto

2010 je bil sprejet celovitejši zakonodajni okvir. Časovni načrt obnovljive energije – »Obnovljiva

energija v 21. stoletju: izgradnja trajnejše prihodnosti« - je določil dolgoročno strategijo za

obnovljive vire energije v EU do leta 2020 ter predlagal obvezna cilja, v skladu s katerima naj bi do

leta 2020 20 % porabe energije v EU pokrili z OVE, 10 % porabe pogonskih goriv pa z biogorivi,

predvidel pa je tudi oblikovanje novega zakonodajnega okvira.

23. aprila 2009 je bila sprejeta nova direktiva o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva 2009/28/ES),

ki določa, da je treba do leta 2020 20 % energije, porabljene v EU, pridobiti iz OVE, pri čemer so

bili ob upoštevanju različnih izhodišč držav članic opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji. Poleg tega

morajo do leta 2020 vse države članice 10 % pogonskih goriv pridobiti iz obnovljivih virov energije.

Direktiva je prav tako določila različne mehanizme, ki jih lahko države članice uporabljajo pri

uresničevanju ciljev, kot so programi podpore, potrdila o izvoru, skupni projekti ter sodelovanje

med državami članicami in tretjimi državami, pa tudi merila trajnosti za biogoriva. Na tej podlagi

so države članice leta 2010 sprejele nacionalne AN OVE, EK pa je leta 2011 ocenila napredek držav

članic pri uresničevanju njihovih ciljev na področju OVE do leta 2020. Po navedbah v zadnjem

poročilu se je delež energije iz OVE znatno povečal, države članice pa so dosegle svoje vmesne

cilje v skladu z direktivo iz leta 2009. Ker pa je okvirna pot za izpolnitev končnega cilja proti koncu

vedno bolj strma, si bodo morale skoraj vse države članice še bolj prizadevati, da bi dosegle cilje za 21

Glej: http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf



14

leto 2020. Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo 14 % energije, porabljene v EU-28 leta 2012,

pridobljene iz obnovljivih virov. V poročilu je EK opozorila na več dejavnikov, ki negativno vplivajo

na nadaljnji napredek: odstopanje nekaterih držav članic od lastnih nacionalnih AN OVE;

neuspešno odpravljanje nekaterih upravnih ovir in ovir, povezanih z omrežjem, za uporabo

energije iz obnovljivih virov; nedavne negativne spremembe nacionalnih AN OVE in, ne nazadnje,

počasen prenos direktive v nacionalno zakonodajo. Zoper nekatere države članice, ki direktive

niso oz. niso v zadostni meri prenesle v svojo zakonodajo, je EK sprožila postopke za ugotavljanje

kršitev.

Junija 2012 je EK v poročilu naslovom „Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem

energetskem trgu“ (COM(2012)0271) opredelila področja, na katerih bi bilo treba do leta 2020

okrepiti prizadevanja, da bi se do leta 2030 in po njem še naprej povečevala proizvodnja OVE v EU

in posebno pozornost posvetila temu, da bi tehnologije OVE postale cenejše bolj konkurenčne, da

bi jih bolj ne usmerjal trg, ter predlagala, da bi s postopno odpravo subvencij za fosilna goriva,

dobro delujočim trgom ogljika in ustrezno zasnovanimi energijskimi davki spodbudili naložbe v

energijo iz obnovljivih virov. Novembra 2013 je EK z namenom, da bi cilje za OVE dosegli z

manjšimi stroški, podala nadaljnje smernice o programih podpore za energijo iz OVE in izvajanju

mehanizmov sodelovanja, ter najavila popolno prenovo podpor za OVE, pri čemer bi imeli razpisni

postopki, odkupne premije in obvezne kvote prednost pred odkupnimi tarifami. Ta pristop je

podprt tudi z novimi smernicami glede državne pomoči na področju okolja in energije.

Da bi bili vlagatelji zgodaj seznanjeni s političnimi usmeritvami glede politike EU do OVE po letu

2020, je EK v dolgoročni strategiji „Energetski načrt za leto 2050“, poudarila prednosti OVE in

predlagala, bi morali do leta 2030 imeti vsaj 30% delež pri končni oskrbi z energijo. Načrt tudi

opozarja, da se bo raba OVE upočasnjevala, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi. Marca 2013 je EK

objavila Zeleno knjigo z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike do 2030“ in v sporočilu z

dne 22. januarja 2014 z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“

predlagala, da se zavezujoči nacionalni cilji za energijo iz obnovljivih virov po letu 2020 ne

obnovijo ter da se obvezen cilj, da se 27 % porabljene energije zagotovijo OVE, določi le na ravni

EU. EK pričakuje, da bodo zavezujoči nacionalni cilji omejevanja emisij TGP spodbudili rast OVE v

energetskem sektorju. Ta sprememba usmeritve je privedla do intenzivnih razprav v Evropskem

svetu in Evropskem parlamentu.

Prilagajanje električne infrastrukture obsežni uporabi OVE je eden od glavnih ciljev strategije

»Energija 2020«, dodatno pa je podprto v »Energetskem načrtu za leto 2050« in svežnju o

energetski infrastrukturi. Spodbujanje in razvoj nove generacije tehnologij za energijo iz OVE sta

tudi ključna elementa »Strateškega načrta za energetsko tehnologijo« (SET).

Podrobnosti v zvezi z vprašanji, povezanimi s posameznimi OVE so podane v priloženem članku

Cecile Kerber (Priloga II), ki predstavlja tudi vlogo Evropskega parlamenta pri spodbujanju OVE.



15

Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012

Vir: Evropski statistični urad, 2014.

Slika EN18-5: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012


»V EU-28 je leta 2012 raba obnovljivih virov predstavljala 11,0 % skupne rabe energije. Glede

na leto 2000 se je delež povečal za 5,3 odstotne točke, raba OVE pa za 89 %. Raba obnovljivih

virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež

obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2012 imela Švedska s 37 %, najnižjega pa Malta

z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 močno prevladuje lesna biomasa (47 %), sledijo

hidroenergija (16 %), vetrna energija (10 %), tekoča biogoriva (9 %), bioplin (7 %), sončna

energija (5 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %).



16

V obdobju 2000-2012 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in

tekoča biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.22«

Slika EN19-6: Delež leta 2011 in ciljni delež leta 2010 proizvodnje električne energije iz OVE v bruto

rabi električne energije za EU-27

Vir: Evropski statistični urad, 2013

Slika EN19-7: Povprečna letna rast proizvodnje električne energije po virih in skupaj ter povprečna

letna rast bruto rabe električne energije v EU-27

22

ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji EN 18 – Obnovljivi viri energije, komentar http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643



17


»Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 je leta 2010 predstavljala 19,9 %,

kar je 1,7 odstotno točko več kot leto prej. Glede na leto 2000 je delež večji za 6,3 odstotne

točke. Cilj za leto 2010 ima določen EU-25 in sicer v višini 21,0 %. Delež električne energije iz

OVE v EU-25 je leta 2010 znašal 19,7 %, kar je 1,3 odstotne točke manj od cilja. Podobno velja

tudi za EU-15, kjer je delež leta 2010 znašal 20,9 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med

državami članicami so cilj leta 2010 dosegle Belgija, Češka republika, Danska, Estonija,

Nemčija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Portugalska ter Španija. Zanimivo je, da

nobena od držav, kjer proizvodnja električne energije iz hidroenergije predstavlja več kot ¾

proizvodnje iz OVE cilja za leto 2010 ni dosegla. V EU-27 se je v obdobju 2005-2010 absolutno

najbolj povečala proizvodnja električne energije iz vetrne energije, sledi hidroenergija, na

tretjem in četrtem mestu pa sta les in ostala biogoriva ter sončna energija. V Sloveniji se je v

tem obdobju daleč največ povečala proizvodnja v hidroelektrarnah, ki je prispevala 90 % k

porastu proizvodnje električne energije iz OVE.23«

23

isto



18

5. Potenciali obnovljivih virov v Sloveniji24

Pri ogrevanju je potencial OVE v Sloveniji na ravni sedaj komercialno uveljavljenih tehnologij

največji. Pri tem ima daleč največji potencial lesna biomasa, tako v segmentu daljinskega

ogrevanja kot tudi v prevladujočem segmentu individualnega ogrevanja. Zlasti v dobro toplotno

izoliranih stavbah ima velik potencial tudi ogrevanje z energijo iz okolice (zrak, voda, zemljina) s

pomočjo toplotnih črpalk. Na nekaterih lokacijah v Sloveniji je velik tudi potencial za ogrevanje na

osnovi geotermalne energije iz vrtin. V zelo dobro toplotno izoliranih stavbah na lokacijah z

ugodno sončno lego in majhnim številom dni s toplotno inverzijo obstaja tudi potencial za

ogrevanje na osnovi aktivne rabe sončne energije s pomočjo sprejemnikov sončne energije.

Pri proizvodnji električne energije ima Slovenija na ravni sedaj komercialno uveljavljenih

tehnologij še vedno največji potencial pri izkoriščanju hidroenergije, kjer se dokončuje izgradnja

verige HE na spodnji Savi. Teoretično ima Slovenija tudi velik potencial za proizvodnjo električne

energije na osnovi energije sončnega sevanja s pomočjo foto-napetostnih elektrarn, saj primernih

lokacij za večje elektrarne, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo koncentracije sončnega

sevanja v Sloveniji ni. Omejitev za izkoriščanje energije sončnega sevanja za pridobivanje

električne energije v Sloveniji so poleg tega, da se v hladnejšem delu leta zaradi toplotnega obrata

oz. megle, ki ga le ta povzroča, količina sončnega sevanja v dolinah in kotlinah močno zmanjša,

tudi še vedno relativno visoka cena ter električni sistem oz. omrežja, ki niso dovolj razvita za

prilagajanje velikemu deležu tega nestanovitnega, čeprav relativno dobro napovedljivega vira. V

Sloveniji ne razpolagamo z večjim potencialom za proizvodnjo električne energije na osnovi vetra

s pomočjo sedaj komercialno prevladujočih tehnologij, kar pa seveda ne pomeni, da potenciala ni

in da ga ne kaže izkoristiti, seveda ob upoštevanju okoljskih in naravovarstvenih omejitev.

Komercialno izkoristljiv potencial vetrne energije je praktično omejen na grebene dinarskih

gorskih planot Primorske in Notranjskega, saj le tam pihajo dokaj stalni dovolj močni vetrovi, da

lahko poganjajo vetrne elektrarne v obsegu, ki je bil ob spodbudah, ki so veljale do sprejetja EZ-1

ekonomsko privlačen. V alpskem prostoru je sicer tudi nekaj teoretično zanimivih lokacij z dovolj

stabilnimi vetrovi, ki pa so vprašljive glede dostopnosti, naravovarstvenega vpliva na izgled krajine

ali vsega skupaj. Potencial za proizvodnjo električne energije na osnovi geotermalne energije je v

Sloveniji omejen na nekaj lokacij v SV Sloveniji, za možnost njegove izrabe pa so potrebna velika

predhodna vlaganja v podrobne raziskave. Teoretično bi lahko v Sloveniji velik del električne

energije proizvajali na osnovi lesne biomase, a bi bilo to pri sedaj komercialno dostopnih

tehnologijah glede na obseg in tehnologije snovne predelave lesne biomase v slovenski industriji

in/ali zahteve po upoštevanju zahtev po varstvu zunanjega zraka v Sloveniji bodisi okoljsko

nesprejemljivo bodisi ekonomsko neupravičeno.

V sektorju prometa je potencial za proizvodnjo biogoriv zaradi omejenosti primernih kmetijskih

površin in konkurenčnosti s proizvodnjo hrane pri proizvodnji biogoriv prve generacije majhen. Ob

komercialnem prodoru tehnologij druge generacije, ki bodo s pomočjo kombiniranih biološko-

24

Podrobno potencial OVE v Sloveniji obravnava zbornik Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji; glej: http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/pdf_dokumenti/Obnovljivi-viri-energije-v-Sloveniji.pdf



19

encimskih in kemičnih postopkov omogočala pridobivanje goriv iz delov kmetijskih rastlin, ki niso

namenjeni prehrani ter iz lesne biomase pa se ta potencial lahko bistveno poveča. Možnost

povečanja deleža OVE v prometu je tudi v povečanju deleža potniških in tovornih kilometrov z

vozili z električnim pogonom ob sočasnem povečanju deleža proizvedene električne energije iz

OVE. Ključno za doseganje povečanja deleža OVE v prometu pa je omejitev rasti porabe energije v

tem sektorju.

Energija sončnega sevanja

Teoretično je potencial energije sončnega sevanja tak, da bi lahko s količino sončne energije, ki

pada na površje v Sloveniji ob njenem 100% izkoristku zagotovili vso energijo, ki jo v Sloveniji

porabimo v letu dni25. Izziv je zlasti proizvodnja električne energije. Foto-napetostne elektrarne je

s stališča rabe prostora najbolj smotrno integrirati v stavbe. Danes so najbolj pogosto v uporabi

silicijeve foto-napetostne celice, ki v praksi v idealnih pogojih pretvarjajo energijo sončnega

sevanja v električno energijo z izkoristkom med 10%. in 15%. Ob tem je sicer treba vedeti, da v

laboratorijskih pogojih danes najbolj napredne celice že dosegajo izkoristek okoli 50%, se pravi, da

je so še velike možnosti za povečanje izkoristka pri obratovanju PV elektrarn v prihodnje.

Omejitve pri rabi sicer ogromnega potenciala sončne energije so številne. Večina naselij v

Sloveniji leži v kotlinah in dolinah, ki so v hladnejšem delu leta prekrite z meglo, veliko število

zgradb je na senčnih legah ali pa na njih vsaj del dneva pada senca, da o tem, da ponoči sonce

seveda ne sije niti ne govorimo. Trenutno tudi še nimamo zakonodaje, ki bi lastniku, ki je vgradil

sončno elektrarno v svojo stavbo zagotavljala, da se v soseščini ne bo pojavila stavba, ki bi

zmanjšala ali celo preprečila neposredno izpostavljenost njegove stavbe sončnemu sevanju. Če bi

namestili foto-napetostne module oz. elektrarne na vse za to primerne strehe oz. ostrešja in

fasade, bi ob sončnih dneh kljub tem omejitvam lahko večino potrebne električne energije v

dnevnem času proizvedli na osnovi energije sončnega sevanja. Vendar bi se pojavila težava pri

prenosu tako proizvedene energije v omrežje – današnja omrežja niso dovolj fleksibilna in

napredna, da bi lahko prenesla to, da večji del proizvedene energije prihaja iz zelo razpršenih

virov, katerih proizvodnja se hitro spreminja. Za večji izkoristek energije sončnega sevanja smo

postavljeni pred številne izzive:

Kako zagotoviti »pravico do uporabe sončne energije« vsem, ki imajo za to možnost

danes, ne da bi s tem preveč omejevali prostorsko planiranje in gradnjo stavb v prihodnje?

Kako zagotoviti stabilen in učinkovit sistem podpor, ki ne bo pretirano obremenjeval niti

proračuna niti končnih porabnikov električne energije?

Kako zagotoviti ustrezen razvoj naprednih omrežij, ki bodo omogočala zanesljivo

obratovanje elektroenergetskega sistema v pogojih velikega deleža razpršene in hitro

spreminjajoče se proizvodnje?

25

Podrobneje je potencial energije sončnega sevanja v Sloveniji poljudno opredeljen na: http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20-%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf

http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20-%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdfhttp://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20-%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf



20

Kako se bolje vključevati na področje raziskav in razvoja na tem področju, kako se s

hitrejšim razvojem izumov v globalno tržno uspešne produkte z izdelki in storitvami s čim

višjo dodano vrednost integrirati v globalno »solarno gospodarstvo« ter na ta način

preseči projektiranje in montažo PV elektrarn kot glavno dejavnost na področju?

Energija vetra

Za to, da bi s pomočjo vetrnih turbin v večji meri uporabili njegov energetski potencial, veter v

Sloveniji danes primerno močno (od 5 do 25 m/s v višini 50 m od tal) pogosto piha le v gorskem

svetu in na grebenih primorskih kraških planot26. Kako bodo na to vplivale podnebne spremembe

še ni dovolj raziskano. Za rabo potenciala vetra sta, poleg omejitve vplivov na okolje in naravo,

omejitvi tudi dostopnost lokacij za postavitev vetrnih turbin in dostopnost elektro-energetskega

omrežja. Tudi brez okoljskih in naravovarstvenih omejitev se ne splača graditi vetrnih elektrarn

predaleč stran od (gozdnih)cest in možnosti priključitve na že obstoječe električno omrežje. Če pa

k temu prištejemo še omejitve zaradi varovanja narave in okolja, ki sicer a priori ne bi smele

pomeniti prepoved kakršnekoli gradnje vetrnih elektrarn na področjih, ki so pod

naravovarstvenim režimom Natura2000, pa je potencial za gradnjo večjega števila velikih farm v

Sloveniji precej omejen. 100 velikih vetrnih turbin bi lahko zagotovilo med 3% in 5% električne

energije, ki jo v Sloveniji porabimo danes. Da bi to dosegli so glavni izzivi:

doseganje družbenega konsenza o sprejemljivosti vetrnih elektrarn z bolj vključujočimi

postopki in procesi vključevanja vseh, ki se imajo za prizadete, v prostorsko umeščanje ter

spremljanje obratovanja vetrnih elektrarn;

do investitorjev bolj prijazni možnosti pridobivanja dovoljenj za gradnjo (poenotenje

postopkov, »vse na enem mestu«), ki kljub temu uspešno varujejo javni interes.

bolj enakomerna porazdelitev stroškov, koristi in tveganj med investitorji, lokalnim

prebivalstvom in varuhi narave;

ustrezen razvoj naprednih omrežij, ki bodo omogočala zanesljivo obratovanje

elektroenergetskega sistema v pogojih velikega deleža razpršene in hitro spreminjajoče se

proizvodnje;

vključevanje na področje raziskav in razvoja ter hitrejšega razvoja izumov v izdelki in

storitve s čim višjo dodano vrednostjo na področju izkoriščanja energije vetra.

Razvoj novih tehnologij in spremembe vetrovnosti lahko sicer ob nizki stopnji rasti porabe

električne energije poveča njen delež, vendar ne moremo pričakovati, da bi v Slovenij lahko velik

delež električne energije pridobili z izkoriščanjem energije vetra.

Biomasa

26

Celovito in podrobno potencial vetrne energije v Sloveniji obravnava študija Celovit pregled potencialno usreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, pripravljena v sklopu NEP II: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/Vetrni_potencial_2011.pdf

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/Vetrni_potencial_2011.pdfhttp://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/Vetrni_potencial_2011.pdf



21

Ob pretvorbi vsega letnega prirasta lesa v Sloveniji v energijo27 bi lahko zadostili vsem

energetskim potrebam v državi, vendar bi s tem kršili tudi z vidika trajnostnega razvoja

pomembno načelo, da ima snovna izraba lesa prednost pred energetsko. To načelo pa ima

opraviti tudi z ekonomiko energetske rabe lesne biomase v energetske namene – ta je praviloma

konkurenčna, v kolikor je odpadek iz snovne predelave lesa. Tako pri proizvodnji električne

energije oz. SPTE kot tudi pri proizvodnji toplote iz lesne biomase je konkurenčnost te proizvodnje

v veliki meri odvisna od obsega proizvodnje in predelave lesa v Sloveniji. Pri tem je napačen

pogled, da je gozd »slovenska nafta« - saj ima gozd v Sloveniji v prvi vrsti druge funkcije, zgolj večji

posek lesa pa zaradi tega, ker njegova primarna obdelava v Sloveniji danes ni konkurenčna, ne bi

pomenila, da bi brez ukrepov za spodbujanje primarne predelave les v Sloveniji, na razpolago tudi

večjo količino odpadkov za izrabo lesne biomase v energetske namene. Pot do več SPTE na osnovi

lesne biomase tako v veliki meri vodi preko oživitve lesno-predelovalne verige, zlasti primarne

predelave lesa. Pri samooskrbi v prvi vrsti podeželskih gospodinjstev s toploto pa bo imela lesna

biomasa iz gozda, ter v manjši meri iz manjše lokalne primarne predelave, še vedno pomembno

vlogo tudi v prihodnje in naj bi na teh področjih v prihodnjih dveh desetletjih v precejšnji meri

nadomestila uporabo fosilnih goriv. Glavni izzivi energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji so:

povečanje poseka prirasta lesa ter njegove v prvi vrsti snovne in posledično energetske

izrabe z ukrepi politike gospodarjenja in upravljanja z gozdom, industrijske in regionalno-

razvojne politike;

nadaljnje in hitrejše spodbujanje zamenjave zastarelih peči in kotlov na lesno biomaso s

sodobnimi, ki ustrezajo najnovejšim standardom zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka,

tako z uporabo spodbud (subvencije pri nakupu novih naprav, ki ustrezajo zadnjim

standardom) kot z uporabo sankcij (kazni za onesnaževanje z prekomernimi emisijami

onesnaževal zraka);

obsežnejše vključevanje v raziskave in razvoj na področju novih generacij tehnologij za

proizvodnjo goriv in električne energije na osnovi lesne biomase ter vključevanje slovenskih

podjetij v industrijske grozde na teh področjih.

Hidroenergija

V elektroenergetski bilanci Slovenije predstavljajo hidroelektrarne okoli tretjino vse energetske

proizvodnje. Energetski bruto potencial slovenskih vodotokov je ocenjen na 19.440 GWh/leto. Od

tega je tehnično izkoristljivega potenciala 9.145 GWh/leto, ekonomsko pa je možno izkoristiti med

7.000 in 8.500 GWh/leto. Poleg tega bi bilo mogoče na okoljsko sprejemljivih lokacijah zagotoviti

letno proizvodnjo 450 GWh v nekaj sto mHE z instalirano močjo okoli 100 MW. Trenutno

izkoriščamo slabo polovico tega potenciala. Potencial na Dravi je izkoriščen 98%, na Soči 34%,

na Savi 18%, izkoriščenost Mure pa je manjša od 1%.28

27

Za poljudno razumevanje energetske izrabe lesne biomase glej: http://gcs.gizrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pdf 28

Glej: Kryžanowski A., Horvat A., Brilly M. (2008): Možnost izkoriščanja hidroenergetskega potenciala v Sloveniji, str. 244

http://gcs.gizrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pdf



22

V gradnji je veriga pretočno-akumulacijskih elektrarn na spodnji Savi, pripravljena je koncesijska

pogodbe za gradnjo deset pretočnih elektrarn na srednji Savi, kar bi skupaj z že zgrajenimi HE, HE

v gradni in še načrtovanimi HE na spodnji Savi pomenilo, da bi HE na Savi prispevale okoli tretjino

proizvodnje hidroenergije v Sloveniji. Na reki Muri je mogoča postavitev 8 pretočnih HE, ki bi

teoretično lahko prispevale okoli 4% proizvodnje električne energije v Sloveniji, vendar je

koncesionar (Dravske elektrarne Maribor) s koncesijsko uredbo iz leta 2005 omejen na elektrarne

do 10 MW moči, ki morajo obratovati pasovno in usklajeno z elektrarnami na avstrijskem delu

Mure, poleg tega pa je zaenkrat opustil načrte za izgradnjo dveh elektrarn na spodnjem toku reke

v Sloveniji. V najboljšem primeru bi HE na Muri imele, podobno kot HE na Soči okoli 10% delež pri

proizvodnji hidroenergije v Sloveniji, vendar sta padec reke in relief manj primerna za njeno

energetsko izrabo v primerjavi z ostalimi. Večji del reke Soče z njenimi pritoki je opredeljen kot

posebna naravovarstvena vrednota nacionalnega pomena, kar zlasti v njenem zgornjem toku

predstavlja veliko omejitev za izrabo njenega hidroenergetskega potenciala. Izzivi na tem področju

so:

umeščanje v prostor, predvsem pravočasna ureditev državnih prostorskih načrtov,

izdelava variant in presoj njihovih vplivov na okolje ter zagotovljena kakovostna vključitev

prizadetih v omenjene dejavnosti;

zagotovitev širšega družbenega konsenza o zagotovitvi nadomestnih habitatov kot

legitimne možnosti za kompenzacijo z gradnjo HE izgubljenih habitatov zaščitenih in

ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;

zagotovitev zadostnih finančnih virov s strani koncesionarjev za gradnjo HE;

ekonomska sprejemljivost gradnje ob upoštevanju omejitev posegov v prostor ter zahtev

varovanja narave;

zagotavljanje biološkega minimuma pretoka reke v strugah, zlasti v primeru obratovanja

mHE oz. ustrezno sankcioniranje njegovega kršenja.

Geotermalna energija

Geotermalna energija29 se v Sloveniji izkorišča na okoli 30 lokacijah v zdraviliške in kopališke

namene, vse bolj pa se s pomočjo toplotnih črpalk uporablja za ogrevanje (dobro toplotno

izoliranih) stavb. Tehnično izkoristljiv potencial geotermalne energije za ogrevanje stavb in

proizvodnjo električne energije se v večjem obsegu nahaja predvsem v SV Sloveniji oz. v

Prekmurju in Ljutomeru z okolico. Glede proizvodnje električne energije je bil do sedaj le v Lendavi

z okolico ugotovljen tehnični potencial, vendar študije, ki bi omogočile njegovo izrabo, še niso bile

opravljene. Teoretično bi bilo postaviti geotermalne elektrarne, katerih odpadno toploto bi

izkoriščali za ogrevanje stavb, vodo, ki ne bi bila več dovolj topla za ogrevanje pa v kopališke in

kmetijske namene (ogrevanje rastlinjakov). Potencial je torej izrazito regionalnega oz. lokalnega

pomena. Elektrika iz geotermalnih elektrarn bi sicer napajala prenosno ali distribucijsko omrežje,

29

Za bolj podroben poljuden pregled problematike glej: Kako pomemben vir je geotermalna energija v

Sloveniji?; http://www.finance.si/249195/Kako-pomemben-vir-je-geotermalna-energija-v-Sloveniji



23

vendar bi bil njen delež v nacionalnem merilu v najboljšem primeru le nekaj odstotkov. Lokalno

je v večjem delu Slovenije zanimiv tudi potencial ogrevanja stavb na osnovi toplotnih črpalk, ki pa

je pogojen z mikro-lokacijo objekta. Glavni izzivi so:

financiranje temeljnih raziskav, ki zmanjšujejo tveganja pri projektih komercialne uporabe

geotermalne energije;

trajnostna izraba termalne vode, saj je pogojena le z dovolj hitrim obnavljanjem toplote v

rezervoarju, to je skoraj sočasno z njenim izkoriščanjem;

dogovor o izkoriščanju geotermalnega potenciala plitkih vodonosnikov med različnimi

interesenti (termalni in kopališki turizem, ogrevanje stavb, kmetijstvo);

razvoj in uporaba tehnologij, ki bodo omogočale izrabo toplote zemeljske skorje brez

uporabe vode iz vodonosnikov.



24

6. Zakonodajni okvirji in politika rabe obnovljivih virov Sloveniji

6.1. Nacionalni energetski program

6.1.1. Nacionalni energetski program 2004 - 2010

Z ReNEP so bili leta 2004 določeni dolgoročni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo v Republiki Sloveniji. NEP I je dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. V njem so definirani cilji energetske politike in strateški ukrepi, ki jih bo Vlada Republike Slovenije izvajala za doseganje ciljev NEP. Povezano je z zahtevnima ciljema doseganja 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji do leta 2010, za kar so bili postavljeni na posameznih področjih naslednji cilij: – povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22% v letu 2002 na 25% do leta 2010, predvsem z zamenjavo tekočih goriv30, – dvig deleža električne energije iz OVE z 32% v letu 2002 na 33,6% do leta 201031,

30

Za povečanje deleža ove pri oskrbi s toploto z 22% v 2002 na 25% do 2010 je NEP predvidel naslednji instrumente in ukrepe: – subvencioniranje investicij v OVE na osnovi olajšav pri plačilu CO(2) takse oziroma z neposrednimi subvencijami, – zagotovitev kreditov z znižano obrestno mero za investicije v OVE, – sprejem predpisa o prednostni izrabi obnovljivih virov energije pred fosilnimi gorivi v javnih stavbah, – uvedba sistema certificiranja izvora energije (določen mora biti primarni vir energije), – promoviranje izvedbe energetskih pregledov in študij izvedljivosti investicij v OVE, – povečanje informiranosti, ozaveščenosti in usposobljenosti potencialnih investitorjev, projektantov in drugih ciljnih skupin (prireditve, priznanja, informativna gradiva, primeri najboljše prakse, tematske mreže), – demonstracijski projekti, vzorčni projekti in promocija inovativnih energetskih tehnologij OVE, vključno s soproizvodnjo na osnovi biomase in geotermalne energije, – sprejem predpisa o obvezni analizi možnosti uporabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja, – priprava standardov kakovosti za lesne sekance in pelete, – spodbujanje zbiranja lesne biomase, ki ni primerna za industrijsko predelavo, s strani ministrstva pristojnega za gozdarstvo, – vzpostavitev trga z lesno biomaso in – priprava operativnih programov za posamezne vrste OVE za toplotne potrebe. Glej: ReNEP. poglavje 6.1.7 Strategija uvajanja OVE in soproizvodnje; http://www.uradni list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&številka=2669 31

NEP I ugotavlja, da je za doseganje postavljenega cilja treba: – izdelati analize potencialov in pripraviti strategije razvoja posameznih OVE za proizvodnjo električne energije, – zagotoviti srednjeročno stabilnost odkupnih cen električne energije od elektrarn na OVE, – uvesti sistem certificiranja izvora energije (določen mora biti primarni vir energije), – v predpis, ki ureja priklop na električno omrežje, vpeljati standardizirane načine priklopa mikro in malih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne in karakteristike omrežja, – tarifnim odjemalcem omogočiti prostovoljni nakup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, – pri direktnem nakupu električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, morajo biti upoštevani izključno minimalni stroški omrežnine, ki ne smejo vključevati stroškov za prenosno omrežje, sistemske rezerve in dodatkov, – sprejeti predpis, ki določa delež OVE v javnih zgradbah in – izvajati programe za povečanje informiranosti, ozaveščenosti in usposobljenosti potencialnih kupcev energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin (informativna gradiva, primeri najboljše prakse, izobraževanje in usposabljanje, izdaja promocijskih letakov oziroma brošur, ki podrobno prestavijo posamezni obnovljiv vir, nadaljevanje dela mreže energetskih svetovalcev v povezavi z mehanizmom pri URE). Promocijske dejavnosti morajo izvajati institucije, ki nimajo neposrednega interesa pri prodaji svoje opreme. Glej: ReNEP. poglavje 6.1.7 Strategija uvajanja OVE in soproizvodnje; http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669



25

– zagotovitev do 2% deleža biogoriv za transport do konca leta 200532. Za povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto NEP I predvideva izdajo predpisa o obvezni analizi možnosti uporabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja ter vzpostavitev organiziranega trga z lesno biomaso na podlagi kriterijev za delitev lesne biomase na lesno biomaso za energetsko rabo in lesno biomaso za industrijsko predelavo ter standardov za kakovost in vrste proizvodov lesnih pelet in drugih lesnih kuriv. Za povečanje deleža električne energije iz OVE je NEP predvidel intenzivno raba obnovljivih virov energije. Zaradi predvidene skoraj 2-odstotne letne rasti porabe električne energije je NEP I predvidel, da bo do leta 2015 potrebno izkoristiti od 20 do 50% takrat evidentiranega tehničnega potenciala OVE (veter, male HE, bioplin, biomasa idr.) in letno proizvesti približno 430 GWh električne energije in s ciljem doseganja predvidenega deleža električne energije iz OVE in izboljšanja energetske učinkovitosti proizvodnje električne energije predpostavil tudi intenziven razvoj SPTE. Kot mehanizem za doseganje tega cilja je opredelil proračunsko nevtralno subvencioniranje (v okviru stroškov za uporabo omrežja za vsako porabljeno kWh) SPTE vendar samo na osnovi lesne biomase, ki ni primerna za industrijsko predelavo (v skladu s definicijo v poglavju 6.1.7.) V zvezi z mehanizmi za spodbujanje proizvodnje električne energije na osnovi OVE resolucija navaja nekatere druge konkretne mehanizme33,ki jih je potrebno uvesti ter priporoča druge podporne ukrepe34. NEP I tudi navaja, da je glede na naravne danosti in tehnične možnosti potrebno spodbujati uporabo vetrne energije ter eksplicitno navaja hidroelektrarne, ki bi jih bilo potrebno zgraditi35. NEP I tudi omenja, da je zaradi povečanja konkurenčnosti obnovljivih virov in ukrepov energetske učinkovitosti, okoljskih učinkov, zmanjšanja emisij TGP in zmanjšanja odvisnosti od uvoza naftnih derivatov in tudi uveljavljanja načela "onesnaževalec plača", potrebna postopna internalizacija vseh eksternih stroškov za energijo36. V podporo OVE (in URE) predlaga tudi uvedbo LEK,

32

Za doseganje tega cilja NEP predlaga: – sprejetje predpisa o obveznem minimalnem deležu biogoriv po posameznih letih do 2010, – razbremenitev prodajno cene biogoriv dajatev in prispevkov, – pripravo programa spodbujanja pridelave energetskih surovin in proizvodnje biogoriv v Republiki Sloveniji. Glej: ReNEP. poglavje 6.1.7 Strategija uvajanja OVE in soproizvodnje; http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669 33

Navedeni so: (ureditev sistemskih storitev,standardizirane načine priklopa mikro in malih kvalificiranih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne preveritev možnosti soproizvodnje ob vsaki novi inštalaciji ali ob zamenjavi kotla, ki ima toplotno moč večjo od 500 kW; 34

Navedeni so: izdelava analize, ki bo identificirala potenciale ki so tehnično primerni za soproizvodnjo oziroma

trigeneracijo, upoštevajoč vse zahteve po toploti in hladu v RS; sprejetje predpisa o certifikatih o izvoru električne

energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom; izvajanje programov informiranja in usposabljanja; subvencionirati

študije izvedljivosti soproizvodnje, subvencionirati investicije v soproizvodnjo na osnovi olajšav pri plačilu CO(2) takse in

razvijanje finančnih mehanizmov za investicije v soproizvodnjo. 35

Omenjeno je dokončanje gradnje HE na spodnji Savi (HE Boštanj, Blanca, Brežice, Krško in Mokrice) ter prenova ostalih HE na Dravi in Savi. Omenjena je tudi gradnja HE na Muri in srednji Savi, vendar po letu 2010 36

Za to NEP I predlaga uvedbo : – metodologije za internalizacija eksternih stroškov z obdavčenjem skladno z načelom "onesnaževalec plača". Pred dosledno uveljavitvijo tega načela se uporabi realne korektive, ki jih smernica EU o državnih okoljskih pomočeh dopušča, – po letu 2007 postopno povišanje davčne obremenitve za mineralna olja in pline za ogrevanje v široki rabi, – trošarine na električno energijo pri končnem porabniku in – metodologije in organizacijske strukture za oprostitve v okviru CO(2) takse za tipske projekte pri manjših porabnikih energije. Pripravo metodologije je treba povezati z razvojem sistemov certificiranja za manjše projekte v okviru kjotskih mehanizmov.



26

vključevanje trajnostnega ravnanja z energijo v izobraževalni proces, izboljšanje institucionalnega okvirja države za izvajanje programov URE in OVE ter sodelovanje z okoljskimi NVO37.

6.1.2. Nacionalni energetski program 2010 - 2030

Nov Nacionalni energetski program (NEP II), je MG začelo pripravljati leta 2009 in naj bi veljavno

ReNEP zamenjal predvidoma do konca leta 2010 ter opredelil cilje energetske politike do leta

2030 in mehanizme za implementacijo ciljev, vključno s cilji, ki si jih je Slovenija zastavila v

Podnebno-energetskem svežnju EU do leta 2020 in z drugimi mednarodnimi obveznostmi. Po

obetavnem začetku , kjer so pri pripravi izhodišč in usmeritev tvorno sodelovali različni deležniki,

vključno z NVO38, končni osnutek NEP II od leta 2011 dalje ni dočakal potrditve s strani treh vlad,

ki so v tem času prevzele v roke vodenje izvršne oblasti v državi. Sedanja Vlada, ki jo od julija 2014

vodi premier dr. Miro Cerar, se je v letu 2015 odločila, da Nacionalni energetski program zamenja

z bolj splošnim Energetskim konceptom Slovenije, v Državnem zboru RS dobila potrditev za

ustrezno spremembo EZ in v juniju 2015 pripravila in objavila Predlog usmeritev za pripravo EKS in

ga predložila v obravnavo zainteresiranim javnostim.

NEP II, ki je bil v veliki meri pripravljen na osnovi AN URE in AN OVE, je za razliko od NEP I

predlagal politiko obvladovanja rasti končne rabe energije v vseh sektorjih z intenzivno uvedbo

ukrepov in inštrumentov za URE tudi kot strateško osnovo39 za doseganje v Sloveniji z Direktivo

2009/28/ES določenih zahtevnih ciljev povečanja deleža OVE v končni rabi energije do leta 2020.

Verjetno je prav to botrovalo temu, da ga ni potrdila nobena od vlad, ki so se v tem času izmenjale

pri vodenju izvršne oblasti v Sloveniji. Doseganje v NEP II opredeljenih ciljev URE in OVE zahteva

prioritetno oblikovanje čvrstih politik na obeh področjih, za kar po eni strani v Sloveniji ni

ustreznega širšega političnega konsenza, po drugi strani pa sta tako zakonodajna kot izvršna

oblast v Sloveniji od leta 2009 dalje soočena z gospodarsko in finančno krizo in pod diktatom EU v

prvi vrsti obravnavata ukrepe za zmanjšanje javno-finančnega primanjkljaja, izboljšanja finančne

likvidnosti in položaja za pridobivanje finančnih sredstev na finančnih trgih ter nadaljevanje

privatizacije pomembnega dela slovenskega gospodarstva.

37

Za vključevanje okoljskih NVO v pripravo NEP je MG tudi zagotovilo manjšo podporo in na podlagi izvedenega razpisa sredstva za izvedbo podelilo Slovenskemu E-forumu. 38

Javna obravnava NEP II se je začela aprila 2009 z objavo Zelena knjige – posvetovalnega dokumenta – kjer so bila izčrpno predstavljena strateška vprašanja za oblikovanje dolgoročne razvojne vizije pri ravnanju z energijo in izvedbenih instrumentov. Doživela je velik odziv s predlogi in pripombami okoljskih nevladnih organizacij, regionalnih organizacij in pobud, energetskih podjetij, interesnih združenj, posameznikov idr. ustanov, ki jih je bilo v procesu priprave NEP potrebno uskladiti in upoštevati (V javni obravnavi NEP je MG prejelo pripomb in stališča 47 organizacij, skupin ali posameznikov, ki so objavljene na spletni strani MG). 39

NEP II tako predvideva oz. opredeljuje, da bo URE » uveljavljena tudi kot prednostno področje razvoja Slovenije za spodbujanje gospodarske rasti in razvoja delovnih mest« in zastavlja ambiciozne cilje dolgoročnega zmanjšanja rabe končne energije brez prometa: zmanjšanje rabe končne energije za 7 % od leta 2008 do leta 2030) ter obvladovanje rasti rabe električne energije (maksimalno povečanje za 7 % od leta 2008 do leta 2030). Glej: Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030:»aktivno ravnanje z energijo« - osnutek povzetek str. 8; http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/NEP_2010_2030_povzetek.pdf

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/NEP_2010_2030_povzetek.pdfhttp://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/NEP_2010_2030_povzetek.pdf



27

NEP II je kot vizijo prihodnjih aktivnosti na področju energetike v Sloveniji postavil vzpostavitev

pogojev za prehod v nizkoogljično družbo, z vodilno vlogo naslednjih prednostnih področij:

učinkovite rabe energije (URE), izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) in razvoja aktivnih

omrežij za distribucijo električne energije, ki ta razvoj podpirajo.

Za vse sektorje je v polni meri podal usmeritve za izkoriščanje ekonomskega potenciala URE,

postavil ambiciozne cilje pri izkoriščanju OVE ter vzpostavil pogoje za bistveno zmanjšanje

odvisnosti od rabe fosilnih goriv in njihovo dolgoročno postopno opuščanje. V obdobju do 2050

naj bi se skladno z NEP II dokončno opustila proizvodnja električne energije na osnovi domačega

lignita in se uveljavili obnovljivi viri energije. NEP II je kot operativni cilji na področju OVE opredelil

25-odstoten delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020 in 30-

odstoten delež do leta 2030, oboje glede na leto 2008, ter do leta 2030 načrtoval nad 50-odstoten

delež OVE glede na bruto končno rabo električne energije.

Vzporedno z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavb kot ključnim ukrepom prihodnje

energetske politike za oskrbo s toploto je NEP II opredelil ambiciozen prehod na nizkoogljične vire

in predvidel spodbude za obsežen program energetske sanacije stavb, razvoju finančnih

mehanizmov za izvedbo le-teh ter povečanju vloge dobaviteljev energije za spodbujanje in

izvedbo projektov učinkovite rabe energije. Pri tem naj bi vodilno vlogo pri sanaciji stavb prevzel

javni sektor in dal zgled, predvideni pa so bili tudi ukrepi za povečanje konkurenčnosti industrije z

izboljšanjem učinkovitosti rabe in upravljanja z energijo.

Kot ključni ukrep za doseganje predvidenega deleža električne energije iz OVE je NEP II predvidel

obvladovanje rasti rabe električne energije z izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh

sektorjih, ob tem pa zagon novega investicijskega cikla za gradnjo objektov za nizkoogljično

proizvodnjo električne energije, ter razvoj in izgradnjo aktivnih omrežij v podporo večji

učinkovitosti rabe in razpršeni proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom.

Glede rabe in oskrbe z energijo v prometu se je NEP II osredotočil na ukrepe za izboljšanje

energetske učinkovitosti vozil in vožnje, uvajanje novih energentov v promet, z vzpostavitvijo

polnilne infrastrukture in uvajanjem električnih vozil ter vozil na druga alternativna goriva.

NEP II je vključil ukrepe AN URE in AN OVE, kohezijske politike oz. ukrepov za črpanje sredstev EU

skladov na področju trajnostne energetike ter zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki naj bi se

v še večjem obsegu nadaljevali po izteku teh operativnih programov.

Kot ključne elemente podpornega okolja za OVE je NEP II poleg »zelene proračunske reforme«,

kot horizontalnega ukrepa, opredelil nadaljevanje sheme podpor za proizvodnjo električne

energije iz OVE, PURES, spodbude za energetsko sanacijo stavb ter izboljšave na vseh ravneh

načrtovanja projektov izrabe OVE, postopkov umeščanja v prostor, usmerjena davčna politika ter

nova shema spodbud za proizvodnjo toplote iz OVE.



28

V okviru NEP II sta bili pripravljeni dve strategiji energetske politike na področju trajnostne rabe in

lokalne oskrbe z energijo40 in sicer referenčna in intenzivna, ki je bila tudi izbrana41 kot podlaga za

pripravo scenarijev.

Za NEP II je bila v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja izvedena presoja vplivov AN OVE na

okolje, ki je ugotovila, da AN OVE lahko verjetno pomembno vpliva na varovana območja,

naravne vrednote, biotsko raznovrstnost ter cilje dobrega stanja voda.

V sklopu NEP II so bili ukrepi energetske politike organizirani v klju�

Documents

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJIdocuments.rec.org/offices/projects/258_obnovljivi_viri_v... · 2015. 10. 15. · Les oz. lesna biomasa se v energetske namene na področju Slovenije