Občni zbori v Ajdovcu, Hinjah, Dvoru, Šmihelu in Žužemberku. stevilka Suhokranjske poti.pdf · seznanili z največjo investicijo, medobčinski projekt Suhokranjski vodovod, ki

2 december 2008,

Z 14. seje Občinskega sveta Občine Žužemberk

IZ NAŠE OBČINE

Župan Franc Škufca je 23. septembra sklical14.sejo na kateri so svetniki obravnavali nekajpomembnih in zanimivih točk. O novih cenah prikl-jučnin na kanalizacijsko in vodovodno omrežje smoporočali že v 31. številki Suhokranjskih poti. Pripregledu zapisnika je mag. Jelka Mrvar dejala, da jepisanje zapisnika naporno in odgovorno delo. Dapa bi se bi se v bodoče izognili slovničnim napa-kam je izrazila pripravljenost pri izdelavi zapisnikain odpravi pravopisnih napak.

V uvodu seje so svetniki sprejeli sklep o soglas-ju k imenovanju Claudije Jerine Mestnik za direk-torico Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za dobopetih let in sklep o izvajalcu gospodarske javneslužbe predelave in odlaganja ostalih komunalnihodpadkov za CeROD d.o.o. Novo mesto.

V nadaljevanju je župan seznanil Občinski svets Poročilom o realizaciji Proračuna v prvem pollet-ju 2008. Svetniki in svetnice so v nadaljevanju z

Občni zbori v Ajdovcu, Hinjah,Dvoru, Šmihelu inŽužemberku

Na zborih so se občani seznanili z mnogimi projekti, sprejeli veliko sklepov, postavili veliko vprašanj,na katera pa bomo skušali tudi odgovoriti. Na zboru občanov v Dolnjem Ajdovcu so se navzočiseznanili z največjo investicijo, medobčinski projekt Suhokranjski vodovod, ki bo celi Ajdovskiplanoti dal možnost pitne vode. Kako bo sklep občanov, s katerim so dali prednost cesti od BrezoveRebri do Prečne pred vodovodom, vplival na nadaljevanje obeh finančno močnih in zahtevnihprojektov, bo pokazal čas. Na Dvoru je bilo v zadnjih nekaj letih narejenega precej, manj pa je bilodel v hinjskem koncu in v Šmihelu. Da bi odgovorili na vrsto vprašanj, ki so bili naslovljeni na županain občinsko upravo, smo poprosili Martina Grčarja, na občini zadolženega za cestno in komunalnoinfrastrukturo.

Katera je bila večja obnova na mostovih v obči-ni v zadnjih letih?

»Zadnji, ki je bil deležen večje obnove, je bildvorski most v lasti direkcije RS za ceste, na cestiDvor-Kočevje. Objekt je bil pred dvema letomaobnovljen, sama obnova pa sicer ni bistveno pri-pomogla k sami prevoznosti objekta, ker je to zara-di konfiguracije terena nemogoče izvesti. Rešitevje le v obvoznici mimo Dvora, ki bo vsebovala

veliko večino potrdili odlok o spremembi proraču-na Občine Žužemberk za leto 2008 - rebalans 2. Pritočki obravnava in sprejem sklepa o zagotovitvisredstev za dodatni obseg zaposlitev v OŠŽužemberk v šolskem letu 2008/2009 se svetnicamag. Jelka Mrvar, na predlog predsednika odbo-ra za družbene dejavnosti Jožeta Pečjaka, ni strin-jala s predlogom o 50-odstotnem financiranju do-datnih zaposlitev čistilke in 2 kuharskih pomočnic,saj je njihovo delo nujno potrebno za normalnodelovanje šole. Mag. Mrvarjeva je menila, da naj binovi delavci bili nujno potrebni tudi za varstvo voza-čev, kar je po zakonu dolžna zagotavljati občina. Zarazliko od OŠ Žužemberk pa je občinski svet občineŽužemberk za OŠ Prevole sprejet sklep o financir-anju varstva vozačev. Občinski svet je na seji poo-blastil župana za potrjevanje investicijske dokumen-tacije za projekt »Suhokranjski vodovod« in se sez-nanil z zapisnikom Zbora občanov za območje na-

Šola Dvor

Vrtec, foto: S. Mirtič

Cenjene občanke, spoštovani občani, prijateljiSuhe krajine, obrtniki in podjetniki ter poslovni

partnerji!Želim Vam, da bi božič in novo leto doživeli strenutki sreče in zadovoljstva. Za nami je leto,ki je v marsičem prineslo spremembe in tudi

opozorila. Naj bo misel na prijateljstvo,ljubezen, razumevanje in strpnost močnejša od

vseh težav in slabosti.Naj bo novo leto 2009 srečno, zdravo,

zadovoljno, strpno in uspešno.To Vam v imenu članov in članic občinskega

sveta, uprave ter v svojem lastnem imenu želimiz srca.

Vaš župan, Franc Škufca

selja Dvor in Jama pri Dvoru ter v nadaljevanjusprejel sklep o soglasju k ceni socialno varstvenestoritve pomoč družini na domu. V zvezi s sofinan-ciranjem programa zasebnega konservatorija za glas-bo v dislociranem oddelku v Žužemberku je svetni-ca mag. Jelka Mrvar opozorila na pomanjkljivost innapako v pobudi konservatorija. Osnovna šolaŽužemberk namreč daje prostor za novi oddelekbrezplačno, s pogojem, da se zniža mesečni prispe-vek vsakemu učencu za 5 evrov mesečno. Mednavedbami stroškov oddelka zasebnega konserva-torija v Žužemberku je bil pomotoma zapisan strošeknajemnine prostorov, ki ga konservatorij OŠŽužemberk ne plačuje.

Pod točko vprašanja in pobude članov občin-skega sveta so svetniki podali več predlogov inpobud. Precej časa so se svetniki zadržali tudi priopornem zidu v KS Hinje, nekateri so menili, daje stvar prišla tako daleč, da je potrebna prijava napolicijo in tožilstvo. Zadeva se vleče predolgo injo trenutno, po pooblastilu Občine Žužemberkrešuje odvetnik Borut Škerlj. Urednik

nov viadukt in je v dolgoročnih planih občine.«Kako in kdaj se predvideva sanacija mostu v

Žužemberku in kako naj bi potekala le-ta? »Velik problem je tudi dotrajan most v

Žužemberku, to je glavna prometna žila, ki pove-zuje oba dela trga Žužemberk in je v lasti občine.Zaradi tega smo v začetku leta 2006 začeli delatina tem projektu, naročili geodetski načrt mostu zokolico in na tej osnovi v juniju 2007 pridobili

3december 2008, IZ NAŠE OBČINE

Idejno zasnovo sanacije in idejno zasnovo novobjekt – Most čez reko Krko v Žužemberku. Potakratnih dokaj točnih projektantskih predračunihbo obnova stala cca 750.000,00 EUR in nov ob-jekt cca 1.000.000,00 EUR, pridobili pa smo tudiponudbo za izdelavo projekta sanacije, ki znašacca 60.000,00 EUR. Most bi moral biti obnovl-jen do konca leta 2010, zato bi morala občinarezervirati sredstva v proračunu, da bo se bo v letu2009 začeti gradnja.

SANACIJAOBSTOJEČEGA MOSTU:

Nosilne stebre bi se armiralo in obbetoniralo.Nato se odstrani polovica vozne konstrukcije inizvede nova – železobetonska. Na stari polovicipoteka promet za pešce in osebna vozila. Možneso seveda tudi občasne popolne zapora zaradiprometne varnosti. Po izgradnji ene nove polov-ice mostu, ki bo širša na voznem pasu in pločniku,se bo odstranila druga polovica in promet se bopreusmeril na novo izdelano stran mostu.

IZDELAVA NOVEGA MOSTU:Nizvodno od obstoječega mostu se postavi

začasni, pontonski most za pešce in osebna vozi-la. Starti most se podre in na istem mestu se izvedetemeljenje novega, ločnega železobetonskega mos-tu. Idejni projekt ne predvideva vmesnih podpor.

Martin Grčar

NE SPREGLEJTEStran 3 - 7

Občni zbori v Ajdovcu,Hinjah, Dvoru, Šmihelu inŽužemberku

Stran 9

Genovefa Miklič:Moji varovanci so bolj lačni toplebesede kot pa hrane

Stran 11

Obisk predsednika države RSv OŠ Žužemberk

Stran 28

Vse najboljše osemdesetletniki

Za propadajoč most v Drašči vasi je občina že vdogovoru s sosednjo, ivanško občino

Nov most naj bi bil oprt le na vsakem bregu reke.Zavedamo se, da je omogočanje varnega prome-

ta na občinskih prometnicah ena temeljnih poslan-stev občine, ki je sicer tudi zakonsko regulirana.Hkrati pa moramo vedeti, da vsak poseg v izboljša-vo prometnic, v tem primeru mostu v Žužemberkuterja tudi malo potrpljenja in strpnosti uporabnikovoziroma udeležencev v prometu. Popolnoma brezovir stroka žal ne zna izvesti sanacij oziroma novo-gradenj. Bomo pa že ob podpisu pogodbe in preda-ji del izbranemu izvajalcu posebej pozorni na rokizvedbe in točne terminske plane.«

Kateri mostovi so še v lasti Občine Žužemberk?»Na breme občine so tudi mostovi v Drašči

vasi, Šmihelu, Tomažev most v Praprečah in Petru-natov most na Dvoru. Vsi mostovi so izrednopomembni tako za občane, kot tudi za ribiče inturiste.

Lesen most, okrepljen s kovinskimi profili vDrašči vasi, je v izredno slabem stanju, predvsemtemeljni del mostu na levem bregu, ki je v lastiObčine Ivančna Gorica in sredinski leseni nosi-lec. Razgovori o skupni investiciji s sosednjo obči-no potekajo že dalj časa, na občini pa planiramo,da bi zadevo realizirali leta 2009. Do konca leta2008 bomo pridobili oceno sanacije mostu, ki boobsegala sledeča dela :

- Izdelava novega srednjega nosilnega železo-betonskega stebra.

- Sanacija betonskih opor mostu na obehbregovih.

- Sanacija varovalne varnostne ograje mostu(Lahko tudi nova!).

- Demontaža in montaža vzdolžnih jeklenih nos-ilnih profilov na saniran centralni nosilec inopore na bregovih.

- Izdelava in montaža prečnih nosilnih hrastovihplohov na vozišče.

- Izdelava in montaža smrekovih vzdolžnih plo-hov za zaščito nosilnih plohov vozišča.

Vse navedeno pomeni skorajda nov most. Žal setemu ne bo dalo izogniti, ker je vsaka delna sanacijapraktično nemogoča, ker bo most brez posegov vnosilno strukturo enostavno zgrmel v reko.

Po pridobitvi finančne ocene bomo takoj orga-nizirali sestanek z Občino Ivančna Gorica in sedogovorili o financiranju in izvedbi sanacije.«

Že dolgo poteka tudi polemika okrogTomaževega mostu v Žužemberku!?

Propadajuči most v Žužemberku že kaže zobe.Foto: S. Mirtič

Nadaljevanje na str. 4

4 december 2008, IZ NAŠE OBČINE

»Občina praktično ni lastnik mos-tu, ker ga je postavil in vzdrževal bivšimlinar v Tomaževem mlinu. Pred letiga je sicer obnovila takratna Krajev-na skupnost Žužemberk, niso pazemljiškoknjižno urejene dostopnepoti do mostu in potekajo po privat-nih zemljiščih. Prvotni most jepotekal več kot pol km gorvodno postrugi reke. Ta bivši most ima ševrisane dostopne poti, ki so v lastiobčine. Občina je razpadajoči in ne-varen most zaprla fizično in z znaki»Prepovedan prehod« in opozorilaobčane na nevarnost. Občina vidirešitev v gradnji brvi za pešpot, nastari lokaciji mostu z zemljiško ure-jenimi papirji., kar pa bi bila za tur-iste in občane najugodnejša rešitev.Želje občanov po ponovni vzpostav-itvi že uničenih brvi so tudi na lokacijipri Jožmanu in Brodu pri Stavčivasi.«

Kako namerava pristopiti obči-na k sanaciji mostu na Dvoru?

»Takoj, v najkrajšem času mora-mo sanirati najbolj kritične točke naPetrunatovem mostu na Dvoru, kjerje močno poškodovano vozišče inmostna ograja. Naj opozorim občane,da most ni grajen za promet s trak-

torji in tovornjaki, kar lahko prepreči-mo le z nepotrebnimi dodatnimiomejitvami za težja vozila. Za ta mostbomo v roku cca 14 dni pridobilioceno sanacije ograje, prečnih nos-ilnih hrastovih plohov v dolžini cca8 m in zamenjavo vozne plasti sm-rekovih plohov za širino 2 m po vsejdolžini mostu. Sanacija ograje sepredvideva izvesti z jeklenimi stebri,ki bodo privarjeni na jeklene vzdol-žne mostne profile. Na te stebre pase bodo privijačili enaki lesenivzdolžni profili. Za ta poseg mora-mo še pridobiti mnenje ZVKD. Gle-de na to, da se izgled mostu ne bospremenil in da bo poseg zelo izbol-jšal varnost same ograje in ji podal-jšal rok trajanja vsaj za še enkrat toli-ko, se ne bojimo, da soglasja nebomo dobili. Rok izvedbe pa je sevedaodvisen od že naštetih dejstev.«

Precej pripomb občanov je tudina pred kratkim obnovljeno cestoVeliki Lipovec- Brezova Reber?

»S pripombami glede zaključnihdel na pred kratkim zaključenipomembni lokalni cesti Veliki Lipov-ec–Brezova Reber se načeloma strin-jamo. Do napak je prišlo, ker se jeprojekt sanacije ceste vlekel več let.

Eden od izvajalcev je bankrotiral,drugi nas je maltretiral z izvedbenimiroki in tako naprej. Na trasi se je iz-menjalo kar nekaj izvajalcev in vsakje po stari navadi, namesto da bi stanjesaniral, prvo vprašal: »Ja gospodje,kdo vam je pa to delal!??« Res jetudi to, da bi za pravilno sanacijobrežin potrebovali še kar nekaj fi-nančnih sredstev. Kljub vsemu pov-edanemu lahko obvestim uporabni-ke, da bomo s svojo komunalno eki-po delavcev stanje maksimalno sani-rali zgodaj spomladi 2009. Ta pro-jekt pa je bil dobra šola za vse nasled-nje.«

Sklep ajdovškega zbora je tudi, dabi pri večji investiciji dali prednost cestiod Brezove Rebri do Prečne?

»Dejstva okrog Ajdovške planote,ta zavzema kar precejšen del našeobčine, nima vodovoda, dobrih promet-nih povezav in ne širokopasovnegaomrežja, so jasna predvsem prebival-cem in tudi občinski upravi z županomna čelu. In še marsikaj bi se našlo. Žalje vse povezano z denarjem.

Da bi odgovorili na vrs-to vprašanj naslovlje-nih na župana in občin-sko upravo bomo v pri-hodnji številki nadal-jevali z odgovori!

CESTA BREZOVAREBER – PREČNA

Seveda je to pomemben del cest-nega omrežja občine. Vendarle mo-ram pripomniti, da se takega projek-ta ne moremo lotiti »na horuk«, brezvseh ustreznih zakonskih postopk-ov, če odmislimo finance. Zadevepotekajo v dveh smereh. Ena je vokviru občinskega proračuna v sode-

lovanju z občino Mirna Peč inNovim mestom ter Skladom kme-tijskih zemljišč in gozdov, kot na-jvečjim lastnikom parcel, katere tan-gira dotična cesta. Naročen je geo-detski posnetek cestne trase (vred-nost cca 8.000,00 EUR), ki bo osno-va za idejni projekt z vrisom trase inodkupom potrebnih zemljišč. Natose mora naročiti projekt za pridobitevgradbenega dovoljenja. Na tej osnovise pridobi – rezervira finančna sred-stva in poišče izvajalca ter projektrealizira. Druga smer je, da se posk-uša cesto prekategorizirati v državnooziroma v regijsko, če bo zaživelaregijska delitev države.

Drugih legalnih poti ni. To sem ževečkrat povedal tudi g. Iskri in os-talim svetnikom, ki bi, sicer up-ravičeno, radi skrajšali poti realiza-cije posodobitve te ceste.

Mnenje zbora krajanov je sicer namestu. Problem je le, kje in kdaj pri-dobiti finance. Lahko ocenim, da vprimeru, če bo omenjeni projektvodovoda potrjen s strani RS in EU,da bo izgradnja tega omrežja dobilaprednost. Oba projekta peljati vzpored-no, pa je zaradi financ nemogoče.«

Kako tečejo pogovori za boljšointernetno povezavo?

Občina pri optiki, mobilnemuomrežju in elektriki nima neposred-nega vpliva. Zgodovina nas uči, da jezadeva tudi precej nesmiselna. Inves-ticija občanov in takratnih krajevnihskupnosti v telefonsko omrežje šelezdaj dobiva epilog. Se pa ne ve točno,kdo je pil in kdo bo plačal. S tem nezanemarjam vpliv občine in županapri stalnih urgencah na firme, ki soodgovorne za investicije v navedenokomunikacijsko in energetsko infras-trukturo. Vsem firmam tudi maksi-malno pomagamo, da pridobijoslužnosti na zemljiščih v naši občiniin jim za potek linije na občinskem

Ajdovški zbor je dal prednost cesti

Svetniki so prisluhnili

Zbore je vodil podžupan Jože Papež


zemljišču ne zaračunavamo odškod-nin. Pri vsaki investiciji v cestno in-frastrukturo jih tudi povabimo direkt-no na teren in omogočimo potrebnopokablitev njihovih vodov. Smatram,da je tukaj odgovorna država in EU,ki venomer namenjata ne tako majhnasredstva v skladen in enakomeren raz-voj, ampak tega pri nas ni čutiti.«

Na zboru občanov v Ajdovcu sobile izražene tudi pripombe na ure-ditev rešetke in odtoka v SrednjemLipovcu in ureditev križišča lokal-ne ceste z državno na Dvoru?

»Problem z odtokom smo že re-šili. Križišče, oziroma priključeklokalne ceste ni izveden po predpisih.Ker za sanacijo ni denarja, bomo vroku 15 dni na osnovi mnenja iz DDCuredili prometno signalizacijo tako,da bo promet varen.«

Kdaj in kako bi bila možna raz-širitev ceste od Dvora proti Mačk-ovcu in na cesti proti Podlipi?

»Vse je odvisno od razpoložljivihfinanc.«

Kako daleč je projekt posodobitveceste od Zagradca do Žvirč?

»Državna cesta je še v makadam-ski izvedbi. DDC za Direkcijo zacesta RS že pripravlja projekt. Trud-ili se bomo, da bo sanacija ceste os-tala v državnih planih rekonstrukcijza naslednja leta.«

Krajani v Šmihelu so opozorilina spodjedanje škarpe in na lužosredi Šmihela, ki nastane obdeževju?

»Zaradi študijskih obveznosti senisem mogel udeležiti zbora občanovv Šmihelu. V nasprotnem bi mar-sikatero vprašanje lahko razčistili žena samem zboru. Erozija škarpe jevelik problem, ker zahteva dobrostrokovno pripravo sanacije in znat-na finančna sredstva. Pripravili bomo

oceno stroškov ter potrebne terminein jih predočili občinskemu svetu.Luža sredi vasi Šmihel je sevedaposebna tema že dolgo časa. Pred ccadvema letoma smo poskušali z do-datno asfaltno prevleko zadevo sani-rati, vendar neuspešno. Obstajajo trimožnosti, da jo pustimo stanje, kotje (luža izgine po 3 sončnih dneh inse »avtomatsko« napolni ob dežju),da v dogovoru z lastnikom ali lastni-ki sosednjih parcel izvedemo poni-kalnice (to je seveda trenutno najprim-ernejša varianta in tudi izvedljiva vletu 2009 v okviru vzdrževanja cest-nega omrežja) in tretjič, izvedemometeorno kanalizacijo in sanacijoceste od cerkve pa vse do reke Krke(ta rešitev je sicer edina pravilna, ven-dar oddaljena mnogo let).«

Kako daleč je projekt čistilne na-prave na Dvoru? Posamezni občaniso že podpisali soglasje za gradnjoposameznih vodov čez njihovo zem-ljišče. Je že predvideno mesto za čis-tilno napravo ali se bodo odplakečrpale v Žužemberk?

»Dvor seveda potrebuje celovitorešitev čiščenja odpadnih vod. Mojaideja o črpanju odpadnih vod iz Dvorain okoliških vasi se tolmači na vsemožne načine, le pravilno ne. Zato šeenkrat: ta predel občine potrebuječiščenje odpadnih vod. Zgraditi jepotrebno kanalski sistem in čistilnonapravo, za katero bo stroka tudidoločila, oziroma rezervirala mestov UN Dvora z okolico. Kljub temupa smo pristopili k študiji možnosti,da bi se odplake gravitacijsko zbiralena črpališču in od tam potiskale potlačni cevi v ČN Žužemberk, ki je žezgrajena in ima dovolj kapacitet.Študija bo pokazala, če je predlaganavarianta predvsem ekonomsko up-ravičena. In če je, se bo tudi izvedla.

V nasprotnem primeru bo potrebnozgraditi primerno ČN še na Dvoru.Delno izrisane projekte kanalov zafekalno kanalizacijo na Dvoru bopotrebno renovirati v skladu z novi-mi tehničnimi zahtevami in standarditer sodobnejšimi rešitvami zbiranjaodpadnih vod.«

Je v pogajanjih pri zamenjavizemljišča last ŠD Dvor za prepo-trebno avtobusno postajališče naDvoru prišlo do kakšnega napred-ka? Katere aktivnosti in posegi sopotrebni na Dvoru?

Glede razgovorov med ŠD Dvorin občinsko upravo je bilo porabl-jenih že kar nekaj računalniških kar-tuš in tudi tiskarske barve. Osebnoše vedno stojim na strokovnopripravljenih osnutkih ureditve Dvo-ra kot celote v smislu kompleksneprometne varnosti in tudi splošnegadobrega počutja Dvorjanov. V pro-jekte se preveč vtika stare lokalnezadeve, kdo je kaj naredil in kdo je zakaj zaslužen. Na Dvoru se je velikonaredilo in tudi marsikateri Dvorjanje za to zaslužen. Zdaj pa je čas, da sev okviru Občinskega prostorskeganačrta in Urbanističnega načrta Dvoraz okolico pristopi k strokovnim reš-itvam, ki bodo Dvorjanom omogočilerazvoj in primerno kvaliteto življen-ja. Dvor v grobem potrebuje sledeče:obnovo državne ceste skozi center zobojestranskim pločnikom in javnorazsvetljavo, odvajanjem meteornevode in ureditvijo prehodov za pešce,avtobusno postajo, parkirišče zamirujoči promet …, športno re-kreacijski kompleks, z novim ig-riščem za nogomet, odbojko na miv-ki, kopališče pri novi že delujoči šoliz vrtcem, ureditev kompleksa (vdržavni lasti) pri plavžu v smislumuzeja, parka, Pripravo prostora za

eventualni bodoči market in mog-očo gradnjo sakralnega objekta –cerkve, sanacijo prostora za ureditevže obstoječih objektov in gradnjonovih po željah občanov Dvora, in-vesticije v obstoječo industrijskocono Jama, sanacijo ali rušenje starihobjektov v centru in na bregovihKrke.

Govorjenje, da Dvor ne rabi avto-busne postaje, čistilne, dvostranskegapločnika, novega nogometnega ig-rišča na primerni lokaciji in takonaprej, ni in ne more biti dober te-melj za izdelavo, kaj šele za realizaci-jo začrtanih projektov! Težko je tudirazumeti občane, lastnike zemljišč obdržavni cesti, da ne odprodajo po-trebnih zemljišč (običajno gre le zanekaj kvadratnih metrov!!), da bidržava lahko sanirala cesto, občinapa hkrati uredila pločnik. Glede strok-ovnih meril, pozicije nekaterihnavedenih objektov in samega profi-la ceste, pa se nekako ne spodobi, dasmo kar naenkrat vsi strokovnjaki.»Le čevlje sodi naj kopitar!« Vsakomnenje ali vprašanje vas občanov jeseveda dobrodošlo. Vprašanje jenamreč lahko »neumno«, odgovor pane! In če je odgovor strokoven inpameten, ga je potrebno tudi spošto-vati in se v nadaljevanju odreči ne-pravilnih idej. Pri neumnemu odgo-voru pa ima vsak spraševalec pravi-co, da se zadeva razčisti. Problem jev finančnih sredstvih, oziroma raz-poreditvi proračunskih sredstevobčine, ki je v domeni občinskih svet-nikov, le-ti pa se, žal, zaradi količinesredstev, morajo odločati na osnovizahtev, želja in potreb naših občanov,ki nimajo pitne vode, pa tudi asfalti-ranih cest in poti ter javne razsvetl-jave.«

Pripravil: Urednik

Projekti za mrliško vežico v Šmihelu se pripravljajo V Šmihelu se soočajo s pojavi vandalizma


Mojca Papež, Hinje»Po mojem mnenju je zbor ob-

čanov pomemben in potreben do-godek za kraj. Krajani imajo možnostdobiti določen vpogled v delo občine,postaviti vprašanja, ki jih težijo, opo-zoriti na stvari, ki jih motijo in izrazi-ti svoja mnenja in pobude za boljšedelo v prihodnje.

Dobro je, da se srečanja lahkoudeležijo vsi ljudje iz kraja, žal pa jebilo na Prevolah videti, da te možnostini izkoristilo veliko krajanov. Mordaniso bili pravočasno obveščeni.

Menim, da bi bilo dobro tudi vprihodnje sklicevati zbore občanov.«

Povedali soSlavko Pečjak,Drašča vas

»Žal smo Šmihelci za mnoge stvariprikrajšani. Veliko se je naredilo vvseh teh letih, pa vendarle smo zamnoge stvari prikrajšani, takole bomrekel … smo kot »pasja jajca«, ved-no zadaj. Turizma in razvoja kraja sine predstavljam s podrtim mostom vDrašči vasi, ki je za nekatere okno vsvet.

Niti ena vas nima javne razsvetl-jave, nimamo niti metra pločnika,imamo pa slabe telefonske po-vezave.«

Slavko Struna,Žužemberk

»Občni zbori so oblika, kjer se lah-ko soočajo različna mnenja, pa tudipobude.Vsi nergamo in udrihamo čezoblast, potem pa ponavadi na takšnihzborih takšni umanjkajo, predvsempa je potrebno prvo pomesti predsvojim pragom. Marsikatera pobu-da, želja pa tudi potreba na takšnihzborih pa lahko, s sodelovanjemvseh, pade na plodna tla. Mislim, daso takšni zbori, vsaj enkrat na letopotrebni.«

Banko Tončka, Dvor»Menim, da so takšni zbori po-

trebni. Na takšen način se lahkoobčani seznanimo s projekti, ki so ženarejeni, pa tudi s projekti, ki sepripravljajo. Tudi svetniki bi lahkoposlušali mnenja ljudi, zlasti priperečih vprašanjih, ki se tičejo krajain le-te posredovali na sejah. Zborenkrat leto je dovolj, podpiram papredlog, da bi se ob različnih prob-lemih, težavah, pa tudi ne nazadnjeinvesticijah, tu mislim predvsem naelektrarno, sestali večkrat, oziromapo potrebi.«

Janez Skube,Ajdovec

»Velikokrat so se ministri peljaliskozi te vasi in se odpeljali naprej.Čas je, da se tukaj tudi zaustavijo, danekaj temeljito spremenimo. Razvojvseh vasi na Ajdovški planoti nemore iti nazaj ali stopicati na mestu,potrebno je dati krajem nov zagon innovo priložnost. Ljudje v tem koncutudi nimamo sreče z volilno zakon-odajo, niti izvoljenimi svetniki.«

SOGLASODAJALCI PRI GRADNJIObveščamo vas, da je na spletnih straneh Ministrstva za okolje in

prostor, pod rubriko zakonodaja/prostor/zakon o graditvi ob-jektov objavljen seznam soglasodajalcev, ki izdajajo projektnepogoje in soglasja po predpisih o graditvi objektov.

Seznam soglasodajalcev je objavljen na podlagi 49.č člena Zakona ograditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 111/05-odl.US, 93/05-ZVMS in 126/07). ZGO-1 določa, daministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, na svojih splet-nih straneh objavi in vodi seznam vseh soglasodajalcev v skladu z ZGO-1 in drugimi predpisi.

Spletni naslov:http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/prostor/zakon_o_gradi tv i_objektov / seznam_soglasodaja lcev /Seznam je informativne narave in vsebuje tudi povezave na spletne strani,na katerih je moč najti predpise, ki predstavljajo pravno podlago za izda-janje pogojev in soglasij, povezave na spletne strani samih soglasodajal-cev in druge koristne povezave.

Tako vsi, ki nameravate graditi in želite pridobiti gradbeno dovoljenje,vam bo pregled zgoraj navedene spletne strani, pomagal in mogoče skraj-šal marsikatero pot.

VladiMir

AVTOMEHANIKA KRANJC s.p.želi vsem strankam poslovnim partnerjem in

občanom vesel božič in srečno novo leto 2009.Nudimo vam:

popravilo vseh vrst osebnih vozil,menjavo pnevmatik,test zavor in podvozja,

nastavitev svetlobnih teles.NOVO avtooptikaAVTOMEHANIKA JANEZ KRANJC s.p.Dvor 87, 8361 DvorTel.: 07 30 88 330, Gsm: 041 504 469www.avtomehanika-kranjc.si


15. seja sveta KS Hinje je bila 6. 9. 2008.Na seji je bilo prisotnih manj kot pol članov,zato niso sprejemali sklepov, pregledali pa sozapisnik prejšnje seje in se pogovarjali o skl-epih in nalogah za naprej. Na prejšnji seji sosprejeli sklep, da bo potrebno na občino pos-lati dopis s predlogom za dopolnitev avtobus-nega voznega reda za vasi po KS Hinje, tudi vpopoldanskem času. Dejstvo je namreč, damnogi sami starši vozijo svoje otroke na Dvorali v Žužemberk, kadar imajo pouk v popoldan-skem času in jih zvečer tudi hodijo iskat, čepravplačujejo polno ceno za avtobusne karte. S stra-ni KS Hinje je bil do naslednje seje na občinoposlan dopis s tem predlogom.

Naslednja seja je bila sklicana 27. 9. 2008.Člani sveta so najprej razpravljali o vračanjusredstev s strani Telekoma. Marija Breceljnikje povedala, kako je potekalo postavljanje tele-fonskega omrežja in da ob vračanju sredstvapripadajo prvim 150 naročnikom, ki so takratveliko več plačali za priklop telefona. Načinvračanja bo sprejet na eni izmed občinskih sej.Dušan Papež je povedal, da je županu že pred-lagal, da se delež vrnjenih sredstev, ki ostaneobčini, porabi za dela po vaseh, in sicer sor-azmerno s številom naročnikov v določenovasi. Člani sveta KS Hinje so ga podprli insklenili, da bodo pri tem vztrajali.

Dlje časa so se ustavili pri naslednji točki,zaradi katere je bila 16. seja sklicana nekolikoprej. V pripravi je bil pohod od Žužemberkado Hinj, s ciljem v Močilah. Okvirni potek jepredstavil Dušan Papež, v nadaljevanju pa sose pogovarjali, kaj je še potrebno pripraviti inkako bodo porazdeljene posamezne zadolžitve.K sodelovanju so bila povabljena tudi društvav kraju in vaščani.

Pod točko razno so spregovorili o ureditviceste Zagradec – Žvirče. Kljub temu da je pro-jekt že v pripravi, je potrebno potek spremljatiin opozarjati na odsek od Ambrusa do Žvirč,da ne bi za ta del zmanjkalo potrebnih sredstev.

Na koncu pa sta svetnika občinskega svetačlane KS seznanila s pismom s seznanitvijo inpredlogom za poravnavo, katerega je vsem čl-anom občinskega sveta poslal Rudolf Kastel-ic. Gre za dobro poznano temo o »Žvirški škar-pi« - Rudolf Kastelic predlaga poravnavo zobčino, s čimer naj bi bila zadeva zaključena.O zadevi naj bi sklep sprejeli na eni izmed občin-skih sej.

Pred zborom občanov za področje KS Hin-je, ki ga je sklical župan, je bila sklicana še 17.seja sveta KS Hinje. Člani, ki so se sestankaudeležili, so se pogovarjali o temah, ki so aktu-alne v kraju in o katerih je potrebno spregovor-iti na zboru občanov. Teme, ki so jih izpostavili,so bile izpostavljene 19. 11. na zboru občanovna Prevolah. Mojca Papež

15., 16. in 17. seja sveta KS Hinje

Zbor občanov za območjeKS Hinje

Zbor občanov župan Franc Škufca sklical 19. 11., ob 17. uri v prostorih OŠ Prevole. Iz občine stabila poleg župana in obeh podžupanov prisotna še Vlado Kostevc in Martin Grčar, iz vasi po KSHinje pa se je zbora udeležilo le 18 krajanov.

V prvem delu je župan predstavil projekte, vkatere je občina vlagala v zadnjih letih in kateri soljudem kar dobro poznani. V nadaljevanju je biludeležencem predstavljen načrt razvojnih progra-mov. Največji projekt je ureditev suhokranjskegavodovoda, ki bo sofinanciran s strani EU, kljubtemu pa bo predstavljal velik finančni zalogaj tudiza našo občino. Urejali bodo tudi lokalne ceste –za področje KS Hinje je predvidena ureditev cesteRatje - Samota in Polom – Žvirče, predvidena soše nekatera dela pri šoli, vzdrževanje cest, poko-pališča, spodbude na področju kulture, športa indrugih društev.

Krajani so imeli v nadaljevanju zelo velikovprašanj in pobud, o katerih so razpravljali.

- Glede vračanja sredstev iz Telekoma je županpojasnil, da še ni končne odločbe za področje KSHinje in da bodo o tem pravočasno obveščeni.Sklep, kako bo potekalo vračanje, bo potrebnosprejeti na občinski seji. Dušan Papež je pred-stavil zahtevo krajanov, da se sredstva, ki iz tegaprojekta ostanejo občini, uporabijo za razvoj povaseh KS Hinje, in sicer sorazmerno s številomnaročnikov.

- Ker prihaja zima, so krajani opozorili napomen dobre organizacije pluženja in na določenetežave, ki so se pojavljale v zadnjih letih. Opozo-rili so tudi na škodo, ki se naredi pri pluženju indali pobudo, da se nastale poškodbe pregleda inposkrbi za popravilo.

- Zanimalo jih je, kako je z ureditvijo cesteAmbrus – Žvirče. Župan je pojasnil, da projekt žepoteka in da bo cesta urejena po tretji kategoriji zarepubliške ceste.

- Prebivalci KS Hinje se srečujejo z velikimitežavami, ker nimajo možnosti za internetno pov-

ezavo. Zanimalo jih je, kdaj bo kakšna možnost zapovezavo. Franc Škufca je povedal, da potekajoprizadevanja za radijsko povezavo, ki naj bi bilapripravljena v letu 2009, potekajo pa tudi prizade-vanja za optično povezavo, ki bo speljana mimoSmuke.

- Krajani so opozorili na številne okvare navodovodnem omrežju in spraševali, ali ne bi bilosmiselno najbolj problematičnih delov čim prejsanirati. Župan je pojasnil, da bo to urejeno v okviruprojekta urejanja suhokranjskega vodovoda, ravnotako hidranti, za katere so vaščani Lopate pou-darili, da so v veliki meri neuporabni.

- Ljudje so opozorili tudi na to, da pri večinivasi ni tabel z imenom vasi in da bi bilo tudi tosmiselno urediti.

- Prebivalce po KS Hinje v mnogih krajih skr-bi za varnost na cesti. Predlagali so postavitevcestnih ogledal, določenih opozorilnih tabel inprimerno obsekovanje drevja ob cestišču. V do-ločenih primerih bo morala ukrepati tudi inšpekci-ja, če ne bo pravočasno urejeno s strani lastnikov,vsaj kar se tiče sadnih dreves, ki ovirajo promet.Ravno tako velja za zapuščene hiše, ki se takorekoč podirajo na cesto, in za hiše, iz katerih snegzdrsava na cesto.

- Ravnateljico prevolske šole je zanimalo, alibo mogoče v bližnji prihodnosti zamenjati dotra-jana okna na šoli. Potrebno bi bilo urediti tudiokolico šole. Župan pravi, da je seznanjen s temipotrebami in da bo za določene stvari poskrbl-jeno, poudaril pa je tudi, da so s strani občine tudifinančne omejitve.

Udeleženci zbora občanov so odprli različneteme in prav gotovo pa bodo imeli tudi na nasled-njih srečanjih o čem govoriti. Mojca Papež


Zimska služba v naši občini v sezoni 2008/09

Obnovitvena dela tečejo naprejPred kratkim se je, pod vodstvom predsednika odbora dipl.univ.ing. Slavke Glihe sestal že na svoji

23. seji odbor za obnovo žužemberškega gradu. Odbor se je seznanil z obnovitvenimi deli, ki potekajov gradu. Dela v gradu potekajo že nekaj let. V lanskem letu so se pričela dela na južnem, najtežjem delu.

Leto je hitro okrog in spet bodo prišli trije možje (ne vem, zakaj ni med njimi nobene ženske!?) sv. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Vsi bomopričakovali, predvsem pa kupovali darila in razveseljevali trgovce, ki bodo predbožično – novoletni čas kmalu začeli že avgusta in nam s tem do koncazmešali biološko uro. Toliko za uvod.

Izvedba zimske službe v naši občini je sicerresna in zahtevna zadeva. Predvsem moram pou-dariti, da je kljub občasnim pripombam, na zelovisokem nivoju, ki v veliko opravilih močno pre-sega zakonsko določene norme. Upamo, dabomo z omejenimi sredstvi tudi to sezono izved-li kvalitetno v korist vsem uporabnikom javnihpoti, cest in ostalih javnih površin.

Zimska služba je deljena naZimska služba je deljena naZimska služba je deljena naZimska služba je deljena naZimska služba je deljena natri obdobja in sicer:tri obdobja in sicer:tri obdobja in sicer:tri obdobja in sicer:tri obdobja in sicer:Priprave na zs, ki obsegajo:• postavitev zimskih količkov• čiščenje muld in odtokov• priprava bankin, košnja in obsek rastlinja• izdelava Občinskega izvedbenega programa

ZS za 2008/2009• priprava mehanizacije• podpis pogodb z izvajalci

Izvedba zs obsega:• pluženje, posipanje, preventivno posipanje• intervencije v primeru snegoloma

• čiščenje pločnikov, mostov, parkirišč in osta-lih javnih prostorov

• kontrola, dežurstvo in usklajevanje del

Zaključek zs obsega:• pospravilo zimskih količkov• popravilo poškodb cestišča, muld in bankin• servis opreme• kontrola stroškov, plačilo izvajalcem

Koliko in kdaj bodo nastopile zimske razmere,ne ve nihče. Občina je s tremi komunalnimi delav-ci, 5 domačimi traktoristi, koncesionarjem za poko-pališča in CGP-jem pripravljena, da v primernemčasu izvrši vse potrebne naloge in s tem omogočinemoten potek prometa v naši občini.

Dne 18.11.2008 sem se udeležil tiskovne kon-ference v Novem mestu, ki jo je organizirala firmaGCP, ki v naši občini opravlja zimsko službo nadržavnih cestah in na 50,60 kilometrih občinskihcest. Zagotovili so, da imajo strojno opremopripravljeno, da so skladišča s posipnim peskomin soljo napolnjena in da je informatika na zadovol-

jivem nivoju. Občinski izvedbeni program zim-ske službe za sezono 2008/2009 je objavljen tudina spletni strani naše občine.

Vljudno prosim in predlagam vsem uporab-nikom cest, da se v zimskem času na cestah ob-našajo primerno zatečenim razmeram. Hkrati najvsak poskrbi, da bo pred njegovim objektomsneg počiščen in preprečen zdrs snega s streheobjekta na cesto ali pločnik.

Ne pozabite na zakonsko odločeno zimskoopremo vaših jeklenih konjičkov in pešci na prim-erno obutev. Zakonsko traja zimska služba od15.11. do 15.03. Vsem uporabnikom želim čimmanj problemov in eventualnih zastojev ali celotelesnih poškodb.

V vsakem primeru pa je dobrodošla vsakakonstruktivna kritika, obvestilo o problemih, patudi kakšne spodbudne besede oz. pohvale bomoradi sprejeli. Vse to nam lahko kadarkolisporočate na spodaj navedene kontakte.

Martin Grčar031-777-880

[email protected]

»Obnovitvena dela so se začela že v letu 2007in to na notranjem zidu južne stene, podpisanapogodba z SGI inženiring d.o.o. iz Ljubljane za

skupno vrednost 83.087,30 EUR,« je povedalSlavko Gliha in dodal, da se je zaradi zahtevnostidel preložila izvedba del, kar je potrdilo tudi Min-istrstvo za kulturo. Izvedba sanacijskih del je izred-no zahtevna, tudi zaradi težko dostopnega terena.Dela na zunanjem zidu južne stene so dejanskoneločljivo povezana s statično sanacijo stolpa 6, kipa je bil planiran za 2008.

Spomladi bil izveden tudi javni razpis, izbranaje bila družba SGI inženiring d.o.o., skupna vred-nost del 130.496,00 EUR.

Tako je skupna vrednost del na gradu v višini213.583,00 EUR od tega je Ministrstvo za kulturoRS sofinanciralo obnovitvena dela v višini105.300,64 EUR.

Prav tako bo Ministrstvo za kulturo RS sofi-nanciralo sanacijo strehe ob neurju, ki je prizadelotudi strehe gradu predvsem na zahodnem in južnemdelu v višini 1.689,60 EUR, kar je 50 % vrednostnujnih vzdrževalnih del na strehi.

Odbor bo izdal tudi četrti zbornik, ki naj biizšel v letu 2010. »Odbor bo poiskal sponzorje, kibodo pokrili stroške tiskanja, ves čisti dobičekizdaje pa bo šel v nadaljevanje obnove gradu,« jepoudaril Gliha.

Predsednik odbora za obnovo gradu Slavko GlihaFoto: Slavko Mirtič.

OBVESTILOS 1.1.2009 se bo na območju Občine

Žužemberk začela izvajatiREDARSKA SLUŽBA


Genovefa Miklič:moji varovanci so bolj lačni tople

besede kot pa hraneKako je potekal Tvoj delovni dan?Zjutraj, ko se uredim, si skuham kako, da me

malo poživi in zbistri in prežene zaspanost.Danes sem začela ob 6. uri zjutraj. Najprej sem

obiskala težko invalidko. Ta oseba me najbolj rabi.Postorim vse, kar je potrebno glede higiene inprehrane.

Nadaljujem v Budganji vasi pri osemdesetletniženici, ki je na postelji. Pri njej je treba nareditinego, jo prav tako uredim in ji dam toplo besedoin obljubim, da se naslednji dan spet vidiva. Tiosamljeni ljudje so veseli, ko pridem in žalostniob odhodu, a potolažim jih, da se drugi dan spetvidimo. Vsak petek pravijo, da bo kmalu minilasobota in nedelja, pa bom spet prišla. Nato seodpeljem v Sadinjo vas in se oglasim pri bolnici zmultipleksklerozo. Zbolela je pred štirimi leti, možji veliko pomaga, jaz pa takrat, ko je v službi. Onaje zelo navezana name. Prav rada vidi, da pridem.Če se kdaj stanje poslabša, pokličem zdravnika, aje srečna, če sem takrat zraven, ko je pri njej sestraali zdravnik. Kar proseče izrazi željo, da bi bila jazzraven. Nadaljujem v Pogozd, kjer obiščem 90-letno gospo, ki poleg običajne nege, prosi še, da jiuredim frizuro in še kaj, ker je rada urejena. Mo-ram pa še na drugi konec občine, na Vrhovo, tupomagam starejši bolnici. Ker sem že pozna,odhitim še na Lopato in se posvetim starejšemuinvalidu, ta je željan predvsem pogovora, saj zara-di invalidnosti ne more nikamor, zato je neverjet-no srečen, da se z menoj pogovarja. Toda vsakobisk kar traja, saj ko opravim nego, ne odidem,ampak se vsakemu posvetim, se pogovarjam,poslušam, tolažim, svetujem, dajem vzpodbude inše kaj. Tako približno poteka moj delovni dan,podobni so si, a ne enaki, vedno je kaj novega,zgodi se tudi tisto najhujše, na žalost.

Omenila si, da je pomembno, kakšen odnosima človek to takih ljudi?

Ja, starejši in še zraven bolni ljudje so silnoobčutljivi, z njimi moraš lepo ravnati. V vseh ozir-ih, tudi ko jih umivaš, oblačiš, ne samo z besedo.Pokazati dostojen odnos. Ljudje s takimi težavami,kot jih imajo moji varovanci, dojemajo življenjedrugače kot mladi in zdravi. Jaz jih ogovarjam, neteta ali stric, temveč, recimo, gospa Marija ali pasamo gospa, gospod. Če človeka spoštljivo ogo-voriš, dobiš takoj bolj prisrčen odnos. In se takozbližaš.

Sem, v Žužemberk si se preselila?Da, iz Zagradca, v tej vasi sem preživela otrošt-

vo in mladostna leta, dokler se nisem poročila.Zgodaj sem izgubila mamo in oče je ostal s tremimajhnimi otroki. Čez nekaj časa se je znova po-ročil, dobili smo mačeho, toda tako je ravnala znami in nas imela rada kot prava mati. Zdaj jehudo bolna in je v domu ostarelih, nepokretna,toda mi smo z njo in jo redno obiskujemo in to jidaje še voljo do življenja. Šol nisem takrat konča-

la, zaposlila sem se tu v tedanji Iskri, se poročila,rodila dva sinova, ki sta zdaj že krepko odrasla,zgradili smo hišo. Ko pa je Slovenija postala sa-mostojna, sem dobila možnost in sem odprla tr-govino. Vemo pa, da ljudje najraje hodijo v super-markete, kjer imajo vse na enem mestu, zato seve-da trgovina ni šla. Kaj pa zdaj? sem se vprašala. Inv meni se je spet prebudila stara želja. Še iz otrošt-va; da bi pomagala bolnim in ostarelim ljudem. Toje bilo pred osmimi leti. Začela sem vrtati na vsestrani, na občini, v domu ostarelih v Novem mes-tu, Moram reči, da so mi šli na roke, tako gospodDare Pucelj na Občini Žužemberk kot gospa Po-trčeva, direktorica doma ostarelih v Novem mes-tu.

In dosegla si to, kar si si vedno želela?Ja,dosegla sem moj življenjski cilj, uresničile

so se mi mladostne sanje. Ker vedno sem imela vmislih, kako bom pomagala ljudem, ki so ostareli,bolni, ki si ne morejo sami pomagati. In zdaj, kotsem rekla, da to delo opravljam že osem let, semzadovoljna, lahko rečem srečna. Vedno grem radadelat. Moram reči, da me moji varovanci vsi težkočakajo, da pridem, pa ne samo zato, da jih negujem,umijem, preoblečem, počešem, nekatere tudi nahr-anim. Ne, ne samo zato, ampak predvsem, da se znjimi pogovarjam, prisluhnem njihovim težavam,marsikaj mi zaupajo, vzamem si čas in prisluh-nem, ko se spominjajo in obujajo spomine na mla-dost, ko v pripovedi oživijo lepe, pa tudi žalostnedogodke iz svojega življenja.

Kaj tvoji varovanci najbolj potrebujejo?Kot sem že omenila, počutijo se predvsem os-

amljeno. Zakaj? Odgovor ni težak. Nekateri živijosami, drugod so mladi po cele dneve v službi,vnuki v šolah. Sami so priklenjeni ali na posteljoali na voziček, mnogi težko hodijo. Skratka, enos-tavno so prisiljeni biti sami. In takrat, ko nimajonikogar ob sebi, jih obiščem jaz. In tega so neizmer-no veseli. Zakaj je tako, pa sem že malo prej pov-edala. Lahko samo dodam, da mi ni nikoli žal časa,ki jim ga posvetim. Vedno se dlje zadržim, potemmi pa drugi varovanec reče, če sem nanj pozabilain da so mislili, da me ne bo. Pa jih potolažim, dasaj vedo, da pridem vsak dan in da mislim nanje.

Kako bi moralo biti urejeno za starejše ljudi,posebej za bolne?

Moram pohvaliti vodilne občinske može, z žup-anom Francijem Škufco na čelu, da imajo posluhza ostarele ljudi, tudi za tise, ki so po domovih.Tako imamo v naši občini urejeno glede nege nadomu, kar za marsikatero občino ne drži. Predkratkim sem dobila pomoč. Tako da na novo zapos-lena oskrbuje varovance s kosilom, jaz pa oprav-ljam samo nego na domu. To mi je zdaj izrednougodno, prej sem bila res preveč obremenjena,bilo je premalo časa, da bi se bolj temeljito posve-tila vsakemu. Mislim, da bi morala država boljprisluhniti tem problemom in jih enotno reševati.

Pa tudi posamezne občine, kjer nimajo posluha zasvoje ostarele občane. Razmišljati bi morali tako,po moji preprosti pameti, saj bom tudi jaz nekočstar in onemogel in bom potreboval pomoč. In čebi tako razmišljali, bi tudi drugače ravnali. Vsaskupnost bi morala skrbeti za take ljudi, kajti tudioni imajo pravico živeti človeka vredno življenje.

Tvoji varovanci, ki jih oskrbuješ, se različnovživljajo v tako stanje?

Morda boste presenečeni. Res so zadovoljni,ko opravim osebno higieno. Tako zdaj vsak danvidim in pomagam mojim varovancem, ki so takoali drugače bolni. Res je hudo, če si sam ne morešpomagati. Toda mislim, da so še bolj potrebni tudidrugačne pomoči. To je tople in prijazne besede.Ljudje smo in so različni. Eni obupujejo, takimmoram posvetiti največ časa, nekateri otopijo, spetdrugi upajo, da bo bolje, spet naslednji kar dobroprenašajo tegobe, ki ji je prinesla bolezen. Skorajali pa vsak drugače podoživlja stiske, ki jih pri-naša starost in še zraven bolezen. In vsakemu seskušam približati in mu nekako vlivati upanje, dapride jutri nov dan, ko bo tudi njim posijalo sonce.Lahko zatrdim, da so ti ljudje bolj ‘lačni’ toplebesede kot pa hrane.

Imaš rada svoje težko, odgovorno in pred-vsem humano delo?

Ko sem že omenila, sem že, odkar pomnim,rada pomagala ljudem in vedno sem si želelaopravljati delo negovalke. Z veseljem opravljamto, sicer težko, naporno in humamo delo, kot prav-ite. A jaz ne čutim tako, predvsem občutim ob temzadovoljstvo, ko vidim na obrazih nasmešek, koprestopim njihov prag in tudi zahvalnost po oprav-ljenem delu. Neštetokrat se mi zahvalijo, da mi jevčasih že kar nerodno. Tako vidim, da jim velikopomenim, in zato sem srečna, srečna, da jimzadovoljim tiste osnovne potrebe, česar sami večne zmorejo.

In Tvoje želje za bodočnost?No, teh je kar nekaj. Najprej želim, da bi bila

zdrava. Zakaj? Zgoraj najdete odgovore. Tudi, dabi sinova zaživela ustaljeno življenje. Predvsempa, da bi lahko delala to, kar delam zdaj. Zadovol-jstvo mi je, to še enkrat poudarjam, da lahko poma-gam ostarelim in onemoglim ljudem in ti mi vrača-jo tako, da čutim tudi pri njih zadovoljstvo pa tudihvaležnost. To je dovolj, to me dela srečno!

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

10 december 2008, DOGODKI

Predsednik državnega zboraPavel Gantar položil venec

Novoizvoljeni predsednik parlamenta Pavel Gantar obiskal ObčinoŽužemberk, se pogovarjal z županom Francem Škufco o problemih, raz-voju in napredku občine, nato pa položil venec padlim borcem in aktivis-tom NOB pri spomeniku na Cviblju.

Zgodi se vsako leto, da ob dnevumrtvih spomenik in največjo grobni-co padlih borcev in aktivistov v Slo-veniji obišče in položi venec pred-sednik državnega zbora. Tako je bilotudi letos, tokrat je bil to pravkar iz-voljeni predsednik Pavel Gantar. Obtej priliki ga je pozdravila predsedni-ca Občinskega Odbora ZB za vred-note NOB Ljuba Šenica, častnostražo so postavili vojaki Slovenskevojske, sledil je pa še kulturni pro-gram. Nato je predsednik Pavel Gan-tar položil venec k spomeniku in natov izjavi poudaril, kako morajo šedanes vrednote NOB ohranjati inspoštovati, saj so borci v štiriletniborbi pripomogli, da danes živimo vsvobodni in demokratični državi invsi moramo delati na tem, da bomobolje živeli, in da tolike žrtve, ki so tupokopane, pri tem spomeniku naCviblju, niso bile zaman.

Še pred obiskom spomenika pa jeimel predsednik parlamenta Pavel

Gantar razgovor z ožjim vodstvomObčine Žužemberk, govorili so pred-vsem o tem, kako živijo občani vobčini, kakšno je gospodarsko stan-je in kako je na drugih področjih,kot je kultura, turizem itd. Predsed-nik je pritrdil potrebam, ki jih imaobčina za nadaljnji razvoj in obljubil,da bo o tem seznanil odgovorne, dase ti seveda v okviru možnostizavzamejo, da pomagajo k napredkuin v razvoju Občine Žužemberk.

Mislimo, da so taki obiski dobro-došli, saj tako se vodilni v državineposredno seznanijo s problemi intežavami, ki tarejo občine in tudiobčane.

Besedilo: Rudi Cerkovnik

V sprejemanju proračuna za leti 2009 in 2010V zadnjih letih je občinski svet izkoristil možnost, da sprejme dvoletni proračun, s katerim se predvidi prihodke z drugimi prejemki in odhodki z drugi

izdatki občine za dve leti. Tako se določijo programi občinskih organov in sredstva za izvedbo teh programov. V proceduro sprejemanja gresta odlokaza vsako leto posebej, s tem pa se omogoči izvajanje in nadaljevanje planiranih dvoletnih investicij in manj administrativnih ovir.

Pri določitvi proračuna občine jebilo potrebno upoštevati dani mak-roekonomski okvir, v katerem sedoloči ocena davčnih in nedavčnihprihodkov. Na podlagi prioritet sedoloči okvirni obseg in razrez pro-računa po ključnih funkcijah občine,ki se podrobneje opredeli v finančnihnačrtih neposrednih uporabnikovproračuna in predstavljajo za nep-osredne uporabnike zgornjo mejopravic porabe.

V predlaganem proračunu občineza leto 2009 je planiran obseg pri-hodkov v višini 6.157.838 EUR inodhodkov v višini 7.062.890 EURter odplačilo dolga 53.250 EUR.Osnovno vodilo pri pripravi predv-idenih odhodkov proračuna v letu2009 je bilo financiranje po zakonudoločenih nalog občine ter financir-anje projektov, ki so sofinancirani izdržavnega proračuna ali iz EU skla-dov ter obveznosti do vračanja

posojil. V proračunu za leto 2009 jepredviden proračunski primanjkljajv višini 905.052 EUR in odplačilodolga v višini 53.250 EUR, ki sebosta pokrila s prenosom predv-idenih ostankov sredstev iz leta 2008v višini 335.791 EUR ter s pred-videnim zadolževanjem v višini622.511 EUR

V predlaganem proračunu občineza leto 2010 pa je obseg prihodkovplaniran v višini 6.400.782 EUR inodhodkov v višini 6.677.532 EURter odplačilo dolga 53.250 EUR.Prav tako je bilo za leto 2010 osnovnovodilo pri pripravi predvidenihodhodkov proračuna financiranje pozakonu določenih nalog občine terfinanciranje projektov, ki so sofinan-cirani iz državnega proračuna in EUskladov in obveznosti do vračanjaposojil. Tudi v proračunu za leto 2010je predviden proračunski primanjkl-jaj v višini 276.750 EUR in odplači-

lo dolga v višini 53.250 EUR, ki sebosta pokrila s prenosom predv-idenih ostankov sredstev iz preteklihlet v višini 50.000 EUR ter s predv-idenim zadolževanjem v višini280.000 EUR

Planiranju zadolževanja se gledena potrebe, predvsem v zvezi s pro-jektom Suhokranjski vodovod, Cest-na in komunalna infrastrukturaŽužemberk, Komunalna infrastruk-tura na območju OIC Sejmišče, nebo mogoče nikakor izogniti. Dodat-

na sredstva bo nujno potrebno pri-dobiti še iz razpisov ministrstev terskladov Evropske unije.

Proračun za leto 2010 bo že desetiproračun Občine Žužemberk in zaprimerjavo še nekaj podatkov iz prve-ga proračuna občine za leto 1999.

Prihodki so bili takrat planirani vvišini 310.168.000 SIT oz. 1.294.308,13EUR, odhodki v višini 317.350.000 SIToz. 1.324.278,08 EUR ter zadolževanjev višini 7.182.000 SIT oz. 29.969,95EUR. Vlado Kostevc

V SUHI KRAJINI KUPIM GOZD

041 255 683

11december 2008,

Obisk predsednika države RSv OŠ Žužemberk

Predsednik države RS dr. Danilo Tűrk je s svojo udeležbo na 9. spominski uri, posvečeni LeonuŠtuklju, v OŠ Žužemberk, dal še večjo vrednost.

V sredo, 12.11.2008, je bila v prizidku telovad-nice OŠ Žužemberk ura ob 110. obletnici rojstvain 9. obletnici smrti olimpionika in velikega Člove-ka Leona Štuklja, Suhokranjca po materi MarijiMilner, doma iz Zafare pri Žužemberku. Častnigost prireditve je bil predsednik RS dr. DaniloTűrk. Pomembni gostje pa so še bili: minister zapravosodje dr. Lovro Šturm, veleposlanik ZDAYousif Boutros Ghafari, telovadca Miro Cerar inMitja Petkovšek, dolgoletni Štukljev spremljeva-lec in pobudnik vseh Štukljevih ur Tomaž Zajc,Štukljeva hči Lidija Štukelj Pauko, njegov vnuk zženo, družina Zupančič iz Zafare, župan ObčineŽužemberk Franc Škufca in drugi.

V programu so nastopili: gimnastičarji, pevci,karateistka in recitatorji. Predvajani so bili tudiposnetki z olimpijskih iger.

V uvodnem govoru se je ravnateljica šole pred-sedniku države zahvalila, da je med mnogimi svoji-mi obveznostmi našel čas za obisk. Za šolo je bilta dan poseben praznik in zaveza, da bodo učenciše naprej dosegali lepe uspehe na športnem inučnem področju.

Predsednik države dr. Danilo Tűrk je povedalnekaj svojih spominov na Leona Štuklja. Prvosrečanje z njim ni bilo osebno. V mariborskemVečeru je prebral o njegovih uspehih ob njegovi70-letnici. To je bila zgodba o velikem Človeku,Slovencu, ki je ponesel ime Slovenije v svet. Zad-nje njuno srečanje pa je bilo 1997 v New Yorku,kjer je takrat opravljal službo veleposlanika. Pov-edal je, da je L. Štukelj z zmernostjo dosegel praviodnos v življenju, kajti zmernost je pot do uspeha.Spomine na velikega športnika sta obudila tudišportnika Miro Cerar in Mitja Petkovšek. Odgo-vorila sta na nekaj vprašanj, ki jima jih je postavilMark Mohorčič, učenec 7. a. Obema je L. Štukeljvelik vzornik in jima bo ostal v trajnem spominu.Gimnastika je oba naučila delovnih navad, disci-pline in natančnosti.

Tomaž Zajc, dolgoletni Štukljev prijatelj, je pred-sedniku države izročil prvo znamko s Štukljevimportretom, ki je izšla tega dne. Nato je T. Zajcskupaj z najboljšimi odbojkarji šole (Žiga Gliha,Jan Gačnik in Sašo Smrke) položil lovorjev venčekk Štukljevemu doprsnemu kipu pred šolo.

Izražena je bila želja, da se na Bildovidomačiji v Zafari postavi Leonu Štuklju spomins-ko obeležje Ljuba NosePred Štukljevim spominskim obeležjem

Predsednik države RS dr. Danilo Tűrk prvič v Žužemberku F oto: S. Maver

Vsem dobrimljudem !

Rak dojk najpogostejši rak žensk in najpog-ostejši vzrok smrti. Bolezen ne prizadene žen-ske le telesno, ampak globoko poseže v njenočustveno življenje, odnose, vrednote njene sa-mopodobe, počutje in razmišljanje. Za uspeš-no zdravljenje je ključno zgodnje odkrivanje,saj je možnost za ozdravitev, če ga pravi časnajdemo več kot 90-odstotna. Prav zaradipreventivne vloge rednega mamografskegaslikanja, s katerim je možno odkriti bolezen-ske spremembe še preden se bolezen razvije,je nakup mamografa tako zelo pomemben zanaš dolenjski prostor, za vse žene, matere, zanaše družine...

V Društvu Julija smo se odločili, da bomo shumanitarnim delom zbrali 250.000,00 EURza nabavo novega mamografa v Zdravstvenemdomu Novo mesto.

Humanitarno akcijo želimo približati sleh-ernemu človeku in vam sporočiti, da je vsakposamezen prispevek, vaša podpora in pomočvelikega pomena, kajti le skupaj smo močnejšiin lažje dosežemo zadani cilj.

Svoje prispevke za mamograf lahko nakažetena TRR št. SI 56 0297 0025 7326 518odprt pri banki NLB banka d.d., Ljubl-jana.

S klicem iz fiksnega omrežja na števil-ko 090 93 30 81 boste prispevali 1,2519 EUR.

Uporabniki Mobitela pa lahko pošljeteSMS sporočilo s ključno besedo MA-MOGRAF2 na številko 1919. S poslanimSMS sporočilom boste prispevali 1 EUR.

Družba Mobitel d.d. se odreka vsem pri-hodkom iz naslova SMS Donacija za ma-mograf, ki poteka v povezavi z Rdečim križemSlovenije.

Hvala vam za plemenita dejanja, ko s svojimsrcem in dobroto delate dobre čase!

Naj leto 2009 spremlja veliko sreče in najbo zdravo.

Dr. Milena Kramar ZupanDirektorica Zdravstvenega doma

Jasna ŠinkovecPredsednica Društva Julija

Novo mesto

12 december 2008, ZANIMIVOSTI

Lepo jesensko sobota sva se z mojim sosedom Zdenetom odpeljala v Mali Lipovec k njegovemuočetu, ki je pred kratkim imel rojstni dan, dopolnil je 85 let. Opazoval sem čudovito naravo,obarvano z jesenskimi barvami in kmalu sva se ustavila pred lepo, na novo prepleskano hišo, tudiokolica je vzorno urejena in vidi se, da tu živijo pridni ljudje. Od hiše je krasen pogled na Boršt in vtaki naravi, s katero so obdani, ljudje lahko samo uživajo.

Obrazi časaCiril Longar: delo krepi človeka

Ko sva prišla okrog hiše, sem zagledal srednjevelikega možaka, in to je bil Ciril Longar. Rokov-ala sva, in ko sem se predstavil, je ugotovil, dasem tisti, ki sem učil njegove otroke. In takoj svanašla pravi, prisrčen odnos. Malo smo še pok-lepetali, potem smo se odpravili v spodnji del hiše,kjer domuje naš gostitelj Ciril. V hiši še živi edenod sinov, Vinko z družino. In tako se ne čuti os-amljenega in zapuščenega.

Potem začneva pogovor, v katerem razgrne svoježivljenje, dolgo in zanimivo. Od prvih korakov,rodil se je v Borštu, a kmalu so ga oddali k tetamv Ajdovec, kjer je preživel otroška leta pa vse doodraslosti. Prav zanimivo je, kako pripoveduje,tekoče govori, z gladkimi stavki, moram reči, daza leta, ki jih nosi, je zelo iskrih misli in bistregaduha. Tako razgrne svoje zanimivo in napeto živ-ljenje, polno neverjetnih preobratov. Dobro sespominja napada na belogardistično postojanko vAjdovcu, saj je živel čisto blizu šole in cerkve. Toje dolga zgodba, zato več o tem kdaj drugič. Medvojno je okusil obe strani, bil je na partizanski kotna drugi strani. Večkrat je skoraj dobesedno ušelsmrti. Ko so ga ujeli Nemci, je bil zaprt v Begun-jah, tu ni dosti manjkalo, da bi ga ustrelili. Vvojnih časih je doživel marsikaj napetega in nevar-nega in srečo je imel, da je ostal živ, a morda ravnozaradi svoje iznajdljivosti in zdrave pameti. Do-godkov iz vojne je za cel roman. Po vojni pa jemoral še za eno leto k vojakom v Niš. In tu sekaže njegova iznajdljivost. Znal je telegrafirati,pošiljati in sprejemati depeše po telegrafu, tako seje prikupil slavnemu generalu Kosti Nadju, ki gaje vzel v štab. Tako je prijetno in uživaje preživelvojaški rok. Znanje, je poudaril, je veliko vredno,zato je tudi svoje otroke spodbujal, naj se učijo.

Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil na ObčiniAjdovec, kjer je opravljal različna dela. Bil jekurir, delal evidence in sodeloval pri obvezni odd-aji. Ko so te male občine razpadle, je šel medgozdarje, najprej kot sekač, takrat se je vse delaloročno, hodili so peš uro in pol daleč na delo, tjaproti Straži. S seboj pa je vzel pol litra ječmenovekave in ‘kajlo’ kruha, to je imel za cel dan. Pakratek čas tudi kos prekajenega mesa ali pol klo-base, a tega priboljška je kmalu zmanjkalo pri to-liko ustih. Pozneje so jih vozili v kočevske gozdove.Tako je preživel med gozdarji več ko 30 let. Nakoncu, pred upokojitvijo, pa je bil gojitveni goz-dar, skrbel je, kaj se lahko podre, kje se bo nanovo sadilo. To je bila njegova poklicna življenjs-ka pot.

Še posebej je zanimivo je to, da so bili številnadružina, rodilo se jima je 8 otrok. Si lahko zamis-lite, kako preživeti toliko ust. Toda pravi, da nisobili nikoli lačni. Zato pa sta morala oba z ženogarati tako rekoč noč in dan, da so imeli otrocidovolj kruha, kaj za obleči in seveda imeti stvariza šolo. In vse to sta zmogla, on z delom v gozdu,potem je ‘po šihtu’ garal na njivah. Znašel se je,kupil je kravo, da so imeli otroci doma mleko, čezčas konja, da je z njim oral, ali kot pravi, ‘šlajsal’smreke iz gozda. Bil je sila iznajdljiv, marsikaj jedelal in znal. Znal je brusiti velike žage ameri-kanke za podiranje, kar ni znal vsak, ženske so munosile, kot pravi, ‘piskre’, da jih je ‘zalotal’ inpokrpal, takrat nisi mogel kar tako kupiti lonca,posode, ni bilo denarja. Tudi žena Boža, pripov-eduje, ni bila nikoli brez dela, poleg tega, da jeimele čez glavo gospodinjskega dela za 10-člans-ko družino, je zredila prašiče, garala na njivah. Zanjiju je bilo življenje eno samo delo, a dopolni, dadelo samo krepi človeka. Pohvalil pa je tudi otroke,ki so že kot majhni morali poprijeti za delo.

Toda tudi nesreča ni počivala, leta 1965 jim jepogorela hiša, in skoraj bi v ognju umrl najmlajšiMartin, zadnji hip so ga rešili. A našli so se dobriljudje, kot so bili sovaščani in drugi, ki so prisk-očili na pomoč, pa tudi učenci žužemberške os-novne šole s podružnicami so zbirali denar, takoda je velika družina kmalu zaživela v novi hiši.

Tako je teklo življenje. Pa kljub obilici dela, je binaš 85-letnik Ciril aktiven tudi na drugih področjih,da je, recimo, deloval pri civilni zaščiti dolga leta,da je bil igralec, saj je skupaj s svojo ženo igral vrazličnih igrah na Ajdovcu, kjer je ustvaril veliko,predvsem komičnih vlog.

Tako je naš Ciril preživel svoj vek in skupajženo sta z odpovedovanjem in garanjem spravilado kruhu vseh osem otrok. Zdaj ponosno pove,da ima 17 vnukov in celo 15 pravnukov. Na žalostse ne more veseliti z ženo, saj je umrla pred 11 leti,in težko mu je.

Kaj dela zdaj, v jeseni življenja: predvsem radbere in veliko razmišlja o svojem dolgem in pol-nem razburljivih in dramatičnih časov v življenju,pa tudi mnogo lepih trenutkov je bilo, pravi.

Kaj bi še rekli o njem, da za svoja leta dobrozgleda, zdravje mu še kar služi in je odličen pripo-vedovalec, v bolnici so ga tudi zdravniki radi poslu-šali. Seveda je kot oče moral biti zelo skrben,priden. In vse to sta skupaj z ženo zmogla, vsi sozrasli in si ustvarili svoje življenje. Pri vzgoji jebolj malo sodeloval, ker je moral kar naprej delati,

to je prevzela žena. Spodaj podpisani sem jih učilin moram reči, da so bili vsi pridni, mirni otroci, kiso spoštovali učiteljevo besedo, in lahko staršasamo pohvalim, da sta jih lepo vzgojila.

Še posebnost, opazil sem, kako neverjetno do-ber spomin ima, ve za imena ljudi, takih, s kateri-mi je bil kratek čas skupaj pred 60 in več leti, da negovorimo o datumih, da navedem samo dva, pove,da so izpustili iz vojske 11. aprila 1948 in da je danporoke 29. januar 1949, poročila pa ju je LjubaŠenica.

Lepo smo se pogovarjali, a ko se je naš sogo-vornik zagnal v pogovor, si ga težko ustavil skakšnim vprašanjem. Zato sem upošteval, da nimaravno priložnosti, da bi se takole vsak dan razgo-voril. Z Zdenetom sva ga mirno poslušala in on jevidno užival ob tem. Kar naenkrat sta bili mimodve uri.

Na koncu pogovora sem mu zaželel predvsemzdravja, da bi še marsikomu lahko pripovedovalo tako zanimivem življenje in da naj mu še naprejteče čas tako mirno med svojimi sinovi: Zdene-tom, Cirilom, Gvidom, Ludvikom, Vinkom, Mar-tinom, hčerama Božo in Martino, med 17 vnuki in15 pravnuki, ki jih ima rad in oni njega.

Besedilo in slika: Rudi Cerkovnik

Grajski trg 33, 8360 Žužemberke-mail: [email protected]

13december 2008,

Suha krajina, od kod lepote tvoje?Boršt, kjer je dobra kapljica doma

v objektivuBesedilo in foto: Rudi Cerkovnik

Take hiše so zdaj vSuhi krajini

Jaz pa eno zidan’co ‘mam

Šumijo gozdovi domači okrogPlešivice in še dlje

Lep razgled ti razveseli oko, ko se zazreš ssevernega pobočja Hriba pri Srednjem Lipovcuproti Borštu. Občuduješ pisano paleto raz-nobarvnih, velikih, majhnih, različnih oblik zidanic.Ne vem, če bi bilo všeč to kakšnemu strokovn-jaku krajinarju, pa vendar, zdaj v jeseni, ko senarava blešči v neštetih barvah, te hišice še vseskupaj popestrijo že tako čudovit pogled na jesen-sko pokrajino. Zidanice so posebnost Dolenjskein sem spada tudi Suha krajina. Vsak jo je hotelimeti tam v 60-tih letih, tega se še spomnim, šemene, Štajerca, bi skoraj ‘nahecali’, pa čeprav nji-hove šmarnice nisem mogel piti. V nobeni drugipokrajini tega v tako velikem številu ne poznajo.

Zdaj jih je že toliko, da so si že skoraj v napoto inše se, kot vidimo, gradijo nove. Še bo veselo, šeglasneje bo odmevala pesem: En hribček bomkupil!

Če pogledaš s Hriba pri Malem Lipovcu protijugu, vidiš same gozdove, in kolikor daleč ti sežepogled en sam prostran gozd, ki sega tja doKočevskega roga in še dlje. Posebno zdaj je ču-dovito, v jeseni, ko se vse koplje in blesti v stot-erih jesenskih barvah. Še posebnost naše lepe Slo-venije: namreč, kjerkoli se voziš po naši deželi,vedno vidiš gozd. Razumljivo, saj je več kot polov-ica naših pokrajin prekrit z gozdovi. To je neizmer-no bogastvo, ki ga pa ne znamo dovolj izkoriščati.Le redko kdo od naših ljudi kuri z drvmi, skorajvsi se grejemo s kurilnim oljem. Po drugi stranipa gozd že zarašča travnike, ki so opuščeni. Nevem zakaj se ne najdejo ljudje, ki bi se lotili načrt-no poseke in priprave lesa za kurjavo. Seveda nebi smeli, kot je danes navada, stremeti samo čim

večjim dobičkom, ampak bi prodajali po ceni, kibi bila nižja, kot je za nafto. Ne pa, če se podražinafta, se tudi drva. A drevesa še naprej veselorastejo, kar pa je tudi koristno, saj nam proizvajajokisik, da imamo vsaj dober zrak, ‘da se lakše diše’!

Tako bi si zapela Dolenjci in Suhokranjčani.Kajti če bi jih vprašali, katera je največkrat spom-injana beseda, bi rekli ‘zidanca’ in seveda vinskatrta, ki raste ob njej. In nič hujšega se ne morezgoditi kot to, če jim toča potolče, sklesti trte. Takopa je, če ima kaj posebej rad, se pač za to bolj boji.Vedno občudujem ljudi, ki tako predano skrbijoza kako stvar. Ljudje, ki so gradili zidanice, sopošteno garali im vlagali denar vanje in to v svojemprostem času, ko bi lahko čas zapravljali v brezdel-ju, zato je razumljivo, da so navezani in ponosnina opravljeno delo in prav je tako.

Zadnja leta pa je tudi v vinogradih veliko dela,saj so šmarnico večinoma posekali in začeli gojitižlahtne trte, ki pa so zahtevne in terjajo mnogodela, da kaj dajo od sebe.

Tako je tudi pri Gričarjevih na južnem pobočju,na Hribu pri Malem Lipovcu. Kar velika zidanicaje v ponos gospodarju Leonu,posebej zato, ker je skoraj vse nare-dil z lastnimi rokami, trenutnozaključuje delo na novem kozol-cu.

Pa tudi kletar je odličen, saj sona vsakoletnih ocenjevanjih nje-gova vina najboljša ali pa med na-jboljšimi. Seveda pri tem ne držikrižem rok njegova žena Cvetka,ki je že od mladega vajena delati vvinogradu, pa tudi danes skrbi, datrte lepo uspevajo. Vidi se, daGričarjeva uživata v tem delu, a

imata še mnogo sorodnih duš na Hribu, v Borštuin še mnogo kje na Dolenjskem.

Ko sem bolj pristal pred skoraj 50-timi leti vSuhi krajini in tudi ostal do danes, ne morem mimotega, kako se je vse spremenilo. Takrat se je vide-lo, da je bila ta deželica vseskozi odrinjena, nekjena robu, pozabljena od razvitega sveta. Skopa zem-lja ni dajala dovolj kruha za z otroki obdarovanedružine in po osnovni šoli so odjadrali v svet, dasi ustvarijo lepše življenje. Počasi pa se je sprem-injalo, asfaltirale so se ceste, zgradile so se tovar-ne in obrati, ljudje so imeli možnost voziti se vbližnje kraje na delo, tako so ostajali na domači-jah. Ker so pa Suhokranjčani znani po pridnosti intudi sposobni in podjetni, so začeli graditi novehiše, hleve, nakupili so si mehanizacijo, da ne go-vorimo o zidanicah, to ima, kot se že napisal, sko-raj vsak Suhkranjčan. In če se danes voziš skozisuhokranjske vasi, se lahko samo čudiš, same novehiše in gospodarska poslopja, in še nekaj, kar dajevsemu še lepši videz: lepo urejena okolica okroghiš, gospodinje pa tudi tekmujejo, katera bo imelalepše rože na oknih in balkonih. Tako lepa je tudihiša Longarjevih v Srednjem Lipovcu z enakourejenim hlevom in skednjem, pa tudi okolica vseskupaj dopolnjuje s svojo urejenostjo, in tako dajekot celota lepo podobo urejenega doma. Suhokran-jčani so lahko ponosni nase, veliko so naredili vteh 50-tih letih, saj so popolnoma, seveda na lepše,spremenili podobo Suhe krajine.

14 december 2008,

Ocenjevali mošt Slavka Leganpredlagana zaKmetico leta

Aktivni člani upravnega odbora pripravljajo tudi nov koledar Foto: Stane Maver

Člani in članice Društva vinogradnikov Suha krajina so v vseh teh letihdelovanja dokazali, da dosegajo vse boljše rezultate, ne nazadnje je to poka-zalo tudi novembrsko ocenjevanje moštov, ki so ga pred martinovanjempripravili v prostorih Gasilskega doma v Ajdovcu.

Tudi letošnja vinska letina v Suhi krajini je po besedah predsednikasedemčlanske ocenjevalne komisije Petra Lavriča, kljub številnim napakam,dobra. Komisijo pa so sestavljali tudi Stane Novinc, predsednik društvaAnton Koncilja, Slavko Gliha, Peter Popovič in Toni Novak. Na oceni jebilo 30 vzorcev mošta belih in 45 rdečih sort.

Slavka Legan

Svetovni dan kmetic, ki ga obele-žujemo 15. oktobra, so počastiletudi slovenske kmetice, ki so se vvelikem številu zbrale v Postojni navsakoletnem druženju ob tem zanjenajpomembnejšem prazniku. Nasvečani prireditvi Zveze kmetic Slo-venije, ki se jo je udeležil tudi pred-sednik dr. Danilo Türk, so podelilitudi naziv kmetice leta, ki ga je medsedemnajstimi kandidatkami, medkaterimi je bila tudi »naša« Su-hokranjka Slavka Legan, prejelaŠtefka Pavlin s Police pri Naklem.

Čeprav se danes časi spreminjajoin s tem tudi vloga in naloge kmečkeženske, pa ob vseh posodobitvah,tehnologiji in splošnemu napredkuniso nič manj obremenjene. Obre-menjene so celo več kot nekdaj, sajpoleg dela na kmetiji in skrbijo zadružino, gospodinjstvo in hodijo šev službo. Tudi predsednica Društvakmečkih žena Suha krajina Žu-žemberk Slavka Legan počitka nepozna, ker prosti čas namenja še delu

društva, je tudi aktivna pevka zboraŽitni klas in pevka pri cerkvenem pe-vskem zboru, kjer s svojim delom,vztrajnostjo, marljivostjo, potrpe-žljivostjo, predanostjo in srčnostjoprenaša mlajšim rodovom vse tisto,kar krasi kmečke žene in matere. Žesama udeležba na tej prireditvi je tudivelik uspeh za celotno društvo, patudi za delo kmetic, ki je vse bolj cen-jeno, prepoznavno, uživa pa tudi jav-no in družbeno spoštovanje. Ob tejpriložnosti se številnim čestitkamSlavki Legan in društvu pridružujetudi naše uredništvo!

UrednikPoklici še niso cenjeni

Šolski center Novo mesto skozivrsto akcij spodbuja mlade v šole inprograme, ki jih pripravlja na tukajš-njem centru.

Pred kratkim so za učence zakl-jučnih razredov osnovnih šol, mednjimi so bili tudi osnovnošolci izŽužemberka, pripravili dan odprtihvrat. Na njem so učenci lahko dobilirazlične informacije blizu tridesetihprogramov, v katerih se lahko izobra-žujejo. Dijaki so nazorno prikazalidoločene poklice, tako so meddrugim bodoči mizarji prikazali os-nove mizarskih veščin (na sliki),rezbarjenje, izdelavo intarzij ter po-dročja mizarstva, ki temeljijo na

tradiciji mizarstva.Žal se v današnji, sodobni družbi

mizarski poklic necenjen, še več,družba in država že več let stihijskozanemarja poklice, obrtniki in pod-jetja pa se istočasno soočajo s kro-ničnim pomanjkanjem takšnegakadra.

Vse preveč je na borzi mladih skončano ekonomsko izobrazbo, gim-nazijskih maturantov in različnihprogramov, ki jih dejansko proizvod-nja ne potrebuje. Ukrepi za izboljšanjatakšnega stanja so seveda nujni, pred-vsem pa je potrebno premagati mis-elnost o poklicih, ki dejansko dajejonovo vrednost. Foto: S. M.

OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI

KMETJE, NE POZABITE !

SPOŠTOVANI UPOKOJENKE,DRAGI UPOKOJENCI

V imenu upravnega odbora Društva upokojencev Dvorin v svojem imenu

vam ob iztekajočem letu želim, da bi čutili toplino božičnih praznikov,v prihodnjem letu pa predvsem zdravja,

duševnega miru in dobrega sožitja s soljudmi in z naravoter pogum in vztrajnost za premagovanje vseh ovir.

Voščilo velja tudi vsem starejšim občanom.UO DU DvorZvonka Bradač

V mesecu JANUARJU 2009 (01.01.-31.01.2009) bo možno vlagatizahtevke za POSEBNO PREMIJO ZA BIKE IN VOLE (zakol v ob-dobju 01.10.-31.12.2008) ter zahtevke za EKSTENZIVNO REJO ŽEN-SKIH GOVEDI (telitev v obdobju 01.08.-10.12.2008). Zahtevki se vla-gajo v elektronski obliki na Kmetijski svetovalni službi v Straži. S saboobvezno prinesite Zbirno vlogo za leto 2008, v primeru vlaganja zahtevk-ov za posebno premijo tudi klavniški zapisnik, za ekstenzivno rejo žen-skih govedi pa številke krav, ki so telile v zgoraj omenjenem obdobju.

ZAHTEVKE BO MOŽNO VLAGATI OB PONEDELJKIH IN PET-KIH OD 800 DO 1200 ter OB SREDAH OD 800 DO 1500.

Polona SeničarKmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

15december 2008, KMETIJSKI KOTIČEK

ZAKON O DOHODNINI PONOVNO OMOGOČAINVESTICIJSKO OLAJŠAVO ZA VLAGANJA V KMETIJSKO IN

GOZDARSKO DEJAVNOSTDržavni zbor RS je na 39. redni seji 17. julija 2008 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini(Zdoh-2D), ki ponovno uvaja možnost uveljavljanja investicijske olajšave za vlaganja v kmetijsko in gozdarsko

dejavnost, ureja obdavčitev čebelarjev in uvaja dodatno splošno olajšavo za zavezance z najnižjimi dohodki.

PRENOS PLAČILNIH PRAVICKmetijska gospodarstva, ki so v letu 2007 oz. 2008 vložila zahtevek za dodelitev

plačilnih pravic in so oz. bodo dobila dodeljene plačilne pravice za upravičene pov-ršine, lahko te plačilne pravice v celoti ali delno prenesejo na drugo kmetijsko gos-podarstvo, ki je vpisano v Register kmetijskih gospodarstev. Plačilne pravice selahko prenašajo trajno, kot prodaja plačilnih pravic z ali brez zemljišča in začas-no, kot zakup plačilnih pravic z zemljiščem.

Pri trajnem prenosu plačilnih pravic brez zemljišča je prenos plačilnihpravic na drugo kmetijsko gospodarstvo možen samo, če so bile plačilnepravice izkoriščene v višini 80%. V primeru manjše izkoriščenosti se vseneuveljavljene plačilne pravice prostovoljno prenesejo v korist nacionalnerezerve.

Pri trajnem prenosu plačilnih pravic z zemljiščem mora kmetijskogospodarstvo skupaj s plačilnimi pravicami prenesti tudi najmanj sorazmernoštevilo upravičenih hektarjev zemljišč.

V primeru zakupa je prenos plačilnih pravic možen le z zemljiščem, pričimer mora zakupodajalec prenesti na zakupojemalca sorazmerno številoupravičenih hektarjev zemljišč. Zemljišča in plačilne pravice se z zakupomprenesejo na zakupojemalca za enako obdobje. Po zaključku pogodbenegaobdobja se plačilne pravice prenesejo nazaj na zakupodajalca.

Plačilne pravice brez upravičenih površin se lahko prenašajo na drugokmetijsko gospodarstvo delno ali v celoti. V primeru delnega prenosaplačilnih pravic brez upravičenih površin, prevzemniki teh pravic izgubijomožnost uveljavljanja pravic brez upravičenih površin.

Plačilne pravice se trajno prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvotudi v primeru dedovanja, pri katerem pa je potrebno k vlogi za prenos

predložiti tudi sklep o dedovanju ali druge dokumente, iz katerih je jasnorazvidno, da so bile plačilne pravice podedovane.

Imetniki plačilnih pravic pa lahko svoje plačilne pravice iz kakršnihkolirazlogov tudi odstopijo v korist nacionalne rezerve.

Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko na drugo kmetijsko gospodarst-vo prenesejo najmanj 0,1 plačilne pravice, razen v primeru, kadar je plačil-na pravica manjša (npr. plačilne pravice za praho, plačilne pravice brezupravičenih površin).

Rok za vložitev zahtevkov za prenos plačilnih pravic, ki bodo up-oštevane pri zahtevkih za leto 2009, je od 15.9.2008 do 15.1.2009.Za prenos plačilnih pravic morajo upravičenci uporabiti obrazce, kiso dostopni na internetnih straneh Agencije za kmetijske trge in raz-voj podeželja (http://www.arsktrp.gov.si) in po izpolnitvi obrazcevle-te poslati na ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.

Za pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov, podrobnejše informacije in po-jasnila pa se upravičenci lahko obrnejo na Izpostavo kmetijske svetovalneslužbe Straža - Žužemberk.

Polona SeničarKmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Prva novost se nanaša na ponovno uvedbo olajšave za investiranje vosnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Kadar je mogoče z računidokazati vlaganje sredstev članov gospodinjstva oziroma agrarne skupno-sti v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko inosnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva aliagrarne skupnosti, se prizna olajšava v višini 20% vlaganja, vendar na-jveč 10.000 evrov v davčnem letu vlaganja in 10.000 evrov v davčnem letupo letu vlaganja. Olajšave za investiranje po tem členu se v delu, ki jefinanciran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, pro-računa Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstvanaravo nepovratnih sredstev, ne priznajo. Ne priznavajo se vlaganja vnakup zemljišč, nakup ali gradnjo zgradb ter nakup motornih vozil razentraktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije. Poleg traktorjevin mehanizacije je torej mogoče uveljavljati olajšavo še za trajne nasade inosnovno čredo. Olajšava se v posameznem letu prizna do 10.000 evrov,oziroma največ do višine letne davčne osnove. Neizkoriščen del olajšave vprvem in drugem letu po letu vlaganja lahko zmanjšuje davčno osnovo še

v naslednjih treh letih. Olajšava se prizna zavezancu v sorazmernem deležuglede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu oziromaglede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni sk-upnosti. Ker se zakon uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2008,opozarjamo na shranjevanje računov o plačilu osnovnih sredstev.

Druga novost je pomembna za čebelarje, saj uvaja oprostitev dohod-nine za dohodek kmečkega gospodinjstva iz naslova čebelarstva do obse-ga 40 čebeljih panjev. S tem je zagotovljena enakopravna obravnava če-belarjev ne glede na to, ali dosegajo prag dohodka za določitev kmečkegagospodinjstva v višini nad 200 evrov skupnega katastrskega dohodka.Oprostitev se prizna na način, da se davčna osnova od potencialnih tržnihdohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številomoproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi članov kmečkegagospodinjstva.

Damijan VrtinKmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

16 december 2008,

Pripravili smo pojedino

Varno delo z motorno žago

Prvi dan se je odvijal na kmečkemturizmu Pod gradom. Posvečen je bilteoretičnim vsebinam. Inštruktorji sotečajnike seznanili o izbiri motornežage, sestavnih delih, delovanju invzdrževanju. Poleg tega so pred-stavili nove tipe motornih žag, ki pred-stavljajo korak naprej v zagotavljan-ju varnega dela. Sledile so osnove

varne sečnje dreves v zahtevnejšihrazmerah, predvsem o nevarnostihpri delu v gozdu, varstvu pri delu,tehniki in organizaciji učinkovitegain varnega dela pri sečnji ter opravi-lih po končani sečnji. Posebej je bilopoudarjeno, da se v Sloveniji največtežkih poškodb pri delu zgodi prav vgozdu. Statistike kažejo, da je razlog

večine nesreč: neizkušenost, neodgo-vornost, slab odnos do vzdrževanjamotorke, vinjenost in neprimernadelovna obleka. Čeprav je videti kotnujno zlo, je oprema sekača v velikimeri namenjena varovanju zdravja,zato je nujno potrebna za varno delov gozdu. Dan se je zaključil s pregle-dom motornih žag (čiščenje, nastav-itev teka motorja, brušenje verige,praktična vadba drugih del privzdrževanju) ter predstavitvijo orodijin opreme sekača.

Da bi se tečajniki čim hitreje na-vadili na uporabo zaščitnih sredstev,so se morali drugega dne pojaviti sprimerno osebno zaščitno opremo:zaščitno čelado z zaščitno mrežico inglušniki, sekaškimi zaščitnimi roka-vicami, zaščitnimi sekaškimi hlačamiz vlakni proti vrezu ter primernoobutvijo. Tudi njihove motorne žageso morale biti brezhibne. Na začetku

smo predstavili delovišče, torej gozd-nogojitveni in sečnospravilni načrtter predstavili možne gozdnogospo-darske ukrepe. Zelo smo hvaležni g.Jožetu Papežu s Cviblja, ki nam jedovolil, da smo terenski del tečajaizvedli v njegovem gozdu. Potem seje pozornost tečajnikov preusmerilak inštruktorjem, ki so se lotili prika-za varnega podiranja. Za prikaz je bilizbran resnično težak problem zlom-ljenega debelega cera, na katerem jeobviselo še eno drevo. Takega dreve-sa ne žagamo ali nanj podiramodrugo drevo, saj je tak postopek zelonevaren. Inštruktorji so obviselo dre-vo enostavno potegnili na tla s po-močjo žičnega natega. Temu je sledi-lo še podiranje zlomljenega in gnile-ga cera, ki mu zaradi strokovnostiinštruktorjev ni preostalo nič druge-ga, kot da pade na mesto, ki so si gainštruktorji že v naprej izbrali. Ves

V dneh 17. in 18. novembra 2008 je v Žužemberku potekal seminar Varno delo z motorno žago. Tokrat je šlo za nadaljevalni tečaj, ki so se ga lahkoudeležili le tisti lastniki gozdov, ki so osnove varnega dela z motorno žago spoznali že prej. Organizirali smo ga delavci Zavoda za gozdove Slovenije izŽužemberka, za strokovno vodenje pa so poskrbeli inštruktorji iz Srednješolskega gozdarskega centra iz Postojne.

Kdo bi si mislil, da je zapisano med naša delovna opravila tudi „skrb za želodčke“. Pane mislim tiste naše, ko gremo ob deveti in pol na malico. Ne, mi moramo po uradnidolžnosti skrbeti za tuje želodčke. Že res, da se znamo gozdarji zbrati in kaj skuhati nadognjem, ampak nas tega na fakulteti niso učili. Še manj so nam povedali, da se bomomorali s tem ukvarjati in bomo za to plačani.

Kar je, je. Sprijaznili smo se z de-jstvi in se lotili dela. Na „kuharski tečaj“smo povabili učence OŠ Žužemberk.Tokrat so sodelovali tisti iz šestihrazredov. Super ‘deca’, ni kaj. Odličnoso se odrezali. Učiteljice, pri predmetugospodinjstvo jim morate takoj v re-dovalnico vpisati eno petko! Garanti-ram, da si jo zaslužijo.

Pobudo za „kuharijo“ smo dali naZavodu za gozdove in padla je na plod-na tla prav pri vsakomur, na kogarsmo se obrnili. Lahko bi rekli, sode-loval je ves Žužemberk, pa še maločez. Začetno predavanje tistega petka,21. novembra, je pripravil naš prijateljAndrej HUDOKLIN iz Zavoda RSza varstvo narave. V eni šolski uri jeučencem predstavil, komu bodo pri-pravili pojedino. Kot izvrstnemupoznavalcu zaščitenih živali mu ni biloproblem pripraviti zanimivo predavan-je podprto z diapozitvi. Menda soodzivi tako dobri, da bo moral preda-vanje v kratkem ponoviti.

Po predavanju smo se zbrali predšolo in se napotili na mesto, kjer bogostija. Gospodje iz občine nisonasprotovali, saj bo na njihovi zeml-ji. Ko smo prišli pod kamnolom, sonas že čakale vse sestavine, ki smojih potrebovali pri pripravi obeda:malo svežih sadik vrbe, ravno tolikomrež za zaščito, količki za zaščitosadik in vezice, ter kot začimbe nekajkrampačic, macola in bat. Ni kaj,sestavine, ki zagotavljajo okusnopojedino.

Ni bilo potrebno veliko razlagati,kako se sestavine zmeša, da bo jedsprejeta s strani obedovalcev. Poka-zalo se je, da je bila kuharska vnemaotrok velika, saj je bila gostija ob po-moči nekaj odraslih oseb nared že vdobrih dveh urah. In kot velja pri jedi,ki se kuha v domačem loncu, je na-jbolje, da se jo pusti nekje pri strani.Lepo počasi celo dopoldne vre, zakosilo pa je ravno nared. Tako bomomi pustili sadike vrb zrasti v velika

drevesa, saj bodo šele takrat najboljprivlačna in okusna za naše noveobčane – družino bober. Verjamem,da bi se družina odselila, v kolikor jine bomo pomagali in skrbeli za to, dabo na njihovih krožnikih stalno kakš-no okusno drevo.

Moram priznati, da je bil odzivobčanov resnično presenetljiv, zato bise na tem mestu rad zahvalil vsem, kiso nam bili v pomoč: župniku gos-podu Francu Vidmarju, ki je podarilsmreki, iz katerih je Jaka Godec za en„Hvala“ pripravil količke za zaščitosadik. Zahvala gre tudi občinski up-ravi, ki je dovolila, da vrbe sadimo nanjihovi zemlji, ter je dala svoje delavce,

da so cel dan pospravljali bregove obreki, da so bili nared za sajenje. Vakcijo je bilo vključenih še nekajobčanov, ki so na svojih lokah posadilivrbe z istim namenom. Zelo semhvaležen tudi ga. Jelki Mrvar, direk-torici Osnovne šole Žužemberk, danam je prisluhnila in podprla našopobudo, saj ... Otroci šestih razredov,njim sem najbolj hvaležen, bodo rasliz naravo, se od nje učili in v srcu bodonosili prijetno izkušnjo, da so zaohranitev narave naredili pravo de-janje. Mogoče majhen korak zašolarčke, a velik za našo naravo.

Miloš KECMAN,univ. dipl. inž. gozd.

Ob novem letu naj se zahvalim vsem, s katerimi smo v iztekajočemletu prekrižali naša pota, za vse trenutke - naj smo se o njih smejali alipač bentili. Predvsem smo se veliko naučili. Vsem skupaj želim, da bi sev novem letu srečevali dobro razpoloženi. Srečno!

KMETIJSKI KOTIČEK

17december 2008,

čas so tečajniki opremljeni z zaščit-nimi sredstvi na varni razdalji opa-zovali delo inštruktorjev ter posluša-li razlago. Posebej je bilo poudarjeno,da delata na sečišču dva delavca, takoda hkrati opazujeta, če se je sode-lavcu kaj pripetilo. Sledilo je prak-tično delo po skupinah. Zapletov nimanjkalo, a prav na takih malenko-stih se človek lahko veliko nauči.

Zaključek tečaja se je odvijal vprostorih kmečkega turizma Pod gra-dom, kjer so se udeleženci tečajapogreli ob okusnem kosilu. Ob kon-cu tečaja so še izpolnili anketo terprejeli potrdila, da so se udeležili nad-aljevalnega tečaja varnega dela z

motorno žago. S plačilom kotizacijeso si udeleženci zagotovili nezgodnozavarovanje, glavnino denarnih sred-stev za izvedbo seminarja pa je prispe-val Zavod za gozdove Slovenije.

V kolikor vas zanima udeležba nanaših tečajih (osnovni tečaj varnegadela z motorno žago, varno delo straktorjem, nega mladega gozda tertečaj o krojenju lesa), vas pozivamo,da nas pokličete na naš telefon 07 –308 70 50. Tako si bomo lahko spro-ti delali spisek interesentov in vasbomo ob ponovni organizaciji kat-erega koli tečaja vedeli povabiti, dase ga udeležite. Miloš KECMAN,

univ. dipl. inž. gozd.

18 december 2008,

Spomin na padle ne bo nikoli zbledel

DRUŠTVA DOGODKI

Javna gasilska službaJavno gasilsko službo v Občini

Žužemberk izvajajo prostovoljnegasilske enote naslednjih prostovol-jnih gasilskih društev: PGD Aj-dovec, PGD Dvor, PGD Hinje, PGDKriži, PGD Reber, PGD Šmihel priŽužemberku, PGD Žužemberk,Gasilska zveza Novo mesto inpoklicna gasilska enota – Gasilskoreševalni center Novo mesto.

Območje Občine Žužemberk jerazdeljeno na sedem operativnih ob-močij. V vsakem območju je enaprostovoljna gasilska enota določe-na za osrednjo enoto. Območje delo-vanja take enote je celotno operativnoobmočje in po potrebah tudi zunajtega območja.

Izvajalci javne gasilske službeopravljajo naloge zaščite, reševanjain pomoči ob naravnih in drugih nes-

Predsedniki društev in komisij: PGD Žužemberk SLAVKO STRUNA 041 324 690 PGD DVOR TOMAŽ OBŠTETAR 041 943 288 PGD HINJE CIRIL PAPEŽ 041 377 968 PGD AJDOVEC JANEZ SKUBE 041 385 683 PGD KRIŽI PETER ŠPELKO 041 592 932 PGD REBER JANEZ PAPEŽ 031 653 690 PGD ŠMIHEL RAFEL VIDMAR 041 406 746KOMISIJA ZAVETERANE JOŽE HRIBAR 30 87 246 KOMISIJA ZA ŽENSKE TEREZIJA SAJEVIC 041 571 854KOMISIJA ZA MLADINO SILVA PAPEŽ 031 351 744

rečah v skladu z načrti ObčineŽužemberk za zaščito in reševanje teroperativnim gasilskim načrtom, podpogoji, ki jih določajo pogodbe oopravljanju javne gasilske službe, kijih Občina Žužemberk sklene z PGDin GZNM ter v skladu s sklepi innavodili župana, s katerimi se urejakategorizacija in način delovanja enot.

Najvišje kategorizirano prostovol-jno gasilsko društvo v občini je PGDŽužemberk, ki je v tretji kategoriji,PGD Dvor je v drugi kategoriji, os-

tala prostovoljna gasilska društva paso v prvi kategoriji.

Javno gasilsko službo vodi pov-eljnik javne gasilske službe. Funkci-jo poveljnika javne gasilske službe

opravlja poveljnik Občinskega gasil-skega poveljstva Občine Žužemberk,ob njegovi odsotnosti pa namestnikpoveljnika. VladiMir

Poveljniki: OGP PGD PGD PGD PGD PGD PGD PGD Žužemberk Žužemberk DVOR HINJE AJDOVEC KRIŽI REBER ŠMIHEL ANDREJ BORIS ALEŠ ALEŠ STANE ŠPELKO JOŽE JOŽE BANKO SAJEVIC REPAR BRECELNIK KUHELJ TOMAŽ GLAVAN HROVAT041 377 922 041 644 089 041 890 981 041 740 213 041 385 682 041278 317 041 977 061 041 523 426

Veličastna komemoracija z množično udeležbo in slavnostnim govornikom poslancem podpredsednikom državnega zbora Miranom Potrčem jepokazala, kako živ in nepozaben je spomin na naše padle borce in na vse, ki so dali svoje najdražje za svobodo, da mi danes lahko živimo v samostojniin svobodni domovini.

Lepo je bilo videti širok venec ljudi in številne praporščake s svojimiprapori, ki so se prišli poklonit padlim borcem in aktivistom, ki so tu našlisvoj mir in počivajo pod mogočnim spomenikom na Cviblju. Voditeljicaprograma Janja Šenica Godec nas je seznanila s programom, povedala pa ješe, da bo na novo potrebno vpisati še okrog 1000 imen padlih borcev, aktiv-istov ter tistih, ki so umrli v taboriščih ali bili ubiti kot civilne žrtve obbombandiranju. Tako bo število padlih presegalo 2000, katerih imena bodovpisana na spomeniku. Sledila je himna in pozdravni govor našega županaFranca Škufce. Zatem je domači pevski zbor zapel ‘Prečuden cvet je grapičrni’.

Slavnostni govornik je bil tokrat podpredsednik državnega zbora MiraPotrč, ki je razgrnil nekaj tehtnih misli o naše štiriletnem osvobodilnem bojuv Sloveniji. Poudaril je naš veličasten boj, edinstven v Evropi, to nam šedanes priznavajo tisti, ki so bili takrat naši zavezniki. Če se ne bi uprli in bičakali, ne bi imeli jamstva, ki bi nam omogočil, da postanemo samostojni vokviru Jugoslavije. Naša upor in štiriletna borba z neusmiljenim sovražnikom,ki je napovedal uničenje našega naroda, se je dopolnil pred 17 leti, ko smoleta 1991 res lahko postali popolnoma svobodni in da danes živimo v vsehozirih v napredujoči državi. Toda še vedno padajo na nas sence preteklosti,saj nekateri kar naprej oživljajo dogodke in skušajo na vse načine opratimadež iz spomina zgodovine, češ, da so stopili na drugo stran iz prepričanja,da bi bilo tako bolje za ljudi, da bi bilo manj žrtev. Zgodovinsko je dokazano,da je bil naš boj pravičen, »Zato,« je zaključil slavnostni govornik »ker stedarovali tisto, kar je najdražje – življenje, se vam še enkrat poklonimo zobljubo: nikoli vas ne bomo pozabili.«

S častno četo Slovenske vojske in ob spremljavi godbe na pihala so začelipolagati vence različne domače tuje delegacije: vence so položil: Glavniodbor ZB za vrednote NOB Slovenije, več borčevskih delegacij z Dolen-jske, Primorske, Črnomlja, Metlike in Semiča, delegacija Socialnih demokra-tov, delegacija Občine Žužemberk, gostje koprske organizacije ZB, Občin-ski odbor ZB za vrednote NOB iz Žužemberka, koroški partizani iz Avstrije,Zveza društev vojnih invalidov Slovenija in seveda delegacije tujih pred-stavništev pri nas: delegacija Ruske federacije, Republika Hrvatske, Repub-

lika Srbije, Republika Črna gora, delegacija iz Italije – brigada Fonta-not - jepoložila venec že na začetku oktobra.

V kulturnem programu so nastopile recitatorke iz Osnovne šole Žužemberks Kajuhovimi pesmimi, Pesem ‘Treba je vedeti’ je predstavila recitatorka sPrimorske, Jana Špiletič pa je prebrala pesem ‘Srečanje’ Mateja Bora.

Za zaključek pa je nastopil, kot vsako leto, pevski zbor iz Kopra, s samimiudarnimi pesmimi, in na koncu, je kot zadnja zadonela radostno zapeta njiho-va mogočna pesem: Vstajenje Primorske.

Tako je ta pesem v nas prebudila občutke, da, če je še tako majhen narod,kot je naš, ga ne more še tako mogočna sila premagati, če se bori za najvišjiin pravičen cilj: za svojo svobodo!

Člani ZB Kopra in nekaj naših članov so se odpeljali na Hinje, kjer je bilanato komemoracija s kulturnim programom v spomin na borce s Primorske,ki so padli ob novem leto 1944 v tej vasi.

Besedilo: Rudi Cerkovnik

19december 2008,

Obnova spomenikov in obeležij v ObčiniŽužemberk

Znano je, da se je po zamenjavioblasti leta 1991 spomenikom, kjerpočivajo padli borci in druge žrtve 2.svetovne vojne, slabo pisalo. Marsikjepo Sloveniji so v zapuščeni in zane-marjeni, saj nihče ne skrbi zanje.

Drugače je v Občini Žužemberk,tu si Ljuba in Jože Šenica že 14 letprizadevata na vse načine, da pridobi-ta nujna sredstva pa tudi prostovol-jce, večinoma pa opravljata samaobnovitvena dela.

V Občini Žužemberk so polegspomenika na Cviblju še spomenikina Dvoru, Laščah, v Hinjah sta kar

dva, na Prevolah in na Plešivici –skupaj 7. Poleg tega je še 13 spomin-skih plošč. Ker so po določenem časuta obeležja začela propadati, jih je bilotreba obnoviti. In tega sta se lotilaJože in Ljuba Šenica prostovoljno,ker nista mogla več gledati in zaveda-joč se, da so padli borci in druge žrtvedali svoje najdražje, to je življenje zanas, da mi danes živimo v svobodniin svoji domovini, in ugotavljata,kako malo nekateri cenijo in spoš-tujejo vse to.

Tako sta že pred več leti obnovila,začela sta leta 1994, na spomenikih in

spominskih ploščah kar 3000 črk. Spetsta začela že drugič v letu 2002/2003,ponovno od začetka, saj so črke oble-dele in se ni dalo več prebrati imen inpriimkov. V Velikem Lipovcu je biloše posebej veliko dela, saj sta moralaprebarvati lesene obeležje postavljenoleta 1998 v čast 15. udarne brigade inzato sta od odbora brigade dobilaposebno priznanje, tako še kdo znaceniti njuno delo.

V letu 2005 pa je bila Ljuba Šenica,predsednica občinske ZB za vrednoteNOB, primorana zaprositi za denarnasredstva borčevske organizacije s Pri-morske (v Hinjah imajo spomenikpadli borci s Primorske) in Dolenjske,nekaj podjetij in društev. Tako je zbra-la 2.500 evrov. S tem denarjem soobnovili spomenik v Hinjah, na Pre-volah in Laščah, to delo so opravilikamnoseki, ki jih je bilo treba plačati.V oktobru pa je bil obnovljen pod-stavek na Laščah, pri tem so pomagali3 delavci javnih del pri občini, so šeJože Šenica, Primož Legan in ToneKovač pod strokovnim vodstvomJožeta Primca z Dvora.

Še prej, v mesecu juniju, pa so JožeŠenica, Primož Legan in zdaj žepokojni Viktor Koncila očistili top,

ki stoji v ovinku na Jami, Jože Šeni-ca pa je še na spominski plošči ob-novil črke. A še ni vse končano, še jenekaj obeležij, kjer je treba na novoprebarvati črke pa še kaj popraviti.

Veliko dela je bilo storjenega v teh14-tih letih. Res lahko pohvalimoLjubo in Jožeta Šenico, ki sta opravilaogromno delo. Lahko sta nam za vzorin zaslužila bi, da bi ljudje bolj cenilinjuno nesebično in prostovoljno delo,a tudi to, da sta vložila tudi velikolastnega denarja, pa opravila neštetovoženj zastonj, celo aranžmaje, kikrasijo ob praznikih spomenike, sobili narejeni iz rož z Ljubinega vrta inše redno opravljata čistilne akcije prispomenikih.

Vendar moramo reči, da dobivatapohvale za svoje požrtvovalno delood ljudi iz cele Slovenije in celo iztujine, žalostno pa je, da ne dobitanobenega priznanja od domačih lju-di. Toda to jih sicer žalosti, a ne vzamevolje do dela za skupnost, posebejdelo za padle borce, saj se zavedata,kaj pomeni za nas njihovo žrtvovan-je, zato bosta še se naprej trudila indelala tako kot zdaj, dokler jima bodopuščalo zdravje.

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

Potujoča knjižnica rednoobiskuje Suho krajino

Že od leta 1976 Potujoča knjižnica s svojim avtobusom redno obiskuje Suho krajino in njenimbralcem posoja knjige, da uživajo v lepoti slovenske besede, si krajšajo čas, se marsikaj naučijo induhovno bogatijo.

Vodja Potujoče knjižnice Mojca Andoljšekpohvali Suhokranjce, da so zelo pridni bralci.Postregla je z podatki: rednih članov je letu 2008vpisanih 220. In ti imajo na posameznih postajal-iščih naslednje število obiskov in prebranih kn-jig: Ajdovec: obiskov 107, prebranih knjig 737;Dvor: 78, 525; Prevole: 197, 747; Šmihel: 154,1.256; Žužemberk (na trgu) 469, 2896; Žužemberk( pred šolo): obiskov 115, prebranih knjig 522.

Zdaj v zimskih dnevih, ko so dolge noči, jepravi čas za banje, zato Vam, posebej seveda tis-tim, ki še niste do sedaj obiskali Potujoče knjižnice,posredujemo, kdaj pridejo v posamezne kraje inčas, ko si lahko knjige izposodite v letu 2009:

Potujoča knjižnica vabi – dobrodošli med kn-jigami! Foto in zapis: Rudi Cerkovnik

Ajdovec Dvor Prevole Šmihel Žužemberk Žužemberk(na trgu) (pred šolo)

Četrtek Torek Torek Četrtek Četrtek Četrtek8.15-9.00 15.30-14.45 13.00-14.45 13.45-15.45 16.15-18.15 9.30-12.008. januar 6. januar 6. januar 22. januar 22. januar 8. januar5. februar 3. februar 3. februar 19. februar 19. februar 5. februar5. marec 3. marec 3. marec 19. marec 19. marec 5. marec2. april 31. marec 31. marec 16. april 16. april 2. april7. maj 5. maj 5. maj 21. maj 21. maj 7. maj4. junij 2. junij 2. junij 18. junij 18. junij 4. junij10. september 8. september 8. september 24. september 24. september 10. september8. oktober 6. oktober 6. oktober 22. oktober 22. oktober 8. oktober5. november 3. november 3. november 19. november 19. november 5. november3. december 1. december 1. december 17. december 17. december 3. december

20 december 2008,

Knjiga nam srce zmigaLojze Kovačič (1928-1949)Letos bi Lojze Kovačič praznoval 80. obletnicorojstva. To je slovenski pisatelj, ki je s svojimiromani, novelami, z zbirkami kratkih zgodb in zmladinskimi deli zaznamoval drugo polovicoprejšnjega stoletja. Štejejo ga za kot najboljšegaustvarjalca tega obdobja, nekateri ga pa uvrščajo

kar ob bok samega velikega Ivana Cankarja.

Njegova življenjska pot je bilačudno zavita, polna preobratov innenadnih zasukov. Kot zanimivostlahko povemo, da kot otrok ni znalslovensko, ampak samo nemško.

Na kratko. Rodil se je v Baslu vŠvici, v izseljenski družini. Oče jebil Slovenec, mati pa Nemka. Leta1938 so družino izgnali in nekajčasa so živeli v Cegelnici pri Novemmestu, a kmalu so se preselili vLjubljano. Tu je obiskoval osnovnoin srednjo šolo ter diplomiral na višjipedagoški šoli iz slovenskega innemškega jezika. Leta 1944 mu jeumrl oče in z materjo sta živela vhudem pomanjkanju. Nekaj časa ježivel kot svobodni umetnik, zadnjaleta pred upokojitvijo pa je bilzaposlen v Pionirskem domu vLjubljani kot pedagog za lutkovnovzgojo. Seveda pa je vseskozi, začelje zelo mlad, pisal.

Kovačičevo pisateljsko deloizhaja iz socialističnega realizma.Ker je tudi on sam doživljal krivicekot delavski otrok, ga je zanimalmali človek s svojimi hotenji inmoralnimi stiskami. Toda ta njegovmali človek je osamljen, izločen izširše družbene skupnosti, ne vidiničesar širšega in višjega iz lastne-ga golega življenja in preživetja.

V kratkih novelah Ljubljanskerazglednice predstavlja vsakdanjostnavadnih ljudi, ki se borijo za svojvsakdanji kruh.

Naslednja dela se približujejomodernejši literaturi: V romanuDeček in smrt je poročilo 12-letne-ga dečka o smrti očeta. V njemopisuje pisatelj lastno doživljanjeočetove smrti. Sporočilo v spanjuje opis boja med posameznikom inokoljem. Tu spoznamo velik delpisateljevega življenja. Resničnost

slika življenje med kaznjenci. Veči-na del se dotika življenja pisateljasamega, tako tudi Preseljevanje inPet fragmentov. Posebej dognanpa je roman Prišleki, ki je avto-biografska pripoved o lastni družiniin dogajanju v 50-tih in 60-tih letih.

V zadnjem obdobju svojega živ-ljenja je ustvaril še naslednja dela:Basel, Prah, Kristalni čas, Zgodbes panjskih končnic, Vzemljohod.

Kovačič je zelo uspešno oblik-oval tudi prozo za mladino: Zgod-bne iz mesta Rič-Rač, Fantek naoblaku in dva zmerjavca, Možičekmed dimniki in Zgodbe o levih inlevčku.

Da je res odličen pisatelj, kažejotudi številne nagrade: Župančičevanagrada mesta Ljubljane (1972,1986), Linhartova plaketa (1973),Prešernova nagrada (1973), Delo-va nagrada kresnik (1991, 2004),mednarodno nagrado v Tokiu zanajboljšo radijsko igro in Kle-menčičevo nagrado za življenjskodelo.

Vir: Saša Varl Purkeljc:Naši književniki in njihova dela

Foto: arhiv Zapis: RudiCerkovnik

Dvorski literatiZa naše literate - upokojence je bilo letošnje leto zelo pomembno, saj je v

februarju izšla zbirka pesmi PRVI KORAKI, v kateri so sodelovali: AlbinMrvar, Jožefa Pelc, Marija Vidmar in Mirko Repar.

Ob kulturnem prazniku so nastopili na 12. srečanju literatov PZDU Do-lenjske v Šentjerneju. Ob občinskem prazniku občine Žužemberk smo pri-pravili literarni večer, na katerega smo povabili člane literate iz Straže, Dolen-jskih Toplic, Žužemberka in Mirne Peči. Za občinski praznik DolenjskihToplic pa smo se udeležili njihovega literarnega večera. Naši literati nasrazveseljujejo na naših prireditvah: občni zbor, piknik, srečanje starejših innam povedo pesmice.

Izlet - zabava - deloVsako leto priredi DU Dvor nekaj izletov in tako spoznamo našo

prelepo domovino. Všeč nam je bil izlet v Višnjo goro, Turjak in Rašico,kjer smo veliko izvedeli o prvem piscu slovenske knjige. Nepozabna jebila vožnja z ladjo od Kopra do Piranskega zaliva. Za člane društva je bilavožnja z vlakom nekaj posebnega, saj so se nekateri upokojenci prvičpeljali z vlakom. Spominjali se bomo tudi obisk goriškega Casinoja, ki jemarsikomu prinesel nekaj “cvenka” v žep.

Lepo smo se zabavali na pikniku na Frati, na martinovanju na Turističnikmetiji Simonič v Drašičih in na silvestrovanju v Gostišču Prepih naTežki vodi.

Seveda pa ne smemo pozabiti na naše pomembno delo: pridobivanjenovih članov, obiski starejših ter praznovanje jubilantov.

13 naših članov pa sodeluje v projektu Starejši za starejše. To nalogoopravljamo že drugo leto. Na našem okolišu je nad 300 članov, ki jihobiščemo vsaj dvakrat na leto, z njimi se pogovarjamo, jim pomagamo pridelu.

Ob festivalu za 3. življenjsko obdobje smo pripravili Večer spominov, nakaterem so s svojimi spomini sodelovali: Ivanka Kren (na sliki)- šolstvomed obema vojnama, Slavka Andrejčič - o pregnanstvu in Henrik Travnik -o nesmiselni vojni na strani domobrancev. Upamo, da nam bo iz tega Večeraspominov uspelo natisniti knjižico.

V naslednjem letu bomo še nadaljevali z Večeri spominov.DU Dvor

Tončka Banko

KULTURA IZ NAŠIH ŠOL

21december 2008,

»Nekoga moraš imeti rad, pačeprav trave, reko, drevo ali kamen,nekomu moraš nasloniti roko naramo, da se, lačna, nasiti bližine ...«

»Prisluhnimo otrokom in storimoveč za dostojanstvo slehernega, zanjegovo samospoštovanje in pozi-tivno samopodobo. Okrepimo njihovglas v družini in družbi. Državne in-stitucije lahko in morajo storiti večza zaščito otrokovih pravic, zapisanihv ustavi, konvencijah in zakonih.Kuštrave glavice pa ne morejo stis-niti k sebi. To lahko storimo le tisti,ki jih imamo resnično radi,« sta vposlanico ob letošnjem tednu otro-ka, ki teče pod naslovom Nekogamoraš imeti rad, zapisala dr. ZdenkaČebašek-Travnik, varuhinja človek-ovih pravic in mag. Franc Hočevar,predsednik Zveze prijateljev mladineSlovenije.

Letošnji teden otroka je potekalpod geslom “NEKOGA MORAŠIMETI RAD”. V tednu otroka naj bibili malčki, šolarji in mladostnikideležni še posebne pozornosti.

»... nekoga moraš imeti rad, pačeprav trave, reko, drevo ali kamen...«

Vsak človek si želi, da bi bil ljubl-jen in sprejet. Otroci še posebno, sajsvet dojemajo predvsem čustveno.Zato se moramo zavedati, da morabiti vsak dan, vsak teden, vsak mesecin vsako leto otrok ljubljen, razuml-jen, sprejet, upoštevan in varovan.

»... nekje vendar mora biti zanjegnezdo miru in nežnosti...«

V našem vrtcu na Dvoru posveča-mo veliko pozornosti druženju sk-upin. V tednu otroka smo to dejav-nost še okrepile. Trudile smo se, daso bili vsi dnevi, kljub slabemu vre-menu, polni sonca in nasmehov. Ve-liko smo prepevali, plesali, ustvarjaliv likovnih delavnicah, skupaj odšlina sprehod in v telovadnico. S stare-jšimi otroki smo v garderobi pri-pravili razstavo. Otroci so od domaprinesli buče in druge jesenskeplodove. Bučka, ki smo jo izdelali inpostavili na vrt, nas skozi okno opa-zuje, kako smo že spretni pri obu-vanju in oblačenju.

Z lutkovno igrico Važič jež se otro-ci niso naučili zgolj nove pesmice,marveč so se seznanili tudi s tem,kakšen moraš biti do drugih. Nikoline smeš imeti vsega zase, kajti nazad-nje tudi sam ostaneš praznih rok.

Izlet v Belo krajino

Nekoga moraš imeti rad

Prepevali smo ob zvokih klavirja,za katerim je sedel naš hišnik Bran-ko in se s spretnimi prsti vešče spre-hajal po črnih in belih tipkah instru-menta. Otroci so zelo uživali.

V četrtek smo imeli kostanjevpiknik. Prišlo je veliko staršev, patudi dedkov in babic. Otroci starejše

skupine METULJI so se predstaviliz dvema pesmicama. Druženje je bilosproščeno in prijetno.

V petek so nas obiskali učenciprvega razreda. Presenetili so nas spesmicami in darilci, ki so jih izdelalisami, mi pa smo jih pogostili s sadnosolato.

» ... nekoga moraš imeti rad,nekoga moraš imeti rad, z nekommoraš v korak, v isto sled...«

Mi, na Dvoru, vzgojiteljice, po-močnice in otroci, imamo radi drugdrugega, pa tudi reko in kamen indrevo ...

Lilijana Hrovat,pom. vzg. na Dvoru

V šoli smo izvedeli, da štiri dijak-inje Srednje ekonomske šole vNovem mestu, bivše učenke našešole, v okviru projektne nalogepripravljajo izlet v Belo krajino in dase lahko prijavimo. Zdelo se nam jezanimivo in prijavilo se nas je 30učencev od 5. do 8. razreda.

Končno je nastopil petek, 24. 10.2008, ki je bil predviden za izlet. Početrti uri pouka smo se v spremstvutreh učiteljic in štirih dijakinj odpel-jali v deželo belih brez, belih narod-nih noš in jurjevanja. Preko Semičasmo se odpeljali v Adlešiče, kjer smose ustavili v tamkajšnji podružničnišoli. Spremljevalke so nam razdelilesendviče, in ko smo se najedli, smose razdelili v dve skupini. Prva sk-upina je z ovčjo volno oblačila mila,ki so lahko dišeči okras, so pa upor-abna tudi za umivanje, saj volna pri-pomore k temeljitejšemu odstranje-vanju umazanije. Pri delu smo se zelozabavali. Najprej smo milo oblekli vtemno rjavo volno, pri tem smo sipomagali s toplo vodo in detergen-tom. Tako smo volno »zalepili « namilo, potem pa smo z belo volno nanjnaredili še vzorec. Naši vzorci so bilizelo raznoliki, od rožic, trikotnikovdo začetnic našega imena. Ko smokončali z mili, smo odšli izdelovatpisanice. S posebnim pisalom, kismo ga napolnili z voščenimi krogli-cami, smo na jajčno lupino narisalirazne vzorce. Nato smo jajce namočiliv rdečo barvo. Ko se je le-to obarva-lo rdeče, smo s pisalom narisali nalupino še nekaj vzorcev in ga natopomočili še v črno barvo. Če pisan-ice delate po tem postopku, potembo rezultat čudovita črno-bela- rdeča

pisanica. Ko smo zaključili obedelavnici, smo se odpeljali v Semična domačijo Tončka Pluta. Gospodje sicer že pokojni, bil pa je vaškiglasbenik, ki je igral na bršljanov listin je večkrat nastopal tudi na televiz-iji. Hišo nam je razkazal njegov sin.Na tej postaji so nas organizatorkepresenetile tudi s pecivom in sokom.

Po končanem ogledu in po pogos-titvi smo se odpeljali proti domu. Bilismo nekoliko utrujeni, vendar vese-li, saj so se naslednji da začele počit-nice. Izlet je bil po najinem mnenjuizredno zanimiv in bi ga z veseljemponovili.

Špec Špela in Zupančič Urška8. b OŠ Žužemberk

Mi paklekljamo

V novembru smo na OŠ Žu-žemberk začeli s krožkom klekl-janja. Vanj so vključeni učenciobeh 6. razredov. Vključenih je16 učencev, od tega kar 8 dečkov.Krožek poteka ob torkih dve šol-ski uri pod vodstvom učiteljicMarjane Furlan in Ljube Nose.Na željo otrok smo imeli 4-urnosobotno delovno srečanje. Učen-ci so hitro osvojili osnovno teh-niko klekljanja in sedaj že nasta-jajo prvi izdelki.

Ljuba Nose

Naravoslovni dan 6. razredovV petek, 21.11.2008, smo imeli učenci 6. razredov naravoslovni dan z

namenom pomagati bobrom. Sadili smo namreč vrbe.Najprej smo v šoli poslušali predavanje g. Andreja Hudoklina o bo-

brih. Nato pa smo se pod vodstvom g. Miloša Kecmana odpravili poglavni cesti do levega brega reke Krke, kjer smo se preobuli v škornje.Nekaj učencev se je z učiteljico go. Klaro Legan in gozdarjem odpravilona desni breg reke Krke, kjer smo na malce drugačen način posadilipetindvajset vrb. Vsi smo najprej izkopali luknjo, vanjo pa dali sadiko. Tosmo pokrili z zemljo. Okoli smo dali dva količka, postavili zaščitnomrežo in vrbo privezali. Na levem in desnem bregu skupaj smo posadiliokoli 100 vrb.

Vsem nam je bil ta dan všeč in tudi učitelji so bili ponosni, ker smopomagali bobrom za njihovo ohranitev na našem področju.

Marcela Jerše, Karmen Kužnik, 6.b

Priprava sadne solate

Bučke, bučke, bučkeMali Lovro Rozman iz Brezove Rebri šteje, šteje, a ne zna prešteti.

Naj…

fotografija

22 december 2008,

Medeni zajtrMedeni zajtrMedeni zajtrMedeni zajtrMedeni zajtrk v vrk v vrk v vrk v vrk v vrtttttcu dvcu dvcu dvcu dvcu dvororororor

Prijatelj, podaj miroko in odpri svojodlan

Varno v šoloZ novim šolskim letom je v 1. razred zakorakalo 16 nadebudnih prvo-

šolcev.Da bi bil varen vsak njihov korak na poti v šolo, nas je že v prvih

šolskih dneh obiskal policist g. Albert Lah. Z učenci se je pogovoril ouporabi varnostnega pasu, avtosedeža in čelade ter o varni hoji ob cesti.Učenci so se s policistovo pomočjo naučili tudi pravilnega prečkanjaceste. Verjamemo, da bomo s takim sodelovanjem pripomogli k boljšivarnosti naših otrok.

Irena A. Horžen in M. Papež, strokovni delavki v 1. r

OŠ Žužemberk vsako leto izvedeveč solidarnostnih akcij. Na takšennačin ljudje nesebično pomagamo tis-tim, ki so pomoči nujno potrebni. Enaizmed akcij je tudi humanitarna akci-ja za Angolo, ki smo jo izvedli v pre-jšnjem šolskem letu. V sredo,19.11.2008, nas je obiskala sestraZvonka Mikec, ki že 18 let dela kotmisijonarka v Angoli. Z njo sta bilaše Fonzi Žibert in Tanja Murn, ki stabila člana letošnje misije v Angolo;tja so odnesli zbrano blago, ki se jezbiralo v Sloveniji za to revno afriš-ko deželo.

Sestra Zvonka Mikec se je že kot11-letna deklica seznanila z revnimživljenjem otrok v Afriki. Kasneje jeveliko razmišljala o tem, da bi odšlatja. Njene sanje so se uresničile. Post-ala je sestra misijonarka. Ko je prišlav Angolo, je spoznala številne obrazeotrok in mladih. Začela jih je opis-menjevati, učiti. Zaradi lakote jeumiralo nešteto otrok. Šol ni bilo. VCacuacu so leta 1991 začeli graditišolo in center za prehranjevanje.Njeno prvo poslanstvo je bilo v rev-ni vasi, kjer ni bilo hiš, le kolibe izšibja in blata. Ko je prišla tja, jo ječakala gruča otrok, ki so bili kljub

revščini srečni in veseli, ker je nekdoprišel mednje. Tam se otroci zaveda-jo življenja, saj je to edino, kar imajo,pa čeprav je le-to revno.

Sestre salezijanke pomagajo ti-sočim revnim otrokom v Angoli. Vpomoči niso same. Pomagajo jim ljud-je z raznimi solidarnostnimi akcijami.Na podoben način se je pomagalo ženeštetim otrokom v Angoli, da so selahko šolali, zaživeli drugačno živl-jenje, kot so ga bili navajeni.

Žal pa je še veliko otrok, ki tehmožnosti nima. Državne šole sodrage, vaških šol je malo. Hoditi všolo je privilegij in sreča le nekat-erih.

Naša šola je za te otroke zbralanekaj denarja in pripomočkov za šoloin prosti čas. V zahvalo so angolskiotroci narisali nekaj slik in jih poslalinašim učencem. Misijonski knjižniciv Angoli smo podarili nekaj knjig inzapestnice prijateljstva. Sestra Zvon-ka je v zahvalo za vse dobro šoli po-darila zastavo Angole, ki naj bodokaz povezanosti. Želi, da bi v svetuzavladala mir in pravičnost medvsemi narodi, da bi bili vsi prijatelji,ki bi si lahko srečni podali roke.

Ljuba Nose

Javno svetovalna služba v čebelarstvu je organizirala 21. novembra 2008dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelar-jev v naših vrtcih«. Med medenim zajtrkom sta otroke skupine Metuljev izvrtca Dvor obiskala predsednik čebelarskega društva Dvor g. Miha Potočarin prapoščak g. Primož Legan.

Po zajtrku sta otrokom na prijeten in sproščen način predstavila čebelars-ko društvo ter pomen čebel za naše življenje. Za popestritev in nazornejšiprikaz sta prinesla s seboj čebelji panj in obleko, ki jo čebelar nosi pri delu včebelnjaku. Otroci so sodelovali z vprašanji in tudi nekaterimi znanji, sajsmo v lanskem šolskem letu na ravni vrtca vse skupine sodelovale v razisk-ovalni nalogi Čebelarstvo, zato nam je ta tema blizu. Za vsakega otroka, izvseh skupin, sta pustila zgibanko Čebelica moja prijateljica s poučno vsebi-no, ki jo podarja čebelarska zveza Slovenije.

Taki obiski so v vrtcu vedno dobrodošli. Pripomorejo k splošni izobrazbiotrok in njihovi skrbi za okolje, kamor spada tudi čebelarstvo in koristnostčebel. Obema hvala za sodelovanje z željo, da se zopet vidimo.

Otroci skupine Metuljev v družbi čebelarjevvzgojiteljica Slavka Hrovat, Vrtec Dvor

Ob trideseOb trideseOb trideseOb trideseOb trideseti obleti obleti obleti obleti obletnici delotnici delotnici delotnici delotnici delovvvvvanananananjajajajaja

frizfrizfrizfrizfrizerererererssssskkkkkega salona »Danica«ega salona »Danica«ega salona »Danica«ega salona »Danica«ega salona »Danica«

se zahvaljujeva svojim strankam

za izkazano zaupanje, hkrati pa Vam

želiva prijetne božične praznike,

ter srečno, zdravo in uspeha polno

leto 2009

Danica Legan inKlavdija Legan s.p.

Dvor 68,Tel.: 07/ 30 88 308gsm:041 377 932

IZ NAŠIH ŠOL DOGODKI

23december 2008,

Srečanje starejših krajanov na PrevolahV soboto, 18. 10., se je v zgodnjem popoldnevu v prostorih OŠ Prev-

ole zbralo okrog 35 starejših. Za bogat kulturni program so s svojimprogramom poskrbeli prevolski učenci s svojimi mentorji in predstavnikiKD Hinje s kratkim skečem. Zbrane je pozdravila prevolska ravnateljicain predstavnica območnega odbora RK - Marija Breceljnik, nato pa staskupaj s predsednico RK - Faniko Pečjak, simbolno obdarili najstarejšadva udeleženca – Ano Novak iz Visejca in Slavka Papeža z Ratja. Zbraneje nagovoril tudi župan občine Žužemberk. Po končanem programu sogostje poklepetali ob prigrizku, učenci pa so za njihovo dobro voljoposkrbeli tudi s srečelovom. Mojca Papež

Ličkanje na Podšumberku.Kje se skriva zdravje?Dve prijateljski turistični društvi TD Grad Šumberk in TD Suha kraji-

na sta že drugič poskrbeli, da prijetni, družabni in koristni stari običaj‘ličkanje’ koruze ne bi zamrl. Tako so se v soboto, 27. septembra, vorganizaciji in na sedežu Turističnega društva Grad Šumberk na Pod-šumberku zbrali številni člani obeh društev in vaščani, ki so izjemnemvzdušju zličkali ‘goro’ koruze. Razveseljuje pa dejstvo, da so se ličkanjaudeležili tudi mladi in najmlajši, ki so bili z ‘ličkarijo’ navdušeni. Zahval-iti se je potrebno tudi predsedniku tamkajšnjega turističnega društvaStanetu Trunklju in njegovi družini, ki so se izkazali kot izjemni gostitelji.

VladiMir

Druga in predzadnja stran ČB 1/1 strani (19 x 25) cm 350,53 EUR

1/2 strani (19 x 12.5) cm 175,26 EUR1/4 strani (9.25 x 12.5) cm 87,63 EUR1/8 strani (9.25 x 6.10) cm 43,82 EUR

Notranje črno-bele strani 1/1 strani (19 x 25) cm 229,51 EUR1/2 strani (19 x 12.5) cm 114,76 EUR1/4 strani (9.25 x 12.5) cm 57,38 EUR1/8 strani (9.25 x 6.10) cm 28,69 EUR1/6 strani (6.25 x 25) cm 38,39 EUR1/9 strani (6.25 x 8) cm 25,45 EUR

Oglaševanje na barvnih (12.5 x 3) cm 156,48 EURprilogah glasila (12.5 x 2) cm 104,32 EUR

(6 x 3) cm 75,11 EUR(8 x 2 ) cm 66,77 EUR

Društvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je omogo-čeno črno-belo brezplačno oglaševanje 1/8 strani (9.25 x 6.10) cm.

Uredništvo

Cenik oglaševanja vSuhokranjskih poteh

V Suhokranjskih poteh lahko posamezniki, ustanove in podjetja oglašuje-jo, kar pomeni, da lahko objavite razna sporočila, zahvale in druge infor-macije, velikost obvestil si lahko izberete sami. V ta namen objavljamocenik oglaševalskih obvestil.

Predšolsko obdobje je čas ra-dovednosti, vprašanj in spoznanj.Otroke skupine Metuljev iz vrtcaDvor je zanimalo, kje se skrivazdravje. S pogovori v skupini, domas starši, z obiskom knjižnice in iz-posojo knjig so otroci spoznavali, daje zdravje povezano z zdravo prehra-no. Radi bi dobili odgovore navprašanja. Kaj je zdrava prehrana?Kakšno je zdravo prehranjevanje?Katera živila so zdrava, katera ne?Zakaj naj zdravo jemo? Ali mi v vrt-cu zdravo jemo?

Dogovorili smo se za obisk v šol-ski kuhinji. Kuharice so nam na pri-jeten način pokazale delovne pros-tore in prostor za shranjevanje živil.Kuharica, ga. Martina, je otrokompovedala, da se v vsaki juhi, omakiin prilogi »skriva« veliko zelenjave,ki je potrebna za zdravje. Dogovorilismo se, da sestavimo tedenskijedilnik, ki bo vseboval zdrave pre-hrambene elemente. Otroci so pripo-vedovali, kaj radi jedo, česa ne mara-jo. Skupaj smo dodali še živila, ki sozdrava in dnevno potrebna za pre-hranjevanje. Naslednji teden so ku-harice kuhale po našem jedilniku.Obenem smo sodelovali tudi v na-gradnem natečaju »S pravico dozdrave hrane in gibanja gradimo zdra-

vo bodočnost« s trganko »Naš zdravzajtrk«. V igralnici smo izdelali pre-hrambeno piramido za zdravo živl-jenje, ki je otrokom pokazala, kateraživila so z zdravstvenega vidika prim-erna, katera ne, ter da se morajo izogi-bati sladkarij, čeprav jih imajo najra-je. Otroci so do tedaj že spoznali, daso sadje in zelenjava zdrava. Nare-dili smo sadno solato in povabili vseotroke vrtca in prvošolce na sadnopojedino. Ob svetovnem dnevuhrane,16. oktobra, smo izdelali plakatna temo hrane in se ob tem spomniliotrok, ki so lačni. Lahko smo srečni,da živimo na tem koščku zemlje, kjerse ne čuti pomanjkanje.

Vsak obrok, ki ga zaužijemo, panaj ne bi bil samo zdrav, ampak tudiprijeten za oko in okusen. Tako sipred vsakim obrokom primemo zaroke in si povemo rek, ki ga je prispe-vala sodelavka ga. Lili Hrovat: »Vsilačni Metulji letijo do miz. Čebljatikončajo, si krila podajo in rečejo nji-hov rek – vsem želimo dober tek!«

Če otrok pozna vrednosti različnehrane, lahko z odločitvami pripomorek zdravju. Jesti zdravo je eden odnačinov skrbi zase, ki pelje v zdravobodočnost.

Vzgojiteljica: Slavka HrovatVrtec Dvor

Obiskali smo šolsko kuhinjo

24 december 2008, DRUŠTVA DOGODKI

Mladi so zaorali ledino

Ekskurzija, z veliko začetnico

Ko se je peščica mladih pred tremileti zbrala in s pomočjo Matjaža Gla-vana, takratnega predsednika Zvezedruštev podeželske mladine Slov-enije, ustanovila Društvo podeželskemladine Suha krajina, je marsikdopodvomil, da jim bo uspelo. Na-sprotno pa so člani dokazali s svojimvztrajnim in potrpežljivim delom.Vajeti Društva podeželske mladineSuha krajina je za prvim predsedni-kom Matjažem Štrumbljem iz Skop-ic prevzel študent strojne fakultete vLjubljani Miha Zupančič. Skupaj stajnikom Mitjem Mavsarjem, pod-predsednico Lucijo Anžlin in ostali-mi člani odbora so se zagrizli v delo.V tem mandatnem obdobju so do-segli kar nekaj vidnejših uspehov,tako so med mladimi iz celotne Slov-enije na športnih igrah v Miklavžuna Dravskem polju dosegli izvrstnoprvo mesto v odbojki ter 2. mesto vkošarki, dober uspeh pa so potrdilitudi na regijskem kvizu »Mladi inkmetijstvo«.

»Naš največji uspeh je sodelovan-je na kmečkih igrah za pokal Dolen-jske in Bele krajine, kjer smo izmedsedmih ekip dosegli izvrstno prvomesto,« je povedal predsednik MihaZupančič. Za izvrstno suhokranjskoekipo je ostala tako ekipa Trebnjega,Trebelnega, Semiča, Metlike, Nove-

ga mesta in Zbur. Mladi so se vsakič vdrugem kraju pomerili v različnihspretnostnih in šaljivih igrah, nadvsemi rezultati pa je prevladovalodruženje.« Trudimo se, da bi upravičilizaupanje več kot petdesetih članov inčlanic, ki so v glavnem z Ajdovškeplanote, Sadinje vasi in Mačkovca, karnekaj pa jih imamo tudi v hinjskemkoncu ter v Sela Šumberku,« je dejalpredsednik, ki je s predstavitvijo društ-va v Osnovni šoli Žužemberk že pri-dobil nekaj novih članov.

Sicer pa mladim, ki sploh nimajosvojih prostorov, ni dolgčas. Priprav-ljajo tudi nekaj strokovnih ekskurzij,ogled sejmov, predavanj in ne nazad-nje silvestrovanje in občni zbor, nakaterem bodo konec leta pregledalidosedanje delo. Računajo, da bodoše z večjo pomočjo Občine Žužem-berk, ki ima za njihovo delo velikoposluha, v bodoče še bolj promovi-rali celo Suho krajino.

Priložnost za druženje in spozna-vanje so dodobra izkoristili tudi vpetek, 21. novembra, ko so na sloves-nosti prejeli pokal za osvojeno prvomesto na kmečkih igrah. Pokale stanajboljšim ekipam podelil regijski pred-sednik za Dolenjsko Andrej Lenarčič,za Belo krajino pa Veronika Mužar,za ples in razvedrilo pa je poskrbelansambel Bojana Rusa. S. M.

Sobota, 11.X.2OO8, ekskurzijaTD Suha krajina. Obetal se je lepdan, poln novih doživetij. Začetekpotovanja Dvor in Žužemberk.

Dobre volje in polni pričakovanjsmo se odpravili na pot, stari in mla-di so se veselili druženja s prijatelji.

Pot nas je po dolini reke Krke vodi-la proti Ljubljani, od tam pa preko šev meglo ovite Gorenjske v dolinopod Poncami. Prva postaja je bilavelika planiška skakalnica, ponosSlovencev.

Okrepčali smo se s sendviči. Tistinajbolj vztrajni smo se podali na vrhletalnice, na lov za prvimi sončnimižarki. Kar pošteno smo »zagrizli« vbreg in uspelo nam je priti čisto navrh. Naš trud je bil bogato poplačan,saj se je pred nami odprl čudovit po-gled na dolino. Spust je bil hitrejši kotvzpon. Za nekatere skoraj prehiter.

In že smo se peljali naprej. Mimoodsluženega mejnega prehoda Ra-teče, v Italijo. Naš vodič Vlado nasje zabaval s svojimi duhovitimidomislicami. Z njegovo pomočjo smo

na koncu ugotovili, da ni bistvenerazlike med Italijo in Slovenijo. Ra-zen v ležečih »policajih«. Naši soizbočeni, pri njih pa kar padeš vanje- ena sama luknja.

Med potjo smo se sladkali z do-brotami domačih kuhinj in zdravili zdomačimi napitki. Neopazno smospet prestopili državno mejo. Takratpa STOP, schnell, raus …, kaj pa jezdaj to, smo se čudili. Na slovenskizemlji nas pa po nemško preganjajoiz avtobusa! Toda ni bilo nič strašne-ga. Ob cesti nas je pričakal turističnidelavec iz Tolmina, oblečen v unifor-mo avstrijskega vojaka 1. svet. vojne.Popeljal nas je v vojaško trdnjavoKluže. S svojimi sodelavci nam je nazabaven način predstavil zgodovinotega kraja. Naše pevke so se s pesm-ijo zahvalile za prijetne trenutkepreživete z njimi.

Pot nas je peljala dalje. Pred namise je odstiral enkraten razgled poBovški kotlini. Srečali smo se zizjemnimi naravnimi lepotami inbogato kulturno dediščino, ki jo je

25december 2008,

Gasilska vaja v HinjahOktober je mesec požarne varnosti. Tega se vsako leto spomnijo gasilci in

v tem času poskrbijo, da svoja znanja pokažejo in utrdijo na skupni vaji.Letos je zagorelo v Hinjah, kjer je prišlo do gozdnega požara pri industrijskiconi, poleg tega pa je v nesreči zagorel osebni avto. Prihiteli so gasilci iz vsehprostovoljnih društev v naši občini ter pogasili gozdni požar in goreči avto,žužemberški gasilci pa so z reševalnimi kleščami prikazali reševanje iz avto-mobila. Na vaji je bilo udeleženih 67 gasilcev, dogodek pa si je prišlo ogledattudi precej občanov. Ob koncu vaje so se vsi gasilci zbrali pri gasilskemdomu, kjer jih je pozdravil poveljnik gasilskega poveljstva Žužemberk -Andrej Banko, župan naše občine in poveljnik GZ Novo mesto – Tine Filip,ki je vajo ocenil za dobro in pohvalil napredek gasilskih društev glede prim-ernosti gasilske tehnike in zaščitne opreme gasilcev.

Besedilo in foto: Mojca Papež

izoblikoval človek v želji po boljšemživljenju in v boju za preživetje.

V Kobaridu nas je že čakalo okus-no kosilo. V prijetni ribji restavracijismo se okrepčali in si nabrali močiza nadaljevanje naše avanture.Obiskali smo zgodovinski muzej.

Soška fronta je še kako zaznam-ovala pokrajino in ljudi ter pustilaštevilne sledi. Vodič po muzeju namje razkril veliko zgodb preteklosti. Zamnoge izmed nas je bil obisk muzejaizredno čustveno doživetje. Hiteli pasmo naprej.

Spuščal se je že mrak, ko smoprispeli v Šempas, na turističnokmetijo Ceratič. Po večerji nas jegospodar Vinko peljal v vinsko klet.Degustirali smo različna vina oziro-ma mošt in pa seveda tisto kar na-jbolj sodi zraven - pršut. Mmm, tek-nilo nam je!

Prijetno utrujeni in polni lepihspominov in občutkov smo se odpel-jali proti domu. Najbolj vzdržljivi sov avtobusu prepevali ob zvokih har-monike in si pripovedovali šale. Veči-na pa je utonila v dremež.

Ob koncu smo si bili vsi enotni,da smo preživeli čudovit dan. Poglo-bili smo stara prijateljstva in stkalinova.

»SREČA JE ZA TISTE, KI SOISKALI IN POSKUŠALI, KAJTILE-ONI ZNAJO CENITI LJUDI,KI SO SE DOTAKNILI NJI-HOVEGA ŽIVLJENJA.«

Vesna Matič

S predstavitve misiona v AngoliV nedeljo, 23.novembra so v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata prosto-

voljci, ki so mesec dni delovali v misijonu, med njimi sta bila iz našedekanije župnije Sašo Kovač in Tanja Murn, pripravili zanimivo pred-stavitev misijona v Angoli. Izčrpno so predstavili tudi zaključek akcije

zbiranja sredstev, ki soga skupaj z OŠ Žu-žemberk, njenimi po-družnicami in vrtcem,v sodelovanju z de-kanijo in občino Žu-žemberk izpeljali v pre-teklem šolskem letu.Tako so skupno zbrali1800 evrov za šolanjesedmih angolskih ot-rok ter več kot 2300učnih pripomočkov.

O misionu in težkemživljenju v Angoli jepred številnim občin-stvom spregovorilatudi slovenska misi-jonarka s. ZvonkaMikec.

Foto: Slavko Mirtič

OBČINSKA UPRAVAOBČINE ŽUŽEMBERK

URADNE URE:

Ponedeljek:od 7.30 do 14.30

Sreda:0d 7.30 do 16.30

Petek:od 7.30 do 13.30

www.zuzemberk.si

26 december 2008, OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI

Miha Legan,vitezviteškegareda Božjegagroba

Ekskurzija društva kmečkihžena na kočevsko

Jesen je lep in darežljiv letni čas, saj kmeta poplača in razveseli z bogatimi darovi.Kljub obilnemu delu smo si članice Društva kmečkih žena kar sredi delovnega tedna vzele prost

dan in se udeležile zanimive ekskurzije v Ribnico in območje Kočevske Reke.

Kardinal dr. Franc Rode je konec avgustaletošnjega leta v kapeli gradu Goričane opravilvsebinsko pomenljiv obred investiture novihčlanov reda Božjega groba in jim izročil listinoo članstvu tega reda. Dosedanjim 35-tim slov-enskim članom in članicam starodavnega, vsvetu zelo uglednega in pomembnega viteškegareda Božjega groba v Jeruzalemu, ki ima v 45državah okoli 18.000 članov, se je v Slovenijipridružilo trinajst novih, pet duhovnikov, petlaikinj z naslovom dama ter štirje laiki z naslo-vom vitez, med njimi je ta visoki naziv dobiltudi Miha Legan iz Žužemberka.

Foto: Arhiv Družina

Obred investiture je opravil kardinal dr. Franc Rode


Spominska fotografija

V malce hladnem jutru smo se z izkušenim šof-erjem Janezom in prijazno vodnico odpeljale v zanas nekoliko odmaknjeno območje.

Po uri vožnje nas je sonce pozdravilo v Rašicipri Velikih Laščah, v rojstni vasi očeta sloven-skega jezika Primoža Trubarja.

Vodnik Andrej nam je v pripovedi opisal nje-govo življenjsko pot, predvsem pa njegovo priza-devanje, da Slovenci dobimo svoj jezik.

Pot nas je vodila v vas Sajevec, kjer nas je vdomači delavnici sprejel suhorobar Franci Jaklič.Suhorobarstvo ima v teh krajih večstoletno tradici-jo, ki se prenaša iz roda v rod, tako tudi pri Jak-ličevih. Gospod Franci nam je v pojočem ribni-škem narečju povedal in tudi prikazal procesizdelave obod, poden, viter, pintarstva, orodjarst-va in pletarstva, vmes pa povedal marsikatero živ-ljenjsko resnico na šegav način. Dobre volje inobložene s kupljenimi spominki so nas odpeljali vribniški muzej v gradu.

Ribnica ima zelo dolgo tradicijo semanjih dni,že vse od leta 1492; od tedaj je Ribn˘čan za vedno»po cejlem svejti znan«.

Poleg suhe robe so za Ribnico znani tudi proce-si proti čarovnicam; zadnja je bila sežgana še leta1701. Čarovništvo, opoji in mučilne naprave soprikazane v enem izmed grajskih stolpov.

Po kosilu smo se podale v Kočevsko Reko, kije bila več desetletij del varovanega in za javnostzaprtega območja. Pričakal nas je tamkajšnji žup-nik in nas popeljal v razgibano notranjost cerkve zvidnim ostrešjem, opremljeno z lesenimi kipi inbarvnimi okni.

V Gotenici smo si ogledale tudi nov sodobenhlev odprtega tipa s prosto rejo krav. 120 kravmolznic in še pol toliko potomcev se pase na 160

ha pašnikov. Nisem se mogla načuditi; mlad gos-podar s podiplomsko izobrazbo zapusti rednoslužbo v ogrevanih pisarnah in gre na svoje, vnegotovost, na mraz, prepih, v veliko tveganje,vendar stran od vrveža in »človeškega faktorja«,kot je sam rekel.

Ostala so še Nova sela: Po stečaju kočevsketovarne se je družina preselila iz mesta, dobila vnajem 110 ha pašnikov in začela z živinorejo. Ima-jo 17 konj, nekaj več krav dojilj, veliko ovac intudi nekaj damjakov.

Dan smo zaključile v prijateljskem klepetu inob izmenjavi mnenj v prijetni gostilni Falkenaupri Kočevju. Helena Glavič

ŽUŽEMBERŠKI KRAČMANIin TD Suha krajina

VAS VABIJO11. januarja 2009, ob 11. uri,

na tradicionalno že 14.KRAČEVANJE

Stari običaj kračevanja bo v Kmečkem

turizmu Pod gradom.Ob 9. uri maša v cerkvi sv. Roka.

Vabljeni!

27december 2008,

Prenovljena cerkevsv. Nikolaja

Sedanji rod župljanov se še spom-inja velikanskega podviga, ko so leta1990 v Ajdovcu zgradili novocerkev in župnišče. Cerkev na Selih,ki je bila v pisnih virih prvič omen-jena leta 1526, je bila med vojnoprecej poškodovana, prenovo pa jedoživela leta 1985, ko so prekrilistreho in leta 1989, ko so zvonikoblekli z bakrom in uredili fasado.

Največjo prenovo, znotraj inzunaj, pa je pokopališka cerkevdoživela v letošnjem letu. Popolno-ma so prenovili oltar, sanirali tla, nanovo postavili kor, zamenjali elek-trično napeljavo, okna, vrata, klopi,prenovili notranje in zunanje steneter jih zaščitili pred vlago. V zvonikuje nameščeno električno zvonjenje intretji zvon, prenovljena fasada in novi

Pozdravljen našdiakon Sašo

žlebovi, del prenove je bilo deležnotudi nekdanje župnišče.

Ključarji Vinko Longar, ToneZaletelj, Bojan Novinec, Dare Iskrain Rafael Zupančič so bili gonilna silaobnove, zavzeto pa jih je spremljal inopogumljal tukajšnji župnik JanezZaletelj. Zadnja obnovitvena dela soslonela na številnih urah darovanegaprostovoljnega dela, obrtniška delain material pa so bili pokriti z darovifaranov Ajdovške planote, pa tudi oddrugod. Pohvalo domačinom in žup-niku Janezu Zaletelju za izvrstnoopravljeno delo sta izrazila škof.mons. Andrej Glavan in žužemberškižupan Franc Škufca. Po slovesnos-ti so za številne obiskovalce posk-rbeli z domačimi dobrotami.

S. M. Foto: S. MirtičVečer spominov

Tretja nedelja v novembru je bila za župnijo sv. Trojice v Ajdovcu in za celotno Ajdovškoplanoto resnično praznična. Novomeški škof. mons. Andrej Glavan je med dopoldanskomašo na Selih pri Ajdovcu blagoslovil popolnoma prenovljeno podružnično cerkev sv.Nikolaja.

Odločitev za duhovniški poklic, ki jo je sprejel Sašo Kovač iz Žužemberka, je zorela karnekaj časa. V Žužemberku je bila v soboto, 25. oktobra, posebna svečanost - diakonskoposvečenje. Cerkev in okolica je bila ozaljšana z mlaji, le-ti pa so krasili tudi Sašovorojstno hišo na Baragovi ulici v Žužemberku.

Mašo je ob somaševanju številnihduhovnikov daroval novomeški škofmons. Andrej Glavan, ki je vodil tudiceloten obred diakonskega pos-večenja. V domači cerkvi sv. Mo-horja in Fortunata, ki je bila zapoln-jena do zadnjega kotička, je SašoKovač izpovedal večno zaobljuboBogu.

Diakonsko posvečenje je obogatilorkester in ubrano petje mešanegapevskega zbora pod vodstvom NineZajec, žlahtno harmonijo pa je na

novih orglah dodal Aleš Makovac.Diakonu Sašu so po opravljenemobredu čestitali njegovi sosedje izBaragove ulice ter v imenu žup-nijskega pastoralnega sveta DanicaBradač, pred cerkvijo pa so se čestit-kam pridružili tudi številni farani,prijatelji in člani njegove družine. Zanovomeško škofijo in žužemberškofaro je bil ta dan velik praznik, ki pamu bo prihodnje leto sledil še večjidogodek, novomašno slavje.

Foto: S. Mirtič

Celoten obred diakonskega posvečenja Saša Kovača je vodil mons. Andrej Glavan

Dejavni dvorski upokojenci so včetrtek, 9.oktobra, v dvorani na Dvo-ru v okviru projekta 3. življenjskegaobdobja pripravili zanimiv kulturnidogodek, ki so ga poimenovali »Večer spominov«. Spomine na svo-jo življenjsko pot so ob prebiranjuveznega teksta, ki ga je pripravilaupokojena učiteljica Tončka Banko,obudili Ivanka Kren iz Mačkovca,Slavka Andrejčič z Dvora in HenrikTravnik iz Mačkovca. Znan je pre-govor »Če ne spoštuješ preteklosti,nisi vreden ne sedanjosti ne prihod-nosti«, in vsi trije so podali svojevesele, pa tudi trpke spomine. Kren-ova je spregovorila o spominih našolstvo v tridesetih letih, bolj trpke

in žalostne spomine na preživeta letav izgnanstvu v Nemčiji je izpovedalaSlavka Andrejčič, medtem ko je Hen-rik Travnik, ki se je izučil za čevljar-ja, opisoval nesmiselno vojno v lučidomobranskega vojaka.

Pogovor z njimi je vodila ZoraMože. Večer spominov so obogatilitudi otroci Podružnične šole Dvorpod vodstvom Zvonke Struna in pe-vski oktet Dvorjani. Upokojenci sopripravili tudi priložnostno razstavoročnih del ter pasarske izdelkePrimoža Legana.

Na sliki: Tončka Banko (desneproti levi), Henrik Travnik, SlavkaAndrejčič, Zora Može in IvankaKren.

Foto:S.Mirtič

28 december 2008,

Vse najboljše osemdesetletniki OBLETNICE KULTURA

Marija Šiška in njenih 80 let

Dne 7. 9. je svoj 80. rojstni danpraznovala Marija ŠIŠKA iz Žuže-mberk, Grajski trg 40. Rojena je bilav Stavči vasi – Cegelnici, v velikikmečki družini s 7 otroki (6 bratov).V rani mladosti je delala doma nakmetiji, pozneje pa se ja zaposlila vNovolesu v Straži, kjer je spoznalatudi bodočega moža Florjana in se znjim poročila. V zakonu je rodila dvaotroka: sina Florjana in hči Brigito.Ima tri vnuke, ki jo skupaj z njenimiotroki večkrat obiščejo.

Pozneje se je zaposlila v IskriŽužemberk, na delo je hodila veči-noma peš ob vsakem vremenu, karse ji pozna še danes na zdravju . Zara-di bolezni se je tudi invalidsko up-okojila. Skupaj z možem preživljadneve doma, saj ji zdravje ne do-pušča, da bi še lahko hodila ven. Takoji vezo z zunanjim svetom omogočasamo televizija in obiski.

Zato se je zelo razveselila tudi na-šega obiska ob njenem visokem ju-bileju. Zaželeli smo ji še obilicozdravja in dobre volje, s katero nas jesprejela.

Verona Mrvar-80 let

Istega dne 7. 9. je svoj 80. rojstnidan praznovala tudi Verona MRVARiz Šmihela. Rojena je bila v mlinu vŠmihelu v družini s 6 otroki. Kotmlado dekle je delala v mlinu in tudina kmetiji. Leta 1952 se je poročila zmožem Ignacem, ki je bil doma nakmetiji, tako da je s tem delom nadal-jevala tudi po poroki. V zakonu jerodila 3 otroke (2 sina in hčer). Obtrdem delu na kmetiji je poskrbelatudi za šolanje svojih otrok. Mož jije leta 1998 umrl, po njem pa preje-ma skromno pokojnino. Sedaj živiskupaj z družino sina Andreja, ki zanjo lepo skrbi, sama pa je še tudi karpri moči, saj rada priskoči na pomoč

pri lažjih delih na kmetiji. Ima 8 vnuk-ov in 1 pravnuka, ki jo pogostoobiščejo in jo razveseljujejo.

Tudi naše čestitke se je zelo raz-veselila.

Terezija Krakarje imela 80. rojstni dan

Dne 26. 9. pa je svoj 80. rojstnidan praznovala Terezija KRAKAR,po domače Malenskova Rezi, kakorji pravimo vsi domačini iz Žužem-berka, Baragova ulica 35. Rodila seje v Žužemberku, v hiši,v kateri šedanes živi. Kot dekle je delala domana manjši kmetiji skupaj s starši.Moža Alojza je spoznala, ko je vokolici opravljal razna mizarska delain se z njim poročila leta 1953. Vzakonu je rodila 4 otroke (tri sinovein hčerko Marinko, ki jo je izgubila vrani mladosti, kar jo je zelo prizade-lo). Ko so bili otroci še majhni, jedelala doma na kmetiji, mož pa jeopravljal različna dela in se poznejetudi zaposlil, in tako pomagal, da sose otroci izšolali in prišli do poklica.Sama je bila doma pri majhnih otro-

cih, pozneje pa se je zaposlila v Os-novni šoli Žužemberk, kjer je delalado upokojitve. Mož ji je leta 1991umrl, sedaj živi sama s sinomJožetom. Ima 6 vnukov in 2 prav-nuka, ki jo večkrat obiščejo.

Vesela je bila našega obiska ob njen-em rojstnem dnevu, ki ga je praznov-ala v krogu svoje družine, zaželeli smoji veliko zdravja in življenjskega opti-mizma, ki kar sije iz nje.

Jože Gliha

Dne 24. oktobra je svoj visoki ju-bilej – 80 let, praznoval GLIHA Jože,iz Žužemberka.

Rojen je bil v Žužemberku v velikidružini z 11 otroki. Oče je bil leta1944 ubit, tako je mama ostala samas številno družino in se skozi živl-jenje težko prebijala, kar se je pozna-lo tudi pri otrocih, ki so morali kmaluposkrbeti za svoje preživljanje.

Tako se je tudi Jože podal na pot vLjubljano, da bi se izučil poklica čev-ljarja, za katerega se je že malo pri-učil pri svojem očetu. Po končanivojni se je zaposlil pri različnih pri-vatnih čevljarjih in podjetju Krupon,leta 1967 pa je postal samostojni obrt-nik čevljarstva. To delo je opravljaldo svoje upokojitve leta l990, sedajpa njegovo delo nadaljuje snahaDarinka.

V Žužemberku je spoznal svojobodočo ženo Jelko, ki se je preselilaiz Horjula in se z njo poročil leta l952.

V zakonu so se jima rodili štirjeotroci (Jože, Darko, Rado in Mile-na). Sedaj imata devet vnukov in dvapravnuka.

Če mu zdravje dopušča še vednorad malo pomaga snahi v delavnici,tudi dela v vinogradu se zelo veseli,najbolj pa je vesel obiska otrok, vnuk-ov in pravnukov, ki mu polepšajodneve.

Ob tem visokom jubileju smo gaobiskali tudi člani DU Žužemberk,mu zaželeli še veliko zdravih in pri-jetnih dni v družbi žene in svojih otrokter pravnukov.

Milena Plut

V samem centru Žužemberka, obobčinski stavbi, po domače Smole-tovi hiši, pa je svoj 80. rojstni danpraznovala gospa Milena PLUT.Rojena je bila v hiši, v kateri še danesživi s svojimi otroki. V družini sobili 4 otroci. Vsa mlada leta jepreživela v Žužemberku, pomagalaočetu in mami, tudi v gostilni, ki jo jenekaj časa imel oče.

Ker se v času vojne ni moglašolati, je v letu 1948 opravljala kn-jigovoski tečaj in tako vsa leta oprav-ljala dela v knjigovodstvu v različnipodjetjih, nazadnje je delala v Iskri

Žužemberk do upokojitve leta 1989.Leta 1954se je poročila s Plut Iva-

nom, ki je bil doma s Potoka priNovem mestu. V zakonu je rodila trifante (Milana, Borisa in Zdravka).

29december 2008,

Slavljenka Longar Pina

Blatnik Ciril

Dne 4. 11. je v vasi Vrh pri Križu praznoval svoj 80. rojstni dan BlatnikCiril. Rojen je bil v Kitnem Vrhu, kot četrti otrok, v družini z 9 otroki. Ker jebila velika družina, kmetija pa majhna, je že od 11. leta dalje pričel delati pridrugih ljudeh. Pozneje so mu omogočili, da se je izučil za čevljarja v MalihDolih pri Temenici, v Ljubljani pa je opravil izpit za čevljarja. Ne more patudi pozabiti 3-letnega služenja vojaškega roka v času od leta 1948 – 1951,kjer je občutil vse težave vojaškega poklica.

Leta 1952 se je poročil in preselil k ženi naVrh pri Križu. Tu je delal nakmetiji in se upokojil kot kmečki upokojenec. V zakonu so se mu roili 4otroci (Metod, Marjeta, Ivana in Martin). Sinova sta žal že pokojna. Žena muje umrla leta l991, sedaj pa živi v hiši sam, za njega pa lepo skrbi snaha Jožica,ki živi v sosednji hiši. Skupaj ima 7 vnukov in 4 pravnuke, katerih obiska sezelo razveseli.

Ob tem visokem jubileju smo ga obiskali tudi člani DU Žužemberk, muiskreno čestitali, zaželeli še veliko zdravja in ga skromno obdarili.

Ima pa 2 vnukiji. Leta 1991 ji je umrlmož, sedaj pa živi skupaj s sinovo-ma, zelo pa se razveseli obiska svojihvnukinj.

Gospa Milena je še vedno zeloživahna in vitalna, pripravljena poma-gati tudi drugim, s svojim delom pa

Jože Jakšič

je veliko let sodelovala v upravnemodboru društva kot vestna blaga-jničarka. Člani društva smo jo ob temprazniku obiskali, ji iskreno čestitali,skromno obdarili in nazdravili s kup-co rujnega. Cajnko Tinca

tajnica DU Žužemberk

Po dolgih letih sta se spet srečali nekdanji sosedi Pina Longar in IvaKovačič, sedaj oskrbovanki Doma starejših občanov Novo mesto, prejdomačinki iz Žužemberka. Gospa Pina Longar je skupaj s sorodniki inprijatelji iz doma praznovala svoj 80. rojstni dan. Želimo ji še veliko zdravjain prijetno bivanje v domu. Alenka Sajovec

Živeti brez očetaNajlepša vasica tebi se zdi,prve korake imela si ti.Na gori si se ti rodila,v slabe čase si stopila.Luč sveta si opazila,očeta nisi opazila.

Pri sebi mama te doji,njene solze ličke ti poliva.Kako mama je želela,da bi ti očeta imela.Proti oknu se ozira,mogoče oče proti domu kje mašira.

Kako si mama je želela,da še enkrat očeta bi objela.Ta želja se ne bo izpolnila,očeta ni domov dobila.V težko usodo se je podala,novo življenje si je izbrala.

Če hočemo mi preživeti,v službo treba bo začeti.Ti si rasla, se krepila,v šolo rada si hodila.Varno pot bi bolj imela,če očeta za roko bi prijela.

Pesniški kotiček Albin Mrvar

Prag večnosti boš enkrat prestopila,očeta boš ti tam dobila.Nasproti boš hitela,prvi boš objem imela.

Teti Veroni za rojstni danBrat in sestra sta živela,mlin na Jami sta imela.Pri njima sem v službi bil,žito v moko sem drobil.

Dolgo let pri njih sem bil,kakor da bi njihov bil.Velikokrat mi je govorila,o mlinu pesem rada bi dobila.

Le pimo teta vince,naj voda tam šumi,saj mlinar rabi vodo,kolesa z njo vrti.

V mlinu si živela,vse dobro ti poznaš,če mlinar nima vode,vrti se bolj počas.

Kje so moja mlada leta,se nič ne govori,kje mlinska so kolesa,le Krka nam šumi.

Konec novembra je v krogu svojihprijateljev in sorodnikov praznovalčastitljivih osemdeset let Jože Jakšičiz Budganje vasi. Rodil se je 18. no-vembra 1928 v Budganji vasi, svojomladost je preživel v svoji nepozab-ni rojstni vasi nad reko Krko, od koderima nepozabne spomine, nato pa jekmalu odšel s trebuhom za kruhom.Dolgo časa je živel v Ljubljani, sedajpa živi v Boču pri Ljubljani. S svoji-mi otroki Mojco, Brigito in Joškomje optimizem in dobro voljo delil tudiz drugimi. Veliko sreče in zdravja muje zaželel tudi žužemberški županFranc Škufca (na sliki). Kot se za»suhokranjsko korenino« spodobi jeslavljenec ta večer delil veselje s pris-otnimi, tudi ob pripovedovanjuštevilnih dogodivščin iz svojega pes-trega življenja.

30 december 2008, OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI

NeprezrtoNe nazadnje

Pevska skupina žitni klas Vseživljenjskoučenje insvetovanje v ObčiniŽužemberk

Nas je razveselil prvi sneg, starejše seveda malo manj, otroci pa so seprepustili čarobnemu snegu, naredili prvega sneženega moža in se sankalivse do noči.

V sklopu Društva kmečkih žena Suha krajina deluje tudi pevski zborŽITNI KLAS. Ta se je v oktobru predstavil na različnih koncih Slov-enije. V začetku meseca so članice pele na praznovanju Dneva kmetic vZagorju ob Savi. Seveda niso šle praznih rok; s seboj so ponesle nekajhlebcev kruha iz krušne peči. Sledilo je povabilo v Videm-Dobre Polje.Tam so praznovali 15-letnico ustanovitve Društva podeželskih žena vStrugah. Sledilo je Topliško jabolko. Pevke Žitnega klasa so tam nasto-pale, članice društva pa so razstavljale svoje zavitke. Predsednica društvaSlavka Legan je za okusen zavitek prejela zlato priznanje.

V novembru je bila v Postojni razglasitev KMETICE LETA. Med 17-imi nominirankami je bila tudi naša predsednica Slavka. Poleg nje se jeprireditve udeležilo še nekaj članic, ki so tamkajšnjemu županu poklonilepleteno srce.

Sedaj se pripravljamo na program Usposabljanje za življenjsko uspeš-nost – Izzivi podeželja in na praznovanje veselega decembra.

Pridružite se nam! Helena Glavič

Pravo bogastvo rož na svoji stanovanjski hiši sredi Dvora je imela skozicelo poletje, vse do konca novembra, Malka Drenšek in njena hči Nada .Vzgajala in negovala jih je vsak dan, zjutraj redno zalila in jih prepustilasoncu in pogledom mimoidočih . Če bi razpisali nagrado bi Drenškovazagotovo dobila prvo mesto, a največja nagrada so rože, ki so cvetele skozivse poletje. Majhen spomin na to lepoto je ohranjen, tudi po zaslugi fo-tografske kamere.

Brezplačne možnosti učenjaV prostorih Občine Žužemberk je RIC Novo mesto v okviru projekta

Center vseživljenjskega učenja Dolenjska, ki je sofinanciran s strani Minis-trstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, odprl Točko zavseživljenjsko učenje. Vsako drugo in četrto sredo bo od 13. do 18. ure vprostorih Občine z vami svetovalka za učenje osnov računalništva. Na voljobodo tudi različna predavanja in delavnice. Vse to ponujamo brezplačno!Program vsebin in vse potrebne informacije: Anita Jakše (041 686 721).Predloge vsebin lahko sporočite tudi po telefonu. Več na spletni strani:www.cvzu-dolenjska.si

SvetovanjeV prostorih Občine Žužemberk s pomočjo svetovalke deluje tudi Svetov-

alno središče Novo mesto, ki nudi odraslim brezplačno svetovanje gledeizobraževanja in pomoč pri učenju. V sodelovanju z Zavodom za zaposlo-vanje je v svetovalnem središču odprt tudi zaposlitveni kotiček. Svetovalkepoiščite v prostorih Občine Žužemberk, vsako sredo od 13.00 do 16.00.Pokličite na svetovalni telefon 031 701 191.

31december 2008,

Ogenj spet gospodaril na PlešiviciUsoda je hotela, da je pri Pečjak-

ovih, po domače pri Civkovih, naPlešivici zagorelo kar dvakrat. Prvičpred nekaj desetletji, ko je otroškaigra zanetila požar na gospodarskemposlopju in uničila še eno poslopje.Vestni vaščani in gasilci, ki so takratprihiteli na pomoč s konjsko vpregoin motorko pa so rešili kozolec in sslamo krite hiše v vasi.

Požar, ki ga je zanetila neprevid-nost, pa je v četrtek, 30. oktobra,upepelila poslopje drugič. Klicu napomoč so med prvimi odzvali vaščaniin sosedje. »Sreča, da je bilo v vasikar nekaj fantov in mož, ki so prijeliza cevi, napeljali cevovod iz hidrantain začeli z gašenjem, vmes pa ob po-moči domačih rešili živino,« je pov-edal Marjan Pečjak in dodala, da sov vasi usposobljene tudi žene. Ogenjje bil močnejši od vode iz hidranta,ki je počasi pojenjala, na srečo pa sov rekordnem času prihiteli gasilci.Med prvimi so se z ognjenimi zubljispopadli dvorski gasilci, zatemžužemberški in iz občinskega sektor-ja, Šmihela, Ajdovca, Križev, Rebri

in Hinj. 65 gasilcev se je spopadlo zognjem, njihova prvenstvena nalogapa je bila tudi obvarovati sosednjeobjekte. Gasilci so za gašenje kom-biniranega gospodarskega poslopjavelikosti 20 x 1o metrov, v kateremje zgorelo celotno ostrešje in krma,pa tudi nekaj strojev in kmečko orod-je, potrebovali kar več ur, še več časapa za odstranjevanje v dim ovitegagorečega sena.

Družini Pečjak so solidarno, takojpo požaru na gospodarskem objektuv vasi Plešivica priskočili na pomočgasilci Prostovoljnega gasilskegadruštva Šmihel s prostovoljnimiprispevki krajanov z njihovegapožarnega rajona.

Gasilska delegacija PGD Šmihelpod vodstvom Mira Papeža in pred-sednika Rafaela Vidmarja je v nedel-jo, 2. novembra, družini izročila de-narno pomoč v višini preko 3500evrov, župan Franc Škufca, obapodžupana Jože Papež in Jože Štein-gel pa še pomoč v višini 2000 evrov,ki jo je prispevala Občina Žužemberk(na sliki). S. Mirtič

Vaščani so se že ob prvem požaru, ki je prizadel vas, zbrali in skupaj s tedanjoKS Žužemberk v živo skalo skopali in zgradili vodohram velikosti kar 200m3,

postavili streho v velikosti preko 400 m2, ki je od leta 1974 služila za lovljenjedeževnice. V vas je leta 1983 prišla voda iz vodovoda, tako da so postopomavodohram opustili.Zaradi požara, ki je prizadel Civkove, pa je spet oživela ideja po ohranitvi vodohrana.Marjan Pečjak (na sliki levo) si prizadeva, da bi z majhnimi sredstvi vodohramslužil za požarno vodo, za prve minute.

Dne 30. oktobra letos je našodomačijo na Plešivici v večernihurah doletela nesreča. Prišlo je dopožara, ki je zajel ostrešje hleva ingospodarskega poslopja, shran-jeno krmo in nekaj strojev in orod-ja.

V nesreči so nam najprej prisk-očili na pomoč sovaščani pri gaš-

HVALA!enju začetnega požara in reševanjuživine, nato pa še gasilci vseh pros-tovoljnih gasilskih društev iz našeobčine.

Čutimo, da smo dolžni izreči zah-valo vsem, ki ste nam priskočili napomoč v času gašenja in kasneje.

Z zahvalo poskušamo zajeti vse,ki ste nam pomagali ublažiti posledice

požara z denarno pomočjo, krmo aliz materialom. Pomoč so nudilisovaščani iz Plešivice, farani šmihel-ske fare, PGD Šmihel pri Žužem-berku, predstavniki Občine Žužem-berk in dobri ljudje iz sosednjih vasi.

Hvala tudi vsem, ki ste nam po-nudili pomoč v obliki pridnih rok, pavaše pomoči nismo izkoristili.

Solidarnost v otrocih, ki so v os-novnih šolah v naši občini poma-gali v najboljši moči, pa kaže, da jeodveč bojazen, da bi človek v Suhikrajini v trenutkih nesreče ostal samsedaj ali kasneje.

Iskrena hvala vsem,družina Pečjak

32 december 2008, KRONIKA ZANIMIVOSTI INFORMACIJE

Nova nesreča v vinogradniški goriciDo kdaj se bodo ogroženi prebivalci in lastniki zidanic, počitniških pa tudi stanovanjskih hiš?V soboto, 22. novembra, je nekaj minut po osmi uri zvečer večja skala poškodovala stanovanjsko hišo lastnika Romana Vovkav Dolnjem Kotu 24. Skala se je po vinogradniškem pobočju prikotalila ter zadela in poškodovala del ostrešja objekta, celotnoograjo in del fasade na stanovanjski hiši, v kateri prebivata Roman in Silva Vovk že sedmo leto.

»Ravno smo večerjali, skupaj s sinom in njegovo ženo, ko je zahrumelo in zaropotalo, takoj semvedel, da je skala,« je povedal lastnik hiše Roman in dodal, da so še pred nekaj minutami bili predvhodom, kjer je svojo pot končala okoli dve toni težka skala. Vovka in njegovo družino spremlja strahže od aprila leta 2003, ko se je nekajkrat večja skala zaustavila streljaj nad njihovo hišo.

»Še pred nekaj urami pred to nezgodo, ko so mi pripeljali vodo gasilci, sem z nekakšnim nelagodjempogledal gor po pobočju in sem si mislil, mogoče pa je ne bo,« je večerno dogajanje v vinogradniškisoteski Stare gore komentiral prestrašeni lastnik. Domači ob trku skale niso bili poškodovani, zaradistrahu in varnosti pa sta lastnika prenočila pri starših. Škodo je velika, na srečo pa je imel lastnik hišotudi zavarovano, precejšnja škoda pa je bila tudi v vinogradu lastnika Mihe Drenška, kjer so bilipoškodovani betonski stebrički in tudi trte. Na pomoč so Vovkovim, po klicu župana, priskočili tudidvorski gasilci, ki so zavarovali kraj nesreče ter v naslednjih dneh pregledali ves teren na strmempobočju.

Zemljišče na pobočju nad vinogradi je tudi v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vupravljanju pa ga ima GG Novo mesto. Skale grozijo številnim zidanicam, počitniškim hišam, pa tudistanovanjskim hišam, ki ležijo neposredno pod pobočjem. Zato je pomoč in sanacija gozda nujna. S. M.

Pobočje vinogradniške gorice Stara gorain Podšentpavel Foto: Dušan Šetina

Skala je naredila na hiši Vovkovih pravipogrom Foto : Slavko Mirtič

Miloš Kecman, Gozdar svetovalec l ,Kot vodja Krajevne enote Žužemberk

»Gozdovi nad vinogradi nad Šentpavlom inStare gore, vse do »Grmadarja« so bili leta2005 z državnim odlokom razglašeni zavarovalne gozdove. To pomeni, da je gospo-darjenje v njih omejeno in se mora v celotipodrejati funkciji gozda, ki ga opravlja- to jevarovanju pred plazenjem zemljišča. S temneposredno zagotavljajo tudi varovanjeobjektov pod gozdom. Za gospodarjenje zgozdom je odgovoren lastnik sam. Del gozdovnad vinogradniško gorico je v državni lasti indela v njih načrtuje zavod za gozdove. Vendarpa ZGS (Zavod za gozdove Slovenije) načrtujele dela v zvezi z drevnino, zato posegov v samozemljišče ne moremo planirati, razen kadargre za gradnjo gozdnih cest ali gozdnih vlak,česar tu ne nameravamo. V primeru »letečihskal« mora priti pobuda od ogroženih. ZGSlahko da mnenje, ki je v tem primeru nesporno,da sanaciji brežin nad vinogradi ne nasprotuje,ni pa nobenih zakonskih osnov, zakaj bi ZGSmoral sanacijo finančno tudi podpreti. Prizadetise lahko obrnejo na lastnika, to je Skladkmetijskih zemljišč in gozdov in ostalezasebnike, če in v kolikšni meri so pripravljenipodpreti sanacijo!«

»Pobočje v dolžini nekaj kilometrov in širine okoli300 m je izredno nevarno, kajti na njem jeizredno veliko skal, ki so nekajkrat večje od te ingrozijo, da se bodo vsak čas odkotalile popobočju. Občina je pristojna, da rešuje inzavaruje zdravje in življenja občanov na svojemobmočju, lastnik zemljišča pa mora v prvi vrstiposkrbeti, da ne ogroža življenj. Rešitev nienostavna, zato bomo skušali skupaj zlastnikom zemljišča, to je v tem primeru Skladkmetijskih zemljišč in gozdov RS, Gozdnimgospodarstvom, v čim krajšem času najti rešitevza ta izredno pereč problem, predvsem kakosanirati pobočje. Vsekakor je varnost občanovna prvem mestu.«


Župan Občine Žužemberk Franc Škufca

33december 2008, IZ NAŠIH ŠOL

Gams v dolini reke KrkeČlan Lovske družine Plešivica in njen čuvaj Srečo Gliha z Dvora pri Žužemberku je v petek, 31.

oktobra, ob 8. uri, zjutraj opazil žival, ki ni značil- na za te kraje. »Pod Plešivico, kjer imamo krmišče,sem vasjo Drenje in peskokopom nad Sotesko opazil pravega gamsa. Na razdalji okoli sedem-desetih metrov sva se gledala kar nekaj minut. Nisem verjel svojim očem, zato sem se informiralin poklical odgovornega za lovstvo na Zavodu za gozdove, ki mi je dal zeleno luč zaodstrel te živali.« Gams, moškega spola, je trofeja, ki ga bo še dolgo spominjala nazeleno bratovščino. Gams je bil po oceni star okoli treh let, težak pa okoli 30 kg.Lovska sreča se je 52-letnemu Su- hokranjcu nasmehnila, ko se je napraznik z ženo Vero odpravil krmit živali, s sabo pa je vzel tudi puško,se dogodka spominja Gliha.

»Takšne trofeje res nimam, pridružila pa se bo moji zbirki trofej v lovski sobi, kjer dominira trofejaprepariranega medveda, sicer pa sem v svojem dvajsetletnem lovskem stažu uplenil prek osemdesetprašičev, več deset trofejnih jelenov in srnjakov,« je pojasnil strasten lovec, ki je po duši tudi velikljubitelj narave in živali.

Srečo je član Lovske družine Plešivica iz Žužemberka, ki gospodari na več kot 9000 ha gozda, samoletos pa je speljal v gozd več kot 6 prikolic sadja, skupaj s člani njihove lovske druščine pa bodo jeseninamenili za hrano divjadi na njihovem območju cel kamion sladkorne pese in ter več sto kg koruze. Lovec Srečo Gliha s trofejo, Foto: S. Mirtič

V začetku prejšnjega stoletja so gamsi živeli v visokogorju Alp s Pohorjem vred, manjše skupine tudi v Zasavju, v dolini Kolpe, Iške inŠmarne gore. Okoli leta 1930 so ga lovci naselili na Snežnik in dvajset let kasneje še na Nanos, pojavili so se na Gorjancih, okrogdruge svetovne vojne pa so jih videli tudi na Boču in Rogatcu. V zadnjih desetletjih so se spustili z območij nad gozdno mejo v z gozdovizaraslo sredogorje, tako da so danes pogosti tudi v hribovju predalpskega sveta. Predvideva se, da so v to območje ob reki Krki prišliiz zasavskega hribovja. V zadnjem desetletju pa sta bila ugotovljena le izguba gamsjega mladička v lovski družini LD Škocjan. Odstrelgamsa po lovsko upravljalnem načrtu v novomeškem območju ne omejujejo.

Turistične in druge informacije:Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 3885 180,fax. ++386 7 3885 181, e-mail: [email protected],http://www.zuzemberk.siTuristično društvo Suha krajina, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, GSM ++386 41 324 710,e-mail: [email protected], http://www.freewebs.com/tdsuhakrajinaKrajevni urad Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 38 88 063Policijska pisarna, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 006Pošta Žužemberk, Grajski trg 29, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 38 85 600Banka z bankomatom, Grajski trg 7, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 38 88 116Zdravstvena postaja Žužemberk, Jurčičeva 32, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 38 85 270Splošna ambulanta Nataša dr. Žagar Arkar, Jurčičeva 32, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 38 88 069Zobozdravstvena amb. Zlatko dr. Povše, Jurčičeva 32, 8360 Žužemberk, tel.++386 7 30 88 150Lekarna Žužemberk, mag. Tanja Lukanc, Grajski trg 41, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 38 88 000Veterinarska ambulanta Žužemberk, Grajski trg 41, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 319Župnijski urad Žužemberk, Zafara 20, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 195Osnovna šola Žužemberk, Baragova 1, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 022Zavod za gozdove, KE Žužemberk, Grajski trg 26, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 050Bencinski servis Dvor, Dvor 93, 8361 Dvor, tel. ++386 7 38 88 506Pošta Dvor, Dvor 12B, 8361 Dvor, tel. ++386 7 38 85 610Večnamenska kulturna dvorana Dvor 12B, 8361 Dvor, tel. ++386 7 38 85 191z muzejsko zbirko,Podružnična šola Dvor, Dvor 16, 8361 Dvor, tel. ++368 7 30 88 447Krajevni urad Hinje, Hrib pri Hinjah 7, 8362 Hinje, tel.++386 7 30 43 901Osnovna šola Prevole, Prevole 32, 8362 Hinje, tel. ++386 7 38 85 292Pošta Hinje, Hrib pri Hinjah 7, 8362 Hinje, tel. ++386 7 38 85 620Župnijski urad Hinje, Hinje 1, 8362 Hinje, tel. ++386 7 30 43 905Podružnična šola Šmihel pri Žužemberku, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 054Župnijski urad Šmihel, Šmihel pri Žužemberku 29, 8360 Žužemberk, tel. ++386 7 30 87 803Podružnična šola Ajdovec, Dolnji Ajdovec 0N, 8361 Dvor, tel. ++386 7 30 88 447Župnijski urad Ajdovec, Dolnji Ajdovec 12A, 8361 Dvor, tel. ++386 7 38 88 540

34 december 2008, DOGODKI ZANIMIVOSTI

Srečanje lokalnih tiskanih medijevletos v Slovenski Bistrici,prihodnje leto v ŽužemberkuNeslutena moč, ki se je lokalni časopisi niti ne zavedajo, je bila osrednja misel, ugotovitev, pa tudi zaključka razprav, ob dejstvu, da imajoti mediji še veliko neizkoriščenih potencialov na 11. srečanju lokalnih časopisov v Slovenski Bistrici, ob vsem tem pa je ključnegapomena uredniška, finančna in politična avtonomnost.

Na 11. srečanju je sodelovalo kar28. uredništev slovenskih lokalnihčasopisov in blizu 70 urednikov, kiso prisluhnili uvodničarjem doc. dr.Sonji Merljak Zdovc, Urošu Urba-su in Nevenki Dobljekar, dolgoletnipoklicni novinarki Radia Slovenija.

Novinarka Sobotne priloge deladoc. dr. Sonja Merljak Zdovc jezbrane skozi zgodbo seznanila z os-novnimi pravili o novinarskem delu,o junakih iz lokalnega okolja, ki soumeščeni v prostor in čas, ki so do-bro napisani in lepo berljivi.

O času, ko klasični časopisidoživljajo občuten upad naklade inbranosti, povečanju kredibilnostilokalnih časopisov, naklade in berl-jivosti, predvsem pa česa »lokalci«ne smejo storiti, je novinarjem intržnikom spregovoril namestnik ure-dnika dnevnika Finance Uroš Urbas.

Nevenka Dobljekar pa je opozori-la na velik pomen lokalnih medijev,ki so naravnani pozitivno, pišejo o

vsakdanjih tegobah preprostih, ma-lih ljudi, medtem ko so večji medijinaravnani negativno.

Predsednik republike dr. DaniloTürk je v svojem pozdravnem nago-voru dejal, da se tudi v času, ko vsebolj dominira internet in elektrons-ka komunikacija, ne zmanjšujepomen časopisov, ki so osredotočenina kraj bralca. Poudaril je, da smov času globalizacije čedalje bolj iz-postavljeni informacijam iz celegasveta, vendar smo čedalje bolj občut-ljivi in zainteresirani tudi za infor-macije iz našega lastnega okolja.

V globalizacijskem času človekvse bolj išče zatočišče v svojih ko-reninah, v svojem domu in v stvareh,ki so mu blizu, zato domače infor-macije v povezavi z globaliziranimiinformacijami igrajo pomembnovlogo za vsakega uporabnika me-dijev. Predsednik dr. Danilo Türk jespregovoril tudi o svobodi izra-žanja, ki je temeljna človekova

pravica in temeljna družbena vred-nota.

Dosedanjim tudi večkratnim orga-nizatorjem srečanj v Rogaški Slatini,Portorožu, Slovenskih Konjicah,Novi Gorici, Nazarjah, Postojni, vSevnici in časopisu Panorama iz Slov-enske Bistrice, se bo prihodnje leto

pridružil tudi Žužemberk. Organiza-cija srečanja skoraj 300 registriranihčasopisov, glasil in revij, od katerihjih redno izhaja vsaj dobra polovica,je velik organizacijski zalogaj, oben-em pa pomeni to srečanje tudi velikapromocija Občine Žužemberk inSuhe krajine. Urednik

Predsednik dr. Danilo Türk je pozdravil udeležence Foto: S. M.

Organizator 11. srečanja urednik tednika Panorame Bojan Sinič in Vlado Kostevc,član uredniškega odbora Suhokranjskih poti, foto: S. M.

Prizadevne članice in člani Turističnega društva Suha krajina izŽužemberka so tako kot že v minulih letih, tudi v iztekajočem se letu 2008prostovoljno, požrtvovalno in tudi odgovorno pripravili veliko odmevnihprireditev ter sodelovali na mnogih prireditvah zunaj naše občine ter tudiv tujini.

Brez pomoči donatorjev, sponzorjev, drugih društev ter organizacij intistih, ki naše delo podpirajo, tega ne bi zmogli izpeljati.

Še posebej pa se letos javno zahvaljujemo vsem, ki ste nas podpiraliin si želimo, da bi podporo namenili tudi v prihajajočem se letu.

To so: Občina Žužemberk, CGP d.d., Zarja d.d., Zavarovalnica Tiliad.d., Si.Mobil d.d., TOPOS d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., KRKAd.d., Sirius.si d.o.o., I-les, Hranilnica LON d.o.o., GPI tehnika d.o.o.,NLB d.d., Podružnica Dolenjska in Bela krajina, REKON d.o.o., Kovi-noplastika Piskar d.o.o., Espri d.o.o., Dinamic d.o.o., GradbeništvoVidic, Standom nepremičnine d.o.o., Radio Krka, Vaš kanal -TV Novomesto d.o.o., Mercator d.d., KZ Trebnje z.o.o., Gostgrad d.o.o., Pod-jetniško svetovanje Leko, FS d.o.o., CeROD d.o.o., Komunala Novomesto, NET informatika d.o.o., FotoVideo studio Maver, SL consultd.o.o., SPEM d.o.o., ter Slovenska Turistična Organizacija

Ob tej priložnosti želimo vsem članom in članicam turističnega društ-va, članom drugih društev in organizacij, donatorjem, sponzorjem, pr-ijateljem, obiskovalcem prireditev in vsem simpatizerjem turističnegadruštva vesel božič ter zdravo, srečno, zadovoljno in mirno novo leto2009.

Upravni odbor TD Suha krajina

35december 2008,

Odloči se za življenje, namestoda ti ga narekuje zasvojenost

Te besede so zapisane na zloženki društva »PROJEKT ČLOVEK« inso namenjene vsem, ki se srečujejo s problematiko zasvojenosti ( droga,alkohol, motnje hranjenja, hazarderstvo) in njihovim bližnjim.

V društvu »PROJEKT ČLOVEK« nudimo pomoč tistim, ki sprejme-jo odločitev, da jim droga ne bo več usmerjala življenja in se odločijo zakvalitetno življenje brez drog, zdrave družinske odnose, vključenost vdružbo (v smislu šolanja, zaposlitve, družabnega življenja), prav takonudi pomoč družinam, ki se soočajo z dejstvom zasvojenosti bližnjega.

Vstopna točka v program je običajno SPREJEMNI CENTER. Društ-vo ima trenutno pet sprejemnih centrov, in sicer v Ljubljani, Piranu,Ravnah na Koroškem, Rušah (blizu Maribora) in v Kočevju.Programi, ki jih izvaja Sprejemni center Kočevje so:

Telefonsko svetovanje; za uživalce drog in njihove svojce, ki vsaj prveinformacije najraje pridobivajo anonimno (da se jih informira in motiviraza iskanje pomoči),

Izvajanje prvih pogovorov; Programi individualne terapije; za os-ebe, ki imajo težave z zasvojenostjo in so že uspele vzpostaviti abstinen-co, vendar potrebujejo pomoč pri spoprijemanju z vsakdanjimi življen-jskimi težavami (program SORA), Izvajanje športno-kulturno-ust-varjalne dejavnosti

Poiščite nas in skupaj bomo poiskali rešitev.Društvo »PROJEKT ČLOVEK«Sprejemni center Kočevje, Ljubljanska c. 7, KočevjeTel: 051 650 459Email: [email protected]

Kamela v reki KrkiNe verjamete? Saj ni treba, je pa kar podobna kameli. Včasih se narava

poigra in ustvari različne oblike. Tako se je zgodilo tudi tokrat, od nekod jeKrka prinesla to drevo, ki ga vidite na sliki in ki močno spominja na kamelo.

To smo napisali in pokazali sliko kot vzpodbudo, ker verjetno kdo od Vasbralcev vidi in najde v naravi kakšno nenavadno stvar. Samo poslikati,poslati sliko in zraven napisali kakšen stavek na naslov Suhokranjske poti,Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, za naslednjo številko, do 1. marca 2009,in mi bomo z veseljem karkoli nenavadnega objavili. Torej, želim Vam ostrooko in malo sreče!

Besedilo: Rudi Cerkovnik, foto: Cvetka Florjana Zajec

Bazar v novem mestuRadioklub Žužemberk se je širši javnosti predstavil s svojimi aktivnost-

mi na Bazarju nevladnih organizacij v Novem mestu 24. septembra. Ba-zar je organiziral regijski center za razvijanje prostovoljnega delajugovzhodne Slovenije iz Novega mesta.

Bazar je potekal v Domu Janeza Trdina od 9. ure zjutraj do 17. ure. Napredstavi je bilo prisotnih več kot štirideset društev nevladnih organiza-cij, katerih delo sloni na humanitarni, izobraževalni in prostovoljni dejav-nosti. Radioklub je predstavil svoje aktivnosti na področju tehnične kul-ture, povezovanje med narodi vsega sveta ne glede na raso, politično aliversko pripadnost, raziskovanje, konstruktorstvo in humanitarnost v prim-eru katastrof, ogrožanje premoženja in življenj.

Iz Občine Žužemberk smo bili edini, ki smo se tu predstavili, kljubvelikemu številu tu registriranih društev.

Hvala vsem iz regijskega centra za razvijanje prostovoljnega delajugovzhodne Slovenije, ki so nam omogočili brezplačno predstavitevnašega dela. Dušan Mikec

36 december 2008,

Seznam umrlih v občini Žužemberkv času od 01.04.2008 do 30.11.2008

Pokopališče Veliko LipjeŠKUFCA FRANČIŠEK, Malo Lipje 5, (82 let).

Pokopališče Dvor:ŠKRBE RUDOLF, Stavča vas 33, (74 let);KONCILJA VIKTOR, Dvor 62, (56 let);LAVRIČ ALOJZIJA AMALIJA, Sadinja vas 36, (84 let);GREGORIČ AMALIJA, Trdinova 5/c, 8000 Novo mesto, (60let);GRUM ANTONIJA, Dvor 53, (73 let);BRADAČ ANTON, Sadinja vas 28, (76 let);KONCILJA DRAGA, Dvor 10, (79 let).

Pokopališče Vrhovo:PRAZNIK EMERAN, Vrhovo 8, ( 78 let);BLATNIK JOŽE, Vrh pri Križu 10, (49 let).

Pokopališče Sela pri Ajdovcu: 1.JERŠE EDVARD, Veliki Lipovec 24, (78 let);BLATNIK TEREZIJA, Srednji Lipovec 19, (79 let);MIRTIČ ANGELA, Veliki Lipovec 19, (79 let)

Pokopališče Hinje:HOČEVAR RENE, Bratovževa ploščad 36, 1000 Ljubljana,(1 leto);ROBIDA OLGA, Lopata 14, (72 let);HOČEVAR MARIJA, Skopska ulica 1, 1000 Ljubljana,(80 let);ČAMPELJ ANTON, Lazina 6, (76 let);MRVAR FRANC, Visejec 18, (75 let);ZORE STANISLAV, Lopata 17, (68 let);HOČEVAR MARIJA, Gorenje Laknice 38, 8230 Mokronog; (81 let);FABJAN MARIJA, Pleš 2, (87 let);BLATNIK JULIJA, Visejec 10, (86 let);PELC MARIJA, Prevole 10, (81 let);NOVAK ANTON, Pleš 4, (55 let).

Pokopališče Žužemberk:MOHORČIČ JOŽEFA, Prapreče 11, (92 let);PEČJAK JOŽE, Stavča vas 26, (75 let);GRM FRANCELJ, Brinje I. 12/A, 1290 Grosuplje, (47 let);ŠUŠTARŠIČ ALOJZIJ, Stranska vas 24,(60 let);KOSMINA CIRIL, Breg 18, (78 let);LONGAR JOŽEF, (76 let);TRAVNIK AMALIJA, Trške njive 31, (87 let);CERKOVNIK MILENA, Grajski trg 37, (70 let);ŠINKOVEC LJUBICA, Vrti 11, (54 let);MOHORČIČ JOŽEF, Jurčičeva 72,(68 let).

Pokopališče Šmihel:VIDIC IVANA, Drašča vas 5, 1303, (68 let);HROVAT FRANČIŠKA, Šmihel 32, (96 let);LAVRIČ ŠTEFAN, Šmihel 34, (72 let);

Podatke je posredoval koncesionar Občine Žužemberk:Pogrebne storitve Novak, Marija Novak s.p.

OBVESTILA

Umrli občani in občanke

Resnica in spravaV tišini, brez besed so bile ob letošnjem dnevu mrtvih prižgane sveče

tudi ob grobovih domobrancev padlih in umorjenih med in po drugisvetovni vojni pri spomenikih v Šmihelu, v Žužemberku in na Selih.Mnogi, ki so napisani na ploščah, nimajo svojega groba, za mnoge se ševedno ne ve, kje jih je pobila komunistična oblast, po že končani drugisvetovni vojni. Več kot šestdeset let je od konca vojne pa še vedno nisorazčiščeni zločini v komunističnem obdobju.

Spomenik pri cerkvi sv. Nikolaja na Selih Foto:S. Mirtič

37december 2008,

SUHI PUSTNI KARNEVAL

zopet v Žužemberku,

in tov nedeljo, 22. februarja 2009, ob 14. uri,

na trgu pred Žužemberškim gradom.

Pridejo vsi, pridite tudi vi…..

Pustni karneval v letu 2009 bo!!?Zato Odbor za organizacijo karnevala vabi vse občane, ki

imajo smisel za norčije in ‘zdravilen’ kritičen odnos dooblastnikov in vsakršnih drugih napak, zaradi katerihmi, ubogo ljudstvo, trpimo, pridružite se nam, das skupnimi močmi razgalimo na pustnem karnevaluvse, kar se v naši družbi ne bi smelo dogajati in obtem se bomo še zabavali. Niso pomembna leta,sprejmemo vse: od enega do sto let.

Prvi sestanek bo drugo soboto v novemletu, to je 10.1. 2009. Torej vse, ki jih zanima živ-ljenje prikazovati na norčav način, vljudno vabl-jeni!Naše geslo: skozi humor do pravice!Dosedanji vodja karnevalaAlojz CvetkovičZa več informacij pokličite: 040 455 180.

Le delaj, delaj dekličlep prtič

Na krožku vezilje pozimi marsikaj lepega naredijo, na Trških dnevih, narazstavi, pa pokažejo, kaj so prijetnega za oko izvezle.

Takole poje ena od ljudskih pesmi, ki so jo pele vezilje nekoč, ko so vezleali pletle in še kaj drugega počele v zvezi s takim ali podobnim delom.

A tudi danes ni takšno delo pozabljeno, tudi v Žužemberku ne. Vsakojesen se v začetku novembra zberejo vezilje in kakšne nove pridejo zraven,ene, da bi napredovale ali pogruntale kaj novega, nove pa, da bi se naučilespretnosti vezenja. Tečaj potem traja do meseca maja. Sodelujejo od 20 do25 članic. »Letos bo to že 6. druženje,« je v pogovoru povedala njihovamentorica Mihaela Ožbalt, ki ne ve, če bo še dolgo vztrajala pri vodenjutečaja in pri pripravljanju razstav, ker se je v ‘sodelovanju’ že večkrat pretr-gala kakšna nitka, potem pa morajo narediti vozle, če hočejo nadaljevati.

Svoje izdelke pa tudi vsako pokažejo, in sicer vsako leto ob Trških dnevihje videti njihove čudovite izdelke, v katere je vloženo ure in dela, tudi ljubezniin predanosti, da nastanejo z vezenjem na platnu slike, gobelini, prti, raznocvetje, nakit in še bi kaj našlo. Tako iz tisoč in tisoč vbodov nastajajo maleumetnine, ki nam dajejo občutek nečesa lepega za oko in dušo, ko vso toobilico izdelkov občudujemo, ali jih imamo kar doma, da nam polepšajodom.

Leto s bodo imeli že 10. obletnico, DU Žužemberk 8. razstavo, vsako letopa v februarju pokaže Društvo kmečkih žena svoje dobrote, zraven pa tudiizdelke iz vezenja.

Tako si po stari šegi včasih vezilje zapojo: »Le delaj, delaj deklič lep prtič,da odnese v slovo ga mlad fantič, in vrne se, ko zrel za poroko bo deklič!«

Rudi Cerkovnik

BENCINSKI SERVIS 24/7Bencinski servisi 24/7 so odprti 24 ur na dan, vse dni v tednu in nudijo

uporabnikom cenejše gorivo najvišje kakovosti. Sodobna tehnologija omogočaoptimalno delovanje celotnega sistema in prinaša strankam visoko kvalitetostoritev. Zaradi popolne avtomatiziranosti na servisu ni potrebna prisotnostosebja. Servisi so standardizirani, zato njihova postavitev zahteva zelo kratekčas. Naslednja značilnost je modularnost, ki ima velik pomen za investitorja, aliupravljalca, ki lahko izvedbo prilagodi svojim dejanskim možnostim in omejitvam,pa tudi okoljskim in arhitekturnim značilnostim.

Samopostrežni bencinski servis 24/7 je zaradi svoje arhitekturne zasnove ininovativnega dizajna dobro prepoznaven, tako doma, kot tudi v tujini. Zaradistandardizirane izvedbe servisa se lahko uporabnik znajde na katerikoli lokaciji,uporaba storitev pa je enostavna in hitra. Proces točenja je hiter in povsempreprost. Navodila so jasna in se nahajajo na zaslonu točilnega avtomata,poleg tega so tudi glasovno podprta in so uporabniku v pomoč skozi celotenproces od avtorizacije, točenja goriva in vse do tiskanja računa. Pri točenjugoriva kupec na ekran enostavno odtipka ali izbere znesek, za katerega želinapolniti rezervoar z gorivom. Zatem se avtomatično izvede avtorizacija, natopa kupec natoči gorivo kot na ostalih klasičnih bencinskih servisih. Kupcu sena koncu obračuna tisti znesek, za katerega je dejansko točil (ne tisti, ki ga jepred dejanskim točenjem izbral oz. odtipkal). Avtomat na koncu kupcu natisneše račun.

Plačevanje na samopostrežnem servisu 24/7 poteka s pomočjo naprednihtehnologij na plačilnih avtomatih. Plačevanje je mogoče s plačilnimi karticami,mobilnimi telefoni, gotovino ali interno plačilno kartico 24/7.

Spremljanje nivojev goriva v rezervoarjih in pravilnega delovanja vseh sistemov,video nadzor in vse ostale funkcije so nadzorovane in upravljane na daljavo.Bencinski servisi so pod stalnim 24 – urnim nadzorom. Distribucija goriva jenačrtovana na nivoju celotnega podjetja, ter podprta s sistemom za upravljanjeoskrbovalne verige, ki zagotavlja optimalno distribucijo goriva do vsakegabencinskega servisa, brez izpada goriva, z načrtovanjem porabe, planiranjemtransportnih poti in upravljanjem dostave. Servisi so opremljeni s klasičnoopremo bencinskih servisov, kot so rezervoarji za gorivo, agregati za točenje,itd. ter s sistemom za avtomatsko delovanje gasilne naprave , tako da se nabencinskem servisu lahko počutite povsem varne.Prednosti takšnega bencinskega servisa so predvsem:

- stalna dostopnost (24 ur na dan),- cenejše in visoko kakovostno gorivo,- hitrost,- najsodobnejša tehnologija, ki omogoča nadaljni razvoj.

38 december 2008,

SPONZOR

Odkrivamo stare fotografije

GOSTILNAZUPANČIČ

Gostgrad d.o.o.Grajski trg 4, Žužemberk

07/ 3087290e-mail: [email protected]

Na pragu novega letanaj vam nakloni spoznati prave ljudi,

storiti prave reči, ubrati prave potiin v sebi in drugih najti

le dobre stvari.

Srečno 2009

Dobili smo 15 pravilnih odgo-vorov. Nagrajeni so: AntonHren, Brilejeva 10, 1117 Ljubl-jana, Cvetka Florjana Zajec,Prapreče 20/a, 8360 Žužemberk,Špela Strnad, Drašča vas 23,1303 Zagradec. Pravilen odgo-vor: Leon Štukelj.

Tokrat objavljamo fotografijoobjekta, katerega ni več. Na mes-tu tega pa leži nov večnamenskidom. Navedite leto nastanka fo-tografije, ime dvorane katera je ševidna z leve strani fotografije, alivsaj ime kraja, kjer je ta fotografi-ja nastala.

Odgovor na vprašanje pošljitedo 1. marca 2009:

Suhokranjske poti, Grajski trg33, 8360 Žužemberk, s pripisom:» Odkrivamo stare fotografije« innagrada našega sponzorja bo vaša.

Smerokaz za vin-sko gorico, ki je nafotografiji so post-avili delovni članiDruštva vinogradni-kov Suha krajina.Navedite ime kraja,kjer je postavljen innagrada, v kolikorboste imeli srečo prižrebu, bo vaša.Odgovor pošljite dovključno 1. marca2009 na naslov:Suhokranjske poti,Grajski trg 33, 8360Žužemberk, s pripi-som »Poznate vaškraj?«

Odgovorov je prišlo 6. Nagrajenci: Miha Miklič, Klečet 13, 8360 Žužemberk,Gašper Pirnat, Klečet 22, 8360 Žužemberk, Nina Zaletelj, Šmihel 27, 8360Žužemberk. Pravilen odgovor: šolski vrt.

ZahvalaVsem prijateljem, vaščanom, podjetju GG Novo mesto p.e. Straža se zahvaljujeva

za izdatno pomoč, delo in pomoč v obliki materiala pri postavitvi novega kozolca.Iskrena zahvala tudi gasilcem sektorja Žužemberk za pomoč pri gašenju, pospravilu inobnovi pogorelega objekta.

Gregor Novak in oče Franc Novak, Grajski trg 20, 8360 Žužemberk

Naj sproščenost, mir,veselje vas vse leto bogatijo,

a vse vaše skrite želje v novem letu najzaživijo.

Srečno 2009

PGD Žužemberk

NAGRADNI KOTIČEK

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

Ž U Ž E M B E R K

39december 2008,

SPONZOR

Silvana Malec s.p.8361 Dvor 53b

051 428 568

Nagradna križankaPrispelo kar 31 rešitev nagradne križanke. Nagrade dobijo: Stane Avsenek, Virje, 4290

Tržič, Melita Mavsar, Mali Lipovec 6, 8361 Dvor, Jože Papež, Ulica Gradnikove brigade 9,5271 Vipava.

Nagrajencem iskrene čestitke!

Rešitev križanke v 32 številki pošljite na naslov Suhokranjske poti, Grajski trg 33 do 1.marca 2009 s pripisom Nagradna križanka.

Še to prosim preberite: ne pošiljajte cele križanke, ker s tem morate izrezati zadnjo stran,ki je zaradi slik zanimiva, pošljite samo na list napisano geslo.

Za uredništvo: Rudi Cerkovnik

40 december 2008,

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: [email protected]. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjskepoti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič, uredniški odbor: Slavko Gliha, Ljuba Nose, Mojca Papežin Vlado Kostevc. Zunanji sodelavci: Darko Pucelj, Polona Seničar, Miloš Kecman in Petra Kastelic. Lektor: Rudi Cerkovnik. Oblikovanje, grafična priprava: Tomislav Mihailović .Filmi: GRAFIKA Novo mesto d.o.o. Tisk: Kastelic Zvone, s.p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov.

Documents

Občni zbori v Ajdovcu, Hinjah, Dvoru, Šmihelu in Žužemberku. stevilka Suhokranjske poti.pdf · seznanili z največjo investicijo, medobčinski projekt Suhokranjski vodovod, ki