O jezikoslovnem delu Avgusta Pavla - 12 Zora 90 Jesenšek

7/27/2019 O jezikoslovnem delu Avgusta Pavla - 12 Zora 90 Jesenek

1/19

134

O jezikoslovnem delu Avgusta Pavla

0 Pavlovo jezikoslovno delo je bilo v preteklosti61 e nekajkrat predstavljenona simpozijih,62 v zbornikih63 in prilonostnih lankih,64 in sicer v sloven-ini65 in madarini.66 Med Slovenci so ga najbolj natanno raziskovaliVilko Novak, Vanek iftar, Franc ebjani in Joe Filo in vsi so se strinjali,da je najveji pomen Pavla jezikoslovca v tem, da je prvi zael odgovorno,

sistematino in poglobljeno raziskovati prekmursko nareje in da je bil zadnje

61 Vsako desetletje po smrti dr. Avgusta Pavla (2. januarja 1946) se sreujejo raziskovalci,da razpravljajo o delu in ivljenju e ne dovolj spoznanega in vsestransko ocenjenegapesnika, znanstvenika slavista in narodoslovca, prevajalca iz slovenine v madar-ino, zaslunega muzealca in knjiniarja, urednika domovinske revije v Sombotelu.(iftar 1988: 13). Prim. tudi V. Novak (1988: 4953).

62 Npr. leta 1956, ob desetletnici smrti Avgusta Pavla, so v Sombotelu na Madarskempripravili predavanja, na katerih so poskuali prvi sistematino in celostno vrednotitinjegovo delo. Prva znanstvena simpozija sta bila organizirana ob njegovi dvajsetletnici

smrti in osemdesetletnici rojstva v Sloveniji Pokrajinska in tudijska knjinica MurskaSobota (Dr. A. Pavel, njegovo delo in pomen za razvoj slovensko-madarskih kulturnihodnosov, Murska Sobota, 27. maja 1966) in na Madarskem upnijska knjinica DanielaBerzsenyija Sombotel (Sombotel, 27. avgusta 1966).

63 Prvi spominski zbornik je izel leta 1949, in sicer kot posebna tevilka revije, ki jo jeleta 1933 soustanovil in do smrti urejal prav Pavel (Pvel goston emlkknyv.Dunn-tli Szemle, Vasi Szemle, Szombathely 1944) lo je za 78 tevilko revije, neke vrstespominsko knjigo Avgusta Pavla, v kateri je objavilo svoje prispevke deset avtorjev(tudi Pavlovo bibliografijo). Najobseneja slovensko-madarska zbornika pa sta izlaleta 1967 (Avgust dr. Pavel.Ur. Nikica Brumen. Murska Sobota, Szombathely) in 1986(Kt np h fia /beszlgetsek Pvel gostonrl/, Zvesti sin dveh narodov /Pogovori o

Avgustu Pavlu/.Ur. A. B. Szkely, F. Muki, Budapest, Szombathely).64 Prim. izrpno nemko pisano predstavitev in oceno Pavlovega glasoslovja Cankovskega

govora (Asbth 1910: 177202). Glej e V. Novak (1968:127130; 1968a: 331332; 1986:281290; 2000: t. 3237 in 39 str. 11); Filo (1973: 8793); iftar (1988: 1326); ebjani(1956: 98105), Miheli (1990: 6976).

65 Najbolj natanno je Pavlovo ivljenje in delo predstavil Vilko Novak (1970: 295341).66 Madarsko bibliografijo del Avgusta Pavla (in o njem) prim. npr. v knjigi, ki je izla

ob stoletnici njegovega rojstva, Pvel goston, Berzsenyi Dniel Megyei Knyvtr,Szombathely 1986; pripravila jo je Tilcsikn Psztor gnes (po bibliografiji KrajevszkyGizelle iz leta 1946), in obsega 143 strani, na koncu (od strani 145 do 156) je dodan

e seznam izpopolnjene literature o Pavlu v slovenskem jeziku od leta 1966, ki jo jepripravil Franc Kzmi (nadaljevanje bibliografijeNikica Brumen, objavljene v dvoje-zinem zborniku leta 1967).


2/19

135


desetletje svojega ivljenja sploh edini posredovalec slovenskega jezika inknjievnosti na Madarskem. Pavel se je ob jezikoslovju ves as ukvarjal tudiz etnologijo, pesnikovanjem, prevajanjem, knjiniarstvom in urednikovanjem,

vendar pa se je prav jezikoslovju posveal celo ivljenje.67

Prva objava splohje bila vezana na jezik. Leta 1908 je izlo njegovo prvo jezikoslovno delo (1)Dve razpravi s slovansko-madarsko snovjo, v kateri je e kot tudent poroalo dveh Asbothovih razpravah (o slovanskih izposojenkah v madarini ino prehodu j v ). Druga njegova dela s podroja jezikoslovja so: (2) Glaso-slovje slovenskega nareja Cankove, 1908; (3) Jezik Markov, 1912; (4) Jeziknajnovejega prekmurskega slovstva, 1916; (5) Zbirka prekmurskih besedil inzgodovina dosedanjega zbiranja, 1917; (6) Odprto ognjie v kuhinjah rabskihSlovencev, 1931 (govor Porabcev, prvo tako objavljeno gradivo!); (7) Lov na

brinovke, 1942 (porabsko besedilo); (8) Rokopisna slovnica (1942); (9) Roko-pisno gradivo za monografijo prekmurskega nareja (glasoslovje, oblikoslovje,skladnja) in Madarske izposojenke prekmurskega jezika.

Gre torej za najmanj 9 naslovov, med njimi pa so najpomembneji razpraviGlasoslovje slovenskega Cankovskega nareja in Jezik najnovejega prek-murskega slovstva ter slovnica, ki je ostala v rokopisu. O teh razpravah jebilo nekaj napisanega, kljub temu pa poskuam dodati e svoje, mogoe celodrugane poglede, kot smo jih bili vajeni doslej.

1 GlasoslovjeslovenskeGacankovskeGaGovora

Pavel je zaznamoval t. i. etrto obdobje slovenskega narejeslovja.68Toporii(1987: 217256) ocenjuje, da je njegovo Glasoslovje najbolja in najobsenejarazprava tega obdobja. Ugotavlja, da gre za natanen opis prekmurskegasamoglasnikega in soglasnikega sestava ter glasovnih inovacij v nareju

67 Pavlovo znanstveno delovanje je bilo do razpada dualistine monarhije usmerjenona podroje slavistike: preuevanje in spremljanje razvoja prekmurskega slovenskeganareja. (iftar 1988: 15).

68 V razpravi deli slovensko narejeslovje do osemdesetih let prejnjega stoletja na sedemobdobij sedaj lahko govorimo e o osmem, v katerem je ob starejih ljubljanski indunajski prila do izraza predvsem mariborska narejeslovna ola. Viek je dosegla z

Nareno podobo Dravske doline (1995) terHalokim narejem in drugimi dialekto-lokimi tudijami (1998) Zinke Zorko, ki je izolala skupino narejeslovcev (MihaelaKoletnik, Melita Zemljak, Drago Unuk, Bernard Rajh, Marko Jesenek), ukvarjajoih sepredvsem z raziskovanjem vzhodnoslovenskega jezikovnega prostora; v Mariboru orga-

nizirajo tradicionalne Mednarodne dialektoloke simpozije (prvi trije so bili posveeniTinetu Logarju /1996/, Jakobu Riglerju /1999/ in Martini Oroen /2002/), ustanovili paso tudi knjino zbirko Zora (1998).


3/19

136

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

Cankove, izhajajo iz stare cerkvene slovanine in tudi knjine slovenine;pri tem se sklicuje na Asbtha in njegovo izrpno nemko pisano oceno tegadela v Roczniku slawistycznem. Pavlovemu budipetanskemu uitelju prav

tako priznava zasluge za nae narejeslovje, in sicer z raziskavo o prehodu jv k, , gv prekmurini.69

Pavlova razprava je pisana v madarskem jeziku, iri slavistini javnosti pa jepostala dostopneja po nemki Asbthovi predstavitvi (Asbth 1910: 177202).

Med prvimi je pritegnila krabca,70 ki mu jo je poslal avtor sam.71 Asbthovaocena Pavlove razprave o glasoslovju Cankove ga je zanimala,72 saj se je nekajlet pred tem (1890 do 1893) zapletel v polemiko z Oblakom o istem vpraanju,in sicer o razvoju fonema j v prekmurini.

krabec je zagovarjal tezo o dveh inaicah tega fonema v slovenskih narejih(nepriporniki i in velarni drsnikj), in prav v prekmurini je dokazoval ob-stoj j-ja in njegov prehod v zvenei velarni zapornikgali zvenei palatalnizapornikin nato po prilikovanju naprej v nezvenei velarni zapornikk. loje za znamenito nemko pravdo z dr. Oblakom zaela se je v JagievemArchivu,73 se nadaljevala v pismih med krabcem in Oblakom74 ter Cvetjuob analizi Asbthove ocene75 Pavlovega Glasoslovja , v kateri je krabecdokazoval napano Oblakovo razlago prehoda j v kv imenovalniku mnoinesamostalnikov mokega spola (vucje, vucke).

69 O tem prim. tudi Miheli (1990: 72).70 KakerBroch, tako je tudi Asbth prijatel nai slovenini. Kar ginljivo je, kako pri-

poroa knjigo svojega uenca o prekmurini v Cankovi, in kako dokazuje, da morepo nji jezikoslovec spoznati to nareje, e tudi ne ume madarskega jezika. (krabec1995: 401).

71 Vseuiliki profesor slavistike v Budapeti Oskar Asbth pa mi je blagovolil poslativ posebnem odtisku iz krakovskega slavistinega ronika svojo oceno v madarskemjeziku pisane knjige ogerskega Slovenca Avgusta Pvla o glasoslovju nareja njegovedomae vasi Cankove, po madarsko Vashidegkt, 3/4 ure od Radgone. (krabec

1995: 400).72 Asbth je o tem obvestil tudi Pavla v nedatiranem pismu mu je priloil krabevo

udovito pametovanje o obliki vuck, mogoe se boste izraza dotaknili v Archivu, Slo-venski Philologiji ali pa v kakni slovenski reviji, jaz za to nimam volje, krabca takoali tako ni mogoe prepriati. Prim. Klujber Varga (2012: 98).

73krabec je leta 1890 napisal razpravo v nemini (O nekaterih tejih vpraanjih sloven-skega glaso- in oblikoslovja), ki jo je objavil v Jagievem Archivu 14/1892. Slovenskiprevod prim. v Jezikoslovnih delih 4 (krabec 1998: 203222, in sicer 213218) innadaljevanje te razprave iz leta 1893 (Pojasnila in nadaljnja razglabljanja), ki pa je Jagini objavil in je izla ele leta 1919 v krabevih Jezikoslovnih spisih I. Slovenski prevod

prim. v Jezikoslovnih delih 4 (krabec 1998: 223261, in sicer 239250).74 Prim. krabec (1998: 372380).75 Prim. krabec (1995: 400410; 1998: 213218 in 239250).


4/19

137


Asbth je v oceni76Pavlove glasoslovne razprave o nareju Cankove77 oznailnjuno razpravljanje za prepir,78 ki je nastal, ker je bila problematika do tedajneznana in neobdelana. Pri tem je opozoril na svojo razpravo o prehodu glasu

j v gy (Asbth 1908: 461521), za katero mu je Pavel zbral veliko narenegagradiva, in pojasnil, kako se pisanij v prekmurskih tiskih v resnici izgovarja.79Asbth je s pomojo Pavlovega gradiva pravilno razloil razvoj nezveneega

76 Asbth se je dobro nauil prekmurske slovenine, dopisoval pa si je tudi v knjinemjeziku. Ohranjena slovenska pisma izpod Asbthovega peresa, ki so v takrat obiajnimadarski transkripciji, priajo o dokaj dobrem poznavanju prekmurskega nareja(ravensko-gorikega) in njegovih tevilnih znailnostih. In Presenea dokaj razseenin proen besedni zaklad ter vpletanje knjinih slovenskih izrazov, kar spet potrjujeAsbthovo poznavanje slovenskega knjinega besedja // (ebjani 1964: 11).

77 Glede na to, da je Asbth visoko cenil Pavlovo dejavnost, predvsem pa njegovo delo oglasoslovju cankovskega nareja, je omembe vredno tudi njegovo prizadevanje v smeripopularizacije te tudije v izvenmadarskih slavistinih krogih. Odtod 5. februarja 1910leta njegovo opozorilo Pavlu na razglednici, naj mu sporoi, komu je poslal ali hoeposlati svojo tiskano tudijo in hkrati s tem takoj konkretna poizvedba, e je svoje deloposlal Jagiu na Dunaj, ob zakljuku svojih vrstic mu tudi sporoa, da je sam poslal enizvod razprave v Krakow. (ebjani 1964: 17).Toda mislil je tudi na mednarodni slavistini svet, ki mu je madarina tuja in je na -pisal za krakovski Rocznik slawistyczny obiren izvleek iz Pavlovega dela s spremnimiopombami. (V. Novak 1970: 313).

78

V. Novak (1970: 310) opozarja, da je Asbth uporabil enako oznako tudi v svoji raz-pravi o prehoduj v , kjer pie, da sta se Oblak in krabec prepirala brez poznavanjaprekmurskega glasoslovja.

79 Glede na to, da je v svojem sluatelju Pavlu odkril talentiranega in portvovalnegazbiralca jezikovnega gradiva ter sodelavca, ki ga je e posebej navedel na raziskovanjein prouevanje malo znanega prekmurskega slovenskega nareja (o katerem so dotlej naMadarskem redko pisali), je na tem jezikovnem podroju zbrano gradivo o spremembij v gy uporabil za nastopno predavanje na budimpetanski znanstveni akademiji(1907), kakor tudi za nadaljevanje kritinega obrauna z Melichovimi lingvistinimipostavkami. (ebjani 1964: 910).O tem, kako visoko je Asbth cenil to Pavlovo pomo, pria njegovo priznanje v uvod-

nem delu leta 1908 dotiskane razprave A j gy vltozs a hazai szlovnek nyelvbens a dunntuli magyar nyelvjrsokban (Sprememba jgy v jeziku naih Slovencev inv prekdonavskih madarskih narejih), kjer pie, da je naletel v enem svojih tudentovna odlinega voditelja, uitelja, ki mu je lahko dal popolno informacijo vsaj o jezikuneke majhne pokrajine (str. 4). V pogavju o spremembi j v gy na zaetku besed(str. 15), pa je posebej zapisal, da Pavla karakterizira temeljito poznavanje jezika(slovenskega prip. F. .), talent ostrega opazovalca, pogost stik z jezikovnim podro-jem, pridnost, vnema. Na to laskavo oceno Pavlove dejavnosti je vsekakor vplivalo tudinjegovo obirno in na univerzitetnem konkurzu nagrajeno delo A vashidegkuti szlovnnyelvjrs hangtana (Glasoslovje cankovskega slovenskega nareja), ki ga je Asbth

v celoti prejel na vpogled po svojem nastopnem predavanju na znanstveni akademiji,vendar e pred njegovim razirjenim in dopolnjenim natiskom (ebjani 1964: 10).Prim. V. Novak (1970: 310).


5/19

138


palatalnega zapornika v prekmurini, ki je praviloma nastal le po palataliza-ciji, in sicer pred glasovno spremembo v poloaju po nezveneimi soglasniki.Razvoj je potekal vzporedno s prehodom zveneega palatalnega zapornika ,

ki je odraz j-ja po zveneih soglasnikih, v zvenei velarni zapornikg takose je tudi nezvenei velarni zapornikkrazvilizj,nezvenei palatalni zapornikpa je bil le vmesna glasovna stopnja (Asbth 1910: 202). Pavlovo gradivodokazuje, da se je zvenei v Cankovi razvil iz pripornika j pred zadnjimisamoglasniki, nezvenei pa izjpred sprednjimi samoglasniki in za nezvene-imi soglasniki. Asbth(1910: 202) je ta prekmurski pojav povezal z enakimispremembami v madarskih dialektih na drugi strani Donave (g < /g/ < < j; k < /k/ < < tj praj/).80

Podobno je razvoj razlagal tudi krabec, saj se ni strinjal z Oblakovim za-vraanjem prehodaj>kin njegovo tezo o imenovalniku mnoine vuck,ki jekontaminacija iz vucje in vuki. krabec je mislil, da bi taka spojitev dveh mor-femov lahko dala samo vukcj. Asbth je glede tega na krabevi strani,81 kiizhaja iz oblike vuci;82 i v imenovalniku mnoine se zaradi naglasnega pomikanaprej (moj, tatj, gradvi) ni obdral, iz i-jevskih in u-jevskih debel pa seje razirila konnica -je (vuci : vucj). Asbthovo in krabevo razumevanje

80 Ohranjeno je tudi Asbothovo pismo Pavlu (20. marec, brez letnice; Pavel je bil e tu-dent), ki osvetljuje to vpraanje (objava in prevod v Klujber Varga 2012: 9798):

Dragi prijatelj! Lepo Vas prosim, da nemudoma odgovorite na sledee vpraanje. Jemogoe najti take ______, v katerih v primerih konnice -diti dpreide v iterativum(_________ bditi pobdjen Kzmi Mt ev. XI: 11), so tvorbe (kpzsek) tipa

zbdjvati,precidjvati ive (Kzmi Mt ev. X: 8 mrtvezbdjvajte XXIII: 24pre-czidjvatekomra) in v kolikor so ali se te oblike izgovarjajo z dgy-jem kot analitinetvorbe tipazgdgyeno iz zgoditi ali pa se iterativi izgovarjajo z gy-jemzbgyvati (?),tako da je mogoegy razloiti izj-ja, ki stoji pred zveneim zvonikom. Poznate takeniterativ, ki je nastal iz glagola s konnico -jiti, ki se kona na -djavti oz. -gyvati?Na ta vpraanja prosim pisne odgovore. e boste v ponedeljek na univerzi, bodite pri-jazni in me tono ob 10. uri poakajte pred kabinetom! Sren pozdrav. Asbth

81

O tem prim. tudi krabec (1995: 401).82 Najstareja oblika imenovalnika mnoine od , je, kakor vemo, , kar da vnareju ogrskih Slovencev vuci. (krabec 1998: 214)


6/19

139


tega glasovnega pojava je torej enako,83 zato presenea nadaljevanje, ki slediv oceni Pavlovega Glasoslovja:

//, nimmt aber dann einen unmglichen bergang von -cje zu -cge an, voraus -cke

durch Assimilation entstanden wre! (Asbth 1910: 199).

Zdi se, da krabevo stalie vendar ni bilo tako nemogoe in da je loza neporazum, ki je nastal tudi zato, kerJagi v Archivu ni objavil drugegakrabevega odgovora Oblaku. Asbth je bil zato preprian, da krabec pri-pisuje madarskemugy (to je palatalnemu ) vrednost palatalnega gin takone pozna izgovarjave prekmurskih Slovencev, ki po soglasnikih izgovarjajo namesto j, iz tega pa nastaneg(Asbth 1910: 200). krabcu je tako v Pavlovioceni Glasoslovja napravil krivico,84 na katero ga je le-ta tudi opozoril.85

krabec je v neobjavljenem odgovoru Oblaku nesporazum natanno razloil:V istem sorazmerju kakor nezvenei ty in kje seveda zveneigy do din g. e torej prinas iz ty (tj) = lahko nastane k,kakor je razvidno iz navedenih zgledov, mora bitimogo tudigiz gy (dj). Dr. Oblak je mnenja: V besedi moganigsploh ni nastal izj.Popolnoma se strinjam z njim; nastal je iz dj//Popolnoma zadostuje, da je izkazano,da se je najprej j lahko spremenil v gy (dj) in potem gy vg. Da se je ta monost tudiuresniila, dokazujejo razni zgledi, ki sem jih navedel jaz, pa tudi dr. Oblak (krabec1998: 240).

Ko je Oblak leta 1894 zapisoval prekmurska nareja, je v pismu86 krabcu

potrdil, da je razlaga mnoinskega imenovalnika -cje iz -ckepravilna, enakopa je o tem poroal tudi Jagiu na osnovi premenej v kingv makedonskemnareju.

Dodati je potrebno, da je prehodj > praviloma moen le na zaetku besede,sredi besede pa le pred naglaenim zlogom oz e jej za soglasnikom (Ramov1924: 164). V Cankovi se je pred sprednjimi samoglasniki zaradi disimi-lacije razvil naprej v g,pred zadnjimi samoglasniki ter k-jem in -jem pa v

83 Tukaj se torej z Asbthom popolnoma vjemam. (krabec 1995: 401).84 krabec verteidigt seinen unmglichen Stanpunkt gegen Oblak, wobei er von den

Lauten des Ung.-Slovenisch nicht spricht, wie der Blinde von den Farben, ein Vorwurf,von dem man allerdings auch Oblak nicht freisprechen kann. (Asbth 1910: 199200).

85 Najprej gre za prehod kvgali e hoete, g v k//Oblika -cge je samo teoretinovzpostavljena, v resnici pa je takoj ob nastanku prela v-cke. Ja, kae celo, da je ravnonezvenenost predhodnega sinika povzroila otrditev zveneega pripornega j v zapor-nik, ki je potem naravno moral postati nezvene. Ko bi ne bilo tako, bi morale poleg, vlask, piske obstajati tudi oblike vrazg, mog, vendar jih, kolikor vemo, ni. S

tem odpade vse, s imer mi je bilo ugovarjano glede posebnega prilikovanja vucg vvuck. (krabec 1998: 214).86 Sebean na Ogrskem, 2. 10. 1894. Prim. krabec (1995: 406).


7/19

140


d.Greenberg postavlja tak prehod najkasneje v zaetek 18. stoletja,87 pisavaz gy pa je prevzeta iz madarskega rkopisa za zvenei mehki zapornik. Greza spremembo drsnika v nezvonik, ki se je iz slovenskih severovzhodnih

podroij irila tudi v madarski nareni prostor (Greenberg 2002: 178). V prek-murskih tiskih je zapisan z madarskim znakomgy, pa s ty,za soglasnikipa pogosto kot j (po madarskem vzoru za j,ki se je razvil iz ali ) takazamenjava, in e izgovorj v nenaglaenem zlogu, sta povzroila zmedo, takoda sta se zaelagy in ty zapisovati tudi za samoglasniki (sli : boti : dvi)(Ramov 1924: 165166). Iz Pavlovih primerov je razvidno, da je j (1) preel vali celo v palatalizirani zvenei zlitnik, (2) za nezveneim nezvonikom seje priliil v , (3) k > k in j > > /g/ > g, in sicer pred sprednjimi samoglasniki, oba pa statudi dvomila v nekatere posamezne Pavlove razlage glasovnih sprememb vprekmurini, npr. v brezizjemni prehod j v in za soglasniki.88 Asbth vsvoji oceni opozarja npr. na narene izjeme kadar se je j razvil iz h, ne morepreiti v ali g(Asbth 1910: 203).

Opozoriti je potrebno tudi na napano Pavlovo tezo, da j,ki se je razvil iz ,

v imenovalniku mnoine mokega spola ne more preiti v dali g,saj vemo(Ramov 1924: 167), da je slovenski odraz za d in enak, tj. j, in sicer vvseh poloajih besede.

krabec (1995: 409) se v pregledu Pavlovega Glasoslovja sklicuje na Asbthain pravi, da delo ni brez napake in pomanjkljivosti.89 Predstavi npr. napanizapis imenovalnika mnoine rm oz. rmg (jarem) pravilno je lejrmi ali morda rmi. Priznava, da gre le za posameznosti, ki delu v celoti nekodijo, zato poudarja njegovo veliko vrednost in ga postavlja za zgled, kako

87 Vendar pa te spremembe e ni bilo, ko je Pavel zbiral gradivo te vasi ob koncu 19.stoletja. (Greenberg 2002: 177).

88 Jaz se do zdaj po izreki mojega Lendovana, ki je preivel 23 leta tudi v Cankovi,tega nisem mogel prepriati. Spomina vredno je tudi, da pie tevan Khar v Bratoncihv svojem Nrodnem blgu Vogrskij Slovncov (objavil trekelj v asopisu za zgodo-vino in narodopisje 7. letnik) vedno samj brez kake opombe o kaki posebni izreki; leko hoe oponaati lteranskega fararja, pie gje sta zajesta (sta) ingj za jo (jedel).(krabec 1995: 406).

89

Asbth opozarja, da Pavel pozna samo dolino in kraino, krabec (1995: 409) pa misli,da je v prekmurini e ohranjena tonemska razlika med akutom in cirkumfleksom,eprav je Pavel ne oznai (krna put : po puti).


8/19

141


je potrebno raziskovati in zapisovati90 slovenska nareja. Enako o njegovemdialektolokem delu sodi V. Novak: Pavel je bil zelo natanen pri zapiso-vanju narenih oblik in teko bi mu kaj resnega mogli oitati glede tega.

(Szkely/Muki 1986: 55)Asbth (1910: 177) je v uvodu svoje ocene zapisal, da je glavna vrednostPavlovega dela zanesljivo gradivo. Glasoslovje je predvsem rezultat Pavlovegasamostojnega dialektolokega dela, odlinega razumevanja jezikovnih razmerv Prekmurju, dobrega poznavanja prekmurskega knjinega jezika v tiskih 18.in prve polovice 19. stoletja ter prehoda knjine norme v narene okvire terraziskovanja le-tega na terenu in v tiskih do zaetka 20. stoletja.91

2 jeziknajnovejeGaprekmurskeGaslovstva

Gre za najbolj kontraverzno Pavlovo jezikoslovno razpravo, v kateri obrav-nava prekmurski knjini jezik, in sicer najprej sodobni v Marijinem listu,Kalendarju srca Jezuovega, tudi Novinah, nato pa spregovori o nastanku inrazvoju prekmurskega knjinega jezika in glavnih razlikah med prekmurinoin avstrijsko slovenino ter o prekmurskih narenih posebnostih, ki tak tipprekmurskega knjinega jezika tudi opraviujejo.

Slovenski raziskovalci Pavlovega jezikoslovnega dela so bili nad razpravopreseneeni in je niso znali uskladiti s sicer jasnim Pavlovim odnosom domadarine in slovenine oz. prekmurine. Presenetilo jih je Pavlovo za-vzemanje za ohranitev posebnega prekmurskega jezika, kar so utili kotodpadnitvo, eprav tega nihe ni zapisal, ampak so iskali reitve v redkihiz vsebine potegnjenih citatih (npr. iz uvoda, da sta ogrski prekmurski jezikin avstrijski slovenski jezik eden in isti in da so med njima le narene razlike;ali da je pravilni izraz za jezik v Prekmurju slovenski jezik in ne vendski), alipa kar v politiki (da je lo za pritisk ortodoksne madarske dravne politike).

90 Razen zapisov Antona Breznika v trekljevi zbirki do Pavlovih objav ni bilo takonatannih fonetinih zapisov ljudskih pesmi pri nas (V. Novak 1986: 282).

91 Od domaih pisanih jezikovnih virov je uporabljal avtor Kzmiev Nouvi Zkon,molitvenika Duhovna hrana in Krizsna pout, Koiev prevod mad. Slovnice iz 1833in Kzmieve Szvte evangyeliome, rokopisno bukovniko pesmarico Vszakojacskeszvetszke peszmi ter zasebna pisma. e Asbth je poudaril v svojem poroilu o delu, daavtor v zaetku ni imel pri roki niti Pleternikovega slovarja, poleg tega pa je uporabljalle e Mikloiev Etymol. Wrterbuch. Nekajkrat navaja tudi Vondrkovo Vergl. Slav.

Gramm., Janei-Sketovo Slov. slovnico, Raiev spis o Prekmurju NK LMS za 1969,Bosaneve Junake nar. pjesme. V zvezi z razvojem -ja pa kritizira npr. Melicha.(V. Novak 1970: 312313).


9/19

142


Vilko Novak (1970: 316) je nastale teave pojasnil s Pavlovimi besedami, komu je neko v pogovoru zaupal, da je moral zaradi politinih razmer pisatiproti svojemu preprianju, eprav je pristal le na najmanje koncesije.Novak

je zelo dober poznavalec razmer v Prekmurju in ker je razumel Pavlovo stisko,je presegel brezpredmetno in zgreeno razpravljanje o njegovem (ne)slovenstvuin (pro)madarstvu s stvarno oceno, da je vrednost Pavlove tudije kritinaobravnava knjine oblike prekmurine v nekem razdobju.

Sicer pa se zdi, da je le Novak, ki je med Slovenci najbolj poznal in doumelPavla (iftar 1988: 22), edini poskual razumeti Pavla, ko je v 27. tokah za-govarjal samostojnost in upravienost posebnega prekmurskega jezika nasprotiavstrijski slovenini,92 tj. osrednjeslovenskemu knjinemu jeziku.

Prav na tej toki se moje razumevanje Pavlovega odnosa do prekmurinerazlikuje od mnenj starejih raziskovalcev njegova razprava ne spominja naodpadnitvo, ampak predstavlja stvaren pogled na razvoj slovenskega knjine-ga jezika, ki se je vse do 19. stoletja razvijal loeno v alpskem in panonskemjezikovnem prostoru (Oroen 1996a: 80102). Gre enostavno za spoznanje odveh tipih slovenskega knjinega jezika, o dveh slovenskih knjinih normah,tj. o osrednje- in vzhodnoslovenski, in v okvirih slednje se je e v 18. stolet-ju oblikoval prekmurski knjini jezik (Oroen 1989: 3760). Normiral se jepodobno kot osrednjeslovenska knjina razliica v 16. stoletju, ko se je s kate-

kizmom in abecednikom zaelo burno obdobje slovenskega protestantizma indoseglo (jezikovni) parnas s celotnim prevodom Biblije v slovenino. Trubarse je zavestno odloil za nadnareni znaaj osrednjeslovenskega knjinegajezika, Kreljev jezikovni koncept je tako podobo gospod Trubarjeve kranjinediahrono dopolnjeval in uredil nedosledni rkopis, Dalmatin pa je s premi-ljenim upotevanjem obeh dosegel stopnjo jezikovne zrelosti, ki je omogoilaprevod svetega pisma.

Popolnoma enako, le z zamudnitvom ve kot 150 let, se je oblikoval knjinijezik v Prekmurju. Protestanti so poskrbeli za katekizem (Temlin, 1715) inabecednik (1725), tevan Kzmi pa je leta 1771 izdal Nouvi Zkon in v njemtako kot Dalmatin normiral prekmurski knjini jezik kot nadnareno tvorbo,izhajajoo iz ravensko-gorikih narenih osnov (Jesenek 1996: 113152). Dveslovenski knjini normi sta soobstajali do sredine 19. stoletja, ko je v pomladinarodov zaradi kulturno-politinih in jezikovno-zgodovinskih vzrokov prilodo poenotenja slovenske knjine norme. Jezikovna enotnost je v pomladi

92 S temi tokami je podal povzetek svoje knjige o glasoslovju, razirjen z oznako ak-

centa in oblikoslovja. // Vrednost Pavlove razprave je e vedno v tem, da je v njejsestavno in kritino obravnaval knjino obliko prekmurine v nekem razdobju ter stem tudi dopolnil svojo glasoslovno tudijo. (V. Novak 1970: 316).


10/19

143


narodov postala predpogoj za Zdrueno Slovenijo in jezikovno vpraanje jepostalo najprej in predvsem tudi politino vpraanje. Prekmurski katoliki izo-braenci so se tega zavedali in so sprejeli skupni knjini jezik, protestantski

krog s Kardoem na elu pa je nasedel obljubam madarskih politikov in se jetrdno oklenil starega slovenskega jezika (Jesenek 1998a: 121138) ter takonezavedno pomagal ohranjati e skoraj sto let prisotno teorijo o posebnemvedskem jeziku na Madarskem.

Pavel je politine in jezikovne razmere v Prekmurju odlino poznal. V a-sopisih Prijatel, Novine, Ivanocyjev Kalendar, Marijin list, Murska straa jespremljal93 prehod prekmurskega knjinega jezika v narene okvire (Jesenek1999a: 327343). Med sooanjem prekmurske in osrednjeslovenske jezikovnerazliice je v prvi tretjini 19. stoletja opravil pomembno vlogo vzhodnota-

jerski knjini jezikDajnkovega kroga, v drugi polovici stoletja pa so bili po-sredniki tudi asopisi, izhajajoi na levi in desni strani Mure, ki so prinaaliporoila in zapise v razliicah slovenskega jezika v osredju so tako vlogonekoliko prej opravile Bleiweisove Novice.

Pavel je dobro poznal jezikovnozgodovinske razmere v slovenskem panonskemjezikovnem prostoru. Zbiral je jezikovno gradivo in posebnosti starejih prek-murskih pisateljev, hkrati pa je natanno poznal in suvereno obvladoval tudisodobne narene razmere v Prekmurju. Zavedal se je stare prekmurske knjine

norme in sodobne narene razcepljenosti prekmurskega prostora. V razpravio jeziku najnovejega slovstva je tako priel do spoznanja, da je knjini jezikstarejih prekmurskih pisateljev veliko isteji in enotneji kot prekmurskonareje (V. Novak 1970: 316).

To je torej jezikovnozgodovinsko ozadje, ki potrjuje Pavlovo misel o razli-nosti avstrijske in prekmurske slovenine (danes uporabljamo izrazaosrednje- in vzhodnoslovenski knjini jezik, ki izhajata iz alpske in panonskeosnove) in je ne kae kot odpadnitvo ali klonitev pred politinimi pritiski,ampak kot jezikovnorazvojno dejstvo. Razumljivo je tudi, da je Pavel zavraalsinkretizem obeh knjinih norm, kakor se je kazal v asopisih (napovedal je,da se bo iz takega naina razvil nemogo mean jezik /V. Novak 1970: 316/),saj se je bal luninega jezika, kakor je Bleiweis, urednik Novic, poimenovalponesreeno meano jezikovno tvorbo naih ilircev na elu z Razlagom in Ko-evarjem. V uvodu v rokopisno slovnico je zato jasno zapisal, da prekmurskijezik spada v skupino junoslovanskih jezikov in da je veje osamosvojeno na-

93

Zato je prvi prekmurski jezikoslovec Avgust Pavel, ki je sam izel iz teh publikacij,ob njihovi desetletnici napisal celo razpravo, v kateri je grajal njihov neurejen jezik.(V. Novak 1976: 89).


11/19

144


reje slovenskega jezika, od katerega se loi predvsem po razlinih naglasnihznamenjih, intonaciji, mehanju soglasnikov in arhainem besednem zakladu.

3 rokopisnaslovnica

Pavlova prekmurska rokopisna slovnica je med Slovenci slabo poznana, saj jeostala v rokopisu in neprevedena. O njej sta doslej na Slovenskem bolj obirnopisala le Greenberg (1989: 353364) in Bajzek Luka (1999: 175190), okoli-ine, v katerih je nastajala, je pojasnil V. Novak (1970: 305307), prizadeva-nja za prevod v slovenino in angleino ter natis pa je predstavil Jesenek(2011a: 7085).

Med madarsko okupacijo Prekmurja so madarski oblastniki organiziraliteaje za jugoslovanske uitelje in za madarske, ki so se v oli sreevali zvendino. Pri teh programih izobraevanja je sodeloval vsaj do leta 1943tudi Pavel, ki je z Antauerjem pripravil Abecednik in Recsnik za madarskijezik (iftar 1988: 24). Prizadeval si je, da bi lahko izdal tudi prekmurskoslovnico in delo so mu kljub odkritimi nesoglasji z Mikolo le zaupali. Slov-nica ni ugodila eljam, da bi z njo lahko potrdili vendsko teorijo o posebnemprekmurskem jeziku na Madarskem, zato jo pomadarjeno Prosvetno drutvoza Prekmurje ni priporoilo za natis. Slovenski posredovalci Pavlovega dela

praviloma niso razumeli, zakaj se je odloil, da bo napisal vendsko slovnico.V ocenah so zelo previdni in se izogibajo odgovoru na vpraanje, kaj pomenita slovnica in zakaj jo je Pavel napisal (iftar 1988: 25). e je v razpravi oglasoslovju Cankove ves as opozarjal, da gre za slovensko nareje in e jebil glede jezika nedvoumen tudi v razpravi o jeziku novejega prekmurskegaslovstva, kjer je zapisal, da sta prekmurski (domai) in sredini slovenski(avstrijska slovenina) jezik socialnozvrstno enotna, le da pripadata razli-nim narenim skupinam, pa v slovnici ne uporablja ve izraza slovenski jezik,ampak dosledno le vend nyelv. Ali je to pripeljalo do oznaitve, da njegovarokopisna slovnica nosi peat najveje koncesije okupatorski hierarhiji vPrekmurju in na Madarskem? (ebjani 1967: 17)

Tako kot razprava o jeziku novejega prekmurskega slovstva je tudi rokopisnaslovnica odprla na videz zapleteno vpraanje Pavlove narodne zavesti, ki gaslovenski razlagalci, izjema je Vilko Novak, niso znali zadovoljivo razloiti(Jesenek 2003: 47).94

94

Zanimivo je, da so ga manj obremenjeno, in zato bolje, doumeli Madari. Prim. Nova-kovo (1970: 298299) razmiljanje v Razpravah SAZU in njegovo izjavo v intervjuju,ko je na vpraanje F. Mukia, ali ima G. Kiss prav, ko pravi, da Avgust Pavel ni bil niti


12/19

145


3.1 Novak je Pavlovo odloitev, da med Madarsko okupacijo Prekmurjanapie vendsko slovnico, lahko ustrezno razloil, saj je dobro poznal zgo-dovinske, politine, in jezikovne razmere tistega asa, predvsem pa se je o

tem veliko pogovarjal in tudi dopisoval s Pavlom. Sociolingvistini pristop,odlino razumevanje jezikovnih in slovstvenih razmer v Prekmurju in tesniosebni stiki s Pavlom so mu omogoili stvarno razlago, da je bila prav roko-pisna slovnica osrednje vpraanje, ki je v asu zasedbe doloalo Pavlov odnosdo Prekmurja in odnos madarskih oblastnikov ter madaronov do Pavla (V.Novak 1970: 305). Razlago dopolnjuje naslednja oznaka:

Ker mu slovenska domovina ni zmogla dati primernega mesta za delo, je moral ostativ tujini kot ivi simbol svojega ljudstva, kateremu Madari niso hoteli priznati nitiimena niti narodnosti, da je priboril temu ljudstvu med tujimi sosedi ast in pravico do

slovenskega imena za ceno svojega osebnega ivljenja in dela (V. Novak 1976: 96)

Novak je preprian, da se je Pavel lotil:

// nesrenega dejanja pisanja prekmurske slovnice. Dokazoval sem mu kodljivostin neuspenost tega dela kar se je konno izkazalo v popolni zavrnitvi, ker je Pavelnaslonil delo docela na slovenski knjini jezik in ker so Madari in njih eksponentivedno bolj dokazovali ter konno sprejeli trditev, da ivijo v Prekmurju madarskoutei Vendi, ki elijo imprej postati pravi Madari in torej ne potrebujejo nekakegaknjinega jezika. Nareje so dovoljevali le v oli kot pomono sredstvo, dokler se ne biotroci nauili madarine. (V. Novak 2000: 11)

Slovnica je nastajala v tekih okoliinah med okupacijo Prekmurja, ko razme-re na Madarskem niso bile ugodne za slovenski jezik. Pavel si je prizadeval,da bi mu oblast zaupala delo, ki je po nartih pomadarjevalnega Prosvetnegadrutva za Prekmurje hotelo zanikati obstoj enotnega slovenskega jezika inopozoriti na posebni od slovenine neodvisni vendski jezik.95 Dovoljenjeje dobil zelo teko, delo pa so mu odsvetovali tudi iz Slovenije, zlasti No-vak.96 Vpraanje je, zakaj je tako vztrajal pri neem, kar se ni moglo dobro

v najhujih asih v dilemi, ali naj se izree za Slovenca ali ne, odgovoril: Gotovo jeGyula Kiss najblie pravi oceni Pavlovega narodnostnega poloaja, saj je res vezal ustrezno stvarnemu okolju obe kulturi, oba naroda, eprav so okoli njega imeli mnogito za malo pomembno ali celo sumljivo. To znaajno vztrajanje je bilo zelo teko //Prim. Szkely/Muki (1986: 50).

95 Da bi tej vendski teoriji dali nekak znanstveni in kulturni znaaj, so eleli izdatislovnico, ki bi naj doloila pisanemu nareju uradno obliko. (V. Novak 1970: 306).

96 Konno so Pavlu zaupali pripravo vendske slovnice; ta se je tega loti kljub Novako -

vemu opozorilu (iz preprianja, da tuja zasedba Prekmurja ne bo dolgotrajna). Pavelse je sicer zavedal koljivosti in z manjimi oklevanji priravil Vend nyeltvn (Vendskoslovnico). (iftar 1988: 25). Prim. V. Novak (1970: 305307) in ebjani (1966: 142).


13/19

146


konati. Ali je Pavlu res lo za to, da bi objavil ogromno zbranega jezikovnegagradiva?97 Na to vpraanje Novak odgovarja pritrdilno:

eprav se je dolgo obotavljal, ko smo mu odsvetovali to delo, katerega koljivosti se je

dobro zavedal, ga je konno le sprejel. Pri tem ga je vodila misel: e ne napiem jaz indobro, bo napisal kak arlatan in vsi se bodo morali po njej ravnati. Eden od nagibov paje bil tudi, da je hotel, eprav ne v znanstveni obliki, objaviti vsaj del svojega gradivao prekmurini. (V. Novak 1970: 305)

elja zaradi tega si je tako prizadeval za slovnico in je bil pripravljen velikopopuati ter navzven tudi odstopati od svojih nael se mu ni uresniila.Promadarsko usmerjeni cenzorji so spregledali njegov namen in slovnica jeostala v rokopisu.98 Ko je izgubil zadnje upanje,99 da bi jo vendar natisnili, je10. 8. 1943 Novaku izjavil: Prav ima! Ni vredno s temi ljudmi sodelovati.

(V. Novak 1970: 306). In samo tako moremo pravilno razumeti Pavlovo odlo -itev, da izda vendsko slovnico: kot poskus sodelovanja s pomadarjeval-nimi oblastmi v okupiranem Prekmurju, z namenom (ki ga poudarja Novak)da preprei znanstveno in kulturno irjenje vendske teorije s pomojoslovnice, ki bi jo drugae napisal kak arlatan.

3.2Greenberg primerja Pavlovo slovnino gradivo s svojimi terenskimi zapisiin opisi posameznih prekmurskih govorov, pri tem pa mu kot Neslovencu inneavtohtonem govorcu ostajajo marsikateri jezikovni pojavi nerazumljivi in

neprepoznavni. Osnovna napaka prvega poskusa, kako predstaviti Pavlovoslovnico, je odloitev, da skua prikazati razmerje njenega jezika do iveprekmurine. Pavel je bil odlien dialektolog, vendar pa se je v slovnici po-kazal tudi kot dober historini gramatik. Obseno gradivo, ki ga razvra in

97 O Vendski slovnici so skromna in tudi nasprotna mnenja in ocene. Pavel naj bi se lotiltega, da bi s tem reil svojo skrbno zbrano gradivo vsaj v tej obliki in da bi prepreil,da bi kdo napisal e kaj dosti slabega. (iftar 1988: 25)

98 Medtem je Posvetno drutvo v Soboti sprejelo poroilo svoje komisije, ki ugotavlja, da

je Pavlova slovnica odlino znanstveno delo, podaja z nekaj izjemami resnino prek-murino, toda je mnogo ve, kot je Drutvo nameravalo toda preprost lovek seiz nje ne bi mogel uiti prekmurski. Nadrobneje so jo oznaili ez as, ko so sporoilijavnosti, da Drutvo ne predlaga izdaje P. slovnice, ki je pa ne more v vseh njenihdelih vskladiti z izroili prekmurine in z danes iveim prekmurskim jezikom, zatoje delo v tem obsegu in sestavu nepotrebno in ne more biti podlaga za praktino olskoslovnico (V. Novak 1970: 314).

99 Prizadeval si je, da bi delo izlo in je zato izbiral tudi ustrezne recenzente. V predlo -gu ustreznemu dravnemu organu v Budimpeti za izdajo olskih knjig je doloil tudimesto vendskega jezika v slovanskih jezikovni skupini. (iftar 1988: 25).

Za izbor recenzentov je bila pomembna njihova madarska opredeljenost in izvor.Izbrani so bili preizkueni, madarsko utei in vendskega izvora gospodje // inznanstveniki vendskega izvora, ki poznajo vendski jezik (iftar 1988: op. 55).


14/19

147


analizira v slovnici, zanesljivo ni ozko nareno, ampak je izpisano iz starejihprekmurskih avtorjev in je sooano z jezikoslovno teorijo Breznikove slovni-ce. Pavel se je s takim pristopom poskual izogniti priakovanjem, da napie

slovnico sodobnega prekmurskega nareja, tj. vendskega jezika in ga takotudi uradno normira. Gre za zgodovinsko opisno slovnico, ki zelo natannopredstavlja oblikoslovne in skladenjske zakonitosti prekmurskega knjinegajezika 18. in 19. stoletja.

Greenbergova teza, da lahko Pavlova tudija o nareju Cankove daje temeljnepoglede na glasoslovje prekmurskega jezika, e v izhodiu pristaja na predpo-stavko, da gre pri Pavlu za stilizirano opisno slovnico prekmurskega nareja,za miselnost, na katero opozarjam na str. 142 pri slovenskih raziskovalcih,namre da prekmurino razumejo le kot dialekt, kvejemu e kot nareno

pokrajinsko razliico slovenskega knjinega jezika.

Greenberg primerja slovnino gradivo z ivim govorom zadnjega desetletja20. stoletja in s Pavlovim dialektolokim delom Glasoslovje cankovskega slo-venskega nareja. Tako prepletanje in primerjanje dialektolokega in histori-nogramatinega gradiva sicer lahko pokae na spremembe v nareju zadnjihsto let (Cankova 1908 in dananje narene razmere), nikakor pa rezultati nisoprimerljivi z gradivom v slovnici, ki predstavlja predvsem oblikoslovno inskladenjsko podobo prekmurskega knjinega jezika 18. in 19. stoletja, gla-

sosolovno pa kae le osnovne znailnosti zapisa, nikakor ne izgovarjave inakustine podobe glasov, ki ju je Pavel zabeleil v razpravi o Cankovi in julahko preverimo na terenu danes.

Sicer pa glasovne razmere, ki jih je Pavel predstavil v prvem delu slovnice,niso normativne za zaetek 20. stoletja in predstavljajo zapis tistega sodobne-ga stanja, za katerega je Pavel predvideval, da bi lahko bilo blizu razmeramv 18. in 19. stoletju. Vpraanje je, ali bi lahko samoglasniki sestav Cankovepredstavljal tudi stari sistem prekmurskega jezika gre za Pavlovo domneva,ki je danes ne moremo potrditi.

Do Greenbergovega dela je kritien Vilko Novak (2000: 11). Oita mu nekri-tino razlago, slabe poznavanje jezikovnih razmer v Prekmurju in okoliin,v katerih je slovnica nastajala. V spominskem lanku, ki je izel v sedmihnadaljevanjih v Vestniku, naelno zavrne Greenbergovo predstavitev Pavloveslovnice, vendar pa svojega odklonilnega stalia ne poskua dokazati alirazloiti:

Gre pa e za strokovno vpraanje. Pavel je odgovarjal nam slovenskim kritikom njego-vega poetja, e da bo sicer nekdo napisal docela nesprejemljivo slovnico odgovor

je dobil v prejnjem stavku. elel pa je tudi reiti svoje mladostne zapise gradiva zaznanstveno obdelavo po vzoru svojega Glasoslovja tega pa v tej obliki ni mogel, ker


15/19


16/19

149


(in razumevanje!) odvisna od modrosti uiteljev in uporabnikov; v tej zakljunimisli se skriva tudi opraviilo za (pre)imenovanje prekmurskega jezika poelji naronika slovnice:

Priakujem, da bodo uitelji z modrim didaktinim utom in zmernostjo izbrali gra -divo, ki bo primerno stopnji zrelosti posameznih razredov in predpisanim zahtevam.(prevod Bajzek Luka)

3.5Greenberg (1989) predpostavlja, da gre pri Pavlu za stilizirano opisnoslovnico prekmurskega nareja, Bajzek Luka (1999: 188) pa razlaga, da greza t. i. funkcionalno slovnico, ki pa je Pavel ni imenoval za slovensko. Pavelse je zavedal vkljuenosti prekmurskega jezika v enotni slovenski jezikovniprostor, zato s slovnico ni hotel podpirati ovinizma in zmotne vendske teorije

svojih naronikov (Jesenek 2003: 52).Jesenek (2003, 2011a) poskua dokazati, da Pavel ni pisal od madarskihnaronikov elene slovnice novega, sodobnega vendskega jezika, ampak jelo za premiljen koncept stare knjine prekmurine, ki ga je Pavel izdelalna osnovi protestantskih in katolikih piscev 18. in prve polovice 19. stoletja.(Jesenek 2011a: 83). Z Bajzek Luka in Greenbergom ter ob pomoi MarijeKozar Muki si je prizadeval za prevod Pavlovega rokopisa v slovenino (deloje e opravila Bajzek Luka) in angleino (delo je e opravil Marc L. Green-berg) ter natis njegove slovnice prizadevanja so tik pred uresniitvijo, sajbo slovenski prevod izel predvidoma leta 2012 v mednarodni knjini zbirkiZora, angleki pa tudi predvidoma 2012 pri Nizozemski zalobi Rodopi. Na-rtovani projekt se je zael uresnievati konec leta 2009, ko sem po tevilnihpredhodnih sestankih, predvsem pa na Greenbergovo pobudo, pisal Pavloviherki Pvel Judit pismo (Maribor 13. 12. 2009), v katerem sem pojasnil glavneusmeritve pri pripravah za izdajo Pavlove slovnice:

Spotovana gospa Pvel Judit, dolgo se Vam nisem oglasil glede izdaje slovnice Vaegaoeta. Po naem mariborskem sestanku so se stvari poasi urejale, najprej z nizozem -sko zalobo Rodopi in nato e z nao akademijo znanosti SAZU. Novembra mesecaje bilo pri nas konno vse urejeno in dogovorjeno za delo, o emer sem Vam poroalpreko Marije Kozar Muki. Naj na kratko e enkrat povzamem glavne novosti, ki so sezgodile po naem sestanku v Mariboru: (1) Akademik dr. Anton Vratua me je prosil,da prevzamem oz. pospeim delo za izdajo Pavlove korespondence. (2) Na sestanku naSAZU smo se dogovorili, da ob korespondenci izdamo tudi slovnico, ki jo prevajamov slovenino in angleino. (3) Slovenska izdaja korespondence in slovnice izide priSAZU, angleka izdaja slovnice na Nizozemskem (Rodopi). (4) Oblikovali smo projekttreh ustanov SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, ZRC SAZU. Na razpisARRS smo prijavili projekt pod nosilstvom prof. dr. Marka Jesenka, vkljueni pa soiz Maribora akademikinja dr. Zinka Zorko, dr. Mihaela Koletnik, dr. Natalija Ulnik,

dr. Andrej Hozjan in iz Ljubljane direktor SAZU dr. Oto Luthar, dr. Ingrid Slavec Gra-dinik, dr. Alenka Klemenc. Kot zunanji sodelavci ste predvideni Pvel Judit, Gadany


17/19

150


Karoly, Marija Kozar Muki, Marija Bajzek, Marc Greenberg in Franci Just. O sode-lovanju ostalih sodelavk in sodelavcev odloa vodja projekta. (5) K sodelovanju smopovabili madarsko Akademijo znanosti in umetnosti in s tem prispevamo k dolgoronivsebini medakademijskega sodelovanja (akademikNyomarkay Istvan). (6) Slovenski

del projekta: korespondenco objavimo v seriji Korespondence pomembnih Slovencev,rokopisno slovnico, prevod iz madarine v slovenino z dodanimi razlagami in tu-dijami pa v zbirki Dela SAZU, Razred II. (7) Angleki del projekta: rokopisna slovnica,prevod iz madarine v angleino s kratko razlago in tudijo izide na Nizozemskempri zbirki Rodopi.

Marija Muki mi je pisala, da se naeloma strinjate z objavo slovnice v slovenskem inanglekem jeziku, da pa se moram o vseh podrobnostih dogovoriti neposredno z Vami.

Spotovana gospa Pvel Judit, prosim Vas za dovoljenje, da izdamo slovenski prevodslovnice na SAZU v Sloveniji, angleki prevod slovnice pa pri zalobi Rodopi na Ni-zozemskem. Prosim, sporoite, ali se s takim dogovorom strinjate in kaj je e potrebno

dogovoriti, da dobimo Vae soglasje za obe izdaji. Veselim se sodelovanja z Vami invas lepo Vas pozdravljam. Marko Jesenek.

Gospa Judith Pavel je odgovorila konec decembra njeno pismo mi je 30.12. 2009 posredovala Marija Kozar Muki, ki je predlagala tudi sreanje vSombotelu:

Gospa Judita mi je preposlala tvoje pismo in me je prosila, naj prevedem njen odgovor.V priponki ti ga poiljam. Tudi jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi se osebno sreali priJuditi, na domu Avgusta Pavla v Szombathelyu: Ti, jaz, Marija Bajzek in Judita Pavel,da se zmenimo, kdo kaj bo pisal. Juditini in Marijini temi se mogoe prekrivata, zaraditega bi bilo treba razistiti, kdo kaj pie, da ne bosta isto pisale. Lep pozdrav in uspenosodelovanje nam vsem pri Pavlovem projektu: Marija

Spotovani gospod Marko Jesenek! Prejela sem po e-mailu in po poti vae pronjo vzvezi z objavo slovenske korespondence in slovenske slovnice mojega oeta dr. AvgustaPavla. Zaradi praznikov in druinskih skrbi vam lahko odgovorim ele zdaj.

Hvala za izprne informacije o ustanovitvi trilaterarne projektne skupine. Meje, kipoasi izginjajo, laje omogoajo nam, da si delimo svoje znanstvene rezultate.

Korespondenca Avgusta Pavla v prvi polovici 20. stol. vsebuje podatke o slovenskemin hrvakem literarnem ivljenju, raziskovanju lokalne zgodovine, in slovanskem jezi-koslovju.

Pisma je v. d. direktorica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, Metka Fujs 11. 06.2008 odkupila za muzej od mene, od dedia lastnika. V zvezi z objavo pisem se torejmorate obrniti na muzej v Murski Soboti.

Izdaja Slovenske slovnice Avgusta Pavla v dveh jezikih ima drugano vrednost in jezanimiva za drug krog raziskovalcev. Slovnica obdeluje arhaini jezik, ki ga danes veskoraj ne uporabljajo, je neka posebnost za jezikoslovce.

Za prevod v slovenino in angleino ter izdajo z veseljem dajem svoje dovoljenje,seveda pod pogojem, da so upotevane avtorske pravice.

Poaena sem, da lahko sodelujem v projektu skupaj z mnogimi jezikoslovci. To -da, dragi gospod profesor, v svojem pismu dne 13. decembra 2009 (v katerem me


18/19

151


informirate in me prosite za dovoljenje) niste oznaili moje naloge. Zgodovino nastankain usode slovnice najbr nihe ne pozna bolje kot njegova herka, ki je lastnica zapiskovin ostalih spisov svojega oeta znanstvenika.

Upam, da ste praznike preiveli prijetno in ste si nabrali nove moi k izvrenju velikihnartov in nalog v naslednjem letu. e mislite, da bi se morala osebno dogovoriti, vasprisrno sprejmem pri nas doma, le telefonirajte prej. Marija Kozar-Muki bi prevajala.S prisrnimi pozdravi: Judita Pavel.

Na sestanku v Sombotelu (26. 2. 2010 na domu gospe Judith Pavel) sem sedogovoril za vse podrobnosti, kasneje pa smo dobili tudi soglasja dediev zaizdajo in natis slovnice v angleini in slovenini.

Na Filozofski fakulteti v Mariboru in ZRC SAZU smo zdruili oba Pavlovaprojekta, tj. korespondenco in slovnico. Z akademikom Antonom Vratuo in

direktorjem ZRC SAZU Otom Lutharjem smo sestavili novo ekipo, ki bi najopravila nartovano delo. V projekt so bili vkljueni: Marko Jesenek (vodja),iz Maribora Zinka Zorko, Mihaela Koletnik, Natalija Ulnik, Anna Kollath,Andrej Hozjan in iz Ljubljane Oto Luthar, Ingrid Slavec Gradinik, TjaaJakop, Alenka Klemenc, Attila Kovacs. Kot zunanji sodelavci so bili predvi-deni Marc L. Greenberg, Marija Bajzek, Marija Kozar Muki in Franci Just.Leta 2010 sem prijavil projekt Prekmurski jezik v slovnici in korespondenciAvgusta Pavla tudi na ARRS, saj sem priakoval, da ga bo Agencija podprlakot nacionalno pomembnega. al se to iz nerazumljivih razlogov ni zgodilo

(Jesenek 2011: 6985), kljub temu pa je skupina slovenistov iz Slovenije(Marko Jesenek), Madarske (Marija Bajzek Luka, Marija Kozar Muki) inZDA (Marc L. Greenberg) delo nadaljevala danes sta slovenski in anglekiprevod Pavlove rokopisne slovnice prekmurskega jezika pripravljena za natisin priakujem, da bosta knjigi izli e leta 2012 slovenski prevod (delo MarijeBajzek Luka) vzporedno z madarskim originalom in spremnimi tudijamipri Zori, angleki prevod (delo Marca L. Greenberga) s tudijami pa pri nizo-zemski zalobi Rodopi.

4 Zakljuek

Pavlovo jezikoslovno delo je pustilo pomembno sled v slovenskem narejeslov-ju, ki dolgo po Glasoslovju slovenskega govora v Cankovi ni dobilo boljega intemeljitejega zapisa prekmurskega narenega prostora. Pomembno je, da tudidruga njegova dela, predvsem s podroja etnologije, vsebujejo besedje in fone-tine zapise, ki jih lahko uporabljamo pri narenem prepoznavanju jezikovnepodobe prekmurskega jezika. e temu dodamo e gradivo rokopisne slovnice,nam Pavlovo interdisciplinarno delo (npr. jezikovno, etnoloko, prevajalsko,


19/19

152


posredniko) ponuja zaokroen pogled na jezikovno dogajanje v Prekmurju odTemlinovega prvotiska leta 1715 do zaetka druge svetovne vojne.

Pavel je bil odlien poznavalec razmer v slovenskem severovzhodnem jezikov-

nem prostoru, ki ga je ves as, eprav je bil upravno-politino in geografskorazdeljen na avstrijski in madarski del, razumel kot jezikovno celoto. V raz-pravi Jezik najnovejega prekmurskega slovstva je prisotna misel o prekmurskivzhodnoslovenski knjini normi, ki se je v 18. stoletju oblikovala kot razliicaosrednjeslovenske, vendar pa tako dvojno normo upoteva le do poenotenjasredi 19. stoletja, nato pa prepoznava jezikovna prizadevanja v prekmurskihtiskih za narena oz. jim pripisuje le pokrajinsko normativnost. Tako razu-mevanje jezikovnega poloaja prekmurskih Slovencev nasprotuje madarskivendski teoriji, s katero se je Pavel sooal med okupacijo Prekmurja, ko je elel

napisati naroeno in priakovano normativno vendsko slovnico, za njenimnaslovom pa je skril zgodovinsko (in delno tudi opisno nareno) slovnico prek-murskega (knjinega) jezika, ki aka, da bo izla v knjini obliki.

Documents

O jezikoslovnem delu Avgusta Pavla - 12 Zora 90 Jesenšek