o E T N O G R A F S K I H Z B I R K A H

IZ A F R I K E , A M E R I K E I N A Z I J E

V E T N O G R A F S K E M M U Z E J U V L J U B L J A N I

B o r i s O r e l

I.

Etnografski muzej (okr.: EM) v Ljubl jani h r an i lepo število etno­grafskih zbi rk iz Afrike, Amerike in Azije. Menimo, d a je p rav , d a te zbi rke podrobneje p reg ledamo v letošnjem le tn iku Slovenskega etno­grafa, v r h u tega p a načnemo ob njih neka j vp ra šan j , k i j ih je vredno razmisli t i .

Etnografske zbirke iz Afrike, Amerike in Azije v EM del imo v tr i skup ine : 1. zbirke, k i j ih je pr idobi l bivši Kranjsk i deželni muzej v Ljubl jani in ki j ih je EM prevzel ob svoji us tanovi tvi leta 1923 od Narodnega muzeja, nas lednika Kranjskega deželnega muzeja ; 2. zbirke, k i j ih je pr idobi l EM v letih 1923—1945, to je od svoje us tanovi tve do konca d ruge svetovne vojne; 3. zbirke, ki so pr iš le v EM p o osvoboditvi, to je p o le tu 1945.

1. P r o a skupina zbirk. Le-tâ je preš la iz Narodnega v Etnografski muzej leta 1923 ter je največja tako po številu zbirk, kakor tud i po številu predmetov, k i j ih te zbi rke obsegajo. Poglejmo, ka j n a m o teh zb i rkah pove inven ta rna knj iga bivšega Kranjskega deželnega muzeja v Ljubl jani .

A. Z b i r k e i z A f r i k e . T e zbirke so inventar iz i rane od št. 695 do 971, od 2003 do 2011 in od 2720 do 2723 ter obsegajo etnografske predmete , k i so j ih Kran j skemu deželnemu muzeju daroval i (prodali?)* znani slovenski misijonar in znanstveni raziskovalec Ignaci j Knoblehar (nad 200 predmetov) , ladijski k a p i t a n Percich (okrog 50 predmetov) , Wal t e r List, Leipzig (4), ladi jski p r apo r ščak Mladič (9), Laur in (5), Fiere (2) i n Baumgar tne r (1). Med temi zb i rkami je na jpomembnejša Knoblehar jeva etnografska zbirka, k i je pr iš la v Kranjski deželni muzej p red dobr imi 100 leti in je po temtakem ena najstarejših zbi rk v EM. Ko se je Knoblehar leta 1850 za k ra t ek čas vrni l iz Afr ike v Evropo, da

* Iz inventarne knjige bivšega Kranjskega deželnega muzeja je razvidno, da sta Knoblehar in Percich svoji zbirki darovala muzeju, medtem ko pri ostalih ni nobenih takih podatkov. Verjetno gre tudi pri njih za darove.

bi poiskal denarn ih sredstev in novih misijonarjev, je tedaj pr inesel s seboj etnografske zbi rke ter j ih podar i l l jubl janskemu in duna j skemu muzeju.^ Kakor posnemamo iz inventa rne knjige, j e v Knobleharjevi zbirki , poklonjeni l jubl janskemu muzeju, sedaj v EM, neka j p redmetov afr iškega črnskega p lemena Bari , medtem k o v Percichevi zbi rki n a j ­demo p r e d m e t e črncev p lemena Pahouin , prebivalcev ob izvirih reke G a b u n n a zahodni afr iški obali, v zbi rki W. Lista p redmete iz bivše Nemške Afrike, iz Konga (le en p redme t je iz Nove Gvineje v Oceanij i ) , v zbirki Mladiča p a končno p redmete iz Kameruna , C a p l a n d a in iz La­gosa n a Suženjski obali v Zahodni Afriki .

P o i n v e n t a m i knjigi so v zgoraj navedenih zb i rkah iz Afr ike t i le predmet i : " loki, puščice, sulice, kopja , sekire, noži oziroma bodala, nož­nice, bat , k i j , r azne palice, bumerang , ščiti in ščitki, bič, žaga; rezl jane lesene mizice, rezl jana lesena skleda, kozarec in kelih iz roga, zajemalke iz lesa, kost i in rogovine, lesena žlica, s teklene posode z rdečo zemljo — šminko črncev p lemena Bari , steklena posoda s 34 abat i , s teklena posoda s k ruhom iz drevesnih plodov, p a r jedi lnih pal ič ic ; razne lončene p ipe , razne piščal i iz kosti, roga in bambusa , koščen rog, rog iz slonovine, har fa , cifre n a pal ici ; usnjene p le tene vrvi oziroma vrvce z zanko oziroma s cvetami , p le tene vrvi iz ličja, razne p le tene je rmenas te vrvce (z zanko, z obešenim krempl jem, bučo in želvo, z želvo, rogom in kostjo, z žival­skim repom, z usnjeno in železno cvoto, z dolgo žimasto cvoto); razni obeski (iz živalskih zob in kosti), iz ločja spletena ču ta r ična košarica na obesku, v rvce oziroma t rakovi z zobovi in kora ldami idr., razni obročki iz železa, slonove kosti in biserne matice, glavnik, pokr iva la (kape) , torbica iz ba rvanega bičja, p reproga iz t rs t ja itd. Med drug im bi končno navedli še zas tavo z orlom, ki jo j e imel obešeno Ign. Knoblehar na svoji misijonski postaji .

B. Z b i r k e i z S e v e r n e A f r i k e ( » E g i p č a n s k e a n t i k e « ) . Te zbi rke so inventar iz i rane od št. 972 d o 1063 in vsebujejo p redmete , k i j ih je bivši Kranjsk i deželni muzej pr idobi l v drugi polovici 19. sto­letja od raznih darovalcev oziroma prodaja lcev (C. Vetter, Zupančič , Apollonia Droll , I. Pirschitz , V. Smole, Laur in ) . P o inventurn i knjigi štejejo te zbi rke nad 90 predmetov, med ka ter imi prev laduje d robna mnogobarvna in enobarvna p las t ika iz terakote , lesa, b rona in kamna . To so razne moške in ženske figurine, verjetno idoli oziroma amule t i , dal je živalske figure (ptiči, pes, lev, konj idr.), stekleni biseri s hrošči , svetimi skarabej i itd. Med temi p redmet i na jdemo še bronas to solnico-, t e rakotno okroglo posodo, zavi tke t a n k e drevesne skorje in naposled med nj imi tud i mumijo, k i pa je ostala v Narodnem muzeju.

C. Z b i r k e i z S e v e r n e A m e r i k e . Inven ta r iz i rane so od šte­vi lke 1090 do 1145 te r po temtakem štejejo 56 etnografskih predmetov . Le-té so daroval i Kran j skemu deželnemu muzeju škof F r ide r ik Baraga

^ Prim. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925—1932, str. 474. " Glede nazivov predmetov smo upoštevali tudi inventarne knjigo EM II.

(47 predmetov) , misi jonar Ivan Čebu l (8) in M. Topolansky (1). V času svojega misijonarjenja v Severni Amer ik i je Baraga d v a k r a t obiskal svojo domovino, in sicer prv ič le ta 1856, drugič p a leta 1855.* Verjetno je o pr i l ik i prvega ali drugega obiska prinesel s seboj e tnografske p red­mete, k i j ih je nab ra l med Indi janci ter na to daroval l jubljanskemti muzeju. T a k o sodi poleg Knoblehar jeve tudi Baragova e tnografska zbirka med najs tarejše zb i rke v EM.

Zbirke vsebujejo tele p redme te severnoameriških Indi jancev: lesene loke, pe rna t e puščice, plosk leseni k i j z vrezano ornament iko, nožnico, leseno žlico, leseni zajemalki , leseni skodelici, košare in košar ice (med d rug im iz lubja) , škat l ice iz lesnega lubja in z ba rvano merjaščevo dlako, lesen rog, p i p e iz lesa in rdečega kamna , razne torbice iz ba rva -nega bičja in s kora ldami , p reprogo iz ba rvanega ločja, p reprogo iz t a n k e slame z resami, čevlje iz jelenovine, p a r k rpe l j iz lesa in ba rvan ih črev i td.

D . Z b i r k e i z A z i j e . Inventa r iz i rane so od št. 455 d o 440, od 450 do 451, od 1065 d o 1089, od 2445 d o 2444, od 8594 d o 8595, od 8405 d o 8423, od 8718 do 8807 in od 9310 d o 9362 ter štejejo skupno okrog 200 etno­grafskih predmetov. P o porek lu je večina zbirk iz Kitajske in med njimi je t reba kot p r v o navest i vel iko zbirko ki ta jskega misijonarja p . Bapt . T u r k a iz Hankova , k i šteje 163 etnografskih predmetov. Iz Ki ta jske je nadal je 6 p redmetov p . Andre j a Šu-ja in tud i večidel predmet i , ki so j ih dobavi l i muzeju A n a K a r t n e r (2 predmeta) , C. Kar inger (7), občina Loka (1), F inzi (2), Rechbach, Zupančič itd., medtem ko je zb i rka 12 predmetov, k i jo je da l muzeju M. Kliner iz Radovlj ice (»ein Rad-mannsdorfe r Taugenichts , fahrend als Bedienter mit de r Novara«, kakor p r ipomin ja o njem inven ta rna knjiga, sicer skopa s podatk i ) , de loma iz Kitajske, de loma z Nikobarsk ih otokov v Prednj i Indij i in iz Madrasa v Zadnji Indij i , zb i rka Vrtovca, korvetnega k a p i t a n a (2 predmeta) p a iz R a n g u n a in Madrasa v Indij i . Za neka j p redmetov ni bilo mogoče ugotoviti dobavi tel ja .

Etnografski p redmet i v navedenih zb i rkah so t i le: razna verska lesena p las t ika (kipi in reliefi bogov in boginj), b ronas ta p las t ika Bude, lesen idol z Nikobarov, 12 slik vojakov n a r iževem pap i r j u (v svileni knjigi) , s l ika vejice čaja n a r iževem papi r ju , koščena ki ta jska figurina, moli tvena knjižica v Pal i -pisavi n a pa lmovem listu iz pagode Dagon v Rangunu , čarovni listi na vrvci iz Madrasa , železni ki ta jski obredni zvonci, c inasta kadi lnica , b ronas ta skodelica za zažiganje kadi la , t r i -

* Prim. Slovenski biografski leksikon, str. 24. — V arhivu Narodnega muzeja žal ni ohranjenih protokolov bivšega Kranjskega deželnega muzeja iz let 1836 in 1833. Ob tej priliki priporočamo Narodnemu muzeju, da bi objavil vse stare protokole bivšega Kranjskega deželnega muzeja, kolikor jih je iz let 1822—1888 ohranjenih. Tudi bi ne bilo napačno, kritično pregledati vse stare inventarne knjige in razne pomanjkljivosti izfwpolniti, kolikor je pač mogoče, iz ohranjenih protokolov oziroma aktov. Vsekakor bo to napravil EM ob vnovični inventarizaciji etnografskih predmetov, prevzetih od Narodnega muzeja.

nožna posodica; ki ta jski slamnik, 2 pokr ival i mandar ina , ki ta jski ženski čeveljčki, ki tajsko deško obuvalo, ki ta jski u radn i čevlji, ki tajski moški čevlji iz Šanghaja, ki ta jski dežnik, lesen in koščen glavnik, s ta ra k i ta j ska očala, vezen okvirček za žepno uro, s rebrna igla z zmaji, 16 raznih žen­skih uhanov, ki ta jski prs tani , verižica za predpasn ik , kitajski otroški zapestni okrasek, ki ta jski naglavni okrasek ženskih, v klobčič zvitih las, pah l jača iz lista banane , pahl jača iz korenin iz Madrasa , k i ta jske p a h ­ljače (med njimi ena iz pt ičj ih peres), torbice, k i ta jska skrinjica za naki t , pogr inja la za ki tajske dvoranske stole, tkanje iz rast l inskih vlaken, p redmizno kitajsko pregrinjalo, cinast ba ldahinov nas tavek z zmaji , kositren nas tavek s čapl jo in lotosom, ba ldahin , ba ldahinov drža j , k i ­tajski napis i za slavnostno p redba ldah insko tablo, lesena tab la na čast mal iku bogastva; 2 p a r a ki ta jskih koščenih jedilnih paličic, 8 rezl janih čašic za vino, vaza iz kresi lnika, k i ta jsko lončeno posodje, 2 majolični vazi, k i ta jska skleda iz medenine, pakfonas ta posoda s pokrovom, razno cinasto, porcelanasto in d rugo posodje; meč, leseno-medena p ip ica za uživanje opija , tobačna p ip ica , ki ta jski us tn ik za cigare, mošnjiček za tobačno škatl ico; ki ta jski novci, t r i vrste pap i rna t ega denar ja za seži­ganje ra jnkim na grobovih, raznovrs ten ki tajski otroški denar , vezena svilena denarn ica itd.

E. R a z n o . T u sem uvrščamo 9 etnografskih predmetov, ka te r ih izvor n a m ni znan. Muzeju sta j ih darovala dr . Stare (5) in kanon ik Sušnik (4), inventar iz i rani p a so od št. 3000 do 3004 (Stare) v inventarn i knjigi Kranjskega deželnega muzeja ter s št. 2880, 2881, 2883 in 2898 (Sušnik) v inventarn i knjigi EM II . Pr ipominjamo, d a Sušnikovih p r ed ­metov ni naj t i v inventa rn i knjigi bivšega Kranjskega deželnega oziroma Narodnega muzeja.

P redmet i so t i le: 8 pe rna t ih puščic ( inventar iziranih kot en pred­met), 2 lesena loka s tetivo i z č r e v , ' 2 metalni kopji , sulica, puščica, lesen lok, kladivo(?) .

2. Druga skupina zbirk. T a skup ina zbirk je razmeroma majhna , saj obsega samo tr i zbirke s 161 predmet i . Zbirke je pr idobi l EM v letih 1923—1945 ter so po njegovi inventarni knjigi naslednje:

A. Z b i r k a P. S c h e b e s t e i z C e n t r a l n e A f r i k e . Ta zbirka vsebuje 96 etnografskih predmetov, ki j ih je med Pigmejoi v Cent ra ln i Afriki nab ra l Pau l Schebesta, znani etnolog in raziskovalec Pigmejcev. Zbirko je EM daroval dr . Ehrl ich, inventar iz i rana pa je od št. 2864 d o 2959.

Predmet i so tile:' ' 2 bodali v nožnici, 7 sulic, leseni loki, puščice, usnjat tidec s 23 puščicami, ha rpune , ščit, spleten iz bambusa , ščit za zapest je v obliki napolnjenega meha, pal ica, pral ica , železna dleta, železne in slonokoščene igle, 2 g lavnika iz bambusa , 2 plesni pahl jači , omela iz riževe slame, rast l inskih vlaken in ličja (?), oglavni okrasi, okrasna

^ Dragoceni so pri tej zbirki izvirni nazivi, napisani na listkili, s katerimi so opremljeni predmeti.

okrogla plošča iz sloiiovine, usnjen pas s t rakovi , razni moški in ženski pasovi (iz ličja, kože), okras za ušesa, 25 bronas t ih zapestnic , ovalni za-pestni obroči, s ramni p redpasn ik , lesene ci tre s s t runami iz rast l inskih vlaken, p le tena košara , košara iz drevesne skorje in opletena s slamo, vreča spletena iz slame, vreča spletena iz vrve, p le tena s lamnata pre ­proga, p redpražn ik , pleten iz slame, torbice iz rafije, škat la (pušica) iz drevesne skorje, čepice, p le tene iz slame, lesen možnai- z lesenim ba tom in drugo.

B. Z b i r k a N a g l a s . Ta zbirka je inventa r iz i rana od št. 2980 do 3059, toda v inventarn i knjigi ni nobenih podatkov , od kod so pred­meti , k i j ih je skupa j 60. Tud i o njenem bivšem las tn iku bi bilo pot rebno vedeti ka j več.

P redmet i : loki, puščice, vesla, rog bivola, model ba rke iz lesa, 2 p re ­progi iz ličja, 2 torbici iz tkanine , slamnik, k rožn iku podobna plošča, p le tena iz slame, okras za lase v obliki pahl jače , figura p t iča iz lesa, piščal i na 7 cevi iz bambusovega lesa, leseni obroči, 2 pasa iz palmovega lista, pas iz ličja itd.

C. Z b i r k a d r . I v a n a Š v e g l a . EM je dr . Ivan Švegel daroval 4 e tnografske p redmete : 2 eksotični maski iz Cen t ra lne Afrike (inv. št. 535/6), 1 mumific i rano glavo (čanco) Ind i j anke iz Ekvador ja v Južni Amer ik i (inv. št. 2618) ter 1 nogo mumije iz Eg ip ta (še ne inventar iz i­rana) . O čanci razpravl ja v tem le tniku Slovenskega etnografa univ. prof. dr . B. Škerl j .

D . R a z n o . Preostane n a m iz te skupine samo še en etnografski predmet , in sicer malajski glasbeni ins t rument (inv. št. 2046), ki ga je EM kup i l od Maksa Fer lana iz Ljubljane.

5. Tretja skupina zbirk. V to skupino sodijo etnografske zbirke, ki so pr iš le v EM p o letu 1945. To so večidel zbirke, k i sta j ih Federalni zbirni center in Narodna imovina M L O v Ljubl jani izročila v varstvd muzeju iz raznih imovin, zaplenjenih po osvoboditvi. O k r o g 40 pred­metov sta muzeju odstopi la Mestna muzeja v Ljubl jani in P tu ju , medtem ko nam je bil en p redmet podarjen (Mario Marčič, Trst) , en p redmet p a smo kupi l i (Vida Brezigar, Ljubl jana) . Zbirke, z izjemo dveh predmetov (inv. št. 6348 in 6364), še niso inventar iz i rane ter štejejo s k u p a j okrog 490 predmetov. Zbirke oziroma predmet i p a so ti le:

A. Z b i r k a O c e a n i j a . Okrog 30 predmetov. Bivši las tnik baron Codelli . Med predmet i so pokr iva la z rogovi, s lamnato-usnjena pokr i ­vala, pahl jača , s lamnato posodje, tulci, igrače, torbice itd.

B. Z b i r k e i z A f r i k e . Okrog 150 predmetov : razni izdelki iz slame, p reproge iz rafije, tkan insk i p r t i in pr t ički , p iščalki iz slonove kosti in bambusa , razni drtigi glasbeni ins t rument i , del i ženske obleke, pokr iva la iz gobe in slame, obleka iz drevesne skorje, razni pasovi in ovratnice, razni okras za roke in noge, leseni glavniki , torbice iz slame, košarice iz p isane t rave, razno posodje iz buče, gline in lesa, lesene zajemalke, žlice in vilice, leseno podzglavje, razna plas t ika iz gline

oziroma rogovine: krokodil , dromedar , p t ič , kača idr., razni hišni idoli, les za ba rvan je kože, p i p a za tobak, tobačnica iz buče, sulice, nož, bič iz kože povodnega konja itd.

C. Z b i r k e i z I n d i j e , H i m a l a j s k i h d r ž a v (Nepal, Sik-kim) in od d r u g o d . Okrog 280 predmetov : amulet i s Himalaje , moli­tveni mlinčki , plodovi drevesa »rudraksa« za s p o k o m i venec lamaistov, zastava oziroma molilna zavesa s tekstom, žara za shranjevanje pepe la rajnih, ost — obrambno sredstvo zoper snežnega zmaja, t ibetanski rog za izganjanje hud ih duhov, 2 maski , f igurine raznih bogov in boginj (Ganeša, Krišna, Lakšmi , Došibudža) , h imalajski s lamniki (kape), dežni p lašč iz lubja, uhan i Uraoncev, razni drugi nak i t (prstani , zapestnice) , pahl jača , usnjena denarnica, kragul jčki , k i j ih zavežejo pr i p lesu na noge, godbeni ploščici iz Bengalije, »bati« iz Bošontija (svetilka za rev­nejše), kas te za žetev riža, »kunti« — kuha ln ica za peko rib, »dauli« — nož za pr i rezovanje pa lme, vel ika p i p a za op i j iz Nepala , »činta« — vilice, s ka te r im devljejo kadi lci žerjavico v pipo*, »pandža« — vilice, »džanti« — orodje za sekljanje »beti« oreha, s t rugalo za jezik, možnar , posodice za olje, lesene posode, izdolbene iz hlodov, nepa l ske škat l ice za l išp in dišave, izrezl jani stolčki, pleteni pehar j i , krožniki , vaze, p re ­proge, razn i t ibetanski in kašmirsk i umetno-obr tn i izdelki , 2 make t i voza i td.

D . R a z n o . Preostaja n a m še nad 40 etnografskih p redmetov (Mestni muze j , P t u j in Ljubl jana) , za ka tere ne vemo, od kod so.

T u d i glede mnogih predmetov, k i smo j ih navedl i n. p r . v skup in i zbirk iz Afr ike (glej s t ran 143), ne moremo jamči t i za njihovo afr iško provenienco.

I I .

V poročilu o delu Etnografskega muzeja, objavl jenem v I. le tn iku Slovenskega e tnografa (1948, str. 110), j e bilo med d r u g i m navedeno, d a j e v muzeju izvenevropskih predmetov za 752 inven ta rn ih številk po s tanju le ta 1945 (po osvoboditvi). C e k t emu številu pr iš te jemo okrog 490 predmetov, pr idobl jenih v osmih letih p o letu 1945, t eda j b i mora l EM imeti danes skupa j 1242 predmetov. To število p a ni točno. Nesklad­nosti se pojavljajo že p r i zb i rkah , k i j ih je EM prevzel ob svoji us tano­vitvi od Narodnega muzeja. O b teh zb i rkah na j ugotovimo predvsem znano nepravi lnost , k i smo jo zasledili že p r i slovenskih etnografskih zbi rkah , da je namreč neka j predmetov, k i j ih je EM ob svoji ustanovi tvi »prevzel« in kasneje tud i inventar iz i ra l , de jansko iz nerazumlj ivih vzrokov še nadal je ostalo v Narodnem muzeju. Osta lo p a je t a m ver­je tno tud i neka j t ak ih predmetov, k i j ih EM ni inventar iz i ra l . O inven­tarizaci j i Kranjskega deželnega muzeja in EM ne moremo nič dobrega povedat i . Namesto da bi bil EM inventar izaci jo Kranjskega deželnega muzeja izpopolnil , jo je z vsemi pomanjkl j ivostmi nadal jeval in v marsi ­ka te r ih p r imer ih celo poslabšal . Mnogi p redmet i so inventar iz i rani zelo

neenotno (puščice, slike, okras itd.), del Knobleharjeve zbirke p a je celo d v a k r a t inventar iz i ran (celotna zbi rka v inv. kn j . EM 11, de l te zbirke, s k u p n o 19 predmetov, p a drugič v inv. kn j . EM IV od št. 2960 d o št. 2978). Nič ni čudnega, če se zaradi raznih nepravi lnost i število inventar iz i ran ih p redmetov ne ujema z njihovim efekt ivnim stanjem. Popolno jasnost glede točnega števila p redmetov bomo mogli dobiti šele t ak ra t , ko bo EM vse izvenevropske zbirke skupno z drugimi zb i rkami vnovič inven-tar iz i ra l , seveda tako, kako r je muzeološko edino pravi lno . Ne glede na te nepravi lnost i p a moremo potrdi t i , da ima EM danes s k u p a j okrog 1200 e tnografskih predmetov iz Afrike, Azije, Amer ike in od drugod.

Poleg nepravi lnost i , za rad i ka te r ih število inventar iz i ran ih p red ­metov ne soglaša z nj ihovim efekt ivnim stanjem, p a najdemo v inven­t a rn ih knj igah Kranjskega deželnega muzeja in EM tudi n a p a k e in pomanjklj ivost i v d rugih pogledih. Ni nobenega dvoma, d a mnogi nazivi predmetov, ki smo j ih navajal i p o inventa rn ih knj igah, niso etnografsko izvirni, da, ponekod utegnejo b i t i celo povsem napačn i . V najboljšem p r imeru so opisnega značaja, k a r p a mars ikje ne pomeni mnogo. Le redke so zbirke, k i nas v tem pogledu več ali m a n j zadovoljujejo. Z d r u ­gimi inventa rn imi poda tk i je še slabše. Glede večine etnografskih pred­metov n imamo podrobnejš ih poda tkov o njihovi provenienci , funkciji in o raznih drugih vprašanj ih .

Vse take in podobne pomanjkl j ivost i izvenevropskih etnografskih zbi rk bo moral EM odpravi t i , ko se bo lotil njih ponovne inventar izaci je . Res je, da bo mogoče mars ika te ro vprašan je rešit i p o poda tk ih v ohra­njenih muzejskih protokol ih in akt ih , vendar tega dela v glavnem ne bomo mogli opravi t i , ne d a bi pop re j zbirke temelji to prouči l i na podlagi us t rezne etnološke l i te ra ture . Mnogo bi vsekakor koristi l t ud i š tudi j po ­dobnih zbi rk v drugih muzejih, n. pr . v Zagrebu, Beogradu, na D u n a j u in drugod. Glede mnogih starejših etnografskih zbirk, med njimi zlasti Knobleharjeve in Baragove, p a menimo, da bi bi l že skrajni čas, d a j ih obdelamo v posebnih r azp ravah .

S proučevanjem zbirk je tesno povezano vprašan je njih razstave. Dobro razstavo p a moremo- pr i redi t i šele potem, k o bomo obračunal i z raznimi pomanjkl j ivostmi v inventarizaci j i in tud i zbirke p r imerno proučil i . P red vojno je EM razstavl jal neka j p redmetov iz teh zb i rk v posebni manjš i vi t r ini n a muzejskem hodniku. O tej razstavi se ne b i mogli pohvalno izrazit i . P redmet i z raznih kont inentov so bil i razs tav­ljeni vse bolj glede na njihovo pr iv lačno eksotičnost, kako r z določenega etnografskega vidika. Po osvoboditvi smo razstavo teh zbi rk opust i l i p redvsem zaradi velikega pomanjkan ja razs tavnih prostorov. Upoš teva t i moramo, da je EM še vedno gost v zgradbi Narodnega muzeja in d a ima za razs tavne namene na razpolago samo tr i dvorane, ki še za domače zbirke ne zadostujejo, n i k a r da bi mislili p r i tem še na razstavo ttijih zbirk. Vendar p r i tem stanju ne sme ostati. P r izadeva t i si moramo, kako bi navzlic skrajno omejenim razs tavnim možnostim rešili vp rašan je razstave izvenevropskih zbirk, p r i ka te r ih ne smemo prezre t i tud i nj i-

10 S l o v e n s k i e tnograf 145

hove vzgojne vloge. T u mislimo na slušatelje etnografsko-etnološke sto­lice naše univerze in na njihove po t rebe p o nazornem etnografskem pouku. Ker večje j avne razstave še dolgo ne bomo mogli ostvari t i , b i zato bilo po t rebno misliti na in te rne poučne razstave v manjšem obsegu, in sicer, če bi d rugače ne bilo mogoče, vsaj v obliki p r i m e m o urejenega š tudi jskega depoja, za katerega bi zadostoval ustrezen manjši prostor . V zvezi z razs tavo p a se moramo naposled vpraša t i , ali so tovrs tne zbi rke v EM popolne? O d k r i t o je t reba pr izna t i , da so v marsičem še zelo pomanjkl j ive. Zato j ih bomo moral i izpopolnjevat i z novimi p redmet i ter v ta namen iskat i stikov z etnografskimi muzeji v inozemstvu in razmisli t i še o morebi tnih d m g a č n i h reši tvah tega vprašan ja .

Etnografske zbirke iz Afrike, Amer ike in Azije dajejo EM k a r celo vrsto raznih nalog. T e naloge p a so to l ikšne in tako važne, d a zahtevajo celega človeka. Z drugimi besedami: Za izpolnitev teh nalog EM nujno potrebuje posebno delovno moč, kustosa, k i bi bil p r imerno razgledan v svetu l judskih k u l t u r imenovanih t reh kont inentov. Brez te delovne moči n ikakor ne bo mogoče resneje poseči v reševanje raznovrs tne p ro ­b lemat ike teh zbirk, ka ter ih pomena smo se doslej vse p remalo zavedali .

Résumé

SUR LES COLLECTIONS D'OBJETS ETHNOGRAPHIQUES, PROVENANT D'AFRIQUE, D'AMÉRIQUE ET D'ASIE ET RÉUNIES

AU MUSÉE ETHNOGRAPHIQUE DE LJUBLJANA

Dans son article, l'auteur donne un aperçu critique des collections d'objets ethnographiques provenant d'Afrique, d'Amérique et d'Asie et réunies au Musée Ethnographique de Ljubljana. Les collections les plus anciennes sont des dons des missionnaires Slovènes: Knoblehar, Baraga et autres. Après avoir passé en revue les collections, l'auteur aborde les problèmes qui en résultent: la ques­tion de leur étude, de leur complètement, et surtout de leur exposition car, au Musée, ces collections doivent être gardées au dépôt, en raison du manque de salles d'exposition.