ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti 14. januar 2016 / številka 150

9. seja v znamenju Mikka in Razvoj­nega centra Murska Sobota / stran 4

»V poslu igrajte z odprtimi kartami« / stran 12

Intervju: Aljoša Škaper / stran 13

Društva, podjetja ter Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota dobivajo novo domovanje.

Z novo vsebino bodo v enem naj-lepših objektov v mestu, ki je za-ščiten kot spomenik kulturne de-diščine, med drugim poskrbeli tudi za oživitev mestnega središča. Pro-stori nekdanje poslovalnice NLB na Slovenski ulici 41 bodo tako odslej ponujali dodano vrednost v

osrčju pomurske prestolnice. No-vih prostorov so še zlasti veseli v štirih društvih, ki so bila izbrana na razpisu. Decembra so tako pro-store dobili Pomurska turistična zveza, taborniški rod Veseli veter, gledališko društvo Pisani mehurč-ki in Fotoklub Murska Sobota, ki so že začeli s prenovo in urejanjem prostorov. Pomurska turistična zveza bo med drugim organizirala t. i. Soboške vabilnice, kamor bodo povabili društva in druge organi-zacije, da svojo turistično ponud-

bo, kraj ali dogodek predstavijo na stojnicah na Slovenski ulici. Sode-lovala bodo lahko društva iz regije in druga. Na teh stojnicah bomo lahko poiskali tudi kak nasvet za krajši izlet.

Taborniški rod Veseli veter bo skrbel zlasti za tiste, ki jih zanima taborništvo. Kar pa ne pomeni, da niso dobrodošli še vsi drugi, ki bi želeli koristno preživeti čas. V dru-štvu pravijo, da so novih prostorov izjemno veseli, saj končno lahko nekje shranijo opremo, ki jo rabi-

jo za izvajanje programa. Ob sla-bem vremenu imajo zdaj na voljo prostor, ki ga hkrati lahko uredi-jo po svojem. Luka Praček, stare-šina rodu, napoveduje srečanja, sestanke, tečaje in tudi kako de-javnost za širšo javnost. Pestro de-javnost napovedujejo tudi v gleda-liškem društvu Pisani mehurčki. Prostori bodo prijazni odraslim in otrokom, pripravljajo celo igral-ni kotiček za najmlajše obiskoval-ce. Skupni prostor, v katerem se bodo odvijale ustvarjalne delav-

nice, pravljična joga in druge de-javnosti, bodo s preostalimi upo-rabniki uredili tako, da bo v njem ustvarjalni kotiček, ki ga bodo naj-mlajši lahko uporabljali ob delav-nikih popoldne. Svoj prostor pod soncem bodo z novimi vsebinami iskali še v Fotoklubu Murska So-bota, med drugim bodo izvajali fo-tografske delavnice na prostem, po mestu ali okolici. Ponovno načrtu-jejo fotografiranje arhitekture me-sta, ki so ga v preteklosti že uspe-šno pripravili.

Novo leto, nove vsebine v mestu

2 / januar 2016

Aljoša je zakonZgodba o tem, kako težavo spremeniti v življenjski izziv.

Aljoša Škaper je tisti fant, ki ga boste podrobneje spoznali na 13. strani. Naključje je hotelo, da smo mu »dodelili« ravno trinajstico. Pogovorno nesrečna ga je posrkala vase. Tako kot življenjska usoda, ki ga je zadela silovito in nepričakovano. Marsikdo bi se zlomil in objokoval dan položaj. Toda ne Aljoša. Odločil se je, da bo življenje živel, ne preživel. Telesne omejitve spreminja v izzive. Da ne govorim o njegovih miselnih podvigih. Želi, da je vse videti odlično, noče vznemirjati drugih. Kak dan ali dva po nesreči, ki ga je prikovala na invalidski voziček, je bil slabe volje, potem se je pobral. Njegove misli so osredotočene na to, kar zmore. Ne na tisto, česar ne. Z novo življenjsko situacijo se je sprijaznil. Ko se na ulici srečuje s pogledi mimoidočih, si misli, da je zakon.

Tarnanja v njegovih odgovorih ne boste zasledili. In kaj slišite, ko sedite denimo v gostilni? Ogromno tarnanja nad delom, življenjem, politiko. Je to vse, kar zmoremo? So to naše omejitve?

Boste morebiti uspešnega podjetnika slišali tarnati? Kvečjemu o izzivih. Aljoša si jih postavlja, kot mu ustreza. Miselni svet povprečnosti in posplošenosti bi ga pokopal. Tudi zato ga izpostavljamo kot neke vrste izziv. Miselno preizkušnjo za vse nas, vendar ne na osnovi pomilovanja. Ni kaj, Aljoša je zakon.

Tadej Buzeti, glavni in odgovorni urednik

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan ŽekšNaslovnica: Taborniški rod Veseli veter, foto: Ksenija GlažarOdgovornI urednik: Tadej BuzetiJezikovni pregled: Rajko MariničOblikovna zasnova: Ksenija ŠömenGrafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., VestnikTisk: Druck Styria GmbH & Co KG, AvstrijaNaklada: 7300 izvodovMesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19ISSN št.: C501-4166

Zimska plesna idila učencev OŠ II

Učenci OŠ II Murska Sobota so v Gledališču Park pripravili praznično plesno predstavo. Okrog sto učen-cev šole – najmlajši in tudi starejši iz višjih razredov – je kar dvakrat zapored uprizorilo predstavo »V obje-mu ledu«, različico zelo priljubljenega risanega filma »Ledeno kraljestvo« (»Frozen«) z Ano in Elso v glavnih vlogah. Idejna vodja predstave je bila Vida Bukvič, učiteljica športne vzgoje, ki vodi šolski plesni krožek. Za glasbo je poskrbel učitelj glasbe Miran Flegar. V preddverju dvorane so po predstavah pripravili še dobro-delni bazar, na katerem so podarjali novoletne voščilnice in kroglice, izkupiček od prispevkov pa so namenili šolskemu skladu. / Ksenija Glažar

Sreča je pomembnejša od materialnih stvari

Na OŠ III Murska Sobota so ob izteku koledarskega leta pripravili tradicionalno novoletno prireditev. V kul-turnem programu so nastopili učenci šole, rdeča nit prireditve pa je bila zgodba deklice Hane iz knjige »Ha-nina božična želja« avtorice Aleksandre Pinterič. Z zgodbo o deklici, ki si je le želela življenje, kot ga imajo sovrstniki, so opozorili, da niso pomembne materialne stvari, ampak so želje otrok pogosto preprostejše, povezane z zdravjem, srečo in veseljem. Tudi ravnateljica Sonja Čerpnjak je v nagovoru izpostavila pomen drobnih pozornosti. Starši in obiskovalci so na prazničnem sejmu lahko kupili praznična darila in piškote, ki so jih izdelali učenci. Druženje se je nadaljevalo v priložnostni kavarni šolske restavracije. / Ksenija Glažar

Stanovalci domov za starejše prejeli darila

Kot je že tradicija, Mestna občina Murska Sobota pred prazniki obdari starejše občanke in občane, ki bivajo v domovih za starejše. Župan dr. Aleksander Jevšek je tako pred božičem obiskal občanke in občane, ki bivajo v Domu starejših Rakičan, kjer biva 113 starejših občank in občanov iz mestne občine. Predstavil jim je načrte mestne občine za prihodnje leto ter jim zaželel veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Župan je obiskal tudi 49 starejših, ki bivajo v Centru za starejše Murska Sobota, in 27 stanovalcev varovanih stanovanj. / Vida Lukač

januar 2016 / 3

Z optimizmom v novo letoZa menoj je prvo leto županovanja. Povem vam: polno leto. Imel sem priložnost srečati se z veliko ljudmi. Tukaj, v Soboti, in širše. Zato je tisto, kar čutim, da je zaznamovalo moje leto 2015, rastoče zaupanje, večja sproščenost in optimizem. Zdi se mi, da je za nami leto, ko smo več sodelovali kot se prepirali. In to je dobro.

Oceno o tem, kaj je bilo v tem letu narejenega, prepuščam najpomembnejšim ocenjevalcem: vam, drage občanke in občani. Za to, kar je bilo narejenega, ne vidim potrebe po dodatnem naštevanju ali prepričevanju. Bolj se mi zdi pomembno slišati, česar nismo naredili oziroma kaj bi lahko naredili še boljše.

V mestu in v regiji trdo delamo svojo domačo nalogo. V mestu se intenzivno pripravljamo na nove projekte, v regiji pa smo – z obljubljenim močnejšim razvojnim povezovanjem – oblikovali soglasje o regionalnih prednostnih nalogah. V letu, za katerega upamo, da bo končno sprostilo sredstva nove finančne perspektive, računamo na uspeh ter upamo, da bo država končno operativno sprostila obsežna sredstva na področju kmetijstva, gospodarstva in okolja. V Soboti in v Prekmurju smo na to pripravljeni. Kljub nekaterim zaključkom, ki jih ne moremo biti veseli, denimo odločitvam o prešibkem financiranju občin, moramo ugotoviti, da ima Prekmurje s podaljšano veljavnostjo pomurskega zakona nabor ukrepov, ki regijo delajo konkurenčnejšo, sposobnejšo za nove zmage in privlačnejšo za nove vlagatelje.

V novem letu si želim, da te zametke novega optimizma, sproščenosti in zagona okrepimo. Povezano. Številni občani kujejo nove načrte, mala podjetja ali pomembne inovacije. Povezujmo se in si pomagajmo, skupaj smo močnejši.

Moja zaveza župana je, da bom naredil vse v svoji moči, da bo Murska Sobota motor tega povezovanja, sodelovanja in novih projektov. V večini primerov ne moremo pomagati z denarjem. Lahko pa pomagamo z odpiranjem vrat, oblikovanjem ukrepov za pomoč iz razvojnih virov, zlasti pa s skupnim ustvarjanjem okolja, ki bo kipelo od ustvarjalnosti.

Moja vrata so odprta. Na ulici, na sejmu, v moji pisarni. Vesel bom, če mi boste predstavili svoje ideje in načrte ali mi pomagali v skupnosti najti tiste, ki potrebujejo oporo.

Želim vam, da bo za vsakega izmed vas in za vse nas to leto leto novega začetka, novih časov.

Srečno!

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Pomembno je, da se otresemo povprečnostiJasmina Muhič Foto: Jasmina Muhič, Ksenija Glažar

Ponovoletni sprejem, ki ga je župan dr. Aleksander Jevšek pripravil v grajski dvorani, je bil v prvi vrsti priložnost za poslovno mreženje.

Med vsemi gospodarstveniki, po-litiki, kulturniki, direktorji javnih zavodov, mestnimi svetniki in dru-gimi povabljenimi je župan Jevšek ob tej priložnosti posebej pozdra-vil Yukia Moria, častnega konzula Republike Slovenije na Japonskem, Alexandra Majcna, okrajnega gla-varja južne Štajerske, Heinricha Schmidlechnerja, župana Občine Bad Radkersburg, in Josepha Majc-na, predsednika gospodarske zbor-nice južne Štajerske. Za Jevškom je pestro prvo leto županovanja. Kot je povedal v nagovoru, sta bili v ospredju zlasti povezovanje go-spodarstva in lokalne politike ter dejstvo, da so delali več in se manj prepirali. Na tem mestu je izposta-vil, da se v občini dela dobro in da pripravljajo projekte, ki jih občani pričakujejo, hvaležen pa je tudi, da so pomurske občine našle skupno besedo pri razvoju regije.

Vrata župana so odprta»V preteklost se ne moremo vrni-

ti, ne moremo ponoviti dogodkov, lahko pa začnemo znova in ustvari-mo cilje, ki smo si jih zadali skupaj. Toda iz preteklosti se lahko nau-čimo mnogo koristnega za priho-dnost,« je svetoval župan, ki si tudi v novem letu želi veliko mero opti-mizma. »Moja zaveza župana naj-večje občine v regiji je ta, da bodo moja vrata vedno odprta, dostopen sem tudi na sejmih ali na ulici, saj želim pomagati po najboljših mo-čeh odpirati vrata gospodarstva. Zavedam se namreč, da je to ključ do razvoja v naši regiji,« dodaja Jev-

šek, ki je v prvem letu županovanja spoznal ogromno uspešnih podje-tnikov iz Pomurja in tudi širše.

Poslovna priložnost za povezovanje gospodarstvenikov

Pomembno je povezovati gospo-darstvo in lokalno skupnost. Tudi ponovoletni sprejem je bil v prvi vr-sti poslovna priložnost. »Izkušnje iz prejšnjih let so pokazale, da se na tem srečanju začnete pogovarja-ti, dejavnosti se mrežijo in nastaja-jo novi posli,« je še povedal Jevšek,

ki je optimizem strnil v eni povedi: »Karkoli pade na rodovitna prek-murska tla, zraste.« Pomembno je le, da smo dovolj drzni, da si več upamo, da se otresemo povpreč-nosti oziroma podpovprečnosti in prebijemo razvojni povprečni prag, v svoje okolje pa privabimo visoko izobražene Pomurce, inženirje, ki bodo imeli boljše plače ter bodo lahko kupili stanovanje in naje-li kredit za hišo, so bile še besede Jevška, ki je svoj nagovor zaključil z mislijo Winstona Churchilla: »Za moje pojme sem optimist – nima veliko smisla biti kaj drugega.«

4 / januar 2016 MESTNI SVET

Svetnikom je na seji odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek.

Anton Štihec:Postavil je vprašanje, komu so bila dana drva iz kopališča v Murski Soboti. Opa-zil je namreč skupino ljudi, ki je z mo-tornimi žagami žagala les in ga nalagala na prikolico. Ker so bila vrata kopališča odprta, jim je vodstvo Komunale očitno delo dovolilo. Ta les je občinska last in odtujitev občinskega premoženja se mora izvesti po določenem postopku. V mestni

občini je mnogo socialno ogroženih skupin, ki so v preteklosti ta les že dobile, in to po ustreznih preverjanjih upravičenosti. Mestno upravo je zaprosil, da mu pošlje pisni odgovor, komu in za kakšno ceno je bil ta les dan. Enak primer je z drevesi v raki-čanskem parku, kjer so podrli kar nekaj dreves. Tudi ta les je bil razžagan in odpeljan.Županu glede okvirnega letnega programa sej, ki je bil svetni-kom predložen na sami seji, predlaga, da bi s sejami pohiteli, saj je prva seja predvidena 28. januarja, naslednja pa komaj marca. Proračun morajo namreč obravnavati v dveh obravnavah, spreje-manje komaj marca pa bi bilo pozno za veliko postopkov, za raz-pise, za pridobivanje sredstev iz občinskega proračuna.Povedal je, da je na eni prvih sej župan Jevšek povedal, da se bo Razvojni center Murska Sobota preselil v prostore objekta za Zavarovalnico Triglav in da to občino oziroma Razvojni center ne bo nič stalo. Iz odgovora na vprašanje s prejšnje seje je mo-goče razbrati, da center plačuje najemnino za prostore v višini 630 evrov. Razvojni center je bil v preteklosti v občinski zgrabi, kjer ni plačeval najemnine, zdaj pa mora plačevati najemnino v drugem objektu.Dal je pobudo, da komisija za statutarna in pravna vprašanja ter nadzorni odbor mestne občine preverita, ali je župan Jevšek zakonito nakazal sredstva RRA Mura d.o.o. – v stečaju. V prora-čunu so sredstva predvidena za RRA Mura d.o.o., niso pa pred-videna za RRA Mura d.o.o. – v stečaju, ki je popolnoma drug pravni subjekt, ki nima pooblastila sveta regije in regionalnega razvojnega sveta za opravljanje regionalnih nalog. Pooblastilo regionalne inštitucije je imela RRA Mura d.o.o., ne RRA Mura d.o.o. – v stečaju.Povedal je, da bi glede križišča v Rakičanu občinski upravi in županu svetoval, naj predstavniki občinske uprave poiščejo že obstoječo dokumentacijo, saj so bili na idejni ravni nekateri na-črti že izdelani, in to ne samo za krožišče, ampak tudi za sema-forizacijo.

Odgovori svetniku:Program sej mestnega sveta v letu 2016 je po županovih besedah okviren. Mestna uprava že obravnava proračun in bi ga verjetno že imela v drugem branju, če bi pravočasno dobili podatek o višini povprečnine. Prva seja bo v januarju, druga seja pa gotovo v febru-arju, saj je tudi želja mestne uprave, da se razpisi čim prej opravijo. Storjeno bo vse, da bo proračun v februarju usklajen in pripravljen za drugo branje.Podatek o najemnini za prostore Razvojnega centra je pravilen. Ra-zvojni center mora plačevati najemnino. Prav tako je pravilen po-datek, da je bil takrat, ko se še ni vedelo, da bo RRA Mura šla v stečaj, sklenjen dogovor, da se Razvojni center zaradi boljšega so-delovanja poveže z RRA Mura. V okviru tega dogovora je bilo v na-črtu, da se Razvojni center ukine, ker je bilo ocenjeno, da bi bil ob RRA Mura nepotreben. Pozneje je prišlo do nepričakovanega ste-čaja RRA Mura, dejstvo pa je, da bomo najemnino za prostore Ra-zvojnega centra plačevali. Razvojni center se bo z novo vlogo razširil, dodalo se bo še kako delovno mesto za opravljanje nalog s področja delovanja, za uspešno delo bodo potrebovali prostore in dobre pogo-je za delo. Cilj je, da bi se Razvojni center z novo funkcijo in tudi s tistim delom, ki ga država plačuje regionalnim razvojnim agenci-jam, lahko financiral sam, vključno z najemnino. Pripravljen bo tudi pisni odgovor.O zakonitosti nakazila, ki je bilo v proračunu namenjeno za RRA Mura d.o.o., je župan povedal, da pozdravlja popolnoma legitimno zahtevo, da organi nadzora to nakazilo preverijo. Hkrati je pripo-mnil, da je prepričan, da je bilo nakazilo v celoti zakonito. RRA Mura d.o.o. – v stečaju je imela pooblastila in ima še vedno poobla-stila za opravljanje regionalnih nalog zato, ker so na svetu regije, ki daje pooblastilo razvojni agenciji, pri glasovanju o tem, da se agen-ciji to pooblastilo vzame, izglasovali, da se ji pooblastilo ne odvzame. RRA Mura d.o.o. – v stečaju ima še danes to pooblastilo in v tej zvezi ni nobenega problema. Veliko truda je bilo vloženega, da regija ni iz-gubila razvojne agencije, sicer ministrstvo za gospodarstvo ne bi mo-glo nikomur poslati poziva za pripravo razvoja regij. Ker smo imeli in še imamo RRA Mura d.o.o. s pooblastilom države in regije, je po-tem RRA Mura d.o.o. – v stečaju 15. 12. 2016 to storila. V ozadju je pogodba, ki je bila pripravljena in preverjena.

Darko Petrijan:Strokovnim službam se je zahvalil, da je bilo rastje pri Ekonomski šoli Murska So-bota urejeno v zelo kratkem času. Zdaj je varnost udeležencev v cestnem prome-tu boljša.Postavil je vprašanje o parkirišču na Len-davski ulici 8. Nedolgo nazaj naj bi stano-valci naslovili pobudo tudi na občinsko upravo, saj je to parkirišče zelo neurejeno.

Stanovalci, ki pridejo domov v času, ko je treba nastaviti parkirne ure, pred blokom ostanejo brez parkirnih mest, ker njihova par-kirna mesta zasedejo tisti, ki pridejo v Mursko Soboto.Povedal je, da je veliko občanov jeznih zaradi položnic za ogreva-nje in porabljeno toplo sanitarno vodo. Predlagal je, da bi v Sobo-ških novinah, ki jih prejme vsako gospodinjstvo, razložili meto-dologijo, kako se obračunata ceni za porabo tople sanitarne vode in za daljinsko ogrevanje, ter objavili napotke, kako naj občani ravnajo z grelnimi telesi v stanovanjih, da bi bil račun čim manjši.

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta

Deveta seja v znamenju Mikka in Razvojnega centra Murska SobotaKsenija Glažar

Na deveti redni seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, zadnji v letu 2015, so se mestni svetniki zbrali 17. decembra. Vodil jo je podžupan Zoran Hoblaj.

O svetu zavoda Mikk, ki bo po novem petčlanski

Po ugotovitvi sklepčnosti in po-trditvi dnevnega reda so najprej potrdili zapisnik osme redne seje. V tretji točki so se mestni svetniki v drugi obravnavi seznanili s pre-dlogom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski infor-mativni in kulturni klub (Mikk) Murska Sobota, ki ga je predsta-vil Drago Ružič iz mestne uprave. Spremembe odloka se nanašajo na zmanjšanje števila članov sveta za-voda. Že na prejšnji seji mestnega

sveta je bilo v prvi obravnavi izpo-stavljeno, da preveliko število članov sveta zavoda, doslej jih je štel kar devet, otežuje zagotavljanje sklep-čnosti na sejah in tako ovira delo-vanje zavoda. Zato je bilo predlaga-no zmanjšanje števila članov sveta zavoda na pet. Po novem bodo svet zavoda sestavljali trije predstavniki ustanovitelja, predstavnik uporab-nikov oziroma zainteresirane jav-nosti (Klub prekmurskih študentov – KPŠ) in predstavnik zaposlenih. Odbor za družbene dejavnosti je že na novembrski seji predlagal, da je na seje sveta zavoda treba vabiti tudi predstavnike dijakov. V razpra-vi je bilo med drugim predlagano, da bi svet zavoda sestavljalo sedem članov, med njimi bi bil tudi pred-stavnik dijakov, ki naj bi ga imeno-vala dijaška zveza. Vendar predlog za obravnavo odloka v drugi obrav-navi ni bil upoštevan. S širjenjem števila članov sveta zavoda namreč ne bi dosegli zastavljenega cilja, da z manjšim številom članov zagoto-vijo sklepčnost ter boljše operativ-no delovanje sveta zavoda in boljše izvajanje nalog, ki so v pristojnosti

sveta. Interese dijakov bo zastopal predstavnik KPŠ, v okviru katere-ga deluje tudi dijaška sekcija. Di-jaki bodo svoje interese uveljavlja-li posredno, saj bodo na seje sveta zavoda prav tako vabljeni. Dejavno se bodo lahko vključili v razprave, ne bodo pa imeli pravice glasova-nja oziroma odločanja. Ružič je še pojasnil, da dijaška zveza ni pravni subjekt, zato je tudi težko določiti predstavnika.

Daniela Mörec iz odbora za druž-bene dejavnosti je pojasnila, da od-bor soglaša s predlogom odloka v drugi obravnavi. Kot je pojasnila, so na seji odbora po daljši razpravi, v kateri so razpravljali, kako zago-toviti prisotnost dijakov, sklenili, da se na seje sveta zavoda vabi tudi predstavnika dijaške skupnosti sre-dnjih šol Pomurja. Svetnik Darko Petrijan je pojasnil, da dijaki Eko-nomske šole zelo dobro sodeluje-jo z Mikkom in da dijaška zveza pri nas ne obstaja, obstaja pa dija-ška skupnost srednjih šol Pomur-ja. Vsaka srednja šola ima svojo di-jaško skupnost, predsedniki pa se lahko povežejo in določijo skupne-

januar 2016 / 5MESTNI SVET

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta

ga predstavnika. Z dodatnim čla-nom sveta zavoda, ki bi bil iz vrst predstavnikov dijakov, bi mladim dali tudi določeno odgovornost. Predlog, da bi imeli v svetu zavo-da svojega predstavnika tudi dija-ki, je podprl še svetnik Anton Šti-hec. Svetnica mag. Brigita Perhavec je opozorila na težave, s katerimi so se soočali ob vključevanju dijakov v svet zavoda, in na to, da dijake vključuje že KPŠ. Svetnici Daniela Mörec in Lea Friškič sta v povezavi s tem opozorili na težavo hitrega menjavanja dijakov. Po glasovanju je bil predlog odloka v drugi obrav-navi sprejet in potrjen.

O odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode

V naslednji točki dnevnega reda so se mestni svetniki v drugi obrav-navi seznanili s predlogom odloka o načinu opravljanja lokalne go-spodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpa-dne vode v Mestni občini Murska Sobota, ki ga je predstavila Milena Vöröš iz mestne uprave. Predlog odloka v drugi obravnavi je glede na vsebino predloženega odloka v prvi obravnavi vseboval spremem-bo, ki se nanaša na to, da uporab-niki lahko padavinsko vodo zbirajo tudi v zbiralnikih vode, ki se upo-rablja za zalivanje vode ipd.

V nadaljevanju seje je Slavko Domjan iz mestne uprave mestne svetnike seznanil s sklepom o do-ločitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju MO Murska Sobota za leto 2016. Vrednost toč-

ke za izračun nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča bo za leto 2016 znašala 0,00064278 evra za kvadratni meter. Vrednost je glede na prejšnje leto manjša za 0,5 od-stotka. Po glasovanju je bil sklep sprejet in potrjen.

Razvojni center Murska Sobota bo opravljal naloge regionalne razvojne agencije

V nadaljevanju seje so se mestni svetniki v združeni prvi in drugi obravnavi seznanili s predlogom odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o ustanovitvi javne-ga zavoda Razvojni center Murska Sobota. Predstavili sta ga Milena Vöröš iz mestne uprave in mag. Mojca Breščak, direktorica Ra-zvojnega centra Murska Sobota. S stečajem RRA Mura, ki je v Po-murju opravljala naloge regional-ne razvojne agencije, regija nima več ključne regionalne razvojne institucije, ki bi opravljala naloge splošnega regionalnega razvoja. S sklepom sveta pomurske razvojne regije in razvojnega sveta pomur-ske regije bo to praznino zapolnilo mrežno oziroma pogodbeno par-tnerstvo petih razvojnih institucij iz Pomurja (Razvojna agencija Si-nergija, Prleška razvojna agencija, PORA iz Gornje Radgone, JZ Len-dava), nosilno vlogo in status regi-onalne razvojne agencije pa bo imel Razvojni center Murska Sobota. Status regionalne razvojne agenci-je mora potrditi še ministrstvo. Po-leg dosedanjih nalog in dejavnosti

bo center opravljal še dejavnosti ra-zvojne ustanove oziroma naloge re-gionalne razvojne agencije. Hkrati so zmanjšali število članov sveta za-voda s sedem na pet.

Po glasovanju je bil predlog od-loka v prvi obravnavi sprejet. Ker nanj ni bilo pripomb, sta bili prva in druga obravnava združeni. V na-daljevanju seje so se mestni svetniki seznanili še z informacijo o pova-bilu razvojnim svetom regij za pri-pravo in podpis dogovorov za ra-zvoj regij, ki ga je predstavila mag. Mojca Breščak, direktorica Razvoj-nega centra Murska Sobota.

Znani nagrajenci ob kulturnem prazniku v letu 2016

Pred koncem seje je Amanda Ve-ren, predsednica komisije za na-grade in priznanja, mestnim sve-tnikom predstavila prejemnike nagrad ob kulturnem prazniku v letu 2016. Denarno nagrado za vr-hunske dosežke na področju kul-ture naslednje leto prejme Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev FLOTA. Plaketo za po-membne dosežke na področju kul-ture prejme Matej Končan - Klee-mar. Priznanje za uspešno delo na področju kulture v občini prejme Janez Mataj, ki je že vrsto let de-javen na področju ljubiteljskega li-terarnega delovanja. Priznanje za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture za izvedbo projekta in izdajo zgoščenke »Pr-vosrčen – Deca« pa prejme Osnov-na šola II Murska Sobota.

Prenesel je še pripombo dijakov zaradi delovanja redarske službe v Rakičanu. Kar nekaj dijakov naj bi redarji oglobili, ker so vozili malo čez omejitev hitrosti 30 km/h.

Odgovor svetniku:O kaznovanju redarske službe je povedal, da v božično-novoletnem času v Rakičanu ne želi žrtev. Krajani Rakičana so se obrnili na žu-pana in občinsko upravo, imeli so kar nekaj sestankov o tem, kako bi uredili problematiko povečanega prometa skozi Rakičan po Cvet-kovi ulici, medtem ko je bil v izgradnji podvoz. Zdaj je podvoz odprt, obvozna cesta Plese je registrirana, zato voznike javno naproša, naj uporabljajo to cesto, zlasti tiste, ki iz smeri Beltincev in Lendave vsa-kodnevno prihajajo v službo ali po nakupih in obremenjujejo kraj s prometom. Zlasti ob konicah se je iz Cvetkove ulice nemogoče vklju-čiti v promet. Prometna signalizacija je bila postavljena skladno z metodologijo. Tudi tako se poskuša preusmeriti promet iz Rakičana proti podvozu, na Industrijsko ulico in v BTC, namen je spremeniti vozne navade v korist krajanov.

Dušan Bencik:Kot predstavnik Mestne občine Murska Sobota v svetu zavoda Pomurske lekarne, ki je v stoodstotni lasti pomurskih občin ustanoviteljic, je mestni upravi predlagal, da ugotovi, ali je predstavnik javnega za-voda Pomurske lekarne kot delnega la-stnika družbe Galex (direktor Ivan Zajc) za glasovanje na zadnji skupščini delni-čarjev odvisne družbe Galex imel mandat

sveta zavoda Pomurskih lekarn, da glasuje za dokapitalizacijo te družbe.

Marjan Žekš:Mestno upravo naproša, da organizira okroglo mizo o energetiki, še zlasti o da-ljinskem ogrevanju, ter da imenuje stro-kovno komisijo za daljinsko ogrevanje, ki naj jo sestavljajo strokovnjaki tega podro-čja, zainteresirana javnost in člani mestne uprave.Mestnim svetnikom naj se predložijo na-tančni podatki o ceni daljinskega ogreva-

nja za uporabnike, o tem je bila dana delna informacija tudi že na osmi seji mestnega sveta.Za glavno križišče v Rakičanu je predlagal razširitev pasu za zavi-janje v desno. Za razvrščanje avtomobilov v smeri proti Beltincem (leva stran križišča) in v smeri proti Murski Soboti (desna stran križišča) je križišče namreč preozko. Tovrstna sprememba ne bi pomenila velikega posega in bi jo verjetno lahko hitro uredili.

Odgovor svetniku:Župan pozdravlja pobudo za informiranje občank in občanov o me-todologiji zaračunavanja cen ter pobudo za organiziranje okrogle mize. Čeprav so bile tovrstne okrogle mize že organizirane, jih oči-tno ni bilo dovolj. Seznanjen je tudi s predlogom, da se metodologija objavi v Soboških novinah. Konec koncev so Soboške novine name-njene prav tovrstnemu obveščanju občanov, zato bo mestna uprava pristopila k realizaciji tovrstnih pobud.O prometni varnosti v Rakičanu je povedal, da je bilo izvedeno šte-tje prometa ter tudi študija možnosti najprimernejše in najvarnej-še izvedbe prometa na križišču s Cvetkovo ulico. Svet za preventivo v cestnem prometu je sodeloval pri teh aktivnostih. Predlagani sta bili dve rešitvi, in sicer: taka, kot jo predlaga svetnik Marjan Žekš, in druga, ki predvideva krožišče. Mestna uprava se je takoj obrnila na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in njihov odgo-vor ni ravno spodbuden, saj pravijo, da za izvedbo ni finančnih sred-stev. Kljub temu obstaja možnost, da z njihovim dovoljenjem križi-šče v pretočno in zlasti varno uredimo sami, v okviru proračuna za naslednje leto.

Mag. Robert Celec:Povedal je, da imajo perečo prometno toč-ko tudi v Černelavcih, in sicer stičišče Go-ričke in Gederovske ulice. Tam je bilo v načrtih in razgovorih že večkrat predvide-no krožišče. Ob pripravi novih proraču-nov občinsko upravo poziva, naj razmisli o tem in v prihodnjih letih skupaj z drža-vo to krožišče umesti v proračun.

Zoran Hoblaj:Povedal je, da so v Mestnih četrtih večkrat razpravljali o ekoloških otokih. Zdaj so urejena stojna mesta, vendar ugotavljajo, da bi morali biti ti ekološki otoki ograje-ni oziroma bi morali biti tam postavlje-ni minimalni objekti. Težava je v tem, da so smeti kar nekaj metrov okrog teh eko-loških otokov, tak videz pa nikakor ni v ponos mestu.

Odgovor svetniku:Ureditev ekoloških otokov je v pristojnosti mestne občine. O tem že kar nekaj časa potekajo intenzivni pogovori, trenutno pridobivajo predračune za ureditev. Mesta so določena, od predračunov pa je odvisno, v kakšnem obsegu in kdaj bodo ekološki otoki urejeni. Ob tej temi je župan svetnike obvestil, da potekajo pogovori o premesti-tvi zbirnega centra z območja Komunale na drugo, boljšo lokacijo. Predvidoma v prvi polovici naslednjega leta bo premestitev tudi iz-vedena, javnost pa bo o novi lokaciji zbirnega centra in njegovi do-stopnosti pravočasno in ustrezno obveščena.

Na vprašanja in pobude, na katere ni bilo odgovorjeno, bodo pripravljeni pisni odgovori.

6 / januar 2016 AKTUALNO

Jasmina Muhič Foto: Ksenija Glažar

Na 16. redni seji razvojnega sveta pomurske regije so pomurski župani enotno preklicali pooblastila RRA Mura v stečaju.

Po besedah Roberta Drobniča, skrbnika pomurske regije na mi-nistrstvu, si za izvajanje razvojnih nalog v obdobju 2014–2020 na mi-nistrstvu želijo eno nosilno razvoj-no agencijo in sodelovanje drugih regijskih akterjev, pri čemer je po-udarjal transparentnost postopka. Za izdajo sklepa oziroma poobla-stil za novo agencijo bo ministr-stvo moralo speljati določene po-stopke, ki naj bi trajali vsaj mesec dni, je še povedal Drobnič. Župa-ni upajo, da bodo na ministrstvu čim prej pregledali dokumentaci-jo in dali soglasje za novo agencijo oziroma mrežo agencij, in sicer do 15. januarja.

Pomurski župani so sprejeli re-šitev, ki ni v nasprotju s trenutno zakonodajo, in sicer so pooblastili Razvojni center Murska Sobota s

Ribaš: »25 let po referendumu še vedno nismo samostojni, kaj šele enotni«Jasmina Muhič

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je pred obeležjem braniteljem slovenske samostojnosti na Trgu zmage potekala občinska slovesnost.

26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, pra-znik, do katerega sta govorca na proslavi bila precej zadržana, saj sta se spraševala, kakšni samostoj-nost in enotnost nas danes obdaja-ta. Župan dr. Aleksander Jevšek je izpostavil še dejstvo, da smo Slo-venci in Slovenke razcepljeni v toli-kšni meri, kot še nismo bili nikoli, in sicer z zunanjimi mejami in me-jami v naših glavah.

Leto 2016 priložnost za boljšo prihodnost

Župan Jevšek je v govoru izrazil še skrb zaradi tega, ker se sloven-ska policija v svojih legitimnih pra-vicah pusti zmanipulirati politiki, ki je dvajset let pljuvala po njih, ter zaradi odnosa do uniforme, zasta-ve in predstavnikov države. Skrbijo ga tudi rezultati ankete med voja-ki, ki so pokazali, da bi od desetih vojakov bili le trije za državo pri-pravljeni dati življenje. »Leto 2016 bo pred nas postavilo velike izzive. Prepričan sem, da nam bodo nova spoznanja pomagala na poti v bolj-šo prihodnost. Vendar mora tudi država spremeniti odnos do vojske, policije in osamosvojiteljev,« je za-ključil župan.

Regionalni razvoj odslej v drugačni obliki

štirimi partnerji: Razvojno agenci-jo Sinergija, Prleško razvojno agen-cijo, PORA Gornja Radgona in JZ Lendava. Vsaka agencija bo skrbe-la za dosedanje področje, Razvoj-ni center pa bo tudi glavni partner državi. Medtem ko bodo tekli po-stopki za registracijo nove regional-ne razvojne agencije, je 31. decem-bra 2015 začel veljati preklic vseh pooblastil RRA Mura v stečaju.

S čim se bodo agencije ukvarjale?

Razvojni center Murska Sobota bo zadolžen za območje Mestne občine Murska Sobota in bo nosil-na razvojna institucija (z nazivom RRA), in sicer bo za celotno obmo-čje pomurske regije koordiniral področje gospodarstva. Razvojna agencija Sinergija bo zadolžena za

območje občin Beltinci, Cankova, Hodoš, Kuzma, Grad, Gornji Pe-trovci, Rogašovci, Moravske Topli-ce, Puconci, Tišina in Šalovci.

Njeni glavni področji delova-nja bosta kmetijstvo in razvoja podeželja. PRA – prleška razvoj-na agencija bo skrbela za območje Razkrižja, Veržeja, Ljutomera in Križevcev pri Ljutomeru, zadolže-na pa bo za področje turizma.

PORA Gornja Radgona bo skr-bela za območje občin Radenci, Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij, koordinirala pa bo področje človeških virov.

Pri JZ Lendava bodo zadolženi za občine Lendava, Dobrovnik, Velika Polana, Kobilje, Turnišče, Odranci in Črenšovci, delovali pa bodo na področju okolja, prostora in infrastrukture.

Postati moramo aktivni državljani

Slavnostni govornik Darko Ri-baš je spomnil na čas, ko sta bila v ospredju enotnost prebivalcev soci-alistične republike Slovenije in nji-hovo prepričanje, da so za boljši ju-tri potrebne spremembe, cilj pa so vedno želeli doseči po pravni poti. Vendar Ribaš danes, 25 let po refe-rendumu, žal ugotavlja, da še vedno nismo samostojni in da smo še bi-stveno manj enotni. »Čeprav smo po odločnem uporu slovenske mili-ce in teritorialne obrambe ter ob po-moči ljudstva leta 1991 dobili lastno državo, to še zdaleč ne pomeni, da smo v srcu in osebnem odnosu po-stali samostojni,« je opomnil Ribaš in izpostavil, da za stanje v državi ne smemo kriviti vedno drugih, temveč moramo postati aktivni državljani.

Za strpen odnos med ljudmi

Ribaš je dejal, da je čas, da država poleg naše domovine postane tudi država, ki bo zagotavljala enakost vsem, nagovor pa je zaključil z bese-dami: »Ustvarimo državo zadovolj-nih državljanov, ki bodo imeli radi svojo državo in bodo ponosni na njo. Spomnimo se, zakaj smo šli na referendum in za kaj smo se takrat odločili. Pravičnost, solidarnost, vladavina prava, socialna država, enak dostop do pravic in enake ob-veznosti. Ne za staro pravdo, kot so zahtevali naši predniki ob kmečkih uporih, ampak za nov, strpen od-nos med ljudmi v domovini, v naši državi. Naj živi Republika Slovenija, naša domovina in naša država.«

januar 2016 / 7AKTUALNO

Sobočanki prejeli Zoisovo priznanje

Ksenija Glažar

Predstavniki bolnišnice Bojan Korošec, Marjan Maček in Daniel Grabar, so pred iztekom leta na novinarski konferenci predstavili poslovanje bolnišnice, novosti in načrte za letošnje leto.

V prvih desetih mesecih lanskega leta so v Splošni bolnišnici Murska Sobota ustvarili 97 tisoč evrov presežka. Vodstvo bol-

Ksenija Glažar Foto: Stanko Gruden, STA

Pomurski akademikinji in članici Pomurske akademsko znanstvene unije prof. dr. Jana Rošker in prof. dr. Andreja Gomboc, obe rojeni Sobočanki, sta pred kratkim prejeli prestižno Zoisovo priznanje: Roškerjeva za pomembne dosežke v sinologiji, Gombočeva pa za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama.

Andreja Gomboc se ukvarja z izbruhi sevanja gama

Prof. dr. Andreja Gomboc je pro-fesorica in raziskovalka na Univer-zi v Novi Gorici, pri raziskovalnem delu pa veliko sodeluje v mednaro-dnih kolaboracijah, zlasti z astro-nomi iz Velike Britanije in Italije. »Znanstveno se največ ukvarjam z izbruhi sevanja gama – to so naj-močnejše eksplozije v vesolju. Veči-na jih nastane, ko masivna zvezda posebne vrste pride do konca svo-je življenjske poti. Ko taka zvezda porabi vse svoje jedrsko gorivo, se njena sredica skrči v črno luknjo. Eksplozija, ki pri tem nastane, je tako močna, da jo lahko s sateli-ti in teleskopi opazimo, četudi se zgodi zelo daleč, tudi več milijard svetlobnih let od nas,« razloži svoje raziskovalno delo. Zoisovo prizna-nje je prejela za pomembne dosež-ke pri proučevanju teh izbruhov.

novega. Zanima jih namreč, kako delujeta narava in svet. Kljub temu da ji je všeč veliko modrih misli, pravi, da je njeno osnovno pravilo, ki se ga skuša čim bolj držati in v katerem vzgaja tudi svoja otroka, da drugim ne naredi tistega, česar ne bi želela, da kdo naredi njej.

Jana Rošker – prva slovenska sinologinja

Prof. dr. Jana Rošker, ki velja za prvo slovensko sinologinjo, je za-poslena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bila pred dvajse-timi leti soustanoviteljica oddelka za azijske študije. Sinologijo, vedo o Kitajski, vključno z jezikom in pisavo, je študirala na Dunaju, ker takrat pri nas to še ni bilo mogo-če. »Najprej sem na oddelku pou-čevala kitajski jezik in pisavo, za-tem metodologijo medkulturnih raziskav in kitajsko filozofijo, ki je še danes v središču mojih razisko-valnih interesov. Ukvarjam se zlasti z raziskovanjem tradicionalne in moderne ter sodobne kitajske epi-stemologije, torej spoznavne teori-je,« opiše svoje področje delovanja.

Tudi njej Zoisovo priznanje po-meni veliko. »Pozitiven odziv na delo je zmeraj dobrodošel. Prizna-nje sem dobila za knjigo, ki je iz-

nišnice tudi ob koncu leta pričakuje pozitiven rezultat poslo-vanja. Večja pridobitev v letošnjem letu je nov urgentni center, zanj pa so decembra uspeli pridobiti soglasje za 21 novih zapo-slitev. Bolnišnica je decembra zaposlovala 148 zdravnikov, od tega 77 specialistov, 61 specializantov in deset zdravnikov po opravljenem sekundariatu. Čeprav so kader dopolnili, še ve-dno zaposlujejo premalo specialistov, težave pa zaznavajo tudi pri zaposlovanju predstojnikov oddelkov. Opravili so 12.024 operacij, 9945 dializ, 5054 preiskav z magnetno resonanco in 3082 preiskav s CT-jem, v vseh primerih več kot lansko leto. Do 120 odstotkov programa bo zdravstvena zavarovalnica pla-čala še nekatere ortopedske operacije, operacije ORL in žolča. V letu 2016 jih čakata večji investiciji, in sicer prenova enote intenzivnega zdravljenja in preselitev laboratorija.

Uspešno leto za murskosoboško bolnišnico

»V mednarodni skupi-ni, katere soustanovi-teljica sem, smo na moj predlog razvili poseben instrument – polarime-ter Ringo, ga namesti-li na največji robotski teleskop Liverpool in z njim prvi na svetu z me-ritvami pokazali, da pri teh eksplozijah obstaja močno in urejeno ma-gnetno polje.«

»Natančneje zato, ker smo v med-narodni skupini, katere soustano-viteljica sem, na moj predlog razvili poseben instrument – polarimeter Ringo, ga namestili na največji ro-botski teleskop Liverpool in z njim prvi na svetu z meritvami pokazali, da pri teh eksplozijah obstaja moč-no in urejeno magnetno polje,« še dodaja raziskovalka.

Na vprašanje, kaj ji priznanje po-meni, odgovori, da ga je zelo vesela ter da je lepo dobiti zunanjo potr-ditev za delo, čeprav znanstveniki večinoma raziskave opravljajo za-radi čisto drugih razlogov: iz ra-dovednosti, veselja pri odkrivanju

»Najprej sem na oddel-ku poučevala kitajski je-zik in pisavo, zatem me-todologijo medkulturnih raziskav in kitajsko fi-lozofijo, ki je še danes v središču mojih razisko-valnih interesov. Ukvar-jam se zlasti z razisko-vanjem tradicionalne in moderne ter sodobne kitajske epistemologije, torej spoznavne teorije.«

šla že leta 2008, sledile so ji še štiri druge. Gre za znanstveno mono-grafijo z naslovom 'Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China', izšla pa je pri ugledni založbi Chi-nese University Press. V sedmih le-tih je prodrla na ameriški akadem-ski trg ter celo še na kitajskega in tajvanskega. V zadnjih letih je ob-vezno čtivo na mnogih kitajskih, tajvanskih in tudi evropskih uni-verzah za doktorski študij kitajske filozofije. Knjiga sodi h klasikom raziskovanja kitajske epistemologi-je,« nam razloži. Njeno življenjsko vodilo pa je ohranjati radovednost.

Vida Lukač Foto: Ksenija Glažar

V Krajevni skupnosti Pušča so krajanom in tudi ustanovam, ki se posredno ali neposredno srečujejo z romsko tematiko, predstavili pomembno novost.

V večnamenski dvorani na Pušči je namreč začela delova-ti informacijska točka, ki je zasnovana kot javno dostopna e-točka. Izobraženi Romi bodo prostovoljno pomagali Romom, ki se srečujejo z različnimi težavami pri reševanju upravnih in administrativnih vprašanj, izpolnjevanju obrazcev ter pisanju prošenj. Na točki bodo svoje dejavnosti v obliki delavnic ali predavanj lahko izvajale tudi druge institucije (denimo Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, policija, vzgojno-izo-braževalne in kulturne ustanove). Ob tej priložnosti je tamkaj-šnja krajevna skupnost skupaj z romskim svetnikom Darkom

Pušča z infor-macijsko točko

Rudašem pripravila krajši dogodek, na katerem so predstavili multimedijsko opremo, ki je bila nabavljena v okviru projekta »Romano Kher«. Župan Jevšek je čestital za novo pridobitev ter dejal, da so s takim pristopom Romi v naši občini vzor preosta-lim v Sloveniji in tudi širše.

8 / januar 2016 AKTUALNO

Središče Murske Sobote zasijalo v prazničnem vzdušjuKsenija Glažar Aleksandra Grah Foto: Aleš Cipot, Aleksandra Grah, Ksenija Glažar, Jasmina Muhič

Na Slovenski ulici v Murski Soboti je med 21. in 23. decembrom dišalo po slastnih kulinaričnih dobrotah, teden dni kasneje pa se je v središču mesta odvilo še silvestrovanje.

Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z Zavodom za kul-turo, turizem in šport Murska So-bota ter javnim podjetjem Komu-nala tudi letos pripravila tridnevni Božični sejem. V sklopu sejma se je predstavilo osemnajst ponudni-kov odličnih kulinaričnih dobrot, na preostalih stojnicah pa so pro-dajalci ponujali kakovostne izdelke domače in umetnostne obrti.

Organizatorji so poskrbeli za pester spremljevalni program, ki je zajemal prijetno glasbo in različne predstave.

Z lepimi željami v leto 2016 ...

Praznično decembrsko dogaja-nje se je v Murski Soboti zaklju-čilo z velikim silvestrovanjem na prostem.

Prvi so tudi letos novo leto pri-čakali najmlajši, ki so se na poseb-nem družinskem silvestrovanju za-bavali z Mišo Zečević in animatorji iz Zeko teatra. Zvečer je sledilo sil-vestrovanje za odrasle. Od desete in vse do tretje ure zjutraj je za vzduš-je skrbela glasbena skupina Rock Partyzani. Pred polnočjo je zbrane nagovoril župan dr. Aleksander Je-všek, ki je po veličastnem ognjeme-tu, ki je obsijal nebo nad mestom, skupaj z Rock Partyzani zapel pe-sem »Silvestrski poljub«.

januar 2016 / 9AKTUALNO

Dobrodelni božični bazar gimnazijcev

Tudi na murskosoboški gimnaziji ohranjajo tradicijo pra-zničnih bazarjev, ki jih podkrepijo s humanitarno noto. S takim sporočilom je izzvenel tudi zadnji, ki so ga pripravi-li zadnji mesec prejšnjega leta. Dijaki in preostali v okviru rednega pedagoškega dela so pripravili desetine različnih kozmetičnih izdelkov. Izkupiček zbranih sredstev so tudi tokrat namenili socialno šibkim dijakom šole in jim s tem polepšali praznike. / Geza Grabar

Predbožično druženje v Rakičanu

Kulturno-turistično društvo iz Rakičana je zadnjo adventno nedeljo na dvorišču tamkajšnjega dvorca pripra-vilo predbožični sejem. Obiskovalci so lahko na bogato založenih stojnicah s ponudbo domačih kulinaričnih ter obrtniških in rokodelskih izdelkov našli idejo za božično darilo. V prijetnem okolju so se srečali s prijatelji in znanci ter pogreli s čajem ali kuhanim vinom. Obiskovalci iz Murske Sobote so se lahko do Rakičana pri-peljali s posebnim turističnim vlakcem, nad katerim so bili zlasti navdušeni najmlajši. / Ksenija Glažar

Mladi taborniki šivali za begunske otroke

Taborniki rodu Veseli veter iz Murske Sobote so šivali kape, šale in rokavice za begunske otro-ke. Med igro in ob drugih dejav-nostih so načeli temo begunstva in vprašanja, ki nam jih množič-ne migracije postavljajo. »Po-slanstvo taborništva je ustvarja-ti boljši svet, kar nam predstavlja neprestan izziv, ki ga zagrizeno sprejemamo,« je med drugim po-vedal Aleš Škalič. Izdelke in zbra-na oblačila so dostavili Zvezi ta-bornikov Slovenije, ti pa potem Rdečemu križu. / Ksenija Glažar

Čebelarji z novimi cilji

Župan Jevšek se je udeležil dogodkov, ki sta jih pripravi-la čebelarski društvi iz Murske Sobote in Bakovcev. Pred-stavniki Čebelarske zveze Slovenije s pobudo, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, obiskujejo čebelarska društva po Sloveniji. Pobudo naj bi pri vseh članicah Zdru-ženih narodov dokončno sprejeli do maja 2017. Čebelar-sko društvo Murska Sobota je dogodek pripravilo v trgo-vskem centru Maximus, medtem ko je Čebelarsko društvo Bakovci dogodek gostilo na tamkajšnji šoli. / Vida Lukač

10 / januar 2016 AKTUALNO

Ksenija Glažar

Center je enota Doma starejših Rakičan, mesto pa je z njim v neposredni bližini središča pridobilo pomembno ustanovo za starejšo populacijo.

Ob peti obletnici delovanja so pripravili svečanost s krajšim kul-turnim programom. Direktor Doma starejših Rakičan Zoran Hoblaj je ob tej priložnosti pove-dal: »Ta čas smo prehodili veliko pot. Leta 2012 smo v tej enoti po-nudili dnevno varstvo, leta 2013 je začela obratovati služba pomoči na domu.«

Ambicije so velikeDotaknil se je tudi načrtov za

prihodnost. Center želijo razširiti in mu dodati nove vsebine, zlasti enoto za obravnavo dementnih, ki v Murski Soboti manjka.

Ker ni tudi ustreznih prostorov za izvajanje pomoči na domu, bi želeli urediti še center za pomoč na domu in center za koordinaci-

jo mreže dnevnih centrov, ki ga kot prvega v Sloveniji postavljajo v Po-murju. »Upam, da bomo našli de-lovno pomoč in finančna sredstva, da se v nekaj letih naše želje uresni-čijo,« je še povedal Hoblaj.

Zbrane so nagovorili tudi name-stnica direktorja za zdravstveno nego in oskrbo Nada Hercan, žu-pan Mestne občine Murska Sobota

Murska Sobota dr. Aleksander Jev-šek in nekdanja direktorica Vijola Bertalanič.

Po krajšem kulturnem progra-mu, v katerem je nastopil pevski zbor Žarek iz Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Pomurja, je varovance obiskal še Božiček in jim popestril pred-praznične dni.

Center za starejše Murska Sobota praznoval peto obletnico

Aleksandra Grah

V decembrskem času toplega pričakovanja je v Bakovcih potekalo več dogodkov, ki so jih krajani izkoristili, da so ob skupnem druženju doživeli skrivnost prazničnega časa.

V telovadnici tamkajšnje osnov-ne šole je potekal božični koncert, na katerem so se predstavili mla-

dinski in otroški pevski zbor, otro-ci vrtca iz Dokležovja, šolski band, učiteljski pevski zbor in mažoret-ke, kot gostje večera pa so nastopili člani moškega vokalnega kvinteta Aeternum. Bakovčani so na leto-šnjem Božičkovanju, popestrenem z bogatim kulturnim programom, znova doživeli pravo predbožično vzdušje.

Praznično dogajanje se je začelo z ustvarjalnimi božičnimi delavnica-mi za otroke, ki so nato še okrasili božično drevo, pozneje pa prisluh-nili kulturnemu programu na pro-stem. Tam jih je obiskal Božiček, ki

so ga spremljali škrati in snežinke. V kulturnem programu so nastopi-li člani domačega društva upoko-jencev, VKITŠD Bakovci, bakovske mažoretke, učenci osnovne šole in skupina otrok s starši. V božičnem času, ki traja od 24. decembra do 6. januarja, so po vasi tudi letos hodi-li koledniki, trije kralji, ki so s po-hodi združevali vas in prinašali ve-selo novicu o Jezusovem rojstvu ter hkrati krajanom zaželeli blagoslov in vse dobro v novem letu. Zbrana nabirka prispevkov vseh koledni-ških skupin bo namenjena za mi-sijone.

Geza Grabar

Med ozaveščevalne akcije preprečevanja nastajanja odpadkov sodi tudi prireditev evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Iz Pomurja sta se vanjo tudi letos vključila Zavod PEC Pomurski ekološki center in podjetje Saubermacher – Komunala.

Na Ekonomski šoli sta pripravila zaključno priredi-tev »Dematerializacija – naredi več z manj«. Odgovore so predstavili dijaki treh pomurskih srednjih šol – Ekonom-ske šole Murska Sobota, Srednje zdravstvene šole Murska

Pestro praznično dogajanje v Bakovcih združilo vaščane

Kako do manj odpadkov?

Sobota in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Tako so mladi iz Ekonomske šole predstavili menjavo in soupora-bo dobrin, ki ju poznamo še iz časov babic in dedkov, ter izsledke raziskave, ki so jo izvedli med mednarodno izme-njavo dijakov v okviru praktičnega izobraževanja na Malti. Dijaki zdravstvene šole so razmišljali o načinih souporabe in izmenjave oblačil, torb, knjig, avtomobilov, stanovanj in kozmetičnih izdelkov. Ljutomerski gimnazijci so prikaza-li dejavnosti s področja dematerializacije. Z akcijo »Prine-si šalico za boljšo malico« so plastične lončke za enkratno uporabo zamenjali z večkrat uporabljenimi keramičnimi. V okviru dogodka se je podjetje Saubermacher – Komunala pridružilo akciji slovenskih komunalnih podjetij in prika-zalo, koliko naravnih virov potrošimo. Po podatkih inšti-tuta Sustainable Europe Research Institute posameznik porabi približno 43 kilogramov naravnih virov na dan.

januar 2016 / 11PROFIL / PREDSTAVLJAMO

Naključje? Ista tašča, unikaten nakit ...Jasmina Muhič Foto: osebni arhiv

Ustvarjalki, ki kljub neprespanim nočem uživata v tem, kar počneta. In ravno to je ključ do uspeha.

Mojca Horvat in Urška Ritlop iz Murske Sobote se radi spomni-ta nepozabnega in nevsakdanjega dogodka, ko sta pred štirimi leti pri svojih fantih (imata isto taščo) naključno, brez predhodnega do-govora, potegnili iz torbe poli-merno glino. »Očitno je usoda re-snično hotela, da nastane Unika nakit,« se še danes presenečeni in nasmejani spominjata dekleti, ki izdelujeta unikaten nakit. Navdih iščeta na vsakem koraku. »Včasih med sprehodom v naravi, drugič v trgovini z oblačili, kdaj naju nav-dihne tudi stranka s posebnimi željami, potem spet ponoči, med spanjem in sanjarjenjem,« prizna-ta in dodajata, da so barvne kom-binacije nakita zlasti iz zemeljskih odtenkov in kovinskega videza ter tudi barvite, take, ki popestrijo vsak dan.

Prodirata na avstrijski trg

Njun nakit prepoznamo po ka-kovostnem in unikatnem dizaj-nu, domišljenih barvnih kombi-nacijah, natančnosti in tudi po t. i. nosljivosti. Nakit namreč mora biti lep na pogled in prijeten na telesu; ne sme biti v napoto, tem-več mora popestriti garderobo in izpopolniti podobo, sta prepriča-ni mladi ustvarjalki, ki čarobnost letnih časov uspešno vključujeta v ustvarjanje. »Ob božičnem času

sva spekli veliko božičnih piško-tov, nastali so snežaki, jelenčki. Pozimi so v ospredju zlasti ping-vinčki in snežinke,« pravita dekle-ti, ki se z izdelovanjem in prodajo nakita ukvarjata profesionalno ter od tega tudi živita. »Kljub nepre-spanim nočem uživava v tem po-slu, in to je ključ do uspeha. Med ustvarjanjem in prodajo uživava ter se veseliva vsakega novega iz-ziva.« Pred kratkim jima je uspel preboj na avstrijski trg. V Gradcu sta blagovno znamko Unika na-kit predstavili na celomesečnem predbožičnem sejmu. Z odzivi sta zadovoljni, stranke so se celo vra-

čale, prejeli pa sta tudi nekaj do-datnih naročil. »Čeprav večinoma komunicirava v dvojini, naj izpo-stavim fanta Jerneja, brez katerega nama ne bi uspelo priti tako daleč. S podjetniškim znanjem in vizijo prihodnosti je dodana vrednost naše 'Unikastične zgodbe', kot jo je sam poimenoval in ki jo tako rad poudarja,« prizna Mojca.

»Sem unikat, pa ti?«»Vsak želi zase le najboljše. Po-

murci pri tem nismo izjema in prav je tako,« pravita ustvarjalki, ki nakit izdelujeta tudi po naroči-

lu. Pravita, da imata radi zahtevne stranke, saj jima vsaka želja pred-stavlja nov izziv. Ne nazadnje je vsaka oseba unikat in tudi zato se njihov slogan glasi: »Sem unikat, pa ti?« Vsekakor družinska ekipa z vizijo in cilji podpira druga lo-kalna podjetja in ustvarjalce, ki se prav tako trudijo ustvarjati doda-no vrednost v domačem okolju. »Podprite sosedo, ki peče domači kruh, domačega kmeta, ki pridela krompir, teto, ki šiva kape, in pre-ostale lokalne ponudnike. S tem ne bo obogatel, le podprli boste njegovo delo in njegov način ži-vljenja.«

Top 5:Svetovni voditelj: Jure GodlerNaj knjiga/film: Preveč je dobrih filmov. In tudi knjig, še zlasti ustvarjalnih.Glasbena skupina/izvajalec: Ne moreva določiti najboljšega.Kraj v Pomurju: Murska Sobota, Unikina delavnicaŽelja v življenju: Unika nakit za vedno

Opazila jih je tudi Evropska komisijaJasmina Muhič Foto: Denis Plassard

Zavod Flota, ki se ukvarja z organizacijo in produkcijo v kulturi, je letošnji občinski prejemnik denarne nagrade za vrhunske dosežke na področju kulture.

Delovanje organizacije Flota, ki združuje ustvarjalce zlasti s po-dročja sodobnega plesa, je v širo-ko mednarodno povezovanje vpe-to s konkretnimi iniciativami, pri čemer je bistvo preseganje vsakr-šnih meja, pa naj gre za estetske, geografske, psihološke ali socialne meje. Pohvalijo se lahko z medna-rodnim in državnim delovanjem ter z delovanjem v domačem – murskosoboškem kontekstu.

Festival Front@ v Murski Soboti že deset let

Gre za mednarodni plesni festi-val v majhnem mestu. »Kulturna posebnost, ki se zdi utopična, toda

kljub temu obstaja. Murska Sobo-ta ima izjemno geografsko lego in zaradi bližine meja je naš festival mednaroden tudi zaradi gledalcev, ki prihajajo iz treh sosednjih držav. Festival je v desetih letih delovanja uspel prepričati tudi domače ob-činstvo, ki je bilo sprva precej zadr-žano,« pravijo in se veselijo nagrade za kulturne dosežke v Mestni obči-ni Murska Sobota. »Nagrada nas je presenetila, ker smo bili navaje-ni zlasti ovir, s katerimi smo se ne-nehno spoprijemali. Prišla je v času, ko je Evropska komisija delovanje mreže Beyond Front@ prepozna-la kot zgodbo o uspehu, ki bo kot primer dobre in inovativne prakse uporabljena na visoki ravni EU za ustvarjanje kulturnih politik.« Do-dajajo, da jim nagrada pomeni mo-ralno spodbudo ter jih hkrati pove-zuje, da vztrajajo tudi v negotovih pogojih. Pri tem poudarjajo še, da bo finančni del olajšal naslednje iz-daje festivala. »Veliko dobrih idej je ostalo neuresničenih, ker so veza-ne na pogoje delovanja, ki se, žal, na državni ravni poslabšujejo. Tiste pa, ki smo jih lahko razvili z med-narodnim in lokalnim sodelova-njem ter dodatnim prostovoljnim

delom, so omogočile, da je festival postal pomembna referenčna toč-ka pri sodelujočih, tudi v mednaro-dnem prostoru,« pravijo v zavodu, kjer so razvili mednarodne progra-me, ki so Mursko Soboto postavili v središče delovanja mreže Beyond Front@.

V njihovi družbi kakovostni ustvarjalci

Pri Floti so izjemno veseli, da jim predloge za sodelovanje pošilja ve-dno več tujih skupin, pri čemer sta najpomembnejša kriterija kakovost predstave in njena artikuliranost, veliko vlogo pa imajo tudi infor-macije o vzpenjajočih se, uspešnih, novih, še nepoznanih ustvarjalcih. »Ponosni smo, da je ustvarjalni dvojec Ramirez-Wang, ki je lani so-deloval z Madonno pri pripravi ko-reografije na njeno turnejo, nasto-pil na naši otvoritvi festivala leta 2014. Čeprav gre za drugačen žanr, to zelo vpliva na pogoje, ki jih po-stavljajo nastopajoči. Gostili smo še prejemnike nagrad na Beneškem bienalu – avstrijsko skupino Liquid Loft, lani pa je navdušila Francozi-nja Maxence Rey.«

12 / januar 2016 PODJETNIŠTVO

»V poslu igrajte z odprtimi kartami«Ksenija Glažar

Podjetje GMT iz Murske Sobote je vodilna slovenska družba na področju uvoza, prodaje in distribucije nado- mestnih in dodatnih avtomobilskih delov ter olj in maziv za osebna in lahka tovorna vozila.

S hčerinskimi družbami so tudi uradni zastopnik in distributer blagovnih znamk Castrol, BP in Aral v Sloveniji, Bolgariji in na ce-lotnem območju nekdanje Jugo-slavije. V dvajsetih poslovalnicah po Sloveniji zagotavljajo strokov-nost in najboljšo izbiro avtomo-bilskih delov, maziv, avtomobilske kozmetike in dodatne opreme. V ponudbi imajo več kot 150 različ-

družina in zaupanje. GMT je dru-žinsko podjetje, zato tudi njihovi odnosi do zaposlenih in kupcev te-meljijo na družinskih vrednotah. Vsako leto celoten dobiček pusti-jo v podjetju, kar omogoča doda-ten razvoj in širjenje dejavnosti.

Že vrsto let se zavedajo družbe-ne odgovornosti, zato vsako leto del sredstev vložijo v okolje. Pod-pirajo športnike, ki s trdim delom dosegajo vrhunske rezultate na dr-žavni in mednarodni ravni. Poma-gajo tudi različnim organizacijam, šolam, dobrodelnim društvom in bolnišnicam.

V prihodnje vodilni ne le v regiji, temveč tudi širše

V naslednjih letih želijo utrditi položaj vodilnega trgovca na po-dročju uvoza, prodaje in distribuci-je nadomestnih in dodatnih avto-mobilskih delov in maziv za osebna in lahka tovorna vozila. Hkrati že-

nih blagovnih znamk, danes vodil-nih na področju avtomobilske in-dustrije, in večina jih je v vozilih že ob prvi vgradnji. Pogovarjali smo se z Vladom Karolyjem, solastni-kom, ustanoviteljem in direktor-jem podjetja.

Samostojnost Slovenije odprla nove poslovne priložnosti

Začetki danes zelo uspešnega murskosoboškega podjetja so po besedah direktorja Karolyja pove-

zani s samostojnostjo Slovenije, ki je prinesla nove tržne priložnosti, zlasti pa spoznanje, da je bilo v do-mačih krajih mogoče kupiti samo dele za avtomobile iz vzhodnih dr-žav, kot so Lada, Yugo in Zastava. Tržna niša so bili deli iz zahodnih

držav, zlasti iz Nemčije in Francije. Zato je GMT svojo prvo posloval-nico odprl že leta 1992, in sicer v Murski Soboti. V njej sta bila dva zaposlena, poslovala pa je na 35 kvadratnih metrih površine. Usta-novitelj podjetja je bil Vlado Ka-roly, ki je še danes solastnik in di-rektor podjetja, ki je v stoodstotni lasti družine Karoly-Gider.

Trenutno 120 zaposlenih, v prihodnje še več

Karoly pravi, da podjetje GMT trenutno zaposluje približno 120 ljudi. V prihodnje nameravajo še dodatno zaposlovati, zlasti zaradi novega centralnega skladišča ozi-roma logistično-poslovnega centra v Murski Soboti. Plače zaposlenih so, kot pravi sogovornik, po odzi-vih in informacijah nadpovprečne v sami branži in tudi v Pomurju. Iskali bodo nove sodelavce za raz-lična področja dela, marsikaj pa je odvisno od razvoja družbe. Podje-tje ima v Sloveniji kar dvajset po-slovalnic. So pa tudi lastniki druž-be Adel, ki ima v naši državi 24 poslovalnic in pod znamko Anet še enajst poslovalnic na Hrvaškem. V Sloveniji pokrivajo skoraj celo-tno tržišče, manjka jim le še nekaj mest. Na Hrvaškem so prisotni zla-sti v severnem in zahodnem delu države. S hčerinskimi družbami so tudi uradni zastopnik in distribu-ter blagovnih znamk Castrol, BP in Aral v Sloveniji, Bolgariji in na ce-lotnem območju nekdanje Jugosla-vije. Od leta 2014 so zastopnik bla-govne znamke Orlen Oil za osem držav.

Ustvarili dobrih 70 milijonov evrov prihodkov

O konkurenci pravi, da je seveda prisotna na vseh trgih. V prihodnje se želijo usmeriti na trge sosednjih držav, zlasti Avstrije in Madžarske. Vozni park v teh državah je zelo podoben slovenskemu, hkrati pa so jim ti trgi tudi logistično zelo blizu. Skupina podjetij GMT je imela v letu 2014 dobrih 70 milijo-nov evrov prihodka ter 5,2 milijona čistega dobička. Letos pričakujejo desetodstotno rast prihodkov in dobička. Ob vprašanju, na čem gra-dijo uspeh podjetja, Karoly izposta-vi, da sta najpomembnejši vrednoti

lijo dejavnost vztrajno širiti na tuje trge. Prizadevajo si, da bi na ome-njenih področjih ne bi postali vo-dilni samo v regiji, temveč tudi šir-še. V Murski Soboti bodo na kar 10.000 kvadratnih metrih površin zgradili nov distribucijski center. Skladišče bo imelo dobrih deset tisoč paletnih mest in trideset ki-lometrov polic. Zaradi novega cen-tra bodo dodatno zaposlili od de-set do petnajst sodelavcev. Celotno investicijo ocenjujejo na osem mi-lijonov evrov.

»V Pomurju je veliko možnosti za razvoj številnih dejavnosti«

O gospodarstvu v Pomurju Ka-roly pravi: »Kar se razcveta gospo-darstva tiče, je Pomurje v manjšem zaostanku za drugimi regijami. Ker je regija precej neizkoriščena, so v zadnjem obdobju veliko vlaga-li v njen razvoj. GMT je na podro-čju avtomobilskih delov vodilno podjetje v Sloveniji, zato prispeva dobršen del k razvoju same regije in tudi razvitosti območja. Vseka-kor imamo v Pomurju veliko mo-žnosti za razvoj številnih dejavno-sti, podjetij. Izbrati je treba pravi pristop, vložiti veliko truda in biti prepričan v uspeh.« Kot izkušen in uspešen podjetnik Karoly pod-jetnikom začetnikom svetuje, naj cilje poskušajo doseči s trdim de-lom. »Zaradi vse širše konkurence je treba pri doseganju ciljev biti ko-rak pred drugimi, ohraniti je tre-ba stik s tehnološkim napredkom. Pomembno je, da v poslu igrate z odprtimi kartami.«

januar 2016 / 13INTERVJU

»Naenkrat ugotoviš, da je stopnica pred vhodom v najljubši lokal ovira«

Kljub hudi poškodbi ste torej ohra-nili pozitivne misli.

Želim, da je vse videti odlično, da mi ni nič težko. Najmanj si že-lim, da bi se drugi vznemirjali še zame. Imajo dovolj svojih skrbi. Ob zdravljenju v URI Soča, kjer te pripravljajo na življenje in učijo gibanja, spoznaš, kje si. Priznam, da bi brez partnerice, družine in prijateljev bilo težko. Nisem jih hotel razočarati, nisem hotel biti nejevoljen, depresiven, ampak po-zitiven kot pred nesrečo, mogoče še bolj. Spomnim se obdobja, ko sem zelo težko usklajeval obiske. (smeh) Lepo je vedeti, da ljudem ni vseeno zate – to pomaga pre-broditi situacijo. V pomoč so mi bili psihoterapija, pogovori z dru-gimi, ki so vse to že prestali, knji-ge in meditacija.

Kako se je spremenilo vaše življe-nje?

Proti koncu rehabilitacije, ko sva s partnerko začela s popoldanski-mi izhodi, sva začela razmišljati, kam lahko sploh greva. Naenkrat ugotoviš, da je stopnica pred vho-dom v najljubši lokal zate ovira in vanj ne moreš stopiti več sam. Že tedaj se je porodila ideja za spletno aplikacijo pridem.si. Z iskalnikom bi najlažje poiskali najbližje dosto-pne lokacije. Ker podobnih aplika-cij v Sloveniji še ni oziroma so jih le poskusili vzpostaviti, vendar ne-uspešno, sem se v društvu povezal s programerji, oblikovalci in somi-šljeniki. 3. decembra 2015, na med-

narodni dan invalidov, smo najavili spletno stran, ki smo jo uradno od-prli 21. decembra.

Ker sem prej bil nogometaš, si rad ogledam nogometno tekmo svojega kluba. Kmalu po končani rehabilitaciji sem se začel ukvarjati s košarko in tam spoznal še druge. Ob košarki si izmenjamo izkušnje in smo si v izjemno podporo. Ura in pol treninga nam da ogromno, ne razmišljamo o ničemer, o nobe-ni skrbi, temveč se predamo špor-tu in soigralcem. Tudi če postaneš paraplegik, si še vedno lahko zelo uspešen.

V veliko pomoč so vam torej so-mišljeniki.

V ogromno pomoč. Med rehabi-litacijo sem spoznal prijatelja s po-dobno poškodbo, ki mi je s svoji-mi izkušnjami izjemno pomagal. Največ se lahko naučiš iz izkušenj drugih. Zaposleni, fizioterapevti in terapevti denimo v URI Soča nima-jo neposrednih izkušenj in ti po-magajo z znanjem, somišljeniki pa tudi z lastnimi izkušnjami.

Ste s svojimi že pomagali tudi vi?Nekaj mesecev po rehabilitaciji v

URI Soča sem pomagal bolniku s podobno diagnozo. Spomnim se, da je bil res na tleh in zelo nejevo-ljen. Zato sem ga bodril, mu poma-gal; danes lahko povem, da je veliko boljše volje. Tudi sam sem zadovo-ljen, da sem lahko nekomu poma-gal. V prihodnosti želim pomagati še več posameznikom, ki se znaj-

dejo v podobni situaciji, in tudi to je razlog za vzpostavitev spletnega portala pridem.si.

Če prav razumem, spletni por-tal poleg podatkov o dostopno-sti ponuja tudi izmenjavo mnenj in izkušenj ter nasvetov za boljše življenje.

Glavni cilj je postaviti iskalnik s čim več različnimi dostopnimi toč-kami (lokali, objekti itd.). Iskanje je mogoče po dejavnostih in/ali kra-jih, po regijah, simbolih. Objavljali bomo tudi novice, denimo novice s področja raziskav poškodb in bo-lezni hrbtenjače. Z lastnimi in tudi drugimi prispevki želimo pomaga-ti drugim, ki so mogoče ravno zdaj v podobnem položaju. Ob tem smo si zadali še eno pomembno nalogo – preseči delovanje invalidskih dru-štev, ki v Sloveniji delujejo ločeno. Združiti želimo torej vse člane in-validskih organizacij. Navsezadnje gre za projekt, namenjen vsem gi-balno oviranim osebam in našim svojcem ter tudi mamicam z vozič-ki in starejšim, ki jim stopnice prav tako predstavljajo težavo.

K vsemu temu ste dodali še male oglase. Za kakšne oglase gre?

Na enem mestu želimo zbirati male oglase in povečati možnost, da pripomoček, ki ga ne rabimo več, pride v prave roke. Veliko stva-ri namreč ne rabimo več, jih bodo pa drugi zelo veseli, denimo rablje-nih vozičkov, predelanih avtomo-bilov in drugih invalidskih pripo-

Jasmina Muhič

Aljoša Škaper iz Murske Sobote od leta 2013 živi drugačno življenje. Takrat si je namreč v nesreči zlomil hrbtenico in postal paraplegik. Svoj problem je spremenil v izziv. Ob vprašanju, kam lahko sploh še gre, se mu je porodila ideja za prvi spletni imenik, namenjen gibalno oviranim osebam ter tudi mamicam z vozički in starejšim.

23. marec 2013 je dan, ki je spre-menil vaše življenje. Kaj ste preži-vljali v prvih dneh po nesreči?

Spominjam se prvih dveh tednov v bolnišnici v Bratislavi. Bil sem pod vplivom močnih zdravil in spal sem tudi po 16, 17 ur na dan. Opazoval sem odzive drugih, ki so mi žele-li povedati in dopovedati, da je po-škodba huda, vendar se je meni zde-lo, da vse le ni tako hudo. Sledila je streznitev, ko so mi povedali, da je zelo malo možnosti, da bi lahko še hodil. Kak dan ali dva sem bil slabše volje, potem sem se že pobral. Kirur-gi so nas v treh mesecih, ki sem jih preživel v bolnišnicah, pripravljali na najhujši scenarij, zato nas je vsak napredek toliko bolj razveselil.

močkov. Ob tem želimo zbirati še informacije o akcijskih ponudbah trgovin z medicinsko-tehničnimi pripomočki, zato računamo tudi na njihovo pomoč.

In zbiranje dostopnih točk. Kako poteka?

Ponudniki se najprej prijavijo v sistem. Prijava traja le nekaj mi-nut in je brezplačna. Zlasti smo se osredotočili na šole, turizem in go-stinstvo. Na začetku smo različna združenja in zbornice prosili, če v našem imenu prošnje za prijavo in objavo točk pošljejo ponudnikom. Ker odziv ni bil najboljši, smo se po dvesto točkah odločili vzposta-viti portal in morda tako spodbu-diti še preostale k dodajanju novih točk. Ne nazadnje ne gre spregleda-ti dejstva, da je v Sloveniji že okoli trinajst odstotkov invalidov, delež pa vsako leto narašča, veliko je tudi starejših na vozičkih, mnogi težko hodijo, zato se bodo gostinski in drugi turistični ponudniki počasi začeli zavedati, da je lepo poskrbe-ti za dostopnost.

Kako dostopna je Slovenija?Ljubljana je zelo dostopna in

prideš lahko več ali manj kamor-koli. Murske Sobote, priznam, še toliko ne poznam, bi pa rekel, da je država v splošnem še vedno pre-slabo dostopna. Pri novogradnjah vse bolj pazijo tudi na dostopnost, zato upam, da bo aplikacija še do-datno pripomogla k temu, da bodo nove zgradbe invalidom še bolj pri-jazne.

Sicer pa se srečujete tudi z zasede-nimi parkirnimi mesti za invalide.

Priznam, da prej mogoče res ni-sem razmišljal o tem in me ni to-liko jezilo, če je kdo, ki ni invalid, parkiral vozilo na parkirno mesto za invalide. Zdaj me moti, saj veči-na ljudi verjetno niti ne ve, da to parkirno mesto ni širše zaradi tega, ker bi bili slabši vozniki, temveč da imamo dovolj prostora, da lahko odpremo vrata in iz vozila vzame-mo še voziček. Zato ne parkirajte na parkirnih mestih za invalide in pustite prostor nam.

Kakšna je pomoč okolice oziroma kakšnih pogledov ste deležni v jav-nosti?

Niti nočem opazovati, kako name gleda okolica. S partnerico sva na začetku bila na poti z mne-njem v glavah, da me vsi gledajo, ker sem zakon. Tako mi je bilo laž-je. Želim si, da ljudje vozička ne bi niti opazili, ampak bi nate gledali kot prej. V Ljubljani je že mogoče tako. Priznam, da včasih postanem nervozen, če me kdo opazuje, ko mi kaj ne gre dobro od rok, deni-mo pospravljanje vozička. Sicer je pozitivnih pogledov in pomoči ve-liko. Ker imam zdrav zgornji del in sem bolj športne narave, mi tudi ni težko skočiti na majhno stopnič-ko, drugi, ki imajo hujšo poškod-bo, pa sami ne zmorejo preskoči-ti niti najmanjše ovire in rabijo več pomoči. Za gibalno ovirane, mami-ce z vozički in starejše, ki jim sto-pnice predstavljajo težavo, bi bilo najboljše okolje brez ovir in robov – in k temu stremi spletni portal pridem.si.

14 / januar 2016 V SREDIŠČU

Kdo so društva, ki bodo oživljala mestno središčeKsenija Glažar

Mestna občina Murska Sobota (MOMS) ter Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota sta prostore nekdanje poslovalnice NLB na Slovenski ulici 41 dobila v brezplačni najem, z novo vsebino pa bodo v enem najlepših objektov v mestu, ki je zaščiten kot spomenik kulturne dediščine, med drugim poskrbeli tudi za oživitev mestnega središča.

Prostore v pritličju je dobil Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ki bo na tem mestu postavil nov tu-ristično-informacijski center z degustacijskim središčem in prodajo domačih izdelkov iz regije. Prostori v prvem nadstropju so bili dodeljeni podjetjem Fiscom, Pira in Do-mania, preostale pa je MOMS z javnim razpisom nameni-la izvajanju dejavnosti nevladnih organizacij in podpor-nega okolja za podjetništvo. Decembra so tako prostore dobila štiri društva – Pomurska turistična zveza, tabor-niški rod Veseli veter, gledališko društvo Pisani mehurčki in Fotoklub Murska Sobota, ki so že začeli s prenovo in urejanjem prostorov. Uradno jih bodo odprli 18. januarja, 22. januarja pa bo sledil še dan odprtih vrat. Omenjena društva in njihove načrte predstavljamo tokrat, preostala omenjena podjetja in delovanje ZKTŠ Murska Sobota, pa bomo predstavili v naslednji številki.

Gledališko društvo Pisani mehurčki bo skrbelo za ustvarjalnost najmlajših

»Z urejanjem smo začeli takoj po novem letu. Prostori bodo prijazni odraslim in otrokom, pripravljamo tudi igralni kotiček za najmlajše obiskovalce. Skupni pro-stor, v katerem se bodo odvijale ustvarjalne delavnice, pravljična joga in druge dejavnosti, bomo s preostalimi uporabniki uredili tako, da bo v njem ustvarjalni koti-ček, ki ga bodo najmlajši lahko uporabljali ob delavni-kih popoldne,« pravi Petra Jauk, predsednica Pisanih mehurčkov. Obiskovalci bodo lahko v novih prostorih ustvarjali, se igrali ali pa se udeležili vodene delavnice. V toplejših mesecih bi radi dejavnosti prenesli na ulico. Tako se bodo po besedah sogovornice delavnice odvijale kar pred stavbo, starši pa bodo lahko ta čas pokramljali, skočili na kavo ali odšli po opravkih v mestu.

Delovanje društva se osredotoča na otroke in mla-dino. »Dogodek bomo pripravili vsak mesec. V mislih imamo vodene delavnice z različnih področij, denimo o pravljični jogi, ustvarjalne delavnice, spoznajmo Mur-sko Soboto skozi zgodovino, možnost praznovanja roj-stnega dne, pravljične večere malo drugače. Preostalo pa naj za zdaj ostane še skrivnost.«

Želijo privabiti predvsem mlade in otrokeGledališko društvo Pisani mehurčki pripravlja različ-

ne poučne in zabavne gledališke predstave ter ustvarjal-ne delavnice, nudi možnost varstva in animacije na roj-stnodnevnih zabavah in porokah ter poslikavo obraza. Prizadevajo si, da bi otroci kakovostno preživljali pro-sti čas, se družili s sovrstniki, vzpostavljali in negovali medsebojne odnose ter se čim bolj izogibali digitalnih tehnologij. »Želimo si, da bi teh dogodkov bilo čim več. Prepričani smo, da bomo prispevali k oživitvi mesta in privabili ljudi, zlasti otroke in mlade, nazaj v mestno središče. Če nam bo to najprej uspelo samo s peščico otrok, smo na dobri poti,« je optimistična Jaukova. Ob dnevu odprtih vrat bodo otroke z dogodkom »Preberi mi pravljico malo drugače, prosim!« popeljali v svet pra-vljic, dan pa bodo zaključili z ustvarjalno delavnico.

Pomurska turistična zveza napoveduje Soboške vabilnice

»V prvi vrsti smo tu zaradi članov. Zanje smo servis oziroma podpora na področju turizma. To delo bomo nadaljevali tudi v novih prostorih, v katerih bomo izve-dli manjša srečanja, delavnice in izobraževanja. Organi-zirali bomo tudi t. i. Soboške vabilnice, kamor smo po-vabili društva in druge organizacije, da svojo turistično ponudbo, kraj ali dogodek predstavijo na stojnicah na Slovenski ulici. Sodelovala bodo lahko društva iz regije

in tudi druga. Na teh stojnicah bomo lahko poiskali tudi kak nasvet za krajši izlet. Različne dejavnosti pa izvajamo tudi za naše člane,« pravi Barbara Kolenc, predsednica Po-murske turistične zveze. Pomurska turistična zveza je re-gijska turistična organizacija in pokriva celotno regijo. V prvi vrsti je povezovalka društev na regijski ravni, vendar so njene funkcije zastavljene širše, med drugim so njene vloge tudi promocijska, povezovalna in izobraževalna. Šte-je malo manj kot sto članov, zlasti društva, občine in druge organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom.

Dejavni tudi v tujini»Pomurska turistična zveza ni informacijski center, če-

prav je v preteklosti že imela te ambicije. Ker imamo toli-ko zavodov za turizem, ki upravljajo svoje informacijske centre, sem si ob začetku predsedovanja zadala cilj, da se osredotočimo na druge stvari. Informiramo pa zunaj Po-murja, na prireditvah, sejmih, turističnih tržnicah in še kje. Promocijske materiale pošiljamo tudi v tujino,« še do-daja predsednica. V bližnji prihodnosti bodo izvedli izo-

braževanja za potrebe turizma, junija pa ob 25. obletnici delovanja zveze načrtujejo razstavo o zgodovini pomur-skega turizma ter razne delavnice in še kaj.

Društvo tabornikov rodu Veseli veter z delavnicami, sprehodi in spoznavanji mesta

»Tudi taborniki smo dobili prostore na Slovenski ulici. Zadnja leta v Murski Soboti nismo imeli lastnih prosto-rov, zato smo za delo občasno uporabljali prostore Mikka in drugih organizacij. Zdaj bomo končno lahko normal-no delovali. So pa ti prostori za nas le delno primerni, saj omogočajo samo del dejavnosti, ki jih izvajamo. Precejšen del programa lahko namreč izvajamo le v naravnem okolju. Tudi zato se z mestno občino dogovarjamo za trajnejšo re-šitev v bližini Fazanerije,« pravi Luka Praček, starešina rodu. V novih prostorih bodo lahko pripravljali projekte, ki jih do-slej niso mogli. »Končno lahko nekje shranimo opremo, ki jo rabimo za izvajanje programa, tukaj smo lahko ob slab-šem vremenu in prostor lahko uredimo po svojem,« še do-

januar 2016 / 15V SREDIŠČU

daja Luka, ki napoveduje srečanja, sestanke, tečaje in tudi kako dejavnost za širšo javnost. Rod trenutno šteje okoli 50 članov različnih starostnih skupin. Njihovih aktivnosti se udeležuje tudi precej mladih, ki niso člani društva.

Od delavnic do sprehodov»Smo največja nevladna vzgojna organizacija za mla-

de. Vzgajamo jih s taborniškim pristopom, ki je sesta-vljen iz dela v majhnih skupinah, učenja skozi delo, dela v naravi in postopnega prevzemanja odgovornosti. Če nam vreme dovoljuje, nas največkrat srečate zunaj. Ven-dar ne postavljamo samo šotorov, kurimo ognja in stre-ljamo z lokom,« razloži Praček. V prihodnje razmišljajo o ponudbi za mlade in malo manj mlade, o delavnicah, sprehodih in spoznavanju mesta, predstavitvah, preda-vanjih in še čem.

Fotoklub Murska Sobota s predavanji, razstavami in delavnicami na prostem

»Fotoklub si bo uredil pisarniške prostore. Omare smo dobili od NLB, dokupili bomo še pisalno mizo, stol in večjo mizo s stoli za manjša srečanja članov. Ob pisarni je skupni prostor, v katerem bomo izvajali večja sreča-nja. Delimo si ga s Pomursko turistično zvezo. Upora-bljali ga bomo za sestanke, strokovna fotografska pre-davanja, predstavitve fotografij, potopisna predavanja in skupne razstave. Zdaj smo razstave imeli le v murskoso-boški knjižnici,« razloži načrte o prostorih mag. Iztok La-čen, predsednik društva, ki trenutno šteje 25 članov. Prvo predavanje napovedujejo že za dan odprtih vrat.

Sogovornik pravi, da bodo izvedli še fotografske de-lavnice na prostem, po mestu ali okolici. Ponovno na-črtujejo fotografiranje arhitekture mesta, ki so ga v pre-teklosti že uspešno pripravili. »Podobno smo pred leti skupaj z društvom arhitektov fotografirali detajle me-sta. Tudi s tem mestno jedro malo oživimo,« dodaja. Želeli bi nuditi še studijsko delo, sodelujejo pa s foto-grafskimi klubi iz Lendave, Gornje Radgone, Čakovca in Velike Kaniže iz Madžarske, ki jih bodo kmalu povabili na srečanje v novih prostorih.

»Zadnja leta v Murski Soboti nismo imeli lastnih prostorov, zato smo za delo občasno uporabljali prostore Mikka in drugih organizacij. Zdaj bomo končno lahko normalno delovali. So pa ti prostori za nas le delno primerni, saj omogočajo samo del dejavnosti, ki jih izvajamo. Precejšen del programa lahko namreč izvajamo le v naravnem okolju. Tudi zato se z mestno občino dogovarjamo za trajnejšo rešitev v bližini Fazanerije,« pravi Luka Praček, starešina rodu. »Končno lahko nekje shranimo opremo, ki jo rabimo za izvajanje programa, tukaj smo lahko ob slabšem vremenu in prostor lahko uredimo po svojem.«

16 / januar 2016 KULTURA

Požel zanimanje Američanov

Že Trubar je imel podobno idejo Ksenija Glažar

Mirana Celca, najbolj prepoznavnega bobnarja v naši regiji, je pred kratkim opazil tudi znani ameriški proizvajalec bobnov in ga označil za najbolj dejavnega v Sloveniji.

»Gre za ameriškega proizvajalca bobnov Noble & Cooley Drum Company, katerega ustanovitelja sta bobne začela izdelovati že leta 1854, v času državljanske vojne pa sta jih izdelovala celo za bobnarje ameriške vojske,« razloži Celec.

Aleksandra Grah

Jubilejna razstava ob 20. obletnici kolonije, na kateri je bilo razstavljenih okoli osemdeset del, je bila deveta in hkrati zadnja razstava v Galeriji Murska Sobota v lanskem letu.

V Galeriji Murska Sobota so na jubilejni razstavi in ldeveti v letu 2015 predstavili dela avtorjev, ki so dvajset let bogatili umetniško in ustvarjalo čutnost v okviru Slikar-ske kolonije Primož Trubar Mora-vske Toplice. Umetniški vodja ko-lonije, akademski slikar Nikolaj Beer, je v dvajsetih letih k sodelo-vanju povabil 82 mojstrov, doma-

čih in tujih likovnih umetnikov ter Prešernovih nagrajencev, ki so z deli bogatili in dali pečat prek-murski ravnici.

Edinstven vpogled v zakladnico likovne umetnosti

Po besedah umetnostnega zgo-dovinarja mag. Franca Obala sli-karska kolonija nadaljuje s prepo-znavnostjo in udejanjanjem ideje, ki jo zasleduje tudi Slovensko pro-testantsko društvo Primož Trubar. To v prvi vrsti uresničujejo s ciljem, da tudi v likovni umetnosti prispe-vajo delež k razvoju in napredku ne samo ožjega prekmurskega prosto-ra, temveč tudi širšega slovenskega in evropskega, pojasnjuje Obal. Za to idejo se je zavzemal tudi Primož

Trubar, ki je bil najprej glasnik na-cionalnega slovenskega izraza in z njim tudi širšega evropskega. Ob jubilejni razstavi je izšla pregledna monografija, v kateri je Obal zapi-sal, da je v dveh desetletjih nasta-la bogata zbirka likovnih del, ki predstavlja edinstven vpogled v po-membno umetnostnozgodovinsko zakladnico sodobne likovne ume-tnosti. Kot je Obal še zapisal v mo-nografiji, o tem priča obsežna in bogata zbirka likovnih del, ki osta-jajo v lasti požrtvovalnih in neutru-dnih organizatorjev v Prekmurju. Njihova dovolj pestra in raznolika likovna govorica tej slikarski zbirki zagotavlja edinstven vpogled v po-membno umetnostnozgodovinsko zakladnico sodobne likovne ume-tnosti kot organski del dragocene kulturne dediščine.

Aleksandra Grah

V nabito polni dvorani Gledališča Park so obiskovalci uživali v odličnem božično-novoletnem koncertnem programu učencev murskosoboške glasbene šole.

Na odru so se predstavili mladi glasbeniki – učenci solisti in ko-morne skupine, za pravo vzdušje pa so z odrsko izvedbo plesov z glas-beno spremljavo poskrbeli učenke četrtega, petega in šestega razreda baleta ter Bojan Cvetko. Obe ba-letni predstavi, prvo je s priredbo Straussa spremljala Prekmurska godba Bakovci, sta se odvijali pod mentorstvom Ljiljane Keče Rošker. Koncert se je začel s kvartetom sa-ksofonov, nadaljeval pa z nasto-pom najmlajših učencev, obisko-valcev predšolske glasbene vzgoje,

Še vedno družinsko podjetje je znano po zelo kakovostni izdelavi in naravnih materialih. »Tu ni nič kitajskega,« pri-pomni Celec in doda, da dobri bobni morajo dozoreti.

Dejaven v petih glasbenih skupinahPri njih je pred leti naročil dodaten sestavni del in jim

ob naročilu v elektronski pošti pripisal, kaj počne, po-slal je tudi fotografije in povezave posnetkov bobnarske-ga ustvarjanja. »Delo jim je bilo všeč. Pred kratkim so z mano navezali stik, ker me želijo dodati na svojo spletno stran. Oktobra sem potem zagledal to pohvalo na njihovi strani na Facebooku. Ponosen sem, ker me želijo uvrsti-ti med umetnike, med katerimi je med drugimi tudi Phil Collins,« pravi Celec. Opisali so ga kot enega najbolj de-javnih slovenskih bobnarjev, saj igra v kar petih glasbenih skupinah – džeZZva, Blue on Black, Black Balloon, Blue Thier & Coco Band in TexMex. »Truditi se moraš in verje-ti v svoje delo. Moraš biti tudi samozavesten,« še dodaja. Trenutno poleg številnih nastopov snema kar dve plošči, eno v avstrijskem Gradcu s skupino Thanx, z džeZZvo pa pripravljajo material za naslednjo ploščo, ki bo izšla nasle-dnje leto spomladi.

in otroškega pevskega zbora s kr-stno izvedbo pesmi »Mijav, mijav«.

Poleg solistov kitare, klavirja, roga, violine, bobnov, tolkal, ksi-

lofona in marimbe je nastopil tudi trio klarinetov. Koncert je z izbra-nimi prazničnimi skladbami o naj-lepšem času v letu sklenil nastop

pihalnega orkestra. Kot je na pri-reditvi dejala ravnateljica glasbene šole Erna Lukač, so se na minulem koncertu, ki je rezultat ustvarjalne-

ga in marljivega dela skozi celotno leto, z zaigranimi skladbami po-gumno zavrteli in stopili proti iz-zivom novega leta.

Mladi glasbeniki pokazali svoj razkošen talent

januar 2016 / 17KULTURA

Bučen aplavz za vrhunsko glasbo

Učenci in mentorji Glasbene šole Jama so v Gledali-šču Park navdušili s koncertom, na katerega so povabi-li tudi vidna imena slovenske glasbene scene. Že tretje leto zapored so učenci z mentorji pripravili veliki dobro-delni predbožični koncert, na katerem so nastopila tudi vidna imena slovenske glasbene scene Matevž Šalehar - HAMO, Trkaj in kitarist skupine Leonart. K sodelovanju je bil povabljen še Marko Soršak - Soki, bobnar zasedbe Elvis Jackson, ki je predstavil projekt »20 za 20«, za ka-terega so na koncertu zbirali denar. Z zbranimi sredstvi bodo za eno pomurskih osnovnih šol kupili glasbila. Pri-reditev, ki je požela bučen aplavz, sta povezovala Primož Dani in Miran Camplin. / Jasmina Muhič

Ko (ne)sojeni ljubezni zaželiš lahko noč

Domači humor za nasmeh do ušes

Kulturno društvo MIM je s prijatelji združilo moči in nav-dušilo razprodano dvorano. Macho in Mejke sta stra-stnim navdušencem pristnega domačega humorja v Gledališču Park predstavila kolaž novih zapletov in pre-senečenj. Kot običajno sta se na odru prelevila v različne vloge, tokrat pa sta se jima pridružili Melita Maček in Iva Gomboc v vlogi povezovalke Frančiške von Kozelin. Kul-turno društvo MIM je z mnogimi presenečenji med občin-stvom poskrbelo za nasmeške do ušes. / Jasmina Muhič

Orkester zaigral za dušo

Jasmina Muhič

V Gledališču Park so pripadniki vojske, veterani ter njihovi svojci in prijatelji prisluhnili izjemnemu koncertu orkestra Slovenske vojske.

Orkester nadaljuje tradicijo vo-jaških orkestrov, ki so v zgodovini imeli pomembno mesto v vseh voj-

skah sveta. Ob osnovnem namenu – zadovoljevanju protokolarnih po-treb države in vojske ter njuni pro-mociji – je orkester tudi ambasa-dor kulture, saj nastopa v tujini in se kakovostno postavlja ob bok najboljšim tovrstnim zasedbam v Evropi. Odlični glasbeniki se niso ustrašili izziva. Konec koncev so pripadniki naše vojske prekaljeni mački. Namreč, njihovi gostje so udeležbo na koncertu odpovedali šele na dan koncerta, ko so se čla-ni vojaškega orkestra z avtobusom

že peljali proti Murski Soboti. »Na poti lahko premagate ovire, samo če ste odločni, hrabri in marljivi. Nikar ne bodite malosrčni. Bodi-te odločni, vendar ne jedki. Niko-mur ne dovolite, da bi vas odvrnil od poti proti ciljem. Ne ustrašite se ograj, ki ste si jih morda sami za-stavili ali so vam jih postavili drugi. Ne bojte se biti pionir, ki raziskuje nove steze do dosežkov.« In čudo-vit, enkraten koncert pod taktirko dirigentke višje vojaške uslužbenke Andreje Šolar se je začel.

Jasmina Muhič

Polna dvorana mursko-soboške knjižnice je bila deležna hudomušnega, preprostega večera s Karolino Kolmanič. Prav taka je tudi njena nova knjiga »Lahko noč, ljubezen moja«.

V počastitev 85-letnice pisatelji-ce Karoline Kolmanič je Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Po-rabja izdalo njen avtobiografski ro-man »Lahko noč, ljubezen moja«. O romanu, življenjskih poteh, ki jih je vrisala vanj, in o njenih življenjskih spoznanjih se je s pisateljico pogo-varjala urednica Katja Horvat. Kol-maničeva je vsebino romana predsta-vila na preprost, hudomušen način, ravno tako, kot se bere njeno delo, primerno za vse generacije. Zlasti starejši se vsaj za trenutek radi no-stalgično vrnejo v nekdanjo Jugosla-vijo in podoživijo trenutke, ko so de-nimo pešačili bosi do šole in cerkve.

»Kak kilometer poti med polji smo seveda do pozne jeseni preho-dili bosi, mukotrpne čevlje smo si obuli na glavni cesti, posuti z gra-mozom. Veselo smo koračili po pamet in vedenje v šolo ob cerkvi

svetega Petra. V nahrbtniku je bila najprej tablica, kak zvezek, lesena škatlica s svinčnikom in peresni-kom. Radirka je bila že razkošje, tri barvice sem posojala v trisedežni leseni klopi. In vendar sem že od prvih korakov vzljubila ta razred, zlasti zaradi dobrodušne, prijazne

učiteljice. Da, že takrat sem vedela, da bom učiteljica. To in samo to.« Tako je literarni večer začela pisa-teljica in z nekaj odlomki približala vsebino romana, ki ga je pokloni-la rojstnemu kraju, Murski Soboti, Mariboru, Radgoni, Gederovcem in (ne)sojeni ljubezni.

O stari Soboti z razglednic

Društvo prijateljev Sobote, ki združuje vse tiste, ki so z Mursko Soboto tako ali drugače povezani ter jim ni ne-pomembno, kako se mesto v urbanem in nesnovnem, du-hovnem smislu razvija, pripravlja skoraj mesečna sreča-nja. V tradicionalnem zavetišču – v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota – so pripravili še eno iz niza zanimivih predstavitev Murske Sobote oziroma nekoč še Sobote s starih razglednic. V nostalgično vzduš-je konca 19. stoletja jih je popeljal Jožef Vidic, ki se lah-ko pohvali z veliko zbirko starih razglednic mesta. Kot je poudaril, so bile razglednice poslane v različna slovenska in tuja mesta, prikazujejo pa podobo mesta, njenih ulic in najznamenitejših zgradb do prve polovice 20. stoletja. Predstavil je Cerkveno ulico (danes Slomškova) s sodi-ščem, jetnišnico, hotelom Slon in katoliško cerkvijo, nato Bolnišnično ulico (danes Ulica arhitekta Novaka) s sta-ro bolnico, Glavno ulico (danes Slovenska) ter Glavni trg (danes Trg zmage) z Delavskim domom, mestno hranilni-co, Bölcsevo lekarno, hotelom Dobrai in evangeličansko cerkvijo; na Lendavski ulici je bila znamenita izraelitska ali judovska sinagoga, na Poljski ulici (danes Cankarjeva ulica) pa državna deška meščanska šola. / Geza Grabar

18 / januar 2016 ŠPORT

»Dekleta so igrala na visoki rav-ni in z odlično igro premagala vse nasprotnice. Prvo mesto je le po-trditev trdega dela, igralke pa so s tem pokazale velik potencial te ge-

neracije,« je zadovoljen trener Da-vorin Pok, ki je prepričan, da bo osvojeno prvo mesto odlična mo-tivacija. V najboljšo peterko med-narodnega turnirja sta bili izbra-

ni Aneja Stojko in Blaža Čeh, ki je bila zasluženo izbrana še za najko-ristnejšo igralko.

Turnirja so se udeležile Blaža Čeh, Aneja Stojko, Alja Toplak,

Staša Horvat, Ana Lukač, Tina Fartek, Mia Žekš, Živa Rituper in Lana Vidovič, v barvah Pomurja pa je tokrat zaigrala tudi Zala Šrot (ŽKK Konjice).

Košarkarice Pomurja osvojile mednarodni turnirJasmina Muhič Foto: arhiv kluba

Dekleta ŽKK Pomurje so se pred novim letom udeležile mednarodnega turnirja na Hrvaškem in se domov vrnile z zlatom.

Ekipa do trinajst let se je kot edini slovenski ženski košarkar-ski klub udeležil osmega med-narodnega turnirja »Vrapčići« v Koprivnici na Hrvaškem. Mlade Pomurke so na turnirju prikazale borbeno, organizirano in ekipno igro ter z visoko razliko premaga-le vse nasprotnice. Na prvi tekmi so tako bile boljše od deklet iz Du-brave (8 : 86), na drugi tekmi od domačink (34 : 55), v finalu pa so bile boljše od deklet iz madžarske Nadkaniže (39 : 55) in tako osvo-jile zlato odličje.

Geza Grabar

Od lanskega avgusta v Murski Soboti deluje Dodgeball klub Pomurje, ki trenutno z obeh bregov Mure združuje 23 članic in članov.

V klubu gojijo pri nas še sorazmerno nepoznan, a sila zanimiv in dinamičen šport, ki je do neke mere različica igre med dvema ognjema. V igri so na igrišču hkrati tri žoge, s katerimi se igralci dveh ekip znotraj odmerjenega polja med seboj zadevajo. Izvaja se v treh različnih katego-rijah: ženski, moški in mešani. Kot nam je pojasnil trener Dejan Ravš, imajo v klubu, ki ga februarja z dvema ekipa-ma – žensko in mešano, že čaka prvo tekmovanje v sose-dnji Avstriji, veliko načrtov. Tekmovanje bi v bližnji priho-dnosti (predvidoma marca letos) radi organizirali tudi v Murski Soboti.

Vabijo nove članeDa imajo članice in člani Dodgeball kluba Pomurje ve-

liko srce tudi ob igrišču, so tik pred koncem lanskega leta pokazali s humanitarnimi akcijami. Tako so za Nejca Bar-loviča, učenca 5. razreda OŠ I, zbirali zamaške za operacijo v ZDA, vključili pa so se tudi v humanitarno akcijo zbira-nja prehrambnih izdelkov v okviru projekta Anina zvezdi-

Šport, v katerem so na igrišču hkrati tri žoge

ca. Z dobrodelnim poslanstvom bodo nadaljevali tudi ta mesec, saj se bodo predvidoma v drugi polovici januarja udeležili krvodajalske akcije, zato vabijo, da se na njiho-vo povabilo odzove čim več občanov. Točen datum akcije bodo objavili na svoji strani družbenega omrežja Facebo-ok. Ker bi radi v svoje vrste pritegnili čim več novih članov, zlasti jim za oblikovanje še ene ekipe primanjkujejo moški, se jim lahko polnoletni kandidati in kandidatke pridružite v mali telovadnici OŠ II, kjer imajo tedenske treninge, in sicer ob torkih in četrtkih ob 19. uri.

Geza Grabar

Na nedavnem letnem posvetu Zveze športnih pedagogov Slovenije, je bil med šestimi dobitniki priznanj za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine tudi profesor športne vzgoje Zlatko Tibaut iz Murske Sobote.

Za to odmevno priznanje ga je predlagalo Društvo športnih pe-dagogov Pomurja. 54-letni Tiba-ut ima za sabo bogato pedagoško pot, saj je športno vzgojo že v drugi polovici 80. let začel poučevati na OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani, zatem na Dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih, zadnjih 19 let pa je na Srednji šoli za gostinstvo in tu-rizem Radenci. Med drugim je tre-niral in vodil na stotine učencev in dijakov z matičnih šol, kjer je služboval, na šolskih tekmovanjih, zlasti v košarki. V tem športu se je izkazal tudi kot organizator tovr-stnih šolskih regijskih tekmovanj. Edini letošnji pomurski dobitnik tega priznanja je po duši košarkar, saj je dolga leta deloval v Ženskem košarkarskem klubu Pomurje iz Murske Sobote in v Košarkarskem klubu Radenska Creativ, kjer je bil v letih 1999–2002 pomočnik trenerja. Z ženskim klubom se je kot glavni trener leta 1995 uvrstil v prvo ligo. Od leta 2005 do leta 2010 je ponovno vodil našo žensko košarkarsko ekipo. V Murski Sobo-ti je pomagal pri organizaciji kvali-fikacij mladink za evropsko prven-stvo v košarki, ki je bilo leta 1997. Med letoma 2004 in 2008 je Tibaut

med drugim sodeloval v državnem projektu prenove športne vzgoje na poklicnih šolah.

Pretekel vseh dvajstev ljubljanskih maratonov

Zagrizen rekreativni športnik, ki se je poskusil v mnogih športih, najljubši pa mu je tek – mimogrede:

je med 41 tekači, ki so se udeležili vseh dvajsetih ljubljanskih marato-nov, je bil nad priznanjem prijetno presenečen. Poleg obveznih vsebin pedagoškega programa mlade v za-dnjem času vse bolj usmerja v vzdr-žljivostne športe, prepričan, da so lahko prav ti odlično izhodišče za uspešen osebnostni razvoj na za-sebni in poklicni poti.

Tibautu priznanje športnih pedagogov Slovenije

januar 2016 / 19

Zima v Murski Soboti med leti 1940 in 1950 Foto: Zoltan Gerenčer

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. februarja 2016 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenec iz prejšnje številke:Rudolf Kološa, Ulica Staneta Rozmana 23, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA.

AP MS d.d.Bakovska ulica 29a9000 Murska Sobota

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izletali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska So-bota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

VAZA, SINEK, KANTA, ETE, POMOL, PD, SRAKE, KOMPRESIJA, RUS, OKUPACIJA, MIŠO, LAB, ZEVAČ, LEAR, ODA, NM, RIBA, LE, PARAIBA, NADVOZ, ARČELCA, OR, ROKENROL, USTAŠ, AP, NI, DESET, GM, DEKA, PIVO, NORA, IRO, SAJE, CIPER, KADETT, LAHKOST, ATENE, ŽANR, RON, NEK, AVANTI, ARO, DRS, KANDIS.

mu

rsk

a s

ob

ota

nek

oč

RAZPIS ZAPOMURSKO RAZISKOVALNO

NAGRADO 2015

1. PODATKI O RAZPISUPomurska izobraževalna fundacija – PIF v sodelo-vanju s Pomursko akademsko znanstveno unijo – PAZU razpisuje POMURSKO RAZISKOVALNO NA-GRADO za najboljše magistrsko delo, najboljše delo aplikativnega značaja in najboljšo doktorsko disertacijo pomurskih študentov v letu 2015.

Podeljene bodo nagrade za:1. najboljše magistrsko delo[1] s področja

naravoslovja in tehnike;2. najboljše magistrsko delo[1] s področja

družboslovja in humanistike;3. najboljše delo aplikativnega značaja[2];4. najboljšo doktorsko disertacijo.[1] Druga bolonjska stopnja ali univerzitetni študij 7. ravni izobrazbe.[2] Vlogi priložite mnenje podjetja, v katerem se delo (druga bolonjska stopnja, univerzitetni študij 7. ravni izobrazbe ali disertacija) že je ali se potenci-alno lahko aplicira.

Nagrajenci prejmejo plaketo in denarno nagrado v višini 600,00 EUR za nagradi pod zaporednima številkama 1 in 2, 800,00 EUR za najboljše delo aplikativnega značaja ter 1000,00 EUR za najbolj-šo doktorsko disertacijo. Naloge bo ocenjevala strokovna komisija, sestavljena iz pomurskih aka-demikov, članov PAZU.

2. POGOJI ZA PRIJAVO IN IZBOR PREJEMNIKOV NAGRADENa razpis se lahko prijavijo kandidati s stalnim pre-bivališčem v Pomurju, ki so magistrirali ali doktori-rali v letu 2015. Prijava je mogoča le za eno od raz-pisanih nagrad.Kandidati za nagradi pod zaporednima številka-ma 1 in 2 morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:- so dosegli povprečno oceno študija vsaj 8,00,- so bili ob zaključku študija mlajši od 27 let.

3. PRIJAVA IN ROK ZA ODDAJO VLOGPrijava mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec in ustrezne priloge (objavljeno na spletni strani www.pif.si).Prijavitelji lahko oddajo prijave osebno ali jih po-šljejo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici, s pri-pisom: »PRN 2015«, na naslov: PIF, Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota. Rok za oddajo prijav je 1. 2. 2016.

4. ODPIRANJE PRIJAV, OBVEŠČANJE O REZULTATIH RAZPISAUprava PIF bo kandidate o rezultatih razpisa ob-vestila do 30. 4. 2016. Odločitev uprave PIF je do-končna, pritožba ni mogoča. Dodatne informacije na telefonski številki 031 654 485.

Košarkarice Pomurja osvojile mednarodni turnir

PREDUJEM

AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA

(ORIG.)

POMANJ-KANJE

APETITA

POMOREC, NAVTIK

NAŠA ZAHODNA SOSEDA

KRAJŠA KLAVIR-

SKA SKLADBAALUMINIJ

ORODJE ZA

KIDANJE GNOJA

JULIO IGLESIAS

ČRKA V ENAČBI

DRHAL, SODRGA

KATODA IN ...

SUROVINA ZA MILA

JOSEPH JOACHIM

KRAJ PRI POREČU

GOZDNO BOGASTVO

TOM JONES

VOLNENA TKANINA

STARA KULTURNA RASTLINARASTLINA OVIJALKA

SAMEC GOVEDA

GERMAN. DEMON OGNJA

PETRA MAJDIČ

ČLOVEK NA BOLNIŠKI

HRANIVRTNA

RASTLINA

LEVI PRITOK PADA

NOVOTA-RIJA

AVTOR: JANEZ DONŠA

CIKLIČNI ETRI

MODRINA (POGOV.)

MICRO- SOFTOV UREJE- VALNIK BESEDIL

S TRAVO PORASEL MOČVIR-NAT SVET

IGRALEC ESTAVEZ

SPLET LAS

ONDINA OTTA

PREDNJI DEL

VOZILA

NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK)

MEHKO USNJE

MATURI-TETNI SPIS

DRUGA KOORDI-

NATA TOČKE

HRVAŠKI SKLADA-

TELJ (KRSTO)

JOHN OSBORNE

NEMŠKI KAMIONZGORNJI ROB VI-

NOGRADA

BARVILO ZA LASE

STAND UP KOMIK (NEJC)

KIRKIN OTOK

DRŽAVA V ZDA

DOTIK ŽOGICE

NA MREŽI

MOŽNOST, PRILIKA

IGRALEC PEVEC

KIRURG BRECELJ

LADJAR ONASSIS

ZOBNO GNOJNO VNETJE

TENORIST KOBAL

ANGLIKA-NIZEM

OZNAČI-TEV,

DEFINI-CIJA

ROMANA LOGAR

PLANET ZA

SATURNOM

EVA NOVŠAK

FINANČNI MINISTER MRAMOR

NAŠA ZNAMKA SMUČI

DOBITEK PRI IGRI

NA SREČO PLAČILO

(LJUDSKO)

ATA

ASTAT

REDKA TEŽKA

KOVINA (Er)

KOKLJA (REDKO)

NOGO-METAŠ PAVLIN

PLOŠČAD

ZDRAVILNA RASTLINA IZ

DRUŽINE NEBINOVK

PRE-VELIKA

OBREME-NITEV

VZDEVEK RADKA POLIČA

ŽGALEC OGLJA

BUČA

VRHUNSKA MANEKENKA, SUPERMODEL

IGLICEVRSTA

BELEGA VINA

BELA VLAKNA-STA SNOV V KOSMIH

MOJZESOV BRAT V BIBLIJI

ŠAGRIN - usnje s hrapavo površinoEPOKSIDI - spojine s kisikovim atomomDELEN - tkanina za ženske obleke

Foto

: Kse

nija

Gla

žar

20 / januar 2016

Zgodovinski uspeh mladih odbojkarjev

Z rednimi treningi in veliko željo je starejšim dečkom Pomurja DESET uspela uvrstitev v A-ligo. V letošnjo sezono starejših dečkov (letnik 2001 in mlajši) so v klubu zrli z optimizmom in velikimi pričakovanji, saj imajo najboljšo generacijo do zdaj. Čeprav je ta gene-racija v preteklosti že dosegala odlične uspehe (držav-ni prvaki v mini odbojki v sezoni 2013/2014 in tretje mesto na državnem prvenstvu v mali odbojki sezo-ne 2013/2014), jim je tokrat prvič uspel zgodovinski met. »Rezultati so odraz nadarjenih dečkov iz vsega Pomurja, ki redno prihajajo na treninge ter z veliko že-ljo in vnemo odkrivajo skrivnosti odbojke,« je ponosen trener Miha Žalig, ki ob doseženih rezultatih izposta-vlja še državnega prvaka Dina Vinkoviča (U 13). V na-daljevanju sezone so starejši dečki pripravljeni na A-li-go, ki je razdeljena na vzhod in zahod. Iz obeh delov se bodo po končanem skupinskem delu štiri ekipe po-merile za naslov državnega prvaka. »Sodelovanje med igralci, dobro ekipno vzdušje in občutek pripadnosti ekipi so pomembni dejavniki za uspeh in zadovoljstvo. Dečki se na treningih poleg tehnike in taktike naučijo tudi veliko o odgovornosti v ekipi in vlogah, ki so jim dodeljene,« zaključuje Žalig, vesel dejstva, da zanima-nje za odbojko pri dečkih narašča. / Jasmina Muhič

PRIREDITVE

četrtek, 14. 1. 2016, ob 18.00 potopisno predavanje Tadej Kirinčič: Z MOTORJEM DO KITAJSKE IN NAZAJ / Mikk, Murska Sobota

četrtek, 21. 1. 2016, ob 19.00 potopisno predavanje Jasna Tuta: Z JADRNICO PO FRANCOSKI POLINEZIJI / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 23. 1. 2016, od 17.00 DARILO UMETNIKOM V GLASBI, BESEDI IN PROSTORU Mikk, Murska Sobota

četrtek, 28. 1. 2016, ob 18.00 SPOMINSKI VEČER Z RAZSTAVO IN LITERARNIM RECITALOM, ob 100. obletnici smrti Jožefa Baše - Miroslava / PiŠK Murska Sobota

petek, 5. 2. 2016, ob 19.00 SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, BORIS CAVAZZA KVARTET / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 6. 2. 2016, PUSTOVANJE ZA OTROKE od 12.00 do 14.00 grajsko dvorišče, Murska Sobota

sreda, 10. 2. 2016, ob 17.00 potopisno predavanje Brane Trnovšek: MALEZIJA Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE / Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 26. 1. 2016, ob 10.00 Ira Ratej: »GLEDALIŠČE OD A DO Ž«, sreda, 27. 1. 2016, ob 10.00 SNG Drama Mariborčetrtek, 28. 1. 2016, ob 10.00 za gledališko-lutkovni abonma

ponedeljek, 1. 2. 2016, ob 10.00 László Bagossy: »O VILI, KI VIDI V TEMI«, torek, 2. 2. 2016, Lutkovno gledališče Mariborob 9.15 in 10.30 za gledališko-lutkovni abonma

ponedeljek, 15. 2. 2016, lutkovna predstava Nebojša Pop Tasić: »KAJ PA ČE …«, ob 10.00 in 17.00 Lutkovno gledališče Maribor, torek, 16. 2. 2016, za lutkovni abonma in izvenob 9.00 in 10.20

GLEDALIŠKE PREDSTAVE

ponedeljek, 18. 1. 2016, monokomedija »MOŠKA COPATA«, Ranko Babićob 19.00 Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 20. 1. 2016, ob 19.00 Slawomir Mrožek: »NA ODPRTEM MORJU«, KUD Štefan Kovač Murska Sobota / grajska dvorana, Murska Sobota

petek, 22. 1. 2016, baletna predstava »POPOTNIŠKE VRAGOLIJE«,ob 17.00 in 18.30 Glasbena šola Murska Sobota / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 23. 1. 2016, ob 17.00 plesna produkcija »ZIMSKA PLESNA PRAVLJICA«, Plesna šola Urška Pomurje / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 29. 1. 2016, ob 19.00 REPORTER MILAN V ČRNI KOMEDIJI: »ZBOGOM, MUCA« Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 6. 2. 2016, ob 19.00 balet »LABODJE JEZERO«, RUSKI CESARSKI BALET športna dvorana OŠ I, Murska Sobota

torek, 9. 2. 2016, ob 13.00 Lev Nikolajevič Tolstoj: »ANA KARENINA«, SNG Drama Ljubljana, za srednješolce in izven Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 17. 2. 2016, ob 19.00 »SLOVENSKA LITERATURA OD A DO Ž«, Špas teaterčetrtek, 18. 2. 2016, ob 19.00 za abonma drama – komedija in izven / Gledališče Park v Murski Soboti

KONCERTI

četrtek, 14. 1. 2016, ob 19.00 ZORAN PREDIN, za glasbeni abonma in izven Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 16. 1. 2016, ob 22.00 Alternativna godba: THE CANYON OBSERVERT(Ljubljana), INHIBIS (Lendava) / Mikk, Murska Sobota

petek, 5. 2. 2016, ob 19.00 BORIS CAVAZZA KVARTET / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 6. 2. 2016, ob 22.00 Pustna diskoteka + koncert BERNAYS PROPAGANDA Mikk, Murska Sobota

četrtek, 11. 2. 2016, ob 19.00 PLIŠ z gosti: Jurij Zrnec, Murat, Tomaž Gajšt za glasbeni abonma in izven / Gledališče Park v Murski Soboti

RAZSTAVE

na ogled do 30. 6. 2016 PRIŠO JE GLÁS – PREKMURCI V VOJNI 1914–1918 Pomurski muzej Murska Sobota

odprtje v petek, 15. 1. 2016, razstava SANDIJA ČERVEKA / Galerija Robin, Murska Sobotaob 18.00, na ogled do konca februarja

odprtje v četrtek, 28. 1. 2016, razstava POMURSKIH UMETNIKOV IZ STALNE RAZSTAVE GMSob 18.00, na ogled Galerija, Murska Sobotado 23. 3. 2016

na ogled do 22. 1. 2016 likovna razstava del MARIJE SKLEDAR Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (dvorana)

na ogled do 29. 1. 2016 PTICE – FOTOULOV DVEH ŠOLARJEV, Društvo za opazovanje ptic Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (avla)

odprtje v petek, 22. 1. 2016, MARATON DAMASK–BERLINob 17.00, na ogled Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (dvorana)do 29. 1. 2016

odprtje v ponedeljek, 1. 2. 2016, POROČNE FOTOGRAFIJE, Korak naprejob 12.00, na ogled Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (avla)do 29. 2. 2016

odprtje v ponedeljek, 1. 2. 2016, SKUPAJ NA POTI ZA ČLOVEKA ŽE 20 LETob 17.00, na ogled Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (dvorana)do 19. 2. 2016

PREDAVANJA

torek, 26. 1. 2016, Sonja Mojzer: ob 17.00 »MOJA DIAGNOZA«, predstavitev knjige o ozdravitvi raka / PiŠK Murska Sobota

Berlak odslej tudi podžupan

Župan Mestne obči-ne Murska Sobota dr. Aleksander Jev-šek je mestnega sve-tnika Boštjana Ber-laka imenoval za pod župana mestne občine. Slednja bo tako imela odslej dva podžupana. Berlak bo poleg zdajšnje-ga podžupana Zora-na Hoblaja, županu pomagal pri njegovem delu in opravljal posamezne nalo-ge iz pristojnosti župana. Funkcijo bo opravljal nepoklic-no. Boštjan Berlak je univerzitetni diplomirani pravnik, ima večletne delovne izkušnje v državni upravi in gospo-darstvu. Trenutno je zaposlen kot vodja pravne službe pri podjetju Saubermacher-Slovenija. Je poročen in oče dveh otrok. / Vida Lukač

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.netZavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabi-mo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.