Novicke SZZ 06 2012 Web

Embed Size (px)

Citation preview

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    1/36

    Skupaj za zdravjeloveka in narave

    www.zazdravje.net

    Tema meseca:

    junij 2012 brezplaen izvod

    Rak? Ne, hvala.

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    2/36

    Diea spoznanja

    Zaimbni peskovnikEnodnevna delavnica, v kateri bomo odkrivaliskrivnosti zaimb, bo v naslednjih terminih:

    14. in 15. julij- Zelina kmetija unko,Bresternica (6 km od Maribora),od 10. do 20. ure.

    Za dodatne informacije in prijave pokliiteDamjano na tel. t. 041 770 120 vsak delov-nik med 9. in 13. uro ali po e-poti:[email protected]

    TERMINI in PRIJAVE:1. termin:od 6. do 8. julija

    2. termin: od 20. do 22. julija

    Cena programaje220 EUR+ kotizacijaza seminar 90 EUR

    Za bolj natanen program in ve info. piitena e-naslov: [email protected] ali

    pokliite na 041 770 120 vsak delavnik med9. in 12. uro.

    e so tudi v vas zaimbe vzbudilevedoeljnost, utila in lakoto po novihspoznanjih, vas vabimo na tridnevni

    zaimbni seminar v Avstrijo.

    Seminar bo vodila Sanja Lonar, za prevajanje

    lokalnih vsebin iz nemine pa bo skrbela SabinaTopolovec, ki jo poznate tudi kot soavtorico knjige

    epec reitve.

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    3/36

    IMPRESUM: Novice izdaja: Drutvo Ognji; Odgovorna urednica: Sanja Lonar; Naklada: 36.000izvodov; Kontakti: [email protected], 041 770 120, Fotografije: Rajko kari, Frontier d.o.o. in Fotolia;Ilustracije: Sebastjan Kurmanek; Oglasno trenje: Frontier d.o.o.; Fotografija na naslovnici: Rajko kari;Oblikovanje in prelom: Opa:celica; Tisk: Tiskarna Schwarz

    Rak kotpreizkunjaKo pomislimo na bolezni 16. stoletja, se takoj

    spomnimo na kugo. Ko se bodo nai zanam-ci spominjali 20. stoletja, se bodo zagotovospomnili na raka bolezen, ki je ustvarila naj-ve straha in zaznamovala tudi as, v kateremivimo.

    Govorim v pretekliku, saj mono upam, da se bonaim zanamcem uspelo vrniti k izvirni kodi in kvzrokom, ki so za pojavi. e bodo ostali v centri-fugi gaenja poarov in ukvarjanja s simptomi,potem bo seveda rak e vedno kuga 20. in 21.

    stoletja.Farmacija je, z izjemo gastrointestinalnih stro-malnih tumorjev, bolj ali manj v slepi ulici in sistatistike preivetja lepa predvsem z bolj zgo-dnjim odkrivanjem novih bolnikov. Zato pa

    je na razpolago vse ve informacij o naravnihnainih prepreevanja in zdravljenja raka, odkaterih imajo mnogi tudi trdne dokaze o svojiuinkovitosti.

    Vsem je skupno, da zahtevajo sistemsko pospra-

    vljanje telesa in duha!Danes smo torej pred izbiro. Prevzeti odgovor-nost, dojeti vzroke raka in jih odpravljati ter takoteave reevati, preden doseejo sistemske raz-mere, ki jim reemo rak, ali ostati pasivni, pre-straeni planik, ki vso odgovornost prelaga natiste, ki na raku sluijo (ne glede na to, ali so tozdravniki ali zdravilci), upa na arobno zdraviloin se tolai, da je za vse kriva genska okvara, oko-lje ali nekaj tretjega.

    Za tiste, ki ste pripravljeni prevzeti odgovornostin se odloiti za ivljenje brez raka, smo pripravilinekaj zanimivih podatkov in iztonic za razmi-ljanje. e veliko dobrih vsebin vas aka na spletu(e boste sledili priporoenim spletnim poveza-vam), za poletno branje pa vam toplo priporo-amo knjigo Lotharja Hirneiseja Kemoterapijapozdravi raka in zemlja je ravna ploa.

    Sanja Lonar, urednica

    V tokratnih novicah preberite:

    Rak kot splet dejavnikov 4

    Rak je velik biznis! 7

    Medicinske gobe 10

    itake v domaem vrtu 13

    Kako to dela mati narava? 15

    Desnosune mlene kisline proti raku 20Zaita pred strupi z neba 22

    Logika na preizkunji 24

    Fokuima e vedno grozi! 27

    Koledar dogodkov 28

    Rakotvorna hia? 32

    Foto:Rajko

    kari

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    4/36

    Rak kot splet

    dejavnikovBesedilo: Daja Kiari

    Zdravniki v svetu, predvsem v ZahodniEvropi in Zdruenih dravah Amerike,medicinsko znanje edalje pogostejedopolnjujejo e z drugimi metodami, sajsi elijo im uspeneje zdraviti rakave

    bolnike in kmalu ugotovijo, da samomedicinsko znanje ni dovolj.

    Eden izmed taknih zdravnikov je tudi W. JohnDiamond. Iz medicine je diplomiral leta 1973 vJohannesburgu v Junoafriki republiki, se specia-liziral v patologiji na Univerzi v Capetownu, v svojideeli, in v New Yorku. V medicinski akupunkturise je izuril na Univerzi v Kaliforniji, klasini ho-meopatiji na Berkeleyju in v nevralni terapiji naAmeriki akademiji za nevralno terapijo v Seattlu.

    Dr. John Diamond meni, da je razumevanje meha-nizmov raka podobno odstiranju ebulnih listov.Telesni simptomi so le vrh ledene gore, pod njo pase skrivajo e tevilni drugi.

    Za zdravnika je bistveno, da ugotovi, kaj je sproilo

    raka, kakno kombinacijo ustvenih, biokeminih,strukturnih in energijskih sestavin rak vsebuje,saj lahko ele potem z bolnikom zasnujeta pravostrategijo okrevanja. Ta pa ne obsega samo od-stranitve ali umika tumorja, temve pomeni tudinadaljnjo podporo in uravnoteenje rakavegabolnika, saj prav bolnikova telo in duh v resnici

    odloita, ali se bo rak umaknil ali bo napredoval.Dr. John Diamond pravi, da je treba e na zaet-ku odgovoriti na zelo pomembno vpraanje, alise je bolnik sploh pripravljen spoprijeti z rakom.eprav je to vpraanje pri bolniku, ki je sam prielpo pomo k zdravniku, videti sprva nesmiselno,izkunje dr. Diamonda kaejo, da ni tako. Nekateribolniki si kljub vsemu v resnici ne elijo ozdraveti,temve bi se, na primer, radi im prej podali v dru-go razsenost, so utrujeni od ivljenja, nekateri seelijo spopasti z rakom po svoje in so k zdravniku

    prili le po trenutno tolabo, ali da jim predpiekaj proti boleinam in podobno.

    tiri bistvene sestavine bolezniDr. John Diamond meni, da je zdravnikova nalo-ga predvsem dobro presoditi, kaj je potrebno zauspeno zdravljenje bolnika kot osebe, ne pa seosredotoiti samo na bolezen.

    V ospredju njegovega zanimanja je torej bolnik,rak je ele na drugem mestu. Taken prijem se

    razlikuje od prijemov drugih zdravnikov uradnemedicine, saj se ti po medicinski doktrini takojusmerijo na raka in ga skuajo odpraviti, bolnikakot osebo pa zanemarijo. Ravnanje dr. Diamondapa se razlikuje tudi od prijemov alternativnihzdravilcev, ki pa so preve usmerjeni samo v kre-pitev imunskega sistema in spodbujanje samoz-dravljenja. Dr. Diamond skua bolnika opogumitina vseh ravneh, in sicer z znanjem uradne in alter-nativne medicine, saj je preprian, da je mogoeozdraveti samo tedaj, e je lovek telesno in du-

    evno uravnoteen - ele taken se zmore spopri-jeti z vsakdanjim stresom.

    e so stres in odgovori telesa uravnoteeni, je lo-vek dosegel homeostazo; to pomeni, da ohranjanotranje okolje v obmoju, ki je optimalno zaivljenje, da je zdrav. e je stres premoan ali sotelesni odzivi nanj preibki, se ravnoteje porui inlovek zboli. Bolezen je lahko sprva prikrita, brezbolezenskih znakov, e pa se nadaljuje, se poka-ejo tudi ti: najprej kot motnja biokemije v telesu,nato kot prizadetost celic in organov ter nazadnje

    kot prizadetost vsega telesa rak.Dr. John Diamond meni, da je treba tako kot privseh boleznih tudi pri raku upotevati in obravna-vati tiri poglavitne sestavine: ustveno-mental-no, biokemino, strukturno in energijsko.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 4

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    5/36

    1. ustveno-mentalna sestavina

    Ta je najpomembneja, vendar se klasina medici-na z njo najmanj ukvarja. e kot otroka, vasih celokot zarodek v maternici, nas prizadenejo razlinestvari v druini, oli, irem okolju. Da bi ohraniliustveno in bioloko ravnoteje ter se zavarovali,

    ustvarimo nekaken obrambni zid. e nam je, naprimer, oe govoril, da nismo za nobeno rabo iniz nas ni ne bo, se lahko na to odzovemo tako,da postanemo pasivni, zanemo tudi sami verjetiv takno trditev in napoved svoje usode, ali pa seodzovemo drugae, postanemo pretirano dejav-ni, na vseh podrojih skuamo dosegati kar najvein dokazovati, da oe nima prav.

    Nobeden izmed teh nainov ni dober. Pri pasiv-nem odzivanju, ko ustva potlaimo, jih ne izraa-mo, prizadenemo telo. Posledica tega, so na pri-

    mer, boleine v trebuhu, fibromialgija ali celo rak.Po drugi strani pa pretirana dejavnost povzroiizgorevanje, saj loveku ne glede na to, koliko setrudi, ni nikoli dovolj priznanja. Takno naprezanjepovzroi elodno razjedo ali srni napad.

    V obeh primerih je zdravnikova naloga poma-gati bolniku, da se zave, kaj ga ene v takno alidrugano odzivanje, nato pa mora, da bi dosegelzdravo ravnoteje, zaeti spreminjati vzorec svo-jega odzivanja.

    2. Biokemina sestavinaTo ugotavljajo z razlinimi biokeminimi analiza-mi, kot so analiza detoksikacije, preverjanje sta-nja metabolinih in energijskih poti, hormonov,vsebnosti tekih kovin, koliine rudninskih snovi,vitaminov in podobno. Te informacije omogoa-jo zdravniku, da predpie ustrezno sprememboprehrane, svetuje prehranska dopolnila in/ali hor-monsko podporo. Ti ukrepi razstrupijo telo in gapreskrbijo s potrebnimi snovmi.

    3. Strukturna sestavina

    Da bi doloili to strukturno sestavino bolezni,ugotavljajo stanje miic, kosti in skeleta. e seizkae, da stanje ni takno, kot bi moralo biti, jetreba teave odpraviti z razlinimi metodami, naj-pogosteje z akupunkturo, s kiropraktiko, z osteo-patijo, s kraniosakralno terapijo, z mioterapijo in znevralno terapijo.

    4. Energijska sestavina

    To sestavino bolezni veina zdravnikov in tudibolnikov teko razume. Pri njenem preverjanjuse ugotavljata pretonost in stanje ivljenjskeenergije i, ki po energijskih meridijanih tee

    skozi telo. Motnje v pretoku te energije povzroa-jo slabe delovanje notranjih organov in zmanj-ujejo splono delovanje imunskega sistema.Energijski pretok uravnoteijo akupunktura, zdra-vilna zelia, predvsem kitajska, in homeopatija.Pri bolnikih z rakom se akupunktura lahko upora-blja za zvievanje ravni energije in krepitev imun-

    skega sistema, za dobro poutje, simptomatinoobravnavo stranskih uinkov obsevanja in kemo-terapije ter zmanjanje bolein. Kitajska zeliavplivajo na energijske meridijane podobno kotakupunktura. Uporabljajo se za okrepitev ali po-daljevanje uinka akupunkture, za krepitev orga-nov, prizadetih zaradi kemoterapije in obsevanja.Zelo uinkovito opomagajo kostnemu mozgu, daustvari nove imunske celice. Z zelii se zdravijotudi opekline na koi in boleine, nastale zaradiobsevanja.

    Homeopatija pomaga vplivati na ustvene vzor-ce, pridobljene v otrotvu ali pozneje, saj ti veliko-krat pospeijo nastanek raka.

    e te vzorce spremenimo dovolj zgodaj, ko jerak ele na zaetku, bolezen verjetno ne bo na-predovala. Homeopatijo lahko uporabljamo tudisimptomatsko za zmanjanje slabosti in stranskihuinkov kemoterapije in obsevanja.

    Prehrana rakavih bolnikov

    Rakave celice jemljejo telesu zelo veliko energije,zato rakavi bolniki hitro hujajo. Potrebujejo torejprehrano, ki zapolni energijski primanjkljaj, pred-vsem ita, zelenjavo, stronice in sadje.

    e je bolnik za kako ivilo preobutljiv, ga moraprenehati uivati, sicer e dodatno obremenjujee tako obremenjeni imunski sistem. Veina lju-di je preobutljiva na mlene izdelke in penico,zato dr. Diamond rakavim bolnikom svetuje, najta ivila prenehajo uivati. Mlene izdelke je do-bro opustiti, etudi bolnik zanje ni preobutljiv,

    saj vsebujejo tuje beljakovine (kravje mleko), tepa e dodatno obremenijo nestabilni imunskisistem. Obremenjujejo ga tudi beljakovine iz it,predvsem gluten. Zato je bolje, da bolniki penice

    BIOPROTECTOR- uinkovitazaita pred sevanji!

    Certifikati pooblaenihlaboratorijev treh drav

    objavljeni nawww.bioprotector.si.

    V Sloveniji zastopa Bonamico d.o.o.,Tel.: 01/515-0331, 040-891-108, 040-891-081.

    5 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    6/36

    ne uivajo, temve raje izberejo ajdo, amarant alikvinojo.

    Dr. Diamond meni, da je treba za vsakega bolni-ka ugotoviti najustreznejo kombinacijo beljako-vin, ogljikovih hidratov in maob. Po njegovihizkunjah je veliko bolnikov obutljivih tudi naogljikove hidrate; tudi njihovo uivanje je trebazmanjati, preiene ogljikove hidrate (sladkor,belo moko in bel ri) pa opustiti. Zelo naj bi tudiomejili uivanje hrane z veliko kroba kruha, te-stenin, ria.

    Veini rakavih bolnikov primanjkuje beljakovin;uivajo naj ve rib in stronic ter si pomagajo ez dopolnili.

    Od razlinih diet se je kot najbolja izkazala ma-krobiotina prehrana.

    Rakavi bolniki pa morajo takoj prenehati uivati

    rdee meso, morda so izjema le bolniki s krvnoskupino ni, ki ga sicer lahko uivajo, vendar zelozmerno.

    Za rakave bolnike so nujna tudi prehranska do-polnila, saj rak telo oropa zaloge hranil, samo shrano pa se teh ne da hitro napolniti. Toda tudi pritem ni treba pretiravati. Bolji so zmerni odmerkivitaminov in rudninskih snovi kakor preveliki, sajbi ti obremenili bioloke procese v telesu.

    Razstrupljanje telesaPri razstrupljanju se je treba najprej izogniti stru-penim snovem v zraku, vodi in hrani.

    Nevarne so tudi kodljive plesni, ki lahko e samepo sebi povzroijo bolezni.

    Da bi bil imunski sistem uinkoviteji, je nujnotelo razstrupiti, in sicer predvsem revesje, jetra,ledvice, limfo in koo.

    Skoraj vsi rakavi bolniki imajo teave z zaprtjem.Zaprtje prepreuje ustrezno vsrkavanje hranilnihsnovi, obenem pa omogoa prehajanje kodlji-vih snovi v kri. In ker je revesje pravzaprav zelo

    pomemben del imunskega sistema, je treba zanjdobro skrbeti. Tudi zdravi ljudje moramo uivatihrano z veliko vlakninami, malo maobami inprobiotike, da se povea koliina koristnih sesta-vin v telesu.

    ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOSTIN ZOBNI RENTGEN

    Informacije na:

    Holistini pristop pri zdravljenju

    vaih zob

    www.ran.si

    [email protected]

    04 511 17 27

    040 557 257

    Teave z zobmi pospeijonastanek raka

    Po eljustih in zo-beh potekajo vsipoglavitni telesnienergijski meridi-jani, zato teave zzobmi in dlesnimilahko povzroijotudi motnje v pre-

    toku ivljenjske energije, in tako tudi teavev delovanju organa, ki mu prizadeti meridi-jan poilja energijo. Domnevajo, da nekateribolniki lahko zbolijo za rakom tudi zaradi sla-bih zob ali obolelih dlesni.

    Oglejmo si teave, ki nastanejo zaradi slabooskrbljenih zobnih kanalov. Zobozdravnikskua reiti bolei zob tako, da odstrani za-radi bakterij vneti ivec, nato pa zobne ko-renine napolni z inertno snovjo. To se zeloteko opravi povsem sterilno, saj bakterije

    najvekrat ostanejo ujete v zobnih struktu-rah, dentalnih tubulih. V slabo oienemzobnem kanalu so ostanki mrtvega ali pro-padajoega tkiva in ti nenehno motijo ne-moten pretok ivljenjske energije i skozidoloen telesni meridijan. Mikrobi se irijo,lahko prizadenejo e druge zobe in se razse-lijo po telesu.

    Tudi meane kovine v ustih nikel in ivo sre-bro ustvarjajo stalne elektrine mikrotokove,in tudi ti nenehno motijo pretok ivljenjske

    energije skozi tamkajnje meridijane.Zdaj je e dognano, da ivo srebro, ki se iz-luuje iz zobnega amalgama, koduje imun-skemu sistemu in med drugim vpliva tudina limfocite in monocite, celice, ki varujejopred rakom. Zavira tudi nastajanje gluta-tion-peroksidaze, encima, ki je bistven zarazstrupljanje telesa in antioksidantne sis-teme. Glutation-peroksidaza z reduciranimglutationom reducira vodikov peroksid dovode ali pa reducira organske perokside in

    tako varuje celico pred pokodbami s temimolekulami.

    e ti sistemi ne delujejo prav, rakaste celicelae nastajajo, e nastale pa se mnoijo.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 6

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    7/36

    Rak je velik biznis!Besedilo: Sabina Topolovec

    Ob besedi rak marsikdo postanezmeden. Po eni strani se tolaimoz obljubami, da se danes raka da

    pozdraviti, po drugi pa ga enaimo ssmrtjo. V stanju tolikne odsotnostije obiajnih ve scenarijev: hlastnopreizkuanje tiso in ene metode hkrati,slepo zaupanje onkologiji ali, mordanajpogosteje, preskuanje obojega vobratnem vrstnem redu. Z vzrokombolezni se ukvarja le redko kdo. Zato soprognoze za raka v resnici vedno slabe!

    Statistika napoveduje eve obolelih za rakomKljub temu da nas uradne statistike tolaijo s po-datki, da je vedno veja pojavnost raka v zadnjihletih posledica vedno starejega prebivalstva (vekot polovica obolelih res zboli po 65. letu starosti),pa je to le slaba tolaba, e vemo, da bodo mnogiiveli v povpreju toliko (in vse dotlej tudi delali).e imamo sreo, nas torej rak morda doleti elena stara leta. Zadnja uradna slovenska statistikaraka (za leto 2008) napoveduje tistim, ki so rojenitega leta, precej klavrno prihodnost: do svojega75. leta naj bi za rakom zbolel vsak drugi moki invsaka tretja enska. Vendar pa namesto tega, da

    bi nas podatki prestraili, raje storimo vse, da senapoved ne bo uresniila. e vas beseda "preven-tiva" preve spominja na preventivne preglededojk, materninega vratu, prostate in podobno,kar naj bi nas, hudo zavajajoe, obvarovalo predrakom, bo bolj pravnji njen prevod preprei-tev. Ne vem, koliko imajo obsevanje, biopsija in

    podobne metode v resnici opraviti s prepreitvijobolezni (e e odmislimo podatke, da tudi takniposegi nemalokrat dokazano celo sami povzroi-jo raka), vem pa, da se z resninim udejanjanjemprepreevanja bolezni ne ukvarjajo niti sodobnamedicina niti vzgoja in izobraevanje niti dana-nje prehranske smernice, pa tudi informacije, kijih prikazujejo mnoini mediji, ne.

    Tudi nekakno splono preprianje, da je rak da-nes ozdravljiv, ne vzdri podatkov iz Registra rakav Republiki Sloveniji. Leta 2008 je za rakom zbo-

    lelo 12.180 ljudi, umrlo jih je 5.720. V incidencoraka kar nekaj tipov (npr. ponovitev iste bolezni aliistega tipa bolezni na parnem organu, ) splohni zajetih, zato so prave tevilke v resnici e vije.Najpogosteje vrste raka pri nas so koni raki (ra-zen melanoma), raki debelega revesa in danke,plju, prostate in dojke (skupno kar 58 % novihprimerov rakavih bolezni), za katere celo uradnastatistika navaja, da so vsi povezani z nezdravimivljenjskim slogom. V istem dokumentu berem,da se je groba incidenna stopnja raka v Sloveniji

    v zadnjih desetih letih (19982008) zviala za 35% pri mokih in 30 % pri enskah, groba umrlji-vostna stopnja pa v istem obdobju za 15 % primokih in za 20 % pri enskah. Petletno relativnopreivetje je pri nekaterih vrstah raka res za ne-kaj odstotnih tok vije, vendar e obenem vemo,da to pomeni le, da smo (fizino) ivi e pet let odprve postavitve diagnoze, pa eprav popolnomaizrpani od neprestanih agresivnih terapij in mor-da e naslednje leto mrtvi, je tudi to le klavrna to-laba o resnini monosti ozdravitve.

    V nebo vpijoi stroki zdravljenjauradne medicineDokonne ozdravitve si od sodobne medicine, kivztraja na agresivnem trojku (operacija, kemote-rapija, obsevanje) s hudimi in mnogokrat pogub-nimi stranskimi uinki in negira obstoj naravnih,poceni in mnogokrat dokazano delujoih reitev,e dolgo ne moremo obetati. Si pa zato ta ista ura-dna medicina in zlasti z njo neposredno povezanafarmacija z vedno ve raka lahko obetata vednoveje dobike. Matematika je v tem primeru pre-cej preprosta: ve bolnih ve dobika. Da je vseskupaj e naravnost groteskno, pa nam ta istaindustrija ponuja strahotno draga zdravila, ki po-veini v resnici sploh ne delujejo (beri: loveka ne

    7 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    8/36

    pozdravijo). Ne poznam nobene druge panoge, kibi imela e v samem zaetku zagotovljen denar.Podatke, koliko znese povpreno zdravljenje ene-ga rakavega bolnika, je na spletnih straneh pri-stojnih institucij zelo teko izbrskati, si pa zgolj vponazoritev izposojam tabelo, objavljeno v revijiMedicina danes (z dne 14.7.2010):

    Poraba citostatikov se poveuje. V letu 2009 stabila v ospredju erlotinib Tarceva (kar 35 % vejaporaba v primerjavi z letom 2008, stroki zanj sose zviali za 33 % glede na preteklo leto) in ima-tinib (stroki zanj so zrasli za 19 % v primerjavi zletom 2008). Samo ta dva sta stala 7,2 milijonaevrov, poraba vseh citostatikov pa je bila v letu2009 16,1 milijona evrov. Tudi poraba preostalihcitostatikov (sorafenib, suntinib, dasatinib, lapa-tinib, nilotinib) se hitro poveuje. (Vir: Medicina

    danes, 20.10.2010) Le dve leti pozneje so le naOnkolokem intitutu za nakup zdravil za zdra-vljenje raka porabili kar 23,9 milijona evrov.

    Izdelovalci zdravila ceno zanj doloajo sami, tapa je izjemno visoka, in sicer kljub temu, da on-kologi le teko ocenijo, kakna bo medicinska ko-rist zdravila. Nekateri slovenski onkologi so zatopredlagali, da bi uvedli sistem financiranja novihzdravil, po katerem bi proizvajalec plaal prve trimesece zdravljenja, naprej pa zavarovalnica le vprimeru, e bi bilo zdravljenje uspeno. Takenpredlog vsekakor pozdravljamo, eprav je verje-tnost, da bi bil sprejet globalno, zelo majhna.

    Kriminalisti pri farmacevtih in onkologihNa raun visokih cen zdravil se nekatera farma-cevtska podjetja in lekarne le teko izognejoskunjavi, da bi poskuali na nedovoljen nainpospeiti njihovo prodajo. V asniku Der Spiegeltako poroajo o tevilnih kriminalistinih preiska-vah farmacevtov in onkologov v Nemiji. PodjetjeOnkosachs je onkologom, e so predpisovali nji-hova zdravila, za enega bolnika plaevalo tudi vesto evrov. Samo eden izmed njih naj bi v letih od2005 do 2011 s favoriziranjem njihovih zdravil in

    z lanimi raziskavami zasluil pol milijona evrov.Vendar pa je to le eno izmed podjetij, proti kate-rim v Nemiji trenutno potekajo preiskave, v ka-tero so sicer vkljueni tudi nekateri onkologi inlekarnarji.

    Vrednost linije zdravljenja onkolokegabolnika(Ena linija zdravljenja je, odvisno odvrste raka in zdravila, najmanj est ciklusov, ki

    si sledijo v doloenem asovnem zaporedju 7,

    14, 21 ali 28 dni.)

    Zdravljenje (v EUR)Rak plju s pemetreksedom 12.236

    Metastatski rak debelegarevesa s cetuksimabom

    53.753

    Metastatski rak debelegarevesa z bevacizumabom

    81.289

    Limfom z rituksimabom 17.587

    Napredovali rak dojke zbevacizumabom

    84.300

    Rak dojke z lapatinibom 21.294

    Sarkom s trabektidinom 35.997

    Vir: Onkoloki intitut Ljubljana (opomba: vzdravljenje so vteti le stroki zdravila, ne pa tudipregledov, preiskav, prevozov, zapletov, ...)Zakaj bi iskali drugje,

    ko pa v naih specializiranihprodajalnahdobite skoraj vse, o

    emer berete v teh novicah?

    Naravna prehranska dopolnila, eterina olja,naravna masana olja, eko ivila

    Za dobro spanje poskrbite z vrhunskimi vzglav-niki, za brezskrbno gibanje pa vam ponujamo i-roko paleto ortopedske obutve in pripomokov.

    Smo tudi najveji ponudnik izdelkov naravnekozmetike z razlinimi eko certifikati.

    Vabljeni v nai novi prodajalni - Qlandijo

    Kamnik in Novo mesto, kjer vas aka tudizelo dobra ponudba ekolokih izdelkov.

    Vljudno vabljeni v nae prodajalne po vsej Sloveniji.

    www.sanolabor.si

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 8

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    9/36

    Stop vsemu naravnemuOb vsem povedanem je odgovor, zakaj dananjamedicina tako vneto zanika vsakrno naravnozdravljenje, pravzaprav na dlani. Kljub temu da ob-staja ogromno naravnih in mnogo cenejih terapij(vitamin B17, razlina olja, antioksidanti, zdravilne

    gobe, razstrupljanje organizma, ...), o njih v zdrav-niki ordinaciji ne boste sliali niesar. Zato pa boz velikimi tiskanimi rkami na naslovnici pisalo, daje nekdo umrl, ker je zaupal "alternativcu", nikjerpa ne bo omenjeno, da ga je ta dobil v roke, koje uradna medicina po neskonnih odmerkih ke-moterapije in obsevanj nad njim dvignila roke. Zanaravne pristope je po tem, ko so za vami e iz-rpavajoe terapije, mnogokrat prepozno. Prav bibilo, da ste seznanjeni z vsemi monosti, preden seodloite, kako se boste spopadli z rakom. Na tem

    mestu vam ponovno priporoamo knjigo LotharjaHirneiseja Kemoterapija zdravi raka in zemlja jeravna ploa. Ne prestraite se njenega obsega.Prebrali jo boste laje kot gledate katero koli prilju-bljeno nadaljevanko, obenem pa se vam bo as, kiga boste za to namenili, morda e jutri obrestoval.

    Pravi nasvet je zlata vreden!Veliko razlinih zdravnikov in zdravilcev trdi,

    da so nali reitev za raka. Ali jim lahko verja-memo? Koliko so zares uspeni? Koliko namnjihove metode lahko pomagajo v konkre-tnih primerih?

    Lothar Hirneise je resnino naredil velikodelo, ko je obiskal, prouil in se na lastne oipreprial o delovanju razlinih konvencional-nih in nekonvencionalnih nainov zdravlje-nja razlinih oblik raka.

    Njegova enciklopedija monosti je verjetnonajbolj dragocena pomo, ki jo lahko dobi-

    mo, da bi razumeli, prepreili ali se pravilnospoprijeli z rakom.

    Oglejte si njegova predavanja ali si preberi-te izvleke iz knjige Kemoterapija pozdraviraka in zemlja je ravna ploa.

    http://www.budwig.si/kemo.

    html (kliknite na spletnepovezave na dnu strani)

    Njegova obsena in temeljitaknjiga je na voljo za samo

    39 EUR. Naroite jo lahko nabrezplani telefonski tevilki

    080 20 14, po elektronski po-ti [email protected] ali na www.budwig.si.

    9 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    10/36

    Medicinske gobeBesedilo: Sabina Topolovec

    Nekatere vrste gob imajo tevilnezdravilne uinke, zato imajo vsodobnem asu vzdevek medicinske.

    Dejstvo je, da ne gre za novo odkritje,saj so jih v zdravilne namene uporabljalie tisoletja pred nami. Mednje, meddrugimi, sodijo maitake, itake, reishi(Ganoderma Lucidum), kombua inmnoge druge.

    Najpomembneje sestavine v teh gobah so po-lisaharidi, med katerimi po zdravilnem uinko-vanju izstopajo beta glukani. Razline vrste gob

    vsebujejo razline oblike beta glukanov. V tradi-cionalni medicini so jih uporabljali predvsem kotprotibakterijsko, protivirusno in imunomodulativ-no zelie. Tudi raziskave v zadnjih dvajsetih letihso dokazale, da imajo imunomodulatorno delova-nje, da zavirajo rast in razvoj raka, zmanjujejo ho-lesterol, delujejo antioksidativno in zmanjujejopoviani krvni pritisk. Ob vsem tem je pomemb-no vedeti, da za razliko od sodobnih nainov zdra-vljenja raka (kemoterapija, obsevanja, hormonsketerapije, operativni posegi) medicinske gobe ni-

    majo akutnih in kroninih toksinosti ter ne pov-zroajo imunogenih, alerginih in anafilaktinihpojavov. Pri uivanju medicinskih gob naj bodoprevidne le osebe, ki so obutljive na alergenehinih plesni.

    Medicinske gobe vsebujejo bioaktivne uinkovi-ne, predvsem v obliki sestavljenih polisaharidov(alfa in beta glukani), ki lahko zaradi velike raz-vejanosti aktivirajo limfocite T (makrofage, celi-ce T ubijalke) in s tem aktivirajo imunski sistem.Nekatere sodijo med vrhunska zelia, ki jih da-nes uvrajo med najuinkoviteje adaptogene.Adaptogen je sredstvo, ki ni toksino in nimastranskih uinkov, obenem pa deluje na celotnotelo, in sicer na nain, da normalizira procese nje-govega delovanja (npr. e je telesni parametervisok ali nizek, ga adaptogen priblia normalnivrednosti). Nekatere gobe imajo nedvomno izra-zito ugodne zdravilne uinke, med drugim: anti-biotino delovanje, protivirusno, protibakterijskoin protiglivino uinkovanje, znievanje krvnegapritiska, zmanjevanje koncentracije maob vkrvi, protitumorsko delovanje v smislu zaviranjarasti rakastih celic, spodbujanje celic T in naravnihcelic ubijalk, zdravljenje okub, gripe, sladkor-

    ne bolezni, bolezni srca in imunskih motenj itd.Zdravstvena zakonodaja v Evropi in ZDA uvrapripravke iz medicinskih gob med prehranskadopolnila, medtem kot so zanje na Japonskemuvedli termin "funkcionalna prehrana" (FOSHU Food for Specific Health Use). Da se jih veinauvra med prehranska dopolnila, pa gre verjetnopripisati temu, da jih je (kot tudi sicer drugo na-ravno hrano nasploh) teko patentirati.

    Reishi (Ganoderma lucidum)Drevesna goba reishi je pri nas poznana tudi podimenom svetlikava poloenka ali z latinskim ime-nom Ganoderma lucidum. Na Kitajskem je znanakot "goba nesmrtnosti". Velja za eno izmed najbolj

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 10

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    11/36

    cenjenih rastlin. Znanih je est vrst, od katerih imavsaka svoje znailnosti in zdravilno uinkovanje.Najdemo jo tudi v naih gozdovih. Raste pred-vsem na lesu listavcev, zlasti na hrastovih in kosta-njevih torih. Ganoderma lucidumvsebuje mnogezdravilne uinkovine, najuinkoviteje med njimipa so polisaharadi, triterpeni in organski germa-

    nij. Ker delujejo sinergijsko, Ganoderma lucidumkrepi imunski sistem, zavira rast in razvoj spreme-njenih celic ter varuje jetra. Glavna uinkovina, kivaruje pred rakom, so polisaharidi, ki se veejo zaminokislinami, aktivirajo t.i. limfne celice T in nataken nain uravnavajo imunske odzive organiz-ma. V povezavi z rakom reishi deluje na naslednjenaine: Razstruplja telo, pomaga poveevati ter

    uravnavati imunski in endokrini sistem,varuje pred nastankom tumorjev, izboljuje

    prekrvavitev in odstranjuje kodljive prosteradikale ter omejuje raziritev rakastih celic. Omeji lahko stranske uinke kemoterapije in

    obsevanja. Poveuje razstrupljevanje jeter in tako

    izboljuje njihovo delovanje ter spodbujaobnavljanje jetrnih celic.

    Poveuje apetit in laja boleine zadnjegastadija raka.

    Proizvodnja pripravkov iz gobe reishi se je v za-dnjih desetletjih razvijala od aja in prakov do

    oljnih kapsul. Razlini izdelki na trgu lahko vsebu-jejo izvleke ali pa dele gob. Treba je loiti medtistimi, ki vsebujejo izvleke s tono doloenovsebnostjo beta glukanov, in izdelki, ki vsebujejole dele gob z neznano vsebnostjo aktivnih sesta-vin, saj je njihova uinkovitost lahko zelo razlina.

    Maitake (Grifola frondoza)

    Japonsko pomeni "plesoa goba", verjetno zato,

    ker so ljudje plesali od veselja, ko so nali to redkoin zelo cenjeno gobo. Na Daljnem vzhodu je ce-njena kot medicinska rastlina, ki poveuje odpor-nost in pripomore k dolgemu ivljenju. Maitakevsebujejo aktivne polisaharide, ki so moni

    11 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    12/36

    zaradi izrazito spodbujevalnega uinkovanja naimunski sistem. V raziskavah, ki potekajo e vekot tri desetletja in pol, so se, denimo, izkazale zzaviralnim delovanjem na rakava obolenja, priemer je po dosedanjem poznavanju najuinko-viteja sestavina itak lentinan. Ob podpori neka-terih drugih sestavin uinkuje tudi preventivno

    in zavira delovanje kancerogenov. Ker uinkujejotudi protivirusno, potekajo poskusi z izvleki mi-celija, s katerim so dosegli spodbudne rezultatepri zdravljenju aidsa. Poleg tega nekatere sestavi-ne itak delujejo protiglivino in protibakterijsko.Masovno gojene itake se sicer ne morejo primer-jati z uinkovinami divjerastlih, kljub temu pa sokakovostna in dobra hrana, ki je v Sloveniji dosto-pna tudi v eko kakovosti in po zmernih cenah.

    Kombua (Fungus Japonicus)

    Iz gobe se pripravlja fermentirani napitek, podo-ben jabolniku. Tudi njen spekter delovanja nalovekovo zdravje je zelo irok, saj odlino istikri in razstruplja jetra, ugodno deluje pri revmi inartritisu, zmanjuje zaprtje in podpira normalnodelovanje revesja, deluje adaptogeno z urav-noteevanjem telesnih funkcij, kar se odraa v

    zmanjevanju krvnega pritiska in uravnavanjusladkorja v krvi. Kombua vpliva na laje izloanjestrupov iz telesa in prepreuje, da bi se prek stenrevesja vsrkali nazaj v telo. Telesu torej pomagaizloati strupene snovi, nekatere pa vee nase intako igra pomembno vlogo kot splona zaitapred rakom.

    Zdravilnih gob je ez 200. Po malem jih je kori-stno vkljuiti v svojo vsakodnevno prehrano intako poskrbeti za uinkovito preventivo, e pa see spopadate s teko boleznijo, pa so medicinske

    gobe dobra naravna pomo, pod pogojem, dauivate naravne pripravke. Ob tem pa ne pozabi-te, da je iskanje vzroka, ki je bolezen povzroil, inodprava tega zdravilo tevilka ena pri kateri kolibolezni.

    spodbujevalci imunskega sistema. V povezavi zrakom goba maitake deluje tako, da aktivira celi-no imunost, preprei kancerogenezo v normalnihcelicah, zavre tumorsko rast, preprei metastazi-ranje tumorjev, blai stranske uinke kemoterapi-je in uravnava delovanje endokrinih lez. Rakastihcelic ne uniuje neposredno, temve z aktivira-

    njem imunskega sistema spodbuja organizem, dase brani sam.

    itake (Lentinus edodes)itake je zelo cenjena goba. Tradicionalna kitajskamedicina jo uporablja e tisoletja. S tevilnimisodobnimi raziskavami podprte izkunje tradi-cionalne medicine kaejo, da itake pospeujejodelovanje jeter in jih itijo pred pokodbami.itake so dobrodejne tudi za srce in oilje, saj

    zmanjujejo poveano raven skupnega holestero-la v njej in izboljujejo razmerje med LDL- in HDL-holesterolom. Poleg tega redijo kri in zniujejokrvni pritisk, tako da redno uivanje teh gob lajadelovanje srca. Posebne pozornosti so delene

    Kaj pove drobni tisk?Pripravki iz Ganoderme Lucidum so bili e vpreteklosti draji od zlata, zato ne presene-a, da v poplavi razlinih ponudnikov mnogiposkuajo tudi povprene pripravke pred-staviti kot najbolj zdravilne. Za laje razliko-vanje med pripravki je pomembno vedetinaslednje:

    Spore vsebujejo najve bioaktivnih sestavin,zato so najmoneji pripravki pripravljenikot izvleki spor. Ker je ovojnica spor trdain nepropustna, jo je treba z mehanskim sti-skanjem poiti, da se lahko bioaktivne uin-kovine sprostijo iz nje. Razlini ponudniki toponejo na razline naine.

    Oljni izvleek ni enak praku, ki se naknadnozmea z oljem. (Predstavljajte si, da entjan-evo olje pripravljate tako, da v olje na koncuprimeate posueno entjanevko.) Na trguje precej pripravkov, ki ponujajo praek sporv olju, kar po delovanju ni primerljivo oljnimizvlekom. V stroki velja, da je najbolji nainpriprave taknega izvleka hladna ekstrakcijas CO

    2.

    Tretja oblika so pripravki z biomaso gobe.

    Biomasa pomeni micelij, bet in klobuk gobe,vendar zelo malo ali pa ni spor. Zato je vseb-nost bioaktivnih uinkovin manja, kljubtemu da je cena na gram pripravka bistvenonija.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 12

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    13/36

    itake vdomaem vrtuBesedilo: Jerneja Joar

    Japonske nazobanke (Lentinulaedodes), bolje znane pod imenom

    itake, so ene najbolj zdravilnih gob.Zniujejo holesterol in krvni pritisk,varujejo jetra in krepijo imunski sistem.Dokazano je, da uinkovine v gobahdelujejo protitumorno in ovirajo razvojvirusa HIV.

    Avtohtono rastejo v gozdovih Kitajske in Japonske.Zaradi mnogih za zdravje pozitivnih uinkov so jihkljub naravnim rastiem e od nekdaj eleli tudi

    pridelovati. Tako so pred tiso leti razvili tehnikeza pridobivanje itak, ki so jih do zdaj izpopolnili.Zahvaljujo tem tehnikam jih dandanes gojimopo vsem svetu in so ene izmed najbolj razirjenihgojenih zdravilnih gob.

    Pridelovanje itak za prodajo poteka v pripravlje-nih substratih, v zaprtih prostorih in pod nadzo-rovanimi pogoji. Doma pa se lahko poigramo zgojenjem gob na drevesnih deblih. Pri tej tehnikigojenja je sicer teko predvideti toen zaetekrasti, gobe zrastejo v intervalih in veinoma na-

    enkrat ter samo dvakrat na leto. Vsekakor pa jegojenje zelo enostavno in se ga lahko vsakdo lotibrez pomislekov. Potrebujemo le drevesno deblooziroma hlod, podgobje micelij itak, plastinofolijo za ivila in vlaen ter senen del vrta.

    Izbira lesa za gojenje itakeprav imamo v vrtu pred hio verjetno najvemonosti uporabe lesa sadnega drevja, je al to enajmanj primerno za gojenje itak. Tudi les iglav-cev se ne obnese. Najprimerneji so hrast, bukev,gaber in kostanj, sledijo jim breza, jela, vrba in

    javor ter topol, platana in tulipanovec. Pri trih vr-stah lesa (hrast) so pridelki veji, pri mehkejih vr-stah (topol) pa je hitreje preraanje micelija. Neglede na to, kateri les boste izbrali, mora biti svein pridobljen iz zdravih dreves, saj tak e ni oku-en z drugimi glivami. Prav tako ni vseeno, kdajga posekamo. e naredimo to v dobi mirovanja,ko je vsebnost sladkorjev in drugih hranil najvija,bomo imeli najve pridelka. Les naj ima im vebeljave. To je nov les v nastajanju in je mehkeji.Zato ga micelij laje preraste. Lubje mora biti im

    manj pokodovano, saj nudi micelijem zaito.

    Nanos micelija itakDebla naagamo na polena doline 11,5 m inpremera 520 cm. Vanje v cikcak vzorcu zvrtamo5 cm globoke luknje premera 48 mm. tevilo lu-kenj je odvisno od doline in premera polena. Npr.pri polenu doline 1 m in premera 10 cm zvrtamo20 lukenj v petih vrstah. V luknje namestimo z mi-celijem preraene epke, ki jih kupimo v vrtnihcentrih Kalia ali prek spleta (npr. http://www.za-

    naravo.com/cenik.html#cenik, http://www.eko-sitake.si/si/hobi-gojenje/index.html...). Porinemojih isto do konca, pri emer si lahko pomagamo skladivom. Zapolnjene luknje in konce polen pre-maemo z voskom, da prepreimo izhlapevanjein vnos neisto.

    Namesto epkov lahko uporabimo micelij na itu.V tem primeru je bolje zvrtati ire luknje, vsajokoli 1,5 cm. Previdno jih napolnimo z micelijemna itu, da ne pokodujemo itnih zrn, in zalije-

    mo z voskom. Lahko naagamo ira 1030 cmdebela polena na kraje kose doline 50 cm. Naodagane dele nasujemo micelij na itu, dodamoaganje, ki smo ga dobili pri aganju debel in pre-krijemo s plastino folijo.

    13 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    14/36

    Po konanem cepljenju postavimo polena vzaveten in senen del vrta, najbolje pod grmovjeali ob severno steno hie, vendar ne pod streho.Najprimerneji as za to opravilo je od aprila dojunija.

    tori v vrtuV vrtu lahko za gojenje itak uporabimo tudi to-re, vendar ti ne smejo biti trhli. Prav tako ni v redu,e se iz njih izceja sok. V tem primeru malo poa-kamo, da se tor deloma posui.

    tore lahko uporabimo na oba prej navedena na-ina, torej ali po obodu navrtamo luknje in vstavi-mo epke z micelijem ali pa po odrezani ploskvipotresemo micelij na itu, pomeamo z aga-njem, prekrijemo z odrezanim delom in zaitimos folijo.

    tor zaitimo pred soncem.

    OskrbaV vroih poletnih dneh poskrbimo za vlago.Najbolje je, e debla oziroma tore kar polijemo zvodo. Tam, kjer smo hlode ali tore zaitili s folijo,vekrat preverimo, ali se pod njo ne nabira vlaga.Kakor hitro se ta pojavi, folijo na nekaj mestihprebodemo. Hlode pustimo ez zimo zunaj. Nepotrebujejo nobene zaite, saj je micelij odporen

    na nizke temperature. Kakor hitro pride prva oto-plitev, se micelij prebudi in zane rasti.

    Rast micelija in gobKmalu po cepljenju se zane pod folijo razraatimicelij, ki je na zaetku bel, pozneje pa postanerjavkast. Preraanje traja nekaj mesecev in jeodvisno od vrste lesa, debeline polen, tevila ce-pilnih mest in temperature oziroma podnebja. NaPrimorskem je to 4 mesece, v hladnejih predelihSlovenije pa tudi do leto ali ve. Za razraanje mi-

    celija naj bo temperatura najmanj 15 C in najve25 C. Preraanje je najintenzivneje pri tempera-turi okoli 24 C. e je nija, je poasneje.

    Po fazi preraanja snamemo folijo in hlode za24 ur potopimo v mrzlo vodo. S tem pospeimo

    snovanje gob. Lahko si pomagamo tudi z udriha-njem po odrezanem delu hloda. Po namakanju jihpostavimo nazaj na senno mesto. V kratkem asuzanejo rasti gobe.

    Gobe zrastejo v intervalih in veinoma vse naen-krat. Pri nas se to zgodi dvakrat, jeseni in spomla-

    di. Da nekaj raste "kot gobe po deju", v naemprimeru dri dobesedno. Ob monejih nalivihlahko priakujemo vejo obroditev gob. Enakvpliv imajo tudi nagle ohladitve.

    Na tako pripravljenih hlodih ali panjih lahko pria-kujemo pridelek gob tudi do est let.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 14

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    15/36

    Kako to delamati narava?Besedilo: Sanja Lonar

    Ali tudi vi menite, da ve denarja, manjonesnaenja, bolje zdravstveno varstvopomeni tudi manj obolelih za rakom?Tudi sama sem dolgo ivela v enakizmoti.

    e ste imeli prilonosti bivati na Daljnem vzhodu,ste zagotovo tudi sami ugotovili, da prebivalstvoivi v hudem onesnaenju, uiva oporeno vodo,nima zdravstvenega zavarovanja in je izposta-

    vljeno vsem umazanim tehnologijam, ki smojih v preteklih desetletjih umaknili iz Evrope inAmerike. Kako je potem mono, da je verjetnost,da bodo zboleli za rakom, tam od 10- do 30-kratmanja kot v naem razvitem svetu?

    Eden izmed podatkov, ki je zbudil pozornostznanstvenikov, je ta, da nerazviti svet zauije vpovpreju 10 gramov zaimb in priblino enakokoliino zelenega aja dnevno. Evropejci pa za-uijemo komaj en gram zaimb, za zeleni aj pamnogi e vedo ne, kaj sploh je.

    Navedena statistika je pripeljala do tega, da po-staja vpliv zaimb in drugih monih naravnih an-tioksidantov na raka vse bolj raziskan. Zato danesne vemo le, da delujejo, temve tudi, kako deluje-jo proti raku.

    Najbolj poenostavljeno povedano, rak nastane,ko pride to pokodb DNK, ki so lahko posledicastaranja, dehidracije, energijske nepretonosti or-ganov in tkiv, prevelikega toksinega bremena aliizpostavljenosti kodljivim sevanjem.

    Navedene naravne snovi delujejo na razline na-ine. Nekatere predvsem kot moni antioksidanti,s imer prepreujejo pokodbe DNK, ki jih pov-zroajo prosti radikali. Druge prepreujejo vnetja(delujejo proti virusom ali bakterijam), ki lahkodolgorono pripeljejo do okvar genskega materi-ala, tretje blokirajo vezavo strupov ali pospeujejorazstrupljanje telesa.

    Med najbolj raziskane naravne snovi, ki so v razi-skavah potrdile mono delovanje na zaviranje ra-zvoja rakavih celic, so bazilika, esen, rni poper,gorica, ingver, jane, klinki, koroma, kumina,

    kurkuma, limonina lupina, romarin, zeleni aj,sojina omaka in miso pasta.

    Raziskave dr. Budwigove pa so pokazale tudi zelopomembno vlogo maob pri nastanku in pre-magovanju raka. Hidrogenizirane maobe nepo-sredno prispevajo k njegovemu nastajanju, ve-kratno nenasiene maobe z visokim deleemomega 3 pa so se izkazale kot pomemben dejav-nik regeneracije tkiv in unienja rakavih celic.

    Olja, ki so bogata z vitaminom E (olje peninihkalkov), pa delujejo tudi kot moen antioksidant

    in regenerativna spodbuda v telesu.

    Kako delujejo naravni antioksidanti:1. Znano je, da kumin in poper pospeujeta

    nastanek antioksidativnih encimov v telesu, stem pa dvigujeta splono raven zaite predprostimi radikali.

    2. Kumin, esen, ingver in poper ustavljajovnetne procese v telesu, ki lahko pripeljejodo raka (to se nanaa predvsem na prebavni

    trakt). Zeljnice, kumin in kumina delujejo tuditako, da nevtralizirajo kancerogene toksinev telesu.

    15 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    16/36

    3. Ingver, kurkuma, soja in poper delujejo tudivzvratno ne le da blaijo vnetja, obenemprepreujejo tudi nastanek vnetnih snovi vtelesu, tako imenovanih citokinov ali COX-2.

    4. Ingver, poper in citrusi neposredno uniujejorakave celice.

    5. Jane, bazilika, ili, klinki, kumin, koroma,esen, ingver, romarin in kurkuma delujejotudi na zaviranje dejavnika NF-kB. To jeprotein, ki je zadolen za preivetje indelitev celice. Pri rakavih tvorbah je taprotein preve dejaven, s imer omogoadelitev in preivetje rakavih celic, ki bibilo jih sicer treba ustaviti v razvoju. Znavedenimi zaimbami pa doseemo prav to ustavljamo hiperaktivnost tega proteina.

    6. Dobro delujoi imunski sistem pregleduje

    celice in pri tistih, ki so okvarjene, sproasamomor (apoptozo). Pogoj za nastanekraka je, da rakavim celicam uspe zaobiti tamehanizem. In e imunski sistem ni bil dovoljavtoritativen, da bi uspel uniiti rakavecelice, lahko to doseejo nekatere zaimbe.Apoptozo rakavih celic uspeno sproajocitrusi, zeleni aj, gorica, kurkuma ter snoviiz rdeega grozdja in grozdnih pek.

    7. Mehanizme, s katerimi se rakave celice delijo

    in irijo, zavirajo kapusnice (predvsem brokoliin kislo zelje), citrusi, zeleni aj, kurkuma insoja. Pri hormonsko odvisnih tumorjih igratapomembno zaviralno vlogo kurkuma in soja.

    8. Za nadaljnji razvoj morajo rakave celicerazviti svoje oilje, s pomojo kateregapridejo do hrane. Ta proces znanstvenikiimenujejo angiogeneza. Tudi na tejstopnji nekatere naravne snovi uspenoprepreujejo, da bi do tega prilo. Zeleniaj, kurkuma in soja so se izkazale kotdobre zaviralke oskrbe rakavih celic, s imerbistveno prispevajo k zaviranju njihove rasti.

    9. Skrivnost trdoivosti rakavih celic je vtelomerazi. Gre za posebne encime,s katerimi rakava celica, za razliko odnormalnih celic, pri delitvi ne izgublja svoje

    vitalnosti in tako ivi veliko dlje kot zdravecelice. Zeleni aj in kurkuma ter mnoge drugenaravne snovi pomagajo na nain, da zavirajotelomerazo in tako prispevajo k temu, da tudirakave celice postajajo umrljive.

    10. In e ste zamudili ukrepanje v vseh razvojnihstopnjah in se ukvarjate z zdravljenjemnapredovalega raka, potem je dobro vedeti,da mnoge zaimbe in zdravilne rastlinedelujejo kot odlina podporna terapija terzmanjujejo stranske uinke konvencionalnih

    terapij.Zeleni aj, soja in kurkuma izboljujejodelovanje citostatikov. Meta varujekrvotvorne in regenerativne organe priobsevanju, sok zelene (gomolj, stebloin listi) pa varuje jetra pred posledicamikemoterapije in obsevanja.

    Veliko pomo si lahko obetate tudi od medicin-skih gob, aloe vere in dobrih virov klorofila. Zaregeneracijo jeter je nepogreljiv pegasti badelj.Uporabljamo ga v obliki svee zmletih semen ali

    v obliki tinkture.

    Prepreiti je laje kot zdravitie vam je prebrano spodbudilo zaupanje v na-ravne reitve, vam priporoamo v branje knjigoepec reitve, kjer boste vse navedene zaimbespoznali veliko bolj poglobljeno.

    Dosei zadostni vnos naravnih antioksidativnih,protivnetnih in drugae varovalnih snovi ni takozapleteno, kot se sprva zdi.

    Zaimbe lahko uivamo v jedeh, kot samostojneaje ali si pomagamo z zainskimi in eterinimiolji. Slednja so najbolj obutljiva za uporabo, sajgre za izjemno visoke koncentracije, kjer lahkopovrno odmerjanje pripelje do resnih teav.

    EkologikaPeter Per ml., in. kem. tehnologije

    041/671-028, www.eko-logika.si,

    [email protected]

    ZVSEMICERTIF

    IKATI

    ODLIEN

    SLOVENSKI

    IZDELEK

    PRETONAREVERZNA OSMOZAz biokeraminim vitalizatorjem

    Pijte zares isto vodo

    Prodaja, montaa in vzdrevanje

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 16

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    17/36

    Zaradi vse vejega zanimanja za mone naravnereitve so se na trgu pojavila tudi zainska olja tereterina olja, prilagojena kulinarinemu odmer-janju, ki so e delno razredena, kar zmanjujemonost, da bi pri njihovem odmerjanju naredilihude napake. Ta olja so posebej certificirana inpredstavljajo najbolj ista eterina olja, kar jih lah-

    ko dobimo na trgu.Nikoli pa za interno uivanje ne uporabite eteri-nih olji, ki niso certificirana kot ekoloka, saj se lah-ko s tem lahko izpostavljate ivljenjski nevarnosti.

    Kombiniranje kakovostnih osnovnih olj in zaimbse je izkazalo kot zelo koristno. Zaimbo, za ka-tero utite, da bi ustrezala vaim potrebam, do-dajte izbranemu olju in dobili boste potenciranozdrav koktajl in zelo okusno olje, ki vam ga bo vveselje uivati. Olja in zaimbe skupaj ustvarjajooljne izvleke, pri veini kombinacij pa je dosto-pnost zdravilnih uinkovin e veja, kot e bi jedle posuli z izbrano zaimbo. Obenem olja pre-preujejo oksidacijo in s tem dodatno ohranjajomo zaimb, ki bi se sicer hitro razdiale. Odlinazainska olja so bazilikino, esnovo, ilijevo, ... Zavse, ki imajo teave s presnovo maob, je odlinareitev uivanje ve olja, aromatiziranega z mu-katnim orekom ali z romarinom. Takna oljalahko pripravite tudi sami z zaimbami ali z mea-njem uitnih eterinih olj z osnovnim oljem.

    Le pehtrana in ajblja ne smemo namakati v olju,saj bi se pri tem izluile tudi snovi, ki bi bile ko-dljive za jetra.

    Zakaj se celice duijo?e Nobelovec dr. Otto Warburg je skoraj predenim stoletjem kot skupni imenovalec vseh oblikraka ugotovil pomanjkanje kisika v prizadetih ce-licah. Na alost vdihavanje kisika ne pomeni, dabo tudi oskrba celic s kisikom zadostna. Ravnonasprotno dodajanje istega kisika v telo nas za-

    struplja, saj poveuje oksidativne procese.Eden izmed poglavitnih razlogov za vse degene-rativne bolezni, med katere uvramo tudi raka,je dejstvo, da postajajo z leti celice deponije od-padnih snovi, ki smo jih zauili ali ustvarili. e ni-smo hidrirani, nam ne bodo pomagali ne post neprehranska dopolnila, ne masae, limfne drenae,akupunktura in podobno. e ne bo dovolj vode,potem enostavno ne bo transportne poti, po ka-teri bi lahko strupe odstranili iz telesa. Te nalogene morejo opraviti aji, sokovi ali druge tekoine.

    Za razstrupljanje in revitalizacijo telesa je nujnavoda, ki je sposobna priti v celice in medcelininoter vezati nase im ve nakopienih strupov. eje tudi sama polna kemikalij, potem se bo zgodi-lo ravno obratno na nae deponije bo odloila

    17 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    18/36

    e dodatne strupe. e pride v telo ista, potem jilahko naloimo veliko lastnega bremena. Vasihje veina ljudi uivala mehko vodo (deevnico),ki veliko bolj topi umazanijo in odplavlja strupe(zato jo imajo ivali vedno raje kot tisto iz pipe).

    Danes je ravno obratno pijemo predvsem trdovodo in e ta je vse bolj onesnaena s pesticidi,fekalijami in z drugo nesnago, ki je nastala kotposledica naega razvoja. Dokler je telo pri mo-eh, zmore takno vodo filtrirati in tudi iz drugihtekoin izdelovati dovolj tehnoloke vode. Kopa moi pojenjajo, pojenja tudi oskrba celic s i-sto vodo. Zato postaja uivanje zares iste in neo-bremenjene vode pomemben pogoj vsake ozdra-vitve. Fenomen, ki ga opazi vsak, ki zane uivatimehko vodo (iz narave ali pridobljeno z reverznoosmozo), je, da zane telo takno vodo zadrevati.Takna voda konno pride do celic in se v telesu

    zadri dlje, kot e bi pili trdo vodo, ki gre hitro iztelesa in do mnogih tkiv sploh ne pride.

    Na sposobnost celic, da sprejemajo kisik in hrani-la, zraven istosti vpliva tudi maobna sestava.Dr. Budwigova je prila do odkritja pomena esen-cialnih maobnih kislin in zmagovalne kombina-cije, ki jo danes poznamo kot skuto in laneno olje.

    Dejansko imajo esencialne maobne kisline(EMK), kot so prekusorska omega 6, linolna kislina

    (LA) in prekusorska omega 3 alfa-linolenska kisli-na (ALA), sposobnost, da vplivajo na respiracijocelic. EMK so neposredni magnet za kisik. Lahkosi jih predstavljate kot gobice, ki pritegnejo kisikiz krvnega obtoka in ga prenaajo v celice. Pogojza to je, da uivamo vire esencialnih kislin, ki nisotoplotno obdelani in so v svoji osnovni obliki, ne

    pa v obliki derivatov, ki jih iz teh snovi pridobivajo.(Zato lahko predelano ribje olje ali sintezno prido-bljeni pripravki omega 3 v telesu delujejo ravnonasprotno, kot bi si eleli.)

    Prav kronini primanjkljaj EMK (ki ne preivijo in-dustrijske predelave) je v zadnjem asu od mrtvihobudil uporabo velikega tevila naravnih olj, ki

    lahko zapolnijo vrzel v sodobni prehrani. Med iz-jemnimi viri taknih maob najdemo laneno, ko-nopljino, gorino, rikovo, svetlinovo, boragino,orehovo in e nekatera druga olja.

    Laneno oljevsebuje najviji dele omega 3, ven-dar prav iz tega razloga najbolj reagira s kisikom.e se ta reakcija zgodi v telesu, je zelo blagodejna,e pa olje oksidira na zraku, hitro postane arko.Zato je zelo pomembno, da kupujete olja, ki sohladno stiskana, brez prisotnosti zraka in zaite-na pred svetlobo. Po odprtju takna olja hranimo

    v hladilniku in porabimo v nekaj tednih.Gorino oljezraven popolnega razmerja omega3 in omega 6 (3:1) vsebuje tudi za telo pomemb-ne snovi, kot so beta karoten, vitamin E, vitami-ni B kompleksa in celo vitamin C, med minerali

    Uvoznik in distributer: Jancomm d.o.o,

    Retnje 54, 4294 Krie, tel./fax. 04 5957033,

    e-mail: [email protected], www.jancomm.si

    Omega-3, Omega-6 in Omega-9v eni stekleniki - oljeDaily Balance Biona

    Omega-3, Omega-6 in Omega-9v eni stekleniki - oljeDaily Balance Biona

    Edinstvena meanica devikih,hladno stisnjenih olj iz ekoloke

    pridelave (vsebuje laneno, konopljino,sezamovo, svetlinovo, sonnino inbuno olje ter olje granatnega jabolka).

    Na voljo v trgovini Mama Terra v Kamniku,na www.ekooaza.si, Sanolaborjevih

    prodajalnah in trgovinah z zdravo prehrano.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 18

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    19/36

    pa selen, cink, fosfor, magnezij, elezo in kalcij.Gorino olje ima znailen oster okus, ki prihajaod glukozinatov snovi, ki imajo antioksidativnein antikancerogene lastnosti. Gorino olje je po-znano tudi po svojem protimikrobnem delovanju tam, kjer ga dodajajo k hrani, je prisotnost pato-genih bakterij, kot je E. coli, veliko manja.

    Uporabljeno za masao gorino olje zelo pospe-uje krvni obtok in laja razstrupljanje z izloa-njem podkonih lez in s potenjem. Zato je tudidobra pomo pri sklepnih boleinah, artritisu, pu-tiki in revmatizmu.

    Gorica vsebuje tudi sulforane, ki zavirajo razvojraka dojke. Ker gre za snov, ki ji uspe po zauitjupriti v tkiva, je lahko uivanje ali vtiranje olja naprizadeta mesta zelo koristno. Druga pomembnasnov v rni gorici je melatonin, ki je tudi pomem-ben zaviralec razvoja raka dojke.

    Edina nevarnost, na katero morate biti pozorni, jemorebitna onesnaenost olja. Gorica je namreodlien istilec zemlje. Nase vlee teke kovinein druge onesnaevalce, in sicer veliko bolj kotdruge rastline. e je pridelana na obmojih z ve-jim onesnaenjem, postaja nevarna za uivanje.Poznavalci svarijo pred uivanjem gorinega olja,e je to pridobljeno na industrijsko obremenjenihobmojih Rusije, Kitajske ali Indije. Bolj zanesljivelokacije za pridelavo so v Kanadi in v Avstraliji.

    Po svoji sestavi je podobno tudi konopljino olje.Njegova posebnost je tudi prisotnost maobnekisline GLA (ta je sicer znailne za svetlinovo inboragino olje). Tudi konopljino olje deluje celo-stno in je zaradi visoke vsebnosti vitamina E boljobstojno od lanenega olja. Najveja prednostkonopljinega olje je ta, da je na voljo v ekolokikakovosti, kar pri nekaterih posebnih oljih ni eno-stavno zagotoviti.

    Orehovo olje ima podobno sestavo omega 3 inomega 6 maobnih kislin. Je bogato z vitami-

    ni A, C in E ter vsebuje naravni zaitni UV filter.Njegovo podroje delovanja je predvsem zaitaivnih in moganskih celic (kar mu tradicional-no priznava tudi TKM), ienje krvi in revesja,pozitivno deluje tudi na zdravljenje kroninegabronhitisa in pljunega edema pri kadilcih ternekdanjih kadilcih. e ga uporabljamo zunanje, jedobra zaita pred UV pokodbami koe, ob tempa spodbuja razstrupljanje telesa skozi koo.

    Za razliko od gorinega olja lahko to olje upo-rabljamo, etudi imamo nadraeno koo, in sicer

    proti srbeici, luskastim ekcemom, liajem, lahkose uporablja na pokodovani koi ali v primeruopeklin.

    Kot vidite, se lahko proti raku borimo na zelo oku-sne in prijetne naine.

    19 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    20/36

    Alfred Vogel (1902-1996), eden najpomem-bnejih pionirjev naravnega zdravljenja v20. stoletju

    Desnosune mlenekisline proti rakuBesedilo: Adriana Dolinar

    Da desnosuna mlena kislina deluje blagodejnotudi pri raku, je vedel e Alfred Vogel, danes pa todejstvo potrjuje vse ve strokovnjakov. Kdor torejstremi k celostnemu obravnavanju obolenja, paeprav je to rak, naj ne spregleda koristnih uinkovkoncentrirane sirotke.

    Sirotka vasihUporabo sirotke, bogate z desnosuno mleno ki-

    slino (L+), minerali, vitamini in drugimi snovmi, jee 400 let pr.n.t. priporoal sam Hipokrat. Poznejeso se mnoge pomembne osebnosti zatekale vvico na znana vicarska zdravljenja s sirotko. Takoje bila sirotka e od nekdaj nepogreljiva ob zuna-njih ali notranjih terapijah tevilnih obolenj, kot so,na primer, presnovne bolezni (sladkorna bolezen,), prebavne teave (disbakterioza, ...), prehladi(angina, ), alergije ali pa teave s koo (ekcemi,liaji, glivice,rane, ) itd.

    Sirotka danesDanes je sirotka vse bolj dobrodola tudi zaradiantikancerogenega uinka pri bolnikih, obole-lih za rakom. V teh primerih je njeno blagodejnodelovanje poznano bodisi ob lokalni uporabi nazaradi raka prizadetih povrinskih delih telesaali pa kot z (L+) mleno kislino bogat prebiotininapitek, ki dopolnjuje dietno prehrano bolnika zrakom. Priporoilo o rednem uivanju napitkov zdesnosuno mleno kislino, kot je, na primer, sirot-

    ka, je tudi eden izmed pomembnih stebrov dietedr. Budwigove.

    Onkolokim bolnikom primanjkujedesnosune mlene kislineZa onkoloke bolnike je vsakodnevno uivanjesirotke izredno koristno, saj je znano, da jim pri-manjkuje (L+) mlene kisline. Desnosuna mlenakislina namre nastaja kot vmesni produkt v me-tabolizmu energije in se uporablja tudi za pridobi-

    vanje energije telesa (za rakave celice je znailnoda so levosune). Poleg tega sirotka z desnosunomleno kislino podpira revesno floro, kar pome-ni, da spodbuja rast in razmnoevanje koristnih

    Na osnovi tradicionalnih znanj inlastnih izkuenj je Alfred Vogel

    osnoval Molkosan koncentriranosirotko, ki je izredno bogata z

    desnosuno mleno kislino.Zanimivo je dejstvo, da sirotkani manjkala skorajda v nobeniterapiji Voglovih bolnikov. Da

    je koncentrirano sirotko Vogelpredpisoval tako pogosto, je znak,

    da gre za pripravek visoke vrednosti,ki pomaga bodisi pri ohranjanju ali

    pa ob ponovnem vzpostavljanjuzdravja ob najrazlinejih

    obolenjih, od poruene prebave,padca imunskega sistema,diabetesa, angine, ,

    pa vse do rakavih obolenj.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 20

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    21/36

    revesnih bakterij, pomaga pri pravilni prebavi,fermentaciji in resorpciji zauite hrane v revesju.Ob njeni uporabi se tako iz revesja v telo laje vsr-kajo tudi mnoge za zdravje pomembne snovi, kotso, na primer, kalcij, cink, elezo, magnezij in baker.

    Noveja spoznanja dokazujejo, da je tudi glivicakandida pri onkolokih bolnikih prekomerno raz-irjena. Z uivanjem sirotke razvoj glivic omejuje-mo, podpiramo funkcionalno revesno floro, omo-goamo dobro izkorianje zauite hrane, skrbimoza pravilno delovanje prebavil, telesu pomagamopri razkisanju, razstrupljanju in proizvodnji energi-je, vse to pa je nedvomno dobrodolo pri onkolo-kih bolnikih, saj je njihovo telo poleg izrpanostizaradi bolezni obremenjeno tudi s tevilnimi teki-mi terapijami in njihovimi stranskimi uinki.

    Voglove izkunje z Molkosanom pri rakuO svojih dobrih izkunjah z zdravljenjem zunanjihin notranjih rakavih bulic s koncentrirano sirotkoje Vogel opozarjal e pred mnogimi leti. Vtiranje

    Molkosana v koo se je, na primer, dobro obne-slo pri konem raku in drugih zunanjih rakavihobolenjih. Prav dobro se spominjam bolnika, kije imel raka na meih. Ko je zdravnik raka izluil,je dejal sestri, ki mu je asistirala, da dvomi v to,da je ozdravitev e mona. Rano smo nato moiliz Molkosanom in na veliko preseneenje kirurgase je hitro in dobro zacelila. Imeli pa smo e dru-ge dobre izkunje z njegovo notranjo in zunanjouporabo. Glede mlene kisline so e za asa Voglamnogi zdravniki potrdili dobre izkunje z njo obrakavih obolenjih. Ker je v Molkosanu zelo velikodstotek desnosune mlene kisline, je nadvseprimeren tudi za bolniko hrano pri raku. Kot napi-tek z mineralno vodo ali navadno vodo Molkosanraka prepreuje ali celo pomaga ozdraviti, je poja-snjeval Alfred Vogel.

    Praktina uporaba Molkosana ob rakuZa okrepitev poruenih obrambnih moi telesaob raku, za bolji izkoristek zauite hrane, ob in pojemanju tekih zdravil (antibiotikov, kortikosteroi-dov, kemoterapiji, ), po obsevanjih, ob porueniprebavi (napihnjenosti, vetrovih, driski, zaprtju,kandidiazi ), , lahko Molksan uporabljate notra-nje 1- do 3-krat dnevno, in sicer kot napitek v raz-merju 1:10. Zmeate torej 1 juno lico sirotke bo-

    disi z 2 dcl vode, naravnega soka ali aja. Lahko paga primeate tudi v e pripravljene jedi ali kae (sa-dne, zelenjavne kae itd.). Posebnost Molkosana vprimerjavi z navadno sirotko ali drugimi fermen-tiranimi mlenimi izdelki ter, na primer, s kislimzeljem, je prav v veliki vsebnosti koristne desno-sune mlene kisline. Ker je Molkosan preienasirotka in kot taka ne vsebuje beljakovin, maobein laktoze, je primerna tudi za vse, ki ne prenaajodobro mleka in mlenih izdelkov.

    Poleg notranje uporabe pa je poznana tudi zuna-nja uporaba Molkosana, na primer na pooperativ-nih ranah, na predelih konega raka ali pri glivinihteavah na koi, sluznicah, , s katerimi se nedvo-mno sreujejo tudi onkoloki bolniki. V teh prime-rih jo lahko kot naravno razkuilo uporabljamonerazredeno. e pa boli, pee, srbi, , jo lahkonekoliko razredimo z vodo (oziroma s prekuhanovodo, e boste izpirali svee rane). Za pripravo ko-peli, ki bo pomagala pri obnovi prizadetega tkiva,jo razredimo v razmerju 1:30. Nanaamo jo lahko

    na prizadeto mesto po obutku, od 1- do 3-krat nadan vse do izboljanja stanja.

    Zapisi Alfreda Vogla so z zalonikovim dovoljenjempovzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor

    21 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    22/36

    Vsakomur, ki zna pogledati navzgor,postaja jasno, da postaja keminoonesnaevanje naega ozraja vsebolj pogosto. Iz javno dostopnihdokumentov je razvidno, da v ozrajespuajo barij in aluminij toksinisnovi, ki vplivata na imunski sistem in

    ivevje.Namen tega poetja e vedno ni povsem jasen.Kogar zanima ve o znanih dejstvih in predpo-stavkah, si lahko ogleda odlino oddajo hrvaketelevizije, Na robu znanosti (link youtube spodaj).

    e (zaenkrat) ne moremo ustaviti chemtrailov, paje dobro, da vsaj vemo, kaj lahko storimo, da bi bilakoda, ki jo lahko zaradi njih utrpimo, im manja.Zato objavljamo povzetek besedila Mikea Adamsa,urednika spletnega portala Natural News.

    Zaita predstrupi z nebaBesedilo: Mike Adams, Natural News

    Veina metod za razstrupljanje toksinov, ki do naspridejo iz zraka, je uporabna splono za vse tekekovine, ki smo jim izpostavljeni, ne glede na nji-hov vir.

    Toksine molekule aluminija in barija napadajonae celice in v njih izvajajo molekularno mi-mikrijo. Iz celic izrivajo nae koristne rudnine inse vanje zasidrajo namesto njih. Tako se zane

    unievanje celice in njenega zapisa DNK, ki vodiv razline zdravstvene teave, vkljuno z rakom.Ker so nove toksine molekule mono pritrjene,potrebujemo snovi, ki so jih zmone stopiti. Temreemo kelatorji.

    Na razpolago imamo veliko naravnih kelatorjev, kitopijo in pomagajo izloati teke kovine iz telesa.

    ZeolitZeolit najdemo v zemlji, in sicer kot produkt me-anja vulkanskega praha in morske vode. Gre zanegativno nabito snov, ki nase potegne pozitivnonabite molekule in jih zaklene v svoje satovje terjih z urinom ali blatom izloa iz telesa. Ob tem ze-olit ne vpliva na tkiva ali krvno sliko. Za uivanjeje primeren le oien zeolit. V obliki, kot ga naj-demo v naravi, je vedno vezan tudi s toksinimi

    snovmi, ki jih nase potegne iz okolja.Zeolit se za potrebe uivanja isti kemino ali s po-mojo toplote. Razpravi o tem, kakna oblika pre-delave ohrani ve moi zeolita, e ni videti konca.V obeh primerih se na koncu delci zeolita v prahuraztapljajo v nevtralni tekoini, kar olaja uivanje.

    tudije na ivalih so pokazale, da prisotnost zeoli-ta izboljuje prehranjenost celic. Oieni zeolit seje izkazal za koristnega pri prepreevanju in zau-stavljanju razvoja rakavih celic.

    Fulvina kislinaKljub temu da ni tako priljubljena kot zeolit, je ful-vina kislina znana e zelo dolgo. Njena uporabaje pogosta v ajurvedski medicini in je opisana vnajstarejih terapevtskih protokolih. Gre za mo-no splono razstrupljevalno sredstvo in kelatorjatekih kovin. V Indiji, Rusiji in na Kitajskem je upo-raba dobro raziskana in se uporablja tudi v uradnimedicini, zlasti za razstrupljanje plju. Najveji virite snovi so v skrilavcu tibetanskega gorovja.

    Glede na to, da chemtraili najbolj prizadenejopljua in mogane, ima uporaba fulvine kislineveliko prednosti. Obenem gre za dosegljivi in po-ceni naravni izdelek. V zadnjem asu se fulvinakislina na trgu pojavlja tudi kot sestavina prepara-tov mumie ali shilajit, kjer predstavlja okrog 20 %vsebnosti prahu.

    Klorela in koriandere dolgo je poznan protokol za odstranjevanjetekih kovin: klorela in koriander. Najlaje je upo-rabiti tinkturo koriandra, klorelo pa uivati v obli-ki tabletk. Pravilen protokol uporabe najdete naspletni strani www.zazdravje.net (v iskalnik vtip-kajte "amalgam").

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 22

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    23/36

    Klorela dokazano vee nase veliko tekih kovin injih pomaga izloati iz telesa. Japonska tudija, kiso jo izvajali po nuklearnem napadu na Hiroimoin Nagasaki leta 1945, je pokazala, da uivanje 8gramov klorele dnevno pomaga, da se iz telesaizloi petkrat ve urana, svinca in kadmija kot priskupini, ki klorele ni uivala.

    GlinaTudi glina je poznana po svoji vezavi toksinov vtelesu, zato se uporablja tudi za ienje toksinihtekih kovin. Po svojem delovanju je glina podob-na zeolitu in fulvini kislini.

    Korenina navadnegarepinca -Arctium lappa

    Korenina repinca jemono istilo za kri inodstranjuje teke kovi-ne, kakrno je ivo sre-bro. Delovanje repincase osredotoa pred-vsem na jetra. Delujeproti bakterijam, gli-vicam in tumorjem.Zato se uporablja tudikot naravna pomo pri

    raku.

    Glutation (GSH)Glutation je vrsta aminokisline, ki jo poznamotudi pod nazivom tripeptid. Glutationi vplivajo naurejenost celinega ivljenja proces, ki mu pra-vimo homeostaza. Zaradi tega je glutation zelopomemben za obvladovanje okoljskih strupov inodstranjevanje karcenogenih snovi (zlasti arzeni-ka, kadmija, ivega srebra in eleza). GSH ima obe-nem tudi antioksidativne lastnosti, s imer doda-

    no pomaga metabolizmu in imunskemu sistemuzmanjevati obremenitve.

    SelenSelen je pomemben kot element v sledeh, ki vtelesu deluje kot moen antioksidant, pomaga iz-loati teke kovine, krepi imunski sistem in zaviranastajanje rakavih celic. Dnevno ga potrebujemole za milijoninko grama, vendar brez njega nasto-pi vrsta resnih teav.

    Spletna povezava na oddajo "Na robu znanosti"http://www.youtube.com/watch?v=kYdF3XN5u-

    A&feature=related; Ostale vire objavljamo v sklopuistega lanka na strani http://www.zazdravje.net

    Recept za pesto, ki isti

    teke kovine iz telesa: 4 stroki esna 1/3 skodelice brazilskih orehov (selen) 1/3 skodelice sonninih semen (cistein) 1/3 skodelice bunih semen (cink in

    magnezij) 2 skodelici sveih listov koriandra 2/3 skodelice lanenega olja 4 lice limoninega soka (vitamin C) 2 lici praha rdee alge dulse morska sol po okusu

    Da bi bil taken protokol uinkovit, je zae-leno, da se pred chemtraili in drugimi toksinizaitimo tudi z drugimi zdravimi navadami.To obsega izogibanje keminim dodatkom vprehrani, pitje zadostne koliine iste vode,uivanje polnovredne hrane brez pesticidov,

    zmerno telesno vadbo, dovolj poitka, pozi-tiven odnos do ivljenja in, kar je prav takopomembno, naj vas chemtraili ne spravljajov stres.

    23 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    24/36

    Logika napreizkunjiBesedilo: Sanja Lonar

    Da poletje prihaja, lahko opazimo tudipo tem, da so mediji polni svarilnihlankov o nevarnem konem raku inmelanomih kot njegovi najbolj nevarni

    obliki.Dejstvo je, da imajo najve konega raka na NoviZelandiji in v Avstraliji, kar si medicina razlagatako, da belci z obutljivo koo ivijo na celini, kiima e posebej visoko UV sevanje.

    Dejstvo je tudi to, da je Slovenija med estimievropskimi dravami z najvijim tevilom kone-ga raka. Upotevajo zgornjo logiko, stroka ne-nehno svari pred UV arki kot poglavitnim pov-zroiteljem konega raka.

    Na to logiko pa se naslanjajo tudi priporoila der-matologov in oglaevanje industrije, da se mora-mo pred soncem zaititi s sredstvi, ki zagotavlja-jo zelo mono zaito pred UV arki.

    Vendar pa logike ne smemo samodejno enaiti zresnico. In prav pri melanomih je opaznih velikodejstev, ki se nikakor ne vklapljajo v navedeno lo-gino razmiljanje.

    Kako bi, denimo, s to logiko razloili dejstvo, da se

    maligni melanom najbolj pogosto pojavlja na delihtelesa, ki so najmanj izpostavljeni svetlobi: na pod-platih, zadnjici, v dimljah ali na zadnji strani nog?e je vzrok pretirano izpostavljanje soncu, mar jihne bi priakovali na rokah, ramenih in glavi?

    Dodatni izziv za razmislek je tudi podatek, da soobsene raziskave, ki so zajele sto tiso mornarjev,pokazale, da je melanom bolj prisoten pri tistih,ki so delali v zaprtih delih ladje, kot pri tistih, kiso delali na palubi in so bili izpostavljeni najmo-nejemu UV sevanju. Pri tem se je tudi pri slednjihmelanom pojavljal predvsem na delih, ki so bilivedno prekriti z uniformo.

    Podobno nakazujejo tudi obsene tudije tvega-nja za melanomom pri razlinih poklicih. Vrtnarji,gradbeni delavci, krovci, istilci oken in drugi de-lavci na prostem estkrat redkeje zbolijo od pisar-nikih delavcev.

    Zanimiv izziv za moganske celice je tudi dejstvo,da je obolevnost za melanomom vija v severniNemiji, ki ima nije UV sevanje, kot pa v sonnijuni Nemiji.

    Da ni mono potegniti neposredne povezavemed mojo sonca in tveganjem, pria tudi po-datek, da imajo v tropskih in puavskih dra-vah (Oman, Alirija, visokogorski predeli Mehike,Etiopije, Kenije, kjer je poleti UV sevanje desetkratmoneje kot pri nas) kljub temu, da prebivalstvoveji del ivljenja preivi na prostem in ob tem neuporablja zaitnih sredstev, izjemno nizko sto-pnjo obolevnosti.

    e hoemo biti logini, potem je veliko bolj logi-

    en sklep im manj sonca, toliko ve melanoma.

    Kaj je prava mera?

    Stoletja star pregovor: Le koliina loi zdravilo odstrupa, velja, tudi ko gre za sonenje.

    Osebno menim, da imamo danes ve teav zato,ker smo premalo na soncu, zamujeno pa posku-amo nadomestiti s prevelikim izpostavljanjem vzelo kratkem obdobju.

    e A. Vogel je zapisal, da je veina naih dananjihteav s soncem v tem, da smo ljudje postali roeiz rastlinjaka. Naa koa je tako malo izpostavljenasoncu in svetlobi, da nai naravni mehanizmi pre-snavljanja sonnih arkov upadajo.

    Vsak, ki je gojil svoje sadike, ve, da zahteva utrje-vanje rastlin, ki so zrasle v zaprtem prostoru, nekajasa, sicer bi nam sonce takoj pogalo na UV se-vanje neodporne rastline. Ali lahko trdimo, da je slovekom drugae?

    Torej spoznanje, da bi nam sonce koristilo, ne po-meni, da bomo lahko v dveh tednih nadomestilivse tisto, kar smo zamudili v preteklih 350 dneh.V tem kontekstu so zaitne kreme, ki vzbujajo la-ni obutek, da lahko loveka ribica brezskrbno

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 24

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    25/36

    poleava na plai od jutra do veera, resnino pri-nesle ve kode kot koristi.

    Osebno me ne preseneajo sklepi tevilnih razi-skav, ki ugotavljajo visoko povezavo med upora-bo sredstev za sonenje in porastom melanoma.Zaitna sredstva prispevajo k vse vejemu tevilu

    obolelih, in sicer na tri naine. Prvi je ta, da veinavsebuje kemine snovi, ki motijo normalno de-lovanje telesa in predstavljajo dodatno keminoobremenitev (izjema so naravne kreme, ki ponu-jajo mehansko zaito na povrini koe). Drugi jeta, da faktorji, viji od 8, v veliki meri prepreujejotvorbo vitamina D, ta pa ima zelo veliko vlogo priprepreevanju raka. Tretji nain, s katerim zai-tna sredstva prispevajo k pojavu melanomov, paje ta, da tudi najbolja krema varuje le pred UVAin UVB arki, ti pa predstavljajo (verjeli ali ne!) le

    4 % spektra sonnega sevanja, ki ga sprejme naakoa. V resnici vidna sonna svetloba predstavljale 49 % arkov, segment infrardeega sevanja paobsega e 47 %.

    Zato so kemikalije, ki lahko varujejo pred UVA inUVB arki, le delek potrebne zaite.

    Zauijte, kolikor lahko prebavite!

    Tako kot pri hrani vse, esar ne moremo presnovi-ti, postaja strup, enako velja tudi za sonce.

    Sonna svetloba je e kako zdravilna, e je zau-ijemo toliko, kolikor je lahko naa koa in celi-ce presnovijo. e je mera ustrezna, potem nasbodo sonni arki s svojim delovanjem na celice,metabolizem in hormonski sistem revitalizirali,pomlajevali, spodbudili razstrupljanje in krepilina imunski sistem. Tako pridobljeni vitamin D pabo najbolje varovalo pred rakom, osteoporozo,visokim krvnim pritiskom, kariesom, depresijo,hormonskimi motnjami, prezgodnjim staranjemin e vrsto teav.

    e je sonca ve, kot ga celica lahko obdela, pri-haja do oksidativnega stresa in pokodbe. Lastnosposobnost bolje presnove sonca poveujemo stem, da se soncu nastavljamo im bolj pogosto,vendar za kraji as. Ob tem je pomembno, dasmo dobro hidrirani in da telo razpolaga z dovoljantioksidantov, s katerimi prepreuje oksidativneprocese. Zato je pomemben del naravne pripravena sonce tudi vnos snovi, ki izboljujejo preba-vo sonnih arkov. Velika pomo prihaja s strani

    antioksidantov iz skupine fenolov, karotenoidovin naravne oblike vitamina E (npr. olje peninihkalkov). Naravni antioksidanti nevtralizirajo ve-liko iri spekter kodljivega sevanja, kot to pre-morejo kemina sredstva. Ker so, zlasti poleti, UV

    BIO ALOE VERANARAVNA KOZMETIKA

    garancija za lepo in zdravo koo

    omogoa popolno naravno nego za vse tipe

    koe, tudi zelo problematine in obutljive;

    izbolja odpornost in pronost koe;

    globinsko vlai vse plasti koe;

    stimulira tvorbo kolagena na naraven nain;

    prepreuje starostne pojave na koi, vklju-

    no s pigmentnimi madei;

    je izvrstna pri aknah, alergijah, nevrodermi-

    tisu, luskavem liaju in sonnih opeklinah

    Prodaja

    prodajalne z naravno kozmetiko in Sanolaborspletna trgovina: trgovina.pharmos.si

    Informacije in svetovanjePrinceton, d.o.o., tel. 041 760 809,e-mail: [email protected]

    internet: www.pharmos.si

    Brez vode in alkohola.Nosilna sestavina je bio aloe vera gel

    (60% do 95%) ekoloke pridelave.

    25 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    26/36

    arki kodljivi tudi za oi, je dobro zauiti im vebazilike, ki prepreuje oesne pokodbe upora-bimo jo sveo na solati, kot pesto ali kot aj.

    Tudi uporaba naravnih olj ponuja doloeno zai-to, vendar je ne moremo opredeliti s tevilkamifaktorja zaite. Nekateri avtorji to sicer ponejo,

    saj upotevajo dejstvo, da ima koa, ki je dobronahranjena z olji, ki vsebujejo veliko vitaminov inantioksidativnih snovi, veliko vejo sposobnostprenaanja sonnih arkov brez pokodb. Odtukaj ocena, da nam zaita z naravnimi hladnostisnjenimi olji, kakrno je orehovo, jojobino, ko-kosovo olje, omogoa, da prenesemo tirikrat vearkov, kot bi jih sicer, e bi bili brez zaite.

    Digestiv za koo

    Tako kot lahko po obilnem obroku izboljamopresnovo z zelinimi aji in likerji, pozna tudikoa dobre digestive. Koa prestavlja druga ustatelesa, zato lahko neposredno zauije snovi, ki jibodo v pomo pri bolji prebavi sonnih arkov.

    Lahko reemo, da e stoletja spoznavamo moi, kijih ima pri tem aloe vera. Njena sposobnost vlae-nja, regeneracije vseh plasti koe in prepreeva-nja degeneracije genskega zapisa je eden izmedodlinih nainov, s katerimi prepreujemo, da biprilo do malignih sprememb. Ker aloe vera prodi-

    ra zelo globoko, je zelo pomembno, da se kot tro-janski konj z njo ne vtihotapijo e kakne kodljivesnovi. Zato bodimo pri nakupu izdelkov e tolikobolj pozorni, da v gelih, kremah in losjonih, ki jihbomo nanaali na obutljivo in morda nadraenokoo, ne bodo prisotni nevarni konzervansi ali kajpodobnega.

    Izvleki ognjia, pek granatnega jabolka, rakitov-ca, ranjaka ali entjanevke bodo presnovo son-nih arkov zelo olajali.

    e A. Vogel je zapisal, da je entjanevkino olje, kiga uporabimo 1 do 2 krat na teden po tuiranju,odlina preventive pred konim rakom. Iz oseb-nih izkuenj lahko reem, da imajo ricinusovo oljein olje pek granatnega jabolka resnino velikemoi regeneracije celic koe, kar se kae tudi vodpravljanju hiperpigmentacije, ki jo povzroajoUV arki.

    O tej temi smo e veliko napisali. Na spletnistrani www.zazdravje.net v iskalnik besedovtipkajte sonce. Posebej priporoamo la-nek Sonce povzroa raka mit ali resnica, vkaterem lahko preberete tudi vse znanstve-ne vire za zgoraj navedene trditve.

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 26

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    27/36

    Fokuima e

    vedno grozi!Radioaktivno sevanje je po oceniznanstvenikov do zdaj odgovorno vsajza 3 % rakavih bolezni, ki so se konales smrtjo. V prihodnje bodo, na alost, tetevilke e veliko vije.

    Pred Fokuimo smo imeli za najveji incident vzgodovini ernobil. Takrat je lo za en reaktor, kije kraji as bruhal radioaktivno sevanje, zdaj pa jeto kar se da zmanjano, saj je reaktor v betonskemsarkofagu. Kljub temu revidirani podatki iz leta2006 pravijo, da je ernobil odgovoren za 10.000smrti tistih, ki so bili neposredno izpostavljeni se-vanju. Ob tem je posledica ernobila tudi porastraka itnice za 10.000 primerov, 50.000 prime-rov pa se e priakuje. Kot neposredna posledicaernobila je umrlo ve kot 5.000 otrok, dvakrattoliko pa jih je rojenih z deformacijami.

    V primerjavi s Fokuimo pa je bilernobil veliko manji incident.V Fokuimi so unieni trije reaktorji, ki so bili tudipo svoji moi moneji od ernobilskega, saj souporabljali sodobneje in moneje plutonijeve

    meanice goriva. Dejansko gre za sevanje, ki joNational Institute for Health ocenjuje za 10-kratmoneje od ernobilskega. Najhuje od vsegapa je, da Fokuima ni dogodek iz preteklosti. NeTEPCO ne japonska vlada ne vedo, kaj bi lahkostorili, da bi sevanje, ki bo trajalo e tisoletja,ustavili ali zmanjali. e huje, po besedah predse-

    dnika Fondacije za naravne reitve, upokojenegagenerala Alberta N. Stubblenina III, so meritve, iz-vedene sredi aprila, pokazale, da se je sevanje venoti 2 v Fokuimi dvignilo nad raven, ki ga lahkoizmerijo, hladilna voda pa je zaela izhlapevati. Otrenutnem dogajanju pa ni zaslediti informacij.

    In kaj sta storila znanost in politika?Kot si lahko ogledate v oceni tveganja, ki jo jepodala Fondacija za naravne reitve, so politiki

    in znanstveniki za nae zdravje poskrbeli tako,da so sprva meje dovoljenega sevanja dvignili za100-krat, nato pa za 1.000-krat. e sluajno nistevedeli, ste v roku enega leta uradno postali 1.000-krat bolj odporni na radioaktivno sevanje. e pavam to ni uspelo, potem boste del statistike rakain drugih bolezni, ki jo bodo ez 50 let prebiralinai zanamci. e jih bomo sploh imeli!

    Ali obstaja naravna reitev?Ali obstaja nain, da zmanjamo kodo? Po mne-

    nju znanstvenikov se za ienje celic, ki jih je po-kodovalo sevanje, najbolj obnesejo naravni viriglutationa (GSH), naravni antioksidanti, morskazelenjava (e seveda ni obsevana), naravno fer-mentirana miso pasta, naravni viri vitamina A, C,D in E ter cink in selen. Tudi uivanje iste vode,ki ima razstrupljevalni potencial, postaja vse boljpomembno.

    Ve o tem:Urgent Warning: Fukushima Estimate of Situationhttp://www.youtube.com/watch?v=UJIEZvX4PZI&feature=player_embedded#

    O tem kako zaimbepomagajo pri sevanjihin izpostavljenosti te-kim kovinam, preberiteve v knjigi "epecreitve". Knjigo lahkoprelistate...

    Knjigo lahko prelistatena: www.zazdravje.net/literatura.aspNaroite jo lahko preko spleta ali na [email protected] enako kot v trgovini (potnino krijemo mi).

    27 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    28/36

    Dogodki projekta Skupaj za zdravje loveka in narave so oznaeni s kompasom.

    koledar dogodkov koledar dogodkov koledar d

    Vabljeni na ekofejst 8., 9. in 10. junij 2012

    ekoloko certificiranih zaimbnic in zdravilnih ra-stlin. Obisk vrta in nakup bosta mogoa med 10.in 13. uro.

    PETEK, 8. JUNIJ NEDELJA, 10. JUNIJ

    KAKO SE PREMAKNITIZ MRTVE TOKE?Vinja Gora, Krika vas 27, v naravi od 7. junijaob 18. uri do 10. junija do 14. ure

    Celodnevni program za due in telo s kaastimisokovi in juhami je namenjen dvigu energije,uravnoveanju in harmonizaciji razlinih delovlovekovega bitja in vseh vidikov bivanja. Skupajbomo pripravljali kaaste zelenjavno-sadne na-pitke in zelenjavne juhe iz domae ali ekoloke

    pridelave, uivali bomo naravne razstrupljevalnenapitke, aje, preieno vodo, sprehajali se bomov naravi, razgibavali dele telesa, ki so obiajnomanj dejavni, se sproali, vadili dihalne tehnike,imeli dovolj poitka in spanja, pogovorov ter dru-enja in novih informacij. Nujne so vnaprejnjeprijave in plailo akontacije 50 EUR ter 1-teden-ska priprava. Nadaljnja navodila dobite ob pri-javi. Informacije po telefonu: 041 517 256 ali [email protected]. Organizira DIH, DragoKlanek, s.p., www.d-i-h.si.

    SOBOTA, 9. JUNIJ

    EKSPERIMENTALNICAZELINIH AROVNIJ INZDRAVE HRANE ZA OTROKELunin festival v Ljubljani, Park Tivoli, od 10.do 17. ure

    Glej okvirek.

    SOBOTA, 9. JUNIJ

    DELAVNICA IZDELAVELESENEGA NAKITALunin festival v Ljubljani, Park Tivoli, na Ekootoku, od 10. do 16. ure

    Na stojnici si bo mono ogledati izdelavo lesene-ga nakita (uhani, veriice, prstani) iz razlinih vrstlesa. Mono bo tudi poskusiti izdelati svoj kos na-kita. Prikaz bo izvajala Damjana Goter.

    SOBOTA IN NEDELJA, 9. IN 10. JUNIJDVODNEVNA DELAVNICARISANJA MANDAL V LJUBLJANILPP, Celovka cesta 160 (pri Slovenija Avto

    NEDELJA, 3. JUNIJ

    EKOFEST ALEC SVOJEZDRAVJE V SVOJE ROKEEkomuzej hmeljarstva, Cesta alskega tabora2, alec, ob 10:30 uri

    Namesto ugotavljanja, kako varna ali nevarna soivila, prehranska dopolnila, zdravila itd., izberimonajbolj varno pot pridelajmo, naberimo in pri-pravimo sami.

    Kaj lahko spremenimo takoj? Kako pridelati alinabrati im ve v naravi? Kako hrano pripravljatitako, da nas bo im bolj nahranila in okrepila? Ali

    smo lahko preskrbljeni z lastnimi sveimi izdelkiskozi vse leto? Kako vrtnariti tudi pozimi? Kako silahko pomagamo z naravnimi antibiotiki, antimi-kotiki, s poivili ali pomirjevali?

    O naravnih reitvah na razlinih podrojih terugotovitvah projekta Skupaj za zdravje loveka innarave bo predavala Sanja Lonar, vodja projekta.Vstopnina 5 EUR.

    Ob predavanju bodo na voljo tudi knjige projektain brezplane novice.

    Brezplano si boste lahko ogledali tudi vzroni vrtIntituta za hmeljarstvo, kjer pridelujejo sadike

    V koledarju objavljamo dogodke, ki jih orga-nizirajo razlina drutva in organizacije iz vseSlovenije. Ker v redakciji nimamo monosti, dabi preverjali kakovost vseh predavanj, delavnicin seminarjev, se vasih zgodi, da njihova vsebi-na ne sledi naelom, za katera si prizadevamo vprojektu Skupaj za zdravje loveka in narave.

    Za laje razloevanje zato vse dogodke,ki so v nai organizaciji ali z naim sode-lovanjem, oznaujemo s kompasom.

    Iz vsebine: Samooskrba, Etika, Ekonomija, Energija, Zdravje,socialno podjetnitvo, alternativne vsebine, druenje z domaini...

    Organizira: Ekoci in KS GALICIJA - Drutva in dobri ljudjeVe info na www.ekoci.siin www.galicija.si

    Vsak drugivikend vmesecu

    FESTIVAL IZMENJAVE ZNANJ, DOBRIH

    IZKUENJ IN PRIJETNEGA DRUENJA

    www.zazdravje.net Skupaj za zdravje loveka in narave 28

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    29/36

    godkov koledar dogodkov koledar dogodkov

    Eksperimentalnicazelinih arovnij in zdravehrane za otroke in stare

    na Luninem Festivalu v Ljubljani, 9. 6. 2012(od 10. do 17. ure), v parku Tivoli najdete nasv zavetju gozdika ob indijanskih otorkih

    Delavnica spoznavanja in priprave narav-nih zdravil, pripravkov, priprava in pokuinazdrave hrane,

    e ne veste, kako bi pribliali otrokom zdravnain ivljenja, zlasti na podroju naravnihzdravilnih pripravkov in polnovredne, zdra-ve hrane, divje raslih rastlin itd., vam lahko

    priskoimo na pomo z delavnico, na kateribodo otroci sami: izdelovali svoje zdravilne pripravke npr.:

    iz amerikega slamnika zmeali svoj arobni zdravilni zvarek

    oziroma napitek, npr. iz jemenove trave,in ga seveda pogumno popili, nazadnjepa bodo ugotovili, da sploh ni tako hudo,

    pripravljali in okuali zdrave jedi, spoznavali uitne divje rastoe (tudi tiste,

    ki pikajo) in zdravilne rastline, ali celo posadili svojo zdravilno rastlino in

    jo odnesli domov, za ves svoj pogum pa bodo prejeli darilce.

    Stari boste lahko na delavnici otrokom vpodporo, lahko pa se ta as na stojnici po-svetujete o naravnih pripravkih in postopkih,pomembnih za vraanje ali ohranjanje celo-stnega zdravja otrok.

    ika), Ljubljana

    Nauili se bomo osnovne tehnike risanja mandalin barvanja. Ve o delavnici na spletni strani www.mandala.si

    Prijava: [email protected], GSM 031 670 392.

    Organizator: ola risanja mandal, Irena Jarc, prof.ped., pisateljica in prevajalka.

    PONEDELJEK, 11. JUNIJ

    GIBANJE V NARAVI S KRATKO VAJOZBRANOSTI IN UTENJA V GOZDULjubljana, Koseki bajer, juno parkirie (obVeni poti); od 7. do 8. ure zjutraj in od 18. do19. ure zveer

    Dovolimo telesu, da se v naravi napolni s sveoenergijo. Zanemo z razgibalnimi vajami, sledihitra hoja ali lahkoten tek, odvisno od telesne pri-pravljenosti. Sredi gozda, v objemu dreves, nare-dimo tudi vajo zbranosti in utenja sebe in naraveokoli nas. Vodi: Aleksander Lah, vodja organizacijeHeartConnection.si

    Prvi obisk je brezplaen. (vadba poteka vsakteden). Info. na: 041 325 458, [email protected], www.HeartConnection.si/gi-banje.html. Organizira: www.HeartConnection.si.

    ETRTEK, 14. JUNIJ

    KAKO BITI KRITIEN BREZKRITIZIRANJA?Domalski dom v Domalah, Ljubljanska 58,ob 19. uri

    Predavanje vodi: dr. Andrej Fitravec. Prispevek 3EUR. Informacije: 031 855 170.

    Organizira: Drutvo Ajda Domale.

    PETEK, 15. JUNIJ

    TEAJ KLASINE MASAEV MARIBORUHotel Betnava, Ul. Eve Love 15, Maribor

    45-urni teaj v organizaciji Higeje, ole za maserjein terapevte, poteka med vikendom. Predavateljna teaju bo Marina Bai, fizioterapevtka.

    Diploma iz usposabljanja omogoa tudi pridobi-tev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) maser.

    Vsi udeleenci teaja so vpisani v register maser-jev klasine masae, ki ga vodi Higeja. Cena celo-tnega teaja je 550 EUR. Prijavite se lahko do 13.junija 2012. Prijave in informacije na tel. t.: 01 5463 201, GSM: 041 540 942, www.higeja.si.

    Foto utrinki iznaih delavnic

    29 Skupaj za zdravje loveka in narave www.zazdravje.net

  • 5/28/2018 Novicke SZZ 06 2012 Web

    30/36

    Dogodki projekta Skupaj za zdravje loveka in narave so oznaeni s kompasom.

    imunskega in ivnega sistema, ki ohranjata zdravrazvoj pri otroku. Nauili se bomo pripraviti zdra-ve napitke, juhe, glavne obroke, priloge in sladi-ce iz ekolokih ivil ter kako navduiti otroke priustvarjanju. Teaj vodi Mojca Kurent, vija med.

    sestra. Cena: 50 EUR.Prijave in informacije: Mojca Kurent s.p. 041 338555, www.masazadojencka.si.

    SOBOTA, 16. JUNIJ

    TEAJ POLSTENJA FILCANJAKud Sredina, Ljubljana, Vidovdanska 2, od 9.do 13. ure in od 16. do 20. ure

    Teaj polstenje, je namenjen zaetnikom in nada-ljevalcem. Zaetniki boste spoznali obe tehniki,tako suho kot mokro polstenje, in izdelali prveizdelke. Nadaljevalci pa lahko izbirate med izdelki,kot so torba, klobuk, copati, baretka ali al v nunotehniki. Za teaj so prijave obvezne. Cena teaja je60 EUR, vkljuuje material in vodenje. Teaj voditaAlja Venturini in Primo Koar. Informacije: www.sredina.org, 040 298 723 in [email protected]. Organizira: Kud Sredina.

    NEDELJA, 17. JUNIJ

    PRVO VELIKO SREANJEBIODINAMIKOVBiotehniki center Naklo, med 10. in 17. uro

    Dan biodinamikov bo izjemna prilonost za vse, kielijo ve znanja o biodinaminem in ekolokemnainu kmetovanja dela z naravo iz prve roke.Na tevilnih stojnicah bodo pridelovalci ponudiliin prodajali certificirana biodinamina in ekolokaivila. Izvedeli boste tudi, kje lahko zdrava ivilakupujete, kako priti do biodinaminih in ekolo-kih semen, sadik, kdaj in kako sejati ter pobiratipridelke, kako se ravnati po setvenem koledarjuitd. Vzporedno s trnico bodo v Biotehnikemcentru Naklo potekala zanimiva brezplana pre-davanja. Predstavila se bodo tudi drutva za bi-odinamino gospodarjenje Ajda, Zveza drutevAjda ter Waldorfska ola in vrtec.

    Organizira: Zavod za bioloko dinamino gospo-darjenje Demeter in Biotehniki center Naklo.

    SREDA, 20. JUNIJ

    HRANA, KI NAS PODPIRAEZ POLETJEZadruni dom Zadvor (Cesta II. grupe odredov43, 1261 Lj.-Dobrunje), ob 20. uri

    PETEK, 15. JUNIJ

    SEMINAR KINEZIOTAPINGAHigeja, Ptujska ulica 19, Ljubljana

    3-dnevni seminar v organizaciji Higeje, ole zamaserje in terapevte, poteka med vikendom.Seminar vodi eljko Radmanovi, manualni tera-pevt. Kineziotaping je napredna tehnika lepljenjatrakov za podpiranje miinih funkcij. Cena semi-narja je 250 EUR. Prijavite se lahko do 13. junija2012. Prijave in informacije na tel. t.: 01 54 63 201,GSM: 041 540 942, www.higeja.si.

    PETEK, 15. JUNIJ

    TEAJ TERAPEVTSKE MASAEHigeja, Ptujska ulica 19, Ljubljana45-urni teaj v organizaciji Higeje, ole za maserjein terapevte, poteka med vikendom. Predavateljna t