14

���Št. 65 - 17. avgust 2012���

���REPORTAŽA���

Prepoved konoplje v dvajsetih in tridesetih le-tih prejšnjega stoletja je po mnenju nekaterih prav-zaprav zarota in medijska manipulacija dveh ameri-ških podjetij z namenom, da bi izdelke iz konoplje zamenjali nadomestki, narejeni iz nafte. Vlakna so namreč uporabna za proizvodnjo blaga, papirja, vrvi, gradbenih materialov, plastike, biodizla, kozme-tike, izolacijskih materia-lov …

Konopljino seme vse-buje za naše telo koristne maščobe in ima trikrat več beljakovin kot soja. Kono-pljino olje uživamo hladno v raznih jedeh, lahko pa tudi do dve jedilni žlici na tešče, kar pomaga pri ra-znih vnetjih, zvišanem ho-lesterolu, kožnih boleznih, stresu, revmatoidnem artri-tisu, PMS …

Pridelava pod nadzoromV Sloveniji področje sejanja konoplje ureja pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja

za gojenje konoplje. Pridelujejo se lahko sorte, pri katerih vsebnost tetrahidrokanabi-nola (THC) v suhi snovi ne presega 0,2 odstotka. Dovoljenje lahko pridobi kmetijsko gospodarstvo za gojenje izključno na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima v lasti ali zakupu, površina ne sme biti manjša od 10 arov. Iz vsakega posevka konoplje odvzame pristojni inšpektor vzorce rastlin za analizo vsebnosti THC. Ob inšpekcijskem pregledu mora pridelovalec predložiti kot dokazili o nakupu potrjenega semena konoplje račun in deklaracijo o kakovosti semen. Po videzu sta si namreč navadna in indijska konoplja podobni, zato se ju z gotovostjo loči le z analizo vsebnosti THC.

Konoplja, nova rastlina zelene doline?Namesto hmelja jo na nekaterih kmetijah že poskusno se-jejo – Ne smrtonosna droga, temveč rastlina tisočerih mo-žnosti

Pri Cokanovih v Spodnjih Rojah pri Šempetru otroka te dni ne moreta skakati na prožni ponjavi, ki jo imajo pred hišo. Dobila je namreč povsem novo vlogo – na njej sušijo konopljino socvetje, ki je polno semen. Večina pridelka pa je še na 30 arov veliki njivi, kjer je še lani rastel hmelj. Pridelek kono-plje bodo ročno porezali 1. septembra.

Računajo na kakšnih 100 kilogramov semen, ki jih na-meravajo stisniti v olje, tega pa prodati. Liter takega olja stane v trgovini približno 40 evrov …

Prihodnost ali zgolj poskus?Konvencionalna kmetija

Cokanovih ima 30 ha obde-lovalne zemlje, na kateri pri-delujejo večinoma hmelj in redijo 30 krav molznic. Hme-ljarjem razmere že nekaj let niso posebej naklonjene, zato so prisiljeni razmišljati, kako v prihodnje, nekateri pa že preizkušajo nove možno-sti. Toda spremembe čez noč

»Lani sva z možem na forumu o konoplji v Moravcih spoznala cel kup zanimivih ljudi, ki se ukvarjajo s pre-delavo konoplje. Izdelujejo tekstil, izolacijski material, iz semena olje, moko, kruh, iz ostankov semen skuto, iz olja mila in kreme … Mi bomo jeseni pobrali seme, stebla pa pokosili in jih podarili gospodu, ki iz njih izdeluje izolacijo.«

Kako visoko zraste konoplja, kaže slika. Maja Klemen Cokan meri približno 170 cm.

Takole pri Cokanovih sušijo prva socvetja konoplje, iz katerih bodo pridobili dragoceno seme. Nasad konoplje. Od hmelja je ostala le še žičnica …

Ženska rastlina konoplje. Od moških rastlin se na videz loči tako, da so slednje precej manj bogate z listi in tudi semena so v ženskih socvetjih.

niso mogoče, postopoma je treba poiskati alternative. In ena takšnih je lahko gojenje navadne konoplje. Na kme-tiji je namreč »ta mlada« na-predna kmetijska svetovalka

Maja Klemen Cokan, ki živi za ekološko oziroma biodi-namično kmetovanje, zato je nekako logično, v katero smer bodo pri njih šle novo-sti. Ne samo, da molznice že

krmijo z ekološko pridelano krmo, ki je brez GSO, in zato sodelujejo v tovrstnem pro-jektu celjske mlekarne. Sča-soma bosta z možem Ivom zemljo pripravila, da bo na njej lahko zrastla še ekološko pridelana pšenica, pira ali kaj podobnega. Lani sta se navdušila še nad konopljo, ki sta jo letos prvič posejala, in to kot glavni, ne samo str-niščni pridelek. Rastlina ima namreč toliko pozitivnih la-stnosti in tako vsestranska je, da Maja ne razume, zakaj je bila tako dolgo zapostavljena in iztrebljena. »Presenečen si, ko prebiraš, kakšne zdra-vilne učinke imata olje in seme in kaj vse se da prido-biti iz vlaken. Nenazadnje je rastlina izboljševalec zemlje, saj jo čisti pesticidov, in če upoštevamo samo ta vidik, ni dvoma, da je ne bi sejali tudi v prihodnje, ne da bi računali na kak dobiček,« je prepričana. Vključili bi jo v

kolobarjenje in zmanjševali hmeljske površine. Sicer pa, če niste vedeli, konoplja je sorodnica hmelja … In res raste kot konoplja, saj so ne-katere rastline že zdaj precej prerasle Majo, v idealnih po-gojih pa menda dosežejo celo sedem metrov! In še nobenih kemikalij ne potrebujejo, kar je idealno z vidika ekološke-ga kmetijstva, pravi Maja.

Vse več posnemovalcevDa Maja Klemen Cokan pri

teh poskusih ni osamljena, pove podatek, da so v Spo-dnji Savinjski dolini trije pri-delovalci konoplje, poleg nje še eden v Pondorju in drugi na Vranskem. Vsi skupaj se učijo, kako pridelovati to ra-stlino, kaj ji ustreza in kako morda v prihodnosti z njo čim bolj uspeti tudi na trgu. To bo mogoče le, če bo takih navdušencev čim več. Pred kratkim so tisti, ki jih to za-

nima, obiskali somišljenike v Pomurju, kjer je pridelava že precej razširjena, medtem ko je vseh registriranih pridelo-valcev v Sloveniji zaenkrat le 85. Nova znanja bodo lahko nabirali tudi na bližnjem svetovnem kongresu, ki bo konec meseca v Lendavi in kjer bo Maja pripravila delav-nico o slovenskih izkušnjah na tem področju.

TATJANA CVIRNFoto: SHERPA