NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS

MARKPOHL

9 789612 375799

ISBN 978-961-237-579-9

MARKPOHLMARKPOHLMARKMARKMARKPOHLMARKPOHLMARKPOHLPOHLPOHL

IRENA OREL (UR.)

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČASOB 80-LETNICI PROF. DR. MARTINE OROŽEN IN 85-LETNICI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TOPORIŠIČAOddelek za slovenistikoLjubljana 2013

prevodno, jeziko(slo)vno dejavnost, zlasti velik be-sedoslovni in besedotvor-ni delež, osvetljuje vlogo sodobnikov v njih ter mu odmerja zaslužno mesto v slovenski jezikovni in kulturni zgodovini. Ob visokih jubilejih jo s hva-ležnostjo in spoštovanjem posvečamo profesorjema Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani, ugledni-ma jezikoslovcema, slavi-stoma in slovenistoma, ki sta svoje življenje posvetila

Monografija ob 210-letni-ci smrti Ljubljančana o. Marka Pohlina, »sproži-telja slovenskega književ-nega preroda« (F. Kidrič, SBL), neutrudnega, iz-jemno ustvarjalnega, a podcenjenega junaka svo-jega časa, ki je z obsežnim filološkim, slovničnim, slovarskim, literarnim de-lom razburkal slovensko jezikoslovno in prevetril kulturno ozračje, v 17 pri-spevkih na novo vrednoti njegovo preroditejsko,

raziskovanju slovenskega jezika v vseh razsežnostih, v svojem bogatem znan-stvenem opusu pa pravično ovrednotila tudi Pohlinovo jezikoslovno reformator-stvo: dr. Martini Orožen za njeno 80-letnico in akade-miku dr. Jožetu Toporišiču za njegovo 85-letnico. IR

ENA

OREL

(UR.

): NO

VI P

OGLE

DI N

A FI

LOLO

ŠKO

DELO

O. M

ARKA

POH

LINA

IN N

JEGO

V ČA

SO

B 8

0-L

ET

NIC

I P

RO

F. D

R. M

AR

TIN

E O

RO

ŽEN

IN

85

-LE

TN

ICI

AK

AD

. PR

OF.

DR

. JO

ŽETA

TO

PO

RIŠ

IČA

Irena Orel (ur.)

Ljubljana 2013

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN

NJEGOV ČAS

Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in

85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS: Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča

Uredila: Irena Orel

Recenzenta: Marko Stabej, Vera Smole

Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

Fotografija na naslovnici: Pohlinov prevod Gellertovih Pisem (hrani Narodna in univerzitetna knjižnica)

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Oddelek za slovenistiko

Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2013

Prva izdaja

Naklada: 200 izvodov

Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6'36"17"(082) 811.163.6:929Pohlin M.

NOVI pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas : ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča / Irena Orel (ur.) ; [izdala] Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakul-tete, 2013

ISBN 978-961-237-579-9 1. Orel, Irena, 1958- 266891776

3Kazalo

Kazalo

Predgovor .............................................................................................................................5

Ob jubileju prof. dr. Martine Orožen in akad. prof. dr. Jožeta ToporišičaSlovenski jezik je božji dar: ob osemdesetletnici redne profesorice dr. Martine Orožen ..................................................................... 13Marko Jesenšek

Tinka .................................................................................................................................... 28Venče Popova

Jože Toporišič in njegov čas ....................................................................................... 34Janez Orešnik

I Pohlin kot preroditelj in njegov časPohlin na poti od Kranjca do Slovenca ................................................................... 41Igor Grdina

Marko Pohlin und die neuzeitliche Tradition der »Sprachverteidigungen« .....48Peter Scherber

Pohlinov sodobnik Jan Václav Pohl (1720–1790) in njegov delež pri razvoju bohemistike ............................................................................................... 57Jasna Honzak Jahić

Pokrajinskost in nadpokrajinskost pisne slovenščine na Koroškem v Pohlinovem času ......................................................................................................... 73Theodor Domej

Prerodne misli prekmurskih protestantov in katolikov v 18. in na začetku 19. stoletja ........................................................................................................ 87Marko Jesenšek

II Pohlin kot prevajalecMarko Pohlin – prevajalec Tschupickovih Prideg na nedele zhes zelu lejtu ....... 109Martina Orožen

4 Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas

Pohlinov prevod Gellertovih Pisem ......................................................................137Luka Vidmar

III Pohlin kot jezikoslovecPohlinova in Gutsmanova slovnica ........................................................................155Gerhard Neweklowsky

Pohlin o/v slovenski skladnji ....................................................................................172Andreja Žele

IV Pohlin kot besedjeslovec, slovaropisec in besedotvorecPohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe ......185Majda Merše

Večpomenskost v Pohlinovem slovarju Tu malu besediše treh jezikov iz leta 1781 ...............................................................................................208France Novak

Pèrla ...................................................................................................................................227Marko Snoj

Zgodovina obravnave zloženk v slovenščini ......................................................236Matej Šekli

Samostalniška tvorbena (a)tipika Pohlinovega Besedisha za imena oseb ..... 264Irena Stramljič Breznik

Slovensko strokovno izrazje in jezik v Pohlinovem delu Kmetam za potrebo inu pomoč (1789) ..................................................................275Andreja Legan Ravnikar

Podoba otroka pri Pohlinu ........................................................................................294Milena Mileva Blažić

V Pohlin kot jezikovni ustvarjalecPohlinov jezik od Abecedike (1765) do Bukev za brati inu moliti slavenskem žovnirjam (1799) ........................................................................307Irena Orel

Imensko kazalo .......................................................................................................338

5Predgovor

Promeritis male tractarunt Agamemnona Graji.(M. Pohlin, Bibliotheca Carnioliae, 1803, 265L)

(P. MARCUS a S. Ant. Paduano)

Predgovor

Monografija z naslovom Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas je povezana z več jubileji: vsebinsko se navezuje na 210-letnico smrti Ljubljan-čana o. Marka Pohlina, začetnika slovenskega književnega preroda, ki je s svojim obsežnim jezikoslovnim, literarnovednim in kulturološkim prispevkom razburkal slovensko jezikoslovno in kulturno ozračje ter dodobra prevetril slovensko književ-no ustvarjalnost z vsestranskimi prerodnimi prizadevanji in uresničevanjem začrta-nega prerodnega programa s svojimi somišljeniki, neutrudnega in neutrudljivega, izjemno prizadevnega in ustvarjalnega, a vseskozi obsojanega junaka svojega časa, ki nas ob pregledu njegovega opusa navda z občudovanjem.

Posvečena pa je dvema slavljencema, uglednima jezikoslovcema, slavistoma in slovenistoma, profesorjema s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob njunih visokih obletnicah, profesorici za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo dr. Martini Orožen in akademiku, profesorju za slovenski knjižni jezik in stilisti-ko, dr. Jožetu Toporišiču, ki sta svoje življenje posvetila raziskovanju slovenskega jezika v vseh njegovih razsežnostih in vlogah, obenem pa objektivno ovrednotila s svojim znanstvenim prispevkom tudi Pohlinovo jezikoslovno reformatorstvo in ga umestila v slovnične idejne tokove druge polovice 18. stoletja. Zato monogra-fijo uvajata dva jubilejna prispevka, ki predstavljata življenjske mejnike in bogato jezikoslovno tvornost ter dosežke obeh jubilantov. Red. prof. dr. Martino Orožen je predstavil njen učenec red. prof. dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Dodan je še jubilejni spominski zapis prof. dr. Venče Popove s Sofijske univerze »Sv. Kliment Ohridski«. Svoj pogled na življenje in delo akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča je prispeval akad. red. prof. dr. Janez Orešnik.

***Ob 210-letnici Pohlinove smrti smo želeli na novo osvetliti in z današnjih te-

oretičnih in metodoloških izhodišč ovrednotiti Pohlinovo jezikovno, jezikoslovno, prevodno, literarnovedno dejavnost, predstaviti pobude in vlogo sodobnikov v ob-dobju razsvetljenstva ter mu razbremenjeni negativnih ocen in zavračanja predho-dnikov ter upoštevanja značajskih slabosti določiti mesto, ki mu dejansko pripada v zgodovini slovenskega jezikoslovja, jezika, književnosti in kulture.


Anton Padovanski Pohlin (1735–1801), bosonogi avguštinec o. Marko Pohlin, rojen v Ljubljani 13. aprila 1735, umrl 4. februarja 1801 v Mariabrunnu pri Dunaju, razpet med samostani bosonogih avguštincev v Ljubljani, kranjski prestolnici, na in pri Dunaju, cesarski prestolnici, je s predgovorom v svoji slovnici Kraynska Gram-matika (1768), natisnjeni v Ljubljani, nesporni sprožitelj prerodnega književnega gibanja, kot ga poimenuje F. Kidrič v sestavku o njem v Slovenskem biografskem leksikonu: uresničeval ga je v svojem prerodnem krožku, spodbudil nastanek slo-venskega umetnega pesništva z izdajo pesniškega zbornika SKUPSPRAVLANJE / KRAYNSKEH PISSANIZ / OD / Lepeh Umętnoſt (1779–1802), deloval v obnovljeni akademiji delovnih pod imenom Novus, ki mu zasluženo pritiče še na mnogih filo-loških področjih. Bil je vsestranski preroditelj, prvi slovenski samostojni slovničar po Bohoriču v 16. stoletju (1768, 1783), prvi slovaropisec slovenskega rodu, ki je izdal v knjižni obliki svoj slovensko-nemško-latinski slovar (1781), najplodo-vitejši pisec zvrstno različnih besedil od l. 1765 do 1799, prvi tvorec slovenskega strokovnega izrazja (jezikoslovnega, matematičnega, agronomskega idr.) in pisec učbenikov za osnovno šolanje v času terezijansko-jožefinske reforme šolstva. Bil je vsestranski filolog, katerega književna zapuščina je bila največja dotlej, saj obsega po Kidričevi navedbi v Slovenskem biografskem leksikonu več kot 60 knjig, prevo-dov, priredb, rokopisov, med njimi so nekateri izgubljeni: priredil je vrsto potreb-nih nabožnih besedil: od katekizmov, molitvenikov, lekcionarja, pridig, hagiografij, legend, prevoda svetega pisma, pisal kranjsko kroniko iz najstarejšega obdobja, sestavil prvo bibliografsko delo v latinščini idr. Obenem pa je izpolnjeval v sloven-skem jeziku primanjkujoči posvetni repertoar, poleg jezikoslovnih del je preskrbel tudi učbenike (abecednike, računico), prevode poljudnostrokovnih besedil (priroč-nik za kmete), spodbujal je umetno poezijo in zbiranje ljudskih pesmi, pesnikoval je tudi sam, izdal prvo razvedrilno besedilo (uganke in triki), celo poskrbel za pre-vajanje literarnih pisem višjih slojev v slovenščino itd. ter tako uresničil in uveljavil slovenski jezik v mnogofunkcijski rabi. Je prvi slovenski jezikovni ustvarjalec, ki se je zavedel potrebe po izpolnjevanju jezikovnega poslanstva v materinščini ne le za nabožne potrebe, temveč za vse zvrsti književnega ustvarjanja. Prizadeval si je za povečanje stikov s slovanskimi jezikoslovci in sprejemal besede iz drugih slovanskih jezikov, zaslužen je za primerjalnojezikovno raziskovanje besed (prim. Glossarium slavicum, 1792). Svoje slovenske knjige je namenjal različnim družbe-nim plastem, od kmetov, meščanov do izobražencev in višjih slojev.

***Prispevki o Pohlinovi jezikoslovni in književni prerodni dejavnosti ter njego-

vih slovenskih in tujih sodobnikih v okviru avstro-ogrske monarhije v času razsve-tljenega absolutizma v zadnji tretjini 18. stoletja so razporejeni v pet razdelkov.

7Predgovor

Predstavljajo ga kot preroditelja, tudi vzporedno s predhodnimi in sočasnimi koro-škimi, prekmurskimi, nemškimi in češkimi prerodnimi prizadevanji, osvetljujejo ga kot prevajalca, jezikoslovca, besedjeslovca, slovaropisca, besedotvorca, terminolo-ga ter kot jezikovnega ustvarjalca.

Prvi sklop umešča Pohlina kot preroditelja v čas in ožji slovenski deželni, šir-ši državni z ugotovljenim češkim jezikovnim zgledom ter evropski jezikoslovni in kulturnozgodovinski prostor: Pohlin kot Kranjec postaja ob koncu ustvarjanja že Slovenec (I. Grdina), njegova prerodna obramba jezika je postavljena v evrop-ski kontekst (P. Scherber), predstavljen je Pohlinov jezikoslovni vzornik češki sodobnik, preroditelj in slovničar J. V. Pohl (J. Honzak Jahić). Ob Pohlinovih kranjskih prerodnih prizadevanjih sta ovrednotena pomembno Gutsmanovo pre-rodno delovanje in poseben sociolingvistični položaj na Koroškem (T. Domej) ter protestantsko in katoliško nacionalno prebujanje in jezikovno ustvarjanje v Prekmurju (M. Jesenšek).

V 2. razdelku je predstavljena Pohlinova prevajalska dejavnost z dvema doslej neraziskanima deloma: prevodom v istem letu izdanih pridig dunajskega jezuita J. Tschupicka (M. Orožen) in rokopisnim prevodom literarnih pisem nemškega raz-svetljenskega pisatelja Ch. Gellerta (L. Vidmar); obe potrjujeta Pohlinovo sledenje izvirniku, neizogibanje kalkiranim prvinam, slednje izpričuje njegovo zavzetost za slovenski pisni jezik izobražencev.

3. sklop zajema Pohlinove jezikoslovne teoretične poglede: obe izdaji slov-nice, primerjalno z Gutsmanovo slovnico iz l. 1777 (G. Neweklowsky) in novo vrednotenje obravnave skladnje v njiju (A. Žele).

4. razdelek vsebuje prispevke, ki obravnavajo Pohlinov besedjeslovni in be-sedotvorni delež v njegovem slovarju Tu malu besedishe treh jesikov (1781), in sicer v primerjavi s tradicijo iz 16. stoletja in s Pohlinovo rabo v besedilih (M. Mer-še), glede na večpomenskost iztočnic (F. Novak), utemeljena je etimološka razlaga Pohlinovega izraza perla 'spremljevalka dame' v povezavi s prvotnim pomenom 'perica' (M. Snoj), podana natančna besedotvorna analiza tvorjenk, ki poimenujejo osebe (I. Stramljič Breznik). Teoretična tipološka obravnava zloženk v slovnicah od Bohoriča dalje je prikazana v odnosu do sočasnega evropskega jezikoslovja (M. Šekli). Dva prispevka obravnavata njegov priročnik Kmetam ʃa potrebo inu pomozh glede na oblikovanje raznovrstnega strokovnega izrazja (A. Legan Ravnikar) in izraženo podobo otroka v njem (M. M. Blažić).

Na koncu so opredeljene njegove jezikovne pravopisne, glasoslovne, obliko-slovne in besedjeslovne posebnosti, tudi glede na povezanost njegovih slovničnih določil in opisov v slovnici z jezikovno uresničitvijo v besedilih v 35-letnem obdo-bju pisanja (I. Orel).


Vsi v zborniku zbrani prispevki in vsak posebej osvetljujejo Pohlinovo gore-če prizadevanje za polnofunkcionalno uporabnost slovenskega knjižnega jezika, za njegovo uveljavljanje v vseh zvrsteh družbenega in kulturnega življenja ne glede na pripadnost, njegovo plodovito besedno ustvarjalnost in besedotvorno obogatitev, od vsakdanje, iskrive, tudi ekspresivne govorice, do osnovnih strokovnih izrazov z različnih področij v šolstvu in znanosti, četudi je zamisli našel v tujih, zlasti čeških jezikoslovnih delih. Njegova dela bi si vsekakor zaslužila nove, sistematične, razi-skave, saj so še vedno neizčrpan jezikovni in besedni vir, potreben bi bil tudi popoln ali po knjigah sestavljen avtorski slovar, kar bo postopno omogočila digitalizacija in vključevanje njegovih del v korpus. Neupravičeno je njegov pomen za jezikovno prerodno prebujanje zasenčilo njegovo manj domiselno stremljenje k sicer precej dosledno upoštevanemu racionalno urejenemu, umetno skonstruiranemu, jezikov-nemu sestavu, ki razen pisaničarjev in posameznikov, ustvarjajočim pod njegovo taktirko, niso našli zvestih nadaljevalcev.

V svoji Bibliotheci Carnioliae je o. M. Pohlin na koncu sestavka o svojem delu (P. MARCUS a S. Ant. Paduano), ki se nahaja v omari M, zapisal: »Prome-ritis male tractarunt Agamemnona Graji.« (»Zaradi zaslug pišejo Grki o Agame-mnonu slabo.«) (M. Pohlin, Bibliotheca Carnioliae, 1803, 265L); navedek ome-nja tudi avtor prispevka v Učiteljskem tovarišu (1786) in ga posvečamo Pohlinu tudi v tem zborniku.

Slika 1: O. Marko Pohlin (vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Pohlin.jpg/456px-Pohlin.jpg)

9Predgovor

Illud nihil valere ad rem cognoʃcendam arbitror, qualis fuerit ille , qui ʃcripʃit: honeʃtiʃʃime tamen bonus creditur, cujus literis humano , poʃteritatique conʃultum eʃt.

S. P. Auguʃtinus Tomo VI. lib de utilitate credendi c. 5.(Marko Pohlin, Bibliotheca Carnioliae. V: Kraynska grammatika, Bibliotheca

Carnioliae, znanstvenokritična izdaja. Ljubljana, 2003, 302. (Faksimile))

Sodim, da nima to, kakšen je bil pisec po značaju, nič opraviti s spoznavanjem bistva, vendar velja nadvse upravičeno za dobrega tisti, katerega pisanje je posve-čeno človeškemu rodu in prihodnosti.

Sv. o. Avguštin, VI. zvezek, knjiga O koristnosti verovanja, 5. poglavje.((Marko Pohlin, Biblioteka Kranjske. V: Kraynska grammatika, Bibliotheca

Carnioliae, znanstvenokritična izdaja. Kritični prevod Biblioteke Kranjske Luka Vidmar. Ljubljana, 2003, 434.)

***Kolkerkratkol sem jeʃt kakershnega Kraynskega Pisarja buque, katire niso

ble Kraynsku pisane, v'roke dobil, sem uselej milu ʃdihnel rekozh: ʃakaj nek ne po Kraynsku ? Ste si le vi Kraynzi! zel toku ʃlo med sabo navoshlivi, de dela svoje glave, inu uzhenuʃte rajshi Nemzam, inu Latinzam, katirem se takeh bukuv namanka, ked svojem ʃemlâkam, katiri shafti drugega jeʃika, koker Kraynskega naʃaʃtopejo, pervoshete?

Naʃamirite meni tedej lubi moji poshteni Rajmnokraynzi! ampak ʃa dobru goriuʃamite, kar vam v' teh buqvah k' branju, inu vędnoʃti v' roke pomolim. Nagle-dajte na tu: kedu letu pishe. Nad tem je malu leʃhęzhe; le nad tem narvezh leʃhy, kaj, inu koku je pisanu. Ręzh yshite, ne imęna. Dobru pisanje ʃtury dobru imę.

(Marko Pohlin, Kraynska kroneka, Predgovor, 1770, str. 3, DiS 1908, l. 21/6, 275.)

Ta je meni peržgal leto luč, 'nu lušt mi naredil,Zvestu poslušat', al tud' Krajnske modrice pojo?Ktir' si je vzel bil naprej to Krajnsko špraho ottrebit 'Nu je od nje nam na dan Krajnsko Grammatiko dal.

Janez Mihelič Kropar, župnik iz Radeč, »Mila pesem, katiro je k hvali teh pregovorov pejl« (Pisanice 1779, Učiteljski tovarš, 15.06.1876, l. 16/12).

Ob jubileju prof. dr. Martine Orožen in

akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča

13Slovenski jezik je božji dar

Slovenski jezik je božji darOb osemdesetletnici redne profesorice dr. Martine Orožen

Marko JesenšekFilozofska fakulteta Univerze v [email protected]

Martina Orožen (foto: Miha Jesenšek)

1

Redna profesorica dr. Martina Orožen se je rodila ob ponedeljkovi ajdovi žetvi leta 1931 v Turju nad Hrastnikom. Navezanost na slovenstvo in slovanstvo ji je bila položena v zibelko, saj je njena rojstna vasica omenjena že v Otokarjevem de-želnoknežjem urbarju, ki je nastal v letih 1265–1267. Zdi se, kot da je češki kralj Otokar II. Přemysl (ok. 1230–1278), ki je v 13. stoletju vladal tudi slovenskim podložnikom na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, prinesel v Turje slovansko širino in željo po izobraženosti, ki je poklicane in izvoljene nato tako usodno vezala na slovanski duhovni, kulturni in jezikovni prostor. Misel, da mora slediti

14 Marko Jesenšek

povezavi, ki je nastala med njeno rojstno vasjo in češkim kraljem, je profesorico Martino Orožen konec petdesetih let 20. stoletja pripeljala do odločitve, da se še tesneje poveže s Čehi. Želela je priti v Prago in tam nadaljevati svojo poklicno pot, ki je bila takrat že jasno določena z odločitvijo za jezik in raziskovanje v slo-venistični in slavistični stroki. Žal se ji ta želja ni uresničila zaradi neugodnih po-litičnih razmer, zato pa je leta 1960 odšla na Poljsko, kjer je v Varšavi »spoznala kolegialno vzdušje«, v katerem so potekali seminarji profesorja Doroszewskega (Orožen 2010a) in se navdušila nad poljskim jezikom, literaturo in kulturo – vse do danes je ostala najpomembnejša povezovalka slovenske in poljske jezikoslov-ne misli (Tokarz 2011) ter soprevajalka obsežnega prevoda (601 stran besedila) Dnevnik svete s. M. Favstine Kowalske, ki ga je leta 2001 izdala Cistercijanska opatija v Stični.

1.1

Dva dni pred rojstvom Martine Orožen je Karl Wilhelm Reinmuth odkril aste-roid 1272 Gefion; leta 1931 je bil zgrajen najznamenitejši nebotičnik na svetu, 102-nadstropni in 448,7 metra visok Empire State Bulding v New Yorku; tistega leta je dobil Nobelovo nagrado za književnost švedski simbolistični pesnik Erik Axel Karlfeldt.

V Mariboru se je devet dni za Martino Orožen rodil slovenski pesnik Kajetan Ko-vič, v Ljubljani pa marca istega leta literarni zgodovinar in komparativist Janko Kos.

Na gimnaziji v Ljubljani je leta 1931 maturiral France Bezlaj. V tem letu so slovenski jezikoslovci, kasneje univerzitetni predavatelji Martine Orožen na lju-bljanski slovenistiki in slavistiki, izdali monografije in razprave, ki so med študijem pomembno sooblikovale njene poglede na slovenski jezik, zlasti na zakonitosti ra-zvoja glasov, oblikoslovja in besedja. Fran Ramovš je objavil knjigo Dialektološka karta slovenskega jezika, ki je pokazala na razgibanost razvoja slovenskega jezika in opozorila Martino Orožen, da se v slovenskih narečjih odkriva celoten razvoj na-šega jezika od praslovanščine do danes. Anton Bajec in Mirko Rupel sta v soavtor-stvu z Antonom Sovretom in Jakobom Šolarjem izdala Slovensko čitanko in slovni-co za prvi razred srednjih in sorodnih šol. Rudolf Kolarič je zbral razne pravopisne, besedotvorne, oblikoslovne in skladenjske nasvete ter jih izdal v knjigi Jezikovno rešeto, ob stoletnici Levstikovega rojstva pa je v reviji Življenje in svet objavil še razpravo Fran Levstik: spominu Frana Levstika ob stoletnici rojstva. France Tom-šič je v osmem letniku Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino objavil poglavje iz svoje disertacije Sacrum Promptuarium in knjižna slovenščina. Ali sme-mo »iz starih časov« in »naključnih« povezav prepoznavati nastavke za poklicno usmerjenost Martine Orožen?

15Slovenski jezik je božji dar

1.2

Njena stara mama, Terezija Lokovšek, je bila krčmarica, ki je znala veliko povedati »iz starih časov«, zato je razumljivo, da je jezikovna radovednost Martine Orožen »pognala korenine v domači hiši« (Orožen 2010: 19), ko je z velikim zanimanjem poslušala staro mamo ali pa je prepevala s starim očetom Slomškove in druge pe-smi. V domači hiši se je kot otrok srečala z živo govorico, s pesmijo in knjižnim jezikom v Mohorjevih knjigah, teta pa ji je omogočila tudi branje dekliškega časo-pisa Bogoljub. Takega otroštva, ki ga je prvih deset let preživela v rodnem Turju, se Martina Orožen najraje spominja, saj najbolj jasno odgovarja na njeno vprašanje: »Od kod meni ta radovednost, navezanost in predanost spoznavanju slovenskega pisnega, knjižnega in narečno govorjenega jezika?« (Orožen 2010: 19).

Leta 1941 je umrl njen stari oče, Jernej Orožen, ki je do takrat skrbel za njeno najzgodnejše učenje o tem, »kaj je prav, kaj narobe« v jeziku (Orožen 2010: 19). Leta 1942 so Nemci ustrelili njenega očeta in mama je s šestimi otroki živela v ne-nehnem strahu, da bodo izseljeni. Okupacija je grobo zarezala v otroštvo Martine Orožen. Šola je bila le še nemška in kot desetletni otrok je na najbolj krut način do-življala, kaj pomeni, če ti vzamejo očeta in jezik. To jo je že v otroštvu zaznamova-lo na poseben način: »Prepoved, zatiranje slovenskega jezika v nemški okupacijski coni je v meni prebudila občutek, da mi hočejo vzeti vse, kar je bilo tako svetlo in lepo v mojem otroštvu.« (Orožen 2010: 20)

2

Po vojni je nadaljevala šolanje na celjski I. gimnaziji. Sprva jo je močno pritegnila literatura, zlasti realizem in naturalizem. Teta Sabina jo je usmerjala v svetovno literaturo, pritegnil jo je predvsem Zolajev cikel o Rougon-Macquartovih, saj je v kolektivnem romanu Germinal prepoznala tudi razmere iz domačega okolja (Oro-žen 2010a). Kasneje, ko se je znanstveno in raziskovalno usmerila v jezikoslovje, je srednješolsko navdušenje nad romanom, ki predstavlja nesrečo v rudniku in upor rudarjev, povezala z jezikovno raziskavo o rudarski terminologiji – v duhu Zolaje-vega naturalizma se je ob zbiranju gradiva za razpravo Nekaj zanimivosti iz jezika rudarjev, ki je bila leta 1960 objavljena v Jeziku in slovstvu, dvakrat spustila celo v hrastniško jamo.

Na gimnaziji je bil njen ravnatelj dr. Pavel Blaznik, zgodovinar in geograf, ki jo je učil zemljepis. Odličen pedagog je bil učitelj ruščine, profesor dr. Jan Šédivy; pri njegovih urah je spoznala tudi Ostromirov evangelij iz Novgoroda, tj. najstarej-ši znani ruski rokopis iz sredine 11. stoletja, ter se prvič srečala s staro cerkveno

MARKPOHL

9 789612 375799

ISBN 978-961-237-579-9

MARKPOHLMARKPOHLMARKMARKMARKPOHLMARKPOHLMARKPOHLPOHLPOHL

IRENA OREL (UR.)

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČASOB 80-LETNICI PROF. DR. MARTINE OROŽEN IN 85-LETNICI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TOPORIŠIČAOddelek za slovenistikoLjubljana 2013

prevodno, jeziko(slo)vno dejavnost, zlasti velik be-sedoslovni in besedotvor-ni delež, osvetljuje vlogo sodobnikov v njih ter mu odmerja zaslužno mesto v slovenski jezikovni in kulturni zgodovini. Ob visokih jubilejih jo s hva-ležnostjo in spoštovanjem posvečamo profesorjema Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani, ugledni-ma jezikoslovcema, slavi-stoma in slovenistoma, ki sta svoje življenje posvetila

Monografija ob 210-letni-ci smrti Ljubljančana o. Marka Pohlina, »sproži-telja slovenskega književ-nega preroda« (F. Kidrič, SBL), neutrudnega, iz-jemno ustvarjalnega, a podcenjenega junaka svo-jega časa, ki je z obsežnim filološkim, slovničnim, slovarskim, literarnim de-lom razburkal slovensko jezikoslovno in prevetril kulturno ozračje, v 17 pri-spevkih na novo vrednoti njegovo preroditejsko,

raziskovanju slovenskega jezika v vseh razsežnostih, v svojem bogatem znan-stvenem opusu pa pravično ovrednotila tudi Pohlinovo jezikoslovno reformator-stvo: dr. Martini Orožen za njeno 80-letnico in akade-miku dr. Jožetu Toporišiču za njegovo 85-letnico. IR

ENA

OREL

(UR.

): NO

VI P

OGLE

DI N

A FI

LOLO

ŠKO

DELO

O. M

ARKA

POH

LINA

IN N

JEGO

V ČA

SO

B 8

0-L

ET

NIC

I P

RO

F. D

R. M

AR

TIN

E O

RO

ŽEN

IN

85

-LE

TN

ICI

AK

AD

. PR

OF.

DR

. JO

ŽETA

TO

PO

RIŠ

IČA

Documents

NOVI POGLEDI NA FILOLOŠKO DELO O. MARKA POHLINA IN NJEGOV ČAS