Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Katedra za splošno hidrotehniko Jamova 2, p.p. 3422

Slovenija 01) 4254 380

1115 Ljubljana,telefon (faks (01) 251 98 97 fgg@fgg.uni-lj.si Ljubljana, okt. 2005 Št. 145-KSH/d-87

NOVELACIJA IN NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA O ZEMELJSKIH PLAZOVIH

IN VKLJUČITEV V BAZO GIS_UJME

Končno poročilo

Ljubljana, oktober 2005

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

Ciljni raziskovalni program: KONKURENČNOST SLOVENIJE 2001 – 2006 Projekt: Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o

zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME Tema: Ocena ogroženosti zaradi zemeljskih plazov Področje: V a r s t v o p r e d n a r a v n i m i n e s r e č a m i Težišče: Uravnotežen regionalni in prostorski razvoj ter razvojna vloga okolja Faza: končno poročilo o ciljnem raziskovalnem projektu Izvod: 1 2 3 4 5 arhiv Naročniki: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS Ministrstvo za obrambo RS Št. pogodbe: 3311-03-828857, št.:2511-03-200054 z dne 28. 10. 2003 Šifra projekta: V2-0857 Nosilna RO: 0792 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana Soizvajalske RO: 1945 DFG Consulting, Pivovarniška 8, 1000 Ljubljana

0246 Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, 1000 Ljubljana 0215 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana 1969 Gradbeni inštitut ZRMK, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana

1504 IGEA, Koprska 94, 1000 Ljubljana Odgovorni nosilec naloge: dr. Mihael Ribičič, univ. dipl. inž. geol.

Raziskovalci – sodelavci, vodje delovnih ekip v RO: dr. Marko Komac dr. Matjaž MIKOŠ mag. Dušan Fajfar Damjan Ravnik mag. Tomaž Gvozdanovič Primož Komel Lojze Miklavčič dr. Mojca Fras

Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (Nosilna RO) Prof.dr. Bojan Majes:

2

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

POVZETEK

V okviru CRP „Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME" je bila izdelana obširna novelacija obstoječe baze plazov GIS_UJME, ki je služila kot osnova za nadgradnjo celotnega sistema shranjevanja podatkov plazov na območju Slovenije.

Novelacija baze je v prvi fazi zajemala pregled in analizo v preteklosti že vnesenih obstoječih podatkov o plazovih. Baza je pred novelacijo vsebovala 2578 plazov. Analiza je pokazala, da so podatki pomanjkljivi, da ima le okoli 20% zadovoljive podatke za nadaljnje obdelave. Predvsem so za prostorske analize manjkali podatki o prostorskih koordinatah plazov. Analiza je tudi pokazala, da je glede na postavljeni osnovni cilj projekta (ki je varstvo in zaščita človeških življenj in imetja ob varstvu živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred zemeljskimi plazovi) sedanja zgradba računalniške baze nezadostna glede sedanjo tehnologijo in jo je treba nadgraditi z novimi tabelami in polji.

V bazo so bile dodatno vključene naslednje informacije in dodatne možnosti: • konture in območja nastopanja plazu z atributi (dosedaj so bili plazovi prikazani

kot točke) • preglednice meritev in izris vektorjev premikov plazu glede na datume opazovanja

(tudi predstavitev v obliki grafikona) • preglednice o stopnji saniranosti plazu • vsa dodatna dokumentacija o plazu (fotografije, terenski zapisniki, povezave do

ostale dokumentacije, ...) • novi rastrski in vektorski podatki, ki so smiselni v povezavi s plazovi (geodetske

karte vseh meril, zemljiški kataster, kataster stavb, komunalna infrastruktura, DMR, kmetijska zemljišča),

• poizvedovanja in prostorske analize, kot so; • število in seznam ogroženih objektov na območju plazu in na območju

napovedanega širjenja plazu, • seznam parcel, • seznam ogrožene infrastrukture,

• izvajanje izrisov vsebine z legendo: • o vklop in izklop slojev, • o vklop in izklop legende, • o »prednastavljeni« izrisi (na primer: pregledna karta plazov, karta

aktivnih plazov ....) V tako izboljšano bazo so nato bili iz različnih virov vneseni novi podatki o registriranih

plazovih. Pomembno število novih plazov je bilo pridobljeno iz MOP-a, kjer so se podatki zbirali po občinah za izdelavo Nacionalnega programa Sanacije plazov v Republiki Sloveniji in iz starih poročil Geološkega zavoda Slovenije. V spodnji tabeli so podrobno predstavljeni vsi viri iz katerih so bili pridobljeni stari in novi podatki o plazovih za bazo:

VIR Št. plazov Št.plazov z lokacijo % plazov z lokacijoMORS (GIS_UJME staro) 1459 1459 100,0 % DRSC 432 5 1,2 % MOP 2575 491 19,1 % GeoZS točkovno + IRGO 464 392 84,5 % Skupaj (11. 1. 2005) 4930 2003 (2347) 40,6 % (47,6 %)

3

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

VIR Št. plazov Št.plazov z lokacijo % plazov z lokacijoDodatno (30. 6. 2005) 1672 1581 94,5 % SKUPAJ (30. 6. 2005) 6602 3257 (3928) 49,3 % (59,5 %)

Baza sedaj vsebuje kar 6602 pojavov, seveda pa je kvaliteta vnosa za posamezne plazove

zelo različna. Od vnesenih 6602 plazov ima 3257 plazov vnesene prostorske koordinate. V bazo so bili vnešeni tudi podatki velikih plazov. Za vsak pomembnejši plaz, kjer so bili zbrani številni podatki o njegovih premikih, o terenskih ogledih, raziskavah na njem, izvedbah sanacijskih ukrepov itd., je v bazo GIS_UJME možno vse te podatke vključiti in jih pregledovati z izvornim softwarskim programom, v katerem so ti podatki zapisani (npr poročila z Wordom, tabele z excelom, situacije terena z AutoCad-om, itd.). Omogočena je tudi povezava na internet strani, kar v sedanjem času na primer on-line ogledovanje velikega plazu Slano blato, na katerem so postavljene videokamere.

Nov zgrajen informacijski sistem plazov je bil, poleg posodobljene in povečane notranje strukture izboljšan tudi tako, da je bil pristop in delo z bazo plazov omogočen preko interneta, pri čemer imajo registrirani uporabniki (digitalni certifikat) različne pravice dela z bazo. Omogočen je tudi izpis in izris podatkov v najrazličnejših oblikah in s predhodnimi izbornimi kriteriji in selekcijami.

Tehnologija spremljanja dogodkov na plazu se hitro razvija. V okviru CRP-a smo proučili sisteme mogočih geodetskih meritev plazu, tako topografije plazu, kot tudi spremljanje premikov.

Veliko število novih podatkov o plazovih na območju Slovenije je omogočilo izdelavo izboljšane ocene ogroženosti ozemlja Slovenije pred plazovi, izdelavo napovedi po občinah in po gostoti prebivalsva. Pokazalo se je, da slabih 7 % Slovenije pokrivajo območja, kjer je verjetnost pojavljanja plazov zelo velika, 17 % države pripada območjem, na katerih je pojavljanje plazov veliko in 10 % območjem, kjer je verjetnost pojavljanja plazov srednje velika. Vsa ta tri območja skupaj predstavljajo dobro tretjino površine Slovenije, kjer je pričakovati pogostejše pojavljanje plazov kot drugje. Porazdelitev prebivalstva po razredih verjetnosti pojavljanja plazov nakazuje na slabo upoštevanje naravnih pogojev pri izbiri živ-ljenjskega okolja.

Zaključna dela na CRP-u so bila posvečena postavitvi osnov za izdelavo metodologije ukrepanja ob ogrožujočih plazovih. Metodologija sestoji iz izvajanja začetnih ukrepov na plazovih po njihovem sproženju, spremljanju časovnega razvoja plazenja (monitoring plazu) in postopkov sanacije plazov.

KLJUČNE BESEDE Plazovi, zemeljski plazovi, zemljinski plazovi, baza plazov, informacijski sistem, geografski informacijski sistemi, GIS, DMR, DMV, prostorski podatki, geodetske meritve, monitoring plazu, masna pobočna gibanja, karta nevarnosti, karta ogroženosti, varstvo pred naravnimi nesrečami, sanacija plazu.

4

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

VSEBINA stran OSNOVNI PODATKI O CRP PROJEKTU.......................................................................... 2 POVZETEK.............................................................................................................................. 3 KAZALO................................................................................................................................... 5 UVOD ........................................................................................................................................ 6 IZDELAVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA VODENJA EVIDENCE NESTABILNOSTI TAL (PRILOGA I) ................................................................................. 7 ANALIZA POJAVLJANJA PLAZOV V SLOVENIJI IN IZDELAVA KARTE VERJETNOSTI PLAZENJ TAL (PRILOGA II) ................................................................. 8 MERSKE GEODETSKE METODE (PRILOGA III) ....................................................... 12 METODOLOGIJA UKREPANJA OB OGROŽAJOČIH PLAZOVIH TAL (PRILOGA IV) ....................................................................................................................... 14 ZAKLJUČKI ......................................................................................................................... 16

5

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

UVOD Poročilo je sestavljeno iz štirih glavnih delov. Prvi del podaja zgradbo in osnovne značilnosti novelirane baze GIS_UJME. Opisuje

izdelavo informacijskega sistema za vodenje evidence nestabilnosti tal. Opisani so atrubutni in grafični podatki vključeni v informacijski sistem z celotno tehnično dokumentacijo od postopka namestitve aplikacije, nastavljanja pravic, navodil za uporabnika do naprednega iskanja po izbranih kriterijih. Zaradi obsežnosti dokumentacije je podrobni opis izdelave novelirane baze plazov Slovenije v ločenem poročilu, v prilogi I.

V drugem delu je predstavljena analiza podatkov o vnešenih plazovih v informacijski sistem in postopek izdelave kart verjetnosti plazenj v Sloveniji. Ta del poročila združuje pridobljene podatke o plazovih iz baze z drugimi informacijskimi prostorskimi sloji, kot sta geološka karta Slovenije in Digitalni model višin z več izvedenkami iz njih. Na tej osnovi so s pomočjo GIS-a in statističnega orodja bili točkovni podatki o plazenju razširjeni na celotno površino Slovenije, kar je omogočilo izdelavo različnih kart napovedi. Analiza pojavljanja plazov v Sloveniji je v poročilu tudi v posebni prilogi II.

Posebno poglavje obravnava geodetske merske metode, ki jih delimo v direktne / indirektne, globinske / površinske, posamezne / masovne in z ozirom primernosti glede na velikost premikov. V tem poglavju so opisane nasledje merske metode: klasične geodetske meritve z elektronskimi tahimetri, GPS meritve, fotogrametrična izmera, lasersko skaniranje, satelitska snemanja in INSAR.

Metodologija ukrepanja ob ogrožujočih plazovih je opisana v zaključku poročila. Najprej so podane veljavne zakonske osnove, ki urejajo naravne nesreče kot so plazovi in nato opis vrste plazenj s postopkom opisa posameznih elementov plazu. Sledi opis strokovnih osnov za izdelavo metodologije ukrepanja ob ogrožajočih plazovih in praktični opis nujnih strokovnih ukrepov, ki se izvajajo ob sprožitvi plazov. V naslednji točki je opisan monitoring plazu, ki poleg geodetskih merskih metod, ki so podrobno obravnavane v posebnem poglavju, opiše tudi vse druge potrebne ukrepe opazovanja plazov. Monitoring je razdeljen v geološki, geodetski, geotehnični in hidro(geo)loški. Naslednji logični sklop obravnjavanja metodologije plazenja so trajni ukrepi sanacije plazov. V njem so opisani najpogostejši sanacijski ukrepi, ki jih delimo v pregrupacijo zemeljskih mas, odvajanje površinskih vod in dreniranje plazine, stabilizacijo (utrjevanje) tal, pomožne sanacijske ukrepe (vegetacija, izognitev) in gradbene posege od enostavnih do težkih gradbenih konstrukcij.

6

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

IZDELAVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA VODENJA EVIDENCE

NESTABILNOSTI TAL (PRILOGA I)

V prilogi I so podrobni podatki o zgradbi baze in postopkih za delo z njo, zato so tukaj samo

naštete dejavnosti, ki so bile potrebno za izdelavo nadgradnje baze. Za novelacijo baze plazov GIS_UJME so bila izvedena naslednja dela:

• Analiza obstoječe baze GIS_UJME • Izdelava nadgradnje baze GIS_UJME • Vzpostavitev digitalne geolocirane evidence plazenja tal in drugih pojavov

nestabilnosti tal v Sloveniji. o Vzpostavitev začetnega stanja baze podatkov. o Pridobitev atributnih podatkov iz različnih virov. o Pridobitev prostorskih podatkov. o Medsebojna uskladitev različnih tipov atributnih podatkov.

• Izgradnja informacijskega sistema, kateri omogoča uporabnikom preko Interneta on-line prijavo plazenja tal v standardizirani obliki ter naknadno spreminjanje podatkov, kar zagotavlja bistveno hitrejši pretok informacij. Sistem podpira naslednje funkcionalnosti:

o Prijava plazu (prijava, ki temelji na trenutno veljavnem obrazcu, vsebuje vnos osnovnih opisnih podatkov in določitev lokacije plazu preko znanih koordinat ali z izbiro lokacije na ponujeni karti z izbrano vsebino. Omogoča tudi vnos območja plazu na karti).

o Spreminjanje obstoječih podatkov skladno s pravicami uporabnikov. o Vodenje zgodovine dogodkov. o Iskanje in pregled zbranih podatkov tako za atributne kot za grafične

preglede • Prenos novih popisov plazov v bazo • Za potrebe izgradnje informacijskega sistema smo izvedli naslednje postopke:

o Določilo smo procese in subjekte o Določilo smo strukturo baze podatkov

• Izdelava uporabniškega priročnika ter tehnične dokumentacije

7

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

ANALIZA POJAVLJANJA PLAZOV V SLOVENIJI IN IZDELAVA KARTE VERJETNOSTI PLAZENJ TAL (PRILOGA II)

V prilogi II je podroben opis izdelave analize pojavljanja plazov v Sloveniji in izdelav

kart verjetnosti plazenj tal. Pod to točko povzemamo rezultate analize. Analiza pojavljanja plazov na območju Slovenije in izdelava kart verjetnosti plazenj tal je

bila izdelana na osnovi starih in novih podatkov o plazovih. Kot končni rezultat analiz lahko smatramo naslednje napovedi za celotno območje Slovenije v merilu 1 : 250.000:

• Karta gostote plazov glede na inženirsko-geološke enote v Sloveniji kot indikator verjetnosti pojavljanja plazenj,

• Karta verjetnosti pojavljanja plazov,

• Karta stopnje potencialne škode po občinah zaradi verjetnega pojavljanja plazov, • Diagram deleža slovenskega prebivalstva (%) glede na razrede gostote

prebivalstva in na razrede verjetnosti pojavljanja plazov. Analize za izdelavo gornji kart napovedi so bile opravljene v GIS okolju, rezultati pa so bili

statistično obdelani z metodami univariatne statistike. Za izdelavo karte verjetnosti pojavljanja plazov na območju Slovenije je bil uporabljen linearni model (vsota uteži prostorskih spremenljivk).

Podrobni opisi postopka izdelave napovedi, ki jih prikazujejo naštete karte je v poročilu Geološkega zavoda Slovenije, ki je v prilogi II.

Karta gostote plazov po inženirsko-geoloških enotah.

8

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

Prva karta predstavlja rezultat analize števila plazov glede na posamezne inženirsko-geološke enote v Sloveniji. Na podlagi strokovne ocene so bila iz modela izločena vsa območja, katerih naklon je manjši od 5º. Ta območja so bila uvrščena v razred z najmanjšo gostoto plazov. Rezultirajoča karta je bila preklasificirana na podlagi prevojnih vrednosti, kar pomeni, da so bili podatki združeni v 6 razredov na osnovi podobnosti oz. grupiranja z namenom, da se poudarijo razlike med razredi.

Karta verjetnosti pojavljanja plazov

Slabih 7 % Slovenije pokrivajo območja, kjer je verjetnost pojavljanja plazov zelo velika, 17 % države pripada območjem, na katerih je pojavljanje plazov veliko in 10 % območjem, kjer je verjetnost pojavljanja plazov srednje velika. Vsa tri območja skupaj predstavljajo dobro tretjino površine Slovenije, kjer je pričakovati pogostejše pojavljanje plazov kot drugje. 28 % Slovenije pripada "ravnim" območjem oz. območjem z naklonom pod 5º. Na teh območjih se zaradi velikega merila vhodnih podatkov (1 : 250.000) pojavlja dobrih 5 % plazov, ki so bili pri analizah obravnavani kot napaka. Pri manjših merilih analiz bi se verjetno območja nastanka teh plazov izkazala za potencialno plazovita. 21 % Slovenije pripada območjem z majhno verjetnostjo plazov in 17 % območjem z zelo majhno verjetnostjo plazov. Porazdelitev prebivalstva po razredih verjetnosti pojavljanja plazov nakazuje na zanemarjanje naravnih pogojev pri izbiri življenjskega okolja.

9

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

Druga karta prikazuje stopnjo verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji, glede na pridobljene podatke o plazovih in z upoštevanjem informacijskih slojev Geologija, Naklon, idr. Rdeča barva pomeni območja največje verjetnosti nastanka plazov in temno zelena najmanjšo verjetnost pojavljanja. Prikazan je najverjetnejši model.

Ocena stopnje potencialne škode po občinah je narejena po istih principih. Občine so razvrščene v razrede potencialne škode na podlagi deležev znotraj občine in rezultati niso obteženi glede na velikost občin. Ocena potencialne škode po občinah je zelo groba saj ne temelji na upoštevanju dejanskih vrednosti dobrin, daje pa splošen uvid, kakšna škoda se sploh lahko pojavi v določeni občini.

Karta stopnje potencialne škode po občinah zaradi verjetnega pojavljanja plazov

Ocenjena je bila tudi izpostavljenost prebivalstva, tako da je bil prekrit model verjetnosti pojavljanja plazov in karta gostote prebivalstva. Deleži prebivalstva so bili izračunani na podlagi srednje vrednosti razreda, zato so podane vrednosti podvržene določenim odstopanjem. Rezultati pričakovano pokažejo, da so območja, kjer ni verjetnosti pojavljanja plazov tudi najgosteje poseljena. Po številu prebivalcev jih največ (64,85 %) prebiva na območjih, kjer ni pričakovati pojavov plazenj. 3,73 % prebivalstva prebiva na območjih z zelo majhno verjetnostjo pojavljanja plazenj, 6,69 % prebivalstva na območjih z majhno verjetnostjo pojavljanja plazenj in 5,67 % prebivalcev na območjih s srednjo verjetnostjo pojavljanja plazenj. Slabih 11 % prebivalcev domuje na območjih z veliko verjetnostjo pojavljanja plazenj in dobrih 8 % prebivalcev na območjih z zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazenj. Ker sta statistični porazdelitvi porazdelitve deležev prebivalstva in deležev površin glede na razrede verjetnosti pojavljanja plazov podobni to kaže na to, da se pri izbiri bivalnega okolja le malo upošteva nevarnost pred plazovi.

10

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

1 - 10

0

101 -

200

201 -

300

301 -

400

401 -

500

501 -

600

601 -

700

701 -

800

801 -

900

901 -

1000

1001

- 110

0

Zelo velika verj. pojav. plazov

Velika verj. pojav. plazov

Srednja verj. pojav. plazov

Majhna verj. pojav. plazov

Zelo majhna verj. pojav. plazov

Ni verj. pojav. plazov

0,01%

0,10%

1,00%

10,00%

100,00%

Delež prebivalstva

Gostota prebiv alstv a (št.preb na ha)

Verjetnost pojav ljanja plazov

Delež slovenskega prebivalstva (%) glede na razrede gostote prebivalstva in na razrede verjetnosti pojavljanja plazov.

11

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

MERSKE GEODETSKE METODE (PRILOGA III)

Geodetske merske metode zagotavljajo kakovosten prostorski podatek pri določevanju topografije in spremljanju aktivnosti zemeljskih plazov. V prilogi Merske metode obravnavamo geodetske merske metode uporabljane in primerne za opazovanje premikov in posnetek stanja plazu. Metode smo po njihovih značilnosti klasificirali na:

• direktne / indirektne • globinske / površinske • posamezne / masovne • primernost glede na velikost premikov

Opisane so naslednje geodetske metode:

• klasične geodetske meritve z elektronskimi tahimetri • GPS meritve • fotogrametrična izmera • lasersko skaniranje • satelitska snemanja • INSAR

Vsaka od navedenih metod je podrobno opisana skupaj s prednostmi in slabostmi ter

uporabnostjo v posameznih nalogah, opazovanja plazu, ki smo jih razedelili na : • določitev stanja pred nastankom plazu • določitev premikov • posnetek stanja celotnega plazu

V zaključku priloge so opisani vidik za izbor ustrezne merske metode od koder na kratko

povezemamo najprimernejše metode. Za določitev stanja pred nastankom plazu potrebujemo podatke, ki so nastali pred časom

nastanka plazu. Najbolj uporabni za te namene so obstoječi fotogrametrični posnetki, na osnovi katerih lahko s fotogrametričnimi metodami izdelamo model stanja pred nastankom plazu.

Za določevanje premikov se pri majhnem številu točk in majhnih premikih geodetske metode ne morejo kosati z inklinometrskimi.

Pri zmernih premikih na omejenem številu točk so najprimernejše referenčne geodetske metode (tahimetrija in GPS), pri večjih premikih oziroma večjem številu točk pa ima nedosegljivo prednost lasersko skeniranje zaradi hitrosti, števila točk in nekontaktnosti.

Od metod za posnetek stanje je bila do nedavnega najbolj uporabna fotogrametrija vendar jo lasersko skeniranje prekaša. Glavna prednost laserskega skeniranje pred ostalimi metodami je, da lahko v kratkem času pridobimo prostorske podatke za relativno velika območja, ne da bi se omejili na končno število diskretnih točk. Iz oblaka točk lahko izvajamo tudi poljubne meritve objektov, ki jih v oblaku lahko identificiramo. Z namestitvijo digitalnega fotoaparata

12

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

na ogrodje laserskega skeniranja je možno enostavno kombiniranje posnetkov z oblakom točk.

Lasersko skeniranje kot metoda geodetske izmere je pri nas še v povojih. V tujini za določevanje plazov ponekod že z velikim uspehom uporabljajo lasersko skeniranje kot mersko metodo, pri nas pa še ni nobenih izkušenj. Zato bi bilo zelo smiselno izvesti na pilotskem projektu testno skaniranje enega ali več izbranih plazov v različnih časovnih presekih, s čimer bi preverili prednosti metode in možnosti sistematične uporabe pri opazovanju plazov.

13

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

METODOLOGIJA UKREPANJA OB OGROŽAJOČIH PLAZOVIH (PRILOGA IV)

V poglavju Metodologija ukrepanja ob ogrožajočih plazovih so postavljene strokovne

osnove, ki omogočajo njeno izdelavo. Najprej so podane temeljne osnove na katerih naj temelji metodologija, nato pa strokovne osnove, ki vsebujejo opis različnih pojavov nestabilnosti tal, metodologija opisa podsameznega plazu, nujno ukrepanje ob sproženju plazov, monitoring plazov in njihova sanacija. V tem dokumentu iz Priloge IV, kjer je metodologija podrobno predstavljena povzemamo poglavje o strokovnih osnovah za izdelavo metodologije ukrepanja ob ogrožujočih pojavih plazenja.

Za uspešno varstvo pred plazovi je kot osnovni pogoj potrebna ustrezna zakonodaja, ki bo predpisovala postopke. Za doseganje visoke ravni varstva pred posledicami, ki jih povzročajo pojavi nestabilnosti tal, je nujno vzpodbujanje učinkovitega izvajanja in uveljavljanja zakonodaje na področju urejanja prostora in graditve objektov s krepitvijo vloge in učinkovitejšim delom inšpekcijskih služb v boju zoper nedovoljene posege v prostor na eni strani ter omogočanje odprave posledic plazenja zaradi naravnih vzrokov. Poleg veljavne zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov, je država sprejela vrsto dokumentov in zakonov, ki urejajo področje naravnih nesreč in ki prav tako obravnavajo problematiko plazenja tal:

1. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ZVNDN (Ur.l.RS 64/1994 Odl. US RS, 33/2000 ZMatD, 87/2001 ZDU-1, 52/2002 ZVO-1);

2. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ZOPNN (Ur.l.RS 75/2003); 3. Zakon o varstvu okolja, ZVO-1 (Ur.l.RS 41/2003); 4. Zakon o vodah, ZV-1 (Ur.l.RS 67/2002, 110/2002 ZGO-1, 2/2004 ZZdrl-A, 10/2004

Odl. US RS, 41/2004 ZVO-1); 5. Zakon o gozdovih, ZG (Ur.l.RS 30/1993, 13/1998 Odl. US RS, 56/2002 ZON,

67/2002, 110/2002 ZGO-1). 6. Strategija prostorskega razvoja 7. Nacionalni program varstva okolja 8. Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, NPVNDN (Ur.l.

RS 44/2002, 110/2002)

Poleg sprejemanja ustrezne zakonodaje in spremljanja njenega delovanja je potrebno spodbujati tako zavarovalnice kot tudi uporabnike oziroma lastnike premoženja k zaščiti svojega premoženja k uvajanju aktivne zavarovalne politike za odpravo posledic nestabilnosti tal.

Pasivni ukrepi (preventiva) so vezani na področje urejanja prostora. Sprejeta je bila nova prostorska zakonodaja in nekateri strateški prostorski akti (Zakon o urejanju prostora, Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Prostorski red Slovenije), ki uvajajo vzdržen prostorski razvoj, ki je temeljno načelo prostorskega razvoja Slovenije. V prostorski strategiji so opredeljeni cilji prostorskega razvoja z namenom doseganja večje kakovosti prostora in razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v Sloveniji. Med cilji je tudi prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in sicer tako, da se usmerja prostorski razvoj izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče kot so plazovi ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč oziroma izboljšanje zaščite pred posledicami naravnih ali drugih nesreč. Ravno tako je med cilji naveden tudi kvaliteten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij z zagotavljanjem

14

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Preventivo delimo na strokovni del, ko je treba ugotoviti ogroženost na določenem območju, in na dejavnosti, ki jih izvajamo, da se ugotovljeni ogroženosti izognemo ali jo zmanjšamo. Pri tem ogroženost pojmujemo kot tveganje človeka, njegovega imetja, živali in okolja pred delovanjem zemeljskih plazov.

Uspešna preventiva pred zemeljskimi plazovi sloni na dveh enakovredno pomembnih sestavinah:

na zajemanju in shranjevanju podatkov o zemeljskih plazovih v posebej pripravljene baze podatkov (v našem primeru v bazo GIS_UJME) in spremljanju sprememb na obstoječih (aktivnih) plazovih (monitoring)

ter na izdelanih ocenah tveganja (pisni del in kartografski del), ki podajajo ogroženost določenega območja pred možnimi plazovi v prihodnosti. Obe sestavini sta bili v okviru tega CRP-a detajlno obdelani. Zavedanje o pojavih nestabilnosti tal v Slovenije mora prodreti v vse sektorske politike,

tako da se v največji možni meri izničijo morebitni vplivi nepremišljenih posegov v prostor, ki se nanašajo tako na izgradnjo državne in lokalne cestne infrastrukture kot tudi na izgradnjo drugih infrastrukturnih objektov, pripravo zemljišč za intenzivno kmetijsko rabo (vinogradi, nasadi, melioracije ipd) ter skrb za urejene gozdne površine. Z integracijo varstva pred pojavom nestabilnosti tal ter odpravo že nastalih posledic v sektorske politike je potrebno zagotavljati realizacijo nekaterih ključnih nacionalnih razvojnih ciljev podanih v strategiji razvoja Slovenije v obdobju 2006-2013:

• trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja vseh posameznic in posameznikov • izboljšanje možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno življenje z vlaganji v

učenje, izobrazbo, zdravje, kulturo, bivalne pogoje in druge vire za uresničevanje osebih potencialov

• hitrejši razvoj vseh regij in zmanjševanja zasostanka najmanj razvitih • trajnostni okoljski in vzdržni prostorski razvoj • krepitev vseh oblik varnosti, dosledno spoštovanje človekovih pravic, preprečevanje

diskriminacije in aktivno zagotavljanje enakih možnosti Pomemben dejavnik v zadevah varstva pred naravnimi nesrečami s poudarkom na pojavih

nestabilnosti tal je ozaveščenost posameznih investitorjev, da si, že pred načrtovanjem posega oziroma investicije v objekt pridobijo ustrezne podatke o geotehničnih značilnostih in ogrože-nosti zemljišča zaradi nestabilnosti tal. Škode zaradi plazenja je možno preprečiti, tako, da se nestabilnim območjem izognemo ali pa, kjer obstaja ekonomska upravičenost, nestabilno območju z ustreznimi ukrepi saniramo. Strokovne podlage, s katerimi v državi razpolagamo, (prikazane v tem poročilu) so izdelane za globalno, državno raven in ne omogočajo reševanja problemov, ki jih povzročijo pojavi nestabilnosti tal na lokalni ravni. Napovedi, ki bi opredeljevale nevarnost pred hribinskimi podori in drobirskimi tokovi pa tudi na državnem nivoju niso bile izdelane na zadovoljivi ravni. Nastavitev evidence nestabilnosti tal in podkrepitev posameznih primerov z raziskavami in dokumentacijo, ter izdelava kart tveganja, ki bi bile javno dosegljive, bi omogočile tako uspešno preventivo, kot tudi sanacijo na področju nestabilnosti tal. Resen problem pri tem je, da na državnem nivoju ni za ta namen postavljenih strokovnih služb, ki bi vzdrževale in dopolnjevale bazo plazov, na terenu izvajale pregled novih plazov in izdelovale ali naročale karte nevarnosti. Tako npr. v bazo niso bili

15

CRP : “Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME – končno poročilo”, UL FGG, Poročilo KSH d-87, Ljubljana, oktober 2005

zajeti podatki zadnjega neurja v avgustu 2005 v vzhodni Sloveniji Z monitoringom plazišč, ki je opisan v posebnem poglavju in v delu poročila – geodetske

meritve se ugotavlja intenziteta premikov pred pričetkom sanacije in kontrola dolgoročne uspešnosti izvedenih ukrepov. Z inovativnim pristopom k sanacijskim ukrepom je potrebno razvijati tehnološke postopke in metode na področju odprave posledic nestabilnosti tal z namenom učinkovite sanacije nestabilnih območij ob sočasnem zniževanju stroškov sanacije.

ZAKLJUČEK

Orodja, ki so bila razvita v okviru CRP-a „Novelacija in nadgradnja informacijskega

sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME" in k temu postavljena metodologija omogočajo sistematično spremljanje sproženja plazov v Sloveniji, spremljanja sprememb na njih, izvajanja ukrepov in končno spremljanja sanacije. Na osnovi podatkov shranjenih v bazi GIS_UJME je mogoče sprejemati ustrezne odločitve v okviru problematike varstva pred plazovi. Spremljati je mogoče sprotno, kaj se dogaja na določenem plazu. Omogočeno je tudi izdelovanje najrazličnejših poizvedb, presekov, grafičnih izrisov in končno tudi napovedi povezanih z nevarnostjo plazenja. Vzdrževanje tagega sistema zahteva ustrezno službo, v katero so trajno vključeni tudi strokovnjaki za informatiko in plazove. Vzdrževanje baze plazov in njeno izkoriščanje bo uspešno, če bo podprto z ustrezno zakonodajo.

16