G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

* * T * X I I . , S T . 85 — C E N A 10 D I N K R A N J , 30. O K T O B R A 1959

5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj

Nova pravosodna stavba ? Prihodnje leto tudi zdravstveno zavarovanje kmetijskilj proizvajalcev

Močan porast nesreč pri delu • torek, 27. oktobra dopoldne je bilo nadaljevanje 28. pre­kinjene seje obeh zborov O L O Kranj. Na dnevnem redu je bilo poroči lo o socialnem zavarovanju, dalje poroči lo o sakl jučnih računih gospodarskih organizacijah za leto 1958, poročilo o delu okrajnega f inančnega inšpektorata v prvem polletju 1959, razprava in sklepanje o predlogu za gradnjo pravosodne stavbe v Kranju in razprava ter sklepanje o • d e l e ž b i okraja pri investiranju kabliranja telefonskega • m r e ž j a na Gorenjskem. Na dnevnem redu ločenih sej pa so razpravljali In sklepali med drugim tudi o soglasju za gradnjo upravne stavbe po­družnice Narodne banke Kranj.

*UDl **LCI

K M E T I J S K I P R O I Z V A - s led icami . N a sej i so zato pred-B O D O Z D R A V S T V E N O laga l i r a z l i č n e ukrepe, k i naj b i Z A V A R O V A N I v podjet j ih zn iža l i odstotek obo-

. ž l r a h n i r azp rav i ob p r v i t o č - len j . J dnevnega reda skupne seje o d b o r n i k i so v r a z p r a v i tud i Jjoblemi socialnega zavarova- p r e c e j g o v o r i l i 0 nesmotrnost i i n

« v okraju) so š t e v i l n i govor- p r o b l e m a t i č n o s t i predpisovanja * i p redvsem poudar ja l i na ra - r azmeroma visokega odstotka po­

ri?,. j . e b o l e z e n s k i h izostankov, s e b n e s t o p n j e p r i s p e v k a ) W n e -•oratnih n e s r e č i n n e s r e č p r i s t i m u l a t i v T 1 0 v p l i v a n a p o d j e t j a

Jfihodu in odhodu z dela. N e - p r i n j i h o v i g k r b i z a v a r n o s t p r i

JJoe pri d e lu v okra j ih so na d e l u i n i z b o l j š a n j e d e i o v n i h po­lmer v zadn j ih treh le t ih ve - g o j e V j č e p r a v p Q d r u g i fitrani i z _ » l e d r u ž b o o k o l i 2 mi l i j ona 400 r a v n a v a f i n a n c n i o b r a č u n Z a v o -

«ofi d inar jev. L e t o « do konca d a z a ^cisten z a v a r 0 v a n j e . "^Ptembra je bi lo v k r a n j s k e m •kraju že preko 3800 n e s r e č p r i **lu, od tega 5 s s m r t n i m i po-

Odbornik tovariš Urš ič je go­voril o socialnem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, o č e ­mer je izšel letos julija zvezni zakon. Konkretno za posamezne republike bodo vprašanje social-

*LEMJM GLAVNEGA ODBORA S Z DL SLOVENIJE O EINANSIRA . • " U STANOVANJSKE GRADNJE n e ? a zavarovanja kmetijskih pro-

V ponedeljek, 2. novembra bo v izvajalcev rešil i republ iški za-*-lubl]ani plenum Glavnega odbora konl. Tovar i š Hafner je pouda-^DL Slovenije, kjer bodo ril, da bo največj i problem pri r*apr«rljall o političnih nalogah tem plač i lna zmogljivost kmetov 8 2DL pri uvajanju novega načina — zakon bo n a m r e č temeljil na lansiranja uporabe ln graditve samofinansiranju. Povedal je tu-"••»ovanj. Referat bo imel tovariš di, da bo v petek, 30. oktobra na **«ne Kavčič. I z v r š n e m svetu L R S konferenca,

na kater i bodo že fo rmi ra l i b i ­stvene postavke r e p u b l i š k e g a za ­kona o zdravs tvenem zavarova­nju k m e t i j s k i h proizvaja lcev .

S T O P N J A Z A S T A R E L O S T I O S N O V N I H S R E D S T E V

O b š i r n o po roč i lo Sveta za d r u ž b e n i p l a n i n f inance O L O o z a k l j u č n i h r a č u n i h gospodarskih organizaci j za leto 1958 govor i med d r u g i m tud i o s topnji z a ­starelost i o snovn ih sredstev, k i se je l a n i v ce lo tn i indus t r i j i zn i ža l a od 46,7 % na 43,4 % , torej za 3,3 %• N a j v i š j a je v ž iv i l sk i i ndus t r i j i , k je r z n a š a 62,4 % u i se je v p r imer j av i z le tom 1957 zv i ša l a za 7 */o, ka r k a ž e , da je bi lo v le tu 1958 znatno manj i n ­vest i rano kot so z n a š a l i le tni od ­pis i . Ž i v i l s k a indus t r i j a je edina panoga, v ka te r i se je zastare­lost z v i š a l a . S l e d i e lek t ro indu­s t r i j a , k j e r je zastarelost na­sprot i l e tu 1957 ostala nespre­menjena — 5 7 % . V vseh os ta l ih panogah se je zastarelost osnov­n i h sredstev zn iža l a — re l a t ivn i n a j v e č do 21,4 % ( K e m i č n a to­va rna Podnart) .

K l j u b v i s o k i s topnji zastarelo­sti osnovnih sredstev pa je t reba p r ipomni t i , da v posameznih podjetj ih osnovna sredstva niso v tako s labem stanju, kot b i to l ahko sk lepa l i iz stopnje zasta­re los t i . I sk r a K r a n j izkazuje na p r i m e r 57 */o zastarelosti osnovnih sredstev, k l j u b t emu pa so osnovna sredstva sorazmerno v dobrem stanju, saj je b i lo za v z d r ž e v a n j e l n generalna popra­

vila le-tch samo v letu 1958 po­rabljenih 264 milijonov dinarjev v breme materialnih stroškov.

G R A D N J A P R A V O S O D N E S T A V B E V K R A N J U

S p r i č o predloga r e p u b l i š k i h organov, da je treba o k r o ž n o so­d i š č e v L j u b l j a n i decen t ra l i z i ­ra t i , i n s p r i č o dejstva, da so pro­stori okrajnega s o d i š č a v K r a ­n ju v precej n e p r i m e r n i s tavbi (to vel ja z las t i za zapore!), so se v j u n i j u letos na pobudo D r ž a v ­nega sekretar ia ta za pravosodno upravo L R S zače l i r azgovor i z zas topn ik i k ran jskega okra ja o gradnj i nove pravosodne stavbe

(Nadaljevani« mm 2. •braal)

POKLONILI SE BOMO SPOMINU PADLIH Vsako leto 1. novembra — na Dan mrtvih — se spominjamo

pokojnih sorodnikov, prijateljev in znancev. S posebno hvaležnost­jo pa se spominjamo tudi vseh tistih, ki so v neomajni veri v lepšo prihodnost nesebično darovali svoja življenja v borbi za svobodo. — Vseh teh se bomo spominjali z žalnimi slovesnostmi na grobi­ščih širom po Gorenjski. Osrednja komemoracija bo v Begunjah, in sicer na grobišču talcev v Dragi ob 9. uri, na grobišču v graščin­skem vrtu ob 10. uri, ob 11. uri pa ob grobnici v Radovljici. Spo­min padlih bodo počastili z uvodnim govorom in kulturnim pro­gramom, v katerem bodo sodelovali godba na pihala iz Lesc, radovljiški pevski zbor in recitatorji. Podobne komemoracije bodo tudi po vseh ostalih občinah.

V nova stanovanja Za zasedanje Delavskega sve-

* a Že lezarne Jesenice, ki je bilo * sredo dopoldne, je vladalo ve-"ko zanimanje, ker so na za­sedanju potrdili delo stanovanj-•fce komisije, ki je razdelila •koli 200 novo dograjenih sta­novanj.

N a zasedanju so najprej raz ­prav l ja l i o p rob lema t ik i prede-l °Valn ih obratov i n v i s o k i h peč i , t o je dveh n a j v e č j i h obratov

P o d j e t j a . G o v o r i l i so o nujnost i Popravi l i n dopoln i tev nekate­r o naprav p r i o rganizac i j i dela , n d a l i v r azp rav i v g lavnem Poudarek ekonomskemu v p r a ­šanju , to je p o v e č a n j u i n i zbo l j ­šanju proizvodnje . P o temelj i -

r azp rav l j an ju o t renutni Problemat ik i imenovan ih obra­tov, sk l epov n iso spreje l i , mar -v « £ imenova l i komis i jo , k i bo "^stavila sk lepe i n j i h pred lo-*ila v odobr i tev na p r ihodnjem Usedan ju . P reg leda l i so tud i stanovanjske komis i j e , p red­a m l is to razde l i tve novo do­grajenih stanovanj . S pr io r i t e t ­no l is to r azde l i tve stanovanj *e je d e l a v s k i svet v celot i strinjal . N a osnovi t o č k o v a n j a ' e k o m i s i j a dode l i l a 164 stano-

v a n j de lavcem, 31 n i ž j i m u s l u ž -^ e e m i n 7 v i š j i m u s l u ž b e n c e m Podjetja. P r i razde l jevanju je komisi ja u p o š t e v a l a tudi druge k o l i š č ine i n je prejelo po ste­b l u č l a n o v d r u ž i n e 21 stano­vanj d r u ž i n e s 6 i n v e č č l an i , *° s tanovanj 5 - č l a n s k e d r u ž i n e , 7 4 stanovanj 4 - č l a n s k e d r u ž i n e , *4 stanovanj 3 - č l a n s k e d r u ž i n e , * 9 stanovanj p o r o č e n i brez otrok *n 8 stanovanj samci . U p o š t e v a ­joč dobo zapos l i tve je b i lo do­se l j en ih o n i m z 20-letno zapo-' b t v i j o 32 s tanovanj , z do 20 *etno zapos l i tv i jo 102 s tanova­l a , t. 10-letno 42 s tanovanj , s

* let 17 stanovanj i n z zaposl i t ­vijo do 3 let 11 s tanovanj . R a ­zuml j ivo so i m e l i p r i dode l i t v i • s n o v a n j prednost borc i N O B

i n in te rn i ranc i , ka te r ih je p r i š lo 78 p r a v iz tega razloga n a pr ior i te tno l is to , k a k o r tud i osebni i n v a l i d i , k i so dob i l i 30 stanovanj ter a k t i v n i v d r u ž b e ­n i h v logah , k i so dob i l i 36 s ta ­novanj .

Nujnos t gradnje s tanovanj na Jesenicah dokazuje t ud i pre­gled neust reznih stanovanj za č l a n e delovnega k o l e k t i v a Ž e l e ­

zarne Jesenice. P r e d omenjeno razde l i tv i jo je bilo 13 k l e tn ih , 46 p o d s t r e š n i h , 119 pretesnih i n 58 v l a ž n i h s tanovanj . B r e z sta­novanja pa je b i lo 61 č l a n o v ko l ek t i va . S tanovanjska s t iska je b i l a de lno odprav l jena s to­lerantno razde l i tv i jo s tanovanj , š e bolje pa bo v p r ihodn j ih dveh le t ih , ko bo Že lezarna Jesenice zgradi la nova s tanovanjska po­s lopja . U .

r

K .

Po stezah partizanske Jelovice

Iz Dražgoš v Železnike P R I P R A V E Z A L E T O Š N J O Z I M S K O T E K M O V A N J E

P r i p r a v l j a l n i odbor za organizaci jo proslave » P o ste­zah par t izanske J e l o v i c e « p r i O k r a j n e m odboru Zveze bor­cev je i m e l že tretjo sejo. G o v o r i l i so o p r ihodn j ih z i m ­s k i h p r i red i tvah v D r a ž g o š a h , k i so že postale t r ad i ­cionalne.

Č e p r a v podrobnost i o t e h n i č n i h p r ip ravah š e niso k o n č a n e , je odbor vendar le sprejel nekaj b i s tven ih za­k l j u č k o v , k i bodo da l i tem p r i r ed i t vam poseben ton.

P r e d v s e m gre za spremembo, da te pr i red i tve , k i bodo tudi letos 9. In 10. januar ja , ne bodo v e č osredoto­č e n e na D r a ž g o š e , m a r v e č na Ž e l e z n i k e , vsaj v ugodnih s n e ž n i h razmerah . T a k o bo ta pr i redi tev še m o č n e j e pod­k rep i l a o b č i n s k i p razn ik tega kra ja , h k r a t i pa, ka r je š e posebno dalo povod organizator jem za tako od loč i t ev , bo tej p r i r ed i tv i m o č zagotovi t i m n o ž i č n o u d e l e ž b o . T e ž a v e n promet do D r a ž g o š , z last i v nep r imern ih s n e ž n i h razme­rah in oddaljenost lega kra ja n i d o p u š č a l a m n o ž i č n e g a ob iska .

K l j u b temu. kot je zasnovan n a č r t p r i red i tve , bo ohranjen spomin na Je lov ico i n D r a ž g o š e . T e k m o v a l n a s m u č a r s k a proga je n a m r e č v o d i l a z Je lov ice skozi D r a ž ­goše s k o n č n i m c i l j e m v Ž e l e z n i k i h . Zato bo ta pr i redi tev še zmeraj u p r a v i č e n o nosi la ime >-Po stezah par t izanske J e l o v i c e « . P r e d v i d e n je m n o ž i č n i pa t ro ln i tek, posebna proga za tek reprezentanlov, k r a j š a proga za tek m l a d i n ­cev in s la lom. H k r a t i nameravajo letos organiz i ra t i tudi tekmovanje s a n k a č e v .

Tekmovan je » P o stezah par t izanske J e l o v i c e « p r ivab ­l ja vsako leto v e č u d e l e ž e n c e v . T a k o predvidevajo, da se bo tokratnega tekmovanja u d e l e ž i l o samo v pat ro lnem teku 75 patrol z 225 u d e l e ž e n c i samo v pa t ro lnem teku.

•1,0

Stanovanjska skupnost v Želez­nikih zajema Železnike, Cešnjico in Studeno. Pred nedavnim so izvo­l i l i tudi 25-članski svet stanovanj­ske skupnosti.

V Železnikih se je prav v zad­njem času pokazala vdJika potre­ba po raznih servisnih delavnicah, š ivalnicah, pralnicah in drugih drobnih dejavnostih. V okviru sta­novanjske skupnosti bodo v Že­leznikih dokončno rešili tudi pro­blem družbene prehrane. Zato 6ta se kolekt iva gostinskih podjetij, to je gostilni KZ Cešnjica in Trnje Železniki sporazumeli, da se zdru­žita v enotno gostinsko podjetje. S tem v zvezi bodo zgradili tudi /novo gostinsko poslopje. Idejni na­črti so že izdelani in poslani revi-

B R I G A D E SE V R A Č A J O

V sredo zvečer ln včeraj zjutraj so se vrnile domov slovenske mla­dinske delovne brigade, ki so so­delovale pri gradnji avtomobilske ceste, med njimi tudi IV. gorenj­ska M D B »Pavle Mede-Katerine«. Vse brigade so bile najmanj šest­krat udarne. — V torek, 3. novem­bra bosta odpotovali na gradbišče pri Nlšu še dve slovenski mladin­ski delovni brigadi.

Z V E Z N O P O S V E T O V A N J E O DRUŽBENI P R E H R A N I

V Beogradu bo od 19. do 21. no­vembra zvezno posvetovanje o družbeni prehrani, kjer bodo raz­pravljal i o dosedanjih izkušnjah glede organizacije prehrane in o ukrepih za njeno izboljšanje.

S T A N O V A N J S K A P R O B L E M A T I ­K A NA S E J A H O D B O R O V

Z V E Z N E L J U D S K E SKUPŠČINE V sredo, 4. novemlbra bosta od­

bora za gospodarstvo obeh zborov ZLS, odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo Zveznega odbo­ra teT odbor za vprašan je dela in socialnega zavarovanja Zbora pro­izvajalcev začeli obravnavati osnu­tek zakona o finansiranju stano­vanjske graditve .ter osnutke dru­gih predpisov, s katerimi bo ure­jena ta graditev.

z i jski komisij i pri O L O Kranj. Po-solpje bo predvidoma zgrajeno do konca leta 1961.

Člani stanovanjske skupnosti v Železnikih si močno prizadevajo, da bi v najkra jšem času ustano­v i l i gospodinjski servis. Ta je v Železnikih nujno potreben glede na vel iko š tevi lo zaposlenih žena v industriji. Delno so nalogo servi­sa že rešili z zavodom za rehabi­litacijo invalidov. Tako izvršuje

zavod razna šivi l jske usluge tudi na domu s prenosnimi elektr ičnimi šivalnimi stroji. Zedini l i so se, d* bodo ustanovili tudi pralnico s so­dobnimi pralnimi stroji. Stano­vanjska skupnost v Železnikih pod­pira tudi razne obrtne dejavnosti, ker so te trenutno še nujno po­trebne, dokler se za to ne usta­novijo ostali us lužnostni servisi. Sem sodijo predvsem čevl jarska, dimnikarska in kleparska obrt.

PRED USTANOVITVIJO

Delavske univerze na Bledu V petek, 23. oktobra Je bila na Bledu redna seja Sveta za

šolstvo, prosveto in kulturo. Glavni namen seje je bil obrav­navati predlog Pripravljalnega odbora za ustanovitev Delavske univerze na Bledu. Člani Sveta so soglasno sprejeli predlagani osnutek in izrekli nekaj pripomb. Prihodnji teden bo na redni seji omenjeni predlog obravnaval ln sprejel tudi Občinski ljudski odbor Bled.

Splošne potrebe po izobraževanju v blejski občini nedvomno opra­vičeno narekujejo zahtevo po ustanovitvi zavoda, k i bo sistema­tično skrbel za splošno, strokovno ter ideološko izpopolnjevanje de­lavcev in us lužbencev , zlasti še č lanov razl ičnih samoupravnih or­ganov.

Učni program izobraževanja za t ekoče delovno leto je za prvo stopnjo dokaj zahteven in obse­žen. Uresničit i ga bo mogoče Je z discipliniranostjo poslušalcev, torej z rednim obiskovanjem raz­ličnih predavanj, seminarjev in te­čajev ter z dobrim predavateljskim kadrom. Delovni program, k i ga je •sestavil pripravljalni Odbor, pred­videva ustanovitev novega sploš-no- izobraževa lnega tečaja za do­polnitev osnovnošolske izobrazbe, dalje organiziranje enodnevnih ali dvodnevnih seminarjev po vseh blejskih podjetjih, ciklus preda­vanj za člane samoupravnih orga­nov ObLO, predavanja za člane zadružnih svetov pri vseh petih kmetijskih zadrugah v občini in še vrsto občasnih predavanj iz različnih področij sp lošnega in

Razstava 40 let dela in boja K P J i n S K O J

V soboto, 7. novembra bodo v avli Okrajnega ljudskega odbora' v Kranju odprli razstavo »40 let dela ln boja KPJ in SKOJ«.

S slikami, fotokopijami raznih spisov in z drugimi dokumentacija­mi bo na razstavi prikazana vodi l ­na vloga Partije v boju za delav­ske pravice skozi mračno obdobje prottljudskih režimov, zatem pri­prava in mobilizacija vseh držav­ljanov za končni boj in osvobo­ditev v času N O B in končno tudi

množično ude jstvovanje delovnih ljudi za industrializacijo dežele in dviganje življenjske ravni.

To zanimivo zgodovinsko raz­stavo o revolucionarnem boju na­šega prebivalstva pod vodstvom Partije bodo potem prikazali še v Tržiču, na Jesenicah in v drugih mestih našega okraja.

strokovnega značaja. Člani sveta menijo, da pri izpolni tvi teh nalog ne bodo imeli težav, ker obstajajo materialni, kadrovski in finančni pogoji za uresn ičen je programa.

-Jb

Enoletna akcija pionirjev In mladine

Zveza prijateljev mladine Slove­nije, C K L M S , Svet za šols tvo LRS in Glavna zadružna zveza so v so­delovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami na področju kmetij­stva in gozdarstva organizirali enoletno akcijo mladine in pionir­jev zadružn ikov .

V tem času bodo vzgojitelji , kmetijski in gozdarski strokovnjaki ter vse ostale d ružbene in gospo­darske organizacije seznanile čim­več pionirjev in mladine v vas^h in mestih z napredno kmetijska proizvodnjo.

Tudi na Gorenjskem bodo še naprej ustanavljali šo l ske in pio­nirske zadruge, aktive mladih za­družnikov. V že obstoječih pa bo treba delo še izboljšati. Pri tem bodo čimveč pionirjev in mladine vključili v krožke mladih naravo­slovcev, aktive mladih zadružnikov in kmetijsko - gospodarske šole. Mladina i n pionirji se bodo sezna­njali s sodobno agrotehniko in -za­družniš tvom. Pri šolah bodo pionir­j i urejali oko'Hco, šolske vrtove, nasade in igrišča. Pri tem pa bo treba izpopolnjevati sp lošno ia strokovno znanje v kmeti jsko-go-spodarskih šolah. Tu bodo seveda pomagali tudi starši in vzgojitelji 6 spodbujanjem otrok in mladin«, da bodo aktivno sodelovali v tej akcij i .

Kako bo konkretno organizirana ta akcija v kranjskem okraju, p« so sinoči razpravljali tudi na seji Okrajnega odbora Društva prijate­ljev mladine za kranjski okraj.

2 » G L A S G O R E N J S K E «

N O T R A N J A P O L I T I K A I N G O S P O D A R S T V O K R A N J , 30. O K T O B R A !95P"

Hudourniki prestopili hrenove • s s a j s ? „ »p**** s t a ? j ? , V JESENIŠKI »2ELEZNINI« KUltUriUil đOIllOV l i l SOI Več milijonov dinarjev materialne škode Na seji, pred tednom dni, je

ObLO Jesenice obravnaval nekate-ObLO Jesenice obravnaval nekate- I r t . ^ r r . i e l r t _ ^ t _ I J | 2 | ^ Močno dežev je zadnjih dni , k i kom, dokler niso ogroženih objek- trtek, se je končno posreči lo , da r a P o m e r n b n a vprašanja , o katerih * K r U I l j S K l O D C 1 I 1 1 111 Z C I C l O V O l J l V O

je bilo zlasti s i lovito na področju tov vsaj deloma obvarovali — — J - ! * m r > tww*.«.ii T . I , „ v n i — _ J

Gorenjske, je brž napolnilo korita Hudournikov. Razbesnelo vodovje je planilo v doline in ker reke niso mogle sproti odvajati odvisne vo­de, je začela voda prestopati bre-fove.

Ze v sredo ob 20. uri «o sporo-

Istega dne so (sporočili tudi Podljubelja, da potok Mošenik pre­stopa bregove. Voda je preplavi 'a cesto pri hiši št. 89 in jo v dol­žini 200 metrov tolikanj poškodo­vala, da je nesposobna za ves na­daljnji promet. Razbesnelo vodovje je del ceste v širini enega metra

čili iz Cadovelj pri JeJendolu, d« i« dolžini 50 metrov tudi odnesla

so vodni tok preusmerili. Po zad­njih vesteh je voda upadla za 30 centimetrov, vendar še teče po ce­sti.

V sredo zvečer je prestopila bre­gove tudi Sava Bohinjka, k i je prizadejala precejšnjo škodo grad­nji mostu pri Bohinjski Bistr ici .

smo že poročal i . Tako je bile med drugim ustanovljena Ljudska uni­verza, imenovani so b i l i člani r upravna odbor, razpravljali /so o reorganizaciji gostinske mreže ma območju ebčine. Na osnovi skle­pov

Svet za kulturo in prosveto Ob­činskega ljudskega odbora Kranj je v sporazumu s Svetom Svobod in prosvetnih d ruš t ev imenoval pred časom posebno komisijo, k i je od 14. maja do 16. junija letos

naj se č imprej uredi lastništvo do-mov v Mavčičah, na Jezerskem Visokem, Kokr i c i , Podbrezjab' Cerkljah, v Naklem in na Pri«1' skovem. Sprejeli so tudi sklep, d« bodo v p roračunskem letu 196°

je potok Bistrica močno narastel in da ogroža gradnjo mosta pri Ca-«Jovljah. Narasle vode ogrožajo tu­di dve hiši, k i stojita v neposred­ni bližini naraslega potoka. Gas i l ­ci in vaščani so se z vsemi sila-

Po nepopolnih podatkih je mate­rialna škoda za okrog 400 tisoč dinarjev, pri čemer pa ni vraču­nana škoda, k i so jo narasle vode povzročile na travnikih. Gasilcem iz Tržiča in Podljubelja ter vašča-nom, ki so se bori l i z narašča joč i -

ObLO Jesenice ustanovil 6 stano vanjskih skupnosti, obravnaval

Voda je odnesla precej gradbene- poročilo o poslovanju v Trgov-ga materiala v vrednosti preko mi- skem podjetju »Zeleznina« in ne-

zadnjih zborov volivcev je ™ ZV,\T T , °" J T J đ ' e i 0 S U 0 < 1 ° v Proracunsuem leiu i I p < ; „ n i r „ . , , , . . , „ f. J pregledala vse kulturne domove v zagotovili denarna sredstva za do

katerih drugih vprašanj ih . Zlasti je bi la ž ivahna razprava e

poslovanju v »Zeleznini«, kjer je

občini .

Komisi ja je pri svojem delu ugotovila, da je v kranjski obči­n i vrsta kulturnih domov, k i so skoraj brez opreme, če jo pa ima­jo, je stara in neuporabna. Z ozi-

mi boril i z naraščajočim hudourni- mi vodami vso noč iz srede na če

lijon dinarjev. Ogrožena mesta, kjer je naraslo vodovje grozilo, da bo prestopilo bregove, so gasil­ci in vaščani primerno zavarovali , zaradi malomarnega poslovanja in r°™ na nove metode dela kultur- p r i č e I i . z ^ r a ( , n J ° n o v i n d?-^°^0Tp

Včeraj popoldne so vode na vseh najrazl ičnejših oblik osebnega oko- no-prosvetnih d ruš t ev v zvezi z B e s n i C 1 ' O 'sevku in dogradili ogroženih področj ih začele močnio upadati.

graditev, adaptacijo in opremo do­mov v Mavčičah, Predosljah, Ti* bojah, Vok lem in Cerkljah, v M tu 1961 pa bodo adaptirali domov* v Velesovem, na Kokr ic i in n a

Primskovem. V letih 1963/64 bodo pričeli z gradnjo novih domov

• Pod Malo planino v Kamni­ških planinah je preteklo soboto popoldne izbruhnil požar, ki ga je ob vročem ln sončnem popoldnevu veter podil proti obronku Male planine. Požar je nastal spodaj, v dolini Črne, in hitro zavzel pre­cejšen obseg. Vsa gasilska društva Iz kamniškega okoliša ln poklicni gasilci iz Ljubljane so imeli več ur dela, da so izkopali jarke in tako omejili ogenj.

• V Iskri so te dni predvolilni sestanki osnovnih organizacij L M S , v kratkem pa bodo pričeli tudi s konferencami osnovnih organizacij. N a predvolilnih isestankih obravna­vajo programe dela osnovnih or­ganizacij za prihodnje leto in ; z-birajo kandidate za nova vodstva.

• Preteklo soboto, 24. oktobra je bilo pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju sklenjenih 16 po­rok.

• V sredo zvečer je bil v Naklem sestanek predstavnikov osnovne organizacije LMS in akti­va mladih zadružnikov. Govorili so o pripravah na letno mladinsko konferenco in o poživitvi dela mladine v Naklem.

• Od 20. do 29. oktobra zjutraj Je bilo v kranjski porodnišnici ro­jenih 18 otrok, od tega 11 dečkov In 7 deklic.

Kronika l e s a tedna riščanja prišlo podjetje v kri t ičen T ' e večjo potrebo po izobraževa-položaj . Za tako stanje je pred- n J u delovnih ljudi, je komisija vsem odgovoren bivš i ravnatelj P " ugotavljanju potreb po adapta-podjetja. Zbora sta o tem razprav- cijah, novogradnjah in- nabavi ljala na ločenih sejah in sklenila, opreme ter inventarja dala pred-

Šenčurju, dom v Preddvoru P a

bodo postopoma preuredili.

Na včerajšnj i seji je Občinski ljudski odbor Kranj razpravlj« 1 ' tudi o materialnem stanju šolskih

da se v podjetju ukine prisilna n o s t opremi klubskih prostorov, zgradb in opreme v šolah. Pri tel* uprava, da se izda poroš tvena iz- predavalnic in knjižnic. je treba poudariti, da je izvedb« java za pokritje nastale poslovne v k r a n j s k i o b č i n i i m g m o v r s t Q osemletnega načr ta obveznega 10 .gube m nekatere druge ukrepe. k u l t u r n i h d o k i r a a d a j k s r lanja odvisna med drugim pred-Ikrah sta ostro obsodila poslova- j i h n i h c e n e v z d r ž e

H

N a j l e ž j e vsem tudi od materialne osnove je in zahtevala za krivce najstrož- u. x . : . 2 _ _ « . _ J . Šolske r e f o r m e si n a m r e č bre»

Hk nje in zahtevala za krivce najstrož jo kazen, k i naj bo is točasno opo­min vsem, k i še danes nočejo spo­štovati d ružbene lastnine in delati v korist d ružbe . -k

ZBORI VOLIVCEV V TRZICU

TRZlC, 29. NOVEMBRA. — Si­noči so na področju tržiške občine zaključili zbore volivcev, ki Jih je bilo skupaj 16, in sicer v Jelen-dolu, Sen i en (»m, Križah, Podij ube-lju, Sebenjah, Pristavi, Lomu, Le

probleme povzročajo kmetijske za­druge. Zadruge so sicer pravni lastniki nekaterih domov, vendar nimajo interesa za vzdrževanje stavb, od d ruš t ev pa zahtevajo p lačevan je anuitet v taki višini, da j ih d ruš tva ne zmorejo. Ce bomo moremo misli t i . Na seji so hoteli zaščit i t i domove pred raz- sprejeli sklep, da se v okviru ra padanjem, bo nujno, da j ih bo položljivih sredstev za novogra prevzela občina, k i edina lahko s nje in dozidave šol pr ične z 9Ta^ finančnimi sredstvi pomaga pri njami in adaptacijami po tem« vzdrževanju domov. prioritetnem redu: v letih 1W <

N a področju kranjske občine je 1 9 6 0 i n 1 9 6 1 2 9 r a <- i l i š o l ° n a ?

Šolske reforme si namreč splošne tehnične vzgoje v delavni" cah, brez skupinskega dela v labo­ratorijih, kabinetih in primernib uči lnicah ter brez aktivnosti otro­ka v najrazl ičnejš ih krožkih n e

zato

Slapu. Kovorju in skupaj" 19 kulturnih domov, kul- n i n i ' v , e t i h 1 9 6 0 i n nova *oi» v Šenčurju in dozidava šole v G>

šah. Brezjah, . Tržiču. Udeležba na zborih Je bila turno-prosvetnih društev pa 23. zelo živahna ln konkretna. Volivci Društvo v O lševku je sploh brez ričah (telovadnica in tri učilnice

pomožnimi prostori); v letih 19 in 1962 nova šola v Preddvoru

v /iv.uuiii in Konnreina. volivci w»wiirvu v uisevnu je spion Drez se v razpravi dotaknili pred- svojih prostorov. Dvoje društev si­

ni stanovanjskih gradenj ter cer ima prostore, ki pa so popol-so vsem stanovanjskih gradenj ostalih komunalnih zadev. Sem noma neuporabni (Besnica, Sen sodijo ureditev šole, popravila cest čur). in kanalizacije. Na teh zborih vo- Ker se problem lastništva kultur

1961

V sredo ob 8. uri je bila v novih poslopjih pri vodovodnem stolpa v Kranju otvoritev nove poslovalnice trgovskega podjetja »Oskrba« - — - " — j — « » K U J J U U V U .

Kranj. To je doslej že druga nova poslovalnica, ki jo Je podjetje s o t u t M sklep, da bodo v otvorilo v dveletnem obstoju. V novi poslovalnici bodo potrošniki o b c " - l ustanovili 5 krajevnih od- mer v Mavčičah) in se zaradi tega

livcev v tržiškl občini so izvolili nega doma med kulturno-prosvet- -tudi svete in potrdili pravilnike nim društvom in kmetijsko zadru- šole v Naklem (ena učilnica, de-

prvi del gradnje šole na Jezerske"**1

(tri učilnice s potrebnimi stranski mi prostori),- v letu 1962 in 1963 nova šola v Orehku in prizidc*

irde-— . . . | / ™ , i u i {jiavnuiAo nim arusivom m KmenjsKo zaa.ru- s u i e v iNajueui \ona ucumto, stanovanjskih skupnosti. Sprejeli go kot lastnikom doma večkra t lavnica, šolska kuhinja in ga'

" tržiškl zaostruje (tak primer je na pri- roba); v letih 1963 in 1964 nov« šola na Primskovem in nove WW . „ , M , v l H o» , o v <i in ic i Doao potrošniki " " " » » m o itrajevnin oa- mer v Mavčičah) in se zaradi tega šola na Primskovem in nov« so>

nvega naselja in okolice vse do Rupe lahko postrežem i zelenjavo, b o r o v - Kje naj bi bili ti odbori, delo društva ne more normalno z dvema učilnicama v Trbojah; i delikatesnim in špecerijskim blagom na bo raztiravlial nhWn«n u.t#i*vi . „ . . „ ) ; „ . ; i_ n u i . ^ u _ J .. i_»:v. mej :_ m « »~ia

r n a š razgovor

"S

"j<= ""j "i «"i H vu-uuri, aeio arustva ne more normaitio z dvema učilnicama v irbojan; »-razpravljal Občinski ljudski razvijati, je Občinski ljudski od- v letih 1964 in 1965 nova šola v

Tržič na eni prihodnjih sej. bor Kranj na včerajšnjih ločenih Cerkljah in dograditev šole • » J e ' I C rt I n r i l n n m , ? . . U L . , ,.A\ ^ _ _ ! . U _ U _ U _1 11 o 1

Ko smo se pred d n e v i v b i b i lo , če b i v č a s o p i s zapi-K r o p i m u d i l i v p r i j e tn i d r u ž - sa l i , da i m a š v de lovn i k n j i -b i , j e b i l B o l t a na jzgovor n e j š i . N jegov i p r i j a te l j i , do-m a č i n i so n a m kasneje pove d a l i , da je vedno t a k š e n , č e -

žici nap isan ih 42 let s l u ž b e , pokojn ino pa tako borno, da se komaj p r e ž i v l j a š «

J a . j a , « je s p o v e š e n o gla-prav je nadvse sk romen , vo zmaja l s ta r i B o l t a . » N e kadar mora govor i t i za svoje vem, kako je to. Sest let že

č a k a m in pros im, da bi do­b i l t isto pokojnino, k i m i gre i n k i jo mnogi z e n a k i m po-

dobro.

T a k o l e j e p r i povedova l : •»Nikdar ne bom pozabi l , kako so me 13. marca 1945. leta ••beli« p remikas t i l i . D o b i l i so me v L i p n i c i . Z v o z o m sem pe l j a l fižol, moko i n ž i to za part izane. »Be l i« tega seveda n iso vede l i . Toda m e n i l i so, da je Bo l t a moje par t izansko ime , ka r je zadostovalo, da so m i j i h p o š t e n o na lož i l i .« — B o l t a naz iva jo B o l t e ž a r j a Resmana d o m a č i n i že od nek­daj.

S e s t i n š e s l d e s e t l e tn i Bo l t a n a m je nato p r ipovedova l , kako je p r e ž i v e l prvo svetov­no vojno kot vo jak na f ront i i n kako je kot i legalec poma­gal med drugo svetovno v o j ­no par t izanom. K o t š t i r i n a j s t ­l e tn ik se je ž e zače l ukva r j a t i z ž e b l j a r s t v o m , in s icer v •»P lamenu« , nato je de la l p r i M a g u š a r j u , nato spet v »»Pla­m e n u « . P o k o j je d o č a k a l kot p o š t n i r a z n a š a l e c .

»»Nekdaj nam je trda pred­la . D e l a l i smo po 12 do 14 ur, zas luž i l i pa l e 4 do 5 g o l d i ­nar jev na mesec in b i l i brez dopusta. Spomin j am so, kako ž a l o s t n i so b i l i p r i zo r i , ko so

l o ž a j e m , kot sem ga i m e l Jaz, ž e dobivajo. P rav i jo , da za

pa bo odbor Izvolili so tudi nove šolske odbore sejah obeh zborov na predlog Svr>- zerskem. po vseh volilnih enotah. ta za kulturo in prosveto skleni!, J^i

Gradnja pravosodne stavbe v Kranju

• Včeraj zvečer je b i la na G o l ­niku mladinska konferenca, kjer so govori l i o programu dela za prihodnje leto. Kot gostje so se je udeležili tudi predstavniki mladine iz Iskre.

• Na zemljišču poleg Zdrav­stvenega doma v Kranju bodo te (Nadaljevanje s 1. str.) obveznost kot inves t i tor v sode- gradnjo pravosodne stavbe 1**^' dni pričeli z gradnjo nove zobne v K r a n j u , to j e o gradnj i s tavbe lovan ju z L j u d s k o repub l iko S l o - ne leta 1960, k o n č a pa leta l W j ambulante. Stavba bo enonadstrop- za o k r o ž n o s o d i š č e , j avno tož i l - veni jo gradnjo nove pravosodne I n zadnj i sk lep : O L O a o g l 3 ^ 6

n a > stvo, p re i skova lne zapore i td . P o s tavbe v K r a n j u . D r u g i sklep s tem, da se v n o v i s tavbi zgr^' • Te dni je izobraževalni cen- predlogu gradbenega odbora b i do loča , da O L O prevzame ob- de tudi prostori t a j n i š t v a za n < y

ter Iskre skupno s tovarniškim b i la skupna p o v r š i n a stavbe p r i - veznost iz p r e j š n j e t o č k e , s tem, tranje zadeve O L O K r a n j , « P°" komitejem LMS pričel s seminarji b l i žno 2000 k v a d r a t n i m metrov , da L R S k r i j e dve t re t j in i s t ro- gojem, da L R S pr ispeva 50 Vi za vodenje sestankov. Vsak seml- s k u p n i s t r o š k i pa b i p redv idoma š k o v gradnje i n opreme o k r o ž n i h s t r o š k o v te gradnje i n op rem 0 ' nar traja 5 dni po dve url na dan. b i l i 200 m i l i j onov d inar jev . p ravosodnih ustanov (ok rožno os ta l ih 50 % pa k r i j e okraj- " Skozi tak seminar |e šlo doslej že V zvez i s tem je O k r a j n i I jud- sod i šče , o k r o ž n o j avno tož i l s t vo tem p r ime ru b i , po nekateri* 24 mladincev ln mladink. s k i odbor na t o r k o v i seji .spre- i n p re i skova ln i zapori), medtem predlogih , sedanje prostore

• V času od 19. do 26. oktobra j e l nekatere sklepe, k i bodo po- ko eno tret j ino s t r o š k o v za n i š t v a za notranje zadeve z a ' se je na Jesenicah rodilo 12 d ečkov s t a l i ve l j avn i , k o bo I z v r š n i svet gradnjo o k r o ž n i h ustanov i n vse sedel O b č i n s k i l j u d s k i odb f ) f

in 7 deklic . V istem času sta b i l i L R S sk l en i l , da na tak n a č i n so- s t r o š k e za gradnjo i n opremo K r a n j . dve poroki, umrla pa sta dva mo- deluje p r i gradnj i . P r v i sk lep ok ra jn ih ustanov nos i okraj . N a - R a z p r a v a o tem je bila pre«ei ška in pet žensk. p r a v i , da O L O K r a n j p revzame s lednj i sk lep d o l o č a , naj se z o s t r a i n ž j v a h n a , kar se je P*' ^ kazalo tudi pri g lasovanja . *

okrajnetra zbora je 5 odbornik 0* glasovalo proti, 3 pa so se ? , a" sovanja vzdržali , od zbora P 1 *' izvajalcev pa so 4 glasovali P1"*"" ti, 4 pa so se glasovanja vzdr­žali . V razpravi sta proti srp'**' jetju teh sklepov oziroma P r ° ' ' gradnji nove pravosodne »tavb«1

govorila predvsem predsednic* obč inskih ljudskih odborov Loka in Jesenice, tovariša stran in Traven, češ da

obči-

v i š jo pokojnino n i m a m za-ž e b l j a r j u popust i le roke in dostne kva l i f i kac i j e . Podob-m u je gospodar pokaza l v r a - n i h p r imerov upokojen ih v ta. Podobn ih p r i m e r o v je b i lo K r o p i , kot sem jaz, je na j -precej i n v K r o p i je š e p red manj 95 odstotkov, vendar je p r v o svetovno vojno p r e š l o v r a z l i k a ta, da oni prejemajo navado, da so mnogi s ta r i polno pokojnino, jaz pa ne. brezposelni odš l i v svet pros- Zadn j ik ra t sem se p r i t o ž i l za -j ač i t . Danes je vse d r u g a č e , r ad i pokojn ine že apr i l a letos, V s e je tako lepo urejeno. — toda do danes š e n i sem d o b i l Nekda j smo i m e l i le k l a d i v o n i k a k r š n e g a o d g o v o r a . « i n naton, danes imajo v - P l a - R a z u m l j i v o , B o l t a je zas lu -m e n u « kot le , stroje, i n to v žil svoj pokoj . V s e k a k o r bo l j -s v e t l i h p ros tor ih kot v resta- § e g a , ko t ga u ž i v a , vendar s i v r ac i j ah i n ne v t emnih za- z a r a d i sk romnos t i ne zna po-d i m l j e n i h v i g e n c i h . « magat i . D r u g i m pa je š e ved-

V pogovor se je v m e š a l no p r i p r a v l j e n n u d i t i p o m o č . Jernej D r m o t a : »»Bolta, zakaj P r a v b i b i lo , da b i t ud i d rug i pa o sebi n ič ne p o v e š . Dobro njega v i d e l i . B . F .

L J U D J E I N D O G O D K I

Težave italijanske vladne stranke Med n a j p o m e m b n e j š e pol i t ične in ni izpolnila vrste predvolil- problemov deže le . Nasproti t ež -

dogodke v notranjem ž iv l jenju nih obljub. Versko prepričanje , njam, naj privatni kapital osta-sosednje Italije v minulem te- ki na njem stranka gradi svojo ne š e nadalje p r e v l a d u j o č a n a m š e za druire obveznosti '* dnu je nedvomno šteti kongres politiko, vsekakor ni moglo bili oblika gospodarskega ž iv l jenja , potrebe, ki so še bolj pereče , *** v ladajoče D e m o k r š č a n s k e stran- zadosti trdna vez, ki bi držala se velik del stranke zavzema za primer elektrifikacija Poljan 8 *' ke v Florenci. Pozornost itali- skupaj razl ične sloje prebival- to, da bi država bolj aktivno doline, primanjkuje proraču*" janske in prece j šn jega dela sve- 46 p o d s t r e š n i h , 119 pre tesnih i n posegala v urejanje gospodar- si<jh sredstev. Izrazila srta p r c ° ^ lovne javnosti ni pritegnil nase D e m o k r š č a n s k a stranka ogoljufa- skejra razvoja, čeprav na škodo vsem bojazen, kako bodo obč in ' toliko kongres sam, kot dejstvo stva s povsem nasprotnimi inte- interesov posameznih f inančnih ta bremena zmogle. Vendar, k0* da ta n a j m o č n e j š a pol i t ična sila resi. Kaj imata na primer skup- veljakov. Samo z državno inter- j e poudaril predsednik OMinske-" v Italiji, ki že dal jše obdobje nega revni spolovinar na jugu vencijo v gospodarskem uprav- g a ljudskega odbora Kranj t«**' kroji usodo deže l e , prež iv l ja Italije in njegov gospodar ve- Ijanju je m o č pognati gospodar- ,ig p u har , je zdaj ugodna P1"*" zadnje čase t ežko notranjo kri- leposestnik, ali pa pri ložnostni ski razvoj v hitrejš i tek, trdijo Hka, da lahko pridemo r a 1 0 i * ^ /o. Ves potek kongresa in raz- zas lužkar iz Neaplja in boerat zagovorniki nove smeri. roma poceni do nove pravosod"* prave na njem so pokazale, da industrialec s severa. Vladna Vprašanje aprarnc reforme je stavbe, ki je ne kaže zamud"1-sedanje vodstvo ni moglo v e č Pomika Je kajpada" zastopala In druga stvar, ki š e posebej žull Razen tega namreč , da bo r*~ skrivati globokih nesoglasij, ki zagovarjala interese najbolj Italijansko gospodarstvo. Tudi ob publika prispevala del s r e d s t e £ že dalj č a s a razjedajo io vo- Premožnih slojev. Pereč i nere- tem vprašanju zahteva levica Se predvideva tudi prenos okro* -

dilno pol i t ično silo deže le . š e n l gospodarski in socialni pro- d e m o k r š č a n s k e stranke o d l o č - „ ih sodišč v pristojnost okr^el\

bi om i pa so vse glasneje trkali n e j š e ukrepe: izvedbo agrarne Ce se za to gradnjo zdaj "* Med najbolj pomembnimi doka- n a vrata tudi d e m o k r š č a n s k e reforme po vsej dežel i in za- odloči l i , bi jo pozneje mora"

d hude krize je omeniti tako stranke In povzroči l i v njej šč i to malih kmetov pred boga- graditi povsem z lastnimi sr«*-imenovano zadevo Milazza in krizo, ki se kaže v razslojeva- te jš imi . stvl. A. t> njegove skupine na Siciliji. Kljub n j u znotraj stranke in ceplje- podobna druga gospodarska in vsem grožnjam in pritisku stran- n j u „ a dve nasprotujoči si sku- s o c i a i n a vprašanja so sestavlja-kinega vodstva in cerkvenih pini. N a p r e d n e j š a smer, ki jo | a poglavitni predmet razprav poglavarjev, se je ta sicilski vo- vodi bivši tajnik stranke Fan- n a kongresu. Ob njih se je ne-ditelj demokristjanov pri nedav- f a ni ni hotela ostali gluha na kdaj enotna stranka razcepila nih volitvah izjasnil proti urad- vse m o č n e j š e zahteve po novi, n a n a p r e d n e j š e in nazadnjaško ni politiki slranke In postal drugačni politiki vlade, med- krilo. Od zmage enega ali dru-njen odpadnik. Prav zaradi tega tem ko je konservativno krilo g e g a D 0 v m a r s i č e m odvisen je dosegel tudi zmago. To je š e nadalje vztrajalo na starih pol i t ični razvoj d e ž e l e v prihod-bil prvi in najbolj viden do- postojankah. njih letih. Povsem na mestu je kaz, da v stranki ni vse zlato, y 9 a ta nasprotja so priš la na n a m r e č pričakovat i , da bodo kar se sveti. Kako bi tudi moglo dan na kongresu. Leva struja se n a p r e d n e j š e sile v stranki iskale biti, ko pa je vlada, ki jo vodi je zavzemala za to, da bi stran- podpore in sodelovanje pri dru-Demokrščanska stranka ogoljufa- ka preusmerila dosedanjo politi- glh sorodnih rilah v po l i t i čnem la volivce za njihovo zaupanje ko v re ševanju vseh bistvenih ž iv l jenju deže le .

Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Od-jovorni urednik Vojko No­vak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči jačun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Iz­haja ob ponedeljkih in pet­kih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 din

K R A N J , 30. O K T O B R A 1959 N O T R A N J A P O L I T I K A I N G O S P O D A R S T V O

» © L A S G O R E N J S K I « t N O T R A N J A P O L I T I K A I N G O S P O D A R S T V O

Voda, voda! Na levem bregu Save onstran Radovljice je 22 vasi zbranih v kroparski vodovodni skupnosti, k i že dolga leta zbirajo prispevke, dajejo les in kopljejo jarke ter si urejujejo vodovod. Letos so pora­bil i za ta dela dobrih 12 milijonov,

od katerih so sami zbrali 4 mil i ­jone din. Največja težava je, ker primanjkuje cementa. Z upraviče­nim veseljem so letos dočakal i pri­tok vode v Lipnici , v Lancovem in v Kamni gorici.

Z G O R A J : Podobnih prizorov v Kamni gorici ne bo v e č . . . S P O D A J : . . . s a j so mladi Ln stari pomagali pri gradnji vodovoda

V okviru novega sistema finen-siranja stanovanjske graditve se bodo zvišal i tudi prejemki delav­cev, us lužbencev, upokojencev ln uživalcev invalidske invalidnine ter prejemki držav l janov izven de­lovnega razmerja. Ta izplačila bo­do urejena na dva nač ina : uporab­n i k i stanovanja bodo prejemali pri blagajni podjetja a l i ustanove, kjer prejemajo svoje redne prejemke, tudi te zneske. Tistim, k i pa sta­nujejo v lastnem stanovanju ali v stanovanju, kjer so solastniki, ali ki stanujejo v stanovanju, k i je lastnina ali solastnina članov nji­hove družine, bodo ta izplačila od­gođena, i n sicer na račun prejem­kov za leto 1960 do 1. januarja 1963, na račun prejemkov za 1. 1961 pa do 1. januarja 1964.

Kar zadeva neposredno izplačila uporabnikom stanovanja, bodo imeli pravico do izplačila vsi , k i veljajo za uporabnike stanovanja. T i bodo uporabo svojega stanova­nja dokazali na podlagi dokazila o uporabi stanovanja. Podnajemni­ki bodo uvel javi l i pravico do iz­plačila na podlagi pogodbe o pod­najemniški pravici . V s i , k i imajo pravico do nadomestila, bodo pred­ložili tudi potrdilo o bival išču v kraju zaposlitve. Drugače poveda­no, vs i delavci in uslužbenci , upo­

kojenci, osebni in družinski inva­l id i , kakor tudi državl jan i , k i so začasno izven delovnega razmerja, pa niso lastniki ali solastniki sta­novanja, bodo prejemali dodatek k svojim običajnim mesečnim pre­jemkom v tistem znesku, kakor je urejeno z osnutkom uredbe o iz­plačevanju nadomestila za zvišanje najemnine ob predložitvi dokaza • uporabi stanovanja in potrdila • bival išču v kraju zaposlitve.

Zvišanje pokojnin bo urejene s spremembami in dopolnitvami za­kona o pokojninskem zavarovanju, k o l so kot zakonski osnutek pred­ložili Zvezni ljudski skupšč in i . Pe­tem predlogu se bodo zneski oseb­nih in družinskih najemnin, k i • • določeni a l i k i bodo določeni p» zakonu o pokojninskem zavarova­nju tei v skladu s povprečnimi zneik: plač, doseženih pred 1. ja­nuarjem 1960, pre računava l i a« nove zneske. Finančni uč inek zvi­šanja pokojnin, kak r šne se bodo izplačevale ob koncu le tošnjega leta, bi znašal i blizu 5 mil i jard dim letno.

V enakem smislu bo po osnutka zakona o spremembah zakona • vojaških vojnih invalidih zviša* tudi invalidski dodatek, k i se iz­plačuje kot nadomestilo za zvišane najemnine.

NOV TARIFNI PRAVILNIK Uspehi v proizvodnji in produktivnosti v »Jelovici« Škofja Loka

Ko j e delavski s v e t lesnoindu-"Ijskega podjetja »Jelovica« v Sk. °*i v začetku letošnjega leta pre-

* e s « l uspeh poslovanja v 1. 1958, p °jim ni bi l v celoti zadovoljen. Oslovni uspeh je bi l sicer dose-

saj je podjetje ustvarilo 136 ^"ijonov din č is tega dohodka, od j^terega je namenilo v sklade j 5 V«. Ugotovljeno je tudi bilo, /r*je bila produktivnost zaposle-

Prenizka, z njo pa tudi zasluž-^ ' "n da je podjetje razen izdel-

v> ki so izkazovali poslovni j P e h i imelo še postavke kot pro-j^°dnja spalnic, vgrajenega pohi-B *i trdega rezanega lesa in ve-K "m plošč, k i je bila deficitna.

ki rešili te probleme, je delav-^ s vet stal pred Tazpotjem — ^ Povečati tem izdelkom prodaj­na cene ali pa povečat i produk­t i "ost in zaižati polno lastno ceno ^ e l k 0 v .

IzH ^'orana je bi la druga pravilnej-

Va" 5. 0 ' ' T* aaj bi sprostila vse no-(j n J e rezerve, izboljšala organiza-)> dela in poslovanje nasploh ^ l ^ e h o d na to pa je b i l potre-

stirnulans, k i bi te rezerve .̂ °stil. To naj bi bi l tarifni pra-W l k ' k i J e b i l v I e , u 1 9 5 8 P r e v e č

^ l ' sej razen tarifne postavke, II * Po normi in morebitne delitve l j 4

0 , ) S e 9 « I drugih oblik nagrajeva-8t4' **a tudi osnovne tarifne po-j * e so bile nizke in niso dajale tij^arneznim kategorijam delavcev , j j ^ i h spodbud. Graditi nov ta-

' Pravilnik na uspehih iz le-958, kolektivu ne bi dalo po-

izvodnje, saj izdeluje razen stav­benega, sobnega in vgrajenega po­hištva, zabojev, montažnih objek­tov, lahkih gradbenih plošč, veza­nega lesa in furnirjev še vrsto ostalih izdelkov, ni postavilo v pravilnik načela nagrajevanja po enoti proizvoda. Prilagodilo je p i č pravilnik svojim specifičnim mož­nostim in zahtevam ter predvidelo v njem stimulacijo dveh stvari, k i 6ta b i l i v letu 1958 najbolj pereči •— produktivnosti in zniževanja polne lastne cene. Razen tega <e bil povečan obseg del po normi na 71 •/• ter zvišani normativi v povprečju za 15%. Premiranje je zajelo vse zaposlene. Stari pravi ' -nik je zahteval za zaslužke 83,5 % od čistega dohodka. Tudi v novem pravilniku je ta odstotek skoro enak, le da 72,1 % tvorijo neod­visni , 11,16% pa odvisni zaslužki — premije.

Tak način stimuliranja, k i ga je podjetje uporabilo od 1. aprila dalje, je dal takoj ugodne rezul­tate, k i pa so se iz meseca v mesec stopnjevali. Dočim so bile v I. tro-mesečju dosežene norme v pov­prečju s 122,2%, so bile le-te v aprilu, ob povišan ju normativov

za 15 %, vseeno presežene za 19,3 odstotke, v avgustu pa je ta pre­sežek že znašal 26 %• i

Razen zniževanja potrebnih efek­tivnih delovnih ur pa je tehnično vodstvo delalo predvsem na mate­rialnih normativih in konstrukcij­skih spremembah, vsi delavci in poslovodje pa so skrbeli za čim manjši odpadek in izmet. Tako de­lo je moralo roditi sadove. Devet­mesečni obračun izkazuje, da je podjetje doseglo že 139 milijonov čistega dohodka al i za 3 milijone ve>č kot lani v vsem letu. Tudi ce­lotni dohodek podjetja je porastel v primerjavi z istim obdobjem la­ni za 13,72 %, in to pri 2,59 Vo manj zaposlenih kot v letu 1958. Produktivnost dela je porastla za 15.44 % in podjetje prakt ično da­nes nima več proizvoda, k i bi iz­kazoval izgubo. Lastna cena veza­nih plošč je znižana napram lani pri kub. metru za 9658 din ali za 9.53 % , pri spalnicah pa celo po garnituri za 10.168 din ali za 17,06 odstotkov. Znižanje lastne cene pa so zaznamovali tudi ostali izdelki .

Tako gospodarjenje ima svoj odraz tudi na zaslužkih zaposlenih. Povprečni mesečni zaslužek pol-

kvalificirane delavke znaša 14.000 dinarjev, kvalificiranega mizarja pa 18.000 din . Pri tem tvorijo od­visni zaslužki že 26 % celotnih za­služkov, če bi pa tu prišteli še za­služke za preseganje norme, pa skoro 40 %. Povprečno mesečno povišanje zas lužkov napram lani ; e pa 31 % .

So s tem izčrpane vse možnosti in rezerve? Delavski svet meni, da ne. Nov tarifni pravilnik naj bi kriterije odvisnega zaslužka prila­godil, da bi b i l i še s t imulat ivnejš i , ponovno bi revidiral posamezne normative, k i so v povprečju pre­seženi nad 20 % in s tem uvedel še pravičnejše nagrajevanje posa­meznikov.

Povečani čisti dohodek pa veča tudi sklade podjetja. Lani je bilo ustvarjenih za 16 milijonov din skladov, letos ob 9-mesečju pa že 26 milijonov. To pa še ni vse. Ko­lektiv se misli odreči tudi delu dohodka za delitev v znesku 8 mi­lijonov d in . Ustvarjena sredstva bo namenil za gradnjo stanovanj, za rekonstrukcijo in izbol jšavo proizvodnih procesov, da bi bi l re­zultat v letu 1960 še ugodnejši .

O M .

5 seje Turističnega društva na Bledu

Priprave za zimsko sezono Minuli teden Je bila aa Bleda seja upravnega In nadzor­

nega odbora Turističnega društva Bled. Posvetovanja so se udeležili tudi člani odbora za blejske prireditve In zastop­niki hotelov. Razpravljali so o pripravah za zimsko sezono 1959-60 ter o zaključkih letošnje poletne sezone.

Zimska sezona je tako rekoč že pred nami, zato so Blejci s pr i­pravami i e pričeli . Z uč inkovi to propagando naj bi zainteresirali turis t ična zastopstva doma in na tujem za Bled pozimi. V ta namen bodo v kratkem izdelali fotograf­ske povečave zimskih motivov z Bleda in okolice ter kartonirana stojala fi fotografijami za izložbena okna potovalnih uradov v različ­nih krajih d ržave . Letake za zim­sko sezono bodo natisnili v slo­venskem, srbohrvatskem, italijan­skem in nemškem jeziku. V teku so tudi priprave za sestavo 'kole­darja zimskih prireditev, pred­vsem športnih (sankanje, smučanje , drsanje, kegljanje, konjski in mo-to-skjoring) in zabavno-družabnih itd. Predvidevajo, da bo v letošnji zimski sezoni na Bledu sodelovala tudi R T V Ljubljana s televizijski­mi prenosi zimskih prireditev. Z zastopniki R A V so nameravajo po­govoriti o izdelavi barvnega igra­nega filma za propagando Bleda. Z vodstvom snemalne grupe so o tem že govoril i , o dokončnih teh­ničnih podrobnostih pa se bo tre­

ba še zediniti . Kopije takšnega propagandnega filma bi seveda po­slali tudi v inozemstvo.

O prvih zakl jučkih letošnje po­letne sezone je na seji poroča l tajnik TD Bogdan Senca. Navedel je pomanjkljivosti v letošnji sta­tistični službi in omenil težave, k i so nastale v zvezi « tem. Sicer pa so rezultati zadovoljivi , saj so za­beležili 181.877 noči tev, kar je za 14.049 več kot lani, v odstotkih pa za 8,4 %. Posebno je naraslo šte­vi lo inozemskih noči tev, in sicer za celih 1 7 % v primerjavi z lan­skim letom. Povprečna doba biva­nja gostov na Bledu se je v le­tošnji sezoni znižala od lanskih 4 dni na 3,67. Na tolikšno zmanjša­nje je vpl ivalo predvsem slabo vreme v avgustu.

Na seji Tur is t ičnega d ruš tva so razpravljali tudi o možnosti orga­niziranja večjih zimskih prireditev kot n. pr. festival jugoslovanske folklore ali večjo prireditev malih zabavnih orkestrov in podobno. Skleni l i so tudi, da je treba pri­četi tudi s pripravami za načr t gradnje s a n k a š k e proge na Straži.

t j j^ ih sredstev za povečanje ta-d^'k Postavk, kaj šele sredstev za j. 9« oblike nagrajevanja. Obšir-t) . ^ a l i z e pa no pokazale druge ^ 7°s t i in rezultate in iz teh je

nov tarifni pravilnik. Ujetje zaradi raznoterosti pro-

U 9 P E H I I N S L A B O S T I

N A G R A J E V A N J A V IBI

»tj)ft * 5 e J i upravnega odbora tek-^ f t . e tovarne IBI v Kranju so Vij) ^^O^m govoril i tudi o uspe-V{j . 1J 0 veg« načina nagrajevanja po V h , ^ r e n < > d od plačevanja po tjrs

a h na nagrajevanje po pro­ti.^ ' v nem akordu n i potekal tako, <0 l e bilo predvideno. Nastale V . V e zaradi povprečnega po-W ^ * O D v e z n o s t i na delovnih »rQv!*1 in tudi zaradi nekaterih ne­to n ° postavljenih akordov. Zn-k̂ j v tem sistemu še zmeraj ne-Vj j j^Hanjk l j ivos t i , k i j ih sproti

v l ja jo . V glavnem pa je ta H ^ " Nagrajevanja odpravil neka-Sl ^ " P r a v i č e n e razlike med po-^Df I * ' r n i skupinami delavcev, ka-k*y. I u d i med delovnimi mesti

^'h podjetij, kar delavci odo-^ 1°. Kljub vsemu pa novi na-Sy ^Srajevanja še n i pokazal ***t e ? a uspeha v proizvodnji. Po-

^ ' o v n e g a uč inka je minima-H e k a t e r e slabosti, k i puščajo

ice, so že znane. Uprav-0 r Je sklenil , naj o tem pro-

r a z P r a v l j a delavski svet in tudi celotni fcolckU

K . M .

G!e danes jo vidim pred se-boj in vedno mi bo ostala

živo v spominu, kakor nam osta­ne prijatelj, brat, sestra, oče in mati. Bila je majhno, prijazno dekletce.

Srečavali smo jo skoraj vsak dan na naših obhodih pri botru Koscu, ki je imel naše fante, ka­kor nam je pravil, prav očetov­sko rad. Največja zamera bi bila, če se ne bi oglasili, kadar smo bili kje v bližini. Ko se je nekaj­krat zgodilo, da v zadnji vojni zaradi hudih bojev, ki so divjali tam okoli, nismo mogli do njega, nam je očital: »Ali sem kar tako, da vas ni nič blizu.*

Klicali smo jo Ankica. Bila je iivahna kot vrtavka. Ni bila je­zikava, toda vedela je vedno mnogo povedati. Ni se dala ugnati, razen kadar je bila jez­na. Tedaj je utihnila in nismo je zlepa pripravili do besede.

Poznala nas je vse po imenih. 2e od daleč nas je vedno po­zdravljala:

»Zdravo, Ivo! Zdravo, Petko! Zdravo, Črtomir!*

»Zdravo, Ankica,« smo vsi hkrati odgovarjali.

»Kam pa jo spet tako hitro mahate?*

»Nekam preveč si radovedna.* »Vseeno, četudi ne poveste. Go­

tovo vas bom našla pri botru Koscu.*

»Le pridi tja, če si upaš,* smo ji odvrnili. »Bos že videla. Mi bo­mo botra nagovorili, da te bo spo­dil, ko prideš.*

»To se ne bo pa nikoli zgodi­lo,« je prepričevalno zatrdila in pri tem stresla z glavo, da so ji dolge, debele kite drsele sem in tja po hrbtu. »Ali mislite, da ima boter vas rajši kakor mene? Vas

6 R 0 Z D J E že ne! Mene ima rajši in me ne bo nikdar spodil.«

»No,« smo rekli, »kar z nami pojdi. Tako bo bolje. Kaj bi se s tabo prepirali, saj nič ne dose­žemo.«

Tako in podobno smo drug drugega zbadali, kadar smo se srečali, potem pa smo skupaj z Ankico odšli k botru. Dostikrat pa sta nas že oba pričakovala. Zgodilo se je tudi, da je Ankica pritekla za nami k botru Koscu, ki je vse leto, razen pozimi, bival kar v zidanici ob robu vinogra­da. Vinograd je ležal na levi strani hriba, ki je stal med dve­ma dolinama. Tjakaj so Nemci le redko zahajali. Le kadar je bil večji napad, so prišli. Zato pa so tembolj z vseh strani neprestano obstreljevali hrib z vsemi vrstami orožja in metali bombe iz letal.

»Boter,« je rekla nekega dne Ankica, ko smo sedeli vsi skupaj v zidanici. V zidanico smo se več­krat zatekli pred streljanjem.

»Boter«, je ponovila, kakor da bi zbirala pogum in besede. »Vi povejte, koga imate rajŠi, mene ali Iva, Petka in Črtomirja. Ved­no me dražijo, da jih imate rajši kot mene.«

Boter Kosec je pogledal Anki­co, kakor da je ni prav slišal. Ona pa ga je tako gledala v oči, da je takoj videl, kako in kaj je treba.

»Da, Ankica,« je dejal in ne­prestano valil goste oblake dima iz ust, »saj veš, Ankica, da imam

tebe najrajši. Toda, njih imam tudi zelo rad.«

Kakšno veselje je zavladalo te­daj v tej mali zidanici!

»Ali sedaj vidite, koga ima bo­ter rajši?«

»Saj te imamo tudi mi radi, Ankica,« smo ji zatrjevali.

»Tudi jaz vas imam zdaj še bolj rada, samo, da me ima boter najrajši. Zdaj vam bom pa s pekla koruzo, tako, ki jo imate vsi ra­di. In ko bo grozdje dozorelo, vam ga bom vsak dan nabirala, da se ga boste do sitega najedli.«

Tako je Ankica vse leto z bo­trom Koscem skrbela za nas. Ved­no je imela dosti opravkov z na­mi. Ko smo odhajali, je vedno stopila za nami in rekla:

»Kmalu spet pridite pogledat k nama. Z botrom se sama nimava kaj prida meniti. Povesti mi je že vse povedal, da jih sedaj še sama njemu pripovedujem.*

»Seveda bomo kmalu spet pri­šli. Pa na botra nam dobro pazi, sicer te bomo za ušesa.* Da bi jo videli, kako se je namrdnila. Te­ga najbrž ni naredila nalašč, lička so se ji kar sama od sebe skrčila v tak izraz.

»Kar na sebe pazite, botra pa kar meni prepustite. Saj sem že velika in doma vse naredim, kar mi porečejo.«

Pomislite, kako je bila ponosna, čeprav še ni imela devet let.

Za nas je res nadvse skrbela. Vse leto, zdaj s tem, zdaj z onim. Jeseni je bih redno pečenje

koruze, pečenje kostanja in potem je prišlo na vrsto grozdje. Naj je bilo vreme grdo, naj so streljali iz doline v hrib, Ankica je bila vedno na mestu. Za nas je imela vedno kaj pripravljenega . . .

Ko se je vrnila, nas je vpraša­la: »Se mar bojite za mene? Jaz pa nič za vas.« Joj, kako se je zlagala! Ko smo pa vedeli, kako je spraševala povsod, če nas le nekaj dni ni bilo na spregled.

»Tega ti ne verjamemo,* smo ji dejali pol v smehu, pol v na­rejeni užaljenosti.

»Kakor hočete, boste že še radi verjeli.«

Tako smo se je navadili in tudi ona nas. Mislili smo, da bo vedno tako ostalo, kakor je bilo takrat. Raje bi tu končal, a moram po­vedati do kraja, da boste tudi vi zvedeli vse o naši Ankici.

Neko popoldne, ko je jesensko sonce tako močno pripekalo, d* je bila zemlja vsa izsušena in je kar pokala, smo sedeli na klopi gred zidanico. Tedaj so Švabi za­celi spet srdito streljati. Morali smo se umakniti v zidanico.

»Ankica,* smo jo klicali. In spet: »Ankica,* in še enkrat. ..

»Aaankkkicaaa .. .* je odgovo­ril odmev z nasprotnega hriba.

»Le kam je šla,* smo z vseh strani silili v botra.

»Rekla je, da gre dol v vas po nekaj za nas vse in da bo kaj spet tu.«

»Za njo grem pogledat,« se je odločil Ivo. »Počakajte me. Pri­dem čimprej. Meram jo najti.t

Dolgo smo čakali in bili smo v strahu, ne toliko za Iva, kolikor za Ankico. Čez dobro uro se je vrnil, toda brez nje. Ugibali smo, kam neki bi bila odšla.

»V vasi je ni,* je zatrdil Ivo. »Če se ji le ni kaj pripetilo med potjo,« je bolj zase menil Črtomir.

»Boter Kosec, povejte,« je de­jal Petko, »če ni odšla spet v vinograd. Saj veste, da jo je kaj rado zaneslo tja, prav kadar smo streljali, in da se je vedno skrila za trs in mislila, da je tako ne more nič zadeti.«

»Moramo iti pogledat in to ta­koj«, smo se odločili. »Vi, boter', počakajte.«

»Jaz da bi počakal! Za noben denar! Če je imel kdo Ankico rad, sem jo imel jaz. Če je koga škoda, je vas in ne mene. Za me­ne je vseeno, saj dolgo tako ne bom.« Njegova je obveljala. Odšli smo proti vinogradu, da ga pre­iščemo, če le ne tiči Ankica kje za kakim trsom. Streljali so kar naprej.

Vsak zase smo hitro stopali med vrstami trte. In vsi smo upa­li, da jo bomo našli, kje skrito. Nenadoma pa je Črtomir zavpit na ves glas: »Ankica, kaj pa de­laš tam? Sem pridi.« Odgovora ni bilo.

Zdrveli smo tja in obstali ka­kor ukopani. Pred nami na tleh je ležala Ankica, mrtva. Krogla jo je zadela in v predpasniku, ki ga še mrtva ni spustila iz rok, je imela nabrano grozdje za Iva, Petka, Črtomirja in botra Kosca.

Kako rad bi jo še danes slišal: »Ali se mar bojite za mene? Jaz pa nič za vas,« in bi ji od srca verjel, samo da bi Ankica še kdaj nabirala grozdje.

Otmar Novak

O S Y £ S C £ Y A L £ C ZDRAVNIŠKA

DEŽURNA S L U 2 B A Edravstveni dom Kranj, Gospo-

*vetska ul ica 9, telefon 218, 595, aaroč i l* za prevoz bolnikov tele­fon 04.

M A L I O G L A S I

Privatnikom ne objavljamo malih • glasov pred vplačilom. Cena ma­l ih oglasov je: preklic 20, izgub­ljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročnik i imajo 50 odstotkov po­pusta.

Telefonska š tevi lka naročniške-ga in oglasnega oddelka je 397, uredniš tva 475.

Moško kolo, zelo dobro ohranje­no, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.

Smrekove deske 30 mm, polsuhe to borove a l i smrekove v rhače , kupim. V i l k o Mlakar , izdelovalni-ca posteljnih mrež, Cesta Staneta Žagar ja 6, Kranj. 4764

Kupim cement in zidno opeko, novo a l i staro, do 3000 kosov. Na­s lov v ogl. odd. 4831

Obveščam, da imam plemenske­ga kozla . Delavska 58, Kranj .

4840 Zelo ugodno prodam dobro ohra­

njeno kredenco in omaro. Ogled v Stražiški u l ic i 2, Kranj . 4845

Prodam vel iko železno blagajno ter rabljeno sobno opravo iz češ-

ajeveg* lesa. Poizvedbe Cesta 1. maja 2, Kranj. 4846

Prodam travnik na K o k r i c i ter 3 malo rabljene sobne peči. Poizved­be Zupančičeva 2, Kranj. 4847

Prodam navaden neokovan voz. Pokom A l b i a , C. Talcev 8, Skofja Loka. 4848

Imam na zalogi jabolčne sadike, s a d n i zbor in pomožni . Vinko Br-toncelj, Dobrava 4, Kropa. 4849

Prodam 6 mesecev staro žrebico. Luže 30, Šenčur. 4850

Kompletno karoserijo tovornega avtomobila Fiat 1.5 tone ugodno prodam. Ogled in informacije: Me­sarija Naklo . 4851

Prodam krušno peč — lončeno Janez Bajželj, Zlarnarjeva 10 — Kranj . 4852

Prodam 500 kg težko telico, k i bo v kratkem teletila. V o k l o 36, Šenčur. 4853

Prodam krmilno deteljo. M l a k a št. 6, Kranj. 4854

Prodam motorno kolo Jawa, saksa l n vzidi j iv štedilnik — de­sni. Rogelj Alo jz , Sr. Bitnje 79.

4855 Poceni prodam parcelo 1800 kva­

dratnih metrov med Lescami in Radovljico ob železniški progi. — Poizvedbe v Lescah št. 91. 4856

Prodam moped ILO. Polica 6, Na­k lo . 4857

Prodam kopalno peč z banjo io tušem. Naslov v oglasnem oddel­ku. 4858

Rekonstrukcija Tobačne tovarne v Ljubljani je v teku. Samo za Izdelavo cigaret so uvozi l i že 6 novih strojev, v krat­kem pa bodo montirali še 10 nadaljnjih. Rezultati reševa­nja tega osnovnega vprašan ja so že v idni . N a trg so te dni dali nove izdelke, k i so poleg odl ične tobačne mešanice tudi sodobno opremljeni. Tako so kad i lc i v virginsko-orlentalski cigareti Blend našli že dolgo iskano cigareto. Anal iza Duhaa-tskega instituta v Zagrebu z dne 9. 10. 1959 je ugotovila v Super Dravi le 1,44% nikotina, kar je omogočil novi tehno­loški postopek.

V tovarni upajo, da bodo kadi lc i te novosti sprejeli z zadovoljstvom.

V g loboki ža los t i naznanjamo ž a l o s t n o vest, da nas je za vedno zapus t i la v starosti 42 let n a š a draga f.ena, m a m a i n s e s t r i č n a

O L G A D O L E N C , ro j . K u r e n t

Pogreb drage pokojnice bo 30. ok tobra ob 16. u r i izpred h i š e ža los t i na pokop. K o k r i c a p r i K r a n j u . K r a n j 30. ok tobra 1959.

Ž a l u j o č i : m o ž A n t o n , h č e r k i Olga z m o ž e m , T o n č k a , Mar j anca , s i n L a d o in ostalo sorodstvo.

Po t e ž k e m t rpl jenju nas je v 54 le tu starosti za­pus t i l n a š l j ub i ata, s tari ata, m o ž in brat

C I R I L L I K A R

Pogreb bo v soboto, 31. oktobra ob 15. ur i popoldne na p o k o p a l i š č e v S t r a ž i š č u . K r a n j , L jub l j ana , R i j c l i n a .

Ž a l u j o č i : ž e n a Katarina, .sin C i r i l , h č e r e M a r i n k a , P a v l a i n Ivanka z d r u ž i n a m i , L a d i i n ostalo sorodstvo.

Ž E L E Z A R N A J E S E N I C E razpisuje 2 š t i p e n d i j i

za š o l a n j e na gospodinjski šoli v P o l j č a h .

P r o š n j e za podel i tev š t i p e n d i j e p o š l j i t e na Ž e l e z a r n o Je­senice, K a d r o v s k i sektor — komis i j a za š t i p e n d i j e , na j ­kasneje do 15. X I . 1959. P r o š n j i p r i l o ž i t e prepis zadnjega .šolskega . spr ičevala i n oceno mlad inske organizaci je o z i ­roma S Z D L .

V e l e ž e l e z n i n a M E R K U R , K r a n j , K o r o š k a cesta 1 raz­pisuje delovno mesto

B L A G A J N I C A R K E za t rgovine na drobno.

Nastop 1. decembra a l i po dogovoru. — Prednost imajo i z u č e n c t rgovske p o m o č n i c e . — Ponudbe je poslati na taj ni.štvo podjetja do 9. novembra .

Prodam odl ičao obranjen klavir , delno ma obroke. Dr. Šušteršič , Golnik. 4859

Prodam motorno kolo Saks do­bro ohranjen po zelo n izk i ceni. Otoče 23, Podnart. 486«

Prodam dobro ohranjeno trodel-no omaro, dve nočni omarici, psi­ho in o t roško posteljico z vložkom. Naslov v ogl. odd. . 4861

Kupim nova al i dobro ohranjena vrata okol i 180 krat 70 cm. Dr. H r i -bornik, Stražiška 6. 4862

Kupim plug obračalnik »Vinkelj« — naslov v ogl. odd. 4063

Kupim rabljen klavir . Ponudbe oddati: Rezek, Tomšičeva 13, Kranj .

4864 Enosobno stanovanje v Kranju

kupim. Ponudbe z navedbo cene pošlji te v oglasni oddelek pod »Vseljivo«. 4865

Za stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali okol ici nudim 20.000 din nagrade. Ponudbo pošlji te v oglas­ni oddelek pod »Oktober«. 4866

Tovarna preši t ih odej in tapet­niš tvo »Odeja«, Skofja Loka razpi­suje oziroma išče za tapetn iško de­lavnico tri vajence in tapetnike — polkvalificirane, kvalaficirane ter sedlarje. »ODEJA«, Sk. Loka. 4867

Želim spremeniti službo mestne­ga knjigovodje. Sprejmem tudi drugo delo. Naslov v oglasnem od­delku. 4868

Sprejmem mizarskega pomočnika ln vajenca. Anton Stare, mizar­stvo. Sr. Bitnje 6, Zabnica. 4809

Obveščamo, da se Je Okrajni higienski zavod Kranj preselil v montažno stavbo ZD Kranj, Gospo-svetska cesta 9, telefon 218, 595.

4870 Enosobno stanovanje v Kranju,

površ ine 65 kvadrat, metrov, kom-fort, kopalnica, zamenjam za po­dobno v LJubljani al i Šentvidu. — Naslov v ogl. odd. 4871

Sobo ln kuhinjo nujno Iščem v Kranju aH Skofji Lok i . Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Na­jemnina«. 4872

Hrano in stanovanje nudim to­varniški delavki . Ostalo po dogo­voru. Naslov v ogl. odd. 4873

D,>k'e staro 25 let, čedne zuna­njosti, dobros rčno in mirnega zna­čaja, želi spoznati sebi enakega moškega od 30 do 45 let. Sl ika za-željena. Ponudbe poslati na upra­vo pod »Lepa jesen«. 4874

Prekllcujem neresn ične besede, k i sem j ih izrekel o Janezu Debe­ljaku iz Dolenje vasi pri Selcah. V i n k o Jelene, Dolenja vas 12, Sel­ca. 4875

Prekllcujem besede, k i sem j : h izrekel napram Mar i j i Berce iz Selc. Habjan Franc, Selca 5. 4876

Ugodno prodam dobro ohranjen krznen plašč. Ogled in informacije v trgovini »Uniforma« Kranj .

Prodam šivalni stroj Singer flah, predvojni matr. skoraj nov za čev­ljarje ali kro jače . Peter Dolinar, Križe 27.

Prodam suhe bukove plohe 50 milimetrske in smrekove deske 30 do 20 mm, rezan les za os t reš je . Alič Avgust, Medvode-Proska, no­va cesta.

Prodam Puch v odličnem stanju. Ogled od 3. ure dalje. Jak l in Šte­fan, U l . T. Odrove 15, Kranj .

Hišo na Dolenjskem, skoraj no­vo, takoj vseljivo z nekaj zemlje in gozda ugodno prodam. Informa­cije daje Kuralt Mari ja , Predoslje 22, Kranj.

Nudim opremljeno sobo. Ostalo po dogovoru. Gregorč ičeva c. 12, Kranj .

R k i dvor) v Regunje. A v t o b u s i iz Begun j odpeljejo ob 10.30, in 11.30 preko Radov l j i ce v L e s ­ce. Av tobus iz Podnar ta odpelje ob 7.30 (izpred kolodvora) preko K r o p e , K a m n e gorice, L a n c o v e -ga in Radov l j i ce v Begunje ter se v r a č a iz Begunj ob 10.30 u r i . Nadal je ostanejo v ve l j av i vozni redi rednih prog »Transtur is ta+<, k i voz i iz G o r i j preko B l e d a , Lesc , Radov l j i ce v Begunje .

V a b i o b č i n s k i odbor Z B N O V R a d o v l j i c a

A V T O B U S N I P R E V O Z U D E L E ­Ž E N C E V I Z K R A N J A N A S P O ­

M I N S K E S V E Č A N O S T I V D R A G I

» •Avtopromet« K r a n j o b v e š č a vse obiskovalce spominske sve­č a n o s t i v Drag i p r i Begunjah , da bodo odhodi avtobusov Iz­pred avtobusne postaje v nede­ljo, dne 1. novembra ob 7.30 u r l . Avtopromet K r a n j .

POČASTITEV P A D L I H V S T R A Z l S C U

Bivše borce N O V , č lane polit ič­nih in družbenih organizacij ter ostalo prebivalstvo terena St raž išč" vljudno vabimo, da se polnoštevi l -no udeleže komemoracije, katera bo v soboto 31. 10. 1959 ob 16. ur i na pokopal išču v Stražišču v spo­min padlih borcev in žr tev fašistič­nega nasilja.

Tega dne bo Osnovna organiza­cija Zveze borcev N O V v Stražišču odkrila v okviru š tevi ln ih proslav ob 40. obletnici Z K J tudi spomenik padlemu lfc>rcu N O V Kavčniku Mirkotu-Cenetu, rajonskemu sekre­tarju Z K S Šenčur, k i je med vojno deloval kot politični delavec na terenu in padel kot borec dne 14. 4. 1944 ter neznanemu talcu, katerega je nacist ični okupator ustrelil avgusta 1944 ob cesti v Zg. Bitnju.

Počas t imo njun spomin ter spo­min ostalih borcev N O V ter žrtev fašističnega nasilja z udeležbo na komemoraciji ob odkritju spomeni­ka na pokopal išču v Stražišču.

T rgovsko podjetje »-Orlovina«. v K r o p i razpisuje mesto r a č u ­novodje. P o g o j i : s r e d n j e š o l s k a izobrazba in t r i le tna praksa v knj igovods tvu a l i n i ž j e š o l s k a izobrazba i n pet letna p raksa v knj igovods tvu .

P l a č a po tar i fnem p r a v i l n i k u . P r i j a v e poslat i v 15 dneh na na ­s lov podjetja.

Ž A L N A S P O M I N S K A S V E Č A ­N O S T V B E G U N J A H

O b č i n s k i odbor Z B N O V R a ­dov l j i ca vab i vse svojce, znance i n pri jatel je pad l ih , da se udele­že s v e č a n o s t i na grobovih t a l ­cev, k i bo v nedeljo, dne 1. no­vembra 1959 s p r i č e t k o m ob 9. u r i dopoldne v D r a g i , ob 10. u r i v g r a š č i n s k e m v r t u in ob 11. u r i p r i grobnic i v R a d o v l j i c i .

P r evoz u d e l e ž e n c e v je zago­tovl jen v obe smer i . A v t o b u s i v o ­zi jo z ž e l e z n i š k e postaje Lesce , i n s icer ob 6.15 i n 7.40 u r i preko

Radov l j i ce (s pos tankom G r a j

»STORZlC«, Kranj : 30. oktobra ob 15.40, 17.50 in 20. ur i i talijan­ski film »LEPE, T O D A SIROMAŠ­NE« — zadnjič. 31. oktobra ob 15.40, 17.50 in 20. uri amer. cinem. film »MOZ S TISOČ OBRAZI«; - -31. oktobra ob 10. ur i matineja amer. filma »MODRI PAJČOLAN«, ob 22.10 uri permiera amer. barv. cinem. filma »VITEZI O K R O G L E MIZE«. 1. novembra ob 8.30 uri matineja Risani film — program V I , ob 10. uri matineja ital. barv. cinem. filma »LEPA MLINARICA«, ob 13. uri amer. barv. cinem. film »VITEZI O K R O G L E MIZE«, ob 15.10, 17.20 in 19.30 ur i amer išk i cinem. film »MOZ S TISOČ O B R A ­ZI«.

»TRIGLAV«, Prlmskovo: 31. ok­tobra ob 18. in 20. uri ital. barv. cinem. film »LEPA MLINARICA«; t. novembra ob 15., 17. in 19. uri premiera švedskega filma »NA­S M E H POLETNE NOČI«.

»SVOBODA«, Stražlšče: 31. okto­bra ob 18. in 20. uri i talijanski film »LEPE, T O D A SIROMAŠNE«; t. novembra ob 10. uri matineja Risani film — program V I , ob 14. uri amer. cinem. film »VITEZI O K R O G L E MIZE«, ob 16., 18. in 20. uri ital. barv. cinem. film »LE­P A MLINARICA«.

N a k l o : 31. oktobra ob 19. uri premiera Šved. filma »NASMEH P O L E T N E NOČI«; 1. novembra ob 15. in 19. uri ital. film »LEPE, T O ­D A SIROMAŠNE«, ob 17. ur i ame­riški film »MODRI PAJČOLAN«.

»KRVAVEC«, Cerkl je: 31. okto­bra ob 19.30 uri ter 1. novembra ob 17. uri ital. cinem. film »SONČ­N O KRALJESTVO«, 1. novembra ob 15. in 19.30 uri ital. barv. film

• »VERDI«.

Podjetje „Agroservis" Kranj obvešča

da bo s 1. novembrom ukinjena dežurna servisna popoldanska služba

Uprava

»RADIO«, Jesenice: 31. oktobra do 2. novembra amer. barv. cinem. film »POSLEDNJI LOV«.

»PLAVŽ«, Jesenice: 31. oktobra do 2. aovembra mehiški film »SE-R E N A D A V MEHIKI«.

Ži rovnica : 31. oktobra francoski film »KROJAČ Z A DAME«; 1. no­vembra ital. film »ZAPELJIVEC«.

Dovje - Mojstrana: 31. oktobra Ital. film »ZAPELJIVEC; 1. novem­bra franc. film »KROJAČ Z A D A ­ME«.

Koroška Bela : 31. oktobra in 1. aovembra franc. nem. barv. film »POT V RAJ«.

Bled: 30. in 31. oktobra ter 1. no­vembra ital. barv. cinem. film »SONČNO KRALJESTVO« --- pred­stava v petek ob 20. uri , v soboto ob 17. in 20. u i : , v nedeljo pa ob 10., 15., 18. i n 20. ur:

Radovlj ica: 30. olctolra ob '20. mri ter 1. novembra ob 16., 18. in 20. uri ital. cinem. film »OČETJE I N SINOVI«; 31. oktobra ob 17. In 20. uri amer. barv. film »LOV N A PUNE«.

Liubno: 31. oktobra in 1. no­vembra amer. barv. film »MOGAM-BO« — predstava v soboto ob 20. uri , v nedeljo pa ob 16. in 18. t ir i .

»SORA«, Skofja Loka : 30. okto­bra do 1. novembra amer. cinem. rilm »AVTOBUS P E L J A L NAPAČ­NO«.

»DOM«, SovodenJ: 31. oktobra in 1, novembra češki film »KRA-KATIT« — predstava v soboto ob 19. uri , v nedeljo pa ob 15. ur i .

Z l r l : 31. oktobra in 1. novembra amer film »ONSTRAN V GOZDU« — oredstava v soboto ob 20. uri , v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri .

Duplica pri Kamniku: 31. okto­bra in 1. novembra amer. barvni film »BORBA V VSEMIRJU« — i predstava v soboto ob 19. ur i , v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. ur l .

Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

K R A N J Petek, 30. oktobra ob 20. uri —

red »Dijaški«. — B. Nuš ič : »ŽA­LUJOČI OSTALI«.

GIBANJE PAE8IVALST VA.

N A J E S E N I C A H Poročili so se: Stanislav Zupan­

čič, tov. delavec in Katarina Kle­mene, us lužbenka ; Ludo vik Oštir, tov. delavec in Frančiška Koder, delavka; Srečko Sodja, strugar in Cvetka Vovk , k ro jaška pomočni­ca; Leon Oblak, e lektr ičar in K l a ­ra-Ana Kocijančič, us lužbenka; Pa­vel Trček, tov. delavec in Antoni­ja Potisek, tov. delavka; Vincenc Kržišnik, tov. delavec in Antonija Črv, gospodinjska pomočnica.

Prodajali so gramoz za svoj žep

V preteklem tednu je morala dajati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani odgovor za svoje ne­poš teno počet je četvor ica , k i si je izbrala za torišče »postranskega« zaslužka gramoznico Kranjskega gradbenega podjetja na Pol ic i pri Kranju. To so bi l i bivši delovodja Jože K. in šoferji Jože L., A lo j z F. in Ignac U . Jože K . je v letih 1958 in 1959 prodajal iz gramoznice za svoj žep privatnikom gramoz in presejani pesek, zlorabil pa je svoje pravice kot delovodja tudi s tem, da je tudi soobdolžencem dopušča l prodajati na svoj račun in odvažat i s kamioni podjetja ta material. Da bi pr ikr i l to počet je , je na vel iko ponarejal in prena-rejal dobavnice, k i so se sicer iz­dajale ob prodaji materiala. Jože K. si je s tem nakopal obtožbo za­radi kaznivega dejanja poneverbe, razen tega pa še kaznivih dejanj ponarejanja uradnih listin in zlo­rabe uradnega položaja, ostali pa so b i l i obtoženi zaradi prikrivanja.

Obdolžencem, ki so j ih zlasti izdajale ponarejene in prenarejene dobavnice ,ni kazalo drugega, ka­kor priznati krivdo in prositi za prizanesljivo sodbo. Obravnava je ugotovila, da so s tem oškodo­va l i podjetje za preko 300.000 din in da se je s poneverbo obdolženi Jože K. okoristi l sam za okrog 130.000 din, Jože L. pa za okrog 40.000 din. V s i štirje pa so poka­zali, da niso bil i na čistem s pra­vi ln imi odnosi do splošnega ljud­skega premoženja in da so potreb­ni trših vzgojnih mer za ureditev teh odnosov. Preveč so pač poslu­šali tiste, k i govorijo, da se je treba, če priložnosti dopušča jo , »znajti«, pa so se kot že marsikdo, k i je šel po tej poti, znašli na za­tožni klopi .

Okrožno sodišče je prisodilo Jo­žetu K . eno leto in šest mesecev strogega zapora, Jože tu L. šes t me­secev zapora, A lo jzu P. tri mesece zapora in Ignacu U . en mesec za­pora. Slednjim trem je izvrši tev kazni odložilo, upoš teva lo je pa pri sojenju v polni meri zlasti dru­žinsko pril ike obdolžencev in nji­hovo priznanje. Obdolžence zade­ne seveda tudi še plačilo povzro­

čene škode, k i jo bo podjetje ure-ljavilo s pravdo. Podjetju bi pri­poročali boljšo in s t rožjo kontrole nad uporabo materiala v gramoz­nici . - J '

BODICE D a b i m i kdo v b r k za luča l ,

da sem f i g a - m o ž — nak, teg» pa ne! Č e sem ondan obljubil« da b o m o p r a v e m č a s u tud i B o ­h in jce obtesal , potlej bona to danes t ud i s to r i l . A Tis to , da je cesta II . red* B l e d — B o h i n j hudo slaba, Po­sebno še na odseku Bohin j sko Be l a—Obrne , d r ž i kot pribito-T a k o je lukn jas ta ko t bohinj ­s k i s i r . Z a v o l j o j a r k o v , k i pr*-prezajo ce s t i š če , i m a č lovek o b č u t e k k o t b i se p e l j a l P* l e s tv i i n ne po cesti . K a r pom­n i m , grajajo to cesto, pa J e

vse skupaj bob ob steno. Ce­s tar j i k r a t k o i n malo t rd i jo , d» n imajo mate r i a la . N e k i m o ž a ­k a r iz B o h i n j a pa t rd i , da bi m a t e r i a l že b i l , toda zajec tiči v d rugem g r m u . T a kotanjast* cesta n a m r e č dobro s luž i izde-l o v a n j u m l e č n i h i zde lkov . n a l o ž i š v B o h i n j u na voz knn-glo m l e k a , bo smetano spoto­m a tako p re ruka lo , da b o š B l e d p r i p e l j a l surovo maslo. A K o sem se t js t ikrat mud i ' v B o h i n j s k i B i s t r i c i , sem na­l e te l na č l o v e k a , k i je kot ob­seden s u k a l g lavo i n živčno pogledoval o k r o g sebe. - »Aha.* sem s k l e n i l sam p r i sebi . » T o

bo gotovo tujec, k o s tako iht« »f i rbec« pase .« - H j a , vidite, pa sem se p r ek l emansko use" k a l . Cis to navaden K r a n j e c | e

b i l . P o t o ž i l m i je, da že cel« v e č n o s t iŠČe t rgov ino z del ika-tesami, pa je ne najde. Kak* n e k i , ko je pa vseh pet pošlo* v a l n i c t rgovskega podlet ja » s * ' v ica« v B o h i n j s k i B i s t r i c i 1

i l e g a l i . Se p r a v i : n i t i ena nir»» napisne table. N a ta r a č u n Je

b i lo v zadnjem le tu že precej graje, pa vse skupaj n i č zaleže-A N e d a l e č od Boh in j skega jej zera stoj i t i k ob cesti t eme« za h i š o s k l e t m i . P r a v i j o , d * so tisto s tvar sez ida l i P r C ^ vojno, potlej pa niso v e č u t e ^ ' n i l i . T i s t i temelj pa le nI cist« mr t ev objekt. B o j d a bodo »>* n jem z g r a d i l i s tavbo U p r a * go j i tven ih lež išč . Z a temelj z e m l j i š č e k r o g njega se P°teJ, guje tud i O b č i n s k i l j u d s k i od­bor B o h i n j i n č a k a , kdaj bod° s tvar r e š i l i o k r a j n i organi- ^ T renu tno n a m r e č ne vedo, ko i m a p ravzap rav p rav ico do te* ga z e m l j i š č a i n temeljev. 1° č u d n a p r a v d a se v l e č e kot kU j a č r e v a . Seveda so S tev i^ interesent i , k i b i r a d i na ^ stem temel ju z g r a d i l i weeker> a l i p o č i t n i š k o h i š o , zgražal s p r i č o dolgotra jnega preuda Janja, ka j t i temelj postaja d n e v a v dan s l abš i . Naj ^ k o k l j a brcne , če se ne bo ti p r e k l i c a n i temelj pod sta v

p o r u š i l .

A »Ce v a m n i v šeč , pa P°1 te, jaz Imam samo dve r ° T a k o je de ja la na takar ica ^ s t inskega podjetja » Č r n a P r S

d r u ž b e š e s t i h gostov, k i so P ^ t r p e ž l j i v o ce lo v e č n o s t ČaK na p o s t r e ž b o . T a odrezav 0

na takar ice j i h je menda *° ' kan j n a v d u š i l a , da so, še P ,j den so b i l i p o s t r e ž e n i , P ° ^ š i l a i n kopi ta . P r a v i j o pa. to n i osaml jen p r i m e r kul t nega o b č e v a n j a z gosti . A » M o r d a pa pr ide danes d e n . . .« se pogosto tola ^ ob i skova l c i k i n o predstav S t a r i F u ž i n i , ko zaman kdaj se bosta po jav i l a 1

f

o v i n k a ž a r o m e t a avtomobi l p o t u j o č o k inoapara tu ro . P 1 "/ 1 « jo , da so že v e č k r a t nasan** Napovedane f i lmske predst k r a t k o malo n i b i lo . f, A P a še tole k inematog ' * t

_ i j _ n „ u : _ T-> :„4f i i - f t . .

m sko i z B o h i n j s k e Bis t r ice-si se n a m e n i l v k ino , P ° b 0 J v z e m i s seboj s tol . Tako vsaj v r edu sedel. S t re la pri' t a č e n a , menda n i posebno v t

jetno, če s e d i š na s tolu gj nas lonja la , a l i če se š k r i p 3 ^ , . s tol pod teboj nenadoma z r . 0

Seveda , da b i tiste stole ^ p o p r a v i l , n i k o m u r ne P a \t mise l . I n k r o g teh stojov s zasuka la že prenekatera . da. K i n e m a t o g r a f s k o P ° d - ' fie i n b i s t r i š k a Svoboda se k a r ^ more ta sporazumet i , ^ d ° . / d o l ž a n te stole pop rav l j a t 1 - ^ , K i n e m a t o g r a f s k o podjetje e

da p l a č a dovol j najem d , (3000 d inar jev m e s e č n o ) in

$i0\e, ne bodo p o p r a v l j a l i Se ^ to p r i S v o b o d i pa k r i č i j o , d a

d e i a t i na jemnino ne morejo ^ č u d e ž e v . — J a z pa menim ^ k o l e : če bo š lo tako n a p r e j , b i s t r i š k a dvo rana k m a l u ^ n a dvorana v okra ju , i m e l a samo s to j i š ča .

P a d r u g i č še ka j . Do V a s pozdrav l j a

V A S BODICA**

30. OKTOBRA 1959 K U L T U R A I N P R O S V E T A » G L A S G O R E N J S K E « S

Preporod kulturno-prosvetnega življenja v Trzicu?

Razgovor z Zdravkom Tomažinom. sekretarjem ObK ZK

Prvo posvetovanje upravnikov

delavskih univerz kranjskega okraja

JOŽE MOŠKRIČ:

„ R d e č e r o ž e " Prva uprizoritev „Svobode" Stražišče

v novi sezoni v" soboto, 24. oktobra zvečer je čemer mu je v marsičem pomagala

«*il« v Domu »Svobode« v Stra- tudi domiselna in preprosto *asno-p r v d Premiera dramske dru- vana,scena inscenatorja PG Saše , i c o n e k d a ' j „a jž ivahnejš ih skoraj izključno mladina, k i je po- vedno* m i n i m a l n i Sredstva in pro- Navzoči so bili žal samo upravniki,

'"e .^Svobode« v novi sezoni. — K um pa. Vse priznanje za veliko krajev na kulturno-prosvetnem kazala, da ve, da ne sme biti od- stori bodo že vedno vel ika ovir« čeprav je bilo posvetovanje sk l i -"Priroritev je bila posvečena 40- prizadevnost pa gre skupini mla- p o d r o č j u . Prav v Tržiču ni manj- raz kulturno-prosvetnega dela le za dosego želenih uspehov. Vse- C d n o * namenom, da bi ,se tudi ;e<nici K P J . Prav zato ni nakl juč- dih igralcev, mnogi so bi l i to pot k a l o števiilnih nastopov dramske uprizarjanje dramskih del, temveč kakor bi bilo treba v Tržiču kar predsedniki UO na tančne je se-

J e . de je režiser Prešernovega gle- nrvič n« odru. Seveda se je to d r u z i n e i nastopov pevskih zborov, da mora biti odraz kulturno-pro- najhitreje zagotoviti primerne pro- znanili z nalogami in delovanjem orkestra ali godbe na pihala v polno .svetne dejavnosti splošno izobra- store — kulturni center — v ka- delavskih univerz, k i j ih prav zdaj zasedenih dvoranah gledalcev ozi- zevanje. Zato bodo razen dramskih terem bi imela svoje prostore De- ustanavljajo občinski ljudski od­roma poslušalcev. Tudi obiski tu- družin ustanovili tudi glasbene lavska univerza in ostala kulturna D O l i k o t zavode s samostojnim fi-jih kulturnih skupin so bi l i vedno sekcije, literrane in likovne krožke dejavnost. Kol iko pomenijo p r i - "h i ran jem. zaželeni in dobro obiskani. Na- ter podobno, razen tega pa v ok- stori, nam služi kot dokaz čitalnica Predsednik Okrajnega sindikai-spiotno temu pa je v zadnjem času viru Delavske univerze prirejali in šahovski krožek. Ta dva imata o e 8 a sveta Kranj Andrej Verbič

Znano je, da je bil Tržič z oko- Na obeh zborih je prisostvovala

Dne 26. in 27. oktobra je bilo v Kranju posvetovanje upravnikov predsednikov upravnih odborov

»Pogoji za uspešno delo so še delavskih univerz za okraj Kranj.

na kulturno-prosvetnem področju redna predavanja prevladala splošno mrtvilo. Zakaj Vse pa kaže, da bo tudi v sa

stalne prostore, v katerih se ved- M v uvodnem referatu nakazal no zbirajo v velikem številu mladi udeležencem pomembno vlogo de-

je tako, nam je sekretar Občin- mera Tržiču letošnje leto pomenilo in stari. Razen prostorov se bo [avskih univerz v sistemu izobra-skega komiteja Z K Tržič, Zdravko prelomnico. Tržičani nameravajo treba lotiti »udi novih oblik in zevanja odraslih, predsednik idee-Tomažin, pojasnil takole:

»Res je, da je bil Tržič pred vojno znan po svoji živahni kul-. J . . , . _ , manje za godbo na pihala. Vse-lurno-prosvetni dejavnosti. Tako . . , . , , . . . . . . . ... kakor pa bo treba vprašanje glas-e bilo v Trzicu tudi v prvih letih . ,T r. , * bene dejavnosti reševati skupno

osnovati osrednji moški pevski metod dela, če bomo hoteli v Tr-zbor; ustanovili pa bodo tudi žen-

loške komisije OK Z K S Krani žiču spet doseči množično kulturno- Smilja Gost iševa pa j ih je sezn*-

ski zbor. Nadvse veliko je zani- prosvetno dejavnost .« n ; , r t z organizacijskim in program-»So d ružbene in poli t ične orga- s k i m delom na področju ideološke

nizacije morda o kulturno-prosvel-. poli t ičnega izobraževanja. — Nn J nem mrtvilu v Tržiču že kaj raz- dnevnem redu je bilo še družbeno-

po svobod.tyi. Zal pa so v kul- % G l a s b e n o š o l o - L e . t a d o s l e j b o l j p r a v ] j a i e ? „ ekonomsko, strokovno in poljudne-turno-prosvetno delo vnesli na pačne metode dela, kar je izzvalo večletno mrtvilo. Starejši kultur-no-prosvetni delavci so n a m r e č

»Priznati moram, da doslej bolj znanstveno i z o b r a ž e v a n j e . R a z e « malo. Nekatera kulturna vpraša- * e ga s o udeleženci dobil i tudi

ali manj skrbi za vzgojo dijakov za srednjo glasbeno stopnjo, med­tem ko ni nikogar, k i bi skrbel nja ,so reševala vzporedno z dru- prakt ične napotke za pripravo sc-

gimi problemi, zgolj kulturno-pro-za množično glasbeno vzgojo. minarjev in finančno poslovanje

•Rdeče rože-< na odru »Svobode« v Straž išču; prizor i* 3. dejanja

nadaljevali z zastare.lini konceptom sig^jjjpg^ D j s e morala lotiti »Sva- svetni dejavnosti pa niso posvečal i svojih zavodov, de a, k i je odbijal mladino o<i feoda<< p r a y z a r a d i t e g a b o t f e b a p o s e b f l i n s k r b i _ Predvideno pa Je, Posvetovanje so vsi ocenili kot kulturno-prosvetne dejavnosti, ln R a t e m p o d r o č j u i z d e l a t i d v a p r o . d d b o o l ) č i r i s k i komite ZK 60 letos zelo koristen uvod v delo delav-rezultat tega jo bil _ s t d r e j s i so g r a m a | k i bosta drug drugega do- imel posebno sejo, na kateri bo . s * i h univerz, saj bodo mnoge od - "1, . ' . „ " , ' „ ' „ : u i „ „'= S S S J f polnjevala in tako ustvarjala kar razpravljal samo o tem vprašanju , »Jih šele letos zaorale ledino na

sprejel ustrezne smernice in na t e m področju. Med drugim so spre-osnovi teh izdelal tudi perspek- Jeti naslednje zakl jučke : Okrajni

nastalo vrzel, pa nihče ni vzgajal. Razen tega je bilo v zadnjem

ča,su tudi občutno pomanjkanje

najbol jše pogoje za razvoj glas­bene dejavnosti v Tržiču.«

WUsča Mi rko Cegnar izbral na večkrat odražalo v nejasnosti •asih odrih že večkrat uprizorjeno govorjave pa tudi v interpretaciji nih ovir za uspešno delo, medte ^ e ' o Jožeta Moškriča »Rdeče rože«, besedila. Naj bo tako a l i d rugače ko vse ostalo kaže, da bo že le-™ pripoveduje o borbi delavskega —- številni gledalci so bil i s prvo tošnje leto ostalo v kroniki tržiške ' a zroda pred zadnjo vojno in ki letošnjo uprizoritvijo zadovoljni, kulturno-prosvetne dejavnosti za-S l je hotel priboriti lepše živijo- posebno pa so j ih navdušil i Ga- beleženo kot leto preporoda. *)e in svoje pravice s stavkami, brijel Lužan, M i l a n Tepina, Tone Takšen zakl juček lahko naredimo "ežiserju je avtorjev koncept po- Dolinar in Stane Dernič. na osnovi letošnjih prvih občnih •*R«0 uspelo prikazati na odru, k . B. F. zborov »Svobod« v Lešah in Lomu

Stanje šolstva v Žireh

M a t e r i a l n a i n k a d r o v s k a v p r a š a n j a Letos šola za starše in šola za odrasle v Žireh : Postopna

reforma pouka - Delavnica tehnični pouk

»Kakšni so pogoji za uresnič i tev tivni načrt kulturno-prosvetnega koordinacijski odbor DU bo za primernih prostorov za takšno de- y s e h t g h n a c r t o v i n t u d i z a k a s _ d e U ) v X r ž i c - . u i n o k o l i c i . « predavatelje v posameznih centrih javnost. Prav to- vprašanje bo n e j š c d e l o v a n j e ? < ( B. Fajon (Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica,

Skofja Loka) pripravil seminarji-o uporabi avdovizuelnih sredstev in tehniko predavanj. Poseben sr-minar bo organiziral v Kranju za predavatelje, ki bodo v posameznih krajih prevzeli d ružbeno-ekonom-sko izobraževanje . Delavskim uni­verzam bo pomagal tudi pri na­bavi skript in administrativnem poslovanju s pripravo enotnih obrazcev za poročila, potrdila e

Nedavno so i m e l i uč i t e l j i b l e j - cev ter o postopnem uvajanju in izpitih itd. ske o b č i n e š i r š e posvetovanje s is tematičnem obravnavanju kra-

Šola v Gorjah se mora razviti v popolno osemletko

Vprašanje kadra še ni rešeno

Koordinacijski odbor bo še ski i -ob z a č e t k u š o l s k e g a leta.

Občinski ljudski odbor Z i r i je skop, na novo so uredili kemijske vprečje n < 1 zadnji seji razpravljal med dru- zbirke, že več let pa imajo delav- uspeh 9'm tudi o stanju šolstva v žirov- nico za tehnični pouk, ki jo ena BO občini. izmed najbolje opremljenih v

Poročilo Sveta za kulturo in šol- okraju. *tvo govori najprej o material- Drugi problem v Zireh predstav

to je 8()-wlstotni učni

jevne problematike pri pouku. S eeval podobna posvetovanja, ka-, , ., tem v zvezi so sprejeli nekaj kon- darkoli se bodo spet pokazale po-Namen zborovanja je bi l , pogovo- . . . . .,, . . . . . . . . . . . . . kretnih predlogov. trebo po izmenjavi •izkušeni pri riti sc o stanju in težavah v posa- . , . ... . r . ' ?, , , , . . - i . b. izobraževalnem delu. J .

mezn ih šolah s posebnim ozirom ' na šolo v Gorjah. Da bi se s tam-kajvšnjim težavnim položajem vsi čimbolje ^seznaJlili, je bilo posveto­vanje v Gorjah in so mu prisostvo-

Na seji Občinskega ljudskega v a l i . t u d i f , a n i šolskega odbora odbora Zir i so sprejeli tudi pro- Gorje. gram dela šole za leto 1959/60. Glavna težava v Gorjah je po-Učiteli.ski kolektiv bo skupaj z

| M n stanju šol, kjer ugotavlja, da Ija pomanjkanje uči te l jskega ka- DPD Svoboda organiziral šolo za m a n J k a n J e uči te l jev. V začetku le-••"> nove metode dela v reformi- dra. V preteklem šolskem letu je starše s 15 predavanji in šolo za tošnjega šolskega leta je bilo za r ^ni šoli v vel ik i meri odvisne od v 17 oddelkih s 496 učenci pouče "Materialne osnove. Šolska oprema valo le 18 učnih moči, po sistem 1-

osemlotki v Zireh pa je zasta- tizaciji pa bi j ih moralo biti 22. mladino, pri Društvu učiteljev in r e ' a in ne ustreza niti higienskim Manjkajoče učne moči so nado- profesorjev pa bodo imeli vrsto

odrasle. Tudi letos bodo učitelji 12 oddelkov nameščenih le 7 uči-predavali na tečaju RK za žensko t e l j e v p o t e m t a k e m bi moral skoraj

Namesto kritike - nekaj bežnih vtisov B. N U S l C : ŽALUJOČI O S T A L I V UPRIZORITVI K R A N J S K I H

G L E D A L I S C N I K O V

Prva premiera Prešernovega gle- je iz igralskega kolektiva izs i l i l dal išča v letošnji sezoni pomeni nekaj mučnih premorov. Drugo de-dvojno presenečen je : Igralski ko- janje — temu je režiser očividno lektiv je začel z delom razmeroma posvetil največ skrbi — pa je za-zgodaj (20. oktobra) in — tokrat- živelo sproščeno, d inamično in ne-na uprizoritev »Žalujočih ostalih«, vsi l j ivo v mizansceni. Na splošno

vsak učitelj poučevat i kar dva zlasti, če upoš tevamo, da so delo pa je b i l ansambel ubran in ne-t e . postavili na oder igralci-amaterji, posreden.

Najboljši lik v vsej igralski gar-n i t ' pedagoškim zahtevam. Nova mostili s honorarnimi urami. Letos pedagoških in strokovnih preda- razreda. V višjih razredih so "Prema za eno učilnico za 30 ima osnovna šola prav tako 17 vanj. Za učence bodo priredili zave v tem pogledu še večje, kor ™\. 1 \ u t o a r n i ' I i t i k i

Jtrok velja okoli 300.000 dinarjev, oddelkov s 524 učenci. Za novo vrsto predmetnih krožkov za po- i m a j o u v e d e n predmetni pouk. Za- k i j e i z b r a l . a t 0 delo, nimamo ka, barja, ki je s svojo močno igralsko * vseh 15 učilnic bi torej velja a šolske, leto so razpisali natečaj za glabljanje snovi iz anglešč ine , ke- d a s e v G o r j a h o č i a l i . Komedije sicer ne kaže osebnostjo rutinirano in vživeto J.S m, ijona dinarjev. Žalostno je 7 učnih moči, dobi l , pa so, razen mije, gospodinjstva Itd. Krožki

t0Je ^T ' 1 ^ , m c d v r

J

h u n s k a d e l c l o j * . r a z g i b a v a l celoten ansambel tor » mroc to, da imajo v Zireh novo stipemlistke, k i je končala učite- svobodnih dejavnosti bodo obse- razvije popolna osnovna sola s JJ™ k o m y e n d a r d l k t j r a l , o n m d i n n m i k o v v d o v j

olo, oprema pa je še skrajno za- ljisce, le eno Tri učne moči so gali šo lsko zadrugo, dalje radio- predmetnim poukom na višji stop- ^ z a y q z j v e a k t u a l n o s t i i n S u v k i , k i j o • u p o d o b i k l B o ž e n a j a re l a . V e l i k problem je tudi gar- nastavitev odklonile zaradi po- amaterski, modelarski, elektroteh- n j i . Odgovorni ljudje v Gorjah se d u h o v i t e razgibanosti kaj rad. Igl lčeva, je dobil enakovredno so M e r o b a , katere zmogljivost toliks- manjkanja primernega stanovanja

nituri je bil Agaton Marijana Lom-

nioni dramatski recitatorski, do- m o r d l i v prihodnje resneje uprizarjajo. Sicer pa je komedija igralko. V ostalih vlogah so uspeš u n i 1 " številu učencev ni kos. Tudi L dograditvijo novega uči te l jskega pisniški in strelski krožek, dva ¥ J J f J r , j

d o v o l 2 učili je šola še slabo založena, stanovanjskega bloka, k i bo kmalu pevska zbora, šolski orkester, hra- zavzeti in že vnaprej zagotoviti s s v o J i m _ m e j " _ J _ x l , :

sodobnega pouka v reformirani dograjen, bo problem stanovanj za nilno službo in odsek taborniške novodošlim uči tel jem potrebna sta-znana in po dramaturšk i plati do-

no nastopili š e Irena Šilingova kot Agatonova žena Simka, Milau

Jolj si namreč brez. kinoprojek- učitelje v glavnem rešen, s tem družine . Izvedli bodo tudi prve a o v ( m j a , ki že za sedanje uči tel je v s a k o n a d a l j n j e razmišl janje. .'°rja, magnetofona, diapi ojektoi ju pa bo odpadlo precej dosedanjih poskuse z organizacijo šolske - K I 7 ;" episkopa, dalje raznih fizikalnih ležav. skupnosti učencev. V lan.skem P r e d l S t a v l J a J 0 P e r e c Problem. /La R o ž i s e r A d o Klavora je pravilno P kemijskih zbirk, učil za biolo- Po podatkih poročila Sveta za šolskem letu so prvič organizirali l e t o , s D o < t o problem v šoli uredili d o j e l idejo dela. Ne da bi se od-Sijo, delavnice za tehnični pouk kulturo in šols tvo so učni uspehi tudi poklicno usmerjanje mladine vsaj toliko, da pouk ne bo preveč daljeval od avtorjevega koncepta,

T sodelovanju s poklicno posveto- p r j Z d ; i , . t je znal delu vdihniti razgibanost

volj jasno napisana, da je odveč Pavlin kot lahkoživec Trifun, ing.

kuhinje za pouk gospodinjstva v šoli iz leta v leto boljši, pred-

Valenčič kot arhivar Proka, Va-lenčičeva kot Prokina žena Gina in študent Mi ra Draga Stefeta, ki je bil v premikih in gestikulaciji malce okoren. Prijetne like so še

{T "T V ; . . . , T - " postavili Miča Fajonova kot po-Por ne moremo zamisliti. V soli vsem v višjih oddelkih. Odkar sta valnico Kranj in Skofja Loka. — živahnost in temperamentnost. To k o j n j k o V d n e z . a k o i i s k a hc-.j Danica 1 1 , 1 9 J o zdaj le diaprojektor in epi- ,se osnovna šola in nižja gimna- Tudi s tem bodo letos nadaljevali, Učitelji vseh šol v občini so-na sta predvsem zabeležili ^zadnji dve I v M | G r a ' š i c k o ( trgovec Tanasije' zija združili v enoten zavod, so razen tega pa nameravajo urediti zborovanju obravnavali osnutek ponovitvi. Premieri ali bolje, slav- , r e h a Hadžiomerovičeva

ZALOGE SVETA ZA ŠOLSTVO V RADOVLJIŠKI OBČINI

P r e j š n j i teden je b i l v Ra­dovljici plenum Občinskega odbora V I >i

na katerem so govorili o v ' o g i političnih organizacij v šol-s t v u , o šolski reformi, izobraževa­nju odraslih, d ružbenem upravlja­nju šol, polit iki štipendiranja, o t r o š k i h vrtcih itd.

Glede na celotno razpravo je P'enum sprejel naslednje zaključ-

Svet za šolstvo naj že v pri-^°<lnjem tednu s pomočjo posebne komisije prouči problematiko be­gunjske šole, kakor tudi vseh osta­lih

osemletk v radovlj iški občini ^ e r zakl jučke čimprej predloži Ob-c 'nskemu ljudskemu odboru v do­končno potrditev. Nadalje naj Svet za šolstvo analizira otroške V f t ce in izdela ustrezen predlog «6 l>o<loče oblike in število vrtcev v posameznih krajih. Prav tako n a J pri vseh šolskih odborih orga-n ' z i r a oziroma poskrbi, da bodo Proučili novi šolski zakon. Plenum Predlaga Občinskemu ljudskemu °dboru, naj na prvi seji, ko bo '-fnenoval upravni odbor Delavske Univerze v Radovljici , imenuje 'udi zastopnike Svobod. Šolski °dbori naj tudi čimprej predložijo **acrt, katera zemljišča potrebujejo Z a Pionirske zadruge. C. R.

se učni uspehi dvigni l i od 71 na ie šolski park, organizirati prosla- zakona o osnovni šoli in izrazili nostni jubilejni predstavi pa bi 76 odstotkov. V poročilu poudar- vo v počast i tev 40-letnice KPJ in nekaj tehtnih pripomb. Govor i l i so morda očital i : ohlapnost interpre-jajo, da morajo v prihodnjih letih uprizoi^ti eno mladinsko igro. o pogojih zn vpisovanje v osnovno tacije v 1. dejanju, v 111. dejanju doseči predvideno republiško po- -t šolo, o svobodnih aktivnostih učen- pa ne najbolje naš tudi ran tekst, k i

r ^ ,, , -

111 i m p jr t u mu

1 1 1

\ II! 1 MAM t ki ¥

mu 1 1 1 !

NAJNOVEJŠE MLADINSKE KNJIGE

Založba Mladinska knjiga v Ljubljani jc pravkar razpo­slala prve letošnje mladinske knjige v okviru svojih vpelja­nih knjižnih zbirk.

Knjižnica ČEBELICA pri­čenja novo šolsko leto s 46. zvezkom, ki prinaša RDEČO KAPICO. Kako jc priljublje­na, kaše med drugim tudi to, da je izšla kot prva številka Čebelice že pred sedmimi leti. Našim cicibanom, ki pri bra­nju besede še nerodno zlogu-jejo, se je ta stara Grimmova pravljica prikupila izmed vseh

najbolj. I/, pripovedovanja jo poznajo tudi naši najmlajši.

-Ti radi ogledujejo na slikani­ci deklico z rdečo kapico na na glavi. Za novo izdajo je slike prispevala znana mladin­ska slikarica Marlenka Stupi­ca, le škoda, da slike niso v barvah, kar bi bilo otrokom še v večje veselje.

V ZLATI PTICI, zbirki najlepših pravljic in pripovedk iz svetovne književnosti, jc izšlo v slovenskem prevodu 2R lužiskos) bskih pravljic pod naslovom LETEČA LADJA. I/. lužiškosrbskega slovstva smo imeli v slovenščini doslej

le nekaj krajših odstavkov, ta izbor pravljic pa je prva knji­ga iz književnosti Lužiških Sr­bov med Slovenci, čeprav je njihov očenaš ponatisnil že Adam Bohorič 1584. Na vide/ je to nekam čudno, toda zgo­dovina nam to pojasnjuje. Lu-žiški Srbi so najmanjši slo­vanski narod, edini slovanski rod, ki ne živi v lastni ali v kaki drugi slovanski državi, ampak prebiva sredi nemškeg.i morja. Šteje komaj okoli 150 tisoč ljudi. Skozi dolga sto­letja so umirali pod velenem-škim pritiskom. Sele po drugi svetovni vojni, ko je sovjetska vojska uničila hitlcrjansko ob­jestnost, uživajo narodno ena­kopravnost v okviru Nemške demokratične republike.

Redka so domača dela, ki bi znala zabavno in s polnim žarom otroških let spletati /.godbo, da bi jo mladina bra­la z veseljem. Tako delo je po­

vest DVOJNE POČITNICE, ki jo je napisal mladi sloven­ski pisatelj Brane Dolinar. Z nepričakovano iznajdljivostjo jc odkril, kako v istih počit­nicah lahko doživiš dvojne po­čitnice, kar na dveh krajih hkrati. To pa ni dano vsako­mur, ampak le izbrancem — samo dvojčkoma. Dva dečka, na las podobna bratca Božo in Braco, potujeta z eno vo­zovnico na počitnice na mor­je. Okrog njiju se razvija du­hovita zgdoba, polna preple­tov in zapletov. Navihanca svojo zunanjo podobnost spret­no izkoriščata, da povzročata toliko ugank, zmede in vpra­šanj, da si jih ob koncu knji­ge želimo še in še. Povest je zares lepo razgibana, počitni­ško očarljiva, ki bo naše mla­de obogatila in jim dala več življenjske vrline in iznajdlji­vosti. Izšla je kot 58. zvezek Knjižnice Sinjega galeba.

Bc

kol Tan i -sijeva žena Vida in Tone Hotko kot advokat.

Odirsko površ ino je domiselno vkleni l v sceno inscenator PG Saša Kump. Vendac pa je bil ainbient prej reven kot bogat — skoraj »neužiten« za bogalaša, kaki v u je bi l pokojnik. Z bolj domiselno razsvetljavo bi bilo moč vdahniti vsem trem dejanjem pr imernejše vzdušje.

Kot celota je uprizoritev učin­kovala zelo prijetno, zategadelj tudi laskavo priznanje občinstva

ni bilo odveč. aa

PREMALO MLADINSKE ODRSKE LITERATURI:

Spričo očitnega pomanjkanja mladinskih odrskih tekstov jV. De­lavski oder v Ljulbljani letos sep­tembra razpisal na teča j za mladin­ska dramska dela. Nateča j bo kon­čan februarja 1960. Dosedanje iz­kušnje podobnih razpisov obetajo, da bomo končno dobili nekaj p i ; -mernih tekstov za mladino. Izida na teča ja ne pr ičakuje z zanima­njem le razpisnik, marveč' tudi mnoge igralske skupine in dram­ske skupine na šolah. Nadejamo se lahko, da bodo sorazmerno vi­soke nagrade privabile k sodelova­nju tudi naše pomembni« mladin­ske pisatelje.

Kramljania in razmišljanja

OB MALICAH I N . . p o r a d o v l j i š k i h k o l e k t i v i h

K je bi se hranil? Kam bi hodil na kosilo?

To je za marsikoga osnovno vprašanje v življenju. Ko namreč dobi prvo zaposlitev, ko prvič pre­stopi domači prag, ko začne uti­rati pot samostojnemu življenju, mora najprej misliti o prehrani.

Organizacija prehrane močno vpliva na ž ivl jenjsko raven posa­meznika. Za>to ni čudno, da se s tem ukvarjajo z večjim ali manj­šim uspehom tudi sindikalne orga­nizacije. Pred kratkim ,s° tudi na seji občinskega sindikalnega sveta v Radovlj ici imeli na dnevnem redu to zadevo.

F A N T A Z I J A V D O L G O V I H

V elika reklamna tabla ob glav­ni cesti prikazuje obok s

kopal iško skakalnico. To je re­klama za Radovljico. Morda pa se vsi prebivalci ne strinjajo s tem -znakom. Mnogi namreč s ponosom

gačen način življenja pa je spre­menil in povečal potrebe. Ljudje več kupujejo, več potujejo, po-gostejo hodijo v kino . . . Toda na neko potrebo teh ljudi, delavcev, kot da so pozabili. To so malice v podjetjih, menze — družbeno prehrana sploh. Zanimivo je, da imajo podjetja predviden denar za te potrebe, toda. . . Samo v Za­pi t i ah so predrli zid. Iz stare lope so preuredili prostor in danes imajo tam dokaj dobro urejeno menzo. Delavke dobivajo tam toplo malico. Zadostne in okusne obroke, da se najedo. Zato se tam upravičeno hvalijo.

Lepo je to. Toda to je tudi vse. V nobenem drugem podjetju v občini delavci niso deležni takih malic. »Bomo, urejujemo,« pravijo na upravah podjetij . . .

V Ver ig i , kjer so delavci med prvimi upali na tako reši tev, so Si l i razočarani . Uprava tega sicer

govorijo o močni industriji v ob­čini, v kraju. Znak z obokom, ki »aj simbolično predstavlja predo­re pod mestom, ter bazensko ska­kalnico, so zgolj turis t ične zani­mivosti.

Zjurraj, kadar hitijo ljudje na delo, je ž ivahno. S kolesi in av­tobusi se vozijo v Pletenino, v Verigo, v Sukno proti Zapužam, v Elan, v Kropo, v TIO in druge tovarne. Mnogo majhnih podjetij je zraslo tam okrog v zadnjem ob­dobju. Starejši ljudje vedo pove­dati le o Ver ig i in Železarni na Jesenicah, kamor so nekoč hodili na delo. Danes je d rugače . Iz ma­lih obrtnih delavnic so nastali in­dustrijski obrati, iz nekdanjih lop so nastale tovarne. Vsako leto je več teh objektov. In na vseh kon­cih še gradijo. Morda je to edina občina v okraju, k i nima težav z realizacijo investicij, kot se sliši drugod. Vsa sredstva so že pora­bi l i . Celo zadolženi so »do grla«, kot temu pntvtjo ljudje. Vendar se ne us t raš i jo . Kar bomo zgradili , bomo imeli,« pravijo na občini . Verjetno imajo prav. Treba je fan­tazije, poguma, zaupanja v svoje sile. v prihodnost.

S A M O V ZAPUŽAH

V eč industrije, več dohodkov, več prometa in živl jenia.

Ba, res. Povečani dohodek in dru-

ni zanemarila. Celo predaleč so hoteli v eni sapi. Napravi l i so načrt za lepo, veliko menzo. Po­tem pa se je zavozljalo pri de­narju — celih 20 milijonov bi po­trebovali. Niso jih imeli. Mora l i so se umakniti na cenejšo reši tev.

.Našli so jo. Z adaptacijo urejujejo prostore za menzo. Toda za zdaj? Sele spomladi bodo urejeni pro­stori, kjer bodo pripravljali delav­cem tople obroke. Tudi v drugih podjetjih je podobno. Večina de­lavcev nosi s seboj kruh s kosom sira, kanglice z okisanim fižolom in podobno.

P R V A M E N Z A

Novost v družbeni prehrani Radovljice je vsekakor prva

menza. Obiskal i smo jo. Pred vsto­pom smo brali nad vrati : »Gostilna pri Avgušt inu«. Pri mizah so b i l i sami mladi fantje — delavci . Doma so nekje iz varažd inske okolice. LctOfB spomladi so sprejeli v tem gostišču abonente in se nekako spremenili v menzo. Največ 45 kosil pripravijo dnevno. Več ne bi zmogli v tisti kuhinji . Tudi prosil­cev trenutno ni več. Abonenti so zvečine gradbeni delavci in nekaj domačih .

»Kakšna je cena?« Dve sto št ir ideset dinarjev na

dan: trije obroki. Samo kosilo pa dajemo za 130 dinarjev. Gradbeno

podjetje pa daje za vsakega svo­jega delavca po 40 dinarjev na dan. Tako plačajo sami le 200 din.« Tako so povedali v tej menzi.

Skoraj prav toliko abonentov pa smo našli pri kosilu v restavraciji Grajski dvor. Kak ih 30 stalnih imajo tam na kosilu. Cena je 150 dinarjev. Pripravljajo tudi večer je po 100 din. Toda za večer je je malo stalnih. Pri njih so na hrani v glavnem uslužbenci : prosvetni in zdravstveni delavci itd. To so povedali v upravi.

Z A K A J NE S K U P N O ?

P ri vseh teh načrt ih in izgle­dih okrog menz in prehrane

so zlasti v Pletenini povedali ne­kaj misli , o katerih bi morda kazalo razmišl ja t i : a l i ne bi bilo pamet­neje, če bi organizirali nekaj skupnega. Da bi na primer vsako podjetje prispevalo svoj delež za investicijo, za režijo itd. Tako kot so skupno uredili avtobusne pre­voze delavcev. Zlasti , ker so tam števi lna mala podjetja, k i sama ne zmorejo vsega. Tako je na primer v Lescah poleg tovarne Veriga še Pletenina, Tovarna čokolade, TIO ter druge obrtne delavnice, trgo­vine, promet itd. Veriga kot naj­močnejše podjetje, bo sicer, kot kaže, kar dobro uredila to stvar, toda s podobnimi željami in po­trebami živijo delavci tudi v teh malih podjetjih. Nimajo pa po­sebno zavidl j iv ih obetov. Rešitev naj bi torej iskali v teritorialnem obsegu s skupnimi močmi in ne ločeno vsako podjetje za sebe.

Morda je za taka ugibanja že dokaj pozno. Morda je tudi še čas. Tako teritorialno rešitev bodo ne­kako našli v Kropi , kjer bodo zgra­d i l i enotno gostinsko hišo. Glavni pobornik je seveda Plamen.

M A L I C E V ŽEPIH

V razgovorih sem in tja je slišati pripombe, da tam ni

ve l i jo interesov za malice, za menze itd. Do tega zakl jučka so prišli na primer v Lescah. Trikrat so skl ical i sestanke s predstav­n ik i podjetij, da bi se dogovoril i o skupni oskrbi za malicami. Go-stanstvo je bilo pripravljeno pre­vzeti to skrb. Toda, ko so po ko­lekt ivih spraševal i , kdo želi malice, so baje, tako pravijo, našli pre­malo interesentov. Naj bo kakor­kol i že, res je, da od te pobude ni bilo ničesar . Vz rok i za to so, kot pripovedujejo, ker so zaposleni skoraj sami domačini . Skoraj vsi prihajajo na delo z malico v žepu.

Vendar ostaja še zmeraj odprto eno vprašan je : kakšno hrano nu­dimo in za kakšno ceno? Če b i bi l i obroki okusni, dobri , po zmerni ceni, bi verjetno marsikdo raje opustil kos suhega kruha. Končno pa je tudi stvar zaposlenih žena. Ce bi bila v nekem gostišču pri­merna hrana, bi marsikatera za­poslena žena po končanem delu nesla domov že pripravljeno ko­silo.

Taka in podobna ugibanja se slišijo v tamkajšnj ih podjetjih, po pisarnah ter med samimi delavci na gradbiščih in v menzi.

K. Makuc

D R U Ž I N S K I P O M E N K I

Shranjujemo le drevesno zrelo zrak. V čistem zraku se gnilobne sadje, k i pozori po obiranju, da je in druge škodl j ive glivice teže užitno šele v shrambi. razvijejo. Čim skrbneje zračimo,

Da bomo imeli dozorelo sadje ob tem bolj očuvamo zalogo pred različnem času pozimi, moramo kvarjenjem.

V suhih shrambah in kleteh skr­bimo za zadostno zračno vlago. V prostorih z lesenim podom po­stavimo na tla več pl i tvih posod z vodo Cementna tla v kleteh po­škropimo s čisto vodo ali j ih po-tresemo z žaganjem, k i ga redno vlažimo.

Posamezne plodove, jabolka in h ruške je pr iporočl j ivo zaviti v papir. Primeren je svi len papir. Časopis rad pušča na sadju duh

po tiskarskem črnilu. Plodove v9 žimo na police ali v nizke sadn' zabojčke, k i j ih zložimo drugejr vrh drugega. V suhih kleteh si P* nekod pomagajo s tem, da rio" sadje v vlažen mah, kar pa oo svetujemo, predvsem iz higiensi* razlogov.

Shranjeno sadje moramo at a to' pregledovati in sproti odstranjeval' nagnite plodove, da se nam D' okuži vsa zaloga. Gnilo sadj' sproti odnašamo iz shrambe.

Ce se bomo držali gornjih svetov, bomo lahko zadovoljni I svojo sadno shrambo, ki nas & oskrbovala čez vso zimo.

za zimsko shrambo kupiti več sort, k i zorijo ob različnih časih. — Jabolk ne kupujmo prezgodaj, ker se nam lahko zgodi, posebno če j ih dobro ne poznamo, da ) upimo jesenske sorte namesto zimskih ali pa da si nabavimo prezgodaj obrano sadje, k i n iko l i ne dozori, ne razvije vse svoje arome in za shrambo n i t rpežno. Za nakup pri­meren čas je konec oktobra ali v začetku novembra.

Zelo važna za dobro uzimljenje je tudi brezpogojna čistoča sadja

Kratka M a n a ženska jopica Potrebujemo približno 600 gra- širjamo, da dobimo pri 40 cm višr

mov debele volne in debelo ne 42 cm š i r ine . Nato rokav P° kvačko . kroju zaokrožimo.

Vbod . Za nasnutek skvačkamo Vse dele seši jemo. Jopico in r"0' ver ižne petlje. 1. vrsta: v vsako kave zapognemo za 5 cm. Na spred* ver ižno petljo nasnutka vkvačka-

in shrambe. Shrambo najzaneslji-veje očistimo vseh škodlj ivih k l ic , če jo prebelimo in poribamo police z vročo vodo, k i j i dodamo štiri odstotke sode. Prostor razkužimo lahko z žvepljanjem. Ce hrenimo jabolka v sadnih ali drugih zabojč-kih, morajo le-ti biti narejeni iz zdravega lesa. Vse ostanke gnilo­be iz prejšnjih let moramo odstra­niti s tem, da les poribamo.

Sadje se drži v shrambah le, če je v prostoru primerna tempera­tura. Po najnovejš ih dognanjih naj se giblje med 2 do 4° C. Shrambo ali klet moramo zato, dokler je še toplo, podnevi zapirati, ponoči pa odpirati, da se prostor prezrači in tudi ohladi. V mrzlih dneh naj bodo okna čez noč zaprta, da j ih zavarujemo pred slano.

Za sadno shrambo je poleg nizke temperature potreben tudi čist

mo po 1 šibično petljo. 2. vrsta: z vsako šibično petljo vkvačkamo po 1 gosto petljo. Obe vrsti po­navljamo.

V vsaki naslednji prvi vrsti vbo-demo pod zadnji vodoravni člen petlje prejšnje vrste.

Za zadnji del skvačkamo pri­bližno 46 centimetrov verižnih pe-telj. Na obeh straneh delo razšir­jamo tako, da imamo 30 cm višine 52 cm šir ine. Tu začnemo za ro-kavni izrez na obeh straneh po­stopoma skrajševat i vrste, tako da dobimo 40 cm širine. Ko imamo 21 cm višine rokavnega izreza, začnemo vrste po kroju skrajše­vati za ramena, da imamo pri 52 centimetrih višine 16 cm za vratni izrez.

Za desni sprednji del skvačkamo 31 cm verižnih petelj in kvačkamo v vzorcu, na desni strani ravno, na levi pa razšir jamo, da imamo pri 30 cm višine 33 cm šir ine.

Za rokavni izrez pa tu vrste skra jšamo za 3 cm. Pri 10 cm v i ­šine rokavnega izreza na dasnl strani skrajšamo vrsto za 14 cm naenkrat. Pri 21 cm višine roka \ nega izreza začnemo skra jševat i za ramo vrste kakor pri zadnjem delu. Na desni strani še nadalje skrajšujemo vrste za vratni izrez kakor zahteva kroj .

njem desnem delu napravimo * gumbnice, in sicer prvi par 3 cfl> od spodnjega roba in v razdalji 1' cen.;metrov nad prvim parom. — Okrog vratnega 10 cm. Drugi pa*

Levi sprednji del .skvačkamo enako desnemu.

Za rokav skvačkamo približno 15 cm verižnih petelj in kvačkamo

v vzorcu dalje. Ob straneh ga raz-

- -is

v isti razdalji in višini izreza skvačkamo 10 cm širok ovratnik-Okrog in okrog jopico obkvač ' kamo z gostimi petljami. Končno priši jemo še gumbe.

Isaac Asimov

1

Avtor tega znanstveno-fantast ičtnena romana, Isaac Asimov, Je med najbolj znanimi modernimi pisatelji na tem polju književ­nosti. Asimov je po stroki biokemik in profesor na medicinski fakulteti Bostonskega vseuči l išča. Napisal Je že več je število znanstvemo-fantastičnih romanov, pre težno z vsemirsko vsebino. Njegova dela so prevedena v š tevi lne jezike.

V romanu »Jeklene kletke« opisuje Asimov življenje Zemlja­nov čez več Usoč let, ko so se zaradi vsemirskih vojn naselili v podzemeljskih »jeklenih k le tkah« . V dogajanju romana so že zdavnaj minula obdobja vel ikih vsemirskih raziskovanj in nase­ljevanja novih Svetov. Daljini predniki tedaj živečih pa so se na teh novih Svetovih že osamosvojili in razvi l i znatno višjo kulturo, kot je na Zemlji . Prav to je povzročilo nasprotja med Vsemlrcl ln Zemljani in zdaj, zdaj se utegne napetost spremeniti v novo medplanetarno vojno.

Pisatelj Asimov je v tem delu uporabil svoje zares obširno znanje sodobne znanosti. To in pa pisateljeva bogata fantazija pr iča ra ta bralcu v »Jeklenih kletkah« zanimivo sliko življenja čer več tisoč let.

P r v o p o g l a v j i

P O G O V O R S P O L I C I J S K I M K O M I S A R J E M

Lije Balev ie pravkar prišel do svoje mize, ko je šele zaznal, da ga robot Sammv nepremično, nekam pr ičakujoče ogleduje.

Stroge poteze njegovega dolgega obraza so se še bolj zresnile. »Kaj želiš?« »Šef bi rad govori l s teboj, Lije. Takoj, ko pr ideš v urad.« »Prav.« Robot Sammv je še kar stal. Balev je rekel: »Dejal sem, prav. Pojdi.« Robot Sammv se je zasukal na peti in odšel po svojih oprav­

kih. Balev se je r azdraženo vprašal , zakaj tega dela ae bi mogel opravljati tudi človek.

Obstal je, da bi precenil vsebino svojega mešička za tobak in v mislih je preračunal , da bo s tobakom shajal do prihodnje razde­litve, če bo pokadil dve pipi dnevno.

Stopil je iz svoje kabine, (pred dvema leloma so mu dodelil i ograjen kot) in zakoračil vzdolž skupne sobe.

Simpson |e dvignil pogled iznad ž ivosrebrnega jezerca. »Šef bi te rad videl , Lije.«

»Vem. Robot Sammv mi je povedal.« Iz jezerca z živim srebrom je počasi polzela drobno označena

vrvica; ta preprosti instrument je raziskoval ln analiziral »spomin«, da bi naše l zaželene podatke, shranjene v malih vibracijah bleščeče površ ine živega srebra.

»Brcmil bi robota Sammvja v zadinico, če se ne bi bal, da si zlomim nogo,« je rekel Simpson. »Ja, pred nekaj dnevi sem videl Vince Barretta.«

»Res?« »Prosil je, da bi se vrni l -k svojemu delu. K svojemu, al i pa bi

delal kaj drugega v našem oddelku. Ubogi fant Je obupam, a mu nisem mogel ničesar reči. Robot Sammv opravlja njegovo delo in to Je vse. Fatnt dela zdaj na farmi hmelja. Bister dečko Je b i l . Vsi so ga imeli radi.«

Balev je skomiznil z rameni in dejul bolj zadržano, kot je name­raval in čut i l : »Vsem nam se godi približno enako.«

šefu je bilo dovoljeno, da |e imel posebno pisarno. Na mlečnem steklu je pisalo: JULIUS E N D E R B Y . Z lepimi črkami. Na tančno so bile zarisane na steklo. Pod njimi je pisalo: POLICIJSKI K O M I S A R , M E S T O N E W Y O R K .

Balev je vstopil in rekel: »Želel si me videti, komisar?« Enderbv je dvigni l pogled. Nosi l Je očala, ker Je Imel občut­

ljive oči in niso mogle prenesti navadnih kontaktnih leč. Šele ko •e je č lovek privadil nenavadnemu videzu teh očal, Je mogel videti ie preostanek njeetovega obraza, k i pa se ni z ničemer posebej odli­koval. Balev je bi l globoko prepr ičan , da nosi komisar ta nenavadna očala bolj zaradi lega, ker dajejo poseben ton njegovi osebnosti, kakor pa zaradi občutl j ivih oči, kot so govor i l i .

Komisar ie b i l videti razburjen. Neprestano je vlekel manše te izpod rokavov, naslanjal se je na stol in rekel nekam preveč pri­srčno: »Sedi, Lije. Sedi.«

Balev je sedel in čakal. Enderbv je rekel: »Kako se počut i Jessie? In fantič?« »Dobro,« je odgovoril Balev votlo. »Zelo dobro. In tvoja dra-

žlna?«

»Dobro,« je odvrnil Enderbv. »Zelo dobro.« To Je bil slab začetek. Balev Je mis l i l : nekaj n i v redu z njegovim obrazom. Glasno Je rekel: »Komisar, prosim te, ne pošiljal ml več r-»l>«'3

Sammvja.« »Sam najbol jše veš , kaj mislim o teh stvareh, Lije. Toda »|< > ' l a

so tu zaposlili in za neka| ga moram uporabljati .« »Zelo neprijetno mi je, komisar. Tove ml, da me želiš videti-

potem pa kar stoji. Veš, kaj mislim. Reči mu moram, naj odide, sicer kar ostane, kjer je ln stoji.«

»Eh, Lije, jaz sem kr iv . D r l sem mu sn uoči lo in mu porabil posebej povedati, naj se vrne, Lo bo opravil.«

Baley je vzdihnil . Drobne gube okrog njegovih izrazito sivih oči so se še bolj nagrbamčile. »Pustiva to. Želel si me videti?«

»Da, Lije,« je rekel komisar, »pa mi je nerodno začeti.« Vstal je, se obrnil In odkorakal do stene. Dotaknil se je nekefl*«

na videz nepomembnega s t i k a l a in ves listi del zidu je postal p* 0 ' zoren.

Balev ja zamižal pred nepr ičakovanim sijajem sivkaste svetlobe-Komisar se je nasmejal. »To sem dal narediti lansko leto, Lije-

Mis l im, da M tega še nisem pokazal. V starih časih so imeli v v M j sobah take stvari. Imenovali so j ih okna. Si to vedel?«

Balev Je to dobro vedel, ker je na platnu videl mnogo zgodo* vinskih romanov.

• Slišal sem,« Je odvrni l . »Pridi sem.« Balev je za trenutek okleval, potem je le slopil tja. Čutil \e>

da Je nekaj nedostojnega v tem, da se soba tako razkazuje zima ni ' svetlobi. Komisar je včas ih zares predaleč gnal svojo ljubezen do medievalizma. Prav do ekstremov.

Njegova očala, na primer, je misl i l Balev. V tem Je stvar! Zato je videti tako drugačen! Balev je rekel: »Oprosti , komisar, nova očala imaš, kajne?« KomisaT ga Je pogleda!, rahlo presenečeuio, snel očala, pogleda'

najprej Baleva, potem pa očala . Brez očal Je bilo njegovo lice boli

okroglo, brada pa bolj oči tna. Videt i je bi l nekako izgubljen, ker ni mogel zadržati oči na določeni točki.

Dejal je: »Da«. Nataknil s i je očala spet na nos in dodal z iskrenim hesotn :

»Stara očala sem razbil pred tremi dnevi. In tale nova sem dobH šele danes zjutraj. Lije, ti trije dnevi so b i l i zame kot pekel.«

»Zaradi očal?«

KRANJ, 30. O K T O B R A 1959 T E L E S N A K U L T U R A » G L A S G O R E N J S K I « 7

Z A O D N O S GRE . . . Nedelja, 25. oktobra med 12.

bi 13. uro v našem uredniš tvu . Manjka nam rezultat roko­

metne tekme, ki je b i la dopold­ne na igrišču Mladosti v Stra­žišču med ekipama Mladost II. m Križe.

Zavrtim telefonsko števi lko 583.

»Kdo je tam?« zaslišim za-dlrčen glas v s lušalki .

»Uredništvo Glasu Gorenj­c e . Prosim . . .«

»Kaj bi pa radi?« (Kar stre­slo me jel)

»Bi nam lahko povedali re-mitat Tokometne tekme M l a ­dost II : Križe, k i je bila do­poldne na vašem Igrišču?«

»Ne! Ne dajem nobenih Iz­jav!«

?! »Saj je tu naš dopisnik, k i

bo napisal!« »Oprosti te, ampak vaš odnos

» 1 . . . « sem skušal pojasniti onemu na drugem koncu žice.

»Pa kaj hočete , saj bo napi­sal na š dopisnik . . .«

Približno tako je potekal raz-flovor z gospodarjem stadiona Mladosti v Stražišču Ivanom Bernardom. Rezultata tekme ni­sem zvedeli

Ne gre za to, ali smo pozne­je dobili rezultat tekme ali ne, a , l Je »njihov« dopisnik o tem s p i s a l al i ne! Gre za odnos "o č loveka! Konec koncev ni •"ezultat tekme nobena skriv­nost — ln gospodar stadiona Mladosti, tovar iš Bernard ne bi Prav nič izgubil na ugledu, če ")1 na telefonsko prošnjo ko­murkoli, ne le redakciji, po­vedal, da je Mladost II pre­l a g a l a Križe z rezultatom 20:15! A . T.

alpskih disciplinah. Po strmih tarejo pri nabavi opreme, pred-pobočjih Vitranca se bodo spuščali vsem dobrih smuči, k i so za vr-

bl ižamo sc novi zimski sezoni. To pot si oglejmo, kakšne so pri­prave smučarjev v Kranjski gori, najbolj drzni jugoslovanski srnu- hunskoga smučar ja neobhodno po-kjer so pred letom dni zgradili carji in tekmovalci iz inozemstva, trebne. Nov smučarsk i rod Kranj-novo moderno žičnico na pobočju Zdaj delajo na smučiščih Vitranca ske gore bo kmalu prekosil ostale Vitranca.

Letošnja zima predvideva v Kranjski gori velike prireditve, med njimi tudi d ržavno prvenstvo

V P R E D O S L J A H SO SE Z B R A L E NAJBOLJŠE T E K M O V A L K E

tri nove proge za smuk. Te bodo s tarejše alpske smučarje tega kra-obenem tudi lepo smučišče za ja. Sklenil i so, da bodo na tekmo-ostale smučarje . Kranjskogorskim vanja pošiljali predvsem mlade smučarjem so pri njihovem delu tekmovalce, kopico pionirjev, cd priskočili na pomoč tudi smučarji katerih bodo že sedaj prispevali z Jesenic, Kranja in Ljubljane, k i dobre rezultate. Društvo sicer ta-marljivo pomagajo pri terenskih rejo kot povsod drugod finančne delih. Med marljivimi delavci pri težave, vendar so odborniki pre­urejanju prog ne manjka znanih pričani, da bodo v svojih naporih

Pred kratkim je strelska družina tekmovalcev kot so Klinar, Čop, uspeli. »Mrak Franc« iz Predoselj priredila M r a k ' LJmovšek, Guček, Klofutar-

jeva, Ravtarjeva in druge. Lani so na teh delih člani kranj-

V sreao se je začel v Kranju tečaj juda in jiu-jitsa, k i ga obiskuje okoli 60 mladih špor tnikov

pomembnejšo proslavo v počasti tev šeste obletnice razvitja pra pora, 40. obletnice K P J in S K O J . skega smučarskega kluba Triglav Izvedli so eno največj ih strelskih opravil i že nad 800 prostovoljnih tekmovanj ženskih ekip na Go- delovnih ur. renjskem. Tekmovanje je bilo z zračno puško. Vrstni red je na-

Obetajo, da bo Kranjska gora postala res pravo smučarsko sre-

Zakaj orodna vadba v društvih Partizan na Gorenjskem že nekaj časa šepa?

slednji: Predoslje 475 krogov, ena- dišče, saj je mladega smučarskega ko število krogov pa je dosegla kadra dovolj . Smučarje iz Kranj

N a to vprašanje je tovariš Biz- skrbeli za stistematsko redno vad-S tem vprašanjem smo se obr­n i l i na predsednika komisije za jak odgovoril takole: »Med po- bo. N a razvoj orodne telovadbe

rudi ekipa Tržiča s to razliko, da ske gore vodita pri treningih zna- orodno telovadbo pri Okrajni zvezi membnejšo dejavnost v partizan- vplivajo trije činitel j i , in to želja na smučarska Teprezentanta Mrak Partizan za Gorenjsko Domineta skih druš tv ih nedvomno sodi spe in Limovšek. Največje težave jih Bizjaka iz Škofje Loke.

je imela nekaj manj dese t ič

S prostovoljnim delom so si zgradili igrišče

članstva, kadri in materialni po-cialna vadba, prvo mesto pa pri- goji. Člans tvo je dokaj dovzetno pada vajam na orodju. Ta dejav- za to vrsto špor tne dejavnosti. — nost je bila mnogo let na Gorenj- Kadri in materialni činitelji pa skem tako razvita, da je naš okraj delo zavirajo. Vaditeljskega kadra sodil med na jde lavne j še v Slove- imamo zelo malo. Letos smo imeli ni j i . Imeli smo vrsto orodnih te- v Kopru enotedenski tečaj , k i se lovadcev, k i so nastopali tudi na ga je udeležilo 32 mladincev in republiških, zveznih in mednarod- mladink. Tečaj je bi l zelo kval i -nih tekmovanjih. Žensko, mladin- teten, vendar prekratek, da bi te­ško, republiško orodno vrsto so čajniki pridobili toliko znanja, da

Spor ta« življe« je v Dupljah je v zadnjem časa precej razgibano. Do nedavnega so v tem kraju v okviru Partizana goj i l i le orodno telovadbo in delno odbojko.

. preteklo nedeljo, 25. oktobra, je ' ' a v Ljubljani skupščina Hokej-

e zveze Slovenije. Poročilo pred-5 e ^nika je med drugim obravna­v o nekatere pomanjkljivosti v " e t e k l i sezoni. Tako ni bilo orga-

PRVI P O R A Z P L A N I K E Največje presenečenje 7. kola

,°9ornetnega prvenstva Gorenjske Prav gotovo neodločen rezultat

. ^ Svobodo iz Šenčurja in Trži-Pripomniti moramo, da so

^°9ornctaši iz Šenčurja presenetili . S v ° j o igro v dosedanjih tekmah,

t | l c r at so zmagali, dvakrat so b i l i / j ' a ženi , dvakrat pa so igrali ne-r^'očeno. Mladost je v nedeljo po

jši ig r j zasluženo premagala Je-* n i c e , Planika pa si je z izdatno

j a3o proti Bohinju utrdila polo-K J , n a Lestvici . Partizan iz Škofje

e je v Kranju zanesljivo pre« *&al mlado moštvo Triglava,

. ^tern ko sta si Partizan Naklo Prešeren po enakovredni igri

• j^e l i la točke. Med tednom je ^'9lav II z minimalnim rezultatom ^Idar zasluženo premagal Plani-

4 , 1 ? i < - i 7. kola: Mladost : Jesenice Triglav II : Partizan (Š. L.)

, 3 Svoboda : Tržič 2 : 2, Partizan . p * k , o) : Prešeren 1 : 1, Bohinj : ^ l a«iika 2 : 8, Triglav II : Planika

^ L J I Li.L I Lil II.I

niziranega mladinskega prvenstva v hokeju na ledu, prepotrebnega instruktorskega in sodniškega te­čaja. Ugotovil i so, da v Sloveniji v glavnem hokej nazaduje in je napredek opaziti le pri Jeseniča­nih. Vzrok temu je predvsem po­manjkanje ledu in drsa l i šč . V iz­redno živahni razpravi so govoril i o tem, kako izboljšati kvaliteto in poveča t i š tevilo hokejskih klubov v Sloveniji . Med drugim so spre­jel i tudi sklep, da bodo ob pomoči Hokejske zveze Slovenije ustano­v i l i nove klube v Kranjski gori, Tržiču, Kočevju in na Bledu, kjer so razmeroma ugodne možnosti za razvoj tega športa.

Na nedeljski skupščini pa zbo-rovalci niso upošteval i možnosti razvoja hokeja v Kranju, k i ima enake pogoje kot ostala mesta. Prepričani smo, da bi hokej v Kranju dobil dovolj pr is tašev. Tako so že lansko zimo rokometaš i M l a ­dosti na svojem igrišču napravili ledeno ploskev. Na njej je bilo vsak dan bolj ž ivahno. Organizi­ral i so tudi revijo umetnega drsa­nja, ki so jo izvedli drsalci iz Ljubljane. Vprašamo se, ali niso v Kranju dani vsi pogoji za razvoj hokeja. Upamo, da se bo našel kdo, k i bo razmislil o vse tem, in premaknil stvar z mrtve 'točke.

-č

Ti dve športni panogi pa marlji­vih športnikov iz Dupelj nista za­dovol j i l i . S pomočjo Gorenjske rokometne podzveze so se vključili v redno prvenstveno tekmovanje v rokometu. Danes imajo kar do­bro ekipo, k i jo trenira Janez Če­sen iz Kranja. Trenutno šes to me­sto na prvenstveni lestvici v pred­zadnjem kolu je zanje, kot no­vince v tekmovanju, uspeh. V še­stih tekmah so dosegli eno zmago, eno tekmo so igrali neodločeno, š t i r ikrat pa so b i l i poraženi .

Letos junija so začeli graditi tudi novo rokometno igr išče; Z udarnišk im delom so ga kmalu končali , delno pa jim bo pri do­graditvi rokometnega igrišča ia

ostalih špor tn ih naprav priskočil na pomoč Svet za špor t in telesno vzgojo občine Kranj s sredstvi, k i jih je nabral štab za nabiralno ak­cijo za manjše špor tne objekte.

Športniki iz Dupelj pa prav go­tovo ne bodo ostali samo pri ro­kometu. Skleni l i so, da bodo za­čeli redno gojiti odbojko, namizni tenis in seveda še kakšno drugo športno panogo. Tudi orodne telo­vadbe ne nameravajo zanemarjati. Da se je špor t v prijazni vasici ob cesti proti Tržiču tako razvil , gre nedvomno največ zaslug članom druš tva , mladim kmečkim fantom, še posebej pa vodstvu, k i si pri­zadeva, da pritegne kar na jveč mladine. -č

več let pretežno tvorile naše mla­dinke. Imeli smo več zanimivih in kvalitetnih okrajnih, medokrajnih in drugih s rečanj . Zadnje čase pa ta dejavnost čedalje bolj šepa. — Zadnja skupščina je opozorila na nekatere slabosti in zato sprejela več pomembnih sklepov za izbolj­š a n j e . Vendar boljšega uspeha do sedaj ni bilo. Pred kratkim je imela naša komisija v zvezi s tem vpra­šanjem dve seji. Tudi zadnja seja izvršnega odbora Zveze je bila po­svečena tem problemom. Organizi­rali smo sektorske odbore, k i bodo

bi vaje v d ruš tv ih lahko vodil i sami.

Sodim,« je nadaljeval tovariš Bizjak, »da bomo uspeli stvar pre­makniti z mrtvega tira, ker smo sestavili nov program dela. Posku­si l i bomo dobiti ustrezna finančna sredstva in kadre, opustili bomo administrativno poseganje v dru­štva, delali bomo konkretno s sek­torskimi odbori, zaposlili bomo nekaj stalnih vaditeljev, usposobili okrajno moško in žensko orodno vrsto ter priredili več nastopov in tekmovanj.« -a»

Republ iška rokometna liga Mladost še vedno tretja!

A V T O - M O T O DRUŠTVA I M A J O V T E H D N E H OBILICO P O S L A : mopediste je treba dobro pripraviti za Izpite. Na s l i k i :

med tečajem v Kranju

Minulo nedeljo je bilo odigrano šesto kolo republ i ške rokometne lige. Presenečenj ni bilo. Rudar je v Trbovljah s hitro in učinko­vito igro dobesedno pregazil Ko­per in ga tako potisnil na pred­zadnje mesto na prvenstveni le­stvici . — V Mariboru je domači Branik v lepi tekmi premagal Svo­bodo z dvema goloma razlike. V srečanju ljubljanskih rivalov Od­reda in Slo\*ana se slednji ni mogel upirali republ iškemu prva­ku. Zlasti v zadnjem delu igre je povsem popustil in omogočil, da je Odredov napadalec Papež do­segel 12 golov. Vse kaže, da se ljubljanski Kr im od tekme do tekme popravlja. Po tesni zmagi nad Bra­nikom v predzadnjem kolu, je v nedeljo z devetimi goli razlike pre­magal Ajdovščino in se s tem povzpel na četr to mesto. Kranjska Mladost je zopet gostovala v M a ­riboru. Tokrat je b i l njen nasprot­nik zadnje moštvo le tošnjega pr­venstva Kovinar. V neprimernih okoliščinah, saj so gledalci ves

čas igre metali na igrišče kamenje, po tekmi pa dejansko napadli sod­nika in tehničnega vodjo Mladosti , so Kranjčani zmagali s šest imi goli razlike.

Stanje na prvenstveni lestvici se po odigranem šestem kolu bistve­no n i spremenilo. Vodi ta še vedno Rudar in Odred. Za njima sta M l a ­dost in Kr im, na dnu lestvice pa so Ajdovščina, Koper in Kovinar: Rudar Odred M L A D O S T Kr im Branik Slovan Svoboda Ajdovščina Koper Kovinar

5 0 1 118 5 0

6 6 6 4 1 1 126 : 119 6 3 1 2 103 : 99

80 10 1 138 : 104 10

9 7 7 b 3 3 3 2

109 : 103 98 : 109

103 : 110 103 : 120 100 : 134

6 3 1 6 3 0 6 1 1 6 1 1 6 1 1 6 1 0 5 104 : 126

Rezultati če t r tega ko la : Rudar : Koper 24 : U (12 : 5), Od­

red : Slovan 26 : 15 (8 : 5), Branik : : Svoboda 20 : 18 (9 : 8), Kr im : A j ­dovščina 24 : 15 (13 : 5), Mladost : : Kovinar 21 : 15 (9 : 8).

D. R.

I r» še zaradi drugih stvari. Bom že še prišel do tega.« ^ Obrnil se je k oknu. Balev je ves p resenečen spoznal, da dežuje, j * *-lp se je ves izgubil v oknu vode, k i je l i l a z neba, medtem ko V ( *"mtsar kar žarel od ponosa, kakor da je ta fenomen delo njego-

'astnih rok. "Tretjič ta mesec že vidim dež. Lep prizor, mar ne?«

d0. ^ o t l lastni vo l j i Je moral Balev priznati, da se ga je prizor mi1*1'1- V svojih dvainšt i r ideset ih letih je le redkokdaj videl dež,

p a kak drug prirodni pojav. H ^ejal je: »Vedno mislim, kakšna potrata Je, ko toliko vode pada

mesto. Mora l i b i jo omejiti samo na rezervoarje.« h ''--'Je,« je povzel komisar, »ti si modernist. V s redovečnih časih v s ° živeli ljudje na prostem. Ne mislim s tem samo farme. Tudi ^ e s t u . Tudi v samem New Yorku . In če je deževalo, niso misl i l i , b 0 ( 1

t o potrata. Vese l i l i so se. Živeli so tesno z naravo. To je bdo Hi ? d r a v o i n sploh bol jše . Vse težave modernega življenja so v l(Jl ker se je č lovek odcepil od narave. PrečitaJ enkrat kaj o Sto-

u Premoga.« H ^ a l e v j e že čital o tem. Slišal je, kako se ljudje pri tožujejo S , ' Z U l r , ° m atomske sile. Tudi sam se je pr i toževal nad tem, če It, * a J nI šlo od' rok, al i pa če je b i l utrujen. Takšno jadikovanje I j^s tavn i ventil č loveške narave. Nekoč , v Stoletju premoga, so S h J e ladikoval i , ker je nekdo Izumil parni stroj. V eni izmed ^ Pearovih dram se neka oseba pri tožuje zaradi izuma dinamita. \i l l s ° č let bodo ljudje tarnali, zakaj smo Izumili pozitronske

*9ane.

v, V r a g u !

•>l r k ° je dejal: »Poslušaj, Julius. (Ni bilo v njegovi navadi, da I« h ' k o prijateljsko ogovarjal komisarja v delovnem času, pa naj ir^ 1 komisar z njim še tako ljubezniv. Toda tu Je čutil, da Je po-S « 1 0 ' ' B P o s l u š a j , Julius, o vsem mogočem govoriš , ne omenjaš pa

•zaradi česar si me poklical . Skrbi me že. Kaj mi imaš povedati?« ^io m i s a r J e r e k e l ; > > S a J 1 1 b o m Povedal, Llje. Samo počasi . Ca-

* a « težave.« ^kj j p a k - Koga Pa ne čakajo težave na tem piar.etu? Je spel

* a reč z roboti?« l r M | ° e k e m pogledu že, Ll je! Stojim tu in premišl jujem, Koliko l o i e

e n l a bo še zmogel prenesti ta stari svel . K o sem dal vgraditi "''<lai ° ' n i s e m m i s , l i l n a t o> d a b o m mogel skozenj kdaj pa kdaj K , ' v nebo. Gledati hočem to mesto. G l i .'am ga in se sprašn-

' **J bo z nJim v prihodnjem stoletju.«

Balev je začutil nekakšno odvratnost snr ičo sentimentalnosti svo­jega sogovornika, ampak je b i l tudi sam prevzet od prizora, k i se je razkrival pred njim. Čeprav zavito v meglo, je delovalo Mesto zelo impresivno. Polici jski odsek se je nahajal v zgornjih nadstrop­jih Mestne skupščine, a Mestna skupščina je bila zelo visoka. Skozi komisarjevo okno je bilo videti vrhove drugih, nižjih stolpov. Videt i so b i l i kot šlevilni prsti, k i stremijo nekaj visoko. Zidovi teh stol­pov so b i l gladki, brez najmanjših prask. Bile so to zunanje lupine človeških panjev.

»Pravzaprav mi je žal, da dežuje,« je dejal komisar. »Ne moreva videti Mesta Vsemircev.«

Balev je pogledal proti zahodu, a n i mogel nič videti . Horizont se je zapiral. New Yorški visoki stolpi so se zgubljali v brezdanji s ivini .

»Saj vemo, kakšno je Mesto Vsemircev,« je pripomnil Balev. »Pa ml je všeč, kak r šno Je videti od tod,« je rekel komisar.

»Lahko bi ga videla tam ob Brunsvvicku. Vide la bi njihove nizke stavbe. V tem je razlika med nami in Vsemirci . M l se vzpenjamo v višine in se zbijamo v velike trope. Pri njih pa ima vsaka družina svoj dom. Ena družina — ena hiša. Med hišami pa — zemlja. SI se kdaj pogovarjal s katerim izmed Vsemircev, Llje?«

»Nekajkrat . Pred mesecem sem govori l prav po tem tvojem tele­vizijskem telefonu,« je odgovoril Balev potrpežl j ivo.

»Ja, se spominjam. Razen tega pa — Jaz samo filozofiram. M i in oni. Dva razl ična načina življenja.«

Balev Je začutil , kako se mu krči želodec. Bolj ko komisar okoliši , hujši mora biti zakl juček tega, kar mu želi povedati.

Pa r eče : »Prav. In zakaj te to toliko muči? Nemogoče je razme-stiti osem bilijonov ljudi po vsej zemlji v malih hiš icah. O n i Imajo na svojih svetovih dovolj prostora, da lahko živijo, kakor živijo.«

Komisar je odšel od okna in sedel na svoj stol. Njegove oči, nekoliko zmanjšane skozi konkavne leče očal, so brez trzanja gle­dale v Baleva. Rekel je: »Niso vs i tako strpni do teh razlik v kn l -turl . Ne pri nas in ne pri Vsemircih.«

»Dobro. In potem?« »Pred tremi dnevi je umrl eden izmed Vsemircev.« Evo, tu se začne. Kotički Balevevih tankih ustnic 60 se nekoliko

privzdignile, vendar se na njegovem podolgovatem žalos tnem l i ca nI pokazala nobena sprememba izraza. Rekel je: »To je hudo. Kaj na­lezljivega nemara? Kak virus. Morda prehlad.«

Komisar ga je p resenečeno pogledal. »O čem govoriš?« Balev ni b i l pri vol j i , da b i mu pojasnjeval. Vsem je bila dobro

znana natančnost , s katero so Vsemirci Iztrebili Iz svojega življenja vsako bolezen. Še bolj poznana Je bila skrb, s katero so prepreče­val i vsakršen stik z okuženim prebivalcem Zeml|e. Toda zaman je bilo stresati sarkazem na komisarja.

Baley je dejal: »Kar tako govorim. Zaradi česa je umrl?« Obrni l se je k oknu.

Komisar Je rekel: »Umrl je zato, ker je nekdo streljal vanj z radio-revolverjem.«

Baley je začutil da mu hrbtenica ledeni. Ne da bi se premaknil z mesta, je rekel: »O čem govoriš?« .

»Govorim o uboju,« je dejal komisar tiho. »TI si detektiv. T i veš, kaj je uboj.«

Balev se Je zdrznil. »Toda uboj Vsemirca? Pred tremi dnevi?« »Da.« »In kdo Je to storil? Kako?« »Vsemirci pravijo, da je bi l Zemljan.« »Nemogoče.« »Zakaj ne? T i ne maraš Vsemircev. Jaz tudi ne. In kdo od

Zemljanov jih ima rad? Nekdo jih n i imel rad, pa je v lem neko­l iko pretiral. To je vse.«

»2e res, ampak . . .« »Ali ni b i l v tovarnah v Los Angelesu požar? Sam veš za ber­

linsko razbijanje robotov. Veš za upore v Shangaju.« »Vem.« »Vse to kaže , da nezadovoljstvo raste. Morda pa Je to delo

neke organizacije.« Balev je rekel : »Komisar, tega ne razumem. Povej, ali me no

preiskuješ?« »Kaj?« Komisar je b i l videti zares p resenečen . Balev ga je pozorno motril . »Pred tremi dnevi je b i l ubit Vse-

mirec in Vsemirci mislijo, da je zločinec Zemljan. Do zdaj,« Je po­trkal s prstom po mizi, »še nič n i razjasnjeno. A l i Je tako? Komisar, to Je neverjetno. Pr i moji veri , komisar, New York bi b i l do zdnj zbrisan s tega planeta, če bi se bilo zares zgodilo kaj takega.«

Komisar je stresel z glavo. »To nI tako preprosto. Poslušaj , Lije, tri dni me ni bilo tu. B i l sem na sestanku pri Načeln iku . B i l sem v Mestu Vsemircev. B i l sem celo v Washingtonu, kjer sem go­vor i l z Zemeljskim birojem za raziskovanja.«

»AH res? In kaj pravijo oni?« »Pravijo, da je to naša zadeva. Primerila se je znotraj mestnih

meja. Mesto Vsemircev sodi pod jurisdikcije New Yorka.« »Toda z eksterierniml pravicami.«

Posnetek do sedaj še neviđene š tevi lne podrobnosti. Odkr i l i so strani Lune presega vse uspeli* tako Imenovano kratersko morje s znanosti v zadnjem času. London- premerom približno 300 kilometrov, ski časopis »Daillv Mail« pravi, !:2 se razprostira na severu med da je to »največji č lovekov pro- 20. in 30. vzporednikom ter med dor v stvarnost vesol js tva«. .*0. in 160. zahodnim poldnevnl-

Pred 100 leti - prva žičnica V SOTESKI NA GORENJSKEM

SinkiEiinevi Jriiarl ii lili

Najvažnejše prometno sredstvo . . J spravljanje lesa v dolino nam danes in že od vsega začetka omo­gočajo žičnice. Izgradnja cest v hribovite predele je danes razme-

dolga 8 kilometrov z vsemi po­možnimi prikl jučki pa je znašala njena dolžina do 16 kilometrov. Gozdarjem Jelovice je pri njiho­vem delu pomagala žičnica »Kol-

roma draga. Razen tega jih n i moč niča«

Slika kaže skrito stram Lune, kot jo je posnel Lunik IIT. Posameznim področjem so dali sovjetski znanstveniki naslednja imena: 1. Mo­skovsko morje, 2. Zaliv astronavtov, 3. J u ž n o morje, 4 .Krater C io l -kovski , 5. Krater Lomonosov, 6. Krater Joliot-Curie, 7. Sovjetsko gorovje, 8. Morje sanj. Nepretrgana črta kaže Lunin ravnik. Pikčasta črta kaže mejo med vidno in nevidno stranjo Lune. Rimske š tevi lke označujejo področja z vidne strani Lune; I. Humboldtovo morje, II. Morje krize, III. Regionalno morje, IV . Morje valov, V . Simithovo morje, V I . Morje plodnosti, VII . Južno morje. Nepretrgane črte okoli

področij označujejo jasno identificirana področja

povsod zgraditi, zato nam pred­vsem pri težko do.stopnih planin­skih predelih žičnica, primitivna a l i sodobna, precej pomaga pri spravljanju lesa s hriba v dolino.

Tako je bila prva žičnica v Slo­veniji zgrajena nekako pred sto leti, »Panzova« žičnica v BlaUien. grabnu v Soteski na Gorenjskem. Izgradnja žičnic se v Sloveniji do 1954. leta ni razvijala posebno na­glo. Na tolminskem področju so uporabljali žičnice med obema vojnama; Italijani so j ih zgradili predvsem v vojaške namene. Ne­kako pred 50 leti so zgradili tudi Dolenčevo žičnico v Koritu na Je­zerskem, ki pa ,so jo že pred vojno podrli. V tem času je bila znana tudi žičnica v Jelendolu nad Trži-čem, kjer so z njo spravili v do» lino velike količine lesa, okoli 100.000 prostorninskih metrov.

Leta 1945 smo imeli v Sloveniji le tri žičnice, in to: »Panzovo« \ Blatnem grabnu, »Mantovo«, k i so jo zgradili 1928. leta v Tržiču in »Opatovo goro« pri Kostanjevici. Kmalu po končani vojni je bila obnovljena tudi žičnica v K n e n ki Baski grapi. Slednja je bila

V Sloveniji , zlasti na Gorenj­skem, so zgradili največ žičnic V letih 1948 do 1950, in sicer preko 50. V osmih letih pa se je število žičnic povečalo kar za 55 odstot­kov. S tem so žičnice, posebno v alpskih predelih "digrale važno

začeli uporabljati žičnice lažjega tipa. Naši tehniki, inženirji in de­lovni ljudje še danes nadaljujejo z izpopolnjevanjem obstoječih žič­nic ter gradijo nove. Danes raz­polagamo v Sloveniji z vel ikim števi lom žičnic in lahko trdimo, da je njihova uporaba, še posebno na Gorenjskem, v gozdarstvu Slo­venije precej razvita. Stanje goz­dov v ostalih republikah naše dr­žave pa nam narekuje, da tudi tu postavimo žičnice predvsem za iz­koriščanje gozdov. -č

Na Poljskem so pričeli snem-ah filmski ep, zasnovan po roman« Henryka Sienkiewicza. — Režiser filma je Aleksander Ford, .scena­rist pa Leon Kručkovski , dramski pisatelj in eden od predstavnikov social ist ičnega realizma na Polj ' skem. V filmu bo sodelovalo 180i igralcev in statistov. To je p r " panoramski in barvni film na Polj­skem. Pričakujejo, da bodo stroški za snemanje tega filma znašali 3i milijonov zlotov, kar je sedemkrat več od .stroškov za snemanje P 0 ' vprečnega poljskega filma. Film bodo verjetno končali pi ita«daJ e

poletje.

Robot na morskem dnu

boljše raziskovanje morskih f^*' bin. Kolekt iv laboratorija elektro­nike je skonstruiral originalne in­strumente za morska raziskavaoj*'

vlogo pri izkoriščanju gozdov na težko dostopnih terenih.

Namesto težkih žičnic so kmalu

Za nas nevidna stran Lune je »Ha posneta s pomočjo posebnega foto-televizijskega sistema, potem pa so b i l i posnetki po radijski poti iz daljave 470.000 kilometrov po­slani na Zemljo. Delovanje foto-televizijske aparature je bilo po­vsem zavarovano. Fotografski ma­terial je b i l zaščiten pred škodlji­v im delovanjem kozmičnih žar­kov, p r i obdelavi fotografskega materiala pa je b i l povsem izločen vpl iv zemeljske težnost i .

N a fotografiji je moč razpoznati

kom. Sovjetski znanstveniki iz­javljajo, da je na južni polobli nevidne strani Meseca mogoče jasno opaziti vulkansko žrelo s premerom več kakor 100 kilome­trov. — Severno od Mesečevega ekvatorja, skoraj na sami meji nevidnega kraterja, južno od njiju pa se razprostira planinski venec

Devet milijard na uro Toliko bi prihranili, če bi prišlo

do razorožitve, ker vojni stroški samo za eno leto znašajo 120 mili­jard dolarjev ali 61 bilijonov d i ­narjev. Če bi pnišlo do razorožitve, bi se povečal dohodek prebival­cev v nerazvitih d ržavah , kjer živi 1,5 milijarde ljudi ,od 30 na 80

Ob koncu nevidnega dela Meseca dolarjev. S stotim delom vojnih v južni polobli leži morje. izdatkov bi lahko izvršili očišče-

Po izjavi znanstvenikov je na valna dela na reki Ind a l i pa rešili s l ik i opaziti tudi manjši del vidne gladu 50 milijonov Indijcev. Mesečeve poloble. Letni državni proračun s t roškov

M L A D A R A S T

Ogledalo Iz okvirja tam na steni •se pokaže mali Neni v hipu enem drobna glava: laski zlati, očka plava.

Ce pred sleklo

mali Neni dedek pravi— bo zagledala veliko punčko lepo, kakor sliko.

in vse jutro Nena mala je pred ogledalom stala. Kliče dedku: »Punčke ni!« Dedek tiho se smeji.

N i k o l a Drenovac

Naš športni dan Nekega dne smo v šoli dobil i

okrožnico, da bomo šli za športni dan na Ratitovec. Vs i smo b i l i zelo veseli. Zvedeli smo, da se bomo razdelili v več skupin. M i smo imeli opraviti najdal jšo pot.

Zjutraj ob pol sedmih smo se

J METULJČEK

Posotko (vizitko) razrezi po dol­gem v dve polovici . Vsako polo­vico še enkrat ali dvakrat po dol­gem pregani. Nato pregani vsako polovico še počez, tako da se bo­sta stikala oba konca. S tem do* biš metuljčkov) k r i l i . Poišči maj­hen obroček elastike, kakor ga dado, na primer, v lekarni okoli papirnatega zamaška na steklenico zdravil , Vtakni oba dela vizitke v elastiko, kakor kaže slika 1, in ju začni obračat i vsakega v svojo smer (slika 2). Ko je elastika že precej navita, primi vse štiri kon­ce vizitke in s i položi »metuljčka« na dlan. Zdelo se ti bo, da vzle­tava pravi metul jček!

Z metul jčkom narediš tudi prav zabavno šalo. Z navito elastiko ga vtakni v primerno škat l ico, da se v njej ne more odviti . Škatl ico daj nekomu, naj jo odpre. Nemaio se bo prestraši l , ko priprava za­čela na lepem frfotati, ko da je živa.

PERNATI P R E B I V A L C I DVORIŠČA N A STRAŽI

Nekoč je neki tat venomer kra­del kokoške , purane, gosi in race. Kazalo je, da namerava tako po malem odnesti z dvor i šča vse per­nate prebivalce. Toda pernati pre­bivalci so se zbrali, da bi se po­govoril i , kako naj se ubranijo tatu. Sklenil i so, da bodo postavili stra­že. In za s t ražar je so izbrali pete­lina, purana, racmana in gosaka. Še istega večera so se štirje stra­žarji postavili na stražo. Najprej je odkorakal k ograji petelin, za njim puran, potem razman in na­zadnje še gosak,

Naenkrat se je prikradel tat. Petelin je zak ik i r ika l :

»Kdo je, kdo je?« Puran je odgovoril : »Tat, tat!« Racman je zagagal: »Daj ga, daj ga!« Gosak pa: »Obesi ga, obesi ga!«

Tat se je prestraši l in zbežal. Štirje stražarji pa so bili naslednje jutro junaki dvor išča . V s i so j ih hval i l i , ,saj so bil i zares dobri stra­žarji.

» O T R O Š K I « A V T O M O B I L

Francoska av tomobi l ska d r u ž ­ba »Buga t t i« je i zde la la dva pro to t ipa »o t rošk ih« av tomob i ­lov z motor jem 1,5 K S . To je K a b r i o l e t z dvema s e d e ž e m a in t r emi koles i , ka t e r ih s rednj i odreja smer. K a r o s e r i j a je iz p l a s t i č n e mase. M o t o r s 120 k u -b i k i je spredaj. T a model bodo p r i k a z a l i v P a r i z u .

zbrali pred š o l o . Ko smo bi l i vsi zbrani, smo odšli. Po eni uri hoda smo prišli na Prtovč. Tam je majh­na vasica s šestimi hišami. V a ­ščani so nas zelo prijazno sprejeli in posvežili z vodo.

Šele sedaj se je začela prava pot. Ves čas smo se vzpenjali v hrib in kmalu zagledali vel ičasten vrh Ratitovca.

Sonce je že toplo sijalo, ko smo prišli na vrh. V koči so nas pri­jazno sprejeli in nam takoj po­stregli s toplim čajem.

Nebo je bilo jasno in je bi l kra­sen razgled. Vide l i smo visoki vrh Triglava, Jelovico, Juli jske Alpe, Stol, Grintavce in Črno Prst.

Plezali smo za planikami, toda bilo j ih je malo, ker so j ih po­brali že drugi turisti. V ide l i smo čredo gamsov, kako so se vzpe­njali po strmih stenah in skakali čez prepade.

Sonce je že zahajalo, ko smo se začeli odpravljati proti domu. M e d potjo je bi l živahen razgo­vor in kmalu smo bil i pri šoli. — Drug drugemu ,smo voščili lahko noč in odšli vsak na svoj dom.

Dopis pionirjev iz Železnikov

P I R A M I D A

SI. 1 SL 2

Samo vodoravno: 1. č r k a , 2. z log iz so lmizac i je , 3. pregovor , 4. n a š e n a j v e č j e p r i s t a n i š č e v gorn jem J a d r a n u , 5. p rekop na t r a v n i k u - 6. v rs ta gobe, 7. o b l a č i l a .

R e š i t e v piramide: 1. r, 2. re, 3. rek, 4. r eka , 5. ja rek , 6. r a j -ček , 7. s r a j č k e .

za oboroževanje na svetu znaša 100.000,000.000 dolarjev. Nekateri proračuni gredo celo v večje š te ­vilo — tudi do 140 milijard dolar­jev. Točne števi lke seveda ni mo­goče dobiti , ker je to pač vojna tajnost. Tako da š tevi lke, k i j ih izve javnost, ne ustrezajo stvarnim s t roškom za ustvarjanje in vzdrže­vanje sredstev za uničenje ljudi.

Poglejmo, kako je glede atom­skega orožja. Kol iko velja ena atomska bomba? Uradni podatki niso znani, toda nekateri trdijo, da »majhna A-bomba (bomba, ki je bila vržena na Hirošimo) velja najmanj milijon dolarjev. Če k temu dodamo, da je od 1945. leta bilo Že okrog 200 nuklearnih eks­plozij, kjer so izstrelili večje in dražje bombe, potem si lahko pri­bližno predstavljamo, ko l iko izdat­kov je bilo za to potrebno. Ame­rikanci imajo poleg 200 klasičnih tudi tri atomske podmornice. Ne vemo, koliko velja atomska pod­mornica, vsekakor ne manj kot 60 milijonov dolarjev.

Samo te š tevi lke, k i smo jih na­vedli, pričajo o strahotno vel ik ih vojnih stroških. Ce bi prišlo do

Anekdoto Saša Guit.ry, znani fran­

coski igralec in pisatelj Ste-vilnih veseloiger, si je v svojem desetem letu takole pomagal iz hude zadrege:

Vstopi l je v trgovino in naročil trgovcu: »Prosim k i ­logram kave po 2,75 fran­ka!«

»Še kaj?« -»Sedemnajst zavitkov sv.'č

po 1,50 franka.« »Potem?« »Štiri kilograme sladkorja

po 0,85 franka.« Guitrv gle­da na listek in nadaljuje; »Osemnajst litrov petroleja po 0,85 franka. To je v s e «

Trgovec je napravil ra­čun, ga izročil Saši, in r;j-kel : »Ali ti je mamica dala denar ali naj vpišem v knji­žico?«

»Moja mati nima pri tem nič opraviti ,« je resno od­govoril Saša Guitry in vtaknil račun v žep. »To je moja računska naloga, k i je sam nisem znal re­šiti.«

Crnomorska znanstveno-razisko-valna eksperimentalna postaja In-

tuta oceanologije Akademije znanosti SSSR proučuje nove elek­tronske naprave, ki omogočajo med njimi tudi prvi podvodni te ' e '

vizor. Ladijsko dvigalo fjDVBČ* * vodo kovinski batiskaf. V n j e « J* nameščena oddajna televizijska n '" prava, k i je s kablom povezan« 3

televizijskim sprejemnikom, ki ? e

nahaja v kabini na ladji. S P 0 ' močjo regulatoi ja na sprejemnik 1 1

je možno upravljati z aparatom '* gledati slike iz podvodnega sveta-

Nedavna televizijska podvodn* raziskavanja so bila mogoča le omejeni površini . Sedaj pa eden novih tipov aparata »vrat(<> ki obrača podvodno aparaturo v

vse smeri. S tem je povečana P r e ' glednost. Pripravo lahko spuščajo na globino do 400 metrov.

Novi kabel, izdelan v laborato­riju, vsebuje visoke radio

tehnične vrline. Spuščanje batiskafa varuj15

pred brzino preko 60 metrov v * nuti. Morsko temo razsvetljuje žarki močne svetlobe podvodne<Ja

reflektorja, vgrajenega na ha" skaf. Močan reflektor z u l t r av^ ličnimi žarki sveti močneje od o D l

•čajnega. Podvodni prebivalci 9 ne vidijo in se ga zaradi tega s e ^ veda tudi ne plašijo. V nekater' primerih opazijo zgolj rdeče ž a r ^

Podvodna televizija je nena« 0

mestljiva v ribištvu in pri mn«9 raziskovalnih delih.

Laboratorij za pomorsko e ^ e \ troniko si je postavil novo nal°9 — nuditi »elektronskemu P° t a,g. ljaču« samostojnost. Sodelavci boratorija so ie skonstruirali ketp mehanične roke. robot bo lahko,

NAJMODERNEJŠE PRISTANIŠČE S E V E R N O OD P O L A R N E G A

K R O G A Po načr t ih švedskih in norveških

inženirjev bodo v Fjordu Narvika, da leč nad polarnim krogom, zgra­d i l i na jmodernejše pris tanišče s specialnimi pripravami za nato­varjanje rude na ladje.

Projekt je nekoliko fantast ičen, toda tehnični načrt i so že pregle­dani in zelo dobro ocenjeni. Stro­kovnjaki so namreč prišli do za­ključka, da za ustvaritev takega

Podvo« 1" premikajoč

razorožitve, bi v eni uri prihran ; l i pr is tanišča ne bo nikakih težav. Sedaj proučujejo samo še ekonom­sko stran tega projekta.

Novo pr i s tan išče bi zgradili pri Kombaksbotenu, kjer se sedaj dvigajo strme stene. Le-te bodo morali minirati. Takoj za prista­niščem bi zgradili ogromna skla-

9 milijard dinarjev. Kaj vse bi lahko s tem storili! Ta številka, preračunana v naš denar, je to­likšna, da bi storili vse tisto, kar je č loveku potrebno. Toda ta vsota ne pomeni samo materialnih izdat­kov, ampak tudi nevarnost vojne.

vzdolž ladje, čistil njegovo in bo tako iskal stvari, ki se hajajo na morskem dnu. V la | ski kabini bo č lovek mirno-*TM in preko televizorja spremlja • opravljal delo »elektronskega " tapljača«. ^

S pomočjo podvodnega r ° b j e -opremljenega z »električnim 0 , g

som«, bodo znanstveniki odkri mnoge skrivnosti morja.

KRIŽANKA št. 39

Se več : danes, ko le-te ni, pomeni dišča, k i bi lahko sprejela do mi­lijon ton rude. Rudo bi pripeljali samo do prve postaje na norve­škem teritoriju, in sicer na 800 metrov nadmorske višine. Tu bi iztovarjali rudo in jo po »tekočem traku« prepeljali skozi 10 kilome­trov dolg predor, vsekan v steno, in jo nato odpremljali dalje do fjorda. Skozi »prostore za preto­varjanje«, prav tako vsekane v steno, bi ruda prišla v ogromne silose, od koder bi jo natovotili na ladje. Strokovnjaki menijo, da bo tak način omogočil hi t rejše in pre­proste jše natovarjanje ladij kot danes. Ze sedaj so v pris tanišču Narvika zelo moderne priprave za natovarjanje rude na ladjo, kljub temu pa čez nekaj let to prista­nišče ne bo več kos nenehnemu naraščanju prometa.

nevarnost za zdravje. — Atomske eksplozije, k i so sestavni del obo­roževanja in izpopolnjevanja orož­ja, imajo katastrofalne posledice, Po mnenju svetovnih znanstveni­kov: Amerikanca Paulinga, Fran­coza Vigiera ter Japoncev Šakale , Tamonage in Jakave, bo več kot milijon ljudi, ki d a n e s , ž i v e , zaradi dosedanjih atomskih eksplozij umrlo za levkemijo in rakom. Ameriški zdravnik Dentry je 'z-računal , da se je zaradi eksplozij rodilo 140.000 abnormalnih otrok, medtem ko se bo zaradi posledic dosedanjega žarčenja rodilo še 1,250.000 takih otirok. Število 9 mi­lijard dinarjev prihranka na uro mnogo obeta, toda naše življenje ni ena ura, ni en dan, ni eno leto, Je mnogo, mnogo več . . .

Lutka - i i i i i r u i potnik Verjetno bodo ameriški razisko­

valci, še preden bodo poslali v ve­solje živega človeka, izstrelili v raketi »Merkur« lutko v velikosti č loveka srednje rasti. Lutka bo imela »kožo« iz plast ične materije, k i bo ščitila skelet in bo izpol­njena s posebno snovjo, ki bo, po besedah znanstvenikov, predstav­ljala »ekvivalent za tkivo-. Ta snov bo absorbirala enako količino žarčenja kot bodoči vesoljni pot­nik. Ci l j tega poizkusa je, ugoto­

viti, kol ikšno količino žarčenja bo prejel prvi vesoljni potnik.

S to mislijo se bavijo razisko­valci amer iške zrakoplovne baze Keartland v Novi M e h i k i . »Plastič­nega človeka« bodo izstrelili po isti poti, kot predvidevajo, da bo potoval prvi ameriški vsemirski pilot. Edin od sedmih kandidatov - dobrovoljcev, k i se sedaj šolajo, bo odposlan 1961. leta. Predvide­vajo, da bo v štirih urah in pol v višini 120 milj trikrat obšel Zemljo.

Vodoravno: 1. mesto v *° g, Irski, 5. obok (nebesni . • ' ' ' - j -ploskovna mera, 7. začetnici P skega pisatelja, 8. priprava našan je tovora, 11. P r e d ^ z' klavirja, 12. ime črke, 13. « n a

l e S ,u -prvino germanij, 14. grča v

16. prestolnica Japonske. % Navp ično : 1; ime kontine-n^' 5.

medtem, 4. prislov (vozim s a ' 7-jezik v indijski književno* • bj oznaka za hiter tempo v 9 i (fonetično), 9. oblika P°in° frk> glagola, 10. veznik, 14. 4. in ' .^ t . abecede, 15. rimsko število

Reši tev: A.S/^' Vodoravno: 1. zlitina, 7. A

Oto v ' 8. vod, 9. ah, 10. ovijati, 13' 9

, 3-zavora, z. - ii'

arhivi ' 14. anatema.

Navp ično : 1. indiga, 4. to, 5 jot, 12. ate.