Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo

Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba pri Slavini

J a n a H O R V A T

Izvleček

V članku so predstavljena tri notranjska najdišča, na katerih se vidi povezava med železno in zgodnjo rimsko dobo. Na Partih pri Stari Sušici je ležalo v poznohalštatskem in latenskem času grobišče (oziroma kultno mesto), podobno tudi v avgustejskem obdobju in v I. st. po Kr. Velika naselbina Ambroževo gradišče je živela od začetka starejše železne dobe dalje. V avgustejskem času so bile postavljene preproste , v tla vkopane stavbe. V drobnem gradivu se prepleta ta stara domorodna tradicija in rimski vplivi. Na začetku 1. st. po Kr. je bila poselitev na Ambroževem gradišču prekinjena. Zelo blizu Ambroževega gradišča stoji gradišče Baba s površinskimi najdbami od starejše železne dobe do Lt D 1. V zaključku je prikazano, kako so se rimski vplivi začeli močneje širiti na področje železnodobne notranjske skupine konec 2. in na začetku 1. st. pr. Kr. V avgustejskem času so bila najdišča še vedno povezana s starejšimi naselbinami.

Abstract

The article presents three sites in the region called Notranjska [Inner Carniola - western Slovenia] where connections between the Iron Age and the early Roman period can be perceived. A cemetery (or cult site) was located at Parti near Stara Sušica in the late Hallstatt and La Tene period. This funct ion was retained in the Augustan period and in the 1st century AD, while the rituals were modif ied. The large se t t lement of Ambroževo gradišče existed from the beginning of the early Iron Age onwards. Simple dwellings partly dug into the earth were erected in the Augustan period. The small material shows an admixture of the earlier autochthonic tradition and Ro-man influences. At the beginning of the 1st century AD, set-tlement was discontinued at Ambroževo gradišče. The hillfort of Baba with surface finds from the early Iron Age to La Tene D 1 is located very near Ambroževo gradišče. It is shown in the conclusion how Roman influences began to spread more vigorously in the region of the Iron Age Notranjska Group at the end of the 2nd and beginning of the 1st centuries BC. The Augustan sites were all still connected with the earlier pre-historic set t lements.

N a N o t r a n j s k e m in n a K r a s u j e v s t a r e j š i in m l a j š i ž e l e z n i d o b i ž i v e l a n o t r a n j s k a k u l t u r n a s k u p i n a . 1 Č e z n j e n o o z e m l j e s o p o t e k a l e p o m e m -b n e p r o m e t n e s m e r i o d s e v e r n e g a J a d r a n a p r o t i s r e d n j i E v r o p i in p o r e č j u D o n a v e . N a j v a ž n e j š a , t . i. j a n t a r n a p o t , j e v o d i l a č e z p r e l a z R a z d r t o in P o s t o j n s k a v r a t a . A n a l i z a z g o d o v i n s k i h v i r o v j e p o k a z a l a , d a j e N o t r a n j s k a v 2 . in 1. s t . p r . K r . i g r a l a p o m e m b n o v l o g o v t r a n z i t n i t r g o v i n i t e r

m e d r i m s k i m i v o j a š k i m i p o s e g i p r o t i B a l k a n u in s r e d n j e m u P o d o n a v j u . 2

Z a š č i t n a a r h e o l o š k a i z k o p a v a n j a n a R a z d r t e m in n e n a z a d n j e t u d i š t e v i l n e n e s t r o k o v n o i z k o p a -n e k o v i n s k e n a j d b e z r a z l i č n i h n a j d i š č s o v z a d -n j e m č a s u o d p r l e n o v e p r o b l e m e v z v e z i s p r v i m i p o s e g i R i m a . Z a t o s e m s e o d l o č i l a , d a p o n o v n o o v r e d n o t i m in v c e l o t i p r e d s t a v i m g r a d i v o s o n -d a ž n i h i z k o p a v a n j n a P a r t i h p r i S t a r i S u š i c i in

1 M. Guštin, Kronologija notranjske skupine, Arh. vest. 24, 1973, 461-506. S. Gabrovec, Notranjska grupa, v: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba (Sarajevo 1987) 151 -177. H. Parzingcr, Chronologie der Spiithallstatl- und Friihlatine-Zeit, Quel len und Forschungen / u r prahistorisehen und provinzialromischcn Archiiologic 4 (1989) 22-24.

- J. Našel, Lineamenti del l 'espansione romana nclle Alpi Orientali e dei Balcani occidentali , Ant. Altoadr. 9, 1976, 71-90 = Opera selecla, Situla 30 (1992) 408-431. Isti, Okra , Kronika 22, 1974, 9-17. Isti, Strabo, Ocra and Archaeology, v: Ancient Europe and the Mediterranean, Studies presented in honour of Hugh Hencken (Warminster 1977) 157-160 = Opera selecta, Situla 30 (1992) 630-633. M. Šašel Kos, v: J. Horvat, Nauportus (Vrhnika), Dela 1. razr. SAZU 33 (1990) 17 ss, 143 ss.

M

O rimska naselbina / Roman set t lement • gradišče / prehistoric hillfort + grobišče / cemetery

1. Razdrto 2. Dolge ravni 3. Goli vrh 4. Ajdovski grad /

H ruševje 5. Dolgi grič / Strane 6. Grad / Smihel 7. Sovič 8. Stari grad / Unec 9. B a b a / S l a v i n a

10. Ambroževo gradišče / Slavina

11. Šp i ček /Se l ce 12. Boršt / Neverke

13. 14.

15. 16. 17. 1 8 .

19. 2«. 21. 2 2 . 23.

Sv. Trojica / Čepno Gradišče / Gorn ja Košana in Parti / Stara Sušica Bolunc Gradišče / Pivka Sv. Primož / Pivka Šilentabor Cepna / Zagor je Gradišče / Knežak Gradišče / Sembije Obroba / Knežak Gradišče / Bač

SI. 2: Parti pri Stari Sušici (grobišče) in Gradišče nad Gorn jo Košano (naselbina). M. = 1:25 000. Fig. 2: Parti near Stara Sušica (cemetery) and Gradišče above Gorn ja Košana (set t lement) . Scale = 1:25000.

SI. I: Izbrana najdišča v Postojnski kotlini ter v dolinah Pivke in Reke. Fig. I: Selected sites in the Postojna basin and in the I'ivka and Reka River Valleys.

na A m b r o ž e v e m grad i šču pri S lav in i . ' Na jd i šč i ima ta n e k a t e r e s k u p n e znač i lnos t i . Par t i lež i jo v Košansk i dol in i v p o r e č j u Reke , A m b r o ž e v o grad i šče v Pivški kot l in i , v e n d a r je med n j ima le 7 km razda l j e v z račn i črt i . Najdišč i sta le dve v skup in i p o d o b n i h , ki se n iza jo o b p r o m e t n i smer i

iz Reškega zaliva pro t i Pos to jnsk im v r a t o m (si. / ) . Na obeh se kaže p r o s t o r s k a k o n t i n u i t e t a med p r a z g o d o v i n o in z g o d n j o r imsko d o b o . V n e p o -sredni bližini A m b r o ž e v e g a gradišča ležita še dve u t r j e n i nase l j i : Baba pri Slavini in Špiček nad Se lcami (si. 9) .4 Z a Špiček ni vel iko p o d a t k o v . Na Babi pa so bile o d k r i t e površ inske n a j d b e , ki so d e l o m a sočasne z g rad ivom z A m b r o ž e v e g a g r a d i š č a , z a t o na k r a t k o p r e d s t a v l j a m tud i to na jd i š če .

PARTI PRI STARI SUŠICI PRI KOŠANI

Opis najdišča in izkopavanj

Najd i šče Parti leži na g r e b e n u , ki se v smer i vzhod - z a h o d z ložno dviga od S t a r e Sušice do vznožja Grad i šča nad G o r n j o Košano (si. 2). Spo-mladi 1957 je las tnik prvič p reo ra l del zemlj išča in dobi l a r h e o l o š k e n a j d b e . Poleti je N o t r a n j s k i m u z e j pod vods tvom M. U r l e b izkopal pe t sond , leta 1958 pa še eno. Tudi pozneje je pri o ran ju še p r i h a j a l o do nak l jučn ih n a j d b (1966, 1988, 1989). N a j d b e so z n a n e tudi i/, gozda z a h o d n o od nj ive. s

Na njivi so bile leta 1957 na vsej površini v idne lise t e m n e z e m l j e s p r e m e r o m okol i 1 m. Na juž-nem robu njive, ki je bil t a k r a t prvič p r e o r a n , je

' M. Urleb, Gradišče v Slavini, Arh. vest. 8, 1957, 150-161. Ista, Arheološke najdbe i/. Stare Sušice pri Košani, Arh. vest. 30, 1979, 151-158.

4 M. Urleb, v: ANSI 157. M. Gušt in, Arh. i vsi. 29, 1978, 105, si. 4 (nepravilni odnosi med najdišči). s Dolane, Postojna; pare. št. 1372/2, k. o. Stara Sušica. Urleb 1979 (op. 3). Dokumentaci ja izkopavanj in inventarna knjiga

v Notranjskem muzeju.

SI. 3: Parti pri Stari Sušici. Kamnita plošča z vrezanim napisom in risbo konjenika (fototeka IzA ZRC SAZU, foto M. Zaplatil). Fig. 3: Parti near Stara Sušica. A stone slab with an incised inscription and drawing of a horseman (documentat ion of the Institute of Archaeology, ZRC SAZU, Ljubljana, photo: M. Zaplati l) .

bilo večje o b m o č j e črne zeml je in od t am je pr iš lo tudi na jveč površ inskih n a j d b . Tod je M. U r l e b izkopala s o n d e 1, 2, 4 in 5.

Sondi 1 (2,4 x 5,38 m) in 2 (9 x 3-4 m) sta le-žali ena ob drugi na j u g o z a h o d n e m delu nj ive. Pod h u m u s o m je bila o h r a n j e n a od 0,3 do 1 m d e b e l a , e n o t n a plast č r n e z e m l j e , p o m e š a n e z žganino , pod n jo s ter i lna ilovica. Tri okrogle j a m e s p r e m e r o m od I m do 0,8 m so bile v k o p a n e okoli 20 cm g l o b o k o v s t e r i lno ilovico. J a m e so bile n a p o l n j e n e s t e m n o zeml jo in vel iko ogl ja . Na d n u e n e so bili uničeni železni p r e d m e t i , v drugih ni bi lo na jdb . D r o b n e ke ramične , s t ek lene in kovinske n a j d b e izvirajo iz h u m u s a in plast i č rne zeml j e .

O b j u g o v z h o d n e m robu nj ive sta bili i zkopani sondi 4 in 5. V sondi 4 (3 x 1,5 m) so bile pod h u m u s o m lise č rne zeml je z redk imi drobc i ke-ramike . V sondi 5 (6 x 2,5 m) je bila tudi o d k r i t a plast č rne zeml je in j a m a s č rno zeml jo in og l jem, v k o p a n a 20 do 35 cm v s te r i lno plast . V črni plast i so bili s a m o d robc i k e r a m i k e in kon ičas to d n o a m f o r e .

V g o z d u , z a h o d n o od njive je bi la i z k o p a n a s o n d a 3, nep rav i l ne ob l ike , dolga 11 m, š i roka 1-2 m. Tudi tu je bila odk r i t a plas t č rne zeml j e , pod n jo štiri j a m e , v k o p a n e do 20 cm g l o b o k o v s ter i lno plast. V j amah je bila črna zemlja, pomeša-na z og l j em. V plast i č rne zeml je so bile a r h e o l o -ške n a j d b e .

Na severnem delu njive je bila leta 1958 izkopana sonda ft(lxl() m). Postavl jena je bila na področ je ,

kjer je bil s lučajno na jden kamen z risbo konjen ika (si. 3). V sondi ni bi lo a rheo lošk ih os t ankov .

Najdbe

N a j d b e , ki izvi ra jo iz sond 1, 2 in 3, so bile r a z p r š e n e v h u m u s u in v črni plast i . Ni se da la ugotovi t i niti h o r i z o n t a l n a niti ve r t ika lna s t ra t i -g ra f i j a . Ma te r i a l iz vseh t r eh sond je zelo p o d o -b e n . Tudi vel ika s k u p i n a površ insk ih n a j d b , ki so j ih pob i ra l i po o r a n j u , je p o d o b n a t is t im iz sond . Z a t o b o m o vse grad ivo obravnava l i skupa j .

Po nak l juč ju so bile odk r i t e tri k a m n i t e p lošče z vrezanimi motivi. Na eni je upodob l j en kon jen ik s sulico čez r ame in bičem v roki. Nad kon jen ikom je o h r a n j e n del napisa v p redr imsk i seve rnoe t ruš -čanski , m o r d a vene t sk i pisavi (si. 3). Na d r u g e m k a m n u je v rezan kvadra t , r azde l j en na štiri pol ja , na k a t e r i h so z n a k i , ki v e r j e t n o p r e d s t a v l j a j o p s e v d o n a p i s (si. 4). O d l o m e k k a m n i t e plošče z ok rog lo vdo lb ino in m r e ž a s t o r a z p o r e j e n i m i za-rezami je m o r d a tudi o s t a n e k več jega s p o m e n i k a (t. 3: 12). Vse tri k a m n e l ahko d a t i r a m o v p r e d -r imsko o b d o b j e . K a m e n s p s e v d o n a p i s o m je imel v e r j e t n o magičen in r i t ua len p o m e n , k a m e n s ko-n j e n i k o m pa je n a j b r ž o s t a n e k n a g r o b n e g a spo-m e n i k a . 6

SI. 4: Parti pri Stari Sušici. Kamni ta plošča z vrezanim psevdonapisom (fototeka IzA ZRC SAZU, foto M. Zaplatil). Fig. 4: Parti near Stara Sušica. A stone slab with an incised pseudo-inscription (documentation of the Institute of Archae-ology. ZRC SAZU, Ljubljana, photo: M. Zaplati l) .

6 Urleb 1979 (op. 3) 154-157, si. I, 2. ( i . B. Pellegrini, Osservazioni cpigrafichc, Arh. vest. 32, 1981, 311-313.

Fibu l i (/. 1 : 1 , 2 ) s o d i t a v p o s e b n o raz l ič ico ce r -tošk ih f ibu l . Te i m a j o p lošča t lok t r i k o t n e g a obr i -sa, na na jv i š j em de lu nad nogo je r o m b i č n o razšir -j e n in n e o k r a š e n . N a z a č e t k u loka so tri p l i tva r e b r a ali z a r e z e . Z a k l j u č e k n o g e ima o b l i k o vo t le k a p i c e . Takšne f i bu l e so p o g o s t e na n o t r a n j s k i h na jd i š č ih . 7 B. Teržan j ih je uvrs t i la v r a z n o l i k o s k u p i n o VI I f, ki j o d a t i r a na k o n e c h a l š t a t a , v Lt B2 in Lt C.8 E d i n a o p o r a za d a t a c i j o f ibul " n o -t r a n j s k e " raz l ič ice j e p r i m e r e k z n a j d i š č a Raz -d r t o - M a n d r g a , ki j e bil o d k r i t m e d n a s e l b i n -sk im g r a d i v o m iz z a d n j e t r e t j i n e 2. st . in p r v e po lov ice 1. st . p r . Kr . 9 O s t a n e k ve l ike c e r t o š k e f i bu l e {t. 1: 3) bi v e r j e t n o sodi l v v r s t o X (e ali i) p o B. Teržan . V r s t a X j e z n a č i l n a za p o z n o -h a l š t a t s k o o b d o b j e v z a l e d j u s e v e r n e g a J a d r a n a , p o s a m i č pa se o b d r ž i še v s r e d n j e l a t e n s k o ob -d o b j e . 1 0 N a j d e n o je bi lo tud i več o s t a n k o v p lošča-tih t r a k o v , ki so bili zviti v sp i r a l e (t. 1: 6) . S po-

Sl. 5: Parti pri Stari Sušici. Deleži števila odlomkov posameznih vrst keramike. Po razpr. 1. Fig. 5: Parti near Stara Sušica. The proportional representation of fragments of individual types of pottery. According to Table I.

SI. 6: Parti pri Stari Sušici. Deleži ohranjenost i obodov ustij in dnov posameznih vrst keramike. Po razpr. 1. Fig. 6: Parti near Stara Sušica. The proportion of preservation of rims and bases of individual types of pottery. From Table 1.

C Groba domača keramika

Coarse local pottery

Amtore

Amphorae

Navadna rimska keramika

Common Roman pottery

Fina rimska keramika

Fine Roman pottery

d o b n i m i t r a k o v i so b i le o v i t e s r e d n j e l a t e n s k e c e r t o š k e f i b u l e na p o d r o č j u N o t r a n j s k e in sever -nega K v a r n e r j a . 1 1 O v r a t n i c e s sp lo ščen imi zavit i-mi konci in v rezan im o k r a s o m v obliki za loml j en ih črt (t. 1: 9 -11) so l o k a l n a i z p e l j a n k a n o t r a n j s k i h p o z n o h a l š t a t s k i h o v r a t n i c ( s t o p n j a 6 ) . 1 2 Vot l i k rog las t i o b e s e k (t. 1: 8) se po j av l j a p r e d v s e m v m l a d o h a l š t a t s k e m času ( H a D ) . 1 3

Ž e l e z n i p r e d m e t i so k u l t u r n o in č a s o v n o t e ž j e o p r e d e l j i v i (/. 3: 1 -11) . Tulas te sek i r e (t. 3: 3) so u p o r a b l j a l i v h a l š t a t s k e m o b d o b j u , p o s a m i č tu -di še v l a t e n s k e m času . 1 4 I z s t o p a kon ica pušč i ce za s a m o s t r e l iz 15. st. (t. 3: 2) . 1 5

Z n a j d i š č a p o z n a m o ze lo ve l iko s t e k l e n i h j a -god (t. 2: 1 -20) . 1 6 D e l o m a so ce le , d e l o m a z d r o -b l j e n e , n e k a t e r e pa so bi le s t o p l j e n e v o g n j u . Pre-v l a d u j e t e m n o m o d r a b a r v a , p o s a m i č n e j a g o d e so tud i iz b e l e g a , z e l e n e g a , r d e č e g a , r u m e n e g a , č r n e g a in p r o z o r n e g a s t e k l a . V e č i n o m a g re za do lgo t r a jne obl ike , ki se po jav l j a jo vsaj že v s tarejši že l ezn i dob i , t r a j a j o pa še v l a t e n s k o o b d o b j e : m a j h n e o b r o č a s t e t e m n o m o d r e j a g o d e (t. 2: 1, 2 ,14) , 1 7 t e m n o m o d r e s o d č a s t e j a g o d e (t. 2: 1,2,

Razpr. 1: Parti pri Stari Sušici. Groba domača keramika, amfore, navadna rimska keramika in fina namizna rimska keramika. Število odlomkov, ohranjenost obodov ustij in dnov ter njihovi deleži v odstotkih.

Table 1: Parti near Stara Sušica. Coarse local pottery, amphorae, common Roman pottery, and fine Roman table ware. The number of f ragments , the preservation of rims and bases, and their share in percentages.

Keramika Pottery

Odlomki Ohranjenost Fragments Preservation

Groba domača / Coarse local 5 70 1.5% 4,3%

Amfore / Amphoras 85 240 26% 14,8%

Navadna rimska / Common Roman 197 1130 6 0.2% 69,8%

Fina rimska / Fine Roman 40 180 12,2% 11,1%

Skupaj / Total 327 1620 100% 100%

7 Ambroževo gradišče, t. 7: 1. Baba, t. 14: 8. Čepna nad Zagor jem, M. Guštin, Notranjska, Kat. in monogr. 17 (1979) t. 3: 4. Neobjavljeni primerki z drugih najdišč.

8 B. Teržan, Certoška fibula, Arh. vest. 27, 1976, 325, 328, 371-372, 382, si. 42, pril. 1,2. 9 Podatek Alme Bavdek, Notranjski muzej Postojna.

1 0 Teržan (op. 8) 331-334, 364-368, si. 31. Guštin (op. I) 478-479. 11 M. Guštin, La Tčnc fibulae front Istria, Arch. lug. 24, 1987, 50-51, si. 5, 8, 9. 1 2 Guštin (op. 1) 479. 1 3 S. Gabrovec, Halštatskc nekropole v Bohinju, Arh. vest. 25, 1974, 303, t. 2: 1, 2; 4: 18, 19. 14 B. Teržan, Valična van. Arh. vest. 24, 1973, 685. S. Gabrovec, Srednje la tensko obdobje v Sloveniji, Arh. vest. 17, 1966, 184. 15 V. Doh'nek, J. Durdl'k, The Encyclopedia of European Historical Weapons (Prague 1993) 171, Fig. 201. Podatek Matija

Žargi. 16 Niza v ogrlici sta rekonstrukciji . 17 N. Venclova, Prehistoric glass in Bohemia (Praha 1990) 56-57, obliki 155, 157.

11-13,15) , 1 8 t e m n o m o d r a j a g o d a z b e l o č r t o na o b o d u (t. 2: 9) , 1 9 j a g o d e s c i k c a k o m (t. 2: lg , 2c, g,h, 4 ) , 2 0 z be l imi s p i r a l a m i (t. 2: l a , 2a, 6 ,7) , 2 1

t e m n o m o d r e z be l imi p i k a m i (t. 2: 1 ,2,10),2 2 z b e l o m o d r i m i očesci iz dveh p las t i (t. 2: 2b ) , 2 3 z večba rvn imi p las tov i t imi očesci (t. 2: lc ,d ,e , f ,h , i , l , 2d ,e , f , 8 ,17) , 2 4 m e l o n a s t e j a g o d e (/. 2: 18).2 5 M e d j a g o d a m i n a j d e m o tud i t a k e , ki so znač i l ne p r e d -vsem za s r e d n j e l a t e n s k o in p o z n o l a t e n s k o o b d o -b je : va l j a s t a č r n a j a g o d a z b e l o sp i r a lo (t. 2: l k ) 2 6

in va l j a s t a j a g o d a z v e č b a r v n i m o k r a s o m v obl ik i p t i č j ega p e r e s a (t. 2: 16).2 7 V r e t e n a s t a j a g o d a z b e l o č r t o na o b o d u pa v e r j e t n o p r i p a d a p o z n o -l a t e n s k e m u o b d o b j u (t. 2: l j ) . 2 8 Več ina j a g o d iz S t a r e Sušice se d o b r o v k l j u č u j e m e d š tev i lne pr i -m e r k e z d r u g i h n a j d i š č v j u g o v z h o d n i h A l p a h . Na p ros to ru d a n a š n j e Sloveni je so bila p o m e m b n a s red i šča p r o i z v o d n j e s t ek l en ih j a g o d . 2 9 Po d rug i s t r an i pa tud i v z h o d n a P a d s k a n iž ina p o z n a ze lo p o d o b n e j a g o d e . 3 0

P o s o d a z i zv ihan im u s t j e m iz t e m n o m o d r e g a p r o z o r n e g a s t e k l a (/. 2: 21) bi v e r j e t n o sod i l a m e d skode l i ce Is ings 41 b, ki se p o j a v l j a j o p r e d -vsem v d rug i polovic i 1. st . in v prvih d e s e t l e t j i h 2. st . M o č n o so bi le r a z š i r j e n e v severn i I tal i j i in na pod roč j i h , ki so bila z n j o povezana . 3 1 O b i č a j n o so bi le n a r e j e n e iz s t ek la n a r a v n e b a r v e , n e k a j pa je tudi t e m n o modr ih . 3 2 Temno m o d r o s teklo je o m e j e n o na 1. s t . 3 3 D r u g e s t e k l e n e p o s o d e iz p r o -z o r n e g a , z e l e n k a s t e g a s tekla so p r e s l a b o o h r a n j e -

ne , da bi l a h k o določi l i ob l ike . N e k a t e r e so bi le s t a l j e n e v o g n j u , m e d d r u g i m i tud i b a l z a m a r i j .

Kel ih (t. 4: 4) j e r e d k a ob l ika m e d s e v e r n o i t a l -sko r e l i e f n o s ig i la to . 3 4 P r i m e r e k iz S t a r e Suš ice v n a s p r o t j u z d r u g i m i v e r j e t n o ni bil o k r a š e n . Viseči r o b u s t j a in p r o f i l a c i j a n o t r a n j e s t e n e p o d u s t j e m s p o m i n j a t a na k r o ž n i k e C o n s p . 12 in na skodel ice Consp . 14. Po te j p o d o b n o s t i l ahko kelih d a t i r a m o v s r e d n j e - d o p o z n o a v g u s t e j s k i čas . Skode l i ce Sar ius (t. 4: 1) se p o j a v l j a j o od z g o d n j e -a v g u s t e j s k e g a časa d a l j e t e r na S t a l e n s k e m v r h u i z g i n e j o v z g o d n j e t i b e r i j s k e m o b d o b j u . 3 5 Iz s e v e r n o i t a l s k e t e r e s ig i la te so tud i vrč, d n o k rož -nika (t. 4: 3 ,5) t e r v i soka n o g a k r o ž n i k a C o n s p . B 2.8 (t. 4: 2) , ki sod i v t ibe r i j sko- f l av i j sk i čas . Siva skode l i ca iz k e r a m i k e t a n k i h s ten z b a r b o -t in sk im o k r a s o m (t. 4: 6) kaže znač i lnos t i 1. st . po Kr . 3 6

M e d n a v a d n o k e r a m i k o p r e v l a d u j e j o p o s o d e iz p r e č i š č e n e o r a n ž n e in r u m e n e g l ine , ki so b i le n a r e j e n e v r imski t radici j i (razpr. 1, si. 5,6: navadna rimska keramika): o d l o m k i vrčev in p o d o b n i h po-sod (/. 4: 9-19; 5: 1 -7 ,9-13 ,15-31) , s k l e d a (t. 4: 7), p o k r o v (t. 4: 12). Vel iko j e t u d i o d l o m k o v a m f o r (t. 6). U s t j a t. 6: 1-4 bi sod i la k obl ik i D r . 6 B, r o č a j t. 6: 18 k obl ik i Dr . 2-4. P o r o z n e , g r o b e k e r a m i k e j e ze lo m a l o (t. 4: 8; 5: 8,14; razpr. 1; si. 5 ,6) .

O d k r i t je bil o d l o m e k r o č n e g a ml ina iz t r a h i t a , ki d o m n e v n o izvira iz j u ž n e I ta l i je . 3 6 "

1 8 Ibid., 46. 19 Ibid., 88, obliki 701-702. 2 0 Ibid., 90-91, oblike 707-712. 2 1 Ibid., 67-68, oblika 412. 2 2 Ibid., 64, oblika 401. 2 3 Ibid., 68, oblike 501-504. 2 4 Ibid., 74-85. 2 5 Ibid., 60-62, oblika 310. 2 6 Ibid., 89, oblike 704-706. 2 7 Ibid., 94, oblika 716. 2 8 Ibid., 88-89, oblika 703. 2 9 T. E. Haevernick, Zu den Glasperlen in Slowenien, Simla 14/15, 1974, 61-65. 1(1 Prim.: G. Gambacur ta , Prime osscrvazioni sulic peric in pasta vitrea di et protostorica, provenienti da Altino ,Aquil . Nos.

57. 1986, 165-184. G. Gambacurta, Pcrle in pasta vitrea da Altino (Venczia): proposta di una tipologia e analisi della distribuzione areale, Quaderni di archeologia del Veneto 3, 1987, 192-214.

•" S. Biaggio Simona, / retri romani (Locarno 1991) 78-80, t. 5. , 2 B. Riitti,/.)/«'Glaser, Bcitrage zum romisehen Oberwintcrthur - Vituduruni 4, Berichte der Ziircher Denkmalpflcge, Monographien

5 (1988) 60. u B. Riitti, Die romisehen Glaser aits Augst und Kaiseraugst, Forsch. in Augst 13 (1991) 111-112, 116, si. 56. ' 4 L. Mazzeo Saracino, Terra sigillata nord-italica, v: Enciclopedia deliarte untica, Atlante delle forme ceramiche II (1985)

219-220, t. 72: 2,3, oblika 11 I); 229-230, t. 77: 4, oblika 15 D. Dvoročajne skodelice Sarius so lahko podobno oblikovane: ibid., 219, t. 71: 6-8, oblika 10 D.

Mazzeo Saracino (op. 34) 190-191. L. Schindlcr-Kaudelka.D/e romisehe Modelkeramik vom Magdalensherg, Karnt. Musschr. 66, Archaologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensherg 7 (1980) 61 ss.

h. Schindler-Kaudclka, Die diinnwandigc Gebrauchs-kerumik vom Magdalensherg. Karnt. Musschr. 58, Archaologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensherg 3 (1975) 165 ss, 214 s. K. Greene , The Pre-Flavian Fine Wares (Cardiff 1979) (i s, 75 s, 79 ss. F. Mayet, Les cdramiques a parois lines: dtat de la question, v: Ciramiques liellenistiques et romaines, Centre de rechcrches d 'histoire ancicnnc 36, Annales lit teraires de I' Univcrsite de Besamjon 242 (1980) 207 s.

3, 'u Določil Aleksander Horvat.

SI. 7: Gradišče nad Gornjo Košano, pogled s severa. (Vir: Pose-bno aerosnemanje Slovenije v merilu 1:2000 iz leta 1971, © Geodetska uprava Republike Slovenije. Objava aeroposnet-kov na podlagi dovoljenja Geodetske uprave Republike Slove-nije št. 457-1/26-95 z dne 16.8.1995.) Fig. 7: Gradišče above Gorn ja Košana, view from the north. (1 would like to thank the Surveying and Mapping Authority of Slovenia for permission to publish an areal photograph of Gradišče above Gornja Košana.)

Sklep

Z n a č a j na jd i šča je t e ž k o zanes l j ivo do loč i t i . M. U r l e b je d o m n e v a l a , da so bile lise t e m n e zeml je na površini njive in j a m e na dnu sond zad-nja sled g robov . 3 7 A r h e o l o š k i o s t ank i so mora l i biti p r e c e j un ičen i še p red s o d o b n i m o r a n j e m , sa j vsa j v s o n d a h o r a n j e ni seglo d o d n a k u l t u r n e plasti . Na j u ž n e m delu pa rce le bi m o r d a razsežno o b m o č j e e n o t n e č r n e z e m l j e z r a z t r e s e n i m i n a j d b a m i n a k a z o v a l o k u l t n o mes to . Z n a č i l n a le-ga ob po t i , ki vodi na n a s e l b i n o na G r a d i š č u nad G o r n j o Košano , govor i t a k o za g rob i šče kot tudi za k u l t n o mes to .

N a j d b e s Par tov pri Stari Sušici lahko razde l imo v dve skupin i , ki ju loči časovni in ku l tu rn i razko-rak: na p o z n o h a l š t a t s k e in l a t e n s k e p r e d m e t e na eni s t r an i te r na g r ad ivo iz avgus t e j skega časa in 1. st. po Kr. na d rug i s t ran i .

Za grobišče ali k u l t n o m e s t o v p o z n o h a l š t a t -skeni in l a t enskem o b d o b j u bi govori l i kamni t i

SI. 8: Gradišče nad Gorn jo Košano. Odlomek ročaja in ataše vrča ali amfore . Bron. M 1:2. Fig. 8: Gradišče above Gornja Košana. A fragment of a hand-le and at tachment of a jug or amphora . Bronze. Scale = 1:2.

spomen ik i , ki i m a j o p o g r e b n i in r i tua ln i znača j , d o b r o pa se tudi v k l j u č u j e j o v s e v e r n o j a d r a n s k i in z a h o d n o b a l k a n s k i p r o s t o r v p r e d r i m s k e m ča-su. V s t a r e j šo s k u p i n o n a j d b sodi b r o n a s t naki t , več ina s tek len ih j agod in tu las ta že lezna sek i ra . Sul ico in su l ično k o p i t o (t. 3: 1,4) bi t e ž k o ož je časovno oprede l i l i . B ronas t in s tek len naki t se izraz i to veže na n o t r a n j s k o s k u p i n o o z i r o m a na neko l iko širši okoliški p r o s t o r . Z na jd i šča ne po-z n a m o n o b e n e g a zanes l j ivo sočasnega kosa ke-ramike . Naki t iz b r o n a , s t ek lene j a g o d e in o rož je , ob hkratni odsotnost i keramike, so značilni pridatki v grobovih n o t r a n j s k e s k u p i n e v p o z n e m ha lš ta tu in s r e d n j e m l a t enu . 3 8 N e k a t e r e s t e k l e n e j a g o d e in b ronas t i p r e d m e t i so bili tudi poškodovan i v o g n j u .

Iz p o z n o l a t e n s k e g a oz i roma p o z n o r e p u b l i k a n -skega in iz z g o d n j e a v g u s t e j s k e g a časa ni zanesl j i -vo d a t i r a n i h o s t ankov . V s r e d n j e - in poznoavgu -s t e j skem o b d o b j u ter v I. st. po Kr. se na Par t ih znova po jav i jo n a j d b e : k e r a m i č n e in s t ek l ene po-sode ter o d l o m e k o l j e n k e . F ina namizna ke r ami -ka je nas ta la v seve rno i t a l sk ih de lavn icah . A m -fo re , vrči in p o d o b n e p o s o d e ( " n a v a d n a r imska k e r a m i k a " ) ter s t ek lene p o s o d e pa izvirajo iz iste-ga p o d r o č j a , o z i r o m a so bili izdelani n e p o s r e d n o p o i t a l sk ih v z o r i h . R e d k o s t g r o b e k u h i n j s k e k e r a m i k e kaže, da ne gre za n a v a d n e r imske na-se lb inske s ledove . Iz raz i to p r e v l a d u j e j o n a m r e č

3 7 Urleb 1979 (op. 3) 153-154. 3 8 Šmihel - Za Polšno: Guštin (op. 7) t. 50-58.

v r č i , a m f o r e i n f i n a k e r a m i k a ( r a z p r . 1, si. 5 , 6 ) . 3 9

P r a v t a k o n e p o z n a m o n a k i t a a l i n o v c e v , k i b i b i l i s o č a s n i s k e r a m i k o . E d i n a z a n e s l j i v o n a s e l -b i n s k a n a j d b a j e o d l o m e k k a m n i t e g a r o č n e g a m l i -n a . V e r j e t n o s e j e t u d i n a z a č e t k u r i m s k e d o b e n a s t a r e m p r a z g o d o v i n s k e m m e s t u o h r a n i l o g r o -b i š č e a l i o b r e d n i p r o s t o r , s a m o z d o l o č e n i m i s p r e -m e m b a m i v o b i č a j i h .

P r i p a d a j o č a n a s e l b i n a j e l e ž a l a p r i b l i ž n o 5 0 0 m s t r a n , n a G r a d i š č u n a d G o r n j o K o š a n o . G r a d i š č e

SI. 9: Najdišča v okolici Slavine. Baba, Ambroževo gradišče, Špiček. M. = 1:25 000. Fig. 9: Sites in the vicinity of Slavina. Baba, Ambroževo gra-dišče, Špiček. Scale = 1:25000.

i m a d o b r o o h r a n j e n n a s i p in l e p e t e r a s e , n i p a š e b i l o r a z i s k a n o (si. 7 ) . 4 0 P o z n a č i l n o s t i h n a s e l j a l a h k o d o m n e v a m o , d a j e n a s t a l o v p r a z g o d o v i n s k e m č a s u . N e k a j p o v r š i n s k i h n a j d b , a t a š a r o č a j a b r o n a s t e p o s o d e (si. S ) 4 1 i n d v a n o v c a iz 3 . in 4 . s t . , 4 2 p a b i n a k a z o v a l o v s a j š e o b č a s n o ž i v l j e n j e v a n t i č n e m o b d o b j u .

A M B R O Ž E V O G R A D I Š Č E

A m b r o ž e v o g r a d i š č e l e ž i n a t e r a s a s t e m g r i č u j u g o z a h o d n o o d v a s i S l a v i n a (si. 9 ) . 4 3 O b d a n o j e z m o č n i m n a s i p o m , ki g a n a s e v e r o v z h o d n i s t r a n i p r e k i n j a v h o d v n a s e l b i n o . N a n a j v i š j i t o č k i s e n a s i p r a z š i r i v k o p o , k i j e b i l a p o š k o d o v a n a z v k o p i . N o t r a n j o s t g r a d i š č a j e m o č n o p r e o b l i k o v a -n a s š t e v i l n i m i t e r a s a m i , g r b i n a m i in k o t a n j a m i . V z h o d n o in s e v e r n o p o d g r a d i š č e m l e ž i j o l e p e t e r a s e , n a k a t e r i h s o b i l e š e n e d a v n o n j i v e . N i j a s n o , č e t u d i t e t e r a s e s o d i j o v o b m o č j e n a s e l b i n e (si. 10, 11).

P r v e n a j d b e z A m b r o ž e v e g a g r a d i š č a j e p r i d o -b i l D e ž e l n i m u z e j l e t a 1 8 9 2 . M e d a r h e o l o š k i m i p r e d m e t i j e o h r a n j e n s a m o n o ž (t. 13: 1 8 ) . 4 4 Tr i k o t a n j e j e s o n d i r a l a l e t a 1956 M . U r l e b . 4 5 V z a d n j i h l e t i h j e N a r o d n i m u z e j p r i d o b i l z g r a d i š č a v e l i k o š t e v i l o p o v r š i n s k i h n a j d b .

S o n d e iz l e t a 1 9 5 6 s o b i l e i z č r p n o o p i s a n e v p r v i o b j a v i , 4 6 z a t o s e b o m p o s v e t i l a l e d r o b n i m n a j d b a m . 4 7

S o n d a 1

V s o n d i 1 j e b i l a o d k r i t a v t l a v k o p a n a s t a v b a .

V e r j e t n o j e b i l a l e s e n a , s t e m e l j i a l i d r e n a ž o iz

3 9 Prim. Ambroževo gradišče (razpr. 2,3; si. 12-15) ali Vrhniko (Horvat (op. 2) 129-131, 232-234.). Za mer jenje količine keramike smo uporabili dva različna postopka. Šteli smo koščke keramike in merili procente ohranjenost i robov ustij in dnov, tako da ima v celoti ohranjen obod vrednost 100. Oba postopka sta primerna, kadar nas zanimajo razmerja med vrstami keramike, ki so si po velikosti, teži in debelini stene podobne. Ko pa pr imer jamo zelo različne posode, na primer amfore in fino namizno keramiko, se rezultati razlikujejo. Razlika nastane zato, ker velike posode razpadejo na več kosov, po drugi strani pa je manjša verjetnost , da se bo ohranilo ustje ali dno. Majhne posode lahko razpadejo na sorazmerno manj kosov, pri katerih je veliko večja možnost, da se bo ohranil tudi rob ustja ali dna. Na razpr. 1-3 in si. 5. 6. 12-15 smo prikazali rezultate, dobl jene s pomočjo obeh načinov mer jenja .

40 Poslojinsko okrajno glavarstvo (Postojina 1889) 32. M. Urleb, v: ANSI 149. 4 1 Zno t ra j gradišča, na jugovzhodnem območju, površinska najdba. Narodni muzej. 4 2 Na pobočju izven gradišča, površinski najdbi. Maksimin Traks, Konstantin II. Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. 4 1 V arheološki l i teraturi se pojavlja predvsem ime Gradišče v Slavini. Zaradi treh gradišč v neposredni bližini Slavine in

možnosti zmešnjave predlagamo raje uporabo starega imena Ambroževo gradišče. 4 4 Narodni muzej, Erwerbungen 1892/15, 35, 36. Akcesijska knjiga omenja tudi predmete , ki jih nismo več našli v muzeju.

"Za Ambroževim gradiščem" sta bili najdeni dve poškodovani očalasti fibuli, dva kosa bronastih spiral, več odlomkov bronastih obročkov in dve igli. "Pod Ambroževim gradiščem, v Gorupovi ogradi" je bil najden gumbast zaključek držaja bodala iz železa in brona ter odlomki bronaste žice. Gor jupova ograda se imenuje velika travnata terasa na severozahodnem območju gradišča.

4 5 Urleb 1957 (op. 3). ista, v. ANSI 157. Povzetka: ist i, Var. sponi. 7 .1958-59,286; ista, Gradišča v Pivški kotlini, v: Ljudje in kraji ob Pivki (Postojna 1975) 65-67. Druge najdbe: P. Kos, FMRSl I 87. Guštin (op. 7) t. 2: 6.

4( ' Urleb 1957 (op. 3) 153-155. 4 7 Nekaj površinskih najdb je v Narodni muzej prišlo na začetku leta 1995, tako da jih v članku nismo mogli upoštevati.

BABA

S L A V I N A

AMBROŽEVO GRADIŠČE

SI. 10: Ambroževo gradišče. M. = 1:1500. Fig. 10: Ambroževo gradišče. Scale = 1:1500.

SI. 11: Ambroževo gradišče, pogled s severa. (Vir: Poseb-no ae rosneman je Slovenije v merilu 1:2000 iz leta 1971, © Geodetska uprava Republike Slovenije. Objava aeroposnet-kov na podlagi dovoljenja Geodetske uprave Republike Slo-venije št. 457-1/26-95 z dne 16.8.1995.) Fig. 11: Ambroževo gradišče, view from the north. (I would like to thank the Surveying and Mapping Authority of Slovenia for permission to publish an areal photograph of Ambroževo gradišče).

s u h e g a z idu . E n o t n a k u l t u r n a p las t j e v sebova l a ve l iko n a j d b . 4 8

O d k r i t i so bili t r i j e r e p u b l i k a n s k i s r e b r n i k i , kovan i 32-31 pr . Kr.

F ibu la (t. 7: 1) sodi v " n o t r a n j s k o " raz l ič ico p o z n i h c e r t o š k i h f ibu l . 4 9 O v i t a z a n k a p e r e s o v i n e f i bu l e (t. 7: 2) j e znač i lnos t s r e d n j e - in p o z n o l a -t e n s k e g a časa v idr i j ski , n o t r a n j s k i in j apodsk i s k u p i n i t e r na o b a l n e m p a s u m e d A k v i l e j o in s e v e r n o D a l m a c i j o . 5 0 P lošča t lok se po j av l j a t a k o pri de lu s r e d n j e l a t e n s k i h f ibul v r s te Kas tav kot pri n e k a t e r i h p o z n o l a t e n s k i h f i b u l a h vrs te Picugi ( p r e d v s e m j a p o d s k i r az l i č i c i R i b i č in V i r ) . 5 1

O d l o m e k t. 7: 2 pa j e p o d o b e n tudi n e k a t e r i m d r u g i m f i b u l a m s r e d n j e l a t e n s k e s h e m e z d o l g o

p e r e s o v i n o (6 in več n a v o j k o v ) , ki j ih s r e č a m o na j a p o d s k e m o z e m l j u . 5 2 O h r a n i l se je tud i del m o č n o p r o f i l i r a n e f i bu l e , A l m g r e n 67/68 (t. 7: 3). P ro izvodn ja te vrs te se je začela v avgus te j skem č a s u . 5 3

N a j d e n o j e b i lo p r e c e j ž e l e z n e g a o r o d j a in o p r e m e (/. 7: 6 -26) . Ž e b l j i č k i so bili v e r j e t n o na-m e n j e n i za p o d k o v a n j e o b u t v e (t. 7: 23-26) . Škar -je z l o k o m v obl iki č rke U {t. 7: 6) so u p o r a b l j a l i od Lt B 2 da l j e , p o j a v l j a j o pa se tud i še v r i m s k e m času . 5 4 Razl ičn i noži s s r p a s t o u p o g n j e n i m i rez i -li (t. 7: 7) , s k a t e r i m i so p r e d v s e m o b r e z o v a l i d r e v e s a , so bili v p o z n e m l a t e n u in r i m s k e m času ze lo razš i r jen i . 5 5 N a b o d a l o za r a ž e n j s p r e p r o s t i m z a k l j u č k o m d r ž a j a v obl ik i o k r o g l e p r e d r t e p lo -ščice ( t . 7: 11) j e d o l g o t r a j n a p r a z g o d o v i n s k a ob l ika . 5 6 G r o b 3 z R e k e pr i C e r k n e m kaže , da so ga v j u g o v z h o d n o a l p s k e m p r o s t o r u u p o r a b l j a -li še v a v g u s t e j s k e m času . 5 7

G r o b o k e r a m i k o p r e d s t a v l j a j o p r e d v s e m p r e -pros t i lonci (t. 8: 1 -23) . N a v a d n o so n e o k r a š e n i , le včas ih se p o j a v i k r ivo p l a s t i č n o r e b r o (t. 8: 23) , r a h l o m e t l i č e n j e ali od t i s i p r s t o v na r o b u d n a (t. 8: 21) . K e r a m i k a je v e č i n o m a p r e č i š č e n a , a i z r e d n o p o r o z n a . Površ ina loncev m o č n o r azpa -da , ke r so bili ze lo s l a b o žgani v r edukc i j sk i ali v n e e n a k o m e r n i a tmos fe r i , l ahko pa tudi reoks ida-cijsko. V sondi je bilo na jden ih tudi vel iko glinastih svitkov (t. 8: 24,25). Med g robo kuhin jsko ke ramiko i z s topa p o k r o v s p r o f i l i r a n i m r o b o m (t. 9: 9), ki j e v e r j e t n o p o v e z a n s s r e d o z e m s k i m i v r s t a m i p o k r o v o v . 5 8

S k o d e l a (/. 9: 4) iz s e v e r n o i t a l s k e k e r a m i k e s č r n i m p r e m a z o m , ob l ike M o r e l 2654, sodi v 1. st. pr . Kr. do avgus te j skega časa . 5 9 Sk leda s pošev-no s t e n o (t. 9: 3), v e r j e t n o ob l ike M o r e l 2276, p r i p a d a n a j m l a j š i skup in i k e r a m i k e s č rn im p r e -m a z o m in j o l a h k o d a t i r a m o d o k o n c a I. st. p r . Kr.60

4 8 Ibid., 153-154. 4 9 Glej Stara Sušica, op. 7-9. 5 0 Guštin (op. 1) 480-481.

' Guštin (op. I 1) 50-53, si. 11-12. M. Guštin, Posočje. Posočje in tier jiingeren Eisenzeil, Kat. in monogr. 27 (1991) 36-39. 5 2 Npr.: Z. Maric, Japodske nekropole u dolini Une, Glas. Zem. muz. 23, 1968, t. 5: 5; 11: 28,31,33; 13: 15,16,22,25,31,40. 5 3 E. Riha, Die romisehen Fibeln aus Augsl und Kaiseruugst, Forsch. in Augst 3 (1979) 73. J. Lichardus, Korpergrdber der

friihen Kaiserzeil im Gebiel der siidlichen Etbgermanen, Saarbriicker Beitrage zur Al ter tumskunde 43 (1984) 38 ss. 5 4 ( i . Jacobi, Werkzeug und Geni/ aus dem Oppidum von Munching, Ausgr. in Manch. 5 (1974) 87-91. R. Pohanka, Die eisernen

Agrargeriite der Romisehen Kaiserzeil in Oslerreicli, BAR Int. Ser. 298 (1986) 274-278. 5 5 Jacobi (op. 54) 80-82. Pohanka (op. 54) 192 ss. ? h Jacobi (op. 54) 103-105. 5 7 Guštin 1991 (op. 51) t. 31: 5.

Prim.: E. Schindler-Kaudelka, Die Backplatten vom Magdalensherg, Magdalensberg-Grabungsbericht 15, 1986, 285. s y J.-P Morel, Cdramique campanietme: les formes, Bibl. d. Ec. franc;. d'Ath. et de Rome 244 (1981) 202-203. Isti, La cčramique

ii vernis noir en Italic septentr ionale , v: Celli cd Elruschi nell'llalia centro-setlenlrionale dal V sec. a. C. alta romanizzazione, Hologna 19N5 ( Imola 1987) 125. P. Frontini, l.a ceramica u vernice nera nei contesti lombali della Lombardia, Arch. dell ' I t . Sett. 3 (1985) 15.

<'" Morel 1981 (op. 59) I59. Morel I987 (op. 59) 125.

M e d t e r o s igi lato s eve rno i t a l skega izvora na j -d e m o s topn ičas to nogo skodel ice (t. 9: 6), Consp . B 4.4. Takšna noga se pojavlja pri celi vrsti skodelic v s r e d n j e - in p o z n o a v g u s t e j s k e m času, p o s e b n o pa je znač i lna za s eve rno i t a l sko ob l iko C o n s p . 24.3.6 1 U s t j e s ig i la tnega vrča (t. 9: 5) je p o d o b n o obl iki C o n s p . K 5 in robu us t j a pri skode l i cah Consp . 15. V r č sodi v s r edn j eavgus t e j sk i čas ali v 1. st. po Kr. Visok kozarec (t. 9: 1) iz oksidaci jsko ž g a n e k e r a m i k e t a n k i h s t en l a h k o u v r s t i m o v avgus te j sk i čas . 6 2

V navadn i p reč i ščen i ke r amik i o r a n ž n i h barv se po j av l j a jo č r e p i n j e vrčev in p o d o b n i h posod (t. 9: 10-14) . M e d š t e v i l n i m i o d l o m k i a m f o r n a j d e m o us t je Dr . 6 B (/. 9: 15), ravno, p r s t a n a s t o d n o a m f o r e (t. 9: 16) te r pok rovček za a m f o r o s s t r ansk im vt isom na g u m b u , izde lan na lončar -skem v r e t e n u (t. 9: 8).

Večina d r o b n i h n a j d b iz sonde I sodi zanes l j i -vo v avgus t e j sko o b d o b j e , t o r e j l ahko v ta čas d a t i r a m o tudi s tavbo. V e r j e t n o je večji del g robe k e r a m i k e sočasen z r imsko f ino k e r a m i k o (razpr.

SI. 12: Ambroževo gradišče, sonda 1. Deleži števila odlomkov posameznih vrst keramike. Po razpr. 2. Fig. 12: Ambroževo gradišče, trench t . Proportions of the number of fragments of individual types of pottery. According to Table 2.

2, si. 12, 13). Fibul i (t. 7: 1,2) in m o r d a man j š i del g robe k e r a m i k e kaže jo še na pozni ali ce lo s redn j i l a t en . V e r j e t n o gre za p r e o s t a n k e iz časa p r e d g lavnino n a j d b .

Sonda 2

V sondi 2 je M. Ur l eb odkri la vkopano stavbo.6 3

Najdb je bilo malo, med kovinskimi izstopa železno šestilo (t. 10:6). Visok kozarec (t. 10:7) iz keramike t ank ih s ten , o k r a š e n z vtisi m a j h n i h r o m b o v , je z n a č i l n a o b l i k a s r e d n j e a v g u s t e j s k e g a ča sa na Š t a l e n s k e m vrhu . 6 4

Sonda 3

Tudi v sondi 3 je bil odkr i t v k o p a n p ros to r . 6 5

N a j d e n i so bili š t i r je republ ikansk i in dva avgu-s te j ska novca . B ronas t a ploščica z o k r a s o m iz iz-to lčen ih bunč ic (t. 10: 16) je bila m o r d a del po-d o b n e g a obeska , kot so bili odkr i t i v Bodrežu in na Cepni nad Zagor jem. 6 6 Ušesna žlička s kapljasto odebe l i t v i j o na drugi s t rani (t. 10: 15) sodi med rimska medicinska in kozmet ična orodja . 6 7 V sondi je bil odkr i t tudi del sek i re (t. 11: 6) .

SI. 13: Ambroževo gradišče, sonda 1. Deleži ohranjenosti ustij in dnov posameznih vrst keramike. Po razpr. 2. Fig. 13: Ambroževo gradišče, trench 1. The proport ion of preservation of rims and bases of individual types of pottery. According to Table 2.

12

• Amfore

13

Groba domača Keramika


Navadna r imska keramika



Fine Roman pottery

Razpr. 2: Ambroževo gradišče, sonda 1. Groba domača keramika, amfore , navadna rimska keramika in fina namizna rimska keramika. Število odlomkov, ohranjenost obodov ustij in dnov ter njihovi deleži v odstotkih.

Table 2: Ambroževo gradišče, trench 1. Coarse local ware, amphorae, common Roman pottery, and fine Roman table ware. The number of fragments, the preservation of rims and bases, and their share in percentages.

Keramika Pottery

Odlomki Fragments

Ohranjenost Preservation

Groba domača / Coarse local 85 355 51.5% 32.4%

Amfore / Amphoras 46 200 27.9% 18.3%

Navadna rimska / Common Roman 24 250 14.5% 22.8%

Fina rimska / Fine Roman 10 290 6.1% 26,5%

Skupaj / Total 165 1095 100% 100%

61 Consp. str. 162. M. Schindler, S. Scheffenegger , Die glatte rote Terra sigillata font Magtlalensberg. Karnt. Musschr. 62, Archaologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 5 (1977) 115-119, t. 38: 25,26; 39: 7,10-17,19-20.

6 2 Schindler-Kaudelka (op. 36) 30-31, 164 ss. 6 3 Urleb 1957 (op. 3) 154. 6 4 Schindler-Kaudelka (op. 36) 42-44, t. 2: 5; 3: 6a. h 5 Urleb 1957 (op. 3) 154-155. 6 6 Guštin 1991 (op. 51) t. 40: 19-21. Guštin (op. 7) t. 4: 4. h l E. Kiinzl, Medizinisehe Ins t rumente aus Sepulkra l funden der romischen Kaiserzeit, Bonner Jb. 182, I9S2, 27-28.

Med f inim namizn im p o s o d j e m se pojavl ja po-zna seve rno i t a l ska k e r a m i k a s č rn im p r e m a z o m v obliki sk lede z r avno poševno s t e n o (t. 12: 8), More l 2 2 76.6 8 P l a d e n j (t. 12: 9) in k rožn ik (t. 12: 10) iz severnoitalske tere sigilate, oblike Consp. 18.2, sta d a t i r a n a v s r e d n j e - do poznoavgus te j sk i čas.6 9 V neko l iko širši časovni okvir, v avgustejski in t iber i jski čas, bi sodi la skodel ica Sar ius (t. 12: 11).7U N a j d e n i so bili še o d l o m k i vrčev (t. 12: 12-16), a m f o r , g robe kuh in j ske k e r a m i k e (t. 12: 1-4) ter l ončen ih svitkov (t. 12: 5-7) .

N a j d b e iz s o n d e 3 l ahko zanes l j ivo d a t i r a m o v avguste jski čas. O b e s e k {t. 10: 16) in s t ek l ene j a g o d e (t. 11: 1-4) bi l a h k o bili p r e o s t a n e k iz z g o d n e j š e g a o b d o b j a .

Površinske in nelocirane najdbe

Večina p o s a m i č n i h n a j d b , ki j ih o b j a v l j a m o , so s t a r e j še p r idob i tve N o t r a n j s k e g a m u z e j a (t.

SI. 14: Ambroževo gradišče, vse gradivo. Deleži števila odlomkov posameznih vrst keramike. Po razpr. 3. Fig. 14: Ambroževo gradišče, ali material. Proportions of the number of fragments of individual types of pottery. According to Table 3.

13). N e d a v n o je N a r o d n i muze j odkupi l večje šte-vilo površ inskih n a j d b , ki jih u p o š t e v a m o s a m o okvi rno , če so p o m e m b n e za da t ac i jo pose l i tve .

Na js ta re j ša na jdba je od lomek roča ja b ronas te -ga srpa iz mla jše b ronas t e dobe. 7 1 F ibule oča la rke bi l ahko sodi le v s t o p n j o N o t r a n j s k a 2 ali 3.72 V s t o p n j o N o t r a n j s k a 3 ( H a C 2) l ahko uvrs t imo vel iko čo ln ičas to f ibu lo . 7 3 Iz m l a d o h a l š t a t s k e g a o b d o b j a so od lomki ce r tošk ih f ibul in košaras t i obesek s koničas t im dnom. 7 4 Iz s ta re jše ali mla jše že lezne d o b e v e r j e t n o izvirajo od lomki b ronas t ih p r e d m e t o v (t. 13: 6-13) .

M e d mla j š imi n a j d b a m i p r e v l a d u j e j o novci . Z u n a j nase lb ine , na j u ž n e m p o b o č j u (?) , je bila odk r i t a skupna n a j d b a , ki s o j o sestavl jal i 1 mali nor iški s r eb rn ik in 5 r e p u b l i k a n s k i h dena r i j ev , kovanih m e d 114-82 pr . Kr. V nase lb in i je bila n a j d e n a skupna n a j d b a s 4 velikimi v z h o d n o n o r i -škimi s r e b r n i k i . P o s a m i č n e p o v r š i n s k e n a j d b e novcev v n o t r a n j o s t i g r ad i šča : 2 ma la n o r i š k a s r eb rn ika , 26 r epub l ikansk ih novcev (211-31 pr. Kr.), 29 avgustejskih novcev (25-4 pr. Kr.), 1 novec S e v e r a A l e k s a n d r a ( 2 2 9 p o K r . ) in 1 n o v e c K o n s t a n s a (341-348 po Kr.) . 7 5

N a j d e n a je bila glava f ibu le vrs te A l m g r e n 65 (t. 13: 1), ki se pojavi v drugi če t r t in i 1. st. pr .

SI. 15: Ambroževo gradišče, vse gradivo. Deleži ohranjenost i ustij in dnov posameznih vrst keramike. Po razpr. 3. Fig. 15: Ambroževo gradišče, ali material. The proport ion of preservation of rims and bases of individual types of pottery. According to Table 3.

14

Groba domača Keramika


Amlore

Amphorae

Navadna rimska keramika



Fine Roman pottery

Razpr. 3: Ambroževo gradišče, vse gradivo. Groba domača keramika, amfore, navadna rimska keramika in fina namizna rimska keramika. Število odlomkov, ohranjenost obodov ustij in dnov ter njihovi deleži v odstotkih.

Table 3: Ambroževo gradišče, ali material . Coarse local pot-tery, amphorae, common Roman pottery, and fine Roman tabic ware. The number of fragments, the preservation of rims and bases, and their share in percentages.

Keramika Pottery

Odlomki Ohranjenost Fragments Preservation

Groba domača / Coarse local 106 470 45.3% 35,6%

Amfore / Amphoras 66 200 28.2% 15.2%

Navadna rimska / Common Roman 41 280 17.5% 21,2%

Fina rimska / Fine Roman 21 370 9% 28%

Skupaj / Total 234 1320 100% 100%

h S Glej op. 60. 6 9 Prim. Schindler, Scheffenegger (op. 61) 110 ss, t. 32-37. 7(1 Glej op. 35. 7 1 Neobjavljeno, Narodni muzej. Podatek Primož Pavlin. 7 - Ncohran jeno . Narodni muzej, Erwerbungen 1892/35. Guštin (op. I) 470 ss. 7 3 Neobjavljeno. Narodni muzej. Guštin (op. I) 472. 7 4 Neobjavljeno, Narodni muzej. Teržan (op. 14) 684.

P. Kos. I MRSII 87-9,10. Večina novčnih najdb je neobjavljena, podatki Peter Kos in Andrej Sernrov, Numizmatični kabinet Narodnega muzeja.

Kr. in t r a j a do z g o d n j e a v g u s t e j s k e g a o b d o b j a . 7 6

Fibula z dvema g u m b o m a (t. 13: 2) je p o d o b n a različici A 236 b 3 po G a r b s c h u , ki je d a t i r a n a od avgustejskega obdob ja do sredine 1. st.,77 d ruga f ibu la (t. 13: 3) pa sodi v s k u p i n o A 236 c-d iz avgus te j skega o b d o b j a in ce lega 1. st .7 8

Ž e l e z n a t r i r oba pušč ica (t. 13: 17), ob l ike 3 po Z a n i e r j u , se po jav l ja na r imskih na jd išč ih od r e p u b l i k a n s k e g a časa do 4. st .7 9 N a j d e n o je bi lo tudi 17 svinčenih izs t re lkov za p račo , od tega 12 skupa j . 8 0 Izstrelki so e n o t n e p r ios t r ene v re t enas t e obl ike II b, z m o č n i m vzdolžn im šivom, ki je ostal od vlivanja. 8 1

Nož (t. 13: 18) je p o d o b e n p o z n o l a t e n s k i m no-žem s kavljasto konico, ki so jih ver je tno uporabljal i predvsem za obsekavanje vej.8 2 Z najdišča je znano še več kosov že l eznega o r o d j a . 8 3

O d l o m e k p e č a t n e o l j e n k e (r. 13: 28) je ze lo k a k o v o s t n e izde lave , s p r e d r t i m i izras tki , z a t o j o l ahko d a t i r a m o v z a d n j o t r e t j i n o 1. st. ali v 2. st. po Kr . 8 4

Sklep

M o r d a sega zače t ek ž iv l jenja na A m b r o ž e v e m gradišču že v mla j šo b r o n a s t o dobo . Z e l o v e r j e t n o pa je bi lo g rad i šče p o s e l j e n o n e p r e k i n j e n o vso s t a r e j šo in m l a j š o že l ezno d o b o . E n k r a t v t e m času so na jb rž nas ta l i tudi veliki okop i , ki b ran i -j o nase l j e .

Večina površ insk ih n a j d b izvira iz 2. in p r e d -vsem iz 1. st. pr . Kr.

V p o s l e d n j e m o b d o b j u in t enz ivne pose l i tve , v avgus t e j skem času , so bile z g r a j e n e p r e p r o s t e , v tla v k o p a n e s tavbe . Povezave s p r a z g o d o v i n s k o

tradici jo se kažejo v oh ran j an ju naselbinskega pro-stora, v preprost i arhi tekturi ter v materialni kulturi.

Neka j kovinskih p r e d m e t o v ter m o r d a tudi gro-be k e r a m i k e iz s tavb je še l a t e n s k o d o b n i h . Te n a j d b e v e r j e t n o n i so n e p o s r e d n o p o v e z a n e z avgus te j sk imi s tavbami , t emveč so s tare jš i p r e o -s t a n e k .

K e r a m i k a s č rn im p r e m a z o m in vel ika količi-na g robe k e r a m i k e n a k a z u j e t a zače t ek v k o p a n i h s tavb že v zgodn jeavgus t e j skem času. Tera sigilata sodi v razvi to avgus te j sko o b d o b j e . Mla jš ih n a j d b v s tavbah ni bilo.

G r a d i v o iz s tavb se deli v dve skupini . Na eni s t rani je znač i lna m a t e r i a l n a ku l t u r a iz s eve rne I ta l i je ; p o l e g d r o b n i h b r o n a s t i h p r e d m e t o v in novcev so opazn i p r e d v s e m vrči, a m f o r e in f ina r i m s k a k e r a m i k a . Na d r u g i s t r a n i s to j i g r o b a k u h i n j s k a k e r a m i k a , ki j o p r e d s t a v l j a j o p r e p r o s t i lonci , n a r e j e n i v s tar i p r azgodov insk i t radic i j i . N j e n de lež je p r e c e j m o č e n , vsaj 36 % (razpr. 3, si. 14, 15).85 S p r e d r i m s k i m i običa j i so povezan i tudi ke ramičn i svitki, ki so jih tudi v L jub l jan i upo rab l j a l i do z g o d n j e a v g u s t e j s k e g a o b d o b j a . 8 6

Z a r a d i i z k l j u č u j o č i h se f u n k c i j d o m a č e g a in uvoženega p o s o d j a p r e d p o s t a v l j a m o , da sta o b e skupini vsaj d e l o m a sočasni . Predavgus te j ske gro-be k e r a m i k e m o r a biti ma lo , sa j ni bilo o d k r i t e g a n o b e n e g a z a n e s l j i v e g a k o s a p r e d a v g u s t e j s k e uvožene k e r a m i k e , ki bi jo sicer l ahko pr ičakova-li. Ver je tno s e j e na Ambroževem gradišču ohrani la groba prazgodovinska ke ramika dlje v avguste jsko o b d o b j e kot , na p r i m e r , v L jub l j an i . 8 7

Novčni o b t o k na nase lb in i u s a h n e po s r e d n j e -avgus t e j skem o b d o b j u . Površ inske n a j d b e k a ž e j o na ze lo o m e j e n o ak t ivnos t na na jd i šču od I. do 4. st. po Kr.

7( ' M. Buora, A. Candussio, S. Dcmetz, Fibule "ad arpa" , o del tipo Almgren 65, in Friuli, Aquil. Nos. 61, 1990, 77-94. S. Demetz, Rom und die Rater, v: Die Rater. 1 Reti (Bozen 1992) 635-636.

7 7 J. Garbsch, Die norisch-pannonische Frauentraeht im 1. mul 2. Jahrhundert, Munch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 11 (1965) 28-29. Isti, Ein Flugclfibelfragment vom Lorenzberg bei Epfach, v: Studien zur vor- mul friihgeschichtlichen Archdologie, Festschrift fu r J. Werner (Munchen 1974) 168-169, 176, Abb. 8.

7t! Garbsch 1965 (op. 77) 29-33. 7 9 W. Zanier , Romische dreifliigelige Pfeilspitzen, Saalb. Jb. 44, 1988, 6.

Narodni muzej, neobjavljeno. s 1 T Volling, Funditores im romisehen 1 leer, Saalb. Jb. 45,1990,34-35. J. I lorvat, Svinčeni izstrelki za pračo na jugovzhodnoalpskem

področju, v: /'tujski arheološki zbornik (Ptuj 1993) 331-340. 8 2 Jacobi (op. 54) 45-46. Pohanka (op. 54) 212-214. S 1 Neobjavljeno, Narodni muzej. s 4 M. C. Gualandi Geni to , Le lucerne unticlie del Trentino, Patr imonio storico e artistico del Trentino I I (1986) 257 ss. N> J. Dular, Halštatska keramika v Sloveniji, Dela I. razr. SAZU 23 (1982) 133. Avgustejskodobno naselje Nauportus ima

drugačno grobo keramiko, ki je prav tako lokalnega izvora, del kuhinjskega posodja pa je narejen v ilalski tradiciji; I lorvat (op. 2) 121-122, 124-125, 224-226, 228-229.

S h B. Vičič, Zgodnjer imsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornj i trg 30, Stari trg 17 in 32, Arh. vest. 45, 1994, t. 1: 2; 3: 13.

N7 B. Vičič, Zgodnjer imsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornj i trg 15, Arh. vest. 44, 1993, 158, 165. Vičič (op. 86) 30, 33-34, 48, 51.

BABA

Grad i š če Baba leži na griču s e v e r o z a h o d n o od vasi S lav ina . O d A m b r o ž e v e g a g r a d i š č a , ki je o d d a l j e n o okol i 600 m z račne čr te , ga loči m a n j -ša do l ina (si. 9). Baba je o b d a n a z n a s i p o m , v n o t r a n j o s t i se v idi jo t e r a se in k o t a n j e (si. 16, 17).

Z Babe so znane samo površinske na jdbe : odlo-mek ha l š t a t ske n a r e b r e n e n a n o ž n i c e (t. 14: 9) , 8 8

" n o t r a n j s k a " razl ičica poznih ce r tošk ih f ibul (t. 14: 8),89 b ronas t ročaj čaše vrste Idri ja iz Lt D l.9 0

N a j d e n o je bi lo 24 svinčenih izs t re lkov za p r a č o (t. 14: 11-22), p r i o s t r e n e v r e t e n a s t e obl ike (Vol -ling II b).9 1 20 j ih izvira iz j u g o v z h o d n e g a o b m o č -ja gradišča, ostali so bili odkrit i po drugih predel ih .

Na Babi so bili odkr i t i posamičn i novci: 1 veli-ki kel tski s r eb rn ik in 12 r epub l ikansk ih novcev (211-136 pr . Kr . ) . 9 2 N a j d e n a sta bila dva novčna zak l ada . Z a k l a d Baba 1 je bil odkr i t na sever-nem o k o p u grad išča (?) , v n j e m so bili v ik tor ia t i in dva dena r i j a . Na jmla j š i novec je iz 146 pr. Kr. 9 3

Z a k l a d Baba 2 j e ležal z u n a j grad išča , na severo-z a h o d n i s t rani (? ) . Sestavl jal i so ga 3 v z h o d n o -noriški veliki s rebrn ik i in 17 r imskih novcev. Na j -mlajš i novec j e iz leta 74 pr . Kr.9 4 M e d novci so bile č r e p i n j e r imske p o s o d e (t. 14: 26), v ka te r i je bil v e r j e t n o p r v o t n o s h r a n j e n zak lad .

NOTRANJSKA NA ZAČETKU RIMSKE D O B E

Predavgustejsko obdobje

U t r j e n a viš inska nase l ja - g rad i šča so na No-t r a n j s k e m v e r j e t n o po večini nas ta la v s t a re j š i

že lezni dobi . 9 5 Površ inske n a j d b e kaže jo , da je A m b r o ž e v o gradišče n e p r e t r g a n o živelo od začet-ka s t a r e j še že l ezne d o b e do avgus t e j skega ob-d o b j a . Ma loš t ev i l ne pov r š in ske n a j d b e z B a b e ima jo r a z p o n med s t a r e j šo že l ezno d o b o in Lt D1. Po razsežnost ih Ambroževega gradišča bi lah-ko sklepal i , da je imelo m e d t r emi bl ižnj imi na-selji v okolici Slavine o s r e d n j o vlogo. 9 6

Ž e l e z n o d o b n a n o t r a n j s k a skup ina je o h r a n i l a svoje posebnos t i vsaj do konca s r e d n j e l a t e n s k e g a obdobja . V poznohalš ta t skem in s redn je la tenskem času je bila sorazmerno zaprta pred vplivi iz Italije,97

kar se dobro vidi tudi na gradivu iz ostankov grobov iz Par tov pri Star i Sušici.

Prelaz Razdr to , ki se je v antiki imenoval Okra , o m e n j a S t rabon kot prvi s t ra teško p o m e m b n i pre-hod na t rgovski pot i iz Akvi le je čez j u g o v z h o d n e Alpe . 9 8 V p r a z g o d o v i n s k e m o b d o b j u je p r o m e t čez p re laz in skozi Pos to jnska v ra ta v e r j e t n o nad-z o r o v a l o ve l iko g rad i šče G r a d pri Šmihe lu , ki leži 7 km v z h o d n o od Razd r t ega . 9 9 K o n e c 2. ali na zače tku 1. st. pr . Kr . je na R a z d r t e m nas ta la neu t r j ena rimska pos to janka (Razdr to - Mandrga) . M a t e r i a l n a ku l t u r a iz nase l j a je p o p o l n o m a r im-ska t e r sko ra j ni s ledov n o t r a n j s k e skup ine ali v z h o d n o ležeče kel tske m o k r o n o š k e skup ine . 1 0 0

Kaže, da je bila p r ib l ižno v is tem času tudi p re -k in j ena pose l i tev na G r a d u pri Šmihe lu . K o n e c G r a d u je v e r j e t n o povezan z vel iko kol ič ino r im-skega n a p a d a l n e g a o rož j a , ki je bi lo n a j d e n o na naselbini : osti p i lumov, izstrelki iz ka t apu l t a , me-či, svinčeni izstrelki za p račo . O r o ž j e je d a t i r a n o v 2. st. o z i r o m a na zače t ek 1. st. pr . Kr.1 0 1

Vpliv r imske države se je t o r e j začel m o č n e j e širiti na p o d r o č j e n o t r a n j s k e skup ine šele n e k a j dese t l e t i j po us tanovi tv i Akvi le je . V s a j od zače t -

8 8 Mlajše halštatsko obdobje: K. Kromer, Brezje, Arh. kat. Slov. 2 (1959) t. 2: 11; 3: 9; T. Knez, Novo mesto I, Cam. Arch. 1 (1986) t. 13: 4; 50: 4.

8 9 Glej op. 7-9. ,,(l Neobjavljeno. Narodni muzej. M. Feugčre, Les gobelets, v: La vuisselle tardo-republicaine en bronze, Universite de Bourgogne,

Centre de recherches sur les techniques greco-romaines 13 (1991) 53-59. 9 1 Glej op. 81. 9 - Neobjavljeno. Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. 9 3 P. Kos, A. Šemrov, FMRSl IV (v pripravi). 9 4 P. Kos, A. Scmrov, FMRSl IV (v pripravi). Ista, Keltski novci Slovenije 2 (v pripravi). 95 Gabrovec (op. I) 163-164. 9<' Na Dolenjskem se je pokazalo, da bližnja utrjena višinska naselja niso živela sočasno. J. Dular, Začetki železnodobne

poselitve v osrednji Sloveniji, Arh. vest. 44, 1993, 101-112. 9 7 Guštin (op. 1) 486-489. Gabrovec (op. 1) 160-162. 9 8 Šašel 1974 (op. 2). Šašel 1977 (op. 2). 9 9 M. Uoernes, Die Gniberfelder an der Wallburg von St. Michael bei Adclsbcrg in Krain. Mitt. Anthr. Ges. 18, 1888, 217-

249. A. Milliner, Das Gradišče von St. Michael bei HrenovicM/gO I, 1892, 25 ss. Isti./4/go 2, 1893, 17 ss. K. Pick, W. Schmid, FrOhgeschichtliche Befestigungsanlagen im Bereiche der Isonzofront,7/i. Osterr. Arch. Inst. 21-22, 1922-24, 290 ss. Guštin (op. 7) t. 37-86. S. Gabrovec, v: ANSI 150-151

111,1 Izkopavanja Notranjskega muzeja v Postojni. Podatki Tine Schein in Alma Bavdek. "" J . l {arviil,Začetek rimske dobe na prostoru zahodne in osrednje Slovenije (neobj. dis. Ljubljana 1993) 63-65. Ista, Ausbreitung

romiseher Einfliisse auf das Siidostalpengebiet in voraugusteiseher Zeit, v: Festschrift fiir (i. Ulbert (1995). 1 lorvat (op. 81) 334, 336-338.

Y \

e

SI. 16: Baba. M. = 1:1500. Fig. 16: Baba. Scale = 1:1500.

SI. 17: Baba, pogled s severa. (Vir: Posebno aerosnemanje Slovenije v merilu 1:2000 iz leta 1971, © Geodetska uprava Republike Slovenije. Objava aeroposnetkov na podlagi dovolje-nja Geodetske uprave Republike Slovenije št. 457-1/26-95 z dne 16.8.1995.) Fig. 17: Baba, view from the north. (I would like to thank the Surveying and Mapping Authority of Slovenia for permission to publish an areal photograph of Baba).

ka 1. st. pr . Kr. pa so R iml j an i že p o p o l n o m a nadzorova l i p r o m e t skozi Pos to jnska v ra ta .

Rimski s ledovi so sicer na jbo l j opazn i v okolici j a n t a r n e poti , niso pa ome jen i s amo nan jo . Zak la -di in posamičn i r epub l ikansk i novci so bili odkr i -ti na več p razgodovinsk ih u t r j en ih višinskih nase-ljih, npr . A m b r o ž e v o grad išče , Baba , C e p n a nad Z a g o r j e m , Gradišče nad Knežakom. 1 0 2 Stiki z bliž-n j im r imsk im s v e t o m se z rca l i jo v p o s a m i č n i h n a j d b a h f ine k e r a m i k e in kovinskih p r e d m e t o v (np r . f ibu le , b r o n a s t e p o s o d e ) na A m b r o ž e v e m grad išču (t. 13: 1), Babi , Čepn i nad Z a g o r j e m , S t a r e m g r a d u pri U n c u , Tržišču pri C e r k n i c i ,

Ž e r u n š č k u in Vel ikih B u k v a h . 1 0 3 R a z š i r j e n o s t p r e p r o s t e r imske k e r a m i k e že v prvi polovici 1. st. pr . Kr. kaže t a posod ica (/. 14: 26), v ka t e r i je bil zak lad Baba 2, z zak l jučn im novcem iz le ta 74 pr . Kr., t e r k e r a m i č e n vrček s Tržišča pri Ce r -knici, v k a t e r e m so bili b ronas t i ročaj i čaš vrs te Idr i ja in vrča vrs te P ia t ra N e a m t . 1 0 4 Na N o t r a n j -skem so v p o z n o l a t e n s k e m času opazni po leg ital-skih tudi vplivi iz področ ja vzhodno ležeče mokro -noške skup ine in iz Nor ika , ki se kaže jo v n a j d b a h n o r i š k i h s r e b r n i k o v in v p o s a m i č n i h d r o b n i h b r o n a s t i h p r e d m e t i h . 1 0 5

V p o z n o r e p u b l i k a n s k o ali že v a v g u s t e j s k o o b d o b j e bi l ahko postavi l i tudi sv inčene izs t re lke za pračo vretenaste oblike, ki jih srečamo na mnogih no t r an j sk ih gradiščih: A m b r o ž e v o gradišče, Baba (t. 14: 11-22), Star i g rad pri U n c u , Ž e r u n š č e k , U l a k a in Nadlešk i hr ib . 1 0 6

Avgustejsko obdobje

V avgustejskem obdobju s e j e rimska mater ia lna ku l t u r a m o č n o razšir i la po vsem j u g o v z h o d n o -a lpskem p ros to ru . P o m e m b n a nase l ja ob p r o m e t -nih po teh imajo izrazito rimski znača j (Naupor tus , Ljub l j ana , Kran j , Ce l j e ) . Več uvožene r imske ke-ramike na jdemo tudi v okoljih, kjer je bilo nasel jeno p r e d r i m s k o preb iva l s tvo . 1 0 7

Avgus te j skodobno gradivo jugovzhodnoa lpske-ga p ros to ra je t e s n o p o v e z a n o z Akvi le jo oz i roma s p ro izvodn imi središči v seve rovzhodn i Padski nižini. J a sno sliko kaže jo p redvsem sklopi z vel iko količino keramike in d o b r o s t ra t igraf i jo : Štalenski vrh , 1 0 8 Pavia di U d i n e 1 0 9 t e r L jub l j ana - G o r n j i t rg 30 in 15.110 P r e v l a d u j e j o s r e d n j e - in p o z n o -

1 0 2 P. Kos, F M RS! I, 79, 87. P. Kos, A. Šemrov, FMRSl III, IV (v tisku). P. Kos, The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 li. C. - A. I). 1000, Situla 24 (1986) 27-31.

1113 Guštin (op. 7) t. 3: 7; 25: 39-42; 26: 1; 27: 14. M. Frelih, Komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na primeru Logaške kotline, v: Mladinski raziskovalni tabor Logatec SS (Logatec 1988) 12-15. Neobjavljeno. Notranjski muzej, podatek Tine Schein. Narodni muzej.

11,4 Guštin (op. 7) t. 25: 39-42; 26: 1. Guštin 1991 (op. 51) 69-70, si. 32: 1-4. C. Boube, Les cruehes, v: La vaisselle tardo-rčpublicaine en bronze. University de Bourgogne, Centre de recherches sur les techniques grčeo-romaines 13 (1991) 26. Feugere (op. 90) 54-55.

' ° 5 P. Kos, Keltski novci Slovenije. Situla 18 (1977) 38, 41, 44, 48. P. Kos. A. Šemrov, Keltski novci Slovenije 2 (v pripravi). Guštin (op. 7) t. 3: 17. D. Božič, O latenskih najdbah na območju Ptuja, v: Ptujski arheološki zbornik (Ptuj 1993) 190-193. Neobjavljeno, podatki Dragan Božič.

1()(' Horvat (op. 81) 334. Novejši podatki Narodni muzej in Dragan Božič. 1(17 T. Knez, Novo mesto II. Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt, C a m . Arch. 2 (1992). Horvat 1993 (op. 102) 89-90, 99-100.

Npr.: M. Sehindlcr, Die "Schwarze Sigillata" des Magdalensberges, Karnt. Musschr. 43, Archaologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensherg I (1967). M. Schindlcr, Die "Schwarze Sigillata" des Magdalensberges 2, Neufunde seit 1965, Magdalensberg-Grabungsbericht 15, 1986, 345-390. Schindlcr, Scheffencggcr (op. 61). Schindler-Kaudelka (op. 35, 36).

G. Cassani, La ceramica della US 1100 della villa di Pavia di Udine. Relazione preliminare sulla rozza terracotta,Quaderni Friulani di Archeologia 1, 1991,89-102. M. Fasano, La ceramica della US 1100 della villa di Pavia d i Udine. Relazione preliminare sulla ceramica a paret i sotlili, ib., 103-114.

1 1 0 Vičič 1993 (op. 87) 153-201. Vičič 1994 (op. 86) 25-80.

avgustejske oblike severnoitalske te re sigilate vrste B. Poleg neok ra šene sigilate so pogoste tudi relief-ne d v o r o č a j n e skode l i ce Sar ius , kelihi in sigilatni vrči. Čaše A c o so š tevi lne, n e p r e m a z a n e ali z rde -čim p r e m a z o m . Posamič se še pojav l ja p o z n a ke-r a m i k a s č rn im p r e m a z o m . V k e r a m i k i t a n k i h s ten p r e v l a d u j e j o visoki kozarc i iz oks idac i j sko žgane k e r a m i k e , p o s t o p o m a pa se uve l j av l j a jo skode l ice . M e d n a v a d n o p r eč i š čeno k e r a m i k o je ve l iko kroglas t ih vrčev s š i rokim ali ozk im vra-t o m , p o s a m i č n a s t o p a j o tudi b ikoničn i vrči. Z a i t a l sko k u h i n j s k o k e r a m i k o so n a j b o l j znač i ln i n e p r e m a z a n i pekač i z ž l e b o m na us t ju in p o k r o -vi.1 1 1 Po jav l j a jo se p r e d v s e m a m f o r e vrst Dr . 6 A, D r . 6 B, Dr . 2-4, Dr . 28 in r o d o š k e a m f o r e . 1 1 2

Na N o t r a n j s k e m so na jd i šča avgus te j skega ča-sa še v e d n o p o v e z a n a s s ta re j š imi nase lb inami .

R i m s k o na jd i šče na Par t ih pri Star i Sušici leži na istem p ros to ru kot poznoha l š t a t sko in la tensko grobišče ali ku l tno mes to . V e r j e t n o se je v r imsko o b d o b j e o h r a n i l a funkc i j a k ra j a , s p r e m e n i t i pa se je m o r a l o o b r e d j e . Iz p r a z g o d o v i n s k e g a časa izvirata naki t in o rož je , m e d t e m ko med r imskimi n a j d b a m i p r e v l a d u j e f ina in n a v a d n a k e r a m i k a , n e k a j je tudi s t ek len ih posod . O d s o t n o s t g robe k u h i n j s k e k e r a m i k e kaže , da ne gre za n a v a d n e nase lb inske o s t a n k e . R i m s k o g rad ivo izvira od s r e d n j e a v g u s t e j s k e g a o b d o b j a do d r u g e polovice 1. st.

Na A m b r o ž e v e m gradišču se je ž ivl jenje in ten-zivno n a d a l j e v a l o na star i p r e d r i m s k i nase lb in i . S tavbe so bile ze lo p r e p r o s t e , l esene , v k o p a n e v t la. Z a k u h o so u p o r a b l j a l i le g r o b o d o m a č o ke-r a m i k o , n a r e j e n o v p razgodov insk i t radic i j i . Pre-bivals tvo je p revze lo s a m o n e k a t e r e de le r imske m a t e r i a l n e ku l t u r e . Novos t i se v idi jo p r e d v s e m v fini seve rno i t a l sk i ke ramik i , vrčih, a m f o r a h , v n e k a t e r i h d r o b n i h b r o n a s t i h izdelkih ( f ibu la t. 7: 3, p r s tan t. 10: 11, med ic in sko o r o d j e t. 10: 15) t e r v vključi tvi v d e n a r n o g o s p o d a r s t v o .

Tudi n e k a t e r a d r u g a n o t r a n j s k a grad išča , npr . Č e p n a , G r a d i š č e nad K n e ž a k o m , U l a k a , 1 1 3 so ži-vela še n a p r e j v z g o d n j o r imsko d o b o . Po koncu avgus te j skega časa je ž iv l jenje na A m b r o ž e v e m grad i šču z a m r l o , o z i r o m a je bi lo b i s tveno m a n j in tenzivno. Te prek in i tve ne s m e m o posploševa t i , sa j je pose l i t ev na Ulaki t r a j a l a vsa j še v 2. st. po Kr.

Zahvale

O b j a v o grad iva in p r eg l ed d o k u m e n t a c i j e mi je omogoč i l N o t r a n j s k i muze j , pri č e m e r se m o -ram p o s e b e j zahval i t i A l m i Bavdek za požr tvo-va lno p o m o č ter Meht i ld i Ur l eb , izkopavalki Sta-re Sušice in A m b r o ž e v e g a gradišča , ki mi je razja-snila m a r s i k a t e r o v p r a š a n j e . D o s t o p do grad iva in na jnove j š ih p o d a t k o v so mi zelo p r i j azno o m o -gočili tud i v N a r o d n e m m u z e j u : A n d r e j Š e m r o v in dr . Pe t e r Kos iz N u m i z m a t i č n e g a k a b i n e t a t e r dr . J a n k a Is tenič, Po lona Bi tenc in Neva Trampuž O r e l iz A r h e o l o š k e g a o d d e l k a . Dr . J a n e z D u l a r in Sneža Tecco Hvala sta izdela la načr t A m b r o -ževega gradišča ter dopoln i la načr t Babe po p red -logi iz N o t r a n j s k e g a m u z e j a . Z a š tevi lne nasve-te se z a h v a l j u j e m dr . D r a g a n u Božiču. S p o d a t k i mi je pomagal Tomi Drčar . Dr. Aleksander Horvat , Un ive r za v L jub l j an i , j e določi l ma te r i a l r očnega ml ina . Risbe in načr t i so de lo Tamare Korošec , Dragice Knific Lunder in Sneže Tecco Hvala. Foto-gra f i r a l je M a r k o Zap la t i l .

KATALOG

Gradivo hrani Notranjski muzej v Postojni, razen kadar je drugače navedeno. Predznaka Z in A pomeni ta začasne inv. št. Novce sta določila Andrej Šemrov in Peter Kos, Numizma-tični kabinet Narodnega muzeja, Ljubljana.

Parti pri Stari Sušici

SI. 1. Odlomek kamnite plošče, vrezan jezdec na konju s sulico in bičem, nad njim del napisa; vel. 32 x 19,5 x 7,5 cm; inv. št. 2482; naključna najdba na severnem delu parcele št. 1372/2, k.o. Stara Sušica. Urleb 1979 (op. 3) 154 ss, si. 1.

SI. 2. Kamnita plošča; vrezan kvadrat, ki je razdeljen na štiri polja, na površini polj vrezi, ki predstavljajo psevdonapis; na robu kvadrata je kamen prevrtan; vel. 22 x 21 x7cm; naključna najdba severno od parcele št. 1372/2, k.o. Stara Sušica, na pobočju; inv. št. 2483; Urleb 1979 (op. 3) 154, 157, si. 2.

Tabla I

1. Certoška fibula, na loku trojno rebro, poškodovana, bron, inv. št. 464; sonda 3. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 11.

2. Certoška fibula, na loku trije vrezi, poškodovana, bron, inv. št. 465; sonda 3. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. I: 14.

3. Certoška fibula, nataknjen, narezan gumb, poškodovana, bron, inv. št. 1897/1. Urleb 1979 (op. 3) 153. si. 4.

1 1 1 Glej op. 108-110. Horvat (op. 2). Horvat 1993 (op. 101) 10-13. Knez (op. 107). Schindler-Kaudelka (op. 58) 279-337. E. Schindler-Kaudelka, Die gewohnliche Gebrauchskeramik vom Magdalensberg. Kiirnt. Musschr. 72, Archiiologische Forschungen zu den Grabungcn auf dem Magdalensberg 10 (1989). Neobjavljeni najdišči Kranj in Celje.

' T . Bezeczky, Amphorenfunde vom Magdalensberg mul aus PanilOliien, Kiirnt. Musschr. 74, Archiiologische Forschungen zu den Grabungcn auf dent Magdalensberg 12 (1994) 16 ss.

1 , 3 W. Schmid, Ulaka, Glas. Muz. dr. Slov. 18, 1937, 17-32. Neobjavl jeno, Narodni muzej.

4. Bronast predmet , poškodovan, inv. št. Z 12; sonda 3. 5. Ploščica, bron, inv. št. Z 4. 6. Odi. spirale, deli stopljeni v ognju in sprijeti; bron, 5

kosov, inv. št. Z 21; sonda 2 (B-C). 7. Odi. spirale ali obročkov iz tanke žice, poškodovani; bron,

4 kosi; inv. št. 463; sonda 3. 8. Obesek, votel, iz dveh polovic, zanka odlomljena, bron,

inv. št. 475; sonda 3. 9. Odi. ovratnice, zaključek stanjšan in zavit, vrezan okras,

bron, inv. št. 463; sonda 3. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 9. 10. Odi. ovratnice, vrezan okras, bron, inv. št. 462; sonda

2. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1 :6 . 11. Odi. ovratnice, vrezan okras, bron, inv. št. 460; sonda

2. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 15. 12. Odi. ovratnice, zaključek stanjšan in zavit, bron, inv.

št. Z 1. 13. Odi. ovratnice, zaključek stanjšan in zavit, vrezan okras,

bron, inv. št. 466; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 5. 14. Odi. obročka, bron, inv. št. Z 119; površinska najdba. 15. Odi. obročka, bron, inv. št. Z 2; izkopavanja I. 1957. 16. Odi. obročka, bron, inv. št. Z 3; izkopavanja I. 1957. 17. Odi. obročka, bron, inv. št. Z 22; sonda 2 (B-C). 18. Odi. ovratnice, bron, 2 kosa; inv. št. 459/1; sonda 2. 19. Odi. ovratnice, bron, inv. št. 459/2; sonda 2. Urleb 1979

(op. 3) 153, t. 1: 10.

Tabla 2

1. 87jagod. raznobarvno steklo, inv. št. 472; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3) 153, si. 3.

2. 52 jagod, raznobarvno steklo, inv. št. 473; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3) 153, si.3.

3. Odi. jagode, 2 kosa, temno modro, belo in rumeno steklo, bradavičaste izbokline, inv. št. Z 17; sonda 3.

4. Jagoda, temno modro in rumeno steklo, 3 kosi; inv. št. Z 10; izkopavanja 1. 1957.

5. Jagoda, stopljena v ognju; temno modro, belo in rumeno steklo, inv. št. Z 15; sonda 3.

6. Jagoda, temno modro in belo steklo, inv. št. Z 18; sonda 3.

7. Jagoda, t emno modro in belo steklo, inv. št. Z 83. 8. Jagoda, temno modro in belo steklo, inv. št. Z 69; površinska

najdba. 9. Jagoda, temno modro in belo steklo, inv. št. Z 85. 10. Jagoda, temno modro steklo z belimi pikami, inv. št. Z

84. 11. Jagoda, dvojna ali dve zataljeni skupaj , temno modro

steklo, inv. št. Z 71; površinska najdba. 12. Jagoda, temno modro steklo, inv. št. Z 87. 13. Jagoda, t emno modro steklo, inv. št. Z 88. 14. Jagoda, t emno modro steklo, inv. št. Z 86. 15. Jagoda, t emno modro steklo, inv. št. Z 89. 16. Jagoda, poškodovana, steklo, zelen, rjav in rumen okras

v obliki ptičjega peresa, inv. št. Z 14; sonda 3. 17. Jagoda, zeleno, rumeno, temno modro in belo steklo,

inv. št. Z 68; površinska najdba. 18. Jagoda, poškodovana, zeleno motno steklo, inv. št. Z

13; sonda 3. 19. Jagoda iz več členov, zeleno steklo, inv. št. Z 16; son-

da 3. 20. Jagoda, belo motno steklo, inv. št. Z 70; površinska

najdba. 21. Odi. skodelice (Isings 41 b), temno modro steklo, 3

kosi, inv. št. 1893/2; površinska najdba. 22. Odi. skodelice, prozorno rumenozeleno steklo, inv. št.

Z 138; površinska najdba. 23. Odi. skodelice, prozorno brezbarvno steklo, inv. št. Z

139 a; površinska najdba.

24. Odi. ustja, prozorno steklo, inv. št. Z 139; površinska najdba.

25. Odi. ustja, prozorno steklo, inv. št. Z 118. 26. Odi. dna, prozorno zelenkasto steklo, inv. št. Z 65;

površinska najdba.

Tabla 3

1. Sulična ost, tul odlomljen, železo, inv. št. Z 78; v gozdu pod Gradiščem.

2. Konica puščice za samostrel, poškodovana, železo, inv. št. 1895; površinska najdba. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 7.

3. Sekira, poškodovana, železo, inv. št. 1894; površinska najdba. Urleb 1979 (op. 3) 153, si. 1: 12.

4. Sulično kopito, luknjica za zakovico, železo, inv. št. 1896; površinska najdba. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 3.

5. Železen predmet, poškodovan, inv. št. 468; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 4.

6. Kavelj, železo, inv. št. 469; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 1.

7. Kavelj, poškodovan, železo, inv. št. 471; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 13.

8. Žebel j , železo, inv. št. 467; sonda 1. 9. Žebelj , železo, inv. št. 470; sonda 2. Urleb 1979 (op. 3)

153, t. 1: 8. 10. Žebel j . železo, inv. št. Z 97; površinska najdba. 11. Žebelj , poškodovan, železo, inv. št. Z 140; površinska

najdba. 12. Plošča, okrogla vdolbina in zareze, poškodovana; kamen,

inv. št. Z 117; površinska najdba.

Tabla 4

1. Skodelica Sarius, okrašena z reliefnimi rebri in jajčnim nizom, poškodovana; keramika oranžna, prečiščena, rdeč, malo bleščeč premaz; inv. št. 1893/1; površinska najdba. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 16.

2. Odi. dna krožnika, severnoitalska tera sigilata, 8 kosov, inv. št. Z 150; površinska najdba.

3. Odi. dna krožnika, severnoitalska tera sigilata, inv. št. Z 112; površinska najdba.

4. Odi. keliha, severnoitalska tera sigilata, najmanj 5 kosov, inv. št. Z 80; površinska najdba.

5. Odi. dna vrča, severnoitalska tera sigilata, rdeč premaz samo zunaj; inv. št. Z 162; površinska najdba.

6. Odi. skodelice, okras z reliefnimi luskami, keramika tan-kih sten, siva, premaz ni ohranjen , inv. št. Z 141; površinska najdba.

7. Odi. ustja; keramika bledo rumena, brez primesi; inv. št. Z 120; površinska najdba.

8. Odi. dna in ustja lonca; keramika groba kuhinjska, temno rjava, zelo porozna; 3 kosi; inv. št. Z 79; v gozdu pod Gradiščem.

9. Odi. ustja; keramika bledo rdeča, redke primesi; inv. št. 449; sonda 2.

10. Odi. ustja; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 106; površinska najdba.

11. Vrč, dva vrezana žlebova; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. 476; sonda 3. Urleb 1979 (op. 3) 153, t. 1: 2.

12. Odi. pokrova, luknja na vrhu; keramika oranžna, primešani redki veliki koščki zdrobljene keramike; inv. št. Z 159; površinska najdba.

13. Odi. dna; keramika oranžna, brez primesi, inv. št. Z 163; površinska najdba.

14. Odi. dna; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 122; površinska najdba.

15. Odi. dna; keramika bledo rumena, brez primesi; inv. št. Z 121; površinska najdba.




19. Odi. dna; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. 435; sonda 1.

Tabla 5




4. Odi. dna; keramika bledo rdeča, redke primesi; inv. št. 453; sonda 2.

5. Odi. dna; keramika oranžna, brez primesi, raz jedena površina; inv. št. Z 109; površinska najdba.

6. Odi. dna; keramika oranžna, brez primesi, zelo razjedena površina; 2 kosa; inv. št. Z 114; površinska najdba.

7. Odi. dna; keramika bledo rdeča, redke primesi; 5 kosov; inv. št. 434; sonda 1.

8. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, sivo rjava, porozna; inv. št. Z 111; površinska najdba.


10. Vrč: deli dna, ročaja in kroglastega ostenja; keramika bledo rdeča, redke primesi; 3 kosi; inv. št. 452/1; sonda 2.


12. Odi. dna; keramika bledo rumena, brez primesi; 3 kosi; inv. št. Z 107; površinska najdba.

13. Odi. dna; keramika bledo rdeča, redke primesi; inv. št. 437; sonda 1.

14. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, oranžno rjava, primesi sljude, drobne, goste; inv. št. Z 110; površinska najdba.

15. Odi. dna, na sredini dna luknjica, morda drugotno upo-rabljeno; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. 433; son-da 1.

16. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 129; površinska najdba.



19. Odi. ročaja vrča ali amfore; keramika bledo rdeča, brez primesi; inv. št. 440; sonda 3.

20. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, brez primesi; 2 kosa; inv. št. Z 101; površinska najdba.


22. Odi. ročaja vrča; keramika bledo rdeča, brez primesi; inv. št. 450; sonda 2.


24. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. 443; površinska najdba.


26. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, trda, prečiščena; inv. št. 445; sonda 2.



29. Odi. ročaja vrča; keramika bledo rdeča, prečiščena; inv. št. 452/2; sonda 2.


31. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. 439; sonda 3.

Tabla 6

1. Odi. ustja amfore (Dr. 6 B); keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 98; površinska najdba.

2. Odi. ustja amfore (Dr. 6 B); keramika oranžna, brez primesi; 2 kosa; inv. št. Z 151, 152 a; površinska najdba.



5. Odi. ustja amfore; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 152 b; površinska najdba.

6. Odi. ustja amfore; keramika bledo rumena, brez primesi; inv. št. Z 142; površinska najdba.

7. Odi. ustja amfore; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 99; površinska najdba.

8. Odi. dna amfore; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 148; površinska najdba.

9. Odi. dna amfore, izvrtana luknja; keramika oranžna, brez primesi; veliko kosov; inv. št. Z 133; površinska najdba.

10. Odi. ročaja amfore; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 124; površinska najdba.

11. Odi. ročaja amfore; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. 474; sonda 1.

12. Odi. ročaja amfore; keramika oranžna, brez primesi; inv. št. Z 128; površinska najdba.

13. Odi. ročaja amfore; keramika bledo rumena, brez primesi; inv. št. Z 143; površinska najdba.



16. Odi. ročaja amfore; keramika bledo rdeča, prečiščena; inv. št. 454; sonda 2.

17. Odi. ročaja amfore; keramika bledo rumena, brez primesi; 3 kosi; inv. št. Z 127; površinska najdba.

18. Odi. ročaja amfore (Dr. 2-4); keramika oranžna, svetle primesi, groba površina; inv. št. Z 155; površinska najdba.

Parti pri Stari Sušici, pomembnejše gradivo brez slik:

- Odi. kamnitega ročnega mlina, trahit; inv. Z 113; površinska najdba. Material določil Aleksander Horvat .

- Balzamarij, del izvihanega ustja; prozorno zelenkasto steklo; inv. št. Z 9; površinska najdba.

- Balzamarij, staljen; prozorno steklo; inv. št. Z 92; površinska najdba.

- 2 odi. noska oljenke, keramika, oranžna, prečiščena; inv. Z 134; površinska najdba.

- Odi. imbreksa; površinska najdba. - Deli malte z rdeče barvano površino; površinska najdba.

Ambroževo gradišče

Sonda 1

Novci

1. D, 32-31 pr. Kr., VKov, RRC 544/31 (FMRSl 1 87-6). 2-3. D, 32-31 pr. Kr., VKov, RRC 544/? ( F M R S l I 87-7,8).

Tabla 7

1. Certoška fibula, poškodovana, bron, inv. št. 385. Urleb 1957 (op. 3) t. 3: 3.

2. Fibula, poškodovana, bron, inv. št. 387. Urleb 1957 (op. 3) t. 3: 4.

3. Fibula (Almgren 67/68), poškodovana, bron, inv. št. 386. Urleb 1957 (op. 3) t. 4: 1.

4. Obesek, votel, narejen iz dveh polovic; luknjica in obroček za obešanje; bron, inv. št. 392.

5. Jagoda, temno modro steklo, inv. št. 392. 6. Škarje, odlomljeni konici, železo, inv. št. 398. Urleb 1957

(op. 3) t. 2: 5. 7. Nož, poškodovan, železo, inv. št. 405. 8. Žaga, ohran jen samo del rezila, železo, inv. št. Z 56. 9. Obroček, poškodovan, železo, 5 kosov, narisan eden; inv.

št. 418. 10. Železen predmet , luknja na enem koncu, poškodovan,

inv. št. 401. Urleb 1957 (op. 3) t. 2: 4. 11. Nabodalo za raženj, predrt držaj, konica odlomljena,

železo, inv. št. 402. Urleb 1957 (op. 3) t. 2: 2. 12. Kavelj, poškodovan, železo, inv. št. 408. Urleb 1957

(op. 3) t. 2: 3. 13. Železen predmet, poškodovan, inv. št. 399. Urleb 1957

(op. 3) t. 1 :3 . 14. Žebel j . železo, inv. št. 411. 15. Žebelj , železo, inv. št. 410. 16. Žebelj , železo, inv. št. Z 49. 17. Žebelj , železo, inv. št. 414. 18. Žebelj , železo, inv. št. 261. 19. Žebelj , železo, inv. št. Z 52. 20. Žebelj , železo, inv. št. Z 51. 21. Žebelj , železo, inv. št. Z 53. 22. Žebelj , poškodovan, železo, inv. št. Z 44. 23. Žebelj , železo, inv. št. Z 45. 24. Žebel j . poškodovan, železo, inv. št. Z 48. 25. Žebelj , poškodovan, železo, inv. št. Z 47. 26. Žebelj , poškodovan, železo, inv. št. Z 46.

Tabla 8

1. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, temno siva, porozna, z zglajeno površino, primesi bele, drobne in srednje velike, goste; inv. št. 325.

2. Odi. lonca, ena ali dve posodi, ustje in dva odlomka stene; keramika: groba kuhinjska, temno rjavo siva, porozna; inv. št. 287.

3. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, lisasta sivo rjava, porozna, primesi bele, drobne; inv. št. 297/1.

4. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, sivo rjava, močno porozna, razpada, svetle primesi; inv. št. 297/2.

5. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, temno siva, porozna, z redkimi primesmi; inv. št. 288.

6. Odi. lonca, del ustja in stene; keramika: groba kuhinjska, temno siva, porozna, razpada, primesi; 2 kosa; inv. št. 296.

7. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, lisasta rjava, porozna, primesi bele, fine; inv. št. 331/1.

8. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, lisasta rjava, porozna; inv. št. 331/3.

9. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, lisasta rjava in sivo rdeča, porozna, z zglajeno površino; inv. št. 312/1.

10. Odi. lonca; keramika: groba kuhinjska, črna, porozna, drobne primesi; inv. št. 268.

11. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, rjava lisasta; primesi zdrobljene keramike, redke, srednje velike; bele primesi, drobne, goste; 2 kosa; inv. št. 264-295.

12. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, zunaj rjava, notri in v jedru temno siva; porozna; bele primesi; inv. št. 307/1.

13. Odi. dna, odtis lesene plošče; keramika: groba kuhinjska, temno sivo rjava, zelo porozna, primesi velike, redke; inv. št. 382.

14. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, zunaj rjava, notri in v jedru črna; porozna, zglajena površina, svetle primesi; inv. št. 312/2.

15. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, zunaj in notri oranžno rjava, v jedru črna; porozna, razpada, primesi bele, drobne; inv. št. 314/1.

16. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, zunaj in notri rjavo oranžna, v jedru temno siva; porozna, primesi bele, drobne; inv. št. 304/1.

17. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, notri siva, v jedru in zunaj rjava; porozna, z zglajeno površino; inv. št. 312/3.

18. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, zunaj rjava, notri oranžna, v jedru siva; primesi bele, drobne; 2 kosa; inv. št. 307/2.

19. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, temno siva, poroz-na, primesi svetle, drobne in srednje velike, goste; inv. št. 297/ 3.

20. Odi. dna; keramika: groba kuhinjska, zunaj in notri oranžno rjava, v jedru temno siva; zelo porozna; inv. št. 304/ 2.

21. Odi. dna, odtisi prstov; keramika: groba kuhinjska, lisasta rjava, porozna; 2 kosa; inv. št. 331/2.

22. Odi. dna in del stene; keramika: groba kuhinjska, lisasta rjava, porozna, z glajeno površino, primesi bele, drobne, srednje in velike, goste; 2 kosa; inv. št. 319/1.

23. Odi. stene, okrašene z rebrom; keramika: groba kuhinjska, lisasta sivo rjava, porozna, razpada, primesi bele, drobne; inv. št. 314/2.

24. Poškodovan svitek, dve luknjici na zgornji površini; keramika: lisasta rjavo siva, prečiščena; inv. št. 376.

25. Poškodovan svitek; keramika: oranžno siva, prečiščena; inv. št. 377.

Tabla 9

1. Odi. kozarca, okras z žlebovi; keramika tankih sten, oranžna prečiščena, inv. št. 371.

2. Odi. kozarca; keramika siva, mehka, prečiščena; 2 kosa; inv. št. 282.

3. Odi. sklede (Morel 2276); keramika s črnim premazom, ver je tno severnoitalska; inv. št. 330.

4. Odi. skodele (Morel 2654); keramika s črnim premazom, ver je tno severnoitalska, inv. št. 368. Urleb 1957 (op. 3) t. 4: 4.

5. Odi. vrča; keramika podobna severnoitalski teri sigilati, sivkasto ožgana; inv. št. 284. Urleb 1957 (op. 3) t. 4: 2.

6. Odi. skodelice (Consp. B 4.4), severnoitalska tera sigilata, inv. št. 419.

7. Odi. vrča, dno in ročaj, vzdolžni vrezi na ročaju; keramika oranžna, prečiščena; 15 kosov; inv. št. 316.

8. Odi. pokrovčka za amforo, delan na lončarskem vretenu; keramika oranžna, z močnimi primesmi zdrobljene keramike, stranski vtis na gumbu; inv. št. 259.

9. Odi. pokrova; keramika oranžno rjava, groba površina, primesi bele in sive, drobne in srednje velike, goste; 3 kosi; inv. št. 317-364.

K). Odi . dna , odt is lesene plošče; keramika oranžna , prečiščena; inv. št. 328.

11. Odi. dna; keramika oranžna, prečiščena; inv. št. 299. 12. Odi. dna; keramika oranžna, prečiščena; inv. št. 277. 13. Odi . dna; keramika o ranžna , prečiščena, pr imesi

zdrobljene keramike; 2 kosa; inv. št. 280-281. 14. Odi. dna; keramika bledo rumena, prečiščena; inv. št.

366. Urleb 1957 (op. 3) t. 2: 7. 15. Odi. amfore (Dr. 6 B); keramika oranžna, prečiščena;

3 kosi; inv. št. 365/1.

16. Odi. amfore; keramika bledo rumena, prečiščena; inv. št. 367. Urleb 1957 (op. 3) t. 1: 4.

17. Odi. ročaja amfore; keramika oranžna, prečiščena; inv. št. 365/2.

18. Odi. vretenca, ohranjena polovica, kamen, inv. št. 380.

Ambroževo gradišče, sonda 1, pomembnejše gradivo brez slik;

- Konična skodela s poudar jen im ustjem (ver je tno Morel 2654), severnoitalska keramika s črnim premazom, 3 kosi, inv. 290.

- Skodelica iz severnoitalske tere sigilate, Consp. 26-27?, inv. 332.

- Keramični svitki, 11 kosov, inv. 266, 269, 275, 276,278, 283, 285, 291, 292, 300, 301.

- Odlomki glinastega ometa , inv. 303, 308 - Zgornj i del kamnitega ročnega mlina.

Sonda 2

Tabla 10

1. Del obročka, bron, inv. št. 390. Urleb 1957 (op. 3) t. 4: 5. 2. Obroček, železo, inv. št. 400. 3. Obroček, železo, inv. št. 400. 4. Železen predmet , poškodovan, inv. št. 409. Urleb 1957

(op. 3) t. 3: 7. 5. Obroček z zanko?, poškodovan, železo, inv. št. 415. 6. Šestilo, poškodovano, železo, inv. št. 403. Urleb 1957

(op. 3) t. 2: 1. 7. Odi. kozarca, okras vtisnjenih rombov, narejen s koleščkom;

keramika tankih sten, oranžna, brez primesi, trda, z gladko površino; inv. št. 333.

8. Odi. ustja; keramika bež do rjava, mehka, redke temne primesi; inv. št. 337.

9. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, lisasta sivo rjava, porozna, razpada, primesi bele drobne ter primesi zdrobljene keramike; inv. št. 335/2.

10. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, lisasta rjava, porozna, razpada, primesi bele, drobne; 3 kosi; inv. št. 335/1.

Ambroževo gradišče, sonda 2, pomembnejše gradivo brez slik:

- Odi. s tene amfore , inv. 338.

Sonda 3

Novci

1-2. As, 2. st. pr. Kr., Rim, RRC ? (FMRSl I 87-1,2.) 3. D, 189-149 pr. Kr., Rim, RRC 140/1-208/1 (FMRSl 1

87-3.) 4. D, 146 pr. Kr., Rim. RRC 219/le ( F M R S l I 87-4.) 5. D, 66 pr. Kr., Rim. RRC 410/1 (FMRSl 1 87-5.) 6-7. As, Avgust, 16-6 pr. Kr., Rim, RIC ?

Tabla 10

11. Prstan, ver je tno srebro, inv. št. 389. Urleb 1957 (op. 3) t. 3: 5.

12. Obroček, bron, inv. št. 383. Urleb 1957 (op. 3) t. 4: 3. 13. Zapestnica, poškodovana, bron, inv. št. 373. Urleb 1957

(op. 3) t. 3: I. 14. Obroček, bron, inv. št. 384. Urleb 1957 (op. 3) t. 3: 2.

15. Kozmetična paličica, na eni strani kijasta odebelitev, na drugi strani žlička, bron, inv. št. 388. Urleb 1957 (op. 3) t. 2: 6.

16. Okrogla ploščica, okrašena z iztolčenimi bunčicami, poškodovana, bron, inv. št. 393.

Tabla 11

1. Jagoda, temno modro steklo z očesci rumene, bele in temno modre barve, inv. št. 394.

2. Jagoda, steklo modro, rumeno, inv. št. 391. 3. Jagoda, steklo modro, belo, inv. št. 391. 4. Jagoda, steklo modro, belo, inv. št. 391. 5. Plošča, v sredini p red r t a , dve luknjici za zakovici;

poškodovana, železo, inv. št. 397. Urleb 1957 (op. 3) t. 4: 7. 6. Sekira, poškodovana, železo, inv. št. 412. 7. Ploščica, železo, inv. št. 404. 8. Klin, železo, inv. št. 407. Urleb 1957 (op. 3) t. 3: 8. 9. Železen predmet , železo, inv. št. 413. 10. Žebelj , železo, inv. št. 416. 11. Obroček, svinec, 3 kosi, inv. št. 417. 12. Utež, svinec, inv. št. 395. Urleb 1957 (op. 3) t. 3: 6. 13. Dve ploščici, zliti skupaj? , poškodovano, svinec, inv.

št. 396.

Tabla 12

1. Odi. lonca, dva vreza na steni; keramika groba kuhinjska, lisasta sivo oranžna, porozna; 2 kosa; inv. št. 356/1.

2. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, lisasta rjavo siva, porozna, redke primesi; inv. št. 356/2.

3. Odi. stene, zunaj rahel metličast okras, notri črte od obdelave na lončarskem kolesu; keramika groba kuhinjska, lisasta sivo rjava, porozna, razpada, primesi bele, redke; 2 kosa; inv. št. 347/1.

4. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, rjavo siva, porozna, razpada; inv. št. 347/2.

5. Odi. svitka; keramika temno siva, prečiščena; inv. št. 360. 6. Odi. svitka; keramika lisasta rjavo siva, porozna; inv. št.

341. 7. Odi. svitka; keramika lisasta rjava, prečiščena; inv. št.

379. 8. Odi. sklede (Morel 2276), žleb in sledovi lončarskega

kolesa na zunanji steni; keramika s črnim premazom, verjetno severnoitalska; inv. št. 369.

9. Odi. pladnja (Consp. 18.2); severnoitalska tera sigilata; 2 kosa; inv. št. 372. Urleb 1957 (op. 3) t. 1:5.

10. Odi. krožnika (Consp. 18.2); severnoitalska tera sigilata; 2 kosa; inv. št. 375. Urleb 1957 (op. 3) t. I: 5.

11. Odi. skodelice Sarius; keramika oranžna prečiščena, premaz rdeč, nekoliko bleščeč; inv. št. 370.

12. Odi. ustja; keramika bledo rumena, prečiščena, inv. št. 361.

13. Odi. ročaja vrča; keramika bledo rumena, prečiščena, inv. št. 362.

14. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, prečiščena; inv. št. 359.

15. Odi. ročaja vrča; keramika oranžna, prečiščena; inv. št. 357.

16. Odi. ročaja amfore; keramika oranžna, prečiščena; inv. št. 363.

Ambroževo gradišče, sonda 3, pomembnejše gradivo brez slik:

- Železen kvader, vel. 3,5 x 3,5 x 2 cm, inv. 349. - Keramični svilki, inv. 342-346, 350, 378. - Odi. sten amfor , inv. 348, 351-353, 355, 358

Površinske in nelocirane na jdbe

Tabla 13

1. Fibula vrste Almgren 65, odlomek glavice, bron, inv. št.: Narodni muzej Ljubljana R 17290; površinska najdba, vzhodno območje gradišča.

2. Fibula z dvema gumboma, bron, inv. št. A 80; površinska najdba, v kopi na vrhu gradišča (poleg jame, v prekopani zem-lji)-

3. Fibula z dvema gumboma, bron, inv. št. A 75; površinska najdba, vzhodno območje gradišča.

4. Lok spone, poškodovana, bron, inv. št. Z 170. Morda sonda 3 (skupaj z Z 171).

5. Odi. igle, bron, inv. št. Z 171. Morda sonda 3 (dokumen-tacija izkopavanj).

6. Odi. obročka, bron, inv. št. Z 168. Morda sonda 3 (skupaj z Z 171).

7. Odi. obročka, bron, inv. št. Z 169. Morda sonda 3 (skupaj z Z 171).

8. Odi. obročka, na enem koncu je dvojen, bron, inv. št. Z 172. Morda sonda 3 (skupaj z Z 171).

9. Člen verižice, bron, inv. št. Z 173. Morda sonda 3 (skupaj z Z 171).

10. Odi. spirale iz žice, poškodovana, bron, inv. št. Z 24/3. 11. Ploščica, okrašena s štirimi vtisnjenimi krogi, s piko

na sredini, poškodovana, bron, inv. št. Z 23. 12. Gumb, spodaj zanka, robovi poškodovani, bron, inv.

št. Z 24/1. 13. Gumb. spodaj zanka, robovi poškodovani, bron, inv.

št. Z 24/2. 14. Jagoda, temno modro steklo, inv. št. Z 25/1. 15. Jagoda, poškodovana, prozorno steklo, inv. št. Z 25/2. 16. Ploščica, vrezan okras , poškodovana , kost, inv. št. Z

26 . 17. Triroba puščica, poškodovana, železo, inv. št. Z 174. 18. Nož, poškodovan (rekonstrukcija po risbi iz akcesij-

ske knjige Narodnega muzejaErvverbungen 1892: 15 b.), žele-zo, inv. št. Narodni muzej P 3595. Guštin (op. 7) t. 2: 6.

19. Kavelj, poškodovan, železo, inv. št. Z 167. Urleb 1957 (op. 3) t. 1: 2.

20. Žebelj , železo, inv. št. Z 176. 21. Žebelj , poškodovan, železo, inv. št. Z 175. 22. Žebelj , železo, inv. št. Z 177. 23. Utež, svinec, teža 19,66 g; inv. št. A 72; površinska najdba,

severozahodno ali vzhodno območje gradišča. (Med svinčenimi predmeti / . 13: 23-25, 27 sta bila dva najdena na severozahod-nem. dva pa na vzhodnem območju gradišča.)

24. Utež, svinec, teža 24,64 g; inv. št. A 70; površinska najdba, severozahodno ali vzhodno območje gradišča.

25. Utež, svinec, teža 12,60 g; inv. št. A 73; površinska najdba, severozahodno ali vzhodno območje gradišča.

26. Ploščica (utež?), svinec, teža 42,69 g; inv. št. A 74; po-vršinska najdba, severozahodno ali vzhodno območje gradišča.

27. Svinčen predmet , teža 14,74 g; inv. št. A 71; površinska najdba, severozahodno ali vzhodno območje gradišča.

28. Odi. pečatne oljenke, oster obris, izrastek predrt; keramika oranžna, prečiščena, trda; inv. št. Z 30.

29. Brus, poškodovan, kamen, inv. št. Z 29.

Tabla I-t

1. Odi. ustja lonca, ostanek izbokline; keramika groba kuhinjska, sivo rjava, porozna; inv. št. Z 34.

2. Odi. ustja; keramika siva, trda, precej prečiščena; inv. št. Z 74.

3. Odi. ustja; keramika groba kuhinjska, rjava, porozna; inv. št. Z 35.

4. Odi. dna. na robu vtisi; keramika groba kuhinjska, rjava in siva, porozna, razpada; inv. št. Z 33.

5. Odi. dna krožnika; severnoitalska tera sigilata, sivkasto prežgana; inv. št. Z 31.

6. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, rjava, zelo porozna, prečiščena; inv. št. Z 75.

7. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, oranžno rjava, porozna; inv. št. Z 36.

Ambroževo gradišče, površinske in nelocirane najdbe, pomembnejše gradivo brez slik, ki ga hrani Notranjski mu-zej:

- Talilna pogača, iz železa?, inv. Z 43. - Kos glinastega ometa s pri lepljeno steklasto plastjo, inv.

Z 42. - Pokrovček za amforo, izrezan iz stene velike posode, premer

8 cm, inv. Z 58

Baba

Tabla 14

8. Certoška fibula, odi. noge, bron, inv. št. A 76; površinska najdba, jugovzhodno območje gradišča.

9. Odi. nanožnice, narebrena, bron, inv. št. A 77; površinska najdba, jugovzhodno območje gradišča.

10. Obroček , b ron , inv. št. A 78; površ inska na jdba , jugovzhodno območje gradišča.

11. Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 46,01 g; inv. št. Narodni muzej R 17280 a; površinska najdba.

12. Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 72,88 g; inv. št. A 63; površinska najdba, jugovzhodno območje gradišča.



15. Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 80,68 g; inv. št. Narodni muzej R 17280 b; površinska najdba.




19. Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 92,32 g; inv. št. Narodni muzej R 17280 c; površinska najdba.


21. Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 103,97; inv. št. A 62; površinska najdba, jugovzhodno območje gradišča.


23. Brus, kamen, inv. št. 426; površinska najdba. 24. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, zunaj in notri temno

siva, jedro oranžno in sivo; porozna, gladka površina; inv. št. 432/1; površinska najdba.

25. Odi. dna; keramika groba kuhinjska, porozna, zunaj siva, notri rjava; inv. št. 429; površinska najdba.

26. Odi. dna; keramika bledo rumena, brez primesi; 3 kosi; Narodni muzej s. n. Med novci iz zaklada Baba 2; ver je tno so bili novci prvotno v lončku. Izven naselja, na severozahodni strani gradišča Baba (?).

Baba, pomembnejše gradivo brez slik:

- Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 102,66 g, A 59; površinska najdba, jugovzhodno območje gradišča.

- Vretenast izstrelek za pračo, svinec, teža 80,10 g, A 66; g, 41 g, 41,7 g, 57,86 g, 74,40 g, 81,02 g, 89,1 g, 89,43 g; inv. površinska najdba, jugovzhodno območje gradišča. št. Narodni muzej R 17401a-j; površinska najdba, jugovzhodno

- 1 0 vretenastih izstrelkov za pračo, teže 25 g, 27,25 g, 31,27 območje gradišča.

Notranjska [Inner Carniola] at the Beginning of the Roman Period: Parti near Stara Sušica, Ambroževo gradišče and Baba near Slavina

Summary

The Notranjska Cultural Group lived in the region called Notranjska [Inner Carniola, Innerkrain] and the Kras [Karst] region of western Slovenia in the early and late Iron Ages.1

Important transportation routes ran through this territory from the northern Adriatic to central Europe and the Danube River system. The most important one, called the Amber Route, led through Razdrto pass and the Postojna gates. Analysis of historical sources has shown that in the 2nd and 1st century BC, Notranjska played an important role in transit and t rade and in the Roman military encroachments upon the Balkans and the central Danube basin.-

Archaeological rescue excavation at Razdrto and not least the numerous unprofessionally excavated metal finds from various sites have recently introduced new problems related to the first gradual penet ra t ions by Rome. Thus I have de-cided to re-evaluate and present in comprehensive form the material f rom test excavations at Parti near Stara Sušica and at Ambroževo gradišče near Slavina.-1 The sites have several characteristics in common. Parti is located in the Košana val-ley in the drainage basin of the Reka River, while Ambroževo gradišče is in the Pivka River valley, although they are merely some 7 kilometers distant. These are merely two in a series of similar sites that extend along the route from the Bay of Rijeka towards the Postojna gates (Fig. I). Both show spatial continuity between the prehistoric and early Roman periods. Another two fort if ied sites are located in the immediate vi-cinity of Ambroževo gradišče: Baba near Slavina and Špiček above Selce (Fig. 9).4 Not a great deal is known about Špiček. Surface finds that are partly contemporary with the material f rom Ambroževo gradišče were discovered at Baba, thus this site is also briefly presented.

PARTI NEAR STARA SUŠICA NEAR KOŠANA

Description of the site and excavations

The site of Parti is located on a crest that gently rises in an east-west direction front Stara Sušica to the base of Gradišče above Gornja Košana (Fig. 2). In the spring of 1957, the owner of the land first ploughed a part of the site and came across archaeological finds. The Notranjski muzej [The Museum of Notranjska) excavated five t renches that summer under the direction of M. Urleb, and another one in 1958. Other chance finds were also discovered later while ploughing) 1966, 1988, 1989). Finds are also known from the woods to the west of the f ield.5

Circles of dark soil with d iameters of ca. I m. were visible on all surfaces of the field in 1957. On the southern edge of the field, which was then being ploughed for the first time, there was a large area of black soil and the greatest amount of surface finds were also located there. M. Urleb excavated

trenches 1, 2, 4, and 5 at this spot. Trench 3 was excavated in the woods to the west of the field. The t renches contained a uniform stratum of black soil mixed with burnt material from 30 to 100 cm in thickness. Below it were isolated pits filled with dark soil and a great deal of charcoal, in diameter from 80 to 100 cm, dug around 20 cm into sterile loam. Small pottery, glass, and metal finds were prominent in the humus and in the strata of black soil in t renches 1, 2, and 3.

In the northern section of the field, where a stone with a drawing of a horseman had been found by chance (Fig. 3), trench 6 was excavated in 1958. The trench contained no ar-chaeological remains.

The Finds

The finds originating from trenches 1, 2, and 3 were scat-tered in the humus and in the layer of black soil. Neither horizontal nor vertical stratigraphy could be established, thus all the material will be discussed together .

Three stone slabs with incised motifs were discovered by accident. One has an image of a mounted warrior with a spear over his shoulder and a whip in his hand. A section of an in-scription above the horseman is preserved, written in a pre-Roman northern Etruscan or perhaps Venetan script (Fig. 3). The second stone has a square carved into it. divided into four quarters containing symbols that probably represent a pseudo-inscription (Fig. 4). A f ragment of a stone slab with a circular depression and incisions distributed in a web pattern perhaps represents a remnant of a larger monument (PI. 3: 12). All three can be dated to the pre -Roman period. The stone with the pseudo-inscription probably had a magical and ritual sig-nificance. and the stone with the mounted warrior was most likely a remnant of a tombstone . 6

The fibulae (PI. 1:1,2) belong to a special category of Certosa fibulae. They have a flat bow, triangular in profile, and at the highest point it is widened rhomboidally and is undecorated. There are three shallow ribs or incisions at the beginning of the bow. The terminal of the foot has the form of a hollow cap. Such fibulae are frequently found at Notranjska sites, so I have termed them the Notranjska sub-group.7 B. Teržan clas-sified them to the heterogenous variety VII f, which she dated to the end of the Hallstatt period, in the La Tčnc B2 and La Tene C. s The only support for the dating of the fibulae of this distinct Notranjska sub-group is one example from the site of Razdr to-Mandrga, which was discovered among set-tlement material from the last third of the 2nd century and the first half of the 1st century BCV' The fragment of a large Certosa fibula (PI. I: 3) would probably belong to type X (e or /) according to the system of B. Teržan. "type X is charac-teristic for the late Hallstatt period in the hinterland of the northern Adriatic, and in isolated cases it was retained into

the middle La Tene period.1,1 Several fragments of flat bands were also found, wound into spirals (Pl. 1:6). Middle La Tene Certosa fibulae were wound with similar bands in Notranjska and the northern Kvarner region.11 Tores with flattened coiled terminals and incised decoration in the form of broken lines (PI 1: 9-11) are a local variant in the late Hallstatt period in Notranjska (phase Notranjska 6).12 Hollow spherical pendants (PL 1: 8) appear primarily in the late Hallstatt period (Ha D). 1 3

Socketed axes (PI. 3:3) were used in the Hallstatt period, and individually also in the La Tene period.1 4 An arrowhead from a 15th century crossbow stands out (Pl. 3: 2).15

A great many glass beads are known from the site (PI. 2: 1-20).16 Some are whole, some crushed, while others were melted by fire. Dark blue is the predominant colour, and individual beads are also of white, green, red, yellow, black and colourless glass. The majority have lengthily utilized forms that appear as early as the early Iron Age and extend into the La Tene period: small annular dark blue beads (PI. 2:1,2,14),17

dark blue barrel-shaped beads (Pl. 2: 1,2,11-13,15),18 a dark blue bead with a white line on the circumference (Pl. 2: 9) , l y

beads with zig-zags (PI. 2: lg, 2c,g,h, 4),2 0 with white spirals (PI. 2: la, 2a, 6,7),21 dark blue with white dots (PI. 2:1,2,10),22

with white-blue eyelets formed of two layers (Pl. 2:2b),23 with multicoloured stratified eyelets (PI. 2: 1 c,d,e,f,h,i,l, 2 d,e,f, 8, 17),24 melon-shaped beads (PL 2:18).25 Beads that are pri-marily characteristic for the middle and late La Tene can also be found: a cylindrical black bead with a white spiral (PL 2: lk) 2 6 and a cylindrical bead with multicoloured decoration like feathering (PI. 2: 16).27 A spindle shaped bead with a white line on the circumference probably belonged to the late La Tene period (PI. 2: l j ) . 2 s The majority of the beads from Stara Sušica can be incorporated well among the numerous examples from other sites in the southeastern Alpine region. Important centres for the production of glass beads were lo-cated on the territory of present-day Slovenia.211 The eastern Po basin also has very similar beads.3 0

A vessel with an everted rim of dark blue transparent glass (PI. 2: 21) could probably be classified as an Isings 41b type cup, which appear mainly in the second half of the 1st cen-tury and the first decades of the 2nd. They were widely dis-tributed in northern Italy and in regions connected to it.31

They were usually made of naturally coloured glass, and some were also dark blue.3 2 Dark blue glass was limited to the 1st century.3 3 Certain glass vessels had been melted by fire, in-cluding a balsamarium.

The goblet (Pl. 4:4) has a shape that is rare among north-ern Italic relief sigillata pottery.34 The upright edge of the rim and the profiling of the inner wall are reminiscent of Consp. 12 type plates and Consp. 14 cups, thus the goblet can be dated to the middle to late Augustan period. Sarius cups (PI. 4: 1) appear from the early Augustan period onwards, and they disappear in the early Tibcrian period at the site of Magdalens-herg. Northern Italic terra sigillata found at the site include a jug, the base of a plate (PL 4: 3,5) and the high pedestal of a Consp. B 2.8 plate (PI. 4:2) that can be dated to the Tiberian-Flavian period. A thin walled grey pottery cup with barbotine decoration (PI. 4: 6) exhibits characteristics of the 1st cen-tury AD. 3 6

The common pottery is dominated by vessels of refined orange and yellow clay made in the Roman tradition (Table I. Pigs. 5,6: common Roman pot/cry): fragments of jugs and similar vessels (Pl. 4: 9-19; 5: 1-7,9-13,15-31), a dish (PI. 4: 7), and a lid (Pl. 4: 12). There are also numerous fragments of amphorae (Pl. 6). The rims on PI. 6: 1-4 would correspond to the forms Dr. 6 B, and the handle on PL 6: 18 to Dr. 2-4. There is very litlle coarse, porous pottery (PL 4: 8; 5: 8,14; Table /; Figs. 5.6).

A fragment of a stone quern was also discovered, which could have come from southern Italy.36a

Conclusion

The character of the site is difficult to determine reliably. M. Urleb conjectured that the spots of dark soil on the sur-face of the field and the pits at the bases of the trenches were the last remnants of graves.37 The archaeological remains must have been considerably destroyed even before the modern ploughing, as at least in the trenches the ploughing had not reached the base of the cultural strata. The extensive area of black soil units in the southern part of the field with scat-tered finds could perhaps denote a cult site. The characteris-tic location along a road leading to the settlement at Gradišče above Gornja Košana could equally well indicate a cemetery as a cult site.

The finds can be divided into two groups separated by a chronological and cultural gap: late Hallstatt and La Tene objects on the one hand, and material from the Augustan pe-riod and the 1st century AD on the other.

The stone monuments would indicate that it had been a cemetery or cult site in the late Hallstatt and La Tene peri-ods, as they have a funerary and ritual character. They also fit well into the northern Adriatic and western Balkan sphere in the pre-Roman period. The early group of finds includes bronze jewellery, most of the glass beads, and a socketed iron axe. The spear head and spear butt (PL 3: 1,4) would be dif-ficult to classify chronologically. The bronze and glass jewel-lery is specifically related to the Notranjska group or to a somewhat broader adjoining area. Not a single reliable frag-ment of contemporary pottery is known from the site. The bronze jewellery, the glass beads, and the weapons, along with a simultaneous absence of pottery, are characteristic grave goods of the Notranjska group in the late Hallstatt and mid-dle La Tene. 3 8 Some of the glass beads and bronze objects were also damaged by fire.

No reliable remains exist from the late La Tene or late Republican and early Augustan periods. Finds appear again at Parti in the middle and late Augustan period and in the 1st century AD: pottery and glass vessels and a fragment of a clay lamp. The fine table ware was produced in northern Italic workshops. The amphorae, jugs, and similar vessels ("com-mon Roman pottery") and the glass vessels come from the same region or were produced exactly following Italic proto-types. The rarity of the coarse local pottery indicates that the usual Roman settlement traces are missing (Table 1, Figs. 5,6).3'' No jewellery or coinage that would be contemporary with the pottery was found. The only reliable settlement find is a fragment of a stone quern. The cemetery or ritual area was probably preserved at the beginning of the Roman epoch on the ear-lier prehistoric site, with just certain modifications in the customs.

The corresponding settlement was located approximately 500 meters distant, at Gradišče above Gornja Košana. The hillfort has a well-preserved rampart and distinct terraces, and has not yet been excavated (Fig. 7). 411 It can be concluded from the characteristics of the settlement that it originated in the prehistoric period. Certain surface finds, a handle at-tachment of a bronze vessel (Fig. #)4 1 and two coins from the 3rd and 4th centuries,42 would indicate at least occasional life at the settlement in the Roman period.

AMBROŽEVO GRADIŠČE

Ambroževo gradišče is located on a hill southwest of the village of Slavina (Fig. O).43 It is surrounded by a powerful rampart, which is formed into a mound at the highest point.

The interior is greatly remodel led, with numerous terraces, humps, and hollows (Figs. 10, 11).

The first finds from Ambroževo gradišče were acquired by the Narodni muzej [the National Museum] in 1892. Only a knife has been preserved (PI. 13: 18).44 Three hollows were test excavated by M. Urleb (Notranjski muzej, the Museum of Notranjska) in 1956.4^ The Narodni muzej has collected a great number of surface finds from the site in the last few years.

The t renches from 1956 were described in detail in their first publicat ion.4 6 More at tention will be paid to the small f inds. 4 7

Trench 1

A building partly dug into the ground was discovered in trench l it was probably wooden, with foundat ions or drain-age structures of dry stone walling. The cultural s tratum con-tained numerous f inds.4 8

Three Republican silver coins, minted in 32-31 BC, were discovered.

A fibula (PI. 7: 1) belongs to the "Not ran j ska" variant of late Certosa f ibulae . 4 9 The wound loop and the flat bow (PI. 7: 2) are characteristics of several fibulae of the middle and late La Tene periods in the Idrija, Notranjska, and lapodian groups.5 0"5- Part of a highly profiled fibula, Almgren type 67/ 68, was also preserved (PI. 7: 3). Production of this type be-gan in the Augustan period.5-1

Scissors with a U-shaped joint (PI. 7: 6) were used from La Tene B 2 onwards, and also appeared in the Roman pe-riod.5 4 Various knives with blades bent like sickles (PL 7: 7) were distributed very widely in the late La Tene and Roman periods. 5 5 A spit with a simple handle terminal in the shape of a circular per fora ted disc (PL 7: 11) is a form used length-ily in the prehistoric per iod. 5 6 It is evident f rom grave 3 at Reka near Cerkno that they were still used in the Augustan period in the southeastern Alpine region.""7

The coarse pottery is primarily represented by simple pots (PL 8:1-23). They are usually undecorated, only occasionally are there curved relief ribs (Pl. 8: 23), or gentle whisk strokes or finger impressions on the edges of the base (Pl. 8: 21). The pottery is mostly from refined clay, and is very porous. The surface of the pots is greatly decayed, as they could have been very poorly fired in reduction a tmospheres , or in irregular ones, or were reoxidized. Large clay rings were also found in the trench (Pl. 8: 24.25). The coarse local pottery included a lid with a profiled edge (PL 9:9), which is probably related to Medi te r ranean types of lids.58

A bowl (Pl. 9: 4) of nor thern Italic pottery with a black slip. Morel form 2654, can he classified in the 1st century BC.5 9

A dish with slanting walls (PL 9: 3), probably of Morel form 2276, belongs to the latest group of pottery with a black slip and can be dated to the end of the 1st century BC.6"

The step-like foot of a cup (Pl. 9: 6), Consp. B 4.4, char-acteristic for the middle and late Augustan period, can be found among the terra sigillata of northern Italic origin.61 The mouth of a sigillata jug (PL 9: 5) is similar to the shapes of Consp. K 5, and Consp. 15, thus it is classified to the middle Augustan period or the 1st century AD. A high beaker (Pl. 9:1) of oxidized fired pottery with thin walls can be classified to the Augustan period. 6 2

Sherds of jugs and similar vessels (l'l. 9: 10-14) appear in the common refined pottery with an orange colour. Among the numerous amphorae f ragments are a Dr. 6 B rim (Pl. 9: 15), a flat r ing-shaped base to an amphora (l'l. 9: 16), and a small lid for an amphora with lateral impressions on a knob, made on a pot ter ' s wheel (l'l. 9: 8).

The majority of small finds from trench I can be reliably classified to the Augustan period, and hence the building can

also be dated similarly. Most of the coarse pottery is prob-ably contemporaneous with the Roman fine pottery (Table 2, Figs. 12,13). The fibulae (Pl. 7: 1,2) and perhaps a smaller propor t ion of the coarse pottery would indicate the late or even middle La Tene. These were probably remnants f rom a period prior to the main bulk of the finds.

Trench 2

M. Urleb discovered a building partly dug into the earth in trench 2.6 3 There were few finds, and a pair of compasses stood out among the metal material (PL 10: 6). A high beaker (PL 10:7) with thin pottery walls, decorated with impressions of small rhomboids, is a characterist ic shape for the middle Augustan period at Magdalensberg. 6 4

TVench 3

A building partly dug into the earth was also discovered in trench 3.6 5

Four Republican coins and two Augustan coins were found. A bronze plate with a decoration of hammered extrusions (PI. 10: 16) was perhaps part of a pendant shaped similarly to those such as had been discovered at Bodrež and at Čepna above Zagor je . 6 6 An ear spoon with a drop-shaped thickening on the other side (PL 10: 15) can be classified among Roman medicinal and cosmetic tools.6 7 Part of an axe was also dis-covered in the trench (Pl. 11: 6).

Fine table ware includes late nor thern Italic pottery with a black slip, in the form of a dish with straight sloping walls (PL 12: 8), Morel 2276.68 A plat ter (PL 12: 9) and plate (PL 12: 10) of nor thern Italic terra sigillata, of the form Consp. 18.2, arc dated to the middle to late Augustan period.6 9 Cups of the Sarius type (PL 12: I I ) were known from the Augustan and Tiberian periods.7" Fragments of jugs (PL 12: 12-16), am-phorae, coarse local pottery (Pl. 12: 1-4), and clay rings (PL 12: 5-7) were also found.

The finds from trench 3 can be reliably dated to the Augustan period. A pendant (l'l. 10: 16) and glass beads (PL 11: 1-4) could be relics f rom earlier periods.

Surface Kinds and Lnprovenieneed Items

The majority of individual f inds published here were ear-lier acquisit ions of the Notranjski muzej [the Museum of Notranjska] (PL 13). The Narodni muzej [the National Mu-seum] recently purchased a large amount of surface finds, which will be considered only in general , inasmuch as they are im-portant for dating the set t lement .

The earliest find was a fragment of a bronze sickle handle f rom the late Bronze Age.7 1 Spectacle fibulae could belong to phases Notranjska 2 or 3.72 A large boat-shaped fibula can be classified to the Notranjska 3 phase ( I la C 2).7 1 The late Hallstatt period is represented by fragments of Certosa fibu-lae and a basket-shaped pendant with a conical base.7 4 Frag-ments of bronze objects (PL 13: 6-13) probably come from the early or late Iron Age.

The later finds are dominated by coins. A hoard was dis-covered outside the settlement on the southern slope (?), com-prising I small Norican silver coin and 5 Republican denarii , minted between 114-82 BC. A hoard of 4 large eastern Norican silver coins was found inside the set t lement . Individual sur-face finds of coins in the interior of the hill fort consisted of: 2 small silver Norican coins, 26 Republican coins (211-31 BC), 29 Augustan coins (25-4 BC), I coin of Sevcrus Alexander (229 AD), and I coin of Constans (341-348 AD) . 7 5

The head of an Almgren type 65 fibula was found (Pl. 13: 1), which appear in the second quar ter of the 1st century BC and continue to the early Augustan per iod. 7 6 A fibula with two but tons (Pl. 13: 2) is similar to category A 236 b 3 ac-cording to Garbsch, which is dated from the Augustan period to the mid 1st century,7 7 and another fibula (Pl. 13: 3) be-longs to group A 236 c-d from the Augustan period and the entire 1st century.7 8

Iron three-lobed arrowheads (Pl. 13: 17), Zanier ' s shape 3, appear at Roman sites f rom the Republican period to the 4th century.7 9 Also found were 17 lead projectiles for a sling, 12 of them together . 8 0 The projectiles have uniform sharp-ened spindle shapes of type II b, with a prominent lengthwise seam remaining from casting.81

A knife (Pl. 13: 18) is similar to late La Tene knives with hooked ends.82 Several fragments of iron tools are known from the site.8 3

A fragment of a Firmalampe (Pl. 13: 28) is of very high quality, with p e r f o r a t e d p ro tube rances , and can hence be da ted to the last third of the 1st century or in the 2nd century AD. 8 4

Conclusion

Life at Ambroževo gradišče may perhaps have begun in the late Bronze Age. It is very probable that the hillfort was continuously settled throughout the early and late Iron Age. The large ramparts that defend the settlement most likely origi-nated at some point in this period.

The majority of the surface finds come from the 2nd and primarily the 1st century BC.

In the last period of intensive sett lement, in the Augustan period, simple buildings parly dug into the earth (sometimes called pit dwellings) were constructed. Connect ions to pre-historic tradit ions are indicated by the preservation of the set t lement area, the simple archi tecture, and the remains of the material culture.

Some metal objects and perhaps also the coarse pottery from the buildings can still be identified as La Tene. These finds probably were not directly related to the Augustan buildings, but were rather earl ier remains.

The black slipped pottery and the great quantity of coarse pottery would indicate the beginning of the pit dwellings as early as the early Augustan period. The terra sigillata would indicate the developed Augustan period. There were no later finds in the buildings.

The material from the buildings is divided into two groups. On the one hand, the characteristic material culture from north-ern Italy is shown by jugs, amphorae , and fine Roman ware, in addition to small bronze objects and coins. On the o ther hand, the coarse local pottery is represented by simple pots produced in the ancient prehistoric traditions. Its share is fairly prominent , at least 36% (Tabic 3, Figs. 14.15).** Pottery rings, used in Ljubljana up to the early Augustan period, are also related to pre-Roman customs.8 6 Because of the mutually exclusive functions of local and imported vessels, it may be supposed that both groups were at least partly contemporary. There must have been little prc-Augustan coarse pottery, as no reliable f ragments of imported fine ware have been dis-covered, which could otherwise be expected. Coarse prehis-toric pottery was probably retained fur ther into the Augustan period at Ambroževo gradišče, such as was the case, for ex-ample, at Ljubl jana. 8 7

Monetary circulation at the se t t l ement wi thered dur ing the middle Augustan period. The surface finds indicate very limited activity at the site front the 1st to the 4th centuries Al) .

BABA

The hillfort of Baba is located on a hill northwest of the village of Slavina. It is separated from Ambroževo gradišče, f rom which it is distant some 600 meters, by a small valley (Fig. 9). The site of Baba is surrounded by a rampart , and terraces and hollows are visible in the interior (Figs. 16,17).

Only surface finds are known f rom Baba: a f ragment of a r ibbed Hal ls ta t t anklet (Pl. 14: 9 ) , 8 8 an example of the "Notranjska" sub-group of late Certosa fibulae (Pl. 14: 8),8 9

and a bronze handle of a cup of the Idrija type f rom La Tene D 1 .9 0 Another find consisted of 24 lead projectiles for slings (PI. 14:11-22) with a sharpened spindle shape (Volling II b).91

Twenty of them come from the southeastern area of the hillfort, while the remainder were discovered elsewhere.

Individual coins were discovered at Baba: 1 large silver Celtic coin and 12 Republican coins (211-136 BC).9 2 Two coin hoards were also found. The hoard Baba 1 was discovered at the northern rampart of the hillfort (?) and included victoriati and two denarii. The latest coin is f rom 146 BC.9 3 The hoard Baba 2 was located outside the hillfort on the northwestern side (?). It was composed of 3 eastern Norican large silver coins and 17 Roman coins. The latest coin was from 74 BC.9 4

Pottery f ragments f rom a Roman vessel were mixed among the coins (Pl. 14: 26), and the hoard was probably deposited originally in this.

NOTRANJSKA AT THE BEGINNING OF THE ROMAN PERIOD

The Pre-Augustan Period

The hillfort was the predominant set t lement form in the prehistoric period. The majority of them probably originated in the early Iron Age.9:1 The sur face f inds indicate that Ambroževo gradišče had uninterruptedly existed from the be-ginning of the early Iron Age to the Augustan period. The few surface finds from Baba have a span from between the early Iron Age and La Tene D 1. It could be concluded from the extensive nature of Ambroževo gradišče that it had a central role among the three nearby set t lements in the vicinity of Slavina.96

The Iron Age Notranjska group retained its specificities at least to the end of the middle La Tene period. It was rela-tively closed to influences from Italy in the late Hallstatt and middle La Tene period, 9 7 as can also be seen from material from the remnants of graves found at Parti near Stara Sušica.

The pass of Razdrto, called Ocra in the pre-Roman and Roman period, was mentioned by Strabo as the first strate-gically important pass on the trade route from Aquileia through the southeastern Alps.9 8 In the prehistoric period, the traffic through the pass and the Postojna gates was probably con-trolled from the large hillfort of Grad near Šmihel, located 7 kilometers east of Razdr to . 9 9 An unfort i f ied Roman station was established at Razdrto at the end of the 2nd or beginning of the 1st century BC (Razdr to-Mandrga) . The material re-mains from the sett lement are entirely Roman and there are almost no traces of the Notranjska group or of the Celtic Mokronog group situated fur ther east in central Slovenia.1 0 0

It seems that at approximately the same time set t lement at Grad near Šm ihel was also discontinued. The end of Grad is probably related to the large quantity of Roman offensive weap-ons found in the set t lement: pila or javelins, catapult projec-tiles, swords, and lead projectiles for slings. The weapons are dated to the 2nd century BC and to the beginning of the 1st century BC.1 0 1

The ascendancy of the Roman state thus began to expand more forcefully in the region occupied by the Notranjska group

only several decades af ter the foundat ion of Aquileia. At the least f rom the beginning of the 1st century BC, the Romans entirely supervised all t raff ic through the Postojna gate.

Traces of the Romans can otherwise be best noted in the vicinity of the Amber Road, but are not limited merely to it. Hoards and individual Republican coins were discovered at several prehis tor ic for t i f ied elevated set t lements , such as Ambroževo gradišče, Baba, Čepna above Zagorje, and Gradišče above Knežak.1 0 2 Contacts with the nearby Roman world are reflected in individual finds of fine pottery and metal prod-ucts (such as fibulae and bronze vessels) at Ambroževo gradišče (Pl. 13: 1), Baba, Čepna above Zagorje, Stari Grad near Unec, Tržišče near Cerknica, Žerunšček, and Velike Bukve.1 0 3 The use of simple Roman pottery as early as the first half of the 1st century BC is shown by the small vessel (Pl. 14: 26) in which the Baba 2 hoard (with a final coin f rom 74 BC) was found, and also by the small ceramic jug f rom Tržišče near Cerknica containing bronze handles of a cup of the Idrija type and a jug of the Piatra Neamt type.1 0 4 In addit ion to Italic influences, it is possible to note other influences from the more easterly region of the Mokronog group and f rom Noricum in the late La Tene period, as is indicated by the finds of Norican silver coins and individual small bronze objects . 1 0 5

The spindle-shaped lead projectiles for slings that are found at many hillforts in Notranjska can be dated to the late Re-publican or Augustan periods: Ambroževo gradišče. Baba (Pl. 14:11-22), Stari Grad near Unec, Žerunšček, Ulaka, and Nadleški Hr ib . 1 0 6

The Augustan Period

The material culture of the Romans became greatly wide-spread throughout the entire southeastern Alpine region in the Augustan period. Impor tant set t lements along t ranspor-tation routes had markedly Roman traits (Nauportus, Ljubljana, Kranj, Celje). Larger amounts of imported Roman pottery can also be found in env i rons inhabi ted by p r e - R o m a n populat ions. 1 0 7

The Roman material culture was closely related to Aquileia or and to other production centres in the northeastern Po basin. A clear picture is of fered primarily by complexes with large amounts of pottery and good stratigraphic records: Magdalens-berg , 1 0 8 Pavia di Udine,1 0 ' ' and Ljubljana - Gornj i trg 30 and

15.110 Middle and late Augustan forms of northern Italic terra sigillata of type B predominate . In addition to undecorated sigillata, other frequent types include relief two-handled Sarius cups, goblets, and sigillata jugs. Aco beakers are numerous, ei ther unslipped or with a red coating. Single examples ap-pear of late pottery with a black slip. Thin walled pottery is dominated by tall beakers of oxidized fired pottery; cup shapes were gradually introduced. The common refined pottery in-cludes large globular jugs with wide or narrow rims, and in-dividual examples of biconical jugs. Baking dishes of uncoated pottery with grooved rims and lids were most characteristic for Italic household pot tery. 1 1 1 Amphorae of type Dr. 6 A. Dr. 6 B, Dr. 2-4, Dr. 28, and Rhodian amphorae appear most commonly.1 1 2

The sites of the Augustan period in Notranjska are still related to the earlier set t lements.

The Roman site at Parti near Stara Sušica is located in the same area as the late Hallstatt and middle La Tene cemetery or cult site. The funct ion was probably retained in the Ro-man period, while the rituals were modified. The prehistoric finds included jewellery and weapons, while the Roman ma-terial was dominated by fine and common pottery as well as some glass vessels. The absence of coarse local pottery indi-cates that these were not the usual set t lement remains. The Roman material can be dated from the middle Augustan period to the second half of the 1st century.

Inhabitation continued intensively at Ambroževo gradišče in the earlier pre-Roman sett lement. The buildings were very simple, being made of wood and parly dug into the earth. Only coarse local pottery, produced in a prehistoric tradit ion, was utilized for cooking. The inhabitants accepted only parts of the Roman material culture. New elements can mainly be seen in fine nor thern Italic pottery, jugs, amphorae , and in a few small bronze products (a fibula/3/. 7 :3 ;a r ing Pl. 10:11; medical equipment Pl. 10: 15), as well as the introduction of a mon-etary economy.

Certain other prehistoric hillforts in Notranjska, such as Čepna, Gradišče above Knežak, and Ulaka , 1 1 3 fur ther existed in the early Roman period. At the end of the Augustan pe-riod, life ceased at Ambroževo gradišče, or at least it was much less intensive. Such discontinuat ions cannot be generalized, as set t lement at Ulaka cont inued at least into the 2nd cen-tury BC.

Jana Horvat Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana

T. 1: Parti pri Stari Sušici. Vse bron. M. = 1:2. /'/. /. Parti near Stara Sušica. All bronze. Scale = 1:2.

T. 2: Parti pri Stari Sušici. Vse steklo. M. = 1:2. /'/. 2: Parti near Stara Sušica. All glass. Scale = 1:2.

'/.' 3: Parti pri Stari Sušici. 12 kamen, ostalo železo. M. = 1:2. /'/. .?: Parti near Stara Sušica. 12 stone, rest iron. Scale = 1:2.

/J/. 4: Parti near Stara Sušica. All pottery. Scale = 1:3.

W I

V * - I- /

V A I

/ \ A

/ w

4

\

C

X

V _ 1 / ' e V

13

I /

J 1 4

/

15

d / 10

11 o- - O -

12

19 20 C D 21

16 i 17

ox/ 18

22

" N

23 24

f \

U

2 5 26 27

C D

/ V / 28 ( S 29

n \

CD 31

T. 5: Parti pri Stari Sušici. Vse keramika. M. = 1:3. /'/. 5: Parti near Stara Sušica. All pottery. Scale = 1:3.

T. 6: Parti pri Stari Sušici. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 6: Parti near Stara Sušica. All pottery. Scale = 1:3.

/• 7: Ambroževo gradišče, sonda 1.1-4 bron, 5 steklo, ostalo železo. M. = 1:2. 7: Ambroževo gradišče, trench 1.1-4 bronze, 5 glass, rest iron. Scale = 1:2.

T. H: Ambroževo gradiSče, sonda I. Vse keramika. M. = 1:3. I'l. S: Ambroževo gradiSče, trench 1. All pottery. Seale = 1:3.

T. y. Ambroževo gradišče, sonda 1. 18 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. l'l. V/ Ambroževo gradišče, trench 1 .18 stone, rest pottery. Scale = 1:3.

T 10: Ambroževo gradiSče, 1-10 sonda 2, 11-16 sonda 3. 1,12-16 bron, 2-6 železo, 7-10 keramika, 11 srebro. M. 7-10 = 1:3; ostalo = 1:2. /V. 10: Ambroževo gradišče, 1-10 trench 2, 11-16 trench 3. 1,12-16 bronze, 2-6 iron, 7-10 pottery, 11 silver. Scale 7-10 = 1:3; rest = 1:2.

T. I I : Ambroževo gradišče, sonda 3. 1-4 steklo, 5-10 železo, 11-13 svinec. M. = 1:2. l'l. II: Ambroževo gradišče, trench 3. 1-4 glass, 5-10 iron, 11-13 lead. Scale = 1:2.

T. 12: Ambroževo gradišče, sonda 3. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 12: Ambroževo gradišče, trench 3. All pottery. Scale = 1:3.

T. 13: Ambroževo gradišče. 1-13 bron, 14-15 steklo, 16 kost, 17-22 železo, 23-27 svinec, 28 keramika, 29 kamen. M. = 1:2. /V. 13: Ambroževo gradišče. 1-13 bronze, 14-15 glass, 16 bone, 17-22 iron, 23-27 lead, 28 pottery, 29 stone. Scale = 1:2.

T. 14: 1-7 Ambroževo gradišče, ostalo Baba. 1-7, 24-26 keramika, 8-10 bron, 11-22 svinec, 23 kamen. M. 8-23 = 1:2, ostalo = 1:3. Pl. 14: 1-7 Ambroževo gradišče, rest Baba. 1-7, 24-26 pottery, 8-10 bronze, 11-22 lead, 23 stone. Scale 8-23 = 1:2, rest = 1:3.

Documents

Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo