ZELIA

PRI NAS DOMA

Zelia za

lepoto in zdravje

Prironik za vsakdanjo rabo

Zbrala in uredila:

Marija Vuli univ.dipl.biolog

Gradin, februar 2015

HAEC TRIA:

MENS HILARIS

REQUIES

MODERATA DIAETA

GALENUS (129-2OO) starogrki

zdravnik, pisec in filozof

TO TROJE JE VANO:

VEDRINA

POITEK IN

ZMERNO IVLJENJE

KAJ JE POPOLNO ZDRAVJE?

Telesno zdravje in celovitost ohranimo s pravilno prehrano in primernim zdravljenjem bolezni.

ustvena uravnoteenost je odraz uravnoteenega ivljenja, ko lahko dajemo in sprejemamo in v popolnosti uivamo zdravo ivljenje.

Razumno gledanje nam pomaga izoblikovati lastno miselnost, s katero se odloamo in se ne obnaamo kot rtev.

Duhovna odpornost in ivljenjskost v kakrnikoli obliki.

Kot otrok sem se hitro nauil razlikovati, kdaj se je oe

odpravil po zeli za zdravje in kdaj za lepoto. Dovolj je bilo

pogledati, s katero britvijo je odel nabirat zelia. e se je

oboroil s staro brivsko sabljo, sem vedel, da gre po koprive,

brljan, prstasti pesjak ali krvavi mlenik, ker eli zdraviti.

e pa je vzel iz tulca belo britev z bisernim roajem, se je

odpravil po roe za lepoto. Z lepo belo britvijo in samo z njo

je oe rezal cvetne liste vrtnic, ki jih je uporabljal za

namakanje ali pa je iz njih izdelal mazilo

Maurice Messegue

Kazalo1UVOD62ZELIA62.1AS NABIRANJA62.2NABIRAMO62.3SUENJE72.4SHRANJEVANJE72.5UPORABA72.6UINKOVINE V DROGAH73NABIRANJE IN UPORABA ZDRAVILNIH RASTLIN83.1ARNIKA- Arnica montana83.2BEZEG- Sambucus nigra83.3BREZA Betula pendula83.4BRLJAN- Hedera helix93.5GLOG - Crataegus oxyacantha93.6DIVJI KOSTANJ- Aesculus hippocastanum93.7GABEEZ- Sympytum officinale93.8KAMILICA- Matricaria chamomilla93.9KOMAREK- Foeniculum vulgare93.10KOPRIVA- Urtica dioica103.11KRVAVI MLENIK- Chelidonium majus103.12LAKOTA-RUMENA- Galium verum103.13LIPA IN LIPOVEC- Tilia platyphyllos103.14LUNIK - Verbascum thapsiforme103.15LUTREK- Levisticum officinale103.16MARJETICA- Bellis perenis103.17MATERINA DUICA- Thymus serpyllum113.18MEDENA DETELJA - Mellilotus officinalis113.19MELISA- Melissa officinalis113.20POPROVA META - Mentha piperita113.21NETRESK- Sempervivum tectorum113.22NJIVSKA PARESLICA- Equisetum arvense113.23OGNJI- Calendula officinalis123.24OREH - Juglans regia123.25VELIKI OMAN - Inula helenium123.26PLEEC- Capsella bursa pastoaris123.27POTRONIK- Cichorium intybus ) :123.28REGRAT- Taraxaum officinale133.29RMAN- Achilea millefolium133.30ROBIDA- Rubus fruticosus133.31ROMARIN-Rosmarinus officinalis133.32SIVKA- Lavandula officinalis133.33SLEZ- Althaea officinalis133.34SLEZENOVEC- Malva silvestris133.35ENTJANEVKA- Hypericum perforatum143.36ETRAJ - Saturea hortensis143.37TAVENTROA- Centaurium minus143.38TRPOTEC- SULIASTI -Plantago lanceolata143.39VRBA- Salix sp. (ve vrst)143.40VRTNICA-Rosa153.41AJBELJ-Salvia officinalis154ZELIA DOMA155ZELINI PRIPRAVKI165.1IZVLEKI IZ ZELI V VODI165.1.1PREVRETEK165.1.2POPAREK165.1.3PRELIVEK165.1.4TONIK165.1.5INHALACIJE165.1.6OBKLADKI (KATAPLAZME)165.1.7EMULZIJE165.2IZVLEKI IZ ZELI V ALKOHOLU (GANJU)165.2.1TINKTURE165.3IZVLEKI IZ ZELI V OLJU175.3.1OLJNI IZVLEKI175.4IZVLEKI IZ ZELI V KISU175.4.1ZELINI KISI176MAZILA IN KREME176.1Vlailna dnevna krema z zelii206.2Krema s propolisom206.3Balzam za ustnice206.4Ognjievo mazilo216.5Zelino mazilo216.6Mazilo proti nevralginim boleinam216.7Hranilna nona krema226.8Kostanjevo mazilo226.9Gabezovo mazilo226.10Sivkino mazilo227DELOVANJE POSAMEZNIH MAZIL237.1OGNJIEVO MAZILO237.2MAZILO PROTI PREHLADU237.3ZELINO MAZILO237.4GABEZOVO MAZILO237.5RMANOVO MAZILO237.6MAZILO PROTI NEVRALGINIM BOLEINAM238ZELINA MILA238.1Sivkino milo z ovseno kao238.2Zelino milo z medom in propolisom238.3Naravna mila pripravljena po hladnem postopku249KOPALNE SOLI IN PILINGI249.1Sol za kopanje - timijan249.2Zelina kopalna sol259.3Solni pilingi2510ZELIA ZA NEGO KOE NA ROKAH26IN NOGAH2610.1Nega rok2610.2Blagodejna samomasaa rok2610.3Za zelo suho koo2610.4Za hrapavo in razpokano koo2610.5Za otekle in utrujene roke od dela2610.6Za rdee in pomodrele roke od mraza2710.7Zaitna krema za roke2710.8Nega stopal2710.9Gel za noge2711ZELIA ZA NEGO LAS IN LASIA2711.1Zelini losion2711.2Regenerator las z oljnim oljem2811.3Uravnalec pH koe2811.4Maska za lase2811.5Doma romarinov ampon2811.6Zelini ampon2912SIRUPI2912.1Bezgov sirup2912.2Sirup iz smrekovih vrikov2912.3Bezgovec2912.4Sirup proti kalju2912.5Regratov sirup3012.6Sirup iz smrekovih vrikov3012.7Sirup iz smrekovih vrikov ( malo drugae)3012.8Sirup za veanje odpornosti3013LIKERJI3013.1Metin liker3114ZELINI BONBONI IN LIZIKE3114.1Trpotevi bonboni3114.2ajbljeve lizike3115NAMAZI3215.1Zelino maslo3216KORISTNI NASVETI ZA VSAK DAN3216.1Bolezni v zimskem asu: prehlad, kaelj, nahod3216.2K o p e l i3216.3I n h a l a c i j e3216.4O b l o g e o k r o g v r a t u3216.5D e z i n f e k c i j a p r o s t o r a3317NEKAJ RECEPTOV3317.1istilno mleko z zelii3317.2Hidrolat sivke3317.3Dezinfekcijski sprej - deodorant3317.4Pripravki za ienje perila3317.5Okolju prijazen pralni praek3417.6Meanica proti komarjem3417.7Meanica proti mravljam34

UVOD

Vse dosedanje civilizacije so poznale zdravilno mo pripravkov iz rastlin, ivali in rudnin. Celo tako stari pisni viri, kot so egipanski hieroglifi, biblija in zapiski kitajskih zeliarjev, s tevilnimi opisi priajo o razirjenosti uporabe zdravil, ki jih daje narava.

Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je vsaj osemdeset odstotkov svetovnega prebivalstva e zmeraj veidel, e ne docela odvisen od naravnih zdravil.

V industrijsko razvitih drubah so zdravila naravnega izvora vedno bolj priljubljena, vendar ne kot iznajdba nove dobe, temve kot ponovno uveljavitev prastare in po vsem svetu razirjene prakse, ki je do nedavnega ostajala v senci sodobne farmacevtske industrije.

Dananja znanost analizira, izloa in posnema snovi, ki jih najde v naravi, da bi e enostavneje in hitreje izdelala e uinkoviteja, varneja in ceneja zdravila. Znanstvena medicina poleg tega e zmeraj uporablja mnoge naravne sestavine, e ve pa jih preuuje kot morebitne nove vire zdravilnih snovi.

e se zavedamo skrbi za svoje zdravje, ga lahko e preventivno ohranjamo:

S svojim znanjem in obutkom do narave, rastlin, zeli

S skrbno izbranimi rastlinami

S pripravki izdelanimi e v domai kuhinji

S pravilnimi odmerki uinkovin.

ZELIA AS NABIRANJA

Rastline nabiramo dopoldan, v suhem vremenu, na istih krajih, vedno samo iste rastline. Nabiramo lahko razline dele rastlin, ki nam bodo sluile pri nadaljnji pripravi. Za nabiranje uporabljamo noek, karje, lopatko za izkopavanje podzemnih delov. Rastline nabiramo v koaro, pri tem pazimo, da se nam neni deli rastlin ne pokodujejo. Rastline lahko damo tudi v papirnate vreke in so tako razline vrste med seboj loene.

NABIRAMO

Podzemne dele rastlin: korenine, korenike, gomolje, ebulice izkopljemo jeseni, oktobra ali novembra po konani rastni dobi. Smemo pa jih izkopati tudi zgodaj spomladi, preden rastlina odene. Korenika ima luskaste liste in to jo loi od korenine.

Nadzemne dele nabiramo v razlinih obdobjih razvoja rastlin:

liste, ko rastlina zane cveteti, ali ko dozorijo plodovi. Listi morajo biti zdravi in ne smejo biti napadeni od uelk ali rje

skorje nabiramo spomladi, ko jih najlae olupimo

popke in cvetove nabiramo skupaj s peclji in jih im prej posuimo

zeli so vsi nadzemni deli rastlin, ki so lahko nenejih struktur ali debeleji in vsebujejo uinkovine

plodove nabiramo pred popolnim zorenjem. Kobulnice nabiramo s celimi kobuli, s katerimi jih obesimo navzdol in posuimo.

SUENJE

Suenje je eden najpomembnejih postopkov zeliarstva, saj le s kakovostnim suenjem ohranimo v rastlinah zdravilne lastnosti. Pri suenju rastlin prepreimo encimski razpad uinkovin.

Ob lepih, sonnih dnevih lahko rastline suimo zunaj na lesenih lesah, ki so zloene ena na drugo. Seveda pa je potrebno zveer rastline spraviti v notranjost, da se ponovno ne navlaijo.

Za suenje so primerna tudi podstreja ter suhi in senni prostori, le da poskrbimo za kroenje zraka.

Za suenje vejih koliin rastlin pa so primerne tudi suilnice za sadje ali hmelj.

Podzemni deli rastlin morajo biti im bolj razrezani. Cvetov in rastlinskih delov z eterinimi olji ne smemo suiti na soncu.

Rastline vekrat obrnemo, da je suenje enakomerno. e uporabljamo umetno toploto, naj bo temperatura 350C, nekatere rastline pa suimo tudi pri temperaturi do 400C. Suiti ne smemo v peici, temve v suilnikih ali v bliini pei. Posebno jagode moramo suiti umetno, pri tem naj se ne dotikajo med seboj.

Rastlina je suha takrat, ko se listi v rokah drobijo, skorje in stebla pa lomijo. Takim, pravilno posuenim rastlinskim delom, reemo d r o g e.

SHRANJEVANJE

Posuene zdravilne droge so za vlago zelo obutljive, zato jih moramo pravilno shranjevati. Skrbeti moramo za zrane in suhe prostore, ki se morajo dobro zapirati proti zunanji vlagi.

Plodove in semena shranimo v papirnatih ali jutastih vreah, kartonastih sodih ali lesenih zabojih. Plodove z eterinimi oljem shranjujemo vedno v zaprti embalai, da prepreimo nepotrebno izhlapevanje olja. Korenine in korenike shranjujemo v suhih in zranih prostorih, manje koliine v zabojih ali sodih, veje pa kar na kupih. Manje koliine zeli shranjujemo v dobro zaprtih, suhih posodah, steklenicah ali papirnatih vrekah. Vse mora biti oznaeno z nalepko, kjer napiemo ime droge in as, ko smo jo nabrali. Rok uporabe je odvisen od dela rastline, najve do dveh let. Po tem asu pa prine odstotek uinkovin padati in je potrebno zaloge obnoviti.

Zdravilne droge embaliramo in odpoiljamo na razne naine: zelia in liste v vreah, sodih, zabojih ali stisnjenih balah, cvete vedno v zaprtih sodih ali zabojih in korenine v vreah ali zabojih.

UPORABA

Svee ali posuene rastline uporabljamo v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu.

UINKOVINE V DROGAH

Uinkovine imenujemo tiste kemine spojine v zdravilnih rastlinah, ki uinkujejo na loveki ali ivalski organizem zdravilno ali strupeno. Razne zdravilne rastline vsebujejo:

sluzi se lahko nahajajo v vseh delih rastline. V rastlini veejo vodo. Pri zdravilnih pripravkih pa jih uporabljamo takrat, ko elimo, da prevleejo sluznice dihal., revesjaTake droge blaijo kaelj, ga olajujejo, uinkujejo odvajalno..( trpotec, slez, lapuh..)

glikozidi so pri rastlinah zelo razirjeni. Zgrajeni so iz sladkornega in nesladkornega dela in zato imajo razlino delovanje: srni glikozidi saponini, antrakinonski glikozidi, flavoni in flavonidi, kumarini.

reslovine so najvekrat razirjene v skorjah, ikah in podzemnih delih rastlin. Dajejo trpek okus. Rabimo jih za zunanje pripravke, ki celijo manje ranice, opekline, otopijo ivne konie in boleina je zato manja.

eterina olja so zmesi hlapnih, dieih, olju podobnih spojin, ki se dobro topijo v alkoholu, manj pa v vodi. Rastlina jih vsebuje v vseh delih in ji dajejo specifinost. Z njimi privabljajo insekte, nezaelene pa z njimi odganjajo. Eterina olja imajo razline uinke: imajo prijeten vonj, zato se rabijo za parfume, vzbujajo apetit, razkuujejo, pomirjajo, imajo anestetini uinek.

grenine so uinkovine, ki vzbujajo apetit, saj poveujejo izloanje prebavnih sokov, blaijo kre prebavil (encijan, regrat, meta..)

alkaloidi so spojine z duikom, ki reagirajo bazino-lunato. Nastajajo v rastlinah iz aminokislin in imajo velik uinek na loveki organizem. Uinkujejo na mogansko skorjo, na mogane, kjer vplivajo na ustva, delujejo proti boleinam, na vegetativno ivni sistem, na delovanje gladkih miic dihal, prebavil, il, seil, na gibalno ivevje miic. Uporabljajo se v farmacevtski, ivilski, kozmetini in parfumerski industriji.

vitamini so ivljenjsko nujne snovi, ki omogoajo delovanje ive celice. Potrebujemo jih v majhnih koliinah in jih delimo na vodotopne vitamine B in C vitamin in v olju topne vitamine ADEK. Vitamini se nahajajo v razlinih delih rastlin: plodovih (C vitamin ), semenih (E vitamin-koruza), listih (K vitamin-kopriva), koreninah (E vitamin korenje), lupinah semen in plodov, (B vitamini-itarice) .

NABIRANJE IN UPORABA ZDRAVILNIH RASTLIN ARNIKA- Arnica montana

Nabiramo cvetne koke od maja do junija.

Arniko veinoma uporabljamo zunanje pri udarninah, zvinih, zmekaninah, izpahih in drugih pokodbah, pri revmatinih teavah, pri boleinah miic in sklepov, pikih uelk. Je dober antiseptik pri odpravljanju mozoljev ter prepreuje gnojenje. Odpira pore in je zato dober dodatek mazilom, ki delujejo globinsko.

Za notranjo uporabo se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

BEZEG- Sambucus nigra

Nabiramo: cvetje, liste, jagode, skorjo ter korenino.

Cvetove hitro posuimo ali pa jih vloimo v kozarec in po plasteh mu dodamo sladkor ter postavimo na sonce. Pozimi iz njega skuhamo aj. Surove jagode so nekoliko strupene, zato jih uivamo predelane v sokove in marmelade.

aj iz cvetov ugodno vpliva na dihala, pomaga pri izkaljevanju, pomaga pri gripi, astmi, bronhitisu, zaetni pljunici. aj iz listov isti kri in je dobro sredstvo proti neisti koi. aj iz listov in lubja pomaga proti zaprtju in tedaj, kadar uhaja voda. Iz cvetov pripravimo sirup ali pa odlino jajno jed ali pecivo.

Cvetovi sluijo kot razkuilo, mehajo koo, jo prijetno odiavi in deluje protivnetno.

BREZA Betula pendula

Uporabljamo njeno ametno lubje, liste in cvetne brstie.

Nabiramo: popke pred cvetenjem, liste v maju, ko breza odcveti in skorjo mladih vej.

Breza je dober diuretik pri vseh obolenjih ledvic in senega mehurja. Koliina izloenega sea se povea kar za petkrat, iz krvi se izloa tudi sena kislina.

Je dobro istilno sredstvo, ki pomaga proti bradavicam, liajem in ekcemom, dodajamo jo kozmetinim pripravkom za lase.

BRLJAN- Hedera helix

Nabiramo liste v spodnjem delu rastline v maju in juniju. Plodov, rnih jagod, zaradi strupenosti ne nabiramo.

Pripravki iz brljana olajujejo izkaljevanje , ( pri trdovratnem kalju, pri krevitem kalju, oslovskemu kalju ), blaijo kre in prepreujejo vnetja.

Listi delujejo proti celulitu. Uporabljamo ga tudi v mazilih za bolj napeto koo.

GLOG - Crataegus oxyacantha

Srednje velik grm, ki cvete maja in junija. Nabiramo cvetove, liste, jeseni pa tudi plodove. Je dragocena rastlina za srce in oilje, uravnava krvni tlak, prekrvavitev koronarnega oilja, pri okvari srnih zaklopk. Je popolnoma brez stranskih uinkov, zato ga lahko brez skrbi dodajamo ajnim meanicam. Pomaga tudi pri tevilnih boleznih na ivni podlagi, napetosti, razdraljivosti ali nespenosti, blai tudi starostne pojave in motnje v meni. Iz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo, ki jo pijemo 3X dnevno po 10-15 kapljic proti ledvinim kamnom, protinu in belem toku.

DIVJI KOSTANJ- Aesculus hippocastanum

Cvete maja. Nabiramo liste, cvetove, skorjo in plodove. Plodove e svee olupimo, zmeljemo in posuimo in zdrobimo v prah. Je eden najboljih pripomokov za oilje. V plodovih je snov escin, ki povzroa bolje kroenje krvi po ilah. Kostanjev prah jemljemo pri razirjenih venah, odprtih ranah zaradi poenih il , zmekaninah, anginah, prebavnih motnjah, ozeblinah, zlomu, protinu in kapi. Pri angini, vnetju s prstom nanesemo prah imbolj globoko v grlo ( pazimo, da ne gre v sapnik ). Pripravimo si lahko tinkturo za natiranje pri ivnih boleinah, revmi in mazilo za lajanje boleih in utrujenih nogah.

GABEEZ- Sympytum officinale

Cvetoo rastlino nabiramo od maja do avgusta, korenino pa spomladi pred cvetenjem ali jeseni. Vsebuje alantonin, ki je potreben za tvorbo novih celic, zato se rane pri njegovi uporabi hitro celijo. Mazilo ali obkladke uporabljamo pri urezih, zlomih, zvinih, izpahih, pretegnjenih miicah in kitah, za revmatine teave, otekle lenke, boleine v kriu in tilniku, vnetje pokostnice, porebrnice in kosti ter podpludbe. Odsvetuje se pretirana in predolga uporaba! Najbolj so uinkovite njegove korenine.

KAMILICA- Matricaria chamomilla

Cvetove nabiramo ob suhem vremenu in jih hitro suimo ter hranimo v dobro zaprtih posodah.

Cvetovi in eterino olje deluje protivnetno, zdravilno in prijetno diijo. Kamilica pospeuje celjenje ran, blai boleine pri menstruaciji, pri olnih in revesnih kolikah. Pomaga pri nespenosti in konim boleznim, blai posledice pikov uelk in srbenje okrog anusa in nonice. Kamiline kopeli pomagajo pri boleinah v uesih, oeh, glavobolu, sinusih in bronhitisu. Kamilino olje uporabljamo za vtiranje pri bulah, oteklinah, zmekaninah in pri revmi.

KOMAREK- Foeniculum vulgare

Plodove nabiramo v septembru in oktobru, mlade liste vse leto. Plodovi vsebujejo eterino olje, ki daje jedem prijeten duh. Pospeuje izloanje revesnih plinov in sea, ureja prebavo in blai kre. S ajem uspeno preganjamo prehladne, ledvine in revesne bolezni.

Na oslabele oi dajemo tople obkladke iz komarkovega aja, e bolje je drati oi na parno kopeljo. Je uspeen protistrup pri zastrupitvah z jodom. Pri hripavosti in vnetju grla grgramo s ajem.

Semena so uporabna kot istilo za koo. Hkrati pomirja koo in jo odiavi.

KOPRIVA- Urtica dioica

Nabiramo vse zelie od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Je bogata z vitamini, elezom (obnavlja rdea krvna telesca). Uporabljamo jo v prehrani kot pinao. aj uinkuje diuretino, zato jo priporoamo revmatikom. Kopriva je krepilna, zmanjuje seno kislino, pomirja ivce, isti dihala, krepi odpornost, pomaga pri ustnih infekcijah, aftah, vnetju dlesni, angini (grgramo aj).

Listi delujejo blago protivnetno, poivljajo krvni obtok. Je balzam za lase, saj spodbuja njihovo rast. Prav tako jo uporabimo tudi pri obrabi hrustanca in hemoroidih.

S koprivami namoenimi v vodi kropimo rastlinske ui (1 kg kopriv na 10 l vode; to potem e razredimo ). Je tudi dobro gnojilo.

KRVAVI MLENIK- Chelidonium majus

Nabiramo vso rastlino ob asu cvetenja, vendar jo je treba previdno uporabljati. Je diuretino odvajalno sredstvo, priporoljivo bolnikom z revmo in protinom.

Priporoljiv je za vse kone bolezni, ki jih povzroa nezadostno dejavnost jeter:

akne in liaji. Ugodno deluje tudi na ture in zdravi kurja oesa. Uporabljamo cvetoi zgornji del rastline.

LAKOTA-RUMENA- Galium verum

Cvete od junija do septembra. Nabiramo jo, ko cvete, cvetovi diijo po medu. aj iz lakote pomaga pri prebavnih motnjah, pomirja kre, ene na vodo, pomaga pri ivnih boleznih, vnetju mehurja in ledvic. Pomaga tudi pri konem raku, izpuajih, liajih in gnojnih tvorbah. Za ta namen si pripravimo mazilo. Podobne uinke ima tudi plezajoa lakota z belimi cvetkami.

Pomaga pri konih izpuajih, liajih, gnojnih tvorbah, zatrdlinah, rakastih in konih tvorbah, luskavici.

LIPA IN LIPOVEC- Tilia platyphyllos

Obe vrsti sta enako zdravilni. Nabiramo cvetove in jih posuimo v senci. Pripravimo si aj, ki odvaja vodo in pospei potenje. Uporabljamo ga pari prehladih grla, plju, prebavil, pri kalju, nahodu, hripavosti in pri boleznih ledvic, mehurja. Umirja tudi napete ivce in poskrbi za dobro spanje. Pripravimo si lahko lipovo kopel. aja ne pijemo predolgo, posebno ne srni bolniki.

Z opojno dieimi cvetovi poasi odstranjujemo pege na obrazu in zaviramo nastajanje gub.

LUNIK - Verbascum thapsiforme

Je dvoletnica, prvo leto poene le pritalen listni venec, drugo leto pa do 2 m visoko ravno, nerazvejano dlakavo steblo. Cvete od junija do avgusta. Lunikov je ve vrst. Nabiramo liste, cvetove in tudi korenine. Cvetove pobiramo po jutranji rosi in jih hitro posuimo, sicer pornijo. Pripravimo aj, ki pospeuje izkaljevanje, deluje protivnetno. Uporabljamo ga pari astmi, nahodu oslovskemu kalju in pri vseh vrstah kalja. Ureja menstruacijo. Tinkturo uporabljamo pri revmi in protinu. V olju namoeni cvetovi zdravijo hemoroide in revmo. Kapljice lahko damo v bolee uho. Pri otrocih, ki moijo posteljo, nakapljamo 10-20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem.

LUTREK- Levisticum officinale

Gojimo ga v vrtovih, do 2 metra visoka rastlina. Uporabna je vsa rastlina, predvsem pa korenina. Pospeuje izloanje sea, sluzi, zbuja tek, blai kre, blai prebavne motnje, deluje proti nastajanju ledvinih kamnov. Krepi celoten organizem in pospeuje kroenje krvi. Za spomladansko ienje organizma zmeamo jajce z zrezanimi listi lutreka in ocvremo. Liste uporabljamo pri bolnih ledvicah in mehurju.

Nosenice in bolniki s poviano temperaturo ne smejo uivati lutreka.

MARJETICA- Bellis perenis

Cvete skoraj vse leto in nabiramo celotno rastlino.

Ena redkih rastlin, ki pomaga pri utrujenih in boleih miicah in preganja miinega maka. Uporabljamo jo tudi za pri revmatinih boleinah, protinu ter pri zmekaninah. Zelo ugodno deluje na pljua, pri bronhitisu, pri boleinah v prsih, pri jetrnih boleznih in revmi. isti kri in jo priporoamo kot spomladansko solato, meano e z drugimi zelii.

Za masao si pripravimo mazilo.

MATERINA DUICA- Thymus serpyllum

Nabiramo celo zel od junija do oktobra. Suimo jo v senci, obraamo pa z leseno kuhalnico ali steklenimi palkami. aj razkuuje dihalne poti, pomirja kaelj, ivce, uspava, slui pri neredni menstruaciji, motnjah v mehurju in ledvicah. Tinkturo iz materine duice razredeno z vodo grgramo vsako jutro in tako prepreimo okube dihal, zlasti pozimi. Lahko si pripravimo tudi mazilo ali jo namoimo v olivno olje in uporabljamo za masao pri revmi. Pri bronhitisu si namaemo z mazilom ali oljem prsi.

Namoena materina duica v ganju ali oljnem olju je uinkovita pri bakterijskih obolenjih revesja in plju.

Zunanje uporabljamo materino duico za kopeli, obloge, v zelinih blazinicah, ki jih polagamo na prsi pri prehladnih obolenjih.

MEDENA DETELJA - Mellilotus officinalis

Raste kot plevelna pustih in apnenastih tleh. Listki so podobni detelji, cvetovi so rumeni, cvete od junija do avgusta. aj iz cele rastline pijemo po poirkih pri bronhialnem katarju, boleznih elodca, revesja, ledvic, mehurja. Blai boleine, meha otekline in zdravi otekle leze, pomaga pri bolnem oilju (hemoroidi, krne ile ). Oljni izvleek pomaga pri glavobolu. Pri uesnih boleinah si pripravimo kopel podobno kot inhalacije za dihala. Rastlino uporabljamo v majhnih koliinah, uinkovita je tudi proti moljem.

MELISA- Melissa officinalis

Ima prijeten vonj po limoni. Cvete od junija do septembra. Nabiramo rastlino pred cvetenjem, poveemo v opke in jo suimo v senci. Rastlina pomirja kre, ureja prebavo. Krepi in poivlja srce, prepreuje srni kr in bruhanje na ivni podlagi, pomirja migrene, krepi spomin, odganja tesnobo. Oljni izvleek in tinkturo uporabljamo za masao pri revmi, utrujenosti udov, pri slabem poutju. Pri ivnih motnjah primeamo aju e baldrijan.

Uporabljamo liste in eterino olje, ki isti, razkuuje in prijetno dii. Uporabimo jo lahko pri vnetjih, ugrizih in pikih uelk, revmi, protinu, utrujenosti in pri zmekaninah.

POPROVA META - Mentha piperita

Poznamo ve vrst mete, vse so zdravilne. Cvete od junija do avgusta, nabiramo celo rastlino. Meta ima antiseptini uinek, hladi, pomirja ivce in jih krepi,

vpliva na izloanje ola, sea in elodnih teav, pomirja bruhanje. Pri zadahu

iz ust grgramo aj pomean z jabolnim kisom. To meanico uporabljamo tudi pri vnetju dlesni, ranjenem jeziku in zobobolu. Metina kopel nas bo osveila po napornem delu.

NETRESK- Sempervivum tectorum

Je trajnica, ima mesnate liste, cvete od junija do septembra. Uporabljamo pa svee liste. aj pospeuje izloanje sea, pri driskah pa zapira. Pomaga proti premoni menstruaciji in krvavi grii. Uporabljamo ga pri vnetju ues iztisnemo sok iz sveega lista. S sokom tudi vekrat nakapljamo kurja oesa, bradavice, sonne pege, srbeo in mozoljasto koo. Pomaga tudi pri pikih uelk in opeklinah. Lahko si pripravimo tudi mazilo in ga uporabljamo pri opeklinah, ranah, zmekaninah in podplutbah.

NJIVSKA PARESLICA- Equisetum arvense

Nabiramo zelene poletne poganjke v juniju in juliju.

V ljudskem zdravilstvu so preslico uporabljali za zdravljenje tuberkuloze. Raziskave so dokazale, da topna kremeneva kislina v preslici pospeuje nastanek levkocitov in tako stimulira obrambne mehanizme telesa. Vpliv preslice je pomemben tudi pri bronhialnih teavah in pri revmi.

Deluje protivnetno in zelo dobro isti rane in ustavlja krvavenje. Predvsem pa dobro obnavlja pokodovane dele koe in hkrati poveuje njeno pronost in odpornost. Pomirja srbenje in zdravi ture.

OGNJI- Calendula officinalis

Cvete skoraj vse leto, nabiramo oranne cvetove in liste ter jih suimo na prepihu. Je vsestransko uporabna rastlina. Iz nje pripravljamo aje, kopeli, tinkture, oljne izvleke, mazila, kreme, obkladke Pomaga pri elodnih in revesnih teavah, vnetju debelega revesja, driski, ugodno deluje v menopavzi, isti kri, zato je dober pripomoek pri okubah. Najbolj pa ga uporabljamo zunanje pri: aknah, opeklinah, ozeblinah, za celjenje ran. In e za marsikaj.

Uporabljamo cvetne liste, tinkturo iz njih ter sve sok iztisnjen iz cvetnih listov. Zdravi koo, tonira rdekaste in svetle lase. Je odlina osnovna zelina sestavina krem in mazil, ki jih uporabljamo pri razdraeni, razpokani in liajasti koi. Uinkuje pari tevilnih konih teavah kot so: akne, iri, ekcemi, opekline, ozebline, pospeuje krvni obtok in celjenje ran, proti vneti in suhi koi, odrgnine, glivina obolenja nog. Dobro deluje pri pikih uelk, pospeuje vpijanje krvi pri podpludbah, pomaga pri revmi, zvinih, protinu, koni plesni in brazgotinah.

OREH - Juglans regia

Nabiramo liste, zelene in zrele plodove. aj iz orehovih listov isti kri, deluje krepilno pri sladkorni bolezni, slabih ivcih, pri driskah in infekcijskih obolenjih prebavnega trakta. Pri vnetju grla grgramo aj. Orehovo ganje pomaga pri elodnih teavah. ( v en liter ganja nareemo 25 nezrelih orehov, malo klinkov in ingverja. Pijemo 2-3 krat dnevno 1-2 liki ).

Zunanja uporaba v obliki kopeli pomaga pri konih obolenjih, kot so akne, trdovratni ekcemi, teave z lasiem, rane, ki se slabo celijo in ozebline. Svei listi odganjajo uelke.

VELIKI OMAN - Inula helenium

Cvete julija in avgusta, ima rumene koke. Nabiramo koreniko s koreninami spomladi in jeseni. Pospeuje kroenje krvi, izloanje ola in sea. isti kri, jetra, ledvice in pljua. Uinkuje kot antiseptik pri veini dihalnih bolezni. Pospeuje presnovo, pomaga pri sladkorni bolezni, driski, revesnem vnetju.. Deluje proti remi in protinu. Za zdravljenje konih bolezni namoimo v ribje olje zdrobljene korenine, cvet in seme entjanevke. Omanovo mazilo iz korenin uporabljamo proti konim izpuajem, pri zlomih in nategnjenih miicah. aj korenin kot obkladek pomaga pri garjah in srbenju.

PLEEC- Capsella bursa pastoaris

Cvete od marca do pozne jeseni. Nabiramo vso zel in hitro posuimo. aj uinkovito ustavlja razne krvavitve, tako iz revesja kot iz elodca ter nosa, tudi iz plju. Pri krvavitvah iz nosu srkamo aj skozi nos . Pri krvavitvah lahko plecu dodamo e njivsko preslico. aj je primeren za spomladansko ienje krvi. Dobro uravnava tudi krvni pritisk in deluje na vse oilje. Je odlien pripomoek pri enskah: ureja premono menstruacijo, zdravi beli tok laja porod, pomaga ob teavah v meni. Na rane polagamo stoleni pleec ali pa v aj namoene obkladke, da se ustavi krvavitev. Celi rane, pomaga pri krnih ilah.

POTRONIK- Cichorium intybus ) :

Liste in cvetove nabiramo, ko cvete, korenine kopljemo jeseni ter aprila in maja. aj deluje na prebavni trakt tako, da pospeuje apetit, izloanje elodnih in revesnih prebavnih lez ter iztrebljanje. ajni prevretek iz korenin krepi rodila pred porodom ( po zatrjevanju izkuenih babic ). Uinkuje tudi proti ekcemom, turom, zbija vroino, odpravlja otekline.

REGRAT- Taraxaum officinale

Nabiramo celo rastlino (korenino, liste, cvetove). Regrata zlasti ugodno vpliva na jetra in ledvice. Regratovi pripravki stimulirajo vse leze in miice prebavnega trakta. Primeren je za spomladansko in jesensko ienje organizma s aji ali tinkturo. Posebno uinkovita je korenina: topi, isti, pospeuje potenje in krepi telo. Izboljuje celotno presnovo in pospeuje ienje krvi. Je dober diuretik. Koristen je pri zdravljenju revme, konih bolezni, lenem revesju, slabokrvnosti. Pripravimo si lahko regratov sirup iz cvetov ali pa tinkturo iz cele rastline.

RMAN- Achilea millefolium

Nabiramo nadzemne dele cvetoe rastline ali samo cvetje od junija do avgusta-septembra. Je mono zdravilen: zdravi dihala, vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroenje krvi, zdravilen za revesje in elodec, odpravlja kre. Ugodna vpliva tudi na seila, zmanjuje teave protina in revme. Zelo se obnese pri notranjih krvavitvah iz danke in ledvic, nosa in obiajnih ran. Za enske je prvovrstno zdravilo proti vsem enskim tegobam. aja ne smemo sladkati. aj grgramo pri zobobolu, z njim izpiramo rane, udarnine, pike uelk. Deluje tudi proti nespenosti, ivni napetosti in visokem krvnem tlaku.

Listi delujejo mono protivnetno. Odlino zdravi rane, ire, spremembe na koi, pokanje bradavic pri dojeih materah in celo nekatere vrste luskavice.

ROBIDA- Rubus fruticosus

Nabiramo poganjke in jih hitro posuimo v senci. aj iz listov ali sok iz jagod odlino deluje proti driski. aj isti kri in ugodno vpliva na kone bolezni, izpuaje in liaje. Pomaga tudi pri hripavosti, kalju, vroini, hemoroidih. S toplim prevretkom izplakujemo usta pri aftah, vnetih dlesnih. Sadei svei ali predelani pomagajo pri ivnosti. So odlino hranilo za kri.

ROMARIN-Rosmarinus officinalis

Romarin je rastlina za spomin. Liste posmukamo z vejic in jih hitro posuimo.

V vsej svojih pripravkih ugodno vpliva na telo: aji, tinkture, olja, mazila.

Uinkuje pri prebavnih motnjah, pri vetrovih in lajih krih, pospeuje izloanje prebavnih lez in vpliva na krvni obtok. Romarinovo olje uporabljamo za masae pri boleinah v miicah, pri ijasu, revmatinih boleinah. Obkladke polagamo na izvine, izpahe, modrice. S tinkturo masiramo lasie-oivlja lasne meike in prepreuje prezgodnje izpadanje las. Deluje tudi proti prhljaju.

SIVKA- Lavandula officinalis

Cvetove posmukamo, preden vzcvetijo v juniju ali juliju. Sivkin aj in eterino olje izboljujeta prebavo, ker odvajata vetrove in pospeujeta izloanje ola, reslovine pa prepreujejo driske.

Cvetovi in eterino olje se uporabljajo kot balzam za lase, diava, razkuilo in za nego las. Zaiti utrujene in razpokane roke, zdravi otekline in zmekanine in blai razpokano koo na rokah in nogah. Dajemo jo tudi v zeline blazinice, ker pomirja kaelj in omogoa bolji spanec.

SLEZ- Althaea officinalis

Korenine nabiramo jeseni, takrat je v njih najve sluzi. Posuena korenina vlai, pomirja in neguje. Uporabljamo jo pri katarjih prebavil, pri driskah, posebno pri dojenkih in majhnih otrocih, pri vnetju elodne in revesne sluznice, pri hripavosti, kalju. e posuene korenine prevremo v vodi (lahko tudi namoimo v olje ali ganje) nastane smolnata substanca ali sluz, ki blagodejno deluje na vneto koo, suhe roke in sonne opekline.

SLEZENOVEC- Malva silvestris

Cvetove nabiramo od junija do oktobra in jih suimo v senci. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah. Uporabljamo ga podobno kot slez pri vnetjih ustne votline in rela, pri kalju e skupaj z drugimi drogami.

Cvetovi so uinkoviti proti pegam, srbeu, izpuajem in drugim liajem na koi. Z njim si lahko lajamo teave pri luskavici.

Zunanje uporabljamo aj za grgranje, izpiranje, kopeli in za nego koe.

ENTJANEVKA- Hypericum perforatum

Cvete od junija do septembra. Najbolja je ob kresu (24.6.). Uporabljamo predvsem cvetje brez zelenih cvetnih aic. Cvetje stolemo, zalijemo z oljnim oljem in namakamo 15-30 dni na soncu. Ko postane olje svetlo rdee barve, ga precedimo in shranimo v hladnem in temnem prostoru. Olje uporabljamo proti opeklinam, oteklinam, celi rane, odrgnine, pike uelk, revmo, protin. Odlino se obnese za masao hrbtenice in proti sonnim opeklinam. Deluje tudi proti olnim kamnom, kamnom v mehurju in ledvicah, lahko ga uporabljamo tudi ginekoloko , preventivno in kurativno., dobro in hitro celi rane na maternici, zdravi vnetja, je proti krem ob menstruaciji. aj zdravi ivne teave: depresijo, histerijo, nespenost..Tinktura dobro razkuuje rane.

Zdravi opekline, odrgnine, otekline, manje rane, posledice pikov uelk, revmo in protin.

entjanevo olje pri dolgotrajni uporabi pomaga pri obrabi hrustanca v sklepih.

udovito obnavlja povrhnjico. Primerno je za lajanje teav s hemoroiodi.

Pred in med sonenjem se ga ne priporoa, saj okrepi delovanje sonnih arkov, ki tako lahko pokodujejo tudi globlje predele koe. udovito pa se obnese za zdravljenje sonnih opeklin.

ETRAJ - Saturea hortensis

Cvete od junija do avgusta, nabiramo celo rastlino. aj pomaga pri driskah, pomaga pri revesnih in elodnih krih, napenjanju in pri prebavi. Veliko ga uporabljamo tudi kot zaimbo za peenke, klobase, mesne in fiolove juhe, pri peenem krompirju. etraj z baziliko pri nekaterih jedeh lahko popolnoma nadomestita sol in poper.

TAVENTROA- Centaurium minus

cvete od junija do septembra. Uspeva na senoetih, prilagodi se vsakim tlem. Pri nabiranju rastlino reemo priblino 5 cm od tal, manje rastline pustimo. Poeto zel zveemo v opke in suimo v senci na prepihu. Je zelo grenka rastlina. Rastline ne kuhamo, ampak namakamo 8 ur v mrzli vodi ( 1 ajno liko zeli za 3 skodelice), premeamo, pogrejemo in pijemo vedno pred obrokom po 3 skodelice na dan. isti in izbolja kri pri slabokrvnosti, ureja obtok, vpliva na delovanje jeter in olnika, blai vse teave v elodcu in revesju, isti dihala, odpravlja motnje pri menstruaciji. Pripravimo si lahko tudi tinkturo, ki jo pijemo 3X na dan po 10-15 kapljic.

TRPOTEC- SULIASTI -Plantago lanceolata

Nabiramo lahko liste, cvetove, seme in korenine. Deluje antibiotino, uniuje bakterije, zato se tudi pokodbe hitro celijo (nanje polagamo liste). aj isti kri, mehur, ledvice, pljua in elodec. Pripravimo si trpotev sirup iz listov trpotca in brinovih jagod in vejic. V bolne oi in uesa si nakapamo sok trpotca. Lahko pa trpotec damo tudi v olivno olje in ga uporabljamo pri srbenju koe, pikih insektov.. Seme posuimo in zmeljemo v prah- uravnava prebavo, razkuuje prebavila, deluje tudi proti bronhitisu.

Listi so znano zdravilo za celjenje ran. Pomaga tudi pri hemoroidih in opeklinah.

VRBA- Salix sp. (ve vrst)

Spomladi oluimo skorjo 4-5 cm debelih vej, jo dobro posuimo in shranimo v zaprtih posodah.

V revesju nastane po keminih procesih salicilna kislina, ki deluje proti vnetjem. aj iz vrbove skorje je izvrstno dodatno zdravilo pri vseh vroinih, gripoznih obolenjih, povezanih z glavobolom in boleinami v sklepih. Salicilna kislina zniuje telesno temperaturo. Zaradi reslovin in dezinfekcijskega uinka salicilne kisline vrbova skorja uinkuje tudi obolenjih elodca in revesja.

Mazila, obloge in kopeli pomagajo pri ekcemih, ranah in irih. aj je primeren za grgranje pri vnetju dlesni in mandeljnov.

VRTNICA-Rosa

Nabiramo cvetne liste v polnem razcvetu, jih hitro posuimo in hranimo v dobro zaprtih posodah.

aj krepi srce, ivce, jetra in prebavila. Sladimo ga z medom . aj lahko tudi grgramo pri vnetem grlu, aftah.

Uporabljamo cvetne liste in eterino olje. Deluje blago protivnetno in so primerni za suho in razpokano koo. Pomaga vzpostaviti naraven pH koe.

Vrtnica namoena v oljnem olju pomaga pri opeklinah, ranah in ozeblinah.

AJBELJ-Salvia officinalis

Nabiramo liste tik pred cvetenjem.

Notranje ga uporabljamo pri prebavnih motnjah, predvsem pri vetrovih, vnetju revesne in elodne sluznice ter pri driskah. aj isti dihala, vneto ustno sluznico , pljua, ustavlja mono potenje, pomaga pri protinu, revmi in pomirja ivce. Listi delujejo protivnetno, pomagajo pri oteklinah in konih boleznih.

ZELIA DOMA

1. Naravni osveilci zraka: romarin, meta, sivka, svee z zelinimi aromami.

2. Zelina sredstva proti mresu: ajbelj, sivka, lovor, timijan, meta, bezeg, kamilica. Zelia postavimo v vazo na okna.

3. Zelia za ienje:

Romarinovo razkuilo

Njivska preslica nadomestiti inate gobice, je tudi loilo za kovine

Majaronov vosek za pohitvo

4. Zelina barvila:

bezgovi listi, efran rumeni odtenki

robidovi poganjki penini odtenki

ebulni olupki rjava barva

kamilica svetlo rumena barva

peterilj, njivska preslica, vinska rutica, entjanevka zeleni odtenki

5. Zeline diavnice za spalnico:

sivkini omoti, vreke, diei obealniki, katle z zelii, zeline blazine

za obkladke in kopeli.

6. Zelini aranmaji:

Zelini opki, cvetne kite

8. Suenje zeli za dekoracijo

e elimo cvetove posuiti samo za dekoracijo, lahko za njihovo suenje uporabimo silikagel, pralni praek ali posebno sol za suenje rastlin. Pomembno je, da so cvetovi popolnoma prekriti s soljo ali pralnim prakom. Pri silikagelu ostanejo barve lepo obstojne. V posodo damo za 2 cm debelo plast silikagela. Nanjo namestimo cvetove in jih pokrijemo z novo plastjo silikagela. Posodo dobro zapremo in damo na toplo mesto. Po nekaj dnevih bodo cvetovi suhi in jih lahko vzamemo iz posode.

ZELINI PRIPRAVKIIZVLEKI IZ ZELI V VODIPREVRETEK

Prevretek pripravimo iz trdih delov rastline (korenine, skorje) in pri tistih rastlinah, ki vsebujejo uinkovine, ki se teko topijo (reslovine, saponini, grenine). Pripravimo ga tako, da zdrobljene dele rastlin prelijemo s hladno vodo, prekuhamo in pustimo ob rahlem vrenju e priblino pol ure, nato ga precedimo.

POPAREK

Poparek pripravimo iz nenejih delov rastline (svetovi, listi). Doloeno koliino vode prevremo in z njo prelijemo zdrobljene dele rastlin. Pustimo, da stoji e priblino pol ure, vekrat premeamo, nato precedimo.

PRELIVEK

Prelivek pripravimo takrat, e so uinkovine v rastlinah kvarljive in bi jih e kratkotrajno segrevanje pokvarilo (vitamini). Zdrobljene dele rastlin samo prelijemo z doloeno koliino hladne vode in pustimo vsaj dve uri ob vekratnem meanju in nato precedimo.

TONIK

Tonik je raztopina, ki ima vlailni, poivljajo uinek na koo. S toniki koo omoimo in tako doseemo, da mazila bolj uinkovito prodirajo v koo. Dodatno lahko imajo e istilni uinek. Pripravimo jih kot aje iz razlinih rastlin, ki jih obogatimo e z dodano limono ali jabolnim kisom.

INHALACIJE

Inhalacije sluijo za vdihavanje, s imer razkuujemo dihala. Uporabljamo poparke zeli ali raztopine gelov v vroi vodi, ki vsebujejo ustrezna zelia.

OBKLADKI (KATAPLAZME)

Uporabljamo jih tako, da primerno koliino zeli zavijemo v tanko tkanino, potopimo v vroo vodo in poloimo na doloeno mesto na telesu.

EMULZIJE

Emulzija je sestavljen sistem, v katerem je vsaj ena tekoina razprena v drugi, v obliki kapljic. Sredstvo, ki prepreuje, da bi se emulzija razslojila, imenujemo emulgator

IZVLEKI IZ ZELI V ALKOHOLU (GANJU)TINKTURE

Tinkture so raztopine, ki jih dobimo, e zdrobljene dele rastlin namakamo v 70% alkoholu. Izdelujemo jih takrat, e se uinkovine iz rastlin bolje topijo v alkoholu kot v vodi. Pripravimo jih tako, da 10-20 g zdrobljene droge namakamo priblino dva tedna v dobro zaprti temni stekleni posodi in vekrat premeamo.

Po dveh tednih tekoino precedimo in jih primerno opremimo z nalepkami. Tinkture so obstojne ve let in jih lahko uporabljamo:

- notranje: 15-20 kapljic trikrat na dan na sladkorju ali v pol kozarca vode

- zunanje: uporabljamo pri nepokodovani koi za vtiranje pri boleinah v

miicah in sklepih.

IZVLEKI IZ ZELI V OLJUOLJNI IZVLEKI

Oljne izvleke pripravljamo iz suhih rastlin, z izjemo entjanevke. Z oljem izoliramo predvsem hlapna olja, karotenoide, v masteh topne vitamine. Za pripravo izvlekov uporabljamo hladno stisnjena olja: mandljevo, oljno, sojino, sonnino Pripravimo jih podobno kot tinkture.

Oljne izvleke uporabljamo kot masana olja, za celjenje ran in za izdelavo pripravkov za nego koe.

IZVLEKI IZ ZELI V KISUZELINI KISI

Za osnovo lahko uporabimo vinski ali e bolje jabolni kis. Svee nabrana zelia damo v steklenico s irokim vratom in jih prelijemo s toplim kisom. Steklenico zapremo in jo postavimo na za dva tedna na sonno okno. Vsebino vsak dan pretresemo. Po dveh tednih preverimo aromo in okus, precedimo. e elimo moneji okus, dodamo e enkrat svea zelia.

Zelini kis uporabljamo v solatnih polivkah, marinadah, mesnih sokovih in omakah.

Primerna zelia za zeline kise so: bazilika, lovor, drobnjak, esen, melisa, majaron, etraj, pehtran, timijan. Uporabljamo lahko tudi cvetove: romarina, lovorja, diee vijolice, rnega bezga, sivke.

MAZILA IN KREME

Mazila so zmesi sestavin s konsistenco ( agregatno stanje med tekoim in trdnim agregatnim stanjem ) masla, ki sluijo za zunanjo uporabo. Kot podlago vsebujejo maobe, olja, voske, vazelin parafin, mila, maobne alkohole in derivate teh snovi, v razlinih medsebojnih koliinah.

Krema je mazilo, ki poleg sestavin, ki jih najdemo v mazilih, vsebujejo e dodatno precej vode.

Sestavine za izdelovanje zelinih mazil in krem

Zelina mazila pripravljamo iz treh razlinih delov in sicer:

maobe

utrjevalci

zelia oziroma zelini pripravki

Maobe

Pri pripravi mazil in krem najpogosteje uporabljamo:

Oljno olje (tekoe- hladno stiskano) vlai koo, se dobro vpija ter koi omogoa, da zadruje vlago, ne da bi zamailo pore. Zelo uinkovito je pri suhi in razpokani koi.

Mandljevo olje (tekoe) vsebuje veliko rudninskih snovi, A, B, in E vitamin ter esencialne kisline. Je vsestransko olje za ienje obutljive in suhe koe ter za masao. Spodbuja regeneracijo koe, daje obutek mehkobe in jo iti pred kodljivimi dejavniki.

Primerno je za nego koe dojenka in odstranjevanje liil. Hitro se vpija v koo, jo nahrani, pomiri in navlai. Sodi med odlina masana olja za sprostitev.

Jojobino olje (tekoe) to v resnici ni olje, temve vosek s podobnim uinkovanjem kot druga osnovna olja. Je redko in se globoko vpije v koo. Primerno je za vse vrste koe, e posebej za obutljivo in problematino. Deluje protivnetno, koo zaiti pred zunanjimi dejavniki.

Kokosovo olje-mast (trdno) koa dobro absorbira, in v celini zgradbi koe vlai in krepi vezna tkiva. Deluje tudi kot naravni piling, saj meha in odstranjuje zgornjo plast odmrlih celic. Veliko se ga uporablja pri zdravljenju razlinih konih bolezni in je tudi osnovna sestavina razlinih negovalnih produktov, kot so mila, kreme in losjoni.

Preieno maslo (trdno) predvsem uporablja ayurvedska medicina. Je kot hrana za na obraz in kadar ga nanesemo na rano s tem prepreimo nastanek brazgotin. Povea uinek zdravilnih rastlin ter jim pomaga, da laje preidejo v celice.

Palmova mast (trdna) vsebuje veliko E in za pripravo mazil ne potrebujemo utrjevalcev.

Lanolin (trden) je oien izloek lojnic in znojnic ovac, ki ga dobijo pri pranju ovje volne. Je svetlo rumene barve in se tali pri 40 stopinj Celzija. Dodamo mu lahko samo zelini del, dodatnih olj ni potrebno dodajati. iti koo, jo blai in na njej zadruje vodo. Dobimo ga v mlekarni.

Kakavovo maslo (trdno) koo iti in meha, krepi njeno obrambno sposobnost, zmanjuje znake suhe in razpokane koe. Daje pa ji tudi pronost in poln, zdrav videz.

Najpogosteje ga uporabljamo za mazanje koe pred sonenjem, vendar nas ne iti pred sonnimi arki, ker nima zaitnega faktorja, je pa idealno za pomirjanje koe po sonenju, pa e barva se bo ohranila dlje asa.

Karitee maslo (trdno) pridobivajo iz plodov dreves, ki uspevajo v Afriki. Zgodovina kupevanja s karite maslom see dale v as Cleopatrinega Egipta. Znano je, da je karite maslo ena od Cleopatrinih skrivnosti vene mladosti. Vsebuje velike koncentracije naravnih maobnih kislin, ki koristno delujejo pri obnavljanju pokodovanih konih celic in zmanjevanju gubic. Bogato je z vitamini in glicerinom. Koo gladi, iti in v njej zadruje vlago, odlino se vpija in koa ga dobro prenaa.

Uporabljamo ga v izdelkih za suho, obutljivo koo ter izdelkih za nego ustnic, liil in v izdelkih za nego las.

Olje peninih kalkov (tekoe) je bogata vir vitamina E, palmitinske in oleinske ter omega maobnih kislin. Vitamin E deluje kot antioksidant, nevtralizira morebitne kodljive proste radikale ter zavira procese staranja. Primerno je za zrelo, suho in izsueno, pokodovano ter k ekcemom nagnjeno koo, za nego nosenikega trebuka in pri masaah, ki ga lahko razredimo.

Avokadovo olje (tekoe) je primerno za nego normalne, obutljive, suhe in uvele koe. Vsebuje celo vrsto vitaminov mikroelementov. Uporabljamo ga za dnevno nego koe krog oi in vratu. Olje ima mehalne in vlailne uinke.

Arganovo olje (tekoe) pridobivajo iz starodavnega arganovega drevesa, ki je danes precej ogroeno. Danes raste le e v JZ delu Maroka. Olje je znano po tem, da pomaga obnavljati koo in prepreevati njeno staranje. Pomaga pari tevilnih teavah s koo, kot so suha koa, akne, luskavica, ekcem in gube.

Olje marelinih pek (tekoe) je bogato z vitamini A, B, D in E, gama linoleinsko kislino in minerali. Primerno je za vse vrste koe, zlasti e za suho, vneto, obutljivo in staranju podvreno koo, tudi na obrazu.

Olje grenivkinih pek (tekoe) blai, ne povzroa alergij. Primerno je za pripravo masanih in kopalnih oljnih meanic, ker je lahko in nemastno. Dobro je za zrelo koo ter za obutljive dele okoli oi in n a vratu.

Utrjevalci

Te dodajamo kremam, da dobimo trdo strukturo, oziroma, da mazilo ni tekoe. Najpogosteje se uporablja ebelji vosek.

ebelji vosek vsebuje tevilne naravne uinkovine, ki koo vlaijo, jo negujejo, hranijo in izboljujejo njeno elastinost. Izjemno bogat je z vitaminoma A in F, ki zavirata nastanek gub in upoasnjujeta staranje koe, koo pa tudi itita pred neprijetnimi vremenskimi vplivi in onesnaenim zrakom. ebelji vosek je primeren za nego vseh vrst koe, zaradi istilnih in vlailnih uinkovin pa ga priporoajo za nego obutljive

in problematine koe ter za razpokano koo.

Vosek koo poivlja, gladi, obnavlja in osveuje ter ji daje zdrav in lep videz. Dele ebeljega voska je v mazilu odvisen od osnove. Obiajno znaa 15% do 20% de3lea maobe.

Smola: Smolo bi lahko uvrstili med utrjevalce, eprav je moramo dodati veliko, e elimo, da nam utrdi mazilo. Dodajamo jo pa zaradi njenih zdravilnih lastnosti, saj odlino blai boleino in iti koo. Kremam jo dodajamo za bolje celjenje ran ter za negovanje boleih delov telesa.

Dodatki

Med

Koo isti, jo iti pred bakterijami in ji vraa mehkobo. Kozmetini proizvodi so primerni za vse tipe koe ter prijetno diijo. Pomaga pri aknasti in mozoljasti koi, v srednjih letih oskrbi koo s prepotrebno vlago, zmanjuje pore pri starejih ljudeh.

Aloe vera gel

Kaktus s svojim sokom koo nemudoma ohladi, prizadeto povrhnjico oskrbi z vlago in pospei regeneracijo koe. Prodira tudi v globlje plasti koe in jih nahrani z vlago in ostalimi aktivnimi substancami. Gel dodajamo predvsem mazilom za sonne in druge opekline, pri pikih insektov, za blaenje vnetij ter pri raznih odrgninah, praskah, uljih.

Jabolni kis

Neguje in pomirja koo, blai luskasto, suho in rdeo koo. Razreden z vodo deluje protivnetno. Dodajamo ga v manjih koliinah, predvsem v mazila z glino.

Rona voda

Deluje zelo blago protivnetno in mazilo prijetno odiavi

.

Eterina olja

Dodajamo jih zaradi njihovega prijetnega vonja ter delovanja na koo. Olja so zelo lahko hlapljiva, zato jih pri izdelavi mazil dodajamo ele na koncu, ko se mazilo e ohlaja.

Glina

Deluje antiseptino in protiinfekcijsko. Sestavljena je iz silikatov, ki vase posrkajo vse nepotrebne

in kodljive snovi. Primerna je za vse tipe koe; v kolikor je koa rdea, vneta, mastna, neista,

pusta, aknasta, polna izpuajev, srbea, pogosto z dermatitisom ali podobno. Tudi povsem

zdravi koi pomaga ohranjati zdravje ter sveino in iz nje vlee onesnaevalce iz okolja.

Vlailna dnevna krema z zelii

Sestavine:

5 g vazelina

5 g lanolina

5 g olja koruznih kalkov

80 g poparka iz zeli (sivka, romarin)

5 g kakavovega masla

5 g emulgatorja

eterino olje sivke

Priprava

pripravimo poparek iz zeli: 1 ajna lika cvetov sivke, 1 ajna lika listov romarina.

lanolin, vazelin, maobo in olje segrejemo na priblino 500 C.

dodamo na priblino isto temperaturo ohlajen filtrirni poparek.

dodamo emulgator in meamo do ohladitve.

napolnimo pripravljene lonke in jih opremimo z nalepko.

Krema s propolisom

Sestavine:

18 g voska

150 g oljnega olja

20 ml propolisa

1 lika medu

Priprava:

olje in vosek segrevamo, da se vosek stali.

propolis izparevamo v vodni kopeli do ene polovice.

vse sestavine zdruimo , dodamo e med in meamo do ohladitve ( e bolje je, e polnimo vroe) v razkuene posodice in jih opremimo z nalepko.

podobno pripravimo tudi balzam za ustnice, le da dodamo ve voska.

Balzam za ustnice

Sestavine:

1. 1 lonek mandljevega olja -120 g

1. 0,5 lonka voska 25 g

1. 1 lica medu

Priprava:

olje in vosek segrevamo v vodni kopeli in na koncu dodamo e med.

napolnimo v pripravljene posodice in opremimo z nalepko.

Ognjievo mazilo

Sestavine:

500 g rastlinske masti

dve prgii sveih ognjievih cvetov

1 lica oljnega olja

1 lica ebeljega voska

Priprava:

2 zvrhani prgii ognjia ( listi, stebelca in cvetovi ) na drobno nareemo,

rastlinsko mast raztalimo in jo ogrejemo,

v vroo mast dodamo narezan ognji, pustimo da precvri, pomeamo in odstavimo z vroe ploe,

pokrito pustimo stati en dan,

naslednji dan vse rahlo pogrejemo in filtriramo skozi laneno krpo v pripravljeno isto posodo,

dodamo lico ebeljega voska in lico oljnega olja,

po elji lahko mazilo odiavimo z eterinimi olji,

mazilo nalijemo v iste in razkuene posodice,

posodice opremimo z nalepkami.

Zelino mazilo

Sestavine:

500 g rastlinske masti

eno prgie sveih ognjievih cvetov

eno prgie izbranih rastlin ( romarin, sivka, netresk..)

1 lica oljnega olja

1 lica ebeljega voska

Priprava:

Zelino mazilo pripravimo podobno kot ognjievo mazilo. Odlino za zaito pred obadi in drugim uelkam. Uporabljamo ga pa tudi po pikih uelk.

Mazilo proti nevralginim boleinam

Sestavine:

1 lica romarina

1 lica mete

1 lica ajblja

1 lica majarona

1 lica sivke

5 lic masti

1 lica ebeljega voska

noeva konica kafre

Priprava

Vse sestavine raztalimo v masti in dodamo vosek. Na koncu dodamo v maobi raztaljeno kafro, premeamo.

Napolnimo pripravljene posodice in jih opremimo z nalepko.

Hranilna nona krema

Sestavine:

315 g kokosovega olja

210 g olja ( mandljevega, olivnega, jojobinega ali olja grenivkinih semen )

12 g kakavovega masla

24 g ebeljega voska

2 kapljici pomarane

Priprava:

Vse sestavine zdruimo v manji posodi in segrevamo v vodni kopeli, dokler se kakavovo maslo in ebelji vosek ne stalita

Odstavimo z ognja in napolnimo posodice. e elimo, lahko med ohlajanjem vekrat stepemo, da nastane kremasta masa. Uporabna je kot uinkovito negovalna nona krema

Kostanjevo mazilo

Je odlino mazilo pri teavah z razirjenimi venami, vnetju ven, krnih ilah, za pekoe in utrujene noge.

Sestavine

plodovi divjega kostanja 1 pest narezanih plodov

20 dag rastlinske masti

Priprava

na masti praimo kostanj, odstavimo in pustimo ez no, da zarumeni.

drugi dan to rahlo segrejemo, precedimo in dodamo 1 liko ebeljega voska,

shranimo ga v posodice, ki jih opremimo z nalepko.

Gabezovo mazilo

Sestavine:

250 g masti ( rastlinska, palmina )

pest gabezovih korenin

50 g olja z namoenimi koreninami

5 g ebeljega voska

10-15 kapljic eterinega olja romarina

Priprava:

na maobi pogrejemo na rahlem ognju korenine in pustimo ez no

Ponovno pogrejemo, precedimo skozi gazo, dodamo ebelji vosek in eterino olje.

Sivkino mazilo

Sestavine:

200 g oljnega izvleka sivke

20 g ebeljega voska

Priprava:

v vodni kopeli segrevamo sivkino olje in ebelji vosek

stepamo do ohladitve i

n napolnimo posodice.

DELOVANJE POSAMEZNIH MAZILOGNJIEVO MAZILO

Mazilo vlai koo, razkuuje, celi rane in opekline ter ozebline.

Uinkovito je tudi pri aknah, bradavicah, irih in krnih ilah.

Uspeno si lahko pomagamo pri glivinih vnetjih na nogah.

MAZILO PROTI PREHLADU

Z mazilom, ki vsebuje eterina olja timijana, materine duice in

evkaliptusa si namaemo predele na elu, pod nosom in na prsih.

ZELINO MAZILO

Vsebuje ognji in e dvanajst izbranih zeli, ki pomagajo pri celjenju

ran in pri opeklinah.

Zelo uinkovito mazilo pri pikih uelk.

GABEZOVO MAZILO

Ima irok spekter delovanja. Zdravi in celi rane (rane, ki se teko celijo in celo zagnojene), vreze, zmekanine, zlome.

Pomaga tudi pri vnetju porebrnice in revmatinih zadebelitvah miic

ter pri krnih ilah.

RMANOVO MAZILO

Je antiseptik.

Pomaga pri hemoroidih in ranah, ki se teko celijo.

Uporabljamo ga tudi pri udarninah in pikih uelk.

MAZILO PROTI NEVRALGINIM BOLEINAM

1. Deluje protivnetno, protiboleinsko: bolea hrbtenica, vrat, revmatizem.

1. Bolee predele namaemo 2-3 krat dnevno in jih toplo ovijemo.

ZELINA MILASivkino milo z ovseno kao

Sestavine:

150 g naribanega pralnega mila

350 ml sivkinega poparka

25g zmlete ovsene kae

eterino olje sivke

Priprava

Naribano milo in sivkin poparek damo v emajlirano posodo in poasi segrevamo, dokler se milo ne stopi.

Odstavimo z ognja in malo ohladimo, nato primeamo ovseno kao in dodamo sivkino olje.

Nalijemo v majhne, z oljem namazane modele in poakamo, da se strdi.

To lahko traja nekaj ur. Ko se posui, stresemo iz posodic.

Zavijemo v svilen papir in spravimo za en mesec v suho omarico.

Zelino milo z medom in propolisom

( Baza za milo je izdelana izkljuno iz rastlinskih olj)

Priprava

Pripravimo kalup, bazo iz rastlinskega mila in dve posodi za vodno kopel.

Milo raztalimo na vodni kopeli. Milo se tali pri 700 C.

V raztaljeno milo dodamo med, propolis, kozmetina in eterina olj, barvila..

Dobro premeamo.

Kalup v tankem sloju namaemo z milnico.

Milo previdno vlijemo v kalup.

Po potrebi odstranimo nastale pene.

Po priblino 30 minutah milo vzamemo iz kalupa.

Milo je pripravljeno za embaliranje (skr-folija, celofan vreke)

Nalepimo nalepko in milo je gotovo.

Naravna mila pripravljena po hladnem postopku

Milo 1

Sestavine:

270 g kokosove masti

270 g palmine masti

360 g oljnega olja

125 g NaOH

326 g destilirane vode

Priprava:

Olje in masti stalimo do 40 st. C v vodni kopeli

dodajamo NaOH in vodo (ohlajeno na 40 st. C)

oboje zmeamo skupaj s palinim mealnikom, dokler se ne prine strjevati

dodamo diave, lahko tudi barvila za mila

zlijemo v kalup, pokrijemo z odejo

naslednji dan nareemo. Milo je uporabno ez en mesec.

Milo 2 (preizkuen recept) postopek enak kot pri milu 1.

Sestavine:

200 g palminega olja-masti

133 g kokosove masti

200 g oljnega olja

33 g sezamovega ali sonninega olja

128 g destilirane vode ali hidrolata ali aja

90,6 g NaOH

KOPALNE SOLI IN PILINGI Sol za kopanje - timijan

Sestavine

steklen kozarec s irokim vratom

skodelico grobo mlete soli

licoolivnega olja

nekaj kapljic eterinega olja timijana ali materine duice

posuen timijan ali materina duica

Priprava

Vse sestavine zmeamo in napolnimo kozarec. Ta kopalna sol se e prav posebej prilee, e nas mui prehlad.

Kozarec bomo pokrili s potiskano bombano tkanino, kartonek z opisom pa pritrdili in povezali z rafijo.

Zelina kopalna sol

Barvanje soli z mletimi zelii

Soli za kopel si pripravimo z mletimi rastlinami, ki jih damo v sol.

Po elji jim lahko dodamo e eterina olja.

Dodamo lahko samo eno ali ve zeli. e imamo ve mletih zeli, jih loeno

dajemo v stekleniko in tako doseemo poleg blagodejna uinka na telo e

barviti uinek za oko.

Solni pilingi

Se med seboj razlikujejo po strukturi, ta pa je odvisna od grobosti soli, ki jo uporabljamo pri pripravi.

Sestavine:

1000 g morske soli ( fina, groba )

2 veliki lici posuenih cvetov sivke

400 g kokosovega masla

100 g oljnega olja

Eterino olje sivke: 20-30 kapljic

Priprava:

Tehtanje vseh sestavin

V skledo damo najprej eno tretjino soli ( vedno zanemo s fino soljo, e uporabljamo tudi grobo )

Dodamo eterina olja in premeamo

e uporabljamo zaimbe, jih sedaj dodamo

Dodamo tekoa olja in ves as meamo

Trdna olja predhodno stalimo na parni kopeli in jih dodamo, ko se ohladijo

Zmes je tekoa, vmeamo e preostalo sol

Na koncu je zmes gosta, vendar mazava

Piling preloimo v manje steklene kozarce, ki jih ez no damo v hladilnik

Naslednji dan je piling pripravljen za uporabo.

Na vrhu se nabere nekaj olja, ki piling iti in ga lahko hranimo dlje asa.

ZELIA ZA NEGO KOE NA ROKAH IN NOGAH Nega rok

Za lepe roke veljajo negovane roke z mehko, gladko koo in z lepo urejenimi nohti. Primerna zaita lahko roke obvaruje pred kodljivimi zunanjimi vplivi, nega pa nahrani in navlai koo, da so znova gladke in mehke.

Blagodejna samomasaa rok

Pred spanjem si zmasirajmo roke poleg tega, da bodo roke lepe in mehkeje, vpliva masaa tudi na bolje psihofizino poutje, saj je na rokah veliko akupunkturnih tok. Pri masai se sproa tudi hormon, ki prepreuje nespenost in nemir. Tako si lahko pomagamo tudi pri glavobolu, boleini ali odpravljanju stresa.

Kako jo izvajati? Roke bogato namaemo s kremo ali z masko za roke. Zanemo z masao prstov tako, da s prsti nasprotne dlani objamemo posamezen prst in drsimo po njem, kot bi ga skuali zavrteti. Nadaljujemo e z drugo dlanjo. Nato s pritiskanjem na konice prstov in nategovanjem prstov (vsakega posamezno). Nadaljujmo z masao dlani (s palcem s kronimi gibi zmasirajmo dlan nasprotne roke), zmasirajmo podroje med palcem in kazalcem, nato pa dlani podrgnemo eno ob drugo. Roke sklenemo, razmigajmo zapestji in nato sklenjene roke odrinemo stran od sebe.

Za zelo suho koo

Sestavine:

50 g ovsene moke

30 g mandljeve moke

50 g moke divjega kostanja

oljno olje

Vse sestavine zmeamo, olja dodamo toliko, da je zmes mehka.

Roke natremo z eno liko kae, masiramo eno minuto, speremo z mlano vodo in obriemo. Roke namaemo s kremo.

Za hrapavo in razpokano koo

Sestavine:

20 g mandljevega olja

30 g rastlinskega glicerola ( kupimo ga v lekarni )

50 g limoninega soka

20 g toaletne vode.

Priprava:

V stekleniki zmeamo vse sestavine in si z njo namaemo roke pred spanjem.

Za otekle in utrujene roke od dela

Pripravimo si naslednjo kopel:

zmeamo liko oljnega olja,

liko vinskega kisa

sok ene limone

Zmes segrejemo in namakamo roke 20 minut.

Za rdee in pomodrele roke od mraza

Priprava

Divji kostanj skuhamo, olupimo in pretlaimo

zmeamo ga z enim rumenjakom

dodamo toliko mandljevega olja, da dobimo mehko kao.

Na roke nanesemo kot oblogo in jo pustimo uinkovati 30 minut ali pa ez oblogo nadenemo rokavice in pustimo ez no.

Zaitna krema za roke

Sestavine:

2 lici vazelina ( 30 ml ) 2 lici rastlinske masti ( 30 ml ) 2 prgii sveih bezgovih cvetov

Priprava

rahlo stopimo vazelin in rastlinsko mast

dodamo svee bezgovo cvetje

pustimo, da se namaka 45 minut, in vsaki, ko se zane strjevati, malo pogrejemo

segrevamo toliko, da je masa tekoa

precedimo in nalijemo v oiene in razkuene lonke

opremimo z nalepko.

Nega stopal

Stopala si najprej zmasiramo z grobo brisao. Nato si pripravimo kopel z zelino soljo ali v vodo kanemo nekaj kapljic eterinega olja ( romarina ali mete ). e vlano koo namaemo s kostanjevim mazilom in obujemo bombane nogavice.

Gel za noge

Sestavine:

15 ml ( 1 lica) glicerola

15 ml ( 1 lica) koruzne moke

120 ml vode

eterino olje sivke

Priprava:

Pripravimo vodno kopel in v posodo damo glicerol ter ga segrevamo na zmerni temperaturi

dodamo koruzno moko in pomeamo

sestavinam dodamo vodo in meamo do vrenja

posodo odstavimo in primeamo eterino olje sivke

napolnimo posodice, jih ustrezno opremimo in hranimo v hladilniku.

ZELIA ZA NEGO LAS IN LASIAZelini losion

Uporabljamo ga za masao lasia. Krepi lasne korenine in prepreuje izpadanje las, poivlja prekrvavitev lasia, odpravlja prhljaj in daje lasem lesk.

Pripravimo poparek iz zeli:

listi romarina - 1 ajna lika,

listi koprive 1 ajna lika,

listi kamilice 1 ajna lika,

cvetovi sivke 1 ajna lika.

Regenerator las z oljnim oljem

Sestavine:

lonka oljnega olja

en rumenjak

1 liko limoninega soka

Priprava:

Med seboj zmeamo vse sestavine.

Nato si umijemo lase z blagim naravnim amponom za lase in jih speremo.

Na lase nanesemo regenerator in poakamo 5 minut.

Nato si ponovno umijemo lase z blagim naravnim amponom in jih temeljito speremo.

Uravnalec pH koe

Doma jabolni kis uravnava pH koe, las in lasia, ki ga podrejo agresivni kozmetini izdelki in stresen nain ivljenja in prehranjevanja. Nanaamo ga na koo s pomojo bombane krpice ali pa ga uporabimo za izpiranje (npr. las in lasia). Pred uporabo dobro premeamo.

Maska za lase

Dno obrazca

Vrh obrazca

Dno obrazca

Sestavine

lonka navadnega jogurta

2 lici oljnega olja

3-4 kapljice eterinega olja poprove mete

1-2 kapljici eterinega olja romarina

Priprava:

Vse sestavine enostavno vremo v mealnik in jih meamo dokler tekstura maske ni enakomerna in gladka. Lase si najprej operemo s amponom in masko nanesemo v celoti na e vlane lase ter jo dobro vtremo v lasie in razporedimo po celotnih laseh.

Masko pustimo delovati 20 minut. Nato si lase speremo z mlano vodo.

Doma romarinov ampon

Pomembno je, da lasie vsakodnevno dobro nahranimo. Zato si lahko doma pripravimo blagi romarinov ampon.ampon bo neno oistil lase in eterino olje romarina ponesel globoko v lasie. Rastlinski glicerin pa po lase dodatno prepojil z vodo.

Sestavine

1 lonek posuenih listov romarina

250ml vode

nastrganega domaega oljnega mila

1ml eterinega olja romarina

Priprava:

Vodo zavremo in z njo prelijemo posuene romarinove liste. Vse skupaj namakamo 30 minut in nato precedimo. V tem monem romarinovem aju raztopimo nastrgano domae oljno milo in meanici dodamo e eterino olje.

ampon shranimo v stekleniki, ki jo pred vsako uporabo dobro pretresemo.

Zelini ampon

Sestavine:

univerzalni ampon 100 ml,

poparek iz zeli (glej lotion za masao lasia) 30 ml,

kuhinjska sol 1 ajna lika ( zgosti ampon ),

sok limone ( da bistrost amponu )

Priprava:

Najprej pripravimo poparek iz zeli.

Poparek precedimo in ohladimo, poasi ga vmeamo v univerzalni

ampon.

Zmes zgostimo z nekaj kristali kuhinjske soli in malo poakamo. Na koncu dodamo e sok limone. Po elji lahko ampon tudi obarvamo z barvili za ivila.

ampon pretoimo v stekleniko in jo opremimo z nalepko.

SIRUPIBezgov sirup

Potrebujemo tri litre vode in trideset cvetov bezga. Cvetove namoimo vsaj en dan v vodi, ki ji dodamo malo limoninega soka. Nato tekoino precedimo. Za tri litre vode dodamo tri kilograme sladkorja in tekoino zavremo. Tekoini dodamo malo citronske kisline. Vroo tekoino polnimo v iste vroe steklenice in jih zapremo. Bezgov sirup je priljubljena poletna pijaa.

Po elji se lahko doda ve limone in cvetove akacije.

Sirup iz smrekovih vrikov

Smrekove vrike damo v kozarce in po plasteh nasujemo sladkor do vrha. Pustimo na soncu, dokler se ne raztopi ves sladkor ( priblino tri tedne ). Tekoino precedimo skozi gazo in shranimo v steklenike. Pijemo po likah pri prehladu in boleem grlu.

Podobno lahko pripravimo tudi bezgov, regratov , ognjiev in druge vrste sirupov.

Bezgovec

Pripravimo ga iz bezgovih jagod in sladkorja. Zrelemu bezgu se obere jagode, ki se jih strese v loneno posodo in pretlai. Bezgovino shranimo v klet in poakamo, da nakisne. Potem jo pretlaimo skozi platneno ruto in pustimo, da se sok oisti. Precedimo ga skozi prti in izmerimo, dodamo sladkor, kilogram na liter soka in meanico segrevamo. Ko zavre, kuhamo bezgovec e dvajset minut in sproti odstranjujemo pene. Nato bezgovec odstavimo in ga vroega nalijemo v ogrete steklenice, ki jih dobro zamaimo in shranimo za zimo.

Sirup proti kalju

Sestavine:

1 l vode

0,5 kg sladkorja

8 listov lovorja

3 vejice romarina

10 listov ajblja

Pest ebulnega listja

2-3 lice medu na koncu

Priprava:

Vse sestavine, razen medu kuhamo toliko asa, da povre polovica tekoine. Dodamo med in napolnimo pripravljene steklenike. Opremimo jih z nalepko.

Regratov sirup

Sestavine:

2 l vode

4 prgia cvetov

1,5 kg sladkorja

sok dveh pomaran

sok ene limone

Priprava

Cvetove kuhamo v vodi 15 minut, precedimo in dodamo sladkor. Kuhamo toliko asa, da povre tekoina do polovice. Dodamo sok pomarane in limone in vroe polnimo.

Sirup iz smrekovih vrikov

V veji steklen kozarec po plasteh nalagamo sladkor in smrekove vrike. Kozarec postavimo na sonno mesto in sproti e dodajamo plasti vrikov in sladkorja, dokler ne napolnimo kozarca. Ko se sladkor raztopi, precedimo in shranimo v temnih steklenicah na hladnem.

Na preostanek vrikov nalijemo domae ganje in ez nekaj dni precedimo. Dobili smo odlien liker iz smrekovih vrikov.

Sirup iz smrekovih vrikov ( malo drugae)

Sestavine:

2 l vode

2 prgia sveih vrikov in zelenih storkov

1 kg sladkorja

sok pomarane in limone

Priprava:

Vrike in storke ( niso nujni) kuhamo v vodi priblino eno uro. Zjutraj jih precedimo.Dodamo sladkor in kuhamo priblino dve uri, da se sirup zgosti in vroe polnimo.

Sirup za veanje odpornosti

Sestavine:

1 kg cvetlinega medu

1,5 kg limon-sok

3-4 lice naribanega hrena

Priprava:

V steklen kozarec damo med, sok limone in nariban hren. To pustimo tiri dni obasno pomeamo.

Precedimo in shranimo v steklenikah (uporaben je tudi preostanek, e ga shranimo v hladilnik).Sirup uivamo po eno lico na dan od novembra do aprila (to so priporoila).

LIKERJI

Likerji so alkoholne pijae z zmernim odstotkom alkohola ( ve kot 15% vol. alkohola ), vsebujejo pa najmanj 100 g sladkorja na liter likerja. Vrsta likerja je odvisna od prevladujoe surovine, tako loimo: sladke, emulzijske, sadne, koktail likerje in grenke likerje ( zeline ), ki se pripravljajo v glavnem iz grenkih zelinih rastlin in vsebujejo malo sladkorja.

Metin liker

Sestavine:

Pest metinih listov

0,5 l alkohola (96 vol. %)

0,5 l vode

200 g sladkorja

Priprava:

metino listje damo v steklen kozarec in ga prelijemo z alkoholom in pustimo stati 12 dni

zeleno tekoino zmeamo z gosto raztopino sladkorja in vode ter precedimo skozi vlano platneno krpo

pripravljen liker nalijemo v manje steklenike in jih opremimo z nalepko.

ZELINI BONBONI IN LIZIKETrpotevi bonboni

delujejo kot blagi antibiotik in pomagajo skoraj pri vseh bolezni dihal.

Sestavine:

1. 200 g listov trpotca

1. 5 dl vode

1. 500 g sladkorja

1. 25 g grozdnega sladkorja

1. 20 g masla

1. 1 lica olja

1. 1 ajna lika mletih plodov komarka

Priprava:

Svee liste trpotca nareemo, prelijemo z vodo in kuhamo na zmernem ognju 30 minut

tekoino precedimo in ji dodamo sladkor, grozdni sladkor, maslo in komarek. Vse naj vre e 20 minut, da nastane gosti sirup.

peka obloimo s peki papirjem in ga namaemo z oljem. Sirup zlijemo v pripravljen peka in e toplega zreemo na koke

ko so bonboni ohlajeni, jih zavijemo v celofan.

ajbljeve lizike

so zelo dobre, kadar otroke boli grlo, pa ne marajo zdravil. ajbelj blagodejno vpliva na dihalne poti in laja tegobe.

Potrebujemo:

10 g sveih ali 5 g suhih listov ajblja,

100 g sladkorja.

Priprava:

na peki papir poloimo v razmakih palke.

v posodi karameliziramo sladkor, vanjo hitro vmeamo sesekljane ajbljeve liste

maso hitro vlijemo na vsako palko in dobimo liziko. Nato ajbljeve lizike pustimo, da se ohladijo.

NAMAZIZelino maslo

Sestavine:

1. Pol truke masla

1. 2 zvrhani lici drobno sesekljane materine duice

1. 1 lico sesekljanega peterilja

Priprava:

maslo pustimo na sobni temperaturi, da se zmeha

primeamo mu sesekljani zelii, po elji solimo in napolnimo kozarke.

KORISTNI NASVETI ZA VSAK DANBolezni v zimskem asu: prehlad, kaelj, nahod

Preventiva kot zaito pred prehladom jemljemo 1-2 stroka esna trikrat na dan.

Prvi znaki prehlada

P o p a r k i

1. Sok 1-2 ebule zmeano z enako koliino medu in pijemo ez dan.

1. 1 lika mlete paprike in 1 lika medu pomeano z 2 decilitra vroega mleka pijemo po poirkih ez dan.

1. 1 lika zdrobljenega ipka prelijemo s 3 dl hladne vode, zavremo, vmeamo 1 liko suhega slezenovca, pustimo 10 minut, nato precedimo. Jemljemo 3-4 krat na dan.

1. Pripravimo poparek bezga, lipe in stolistnika ( 1 lika) v 2,5 dl vode. Precejeni tekoini dodamo eno etrtino like paprike. Pijemo trikrat na dan.

1. Pripravimo vroo limonado z medom - anatibakterijsko sredstvo

K o p e l i

1. Timijanova kopel ( 15 20 minut)

1. Kopel za noge: 2 dl jabolnega kisa, 2 lici soli. Noge namakamo 10 do 15 minut, dobro osuimo noge, obujemo tople nogavice in gremo spat.

I n h a l a c i j e

1 lica jabolnega kisa, 10 kapljic eterinega olja sivke, 10 kapljic eterinega olja romarina in 1,5 litra vode. Paro vdihujemo 5-10 minut 2-3krat na dan.

ena pest kamilice, 1,5 litra vode, tri lice soli. Inhaliramo 5-10 minut 2-3 krat na dan.

O b l o g e o k r o g v r a t u

1. 150-200 g skute zmeamo z dvema licama jabolnega kisa. Zmes segrevamo nad vroo paro, nato jo nanesemo na bombano tkanino in ovijemo okrog vratu. Prekrijemo z volneno krpo. Ko se ovoj ohladi, ga zamenjamo s toplim. To ponovimo vekrat na dan.

1. Dve narezani limoni damo med dve topli bombani tkanini in ovijemo okrog vratu. Oblogo prekrijemo e z volneno krpo in pustimo preko noi.

1. Vrat namaemo s sivkinim eterinim oljem, ovijemo z volnenim alom. Ponovimo 2-3 krat na dan.

D e z i n f e k c i j a p r o s t o r a

ajbljeve liste damo v vrelo vodo in pustimo, da voda nekaj asa izpareva.

Za dolge zimske dni si pripravimo tudi razline sirupe, s katerimi blaimo in lajamo prehladna obolenja.

NEKAJ RECEPTOV istilno mleko z zelii

Sestavine

10 g olja koruznih kalkov

10 g vazelina

80 g poparka iz zeli ( za zelini tonik)

5 g emulgatorja

konzervans

Priprava

vazelin segrejemo do tekoega stanja

dodamo olje koruznih kalkov, ki vsebujejo veliko vitaminov in koi hranljivih snovi

na maobne sestavine vlijemo precejen poparek iz zeli

dodamo emulgator in mono meamo z elektrinim mealnikom

na koncu dodamo konzervirno sredstvo in po elji e odiavimo.

Hidrolat sivke

Uporaba

1. tonik za obraz in po britju

1. za dezinfekcijo rok

1. pri urezninah in praskah

1. laja teave kot so: srbeica, piki insektov,

opekline od sonca, posledice izpostavljanju

vetru ali suhemu zraku

1. deluje antiseptino, primerno tudi za otroke

1. laja teave s spanjem- pokropi po obrazu ali v prostor

Dezinfekcijski sprej - deodorant

Sestavine:

1. 1 lica kisa

1. 40 kapljic eterinega olja evkaliptusa

1. 40 kapljic eterinega olja pomarane

1. 3 dl destilirane vode

Priprava:

1. Vse sestavine dobro premeamo

1. Napolnimo steklenike in jih opremimo z nalepko.

Pripravki za ienje perila

Okolju prijazen mehalec perila

Sestavine:

1 lonek sode bikarbone

7 lonkov vode

6 lonkov belega kisa ( za vlaganje)

2 ml eterinega olja sivke

2 ml eterinega olja mandarine ali po lastni elji

Priprava

v veji posodi zmeamo vodo in sodo bikarbono ter poasi dolivamo kis. Pazimo, ker poteka burna reakcija, da nam vsebine ne prekipi.

po konani reakciji zmes e enkrat premeamo, dodamo eterina olja in napolnimo pripravljene steklenice.

Okolju prijazen pralni praek

Sestavine:

1 Marseillsko milo ali drugo naravno rastlinsko milo

3 l vroe vode

1 velika lica sode bikarbone (lahko tudi ve)

20-30 kapljic eterinega olja

1-2 lici kisa

Priprava:

segrejemo vodo in vanjo poasi vmeamo milo, da se stopi. Dodamo sodo bikarbono in kis

e toplo vlijemo v plastino posodo s irokim grlom. Pustimo e nekaj prostora, da bomo praek laje premeali in dodamo e eterino olje.

e se vsebina preve strdi dodamo e nekaj vode in premeamo s kuhalnico.

nikoli ne smemo uporabljati stekleno ali kakno drugo posodo, ker se vsebina, e zaradi nepojasnjenega razloga strdi v kamen.

Meanica proti komarjem

1. 20 kapljic eterinega olja bazilike

1. 30 kapljic eterinega olja citronele

1. 10 kapljic eterinega olja evkalipta

1. 100 ml osnovnega olja - jojoba

Meanica proti mravljam

1. eterino olje mete, citronele, pomarane ali bora

1. nakapljamo na vato ali stor in ga postavimo na mesto, kjer lezejo mravlje v hio.

VIRI IN LITERATURA

1. Dr. Katja Galle-Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem; Mladinska knjiga, 2008

1. Domaa lekarna patra Simona Aia; Mohorjeva druba, 2003

1. Richard Wilfort: Zdravilne rastline in njih uporaba; Obzorja Maribor, 2006

1. Mirjam Grilc: Zelia z gore; Kmeki glas, 2010

1. Lesley Bremness: Velika knjiga o zeliih; Mladinska knjiga 1997

1. Janez Vidmajer: Kozmetika iz rastlin; Mladinska knjiga 1984

1. Jolanda Zavec: Uporaba zdravilnih zeli, izdelovanje domaih zdravilnih

pripravkov

1. Maurice Messegue: Zelia za lepoto

Duan Valeni, Joe Spanring: Gojenje zdravilnih rastlin in diavnic

Emil Kerek, Duan Savkovi: Domae ganje in likerji

1. Revije in internetne strani

6