DV\752580SL.doc

SL

JANUARY 2004

Oddelek za politiko CDržavljanske pravice in ustavne zadeve

FORUM O PRAVOSODNEM SODELOVANJU V CIVILNIH ZADEVAH:RAZPRAVA Z NACIONALNIMI PARLAMENTI

2. DECEMBER 2008

SEKCIJA IIE-PRAVOSODJE: ORODJE ZA DRŽAVLJANE, PRAVOSODNE DELAVCE IN

PODJETJA

OSNOVNE INFORMACIJE

PRAVNE ZADEVE

XM

PRISPEVKI

PE 415.240

DV\752580SL.doc 3/59

SL

DV\752580SL.doc 4/59

SL

Generalni direktorat za notranjo politikoOddelek za politiko CDržavljanske pravice in ustavne zadeve

FORUM ZA PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH ZADEVAH:RAZPRAVA Z NACIONALNIMI PARLAMENTI

2. DECEMBER 2008

SEKCIJA IIE-PRAVOSODJE: ORODJE ZA DRŽAVLJANE, PRAVOSODNE

DELAVCE IN PODJETJA

OSNOVNE INFORMACIJE

DV\752580SL.doc 5/59

SL

Te prispevke je naročil Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta.

Ti prispevki so objavljeni v naslednjih jezikih: BG, CS, DA, DE, EL, EN, ES, ET, FI, FR, HU, IT, LT, LV, NL, PL, PT, RO, SK, SL, SV

Avtorji: Carlos Manuel Gonçalves de Melo Marinho, sodnik in oseba za stike pri IberRede ter pri Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah, Lizbona; Philippe Delarbre, direktor Nacionalnega urada za kazenske evidence, Nantes; Marc van Opijnen, višji svetovalec pravne informatike, Oddelek za spletne aplikacije nizozemskega sveta za sodstvo, Utrecht

Rokopisi zaključeni novembra 2008

Kopije je mogoče dobiti pri:ga. Roberta PANIZZATel: +32 2 2831433Faks: +32 2 2832365E-naslov: roberta.panizza@europarl.europa.eu

Informacije o publikacijah GD Ipol: http://www.ipolnet.ep.parl.union.eu/ipolnet/cms

Bruselj, Evropski parlament

Mnenja, izražena v teh dokumentih, so izključna odgovornost avtorja in niso nujno odraz uradnega stališča Evropskega parlamenta.

DV\752580SL.doc 6/59

SL

SEKCIJA II E-PRAVOSODJE: ORODJE ZA DRŽAVLJANE, PRAVOSODNE DELAVCE IN PODJETJA

KAZALO

1. Uporaba informacijske tehnologije (IT) v pravosodnih sistemih: elektronsko vročanje dokumentov in pridobivanje dokazov, elektronska dokumentacija in komunikacija, videokonference, evropski postopki na spletu in evropski portal za e-pravosodje

- Carlos Manuel Gonçalves de Melo Marinho, sodnik in oseba za stike pri IberRede ter pri Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah, Lizbona

2. Elektronsko povezovanje kazenskih evidenc ter potreba po zagotavljanju varstva osebnih podatkov

- Philippe Delarbre, direktor Nacionalnega urada za kazenske evidence, Nantes

3. Potreba po elektronskem omreženju registrov plačilne nesposobnosti, zemljiških knjig ter poslovnih in drugih registrov?

- Marc van Opijnen, višji svetovalec pravne informatike, Oddelek za spletne aplikacijenizozemskega sveta za sodstvo, Utrecht

DV\752580SL.doc 7/59

SL

UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE (IT) V PRAVOSODNIH SISTEMIH:

ELEKTRONSKO VROČANJE DOKUMENTOV IN PRIDOBIVANJE DOKAZOV, ELEKTRONSKA DOKUMENTACIJA IN

KOMUNIKACIJA,VIDEOKONFERENCE, EVROPSKI POSTOPKI NA SPLETU

IN EVROPSKI PORTAL ZA E-PRAVOSODJE

CARLOS MANUEL GONÇALVES DE MELO MARINHO, SODNIK IN OSEBA ZA STIKE PRI IBERREDE TER PRI EVROPSKI

PRAVOSODNI MREŽI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH,LIZBONA

DV\752580SL.doc 8/59

SL

I. UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V PRAVOSODNIH SISTEMIH

Pristopi glede informacijske tehnologije

1. Sedanji čas e-pravosodja v Evropi1 zaznamuje sobivanje mnogih vzporednih in izoliranih izkušenj tako na evropski kot tudi nacionalnih ravneh ter popolnoma drugačne stopnje razvoja in rezultatov.

E-pravosodje je v Evropski uniji (EU) v bistvu predstavljalo zagotavljanje evropskih informacij na spletnih straneh evropskih institucij (npr. EUR-lex, SCADPlus, Eurovoc ali Pre-lex), strukture informatike za podpiranje in izvajanje novih meril ter pravil sodelovanja (npr. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah, Pravosodni atlasi za civilne in kazenske zadeve, medomrežno povezovanje evropskih kazenskih evidenc in SOLON – večjezikovni pravni glosar ustreznic v kazenskih zadevah) in posebni projekti pravniških poklicev (npr. Evropska mreža registrov oporok ali EULIS, Evropska služba za informacije o zemljiščih).

Izven tega obstajajo nekatera pomembna, vendar še vedno šibka orodja, kot sta N-Lex, zanimiv enotni dostop do podatkovnih nacionalnih zakonodajnih zbirk 23 držav članic v 22 uradnih jezikih, in IATE (Interaktivna terminologija za Evropo), ki vsebuje splošni glosar pravnih ustreznic.

2. To posebno področje zahteva razvoj s sodelovanjem, razširitev najboljših praks in rešitev ter centralizirane odločitve, naravnane za doseganje določenih stopenj standardizacije in povezovanja, s čimer evropska razsežnost in viri sodelujejo z nacionalnimi pristojnostmi, prizadevanji in izkušnjami.

Takšna metodologija lahko ustvari ukleščenje in povečano delovanje ter predstavlja najboljši način za zagotavljanje spodbujanja in razvoja materialnih projektov brez tveganj in težav, ki so neločljivo povezane z zakonodajnim postopkom. Istočasno lahko ta rešitev vzpostavi rodovitno izmenjavo najboljših praks, konvergenco tehničnih odgovorov, povod za pobude na nacionalni ravni, oblikovanje ekonomije obsega in dviganje pomembnih zmanjšanj stroškov.

Dobro področje za ponazarjanje te potrebe in pripadajočih možnosti je videokonferenca pri čezmejnem pridobivanju dokazov. Pri tem je nacionalnim dosežkom treba dodati skupna merila za fizično uporabo sredstev ter učinkovita in skladna pravila sodelovanja in stopnje vključevanja.

3. Po novi logiki se zdi bistveno vključiti orodja e-pravosodja v središče pravosodnih postopkov s čezmejno povezavo. To pomeni, da morajo sodišča sodelovati, tako da uporabljajo informacijsko tehnologijo, pravni strokovnjaki in državljani pa se z njeno pomočjo sporazumevajo ter uresničujejo svoje pravice z uporabo najsodobnejših mehanizmov informacijske družbe. Vročanje dokumentov, pridobivanje dokazov, elektronska dokumentacija in komunikacija ter videokonference so v središču te spremembe paradigme.

1 Ali evropsko e-pravosodje oziroma celo evropsko spletno pravosodje po terminologiji, predlagani v akcijskem načrtu za evropsko e-pravosodje z dne 3. septembra 2008, 11330/08, LIMITE JURINFO 52 JAI 357 JUSTCIV 133 COPEN 133.

DV\752580SL.doc 9/59

SL

4. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah, medomrežno povezovanje evropskih kazenskih evidenc ali Evropska mreža registrov oporok so manifestacije časa, ko so e-pravosodje sestavljale ravni ter neintegrirane pobude.

Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah kot precedens

1. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah (EJNCCM) je dober primer sedanje faze izoliranih, vendar včasih učinkovitih prizadevanj. Njene izkušnje in merila lahko uporabimo pri zasnovi globalnega uporabnega sistema e-pravosodja.

2. Mreža je bila oblikovana na temelju spodbude amsterdamske pogodbe ter sklepov predsedstva Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999.

Nekaj njenih ustanovitvenih idej je izvirnih in so zlasti učinkovite ter primerne na področju e-pravosodja.

3. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah usmerja svoje delovanje na tri cilje:

a) ustvariti izboljšave in poenostavitve pravosodnega sodelovanja med državami Evropske unije;

b) oblikovati, trajno ponujati in posodabljati informacijski sistem „o pravnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, ustrezni Skupnosti ter mednarodnih instrumentih in domači zakonodaji držav članic“1, ki je v glavnem namenjen za pomoč državljanom, da premostijo posebne težave, ki se pojavljajo v čezmejnih pravdnih sporih;

c) izboljšati praktično uporabo instrumentov Skupnosti ali veljavnih konvencij med dvema ali več državami članicami.

4. Za dosego teh ciljev je bila izbrana skupna rešitev – intenzivna ter, če je mogoče, izključna uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

5. Mreža je predstavljala sijajen odgovor na nekatere nove evropske potrebe, ki izhajajo iz uvedbe ohranjanja neposrednih stikov med dejanskimi akterji postopka sodelovanja – sodišči –na področju pravosodne pomoči in puščajo klasične centralne organe v drugotnem položaju.Oblikovana je bila za zagotavljanje, da bi sistem lahko deloval učinkovito ter pomagal oblikovati zanesljiv evropski pravosodni prostor.

6. Ta struktura je bila zgrajena s pomočjo nacionalne osebe za stike, posameznika (zaželeno sodnika), ki deluje kot vez pri spletanju izmenjave informacij in nadomešča ali podpira uradne storitve pri pomoči sodiščem, da med seboj neposredno sodelujejo.

7. Mreža je v skoraj šestih letih delovanja že dosegla naslednje cilje: 1 Odločba Sveta z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, v Uradnem listu Evropskih skupnosti, L 174/25, 27.6.2001.

DV\752580SL.doc 10/59

SL

a. posredovanje enostavnih in jasnih informacij o pravnih sistemih evropskih držav (razen Danske);

b. pridobivanje 250 000 zadetkov / mesec na osrednji strani projekta, ki je zaradi tega največkrat obiskana spletna stran Unije in državljanom dokazuje pomembnost posredovanih podatkov;

c. oblikovanje Evropskega pravosodnega atlasa v civilnih zadevah;

d. posredovanje nekaterih informacij o evropskem pravu;

e. reševanje ali podpora pri reševanju težav na področju sodelovanja, ki jih predstavljajo sodišča in drugi organi;

f. podpora pri usposabljanju sodnikov in državnih tožilcev na področju pravosodnega sodelovanja, tudi z uporabo virtualnih mehanizmov informatike;

g. skrajševanje časovnih zaostankov za odpravo težav, ki nastajajo pri pravosodnem sodelovanju;

h. oblikovanje in spletno objavljanje nekaterih dobro oblikovanih ter uporabnih praktičnih priročnikov o pomembnih predpisih Skupnosti;

i. oblikovanje spletnih strani, ki vsebujejo informacije o civilnem in gospodarskem pravosodnem sodelovanju;

8. Mreža za to intenzivno uporablja nove tehnologije in izkorišča zlasti prednosti, ki jih ponuja internet.

Osrednja stran projekta, za izdelovanje in vzdrževanje katere je odgovorna Evropska komisija, se nahaja na naslovu http://europa.eu.int/comm/ justice_home /ejn/.

Ta stran poleg obsežnih informacij vsebuje tudi sezname o pravnem redu, organizaciji pravosodja, pravniških poklicih, pravni pomoči, pristojnosti sodišč, vložitvi primera na sodišče, postopkovnih rokih, veljavni zakonodaji, vročanju dokumentov, pridobivanju dokazov in načinih dokazovanja, začasnih in previdnostnih ukrepih, izvrševanju sodb, skrajšanih in pospešenih postopkih, razvezi, starševski odgovornosti, preživninskih zahtevkih, stečaju, nadomestnem reševanju sporov, odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, kmalu pa bo vsebovala tudi sezname o avtomatičnih postopkih.

Tukaj lahko vsakdo najde tudi podatke o zakonodaji Skupnosti z učinkom na to tehnično področje.

Seznami posredujejo državljanom in pravnim strokovnjakom enostavne ter neposredne informacije o pravosodnih sistemih 26 držav članic Evropske unije.

Pravne reference v seznamih so ponujene v obliki enostavnih in neposrednih vprašanj, ki jim sledijo jasni in razlagalni odgovori.

DV\752580SL.doc 11/59

SL

9. Ta tehnološki aparat predstavlja odločilni mehanizem pri oblikovanju evropskega pravosodnega prostora.

Poleg tega je tudi učinkovit način za uporabo informatike, ki bogati kakovost uresničevanja pravic državljanov, saj jim omogoča, da se počutijo udobneje vpričo tujih sistemov ter pri oblikovanju pravosodnih odnosov z ljudmi in podjetji iz drugih držav Evropske unije.

10. Mreža je ustvarila tudi bistven instrument, ki uporablja internet kot kanal za posredovanje vseh informacij, potrebnih za odobritev primernega sodelovanja med sodišči ter pravilno uporabo pravnih mehanizmov in oblik, vsebovanih v evropskih pravilih.

To sredstvo je Evropski pravosodni atlas v civilnih zadevah, ki je dosegljiv na naslovu http://europa.eu.int/comm/justice_home/judicialatlascivil/html/ index_en.htm .

S pomočjo atlasa lahko vsak pravni strokovnjak ali državljan v enem izmed jezikov Unije pristopa do oznak, naslovov in krajevne pristojnosti vseh sodišč Evropske unije. Uporabniki lahko prav tako najdejo potrebne elemente o pravni pomoči, vročanju dokumentov, pridobivanju dokazov, priznavanju in izvrševanju sodb ter o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

Poleg tega lahko atlas uporabljajo tudi sodišča za izpolnjevanje spletnih obrazcev, sprejetih po uredbah na civilnem in gospodarskem področju.

Poleg veliko uporabnih internetnih povezav lahko tukaj najdemo tudi informacije o vseh evropskih sodiščih, ki imajo vgrajen videokonferečni sistem in so zmožna opravljati čezmejno zbiranje dokazov.

11. Komunikacija znotraj sistema poteka preko intraneta ter z intenzivno uporabo elektronske pošte. Pisne listine predstavljajo izjeme in se uporabljajo samo v zelo specifičnih okoliščinah.

12. Mreža je v določeni meri ikona pri dostopu do področja e-pravosodja.

Kaže, da mora prizadevanja za oblikovanje dobrih operativnih orodij usmerjati stalna ideja o potrebi po zadovoljitvi državljanov in o pomembnosti uporabe tehnoloških instrumentov, ki lahko omogočijo široko povezanost s sistemom.Navsezadnje mora biti naše delo nespremenljivo usmerjeno v povečanje prednosti in koristi, kiso na razpolago evropskim državljanom in podjetjem.Noben sistem e-pravosodja ne more biti uspešno oblikovan brez te posebne zamisli.

13. Širjenje filozofije mreže na druge geografske prostore, kot na primer na ibero-ameriško in afriško območje ali na meje Sredozemlja, priporoča dobro utrjevanje in povezovanje obstoječih struktur informacijske tehnologije ter zasnovo končnih proizvodov v obliki, ki lahko dopušča prihodnji vmesnik z drugimi zunanjimi sistemi.

Strukturne značilnosti e-pravosodja

DV\752580SL.doc 12/59

SL

1. Pri pripravljanju sestave strukture e-pravosodja je bistveno imeti v mislih, da morajo biti ta prizadevanja usmerjena v ustvarjanje učinkovitosti in okretnosti ter v bolj dostopen evropski pravosodni in pravni sistem.

Pri sestavi evropskega e-pravosodja je pomembno narediti pravilno diagnostiko potreb za strokovno in zanesljivo ozaveščenost o pravosodnem sistemu in zlasti o delovanju sodišč – ki kaže na zahtevo po oblikovanju sprememb s podporo sodne veje oblasti. Bistveno je poglobljeno in posodobljeno znanje o razpoložljivih in primernih rešitvah informatike. To pomeni, da mora doseganje strogih stališč in učinkovitih odgovorov na odprta vprašanja izhajati iz analize, ki temelji na izkušnjah in temeljitem znanju pravosodnih dejstev in dosegljivih tehnologij.

2. Sprememba mora temeljiti na:

a. kakovosti diagnostike;

b. pravilnem razumevanju mehanizmov delovanja pravosodja in;

c. natančni zvezi med rešitvami in dejstvi.

3. Prav tako se zdi bistveno, da nova evropska zakonodaja na tem tematskem področju vedno upošteva prednosti e-pravosodja in njegove možnosti ter zavrača ukrepe, ki niso združljivi z njeno logiko.

Torej je nadzorovanje pravne združljivosti e-pravosodja v tem procesu nujno.

4. Prav tako je pomembno, da se zagotovi uporaba zanesljivih mehanizmov digitalnega podpisa (e-podpis), overovitve uporabnikov (e-identifikacija), časovni žig in jamstvo nespremenljivosti izdelanih listin ali predstavljenih dokumentov ter šifriranje komunikacij.

5. Morda bi morali vztrajati pri rešitvah, ki so v celoti organizirane preko interneta, in se izogibati zaključevanju pravosodja v samih intranetih ali izven virtualnih zasebnih omrežij.

6. Drugi odločilni poseg za zagotavljanje vitalnosti potrebnih sprememb na tem področju leži v območju usposabljanja.

Sistematični in dosledni napori morajo biti vloženi v zagotavljanje močne pripravljenosti sodnikom in drugim pravnim strokovnjakom pri uporabi informacijskih tehnologij in naprav e-pravosodja, tudi z virtualnimi tehnikami poučevanja.

Dematerializacija prava ustreza zahtevam zelo izkušenih strokovnjakov in kampanj ter kaže prednosti novih sistemov in digitalnih odločitev.

7. Ko je informacija dematerializirana, jo je treba uvrstiti in posredovati v skladu z različnimi stopnjami dostopa ter jo zakleniti samo za določene naslove, če tako določajo pravni predpisi države ali Skupnosti.

Če se podatki posredujejo samo nekaterim osebam ali strankam, jih je treba odobriti z neposredno ali zasebno overovitvijo.

DV\752580SL.doc 13/59

SL

Pravnim zastopnikom strank bi morali biti na voljo tudi mehanizmi neposrednih stikov s pravosodnimi postopki.

Le-ti morajo seveda biti opremljeni z varno infrastrukturo ter overovitvijo dokumentov.

Noben teh premislekov pa ne uvaja nujno oblikovanja različnih orodij. Ravno nasprotno, priporoča se za zmanjšanje mehanizmov informatike in očitno ni nobenih razlogov, da bi se morali izogniti centralizaciji dostopov, na primer na velikem portalu.

8. Načini e-pravosodja v Evropi morajo vedno vključevati tako kazensko kot tudi civilno pravo ter se upirati neupravičeni skušnjavi, da bi več pozornosti namenili kazenski stvarnosti.

Projekti obeh pravnih pristojnosti morajo rasti skupaj, sorazmerno in na podlagi skupne filozofije ter enake terminologije in orodij.

To prav tako pomeni, da je treba poenotiti hitrost, vire in merila nastajanja teh dveh stvarnosti ter premagati nesorazmerja, ki izhajajo iz različnih časov nastanka ter iz dejstva, da en projekt nastaja v tretjem, drugi pa v prvem stebru.

9. Izguba pravnih digitalnih dokumentov bi bila dramatična ter bi lahko porušila zaupanje v e-pravosodje. Zaradi tega je nujno potrebno zagotoviti zaščito in kakovost rešitev vse od začetka pa do varnostnega kopiranja in stopenj arhiva.

Cilji

a. pospešiti reševanje pravnih sporov;b. skrajšati postopkovne roke;c. povečati zaupanje v učinkovitost ter preglednost pravnih in pravosodnih mehanizmov ter

približati pravosodne sisteme državljanom in podjetjem;d. racionalizirati in poenostaviti pravosodne postopke;e. zmanjšati operativne stroške;f. olajšati dostop do pravosodja;g. olajšati naloge pravnih strokovnjakov;h. pomagati pravnemu sodelovanju in prostemu pretoku pravosodnih odločitev, izboljšati

medsebojno zaupanje med pravosodnimi organi, vzpostaviti to zaupanje z obojestranskim znanjem in okrepitvijo digitalne komunikacije, odstraniti ovire, ki nastajajo zaradi večjezičnosti in različnosti v pravni terminologiji ter zagotoviti zanesljiva orodja za zagotavljanje varnosti in overovitve podatkov;

i. dopustiti medomrežno povezovanje nacionalnih in evropskih baz podatkov;j. dati neposreden dostop do obrazcev, ki so potrebni pri pravosodnem sodelovanju, ter

omogočiti njihovo izpolnjevanje in pošiljanje na spletu;k. omogočiti bolj jasne strukture državljanom z zagotavljanjem enostavnih, dostopnih in

posodobljenih informacij o nacionalnih pravnih sistemih, evropski zakonodaji ter pravilih evropskega in mednarodnega pravosodnega sodelovanja;

l. centralizirati informacije na obsežnem internetnem portalu, ki lahko vsebuje dostop do vseh digitalnih izdelkov, dopustiti vzajemno delovanje po logiki Web 2.0, združiti dostop do različnih

DV\752580SL.doc 14/59

SL

storitev, omrežij in atlasov ter omogočiti predložitev vseh obrazcev in zaprosil ter izdajo dokumentov s pravno vsebino; stalno prispevati h graditvi evropskega pravosodnega prostora.

Gibanja

1. Evropski državljani, soočeni s spremembo časovne in prostorske dimenzije ter vajeni hitrega dostopa do ogromnih količin informacij, so vse bolj zahtevni.Pravosodje je očitno vključeno v njihov okvir velikih pričakovanj ter področje, na katerem lahko tehnologija ustvari izredne koristi za vse.

2. Ob upoštevanju teh vzorcev, sedanje psihološke in sociološke stvarnosti, zahtev in novih potreb, ki jih ustvarja širitev ponudbe javnih digitalnih storitev, mrzličnih tehnoloških inovacij, povečevanja pričakovanj, zgoščevanja ali preoblikovanja posameznega časa, globalizacije ter povečanja števila in pogostnosti čezmejnih pravosodnih odnosov lahko na področju e-pravosodja dosežemo naslednja gibanja:

Pravna pravila in fizični sistemi se bodo spreminjali počasi, da bi dopustili nadomestitev papirja z elektronskimi pravosodnimi postopki;

a. Splošnost odnosov med državljani in državo bo temeljila na informatiki, zlasti na področju pravosodja;

b. Birokracija bo postala lažja zaradi hitrejših lastnosti komunikacijskih kanalov;

c. Povezave med sodišči in organi v različnih državah, zlasti v okviru pravnih instrumentov, sprejetih v evropskem pravosodnem prostoru, bodo v glavnem temeljile na hitrih in neposrednih tehnoloških sredstvih ter na videokonferencah z multi-kamero in spletnim evidentiranjem;

d. Prostemu pretoku sodb bo pomagal dostop splošne javnosti do sodnih postopkov in pravosodnih odločitev z vsemi digitalnimi napravami, na primer z osebnimi računalniki, dlančniki, mobilnimi telefoni ter vsemi drugimi ročnimi napravami s širokopasovnim omrežjem;

e. Priče bomo posploševanju mrež za pravosodno sodelovanje na globalni ravni, ki temeljijo na visokohitrostnih komunikacijah in lahkih pravilih vzajemne pomoči;

f. Zahteve po sodelovanju v Evropi bodo povsem dematerializirane in obrazce, ki so priloženi obstoječim in novim evropskim predpisom, bo mogoče izpolnjevati in pošiljati neposredno po spletu;

g. Te mreže bodo ustvarile enostavnejše, neuradne in trajne kanale, ki bodo vzpostavili globalno mrežo;

h. Pripomogli bomo h koncentraciji orodij informatike ter njeni absorpciji v močnih in vseobsegajočih tematskih internetnih prostorih;

DV\752580SL.doc 15/59

SL

i. Evropska unija in države bodo posredovale zanesljive ter jasne informacije o notranjih in skupnih pravnih pravilih; te informacije bodo na voljo državljanom, podjetjem, pravosodnim delavcem in pravosodnim organom;

j. Na stopnji pravosodnih postopkov lahko pričakujemo, da bomo dosegli dobro delovanje na področjih ustvarjanja sodišč brez papirne dokumentacije, izpolnjevanja in upravljanja primerov, porazdelitve primerov, plačil preko spleta ter sistemov sodnih taks, vodenja evidenc, sodne uprave in statističnih sistemov;

k. Obširno se bodo sprejemali glas in slika preko internetnega protokola ter hitre video povezave, e-posredovanje, avtomatično prevajanje, prepoznava glasu ali digitalna stenografija, celovito spletno snemanje zaslišanj, digitalno vročanje dokumentov ter dematerializirane komunikacije s sodišči, sodni postopki brez papirne dokumentacije in avtomatični postopki, povezani z manj podatki, ki so bolj učinkoviti in vključujoči.

Evropski nalog za izvršbo

1. Na področju uredbe o uvedbi evropskega naloga za izvršbo sta Nemčija in Avstrija začeli projekt za oblikovanje čezmejnega sistema, ki se lahko razširi na raven Evropske unije.

Ta projekt naj bi v enostavni različici začel veljati v trenutku, ko se začne uporabljati Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, to je 12. decembra 2008.

Kasneje se načrtuje tudi dodajanje nadaljnjih funkcionalnosti.

To podpira posebno pravilo tega pravnega dokumenta Skupnosti, namreč člen 8.

Ta člen predvideva, da se preučitev vloge, s katero se opravi nadzor nad skladnostjo zahtev, kotso določene v členih 2, 3, 4, 6 in 7, ter utemeljenost zaprosila lahko opravi z uporabo „avtomatiziranega postopka“.

Ta naloga je resnični izziv ter primer posebne previdnosti, ki je potrebna pri soočanju z ogromno nalogo graditve prostora e-pravosodja. Zato si zasluži, da jo omenimo v tej začetni analizi.

2. Uredba se je znašla na „razpotju“, na stičišču dveh različnih sistemov.

Za enega izmed teh – sistem čistega postopka za nalog za izvršbo (ali „gerichtliches Mahnverfahren“), pri katerem uradnik z določeno sodno pristojnostjo („der Rechtspfleger“), in ne sodnik („der Richter“), izvede lažjo preiskavo vloge in izda nalog za izvršbo – je lažje zasnovati avtomatizirani postopek. Kljub temu je tudi tukaj težko tako kulturno kot tudi pravosodno zaupati analizi, ki upravičuje zahtevo po kibernetičnem sistemu.

DV\752580SL.doc 16/59

SL

Tudi ob upoštevanju, da je sodišče tako za te kot tudi za uredbo1, ki so jo spodbudili, nekaj drugega kot sodnik, se zdi, da lahko sistem pusti državljane vsaj navidezno manj zaščitene.

Pri sistemih mešanega ali nečistega postopka za nalog za izvršbo (kot je španski, francoski in italijanski), za katere je značilno jamstvo posredovanja sodnika, se lahko soočimo z zavračanjem pravice sodnika, začetkom avtomatiziranih odločitev ter onemogočanjem pravega dostopa do pravosodja.

3. To je resnični preizkus naše zmogljivosti.

Vsaj v luči nekaterih evropskih kulturnih pristopov dosežki na področju učinkovitosti morda ne bodo zadostovali za ohranitev podobe e-pravosodja, če državljani – zlasti tisti, ki se ne morejo braniti in ne razumejo pravnih sistemov – postavljeni v položaj tožene stranke, lahko zaključijo, da je ta sistem dehumaniziran zaradi pomanjkanja dostopa do strokovne, tehnične in nepristranske predhodne analize zadevnega primera.Zato je treba vso pozornost usmeriti v to posredovanje. E-pravosodje mora vedno predstavljati nekaj, kar je za posameznika, z njim in od njega.

II. ELEKTRONSKO VROČANJE DOKUMENTOV IN PRIDOBIVANJE DOKAZOV, ELEKTRONSKA DOKUMENTACIJA IN KOMUNIKACIJA TER VIDEOKONFERENCE

Instrumenti e-pravosodja lahko izjemno podpirajo evropske pravosodne postopke s čezmejnim elementom.

Ti instrumenti so lahko kratkoročno in srednjeročno zelo učinkoviti in uporabni, zlasti na področjih vročanja dokumentov, pridobivanja dokazov, evropskega plačilnega naloga, evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter vlog za pravno pomoč.

Vročanje dokumentov ter elektronska komunikacija in dokumentacija

1. Dematerializacija čezmejnih sodnih in izvensodnih postopkov vključuje elektronsko komunikacijo med sodiščem in strankami v postopkih.

Ta je pomembna zaradi ustvarjanja naglosti glede na razdalje in posebne težave mednarodnih pravdnih sporov.

Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000, ki se uporablja po 13. novembru 2008, na tem področju predpisuje, da „mora pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj potekati neposredno in s hitrimi sredstvi“ (št. 8 preambule).

1 „‘sodišče’ pomeni vsak organ države članice, ki je pristojen za evropske plačilne naloge ali za katere koli

druge z njimi povezane zadeve“-člen 5.3).

DV\752580SL.doc 17/59

SL

To je odlična pravna pretveza za uvedbo informacijske tehnologije na tem področju.Orodja e-pravosodja so namenjena tudi za pomoč pri doseganju ciljev uredbe z oblikovanjem elektronskega priročnika, ki vsebuje informacije, navedene v členih 2, 3, 4, 10, 11, 13, 15 in 19.

2. Vročanje dokumentov in komunikacije na splošno so odgovorne za velike postopkovne zaostanke.

Običajni načini stikov prav tako vedno povzročajo velike finančne stroške ter obsežno mobilizacijo človeških virov.

3. Tukaj imajo tehnologije informatike ogromne zmožnosti. Med njimi moramo poudariti hitrost elektronske pošte, znižanje stroškov, ki so povezani z uporabo glasovne pošte po internetnemprotokolu, ter učinkovitost in hitrost, ki izhajata iz videokonference preko širokopasovnega, razširjenega ali ultra-razširjenega omrežja.

4. Za zagotovitev najboljših rezultatov dematerializiranega pravosodnega sistema bi bilo zelo pomembno, da bi vsak državljan imel elektronski naslov.

Ta cilj je mogoče doseči z ustvarjalnostjo ter široko politično vizijo. Celo poštne storitve se lahko notranje preusmerijo, da bi zagotovile stike z vsemi državljani, naslovniki in elektronskimi dokumenti.

Druga rešitev bi lahko bila centralno oblikovanje elektronskega naslova za vsakega državljana. Kdor ne bi imel računalnika, bi lahko dostopal do te elektronske pošte na za to posebej vzpostavljenih javnih prostorih.

Dopolnilno bi se lahko v vsaki pogodbi določilo označevanje in odobritev elektronskih naslovov strank, ki se uporablja v primeru pravdnega spora o vpisanem sporazumu.

5. Prosim, da glede elektronske dokumentacije pogledate, kaj je bilo o tem področju navedenega v prvem odstavku tega besedila.

Videokonferenca ter pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah

1. Besedilo, ki sedaj vsebuje evropska pravila za čezmejno pridobivanje dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, je UREDBA SVETA (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

Vrsta njenih pravil se uporablja v vseh državah Evropske unije, razen na Danskem, in nadomešča konvencijo z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini iz haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v odnosih med državami, ki jih zavezuje.

2. Navedena evropska uredba se uporablja, če:a. je namenjena za pridobivanje dokazov v prostoru Skupnosti;b. takšno pridobivanje dokazov spada v civilne ali gospodarske zadeve;c. se zaprosilo predstavi pred sodiščem države članice;d. so zahtevani elementi dokazov uporabljeni v začetnih ali načrtovanih pravosodnih postopkih.

DV\752580SL.doc 18/59

SL

3. Najpogosteje uporabljena vrsta čezmejnega pridobivanja dokazov po pravilih uredbe je tista, ki temelji na neposrednem prenosu zaprosil med sodišči. Prav tako je najbolj spodbujan sistem sodelovanja v novi logiki, uvedeni z amsterdamsko pogodbo in s sklepi iz Tampereja.

V tem okviru mora sodišče države članice, ki želi poslati zaprosilo za pridobivanje dokazov pristojnemu sodišču druge države članice, najprej sodišče prepoznati in ga prostorsko določiti.

Za to lahko uporabi prej omenjen Evropski pravosodni atlas v civilnih zadevah.

V njem lahko najde ustrezne obrazce, navedbo jezikov, ki se lahko uporabijo za izpolnjevanje obrazca ter opombo o razpoložljivosti videokonferenčnega sistema na zadevnem sodišču.

Prav tako lahko pridobi reference za dosegljiva sredstva sodelovanja.Poleg tega lahko dostopa do besedil omenjene uredbe, haaške konvencije iz leta 1970 ter sporočil držav članic.

Ko določi zaprošeno sodišče, mora sodišče, ki zaproša, izpolniti obrazec A priloge navedenega evropskega besedila. Tako tega kot tudi vse druge obrazce je mogoče izpolniti na spletu. Po tem postopku se obrazec lahko: a. natisne in pošlje s pošto; b. shrani na osebnem računalniku ali; c. pošlje neposredno po elektronski pošti.

4. Št. 8 preambule uredbe navaja, da je „za učinkovitost sodnih postopkov v civilnih ali gospodarskih zadevah potrebno, da se zaprosilo za izvršitev pridobivanja dokazov posreduje in izvrši neposredno in na najhitrejši možni način med sodišči držav članic“.

Pravno besedilo Evropske skupnosti določa uporabo najbolj naprednih tehnoloških sredstev in prednosti videokonference.

V zvezi s tem št. 4 člena 10 določa, da „sodišče, ki je zaprosilo, lahko zaprosi zaprošeno sodišče, da pri izvršitvi pridobivanja dokazov uporabi sredstva komunikacijske tehnologije, zlasti videokonferenco“.

5. Ta ukaz je zelo močan in isto pravilo tudi določa, da „zaprošeno sodišče izpolni tako zaprosilo, razen ko je ta v nasprotju s pravom države članice zaprošenega sodišča, ali ob večjih praktičnih težavah“.

Zdi se, da lahko samo fizične težave predstavljajo oviro pri uporabi videokonference, saj ne poznamo pravnega sistema države članice, ki lahko prepreči uporabo takšnega tehnološkega sredstva zaradi obstoja resničnih pravosodnih ovir.

6. Hitrost pri uporabi napredne tehnologije je zaželena tako močno, da uredba predvideva možnost medsebojnega sporazuma med sodiščema, da bi pridobili izvirno neobstoječa sredstva (št. 4 člena 10).

DV\752580SL.doc 19/59

SL

7. Videokonferenca je po Skupnosti nameščena na zelo nereden in nesorazmeren način, kljub močnemu navdušenju, ki se je skrivalo za oblikovanjem uredbe.

V večini držav članic je sedaj na voljo za kazenske postopke, manj običajna pa je za civilne postopke.

Po podatkih, poslanih za vključitev v Evropski pravosodni atlas v civilnih zadevah, je samo na Portugalskem videokonferenca na voljo na vseh sodiščih.

Nekatere države članice je sploh ne uporabljajo, druge pa je treba predhodno obvestiti, da zagotovijo premestitev in vgradnjo mobilnih sredstev (kot na primer na Nizozemskem in v Schleswig-Holsteinu v Nemčiji).

8. Če ni mogoče uporabiti določenega tehnološkega orodja, kot je npr. videokonferenca, mora zaprošeno sodišče poslati obrazec E priloge k uredbi, s katerim izjavlja, da je v nasprotju s pravom države članice zaprošenega sodišča ali da je videokonferenca neizvedljiva zaradi večjih praktičnih težav.

9. V skladu z uredbo je uporaba videokonference, da bi se sodišču, ki zaproša, dovolilo zaslišati pričo, vključena v pojem neposrednega pridobivanja dokazov po členu 17, ki določa potrebo po posredovanju osrednjega organa, navedenega v odstavku 3 člena 2.

10. To uvaja posebno težavo in notranje protislovje, ki dopušča nepotrebno ogrožanje postopka sodelovanja na tem področju.

Do tega prihaja, ker se soočamo z dvema različnima zgradbama, ki se medsebojno izničita ali si vsaj nasprotujeta.

Na eni strani poznamo inovativne strukturne zasnove, ki so oblikovane z upoštevanjem potrebe po ustvarjanju hitrosti, enostavnosti in zaupanja. Ta nova pravila temeljijo na intenzivni uporabi najnovejših tehnoloških sredstev ter razglasitvi primarnosti neposrednih stikov med sodišči in zmanjšujejo vlogo osrednjih organov.

Na drugi strani se pri neposrednem pridobivanju dokazov soočamo s posebnimi previdnostnimi ukrepi, ki nalagajo sistematično posredovanje organa države članice zaprošenega sodišča, ne dopuščajo avtomatizma in takojšnjih pobud ter uvajajo nepotrebne omejitve pravil predložitve dokazov.

Če na primer po opisani zasnovi sodišče ene države zaprosi sodišče druge države, da zasliši pričo, mora ta priča nastopiti in sodelovati v skladu s pravili, ki se uporabljajo za vsako notranje zaslišanje, kot je navedeno v členu 13 uredbe.

Nenavadno je, da če sodišče, ki zaproša, zaprosi za neposredno pridobivanje dokazov z uporabo najhitrejšega, bolj neposrednega in bolj učinkovitega sredstva, kot je npr. videokonferenca, pride do težav in dokazi se lahko pridobijo samo na prostovoljni podlagi, s prepovedjo vseh prisilnih ukrepov, kakor izhaja iz št. 2 člena 17.To vodi do popolnega uničenja pobude v precejšnjem delu primerov.

DV\752580SL.doc 20/59

SL

11. Kadar pri čezmejnem pridobivanju dokazov želimo uporabiti videokonferenco, moramo ugotoviti, da se tukaj ne soočamo s potrebami po zaščiti suverenosti, ki se pojavljajo v okviru učinkovitega premeščanja članov sodišča v drugo državo. Posebnosti člena 17 so upravičene samo v tem primeru.

Posredovanje osrednjega organa je potrebno, kadar je treba potrditi pridržek suverenosti in dopustiti reševanje praktičnih težav, ki končno niso rešljive samo s posredovanjem vključenih sodišč. Neobvezna lastnost sodelovanja priče s sodiščem druge države, ki deluje izven svojega ozemlja, opominja, da lahko na določenem geografskem območju samo lokalni organi delujejo s pomočjo prisilnih ukrepov.

12. Morda lahko iz tega povzamemo, da evropski zakonodajalec ni uvidel protislovja, ki ga je uvedel v sistem zaradi ohranjanja videokonference znotraj režima člena 17.

Zdi se, vsaj v pričakovanju revizije uredbe, da bi morali to smernico pridržati za situacije učinkovitega premeščanja članov sodišča v drugo državo. Samo tako lahko oblikujemo skladnost navedene želje po uporabi hitrejših tehnoloških sredstev in spodbujamo neposredne stike med sodišči.

13. De iure condendo in v skladu z namenjenimi dokončnostmi in oblikovanimi načeli v analizirani uredbi vztrajamo, da mora biti čezmejno pridobivanje dokazov s pomočjo videokonference organizirano s preprostim in neposrednim stikom med dvema evropskima sodiščema.

14. Menimo tudi, da se mora nujno potrebno sodelovanje državljanov s sodnim sistemom dosegati s pomočjo prisilnih ukrepov, ki jih dopušča notranje pravo zaprošene države.

15. V sedanji situaciji lahko samo priporočamo, da sodišče, ki zaproša, zaprosi za uporabo videokonference v skladu s členom 10, ki zaprošenemu sodišču dopušča, da pričam zastavi potrebna vprašanja, ter istočasno zaproša za možnost, da njegovi sodniki sodelujejo v postopku v skladu s pravilom št. 4 člena 12.To je verjetno edini način, da se zgradba uredbe ohrani in dopusti, da uporaba njenih novih odločitev ne bo postala stranski fenomen.

16. Kulturne razlike, ki jih predstavljajo sodišča z veliko tradicijo pisnih postopkov, prav tako predstavljajo posebne odpore.

17. Da bi pomagali rešiti obstoječe težave, ki določajo stransko uporabo videokonference v civilnih zadevah, se zdi zelo uporabno izdelati evropski priročnik o uporabi videokonference, kjer je vedno prisotna potreba po poudarjanju enostavnih in jasnih operativnih pravil, ki lahko ustvarijo zaupanje in pojasnijo to tehnologijo.

To je veliko bolj pomembno kot določanje tehničnih protokolov in tehnoloških standardov.

Tak priročnik bi v civilnih zadevah med drugim moral upoštevati, da:a. je za odstranitev dvomov, ki še vedno obstajajo, bistveno potrditi, da mora biti oddaljeno zaslišanje priče z videokonferenco po členih 17 in 10 uredbe kolikor je mogoče v skladu s

DV\752580SL.doc 21/59

SL

postopkom za zaslišanje priče na sodišču države, ki zaproša, kar pomeni, da mora biti izbira prostora videokonference sprejeta med obstoječimi fizičnimi prostori zaprošenega sodišča in mora zasledovati potrebo po zagotavljanju dostojanstva in spoštovanja zaradi dejanja.Kjer opremo za uporabo dostavi sodišče, se stroški ne smejo zaračunati. Kjer sodišče ne dostavi opreme za uporabo, vse stroške prenosa, najema opreme in tehničnega osebja, ki jo upravlja, nosi stranka, ki je zaprosila za videokonferenco.

18. Vzporedno s tem je pomembno posodobiti Evropski pravosodni atlas v civilnih zadevah na področju videokonference, saj obstaja veliko več vgrajenih sistemov in pogojev, v katerih se lahko uporablja po uredbi 1206/2001, kot pa je navedeno.

19. Odločilno je sprejeti sporazum na evropski ravni o standardiziranih in enotnih komunikacijskih formatih ter protokolih.

Priporočljivo je, ne samo zaradi stroškov, temveč tudi zaradi upoštevanja globalne razpoložljivosti in enostavnosti uporabe, da se namesto namenskih linij in posebne vrste pravil (očitno s težkim šifriranjem, če je potrebno) sprejme internetni protokol za videokonferenco.

Visoke tehnološke zahteve po uvedbi tehnologije, ki je dandanes poceni in enostavna, lahko vodijo samo v nepotrebne zamude in odpore.

20. Videokonferenca je lahko zelo uporabna tudi na področju komunikacije z zapori, predvsem da bi se izognili tveganjem in stroškom, vključenim v prizadevanja za zagotovitev fizične prisotnosti aretiranih državljanov.

III – EVROPSKI POSTOPKI NA SPLETU IN EVROPSKI PORTAL ZA E-PRAVOSODJE

1. 2007 je bilo leto velikega razvoja ideje e-pravosodja v Evropi. V tem letu je bil oblikovan prototip evropskega portala za e-pravosodje, omenjenega v govoru g. Mauda de Boer-Buquicchia, namestnika generalnega sekretarja Sveta Evrope na konferenci “Delo na e-pravosodju 2007”, ki je potekala v Bremnu od 29. do 31. maja 2007 kot „čezmejne, interoperabilne komunikacijske infrastrukture na e-pravosodju“, zgradbe, ki je povezava med različnimi pravnimi sistemi.

Dosežen je bil sklep, da evropskega sistema e-pravosodja ni mogoče centralizirati, zato mora temeljiti na dobro usklajenih nacionalnih rešitvah, da se zagotovi skupno in učinkovito delovanje ter „upravlja sistem na skladen način“1.

2. Na svojem srečanju 19. in 20. junija 2008 je Evropski svet pozdravil pobudo za „postopno oblikovanje enotnega portala EU za e-pravosodje do konca leta 2009“.

3. Ta portal bi se osredotočal na različne spletne projekte, spletne strani, sektorske portale, informacijska orodja, baze podatkov, mreže in atlase, ki so koristni na področju evropskega e-

1 Poročilo Delovne skupine Sveta za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje) 15892/07 LIMITE, JURINFO 73,

JAI 646, JUSTCIV 325, COPEN 170, Bruselj, 29. november 2007.

DV\752580SL.doc 22/59

SL

pravosodja, ter vključeval vse obstoječe digitalne instrumente čezmejnega pravosodnega sodelovanja v Evropi.

Predstavljati mora središče informacij in storitev ter prostor vzajemnega vplivanja, ki deluje kot edinstvena vrata, skozi katera lahko državljani in podjetja dostopajo do evropskega sodstva.Biti mora tudi uporabno orodje za sodnike, delavce sodišč, osrednje organe, uradnike nacionalnih ministrstev za pravosodje ter pravosodne delavce.Obsega lahko različne stopnje dostopa ter mnogovrstne pravice dostopa.

4. Portal za e-pravosodje bi lahko služil kot enotna točka dostopa do nacionalne in evropske zakonodaje – po primeru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih primerih, kot se nanaša na predmet – in lajšal komunikacijo med sodišči, javnimi organi ter zainteresiranimi strankami ter podeljeval splošne pravne nasvete in pomoč pri čezmejnih pravnih težavah.

V glavnem naj bi javnosti zagotavljal odprte, brezplačne, bogate in izčrpne informacije.

Podajati mora natančne in uporabne podatke s pomočjo sistemov, oblikovanih za pomoč državljanom, da ugotovijo, kako naj obravnavajo pravne probleme, ter jih spremljati v vseh fazah reševanja.

5. Portal mora delovati tudi kot orodje, ki preusmerja obiskovalce na registre, medomrežno povezane na evropski ravni, ter zagotavljati neposredni dostop do novih evropskih postopkov (npr. „manjši zahtevki“) in zlasti do avtomatiziranih (npr. avtomatiziran postopek za „evropski plačilni nalog“) ter do popolnoma elektronskih evropskih postopkov, ki bi lahko bili oblikovani.

6. Portal mora biti večjezičen in ponujati informacije v 23 jezikih Evropske unije ter po potrebi uporabljati posebej oblikovano prevajalsko programsko opremo.

Pri povezovanju na nacionalne spletne strani bi moral dopuščati prevajanje in tolmačenje, v glavnem z uporabo avtomatiziranih prevajalskih sistemov (kot sta avtomatska prevajalska sistema EUROVOC in SYSTRAN), ter posebno pozornost nameniti potrebi po pravnih prevajalskih orodjih (kot sta SOLON in N-Lex).

Vsebuje lahko bazo podatkov o pravnih prevajalcih in tolmačih, ki so na voljo sodiščem, pravosodnih delavcem in javnosti.

7. Evropski portal mora dovoliti dostop do obrazcev v prilogi uredbe, njihovo izpolnjevanje in pošiljanje na spletu ter omogočati tudi možnost neposrednega zaprosila za pravno pomoč ter predstavitev spletnih vlog (npr. o nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj) in zaprosil za kazenske evidence, lastnino ali druge stvari, vsebovane v registrih.

Prav tako mora dopuščati uporabo spletnih alternativnih rešitev spora (ADR) in dostop do nacionalnih varuhov človekovih pravic, kjer obstajajo.Dovoli lahko spletna plačila, kot je na primer sodna taksa.

8. Lahko si predstavljamo, da bo ta portal nekega dne lahko vsakemu državljanu držav članic nudil elektronski predal evropskega državljanstva, ki se lahko uporablja za komunikacijo s sodišči in drugimi organi ter celo za vročanje dokumentov.

DV\752580SL.doc 23/59

SL

9. Dovoliti bi moral varno komunikacijo, podati vse potrebne elemente videokonference ter predstavljati središče pretoka izmenjave dokumentov med sodišči ter med njimi in strankami, po potrebi z uporabo orodij e-identifikacije, e-varnosti in časovnih žigov, ter temeljiti na standardiziranih formatih in komunikacijskih protokolih.

10. Ta center za neposredne stike lahko nadomesti orodja, kot je CIRCA (portal delovnega prostora za sodelovanje med partnerji evropskih institucij, ki se na primer uporablja za zaprte komunikacije znotraj Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah).

Na portalu bi moral vsak biti zmožen z varno overovitvijo stopiti v stik s svojimi kolegi na projektih ali pri posredovanjih, portal pa bi lahko predstavljal vhodna vrata do komunikacijskega kanala med pravosodnimi organi brez papirnih dokumentov in preko varnega omrežja.

11. Oblikovanje portala za e-pravosodje lahko poveča prepoznavnost evropskega e-pravosodja in pomaga ustvariti zaupanje ter boljši dostop do pravosodja v Evropi.

Lahko celo prikaže Evropsko unijo na področju pravosodja in s tem približa državljane Skupnosti in njenim ciljem.

DV\752580SL.doc 24/59

SL

ELEKTRONSKO POVEZOVANJE KAZENSKIH EVIDENC TER POTREBA PO ZAGOTAVLJANJU

VARSTVA OSEBNIH PODATKOV

PHILIPPE DELARBREDIREKTOR NACIONALNEGA URADA ZA KAZENSKE EVIDENCE,

NANTES

DV\752580SL.doc 25/59

SL

POVEZOVANJE SODNIH EVIDENC

V EVROPSKI UNIJI

22. januarja 2003, ob štirideseti obletnici Elizejskega sporazuma, sta predsednik Republike Francije in kancler Zvezne republike Nemčije podala skupno izjavo, v kateri sta se zavezala k oblikovanju evropske sodne evidence.Iz skupnega prizadevanja Francije in Nemčije se je v okviru postopka okrepljenega sodelovanja

v kazenskih zadevah razvilo mrežno povezovanje sodnih evidenc na območju Evropske unije.

Cilj partnerjev povezovanja je omogočiti vsem državam članicam hiter in zanesljiv dostop do

obsodb, ki so v drugih državah članicah izrečene proti njihovim državljanom, da bi tako

izboljšali kakovost sodnega varstva v državah članicah (1).

Hiter in zanesljiv dostop mora zagotavljati omrežje zavarovanih elektronskih izmenjav med

državami članicami Evropske unije. Da bi zagotovile varstvo osebnih podatkov, so se države

članice povezovanja sodnih evidenc zavezale, da bodo spoštovale določbe konvencije Sveta

Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih

podatkov (2).

Uporabljajo se tudi določbe direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.

oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

Okrepljeno partnerstvo je pilotni projekt Evropske unije za razvijanje povezovanja med vsemi

državami članicami v skladu z okvirnim sklepom, ki je bil sprejet s političnim sporazumom iz

leta 2007, podrobnejši tehnični postopki pa bodo določeni s sklepom Evropskega

informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), ki je v postopku sprejemanja.

1) PREDSTAVITEV POVEZOVANJA SODNIH EVIDENC

Postopku okrepljenega sodelovanja v kazenskih zadevah med Francijo in Nemčijo so se

postopoma pridruževale tudi druge države.

Sledi podrobnejši pregled držav, ki sodelujejo pri povezovanju sodnih evidenc, pravna podlaga

za izmenjave in načini delovanja skupine za povezovanje.

Države članice povezovanja

DV\752580SL.doc 26/59

SL

Leta 2004 sta se prizadevanjem Francije in Nemčije za vzpostavitev informacijske

povezave med sodnimi evidencami pridružili še Španija in Belgija.

Povezovanje med temi štirimi državami je bilo dejansko vzpostavljeno 31. marca

2006.

Projektu sta se nato pridružila Češka in Luksemburg, ki sta se januarja 2008 delno

povezala s štirimi začetnimi državami. Popolno povezovanje bo vzpostavljeno v

kratkem.

Določene tehnične težave Češki še ne omogočajo popolne povezave.

Leta 2007 in 2008 so se projektu povezovanja pridružile nove države.

Leta 2007 so se tako pridružile Velika Britanija, Poljska, Italija, Slovaška in

Portugalska.

Junija 2008 sta se povezovanju pridružili še Nizozemska in Bolgarija.

Tri države, Romunija, Švedska in Avstrija, pa so postale opazovalke, kar jim

omogoča, da do sprejetja uradne odločitve za pridružitev k projektu sodelujejo na

delovnih sestankih na plenarnih zasedanjih projekta povezovanja.

DV\752580SL.doc 27/59

SL

Omeniti je treba, da pridružitev projektu povezovanja sodnih evidenc ne pomeni

takojšnje povezave z drugimi državami. Povprečno je namreč za sprejetje potrebnih

sodnih in tehničnih prilagoditev za učinkovito elektronsko izmenjavo s sodnimi

evidencami drugih držav članic potreben časovni zamik od 18 mesecev do 2 let.

2

Interconnexion des casiers judiciaires européens

Les pays membres de l’ICJ en voie de connexion

Italie

Pologne

Portugal

Royaume Uni

Slovaquie

Slovénie

L’Italie, la Pologne et la Slovaquie sous l’assistance technique de la France

Pays Bas

Bulgarie

Interconnexion des casiers judiciaires européens

LL’’interconnexion opinterconnexion opéérationnelle rationnelle Le 2 dLe 2 déécembre 2008cembre 2008

France Allemagne

Espagne Belgique

Luxembourg

31 mars 2006

Janvier 2008

Rep. Tchèque

DV\752580SL.doc 28/59

SL

Pravna podlaga za izmenjave.

A. Izmenjave med sodnimi evidencami omogoča sprejeta zakonodaja v skladu z

določbami evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah z

dne 20. aprila 1959.

Natančneje:

člen 13 konvencije določa, da „zaprošena pogodbenica

pošlje izpise in podatke iz kazenske evidence, za katere

so jo pravosodni organi pogodbenice zaprosili in so

potrebni v kazenski zadevi“.

člen 22 določa, da „vsaka pogodbenica obvesti drugo

pogodbenico o vseh kazenskih obsodbah in poznejših

ukrepih, ki se nanašajo na državljane slednje in so

vpisani v kazenski evidenci“.

Izmenjave v okviru povezovanja sodnih evidenc so tako s področja kazenskih

zadev in pravosodnih organov.

B. Pravno podlago je dopolnil še sklep Sveta Evropske unije z dne 21. novembra

2005, ki je določil, da vsaka država članica imenuje glavni organ, natančneje

pa je tudi opredelil roke za uresničitev izmenjav med državami.

Pravosodni organi morajo tako odgovor na zahtevek poslati v roku največ

desetih delovnih dni in v roku največ dvajset dni, če zahtevek vloži

posameznik.

C. Okvirni sklep Sveta z dne 12. in 13. junija 2007, ki je v postopku sprejemanja,

bo še dodatno okrepil pravno ureditev izmenjav, zato da se:

→ opredeli vsebino podatkov (člen 7),

→ pospeši izmenjave (člen 8),

→ opredeli pogoje za izvedbo in uporabo (člen 7),

→ določi okvir elektronskih izmenjav med državami članicami (člen

11).

DV\752580SL.doc 29/59

SL

Ta okvirni sklep bo dopolnil nov sklep ECRIS, ki je trenutno v razpravi in bo

določil dejanske načine in oblike izmenjav.

Delovanje projekta povezovanja sodnih evidenc

Države članice projekta povezovanja so se zato, da bi omogočile hitre in popolne

izmenjave, odločile za oblikovanje skupnih razpredelnic kaznivih dejanj in kazni s

kodiranjem in samodejnimi prevodi.

Vse države članice zato sodelujejo v pravosodni delovni skupini, ki pripravlja

razpredelnice kaznivih dejanj in kazni, pri tem pa upošteva posebnosti nacionalnih

zakonodaj, da bi bila razpredelnica usklajena in kodirana. Skupini trenutno

predseduje Francija.

Države sodelujejo tudi v tehnični delovni skupini, katere naloga je priprava

informacijskih prilagoditev za uporabo kodiranih razpredelnic v informacijskih

izmenjavah.

Za predsedovanje tej skupini skrbi Nemčija.

Razpredelnica iz leta 2007, ki vsebuje 45 kategorij in 178 podkategorij, je bila tako

prenesena v informacijski okvir in se med šestimi povezanimi državami uporablja od

januarja 2008.

Omogoča kodiranje in samodejni prevod podatkov v zvezi s podkategorijami

kaznivih dejanj.

Konec prvega polletja 2008 so razpredelnico kazni in ukrepov, za katero trenutno

potekajo izvedbena dela, sprejele vse države članice projekta povezovanja sodnih

evidenc.

Poudariti je treba, da sklep ECRIS, ki je še v razpravi, za izmenjave med državami

članicami predvideva obvezno uporabo teh kodiranih razpredelnic.

Srednjeročno gledano se bodo tako vse izmenjave informacij med sodnimi

evidencami odvijale z uporabo skupnih razpredelnic kaznivih dejanj in kazni, ki bodo

omogočale hitre elektronske izmenjave in samodejni prevod podatkov v povsem

varnem okolju.

Treba je tudi omeniti, da je Evropska komisija odobrila pomembna proračunska

sredstva, da bi državam članicam omogočila izvedbo tehnoloških prilagoditev, ki so

DV\752580SL.doc 30/59

SL

nepogrešljive za njihovo povezovanje, zlasti za informatizacijo njihovih sodnih

evidenc, kar je osnova za izvajanje elektronskih izmenjav.

DV\752580SL.doc 31/59

SL

STATISTIČNI PODATKI 2007

Statistični podatki

od 1. januarja do 31. decembra 2007

Izdana v Franciji

za Nemčijo, Španijo in Belgijo

Prejeta v Franciji

iz Nemčije, Španije in Belgije

Poročila izdani zahtevki za francoske pravosodne

organe:

5 508

poslani odgovori tujih pravosodnih

organov:

1 868

Obvestila o kaznih poslana obvestila:

3 621

obvestila, vpisana v nacionalno sodno

evidenco:

10 541

STATISTIČNI PODATKI 2008

Statistični podatki

od 1. januarja do 31. decembra 2008

Izdana v Franciji

za Nemčijo, Španijo in Belgijo

Prejeta v Franciji

za Nemčijo, Španijo in Belgijo

Poročilaizdani zahtevki za francoske pravosodne

organe:

4 342

poslani odgovori tujih pravosodnih

organov:

3 877

Obvestila o kaznihposlana obvestila:

2 381

obvestila, vpisana v nacionalno sodno

evidenco:

9 599

Opombe: vzpostavitev povezovanja sodnih evidenc je omogočila, da so zahtevki države članice

za izpis iz sodnih evidenc druge države glede njenih državljanov rešeni že v roku nekaj dni.

DV\752580SL.doc 32/59

SL

Analiza obsega izmenjav izpisov kazni in obvestil pred in po vzpostavitvi povezovanja je

pokazala, da si povezane države v okviru povezovanja izmenjajo znatno več podatkov.

Ta razvoj je zlasti pomemben za države, ki so uvedle informacijski sistem, ki omogoča

samodejno pošiljanje sklepov po začetnem vpisu, in so svojim pravosodnim organom

sistematično predlagale možnost prošnje za obvestilo na podlagi državljanstva osebe, ki je

vpletena v kazensko zadevo.

2) VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V ELEKTRONSKIH IZMENJAVAH ZNOTRAJ

POVEZOVANJA SODNIH EVIDENC

Zaradi zajamčenega varovanja osebnih podatkov v okviru povezovanja evidenc je predvideno,

da vsaka država članica sprejme natančne pravne predpise.

Določeno je tudi, da se zaupnost izmenjav in varnost elektronskih komunikacij zagotovita s

tehničnimi načini izmenjave.

Jamstvo v zvezi s pravnimi zahtevami za izmenjave

A. V okviru pilotnega projekta

Povezovanje v okviru pilotnega projekta trenutno sloni na izmenjavah v skladu z

določbami evropske konvencije o medsebojni pravosodni pomoči z dne

20. aprila1959 in okvirnega sklepa Sveta EU z dne 21. novembra 2005 o

izmenjavi podatkov iz sodnih evidenc.

Referenčni dokument, ki so ga sprejele partnerske države v pilotnem projektu, je

takoj določil zavezujoč okvir za jamstvo varovanja podatkov.

Poleg jasnega navezovanja na načela, ki jih opredeljuje konvencija Sveta Evrope

z dne 28. januarja 1981, so partnerske države določile še naslednja glavna pravila:

DV\752580SL.doc 33/59

SL

→ vsaka država ohrani odgovornost za pravila delovanja svoje sodne

evidence, neposredni dostop do vsebine drugih sodnih evidenc ni

predviden;

→ izmenjave se nanašajo le na dokončne kazenske obsodbe, ki so

vpisane v sodno evidenco države, ki izreče sodbo;

→ izmenjave morajo biti opremljene s posodobljenimi podatki o

obsodbah;

→ osebni podatki, ki so posredovani v okviru projekta, se lahko

uporabljajo samo za namen, za katerega so bili posredovani.

Podatkov iz izpisa tako ni mogoče uporabiti za vpis v evidenco;

→ države morajo sprejeti potrebne notranje predpise in ukrepe za

zaščito osebnih podatkov;

→ pridružitev nove države je mogoča le s soglasjem drugih držav, ki

preverijo, ali so upoštevane tehnične in pravosodne zahteve ter

zahteve glede varstva osebnih podatkov.

S temi zahtevami so države partnerice v pilotnem projektu želele

zagotoviti dejansko zaščito osebnih podatkov v medsebojnih izmenjavah.

B. V okviru projekta Evropske unije.

Predlog okvirnega sklepa iz junija 2007 o organizaciji in vsebini izmenjave

podatkov iz sodnih evidenc ter predlog ECRIS, o katerem je bil v Svetu za

pravosodje in notranje zadeve 24. oktobra 2008 dosežen politični sporazum,

določata in dodatno krepita zahteve o varstvu osebnih podatkov.

DV\752580SL.doc 34/59

SL

Nov model izmenjav tako predvideva, da:

→ se natančno določi vlogo države, ki izreče obsodbo, in vlogo države

izvora,

→ se brez odlašanja posodobi stanje obsodb (člen 4 okvirnega sklepa iz

leta 2007),

→ morajo posredovani podatki iz ene države drugi državi vsebovati

posodobitve, prejete od države, v kateri je izrečena obsodba (člena 5

okvirnega sklepa iz leta 2007),

→ se osebne podatke lahko uporablja le v postopku, za katerega so bili

zaprošeni (člen 9 okvirnega sklepa iz leta 2007),

→ država, v kateri je izrečena obsodba, lahko omeji uporabo podatkov

za državo izvora, če predvidi, da so nekateri podatki lahko

posredovani zgolj za uporabo v kazenskem postopku (člen 7

okvirnega sklepa iz leta 2007).

Predpisi iz predloga okvirnega sklepa iz leta 2007 in predloga ECRIS

tako krepijo učinkovitost in varnost izmenjav med sodnimi evidencami.

Jamstvo v zvezi s tehnično podporo

Sistem povezovanja sodnih evidenc v Evropski uniji z uporabo omrežja TESTA (Trans

European Services for Telematics between Administration) omogoča, da vsaka povezana

sodna evidenca ohrani celotno organizacijsko avtonomijo, čeprav je del sistema hitre in

zavarovane izmenjave podatkov z drugimi evidencami.

Države, ki so začele s povezovanjem, so že na začetku izdelale posebne tehnike in

protokole za izmenjavo, ki zagotavljajo varnost elektronskih komunikacij.

DV\752580SL.doc 35/59

SL

Tehnična izvedba

Kodirane izmenjave

Vsaka država ima kodirni certifikat. Uporaba tega certifikata v okviru protokola za

izmenjevanje http (HyperText Transfer Protocol) zagotavlja zaupnost in nespremenjenost

podatkov, ki jih pošiljajo ali sprejemajo strežniki partnerskih držav.

Izmenjave med povezanimi državami so tehnično podprte z omrežjem s-TESTA

(TransEuropean Services for Telematics between Administrations), omrežjem varne

komunikacije, ki je vzpostavljeno med evropskimi institucijami in upravami nekaterih

držav članic.

Filtrirane izmenjave

Vsaka država ima seznam naslovov IP (Internet Protocol) za strežnike iz vseh partnerskih

držav. Če pošiljatelja ni na tem seznamu, izmenjava ni mogoča.

Funkcionalna izvedba

Asinhrono potrdilo o prejemu

Povezane države so glede izmenjave obvestil uvedle posebno t. i. asinhrono potrdilo o

prejemu. Država pošiljateljica, ki prejme potrdilo o prejemu, preveri, ali je bilo izvorno

obvestilo res poslano iz te države.

Predlog sklepa ECRIS kot bistveni element navaja varnostna merila, ki so jih sprejele partnerske

države v pilotnem projektu.

Potrjuje tudi izbiro decentralizirane zgradbe sistema izmenjav in organizacijsko avtonomijo

sodnih evidenc vsake države članice.

Predlog predvideva posebno vlogo Evropske komisije, ki s splošno podporo in službami nadzora

zagotavlja učinkovito delovanje ECRIS.

Predlog ECRIS natančneje opredeljuje okvir izmenjav z obvezno uporabo kodiranih razpredelnic

kaznivih dejanj in kazni, da bi tako olajšali prenos podatkov.

DV\752580SL.doc 36/59

SL

SKLEP

Pri povezovanju sodnih evidenc trenutno sodeluje 6 držav, 8 držav pa je v postopku pridružitve.

S sprejetjem okvirnega sklepa z dne 12. in 13. junija 2007 in sklepa ECRIS bo mogoče

povezovanje v kratkem razširiti na vse države Evropske unije.

Sistem povezovanja, ki je trenutno omejen zgolj na izmenjave med pravosodnimi organi, se bo

lahko tako razširil na vse zahtevke za obvestila v upravnih zadevah ali za potrebe posameznikov.

DV\752580SL.doc 37/59

SL

POTREBA PO ELEKTRONSKEM OMREŽENJU REGISTROV PLAČILNE NESPOSOBNOSTI, ZEMLJIŠKIH KNJIG TER

POSLOVNIH IN DRUGIH REGISTROV?

MARC VAN OPIJNENVIŠJI SVETOVALEC PRAVNE INFORMATIKE, ODDELEK ZA

SPLETNE APLIKACIJE NIZOZEMSKEGA SVETA ZA SODSTVO,UTRECHT

DV\752580SL.doc 38/59

SL

POTREBA PO ELEKTRONSKEM OMREŽENJU REGISTROV PLAČILNE NESPOSOBNOSTI,ZEMLJIŠKIH

KNJIG TER POSLOVNIH IN DRUGIH REGISTROV?

UVODPodatki o pravnem in finančnem položaju dolžnikov ali pogodbenih strank so pomembni za gladko delovanje gospodarstva in pravnega sistema. Pojav interneta je bistveno izboljšal možnosti za pridobivanje teh podatkov z majhnimi stroški in veliko hitrostjo. Naraščajoče število registrov z informacijami o zemljiščih, poslovanju in plačilni nesposobnosti zadovoljuje potrebo po teh podatkih na nacionalni ravni.Z razvojem notranjega trga in vedno večjim številom čezmejnih transakcij pa narašča tudi potreba po čezmejni dostopnosti do teh registrov. Vendar je iskanje nacionalnih registrov iz tujine pogosto zelo težko zaradi jezikovnih, tehničnih, pravnih ali kulturnih razlogov.

Ta članek obravnava potrebo po čezmejni uporabi zemljiških knjig, registrov plačilne nesposobnosti ter poslovnih in drugih registrov, poleg tega pa tudi že sprejete pobude za omreženje teh nacionalnih registrov.

Drugi oddelek obravnava nekatere razvoje Skupnosti na področju čezmejnega dostopa do registrov. Tretji oddelek se ukvarja s poslovnimi registri ter posebno pozornost namenja Evropskemu poslovnemu registru (EBR). Z zemljiškimi knjigami se ukvarja četrti oddelek, ki se še zlasti osredotoča na Evropsko službo za informacije o zemljiščih (EULIS).Peti oddelek obravnava omreženje registrov plačilne nesposobnosti. V nasprotju z zemljiškimi knjigami in poslovnimi registri na tem področju trenutno ne deluje nobeno omrežje, čeprav so nekatere države članice nedavno razvile dokazilo o izvedljivosti. Ta oddelek ne opredeljuje zgolj pravnih, organizacijskih in tehničnih vidikov, ki so povezani z izboljšanjem čezmejne dostopnosti do podatkov o plačilni nesposobnosti, temveč podaja tudi opis dela, ki ga je potrebno opraviti na nacionalni ravni. Šesti oddelek se ukvarja z nekaterimi drugimi registri, ki bi jih bilo morda potrebno omrežiti, kot so registri oporok, prebivalstva ter tolmačev in prevajalcev.Sedmi oddelek obravnava različne možnosti za omreženje registrov, osmi pa odraža prihodnje delo.

POTREBA PO MREŽNEM POVEZOVANJU REGISTROVEvropska komisija je marca 2008 objavila zeleno knjigo „Učinkovito izvrševanje sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja“.1Ta dokument od začetka pojasnjuje, zakaj obstaja potreba po preglednosti: „Obstaja nevarnost, da bi težave glede čezmejne izterjave dolgov pomenile oviro prostemu pretoku plačilnih nalogov znotraj Evropske unije in preprečevale pravilno delovanje notranjega trga. Pozno plačilo in neplačilo ogroža tako interese podjetij kot tudi potrošnikov. To zlasti velja v primerih, ko upnik in izvršilni organi nimajo informacij, kje se nahaja dolžnik ali njegovo premoženje.“2

1 COM(2008) 128 konč.2 N.m., str. 3.

DV\752580SL.doc 39/59

SL

Zelena knjiga predlaga rešitve v okviru štirih različnih ukrepov1, od katerih je drugi – „razširitev obsega razpoložljivih informacij v registrih in izboljšanje dostopa do njih“ – tukaj še posebej pomemben. Informacije niso skrajno pomembne samo v primeru izterjave dolga z dostopom do registrov, temveč moramo biti dobro obveščeni o pravnem in finančnem stanju pogodbenega partnerja in njegovih sredstvih tudi pri sklepanju pogodb ali raziskavah na področju poslovnih predlogov.

Junija 2007 je Svet za pravosodje in notranje zadeve odločil2 da „je na evropski ravni treba opraviti delo za razvoj uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij na področju pravosodja.“ Navedeno je bilo, da „mora biti sistem, ki ga je treba razviti, decentraliziran in prednostne naloge za prihodnje delo so:1) vzpostavitev evropskega vmesnika (portal e-pravosodja);2) oblikovanje pogojev za omreženje naslednjih registrov:

a) kazenske evidenceb) registri plačilne nesposobnostic) trgovinski registri in poslovni registri terd) zemljiške knjige;

3) začetek priprav na uporabo elektronske metode za evropski plačilni nalog ob upoštevanju uredbe (ES) št. 1896/2006;

4) izboljšanje uporabe video tehnologije za komuniciranje v čezmejnih postopkih.“

Čeprav so se – na področju civilnega prava – prednostno obravnavali samo registri plačilne nesposobnosti, poslovni registri in zemljiške knjige, drugi registri niso bili izrecno izključeni. Evropska komisija je maja 2008 objavila sporočilo „Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja“.3Čeprav je Komisija v tem dokumentu dvomila, ali omreženje prej omenjenih registrov spada v okvir e-pravosodja – „Nekateri projekti ne izhajajo iz pravosodnega sektorja, ampak spadajo bolj pod e-upravo. Tako so nekatere dejavnosti, ki včasih vključujejo pravosodne institucije, bolj upravne narave (na primer zemljiške knjige ali poslovni registri „European Business Register)“ 4 – je sama potreba po omreženju teh registrov nesporna.

Tudi delovni dokument Odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve o e-pravosodju5omenja elektronske registre kot področje, „kjer bi lahko e-pravosodje koristno prispevalo na evropski ravni“.

Iz prej omenjenih dokumentov je mogoče zaključiti, da se splošne potrebe po omreženju različnih civilnih registrov zavedajo Svet, Komisija in Evropski parlament. Naslednji oddelki ločeno obravnavajo najpomembnejše registre, tako glede potrebe po omreženju kot tudi glede že doseženih rezultatov.

POSLOVNI REGISTRIPo prvi direktivi Sveta o pravu družb iz leta 19681 so države članice dolžne voditi trgovinski register. Z enajsto direktivo Sveta o pravu družb iz leta 19892 je bila uvedena obveznost

1 N.m., str. 5.2 10509/07 JURINFO 23 JAI 301 JUSTCIV 163 COPEN 893 COM(2008) 329 konč.4 N.m., str. 4. 5 http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/dt/725/725374/725374en.pdf

DV\752580SL.doc 40/59

SL

razkrivanja informacij o podružnicah podjetij v eni državi, za katere velja zakonodaja druge države. Čeprav je namen teh direktiv zagotoviti preglednost podrobnosti poslovanja, pa ne usklajujejo samih registrov.

Za izboljšanje čezmejne dostopnosti trgovinskih registrov je bil ustanovljen Evropski poslovni register (EBR)3, mreža, ki trenutno združuje 21 nacionalnih organizacij. Evropski poslovni register je oblikovan kot evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ). Njegov namen je zagotoviti čezmejni dostop do informacij o podjetjih in njihovih uslužbencih. Z mrežo Evropskega poslovnega registra je mogoče pridobiti uradne podatke podjetij iz registrov članov skupine z večjezičnim vmesnikom in standardnimi poročili.Evropski poslovni register je dostopen prek interneta kot storitev v okviru nacionalnih spletnih storitev, ki jih ponujajo različni poslovni registri, prek skupnega vmesnika in v jeziku, ki ga izbere uporabnik.Evropski poslovni register ponuja naslednje skupine podatkov:

standardni profil evropskih podjetij (standardni profil EBR); profile nacionalnih podjetij (popolnejši niz informacij, ki razširja standardni profil in

vsebuje npr. statut, opis dejavnosti ter podružnice); seznam direktorjev, bilance stanja, individualne profile.

Države članice Evropskega poslovnega registra morajo dati na voljo najmanj svoje podatke, lahko pa delujejo tudi kot distributer podatkov drugih držav članic. Slika 1 prikazuje države članice Evropskega poslovnega registra.

1 Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanjeinteresov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepiz enakim učinkom v vsej Skupnosti, UL L 65, 14.3.1968, str. 8.2 Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic,ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države, UL L 395, 30.12.1989, str. 36.3 www.ebr.org

DV\752580SL.doc 41/59

SL

- Države članice EU, ki niso članice EBR

- Države članice EU, ki so tudi članice EBR

- Države, ki niso članice EU, so pa članice EBR

- Bolgarija - Avstrija* - Jersey- Ciper - Belgija* - Norveška*- Češka republika - Danska* - Srbija- Madžarska - Estonija* - Ukrajina- Litva - Finska* -- Malta - Francija* -- Poljska - Nemčija* -- Romunija - Grčija (Atene) * -- Slovaška - Irska -- - Italija* -- - Latvija* -- - Nizozemska -- - Republika

Makedonija*-

- - Slovenija -- - Španija* -- - Švedska* -- - Združeno kraljestvo -- - Portugalska** -- - Luksemburg** -- - -- * tudi distributer- ** vloga za članstvo

Slika 1. Države članice EU in EBR

V zvezi s tehnično strukturo je treba opozoriti, da je Evropski poslovni register uvedel decentralizirani model. Centralne baze podatkov ni, vendar pa se podatki iz registra pošljejo takoj, ko jih distributer (npr. drugi register) zahteva. Iskalni vmesnik se s pomočjo večjezičnega slovarja sam prilagaja uporabniku (njegovemu jeziku). Tako lahko npr. švedski uporabnik išče po italijanskem registru v švedščini (slika 2).

DV\752580SL.doc 42/59

SL

Slika 2. EBR: iskanje po italijanskem poslovnem registru v švedščini.

Na ta način je delovanje notranjega trga izboljšano: na primer podatki o uslužbencih, pooblastila za zastopanje ter možna plačilna nesposobnost so pomembne informacije za gladko delovanje mednarodnega poslovanja. Ne glede na pomembnost Evropskega poslovnega registra v krogu njegovih držav članic pa ne smemo podcenjevati vloge registra pri odnosih z neevropskimi državami: razpoložljivost francoskega vmesnika olajšuje na primer poizvedovanje poslovneža iz Slonokoščene obale o finskem podjetju.

Poleg samega medomrežnega povezovanja poslovnih registrov, ki se je že izvedlo, pa se v okviru Evropskega poslovnega registra izvajajo tudi z njim povezani projekti za izboljšanje izmenljivosti in kakovosti poslovnih podatkov, kot sta na primer BRITE – interoperabilnost poslovnega registra po vsej Evropi – in brXML – namenjen za oblikovanje strukture za izmenjavo podatkov med registri, ki temelji na standardu XML.

ZEMLJIŠKE KNJIGEKer se vedno večje število državljanov odloča za selitev v drugo državo članico ali pa v tujini kupijo drugo stanovanje, je mednarodna dostopnost do zemljiških knjig bistvenega pomena za nemoteno delovanje nepremičninskih in hipotekarnih trgov.

DV\752580SL.doc 43/59

SL

Bela knjiga o povezovanju trgov hipotekarnih kreditov EU1 ter zlasti priloga III Delovnega dokumenta služb Komisije, ki spremlja belo knjigo2, poudarja potrebo po čezmejnem dostopu in podaja kratek pregled obstoječih možnosti zanj:„Preden hipotekarni posojilodajalec sprejme lastnino kot zavarovanje za posojilo, mora imeti možnost dostopa do nacionalne zemljiške knjige, da lahko preveri, ali obstajajo še kakšne druge bremenitve in s tem podelitve pravic tretjim osebam. Državne zemljiške knjige in njihova dostopnost se v mnogih pogledih razlikujejo. Prvič, centralizirani registri ne obstajajo v vseh državah članicah. Na primer Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija in Portugalska nimajo centraliziranih registrov. Vse države članice tudi nimajo elektronskih registrov in zato tudi ni mogoče dostopati do vseh zemljiških knjig preko spleta. Francija na primer nima elektronskega registra, medtem ko so registri v Nemčiji in Grčiji delno elektronski, odvisno od tega, kdo je za register odgovoren. (Delno) elektronski registri, kot na primer na Danskem ter v Grčiji in Španiji, niso dostopni preko spleta. Glede čezmejne dostopnosti do nacionalnih zemljiških knjig imajo tuji hipotekarni posojilodajalci v večini držav članic enake pravice dostopa kot nacionalni hipotekarni posojilodajalci. Vendar v nekaterih državah članicah čezmejni dostop ni možen ali pa je oslabljen v primerjavi z nacionalnimi hipotekarnimi posojilodajalci, ki dostopajo do registra iz različnih razlogov. Spletni register na Madžarskem na primer ni čezmejno dostopen. V Latviji imajo tuji hipotekarni posojilodajalci pravno možnost dostopati do registra preko spleta, vendar je v praksi dostop omejen, saj potrebujejo posebno dovoljenje državne službe za zemljišča, da jim požarni zid dovoli dostop. V nekaterih državah članicah, na primer v Avstriji, na Portugalskem, Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, lahko tuji hipotekarni posojilodajalci že dostopajo do spletnih registrov na čezmejni osnovi.“3

Evropska služba za informacije o zemljiščih (EULIS), ki je začela uradno delovati leta 2006 in jo podpirata programa Komisije eContent in eTEN, je bila ustanovljena za izpolnjevanje potrebe po čezmejnem dostopu do zemljiških knjig.Sodelujoči v EULIS so nacionalne institucije, odgovorne za vzdrževanje in posredovanje informacij iz nacionalnih zemljiških knjig, ki vsebujejo podatke o nepremičnem premoženju, z njim povezane pravice, listine ter obremenitve.Evropska služba za informacije o zemljiščih je v postopku oblikovanja Evropskega gospodarskega interesnega združenja (EGIZ). V sliki 3 so navedene članice Evropske službe za informacije o zemljiščih v primerjavi s članicami Evropske unije.

1 COM(2007) 807 konč.2 SEC(2007) 1683, priloga III3 SEC(2007) 1683, priloga III, str.. 125.

DV\752580SL.doc 44/59

SL

- Države članice EU, ki niso članice EULIS

- Države članice EU, ki so tudi članice EULIS

- Države, ki niso članice EU, so pa članice EULIS

- Belgija - Avstrija - Islandija- Luksemburg - Anglija, Wales in

Škotska- Norveška

- Francija - Finska -- Španija - Irska -- Portugalska - Litva -- Italija - Nizozemska -- Malta - Švedska -- Ciper - -- Romunija - -- Bolgarija - -- Madžarska - -- Slovenija - -- Poljska - -- Slovaška - -- Češka republika - -- Nemčija - -- Danska - -- Estonija - -- Latvija - -- Grčija - -

Slika 3. Države članice EU in EULISSpodnja slika prikazuje delovanje storitev Evropske službe za informacije o zemljiščih.

EULISPortal

Cross-border

NationalSupplier

LocalN ational

Distributor

12 4

3 5User

Slika 4. Osnovno delovanje EULIS.

DV\752580SL.doc 45/59

SL

V prvem koraku se uporabnik (iz države članice EULIS) prijavi v sistem svojega nacionalnega distributerja zemljiških informacij. V okviru tega sistema je prikazana možnost EULIS. Nacionalni distributer vzpostavi povezavo s portalom EULIS. Na tem portalu lahko uporabnik izbere državo članico EULIS, od katere želi pridobiti informacije – to so lahko splošni referenčni podatki te države ali dostop do zemljiške knjige izbrane države. V slednjem primeru (četrti korak) uporabnik na portalu odpre povezavo do registra izbrane države. Sedaj lahko izbere katerokoli informacijo o zemljišču. Rezultati se prikažejo v realnem času.

Slika 5 prikazuje primer iz nizozemske zemljiške knjige („Kadaster-on-line“), pridobljen preko portala EULIS.

Slika 5. Izvleček iz nizozemske zemljiške knjige na portalu EULIS.

Storitev EULIS vsebuje tudi večjezični glosar splošnih izrazov. Naprava prevaja pogosto uporabljene izraze vseh članic EULIS ter pojasnjuje razlike v pomenu ali pravnih vidikih. Prevajalsko orodje temelji na seznamu splošnih pojmov, ki so opredeljeni v angleškem jeziku. Izrazi EULIS delujejo kot povezava med vsakim navedenim izrazom v eni jurisdikciji ter ustreznim izrazom v drugi jurisdikciji.

V prej omenjeni beli knjigi o povezovanju trgov hipotekarnih kreditov EU je objavljeno priporočilo Komisije, ki bi naj spodbudilo države članice, da pristopijo k EULIS.1

1 N.m., str. 8.

DV\752580SL.doc 46/59

SL

REGISTRI PLAČILNE NESPOSOBNOSTI

UVODNE PRIPOMBEZa pravilno delovanje gospodarstva informacije o finančnem položaju pogodbenih strank –vključno s plačilno nesposobnostjo – morajo biti na voljo, po možnosti brezplačno in kolikor je mogoče dostopne. Čeprav te informacije že dolgo časa zbirajo ter ponujajo bonitetne in kreditne bonitetne agencije, pa vseeno narašča mnenje, da bi morale biti bolj prosto dostopne. In ker mednarodna trgovina narašča, narašča tudi potreba po dostopnosti informacij o plačilni nesposobnosti za uporabnike v tujini.

Kljub dejstvu, da se plačilna nesposobnost podjetij redno evidentira v poslovnem registru, imajo registri plačilne nesposobnosti dodatno vrednost: vsebujejo bolj razširjene informacije, npr. o stanju postopka, seznam poravnanih deležev ter podatke o skrbniku in upravnem sodniku. Poleg tega vsebujejo tudi podatke o plačilni nesposobnosti pravnih oseb, ki niso evidentirane v poslovnem registru, kot na primer fizične osebe.

Za registre plačilne nesposobnosti ni evropskih pravnih instrumentov. Zato se od države do države razlikujejo:

med postopki zaradi plačilne nesposobnosti1 obstajajo velike razlike, ki vplivajo na registre;

nekatere registre plačilne nesposobnosti upravljajo vladni organi, druge zasebne organizacije, nekatere države pa teh registrov sploh nimajo;

nekateri registri so dostopni brezplačno, za druge je treba plačati pristojbino; zaradi različnih zakonov o varstvu podatkov obstajajo razlike v možnostih iskanja in

razkrivanja osebnih podatkov.

Za ponazoritev pravnih, tehničnih in organizacijskih izzivov, ki se pojavljajo pri omreženju registrov na splošno in še zlasti registrov plačilne nesposobnosti, bomo v pododdelku 5.3 pregledali vprašanja, povezana z dokazilom o izvedljivosti, ki so ga nedavno razvile nekatere države članice.

INTERMEZZO: CENTRALNI REGISTER PLAČILNE NESPOSOBNOSTI NA NIZOZEMSKEMPredpogoj za omreženje nacionalnih registrov na evropski ravni je, da so ti registri sploh na voljo. Čeprav se organizacijske, pravne in tehnične razmere od države do države razlikujejo, je za razlago treba pregledati, katere ukrepe je potrebno izpeljati za izgradnjo nacionalnega registra, ki izpolnjuje zahteve za omreženje na evropski ravni. Ogledali si bomo razvoj nacionalnega registra plačilne nesposobnosti na Nizozemskem – ne samo zato, ker ponazarja težave, ki se pojavljajo pri oblikovanju rešitev spletne tehnologije polegzapuščinskih vlog, temveč tudi zato, ker je njihova rešitev tehnološko precej napredna z npr. že vgrajenimi oblikami za večjezični dostop.

Na Nizozemskem je bilo pridobivanje podatkov o plačilni nesposobnosti iz sodnih registrov do nedavnega težka in dolgotrajna naloga.

1 Za pregled glej: prilogi A in B Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti.

DV\752580SL.doc 47/59

SL

Posameznik je lahko dnevno prebiral obvestila o plačilni nesposobnosti v uradnem listu ali šel na poslovni register gospodarske zbornice in poiskal podatke o stanju podjetja oziroma na spletno stran sveta za pravno pomoč za poizvedovanje o fizični osebi v prestrukturiranju dolga. Če pa je hotel pridobiti informacije na okrožnem sodišču – ki je uradni nosilec registra plačilne nesposobnosti – je moral poklicati ali iti tja osebno ter na odgovor pogosto čakati kar precej časa. Pri iskanju podjetja z neznanim pravnim sedežem ali osebe brez stalnega ali začasnega prebivališča se je lahko zgodilo, da je bilo treba stopiti v stik z vsemi devetnajstimi okrožnimi sodišči, ki vsa vzdržujejo svoje lastne registre. In čeprav je bil registracijski postopek na sodiščih opravljen pravilno, so bile možnosti iskanja teh podatkov nezadovoljive.

Tudi način objavljanja in širjenja obvestil o plačilni nesposobnosti je bil precej zastarel (slika 6).

Slika 6. Nekdanji postopek obvestila o plačilni nesposobnosti na Nizozemskem: ni usklajevanja med sodišči, dosti dela je bilo treba opraviti ročno.

Znotraj meja zakonodaje in sistema baz podatkov – pri katerem ima vsako sodišče svojo različico – je imelo skoraj vsako sodišče svojo lastno politiko o dejstvih, primernih za objavo, formuliranju obvestil in metodi objavljanja. Po končanem postopku priprave je računalniški sistem v Wordu oblikoval dokument s seznamom obvestil o plačilni nesposobnosti za posamezni dan. Ena sodišča so po elektronski pošti ali po faksu poslala zakonitim prejemnikom celotni seznam, druga so – dobesedno – rezala ter lepila prirejene sezname za zakonite in druge prejemnike, nekatera pa so za to delo poklicala oglaševalske agencije. Za organizacije kot so na primer poštne službe – ki so odgovorne za izvrševanje poštnih zapor – je to predstavljalo precejšnje administrativno breme.

Uredništvo uradnega lista, v katerem se obvestila o plačilni nesposobnosti morajo objaviti, da imajo konstitutivni učinek, je iz skoraj vseh sodišč prejemalo različne formate – in zaradi vseh sprememb, potrebnih za pridobitev enotne predloge, seveda pošiljalo precej visoke račune.

DV\752580SL.doc 48/59

SL

Po vzpostavitvi spletne strani portala za sodstvo v letu 1999 je svoje dnevne sezname obvestil na spletu objavljalo tudi vedno večje število sodišč. Čeprav je to bil pomemben korak naprej, pa sama objava teh različnih seznamov še zdaleč ni predstavljala preglednega registra z dobrimimožnostmi iskanja.

In ko se je leta 2002 pričel „projekt za register plačilne nesposobnosti“, je seznam želja vseboval naslednje:

1. uskladitev vrst in besedil obvestil o plačilni nesposobnosti;2. preoblikovanje registrov plačilne nesposobnosti vseh devetnajstih sodišč v en sam skupni

register;3. razpoložljivost registra na internetu;4. elektronsko širjenje obvestil do zakonitih prejemnikov;5. strokovnim uporabnikom ponuditi možnost, da se naročijo na obvestila v elektronskem

formatu. Najpomembnejši predpogoj za korake, povezane z informacijsko tehnologijo, je bil uskladiti postopke na področju plačilne nesposobnosti ter vrste in oblike obvestil. S tem so se ukvarjali sodni strokovnjaki na področju plačilne nesposobnosti in oblikovali seznam s 103 različnimi vrstami obvestil in zelo zgoščeno obliko besedil. Poleg izvajanja teh enotnih postopkov in obvestil v sodnih sistemih so bili izvedeni tudi ukrepi za zbiranje obvestil iz zapuščinskih sodnih sistemov. Ti spisi se pošljejo osrednjemu oddelku, ki jih hrani v bazi podatkov – na način, da je mogoče prepoznati tako obvestila kot tudi zadeve (ki so drugačni pravni pojmi).

Iz te baze podatkov vsak dan nastajata dve vrsti XML1 . Na eni strani dnevni seznam za objavo, v katerem so vsa obvestila enega dneva – ki ga je treba poslati Uradnemu listu. S predložitvijo dobro strukturiranega dokumenta Uradnemu listu se lahko bistveno znižajo stroški. Na drugi strani pa nastajajo „dokumenti XML o zadevah“, ki vsebujejo podatke o vsaki zadevi plačilne nesposobnosti, o kateri je bilo podano obvestilo. Slednji dokumenti se pošljejo – po posredniku za sporočila – javnemu registru plačilne nesposobnosti na internetu.

Posrednik za sporočila na podlagi razumljivih poslovnih pravil razvrsti in spremeni dokumente XML o zadevah, kot jih potrebujejo zakoniti prejemniki, ter razpošlje obvestila po vnaprej določenih pravilih razširjanja. Naj podamo nekaj primerov:

1. Čeprav mora biti na internetu objavljena celotna zgodovina primerov, se prejemnikom pošljejo samo najnovejša obvestila – predhodna obvestila se izbrišejo iz sporočila XML.

2. Poštne službe potrebujejo samo tista obvestila, ki so ustrezna na njihovo nalogo; zato prejemajo sporočila o začetku ali ukinitvi plačilne nesposobnosti, ne pa tudi sporočil o preveritvenih sestankih ali odlaganju seznamov o poravnanih deležih.

3. Svet za pravno pomoč, ki je odgovoren za izvajanje „Zakona o prestrukturiranju dolga fizičnih oseb“, prejema samo obvestila o prestrukturiranju dolga, ne pa tudi o stečajih ali moratorijih.

4. tudi natančna vsebina obvestila se med mnogimi prejemniki lahko razlikuje: medtem ko naslov osebe, ki prebiva v varni hiši, ne sme biti objavljen na internetu, se mora vseeno poslati poštnim službam za izvajanje poštne blokade.

1 XML = eXtensible Markup Language – razširljivi označevalni jezik, berljiva oblika dokumenta, ki se splošno uporablja za izmenjavo informacij na internetu.

DV\752580SL.doc 49/59

SL

S posredovanjem tehnično in sistematično enotnih podatkov prejemnikom se lahko bistveno znižajo stroški.

Slika 7. Sedanji postopek obveščanja o plačilni nesposobnosti na Nizozemskem: usklajen in skoraj popolnoma avtomatiziran.

Iskanje v javnem registru plačilne nesposobnosti se lahko izvaja po datumu v povezavi s sodiščem ali vrsto plačilne nesposobnosti, po številki zadeve ali obvestila, po osebi ali po imenu podjetja. Ker je treba varovati zasebnost fizičnih oseb, je bilo z organom za varstvo podatkov dogovorjeno, da se lahko iskanje i