Obzornik

Nekaj značilnosti demogeografske slike FLRJ

C e n e M a l o v r h

Vzpodbudo za sestavek mi je dala potreba po označbi sedanjega demoge-ografskega stanja kot zrcala najnovejšega družbenega in ekonomskega razvoja v naši državi. Oporo za njega izdelavo sem dobil v statističnem pregledu za-časnih rezultatov ljudskega popisa z dne 15. marca 1948, objavljenem v publi-kaciji Statistički bilten, št. 1, Beograd, 1950. Vzlic. nakazanim mislim nima članek pretenzij razprave o predmetu, ki je po svoji vsebinski problematiki vreden temeljite proučitve tako z geografske kot posebej z demografske plati. Za to bodo dani pogoji šele po objavi končnih in detajliranih statističnih podatkov.

R a z m e r j e m e d p o k l i c n o - s o c i a l n i m i k a t e g o r i j a m i . Popis v letu 1948. je bil izvršen na osnovi socialne klasifikacije, ki ustreza

ustroju socialistične družbe. Zato je otežkočena eksaktna primerjava sedanje in preživele socialne strukture v celoti. Še najbolje se moremo taki primerjavi približati, ako motrimo našo najjačjo socialno skupino, ki zastopa kmetijsko gospodarsko panogo. Ako izvedemo potrebne korekture in sicer tako, da k šte-vilu kmetijskega prebivalstva v letu 1948 prištejemo še vse prebivalstvo, ka-terega zajema popis tega leta posebej v kategorijah: kmetijski delavci, gozdni delavci, ribiči, dobimo naslednjo dokaj točno primerjalno sliko.

Od kmetijstva in sorodnih gospodarskih panog je živelo

Še bolj kot znižanje deleža kmetskega življa na vsem teritoriju države, so opazni nekateri drugi pojavi sprememb, nastalih v razdobju med obema po-pisoma. Geografu zbuja pozornost, da je do danes ves severni in zapadni del države v socialnem oziru dokaj kompaktno izgubil značaj ekstremno agrarnega področja. Medtem ko leta 1931 ne moremo zaslediti še nikjer v državi obsež-nejših sklenjenih področij, kjer bi kmetsko prebivalstvo vzdrževalo ravnovesje z ostalim, velja to 1.1948 že za celotno Slovenijo, ki je seveda ostala v posa-meznih delih, zlasti na vzhodu, slej ko prej močno agrarna. Delež kmetskega prebivalstva se je v razdobju znižal na Slovenskem za deset od sto, glede česar se naša ožja domovina enači s sosedo Hrvatsko. Posebnost zase je Vojvodina, ki nosi, kot vemo, najpristnejši agrarni karakter med našimi politično geograf-skimi enotami. Tukaj ni znatnejših sprememb. Proporci so skozi vse razdobje ostali skoraj enaki. Pojav nas opozarja, kako se je ta del države že zaradi svoje fizične in ekonomske konstelacije (agrarna in z njo zvezana industrijska proizvodnja!) najpreje tudi socialno stabiliziral. Dosežena družbena homoge-

1931 1948 v FLRJ

LR Sloveniji LR Hrvatski AP Vojvodini . . . . LR Makedoniji . . . . ožji Srbiji LR Črni gori LR Bosni in Hercegovini AO Kosmetu . . . . .

76,6 % 70,9 % vsega prebivalstva 60.3 % 50,6 % vsega prebivalstva 76.4 % 66,6 %\ vsega prebivalstva 68.5 % 67,5 % vsega prebivalstva 73,9 %, 71,8 % vsega prebivalstva 80,9 % 75,5 %, vsega prebivalstva 77,8 % 76,3 % vsega prebivalstva 83,4 % 77,9 % vsega prebivalstva 84,3 % 83,9 % vsega prebivalstva

206

Obzornik

nost bo obstojala y Vojvodini verjetno še nadalje, vse dokler je ne bodo porušile znatne spremembe tehnično-produkcijske prirode.

V ostalih delih države nas, zavedajočih se dedovine stare dobe, ne prese-neča še vedno močna agrarno-socialna barvitost. Pač pa moramo biti pozorni na neenakomerni spust obravnavanih proporcev po posameznih politično-geo-grafskih enotah. V ožji Srbiji in zlasti v Bosni in Hercegovini so spremembe neprimerno jačje kot drugod. Čeprav se o tem podrobneje ne prepričujemo, smemo trditi, da je v drugem primeru vzrok prav gotovo pospešena ekonomska rekonstrukcija tega dela države v dobi po osvoboditvi. Vsi znaki namreč pričajo, da bo LR BiH razmeroma naglo doživela najrevolucitanarnejše spremembe so-cialne strukture in bo v tem oziru zastopala polarno nasprotje Vojvodini.

Neposredno za kmetsko socialno kategorijo nas zanima tista, ki jo novi popis označuje z imenom: delavci in učenci v gospodarstvu. V območju te ni moči vršiti z razpoložljivim statističnim gradivom kakih komparacij s pred-vojnim stanjem. Omejil se bom zategadelj le na označbo stanja v državi in po njenih sestavnih delih. Odštevši iz kategorije vse prebivalstvo, ki smo ga šteli v skupini kmetijstvo in sorodne panoge, torej vse, kar je v statistiki zajeto pod naslovom kmetijski in gozdni delavci, dobimo naslednji rezultat.

Od delavskega zaposlovanja, vključno učence v gospodarstvu seveda, je živelo leta 1948

v FLRJ . . 13,1 % vsega prebivalstva LR Sloveniji . . 27,1 % vsega prebivalstva LR Hrvatski . . 16,2% vsega prebivalstva AP Vojvodini . . 13,8 % vsega prebivalstva LR Makedoniji . . 11,3% vsega prebivalstva LR Bosni in Hercegovini . . . 10,1 % vsega prebivalstva ožji Srbiji . . 9,3 % vsega prebivalstva AO Kosmetu . . 6,9% vsega prebivalstva LR Črni gori . . 6,6 % vsega prebivalstva

Prerez je precej točen negativ prve podobe. Potrjuje vse tisto, kar smo že zgoraj ugotovili. Posebej opozarjam na mesto, ki ga ima v razpredelnici Bosna in Hercegovina. Razmeroma visok delež delavskega prebivalstva te republike sam zase jasno zrcali tu vršeče se ekonomske in družbene preobraževalne pro-cese. Zal jih zaenkrat še ni moči plastičneje predstaviti s prikazom stanja v manjših ekonomskih rajonih, ki bi v tem pogledu bržčas prav v tej republiki zelo medsebojno variirali.

Po številčnem pomenu tretja poklicno-socialna skupina je tista, ki jo sta-tistika zaznamuje z oznako: uslužbenci in nameščenci. Še ob njej se velja po-sebej ustaviti. Prvič zato, ker se v glavnem veže na upravno in tehnično ure-janje vse naše družbene dejavnosti ter je kot taka do neke mere odraz ekonom-skih kapacitet pa kvantitativne jakosti naše družbene organizacije. Z druge strani je kategorija važna zato, ker zastopa najmočnejšo izmed vseh, ki jih štejemo v sfero neproduktivne dejavnosti. Ne bi pa bilo prav, ako bi samo s temi opombami opredelili kategorijo kot označevalca naše socialistične druž-bene in ekonomske strukture. Zavedati se moramo namreč, da se na prehodnem stadiju razvoja družbe iz kapitalizma v socializem ta socialna kategorija avto-matsko okrepi. Nacionalizacija proizvajalnih sredstev sama po sebi izziva po-trebo po povečanju tehnično in politično-upravnega, izobraževalnega ter po-

207

Obzornik

dobnega zaposlovanja. Ta proces se lahko tudi zmaliči tako, da postane kate-gorija izredno povdarjena tam ali tedaj, kjer ali ko razvoj produkcijskih sil zaostaja in ga prične preraščati birokratski organizacijski aparat. Tudi popis v letu 1948 je pokazal na te vrste anomalije pri nas. Pomemben doprinos k njih odstranjevanju so prav tekoče spremembe v sistemu našega gospodarjenja in gospodarskega upravljanja.

Od upravnega zaposlovanja v najširšem smislu besede je živelo leta 1948 v FLRJ 9,2 % vsega prebivalstva

LR Sloveniji 11,9 % vsega prebivalstva AP Vojvodini 10,6 % vsega prebivalstva LR Makedoniji 10,5 % vsega prebivalstva LR Črni gori 10,1 % vsega prebivalstva LR Hrvatski 10,0 % vsega prebivalstva ožji Srbiji 8,8 % vsega prebivalstva LR Bosni in Hercegovini . . . 7,2 % vsega prebivalstva AO Kosmetu 4,5 % vsega prebivalstva

Višja raven proizvajalnih sil povzroča okrepitev upravne dejavnosti ter obratno. Ta splošna presoja seveda ne velja brez omejitve. Proporci med kate-gorijama: delavci in uslužbenci — nameščenci po posameznih delih države zgo-vorno pričajo kako je v smislu zgornje sodbe mogoče smatrati za približno nor-malno stanje samo ono v Sloveniji pa v Kosmetu. Drugod se javljajo večje ali manjše anomalije. Le-te so največje v Crni gori, kjer so zametki pojava bdi opaženi tudi v stari dobi.

Tak je profil družbene strukture Jugoslavije ter njenih politično geo-grafskih sestavin, napravljen z izrabo kvantitativnih označevalcev treh glavnih poklicno-socialnih kategorij. Preostale in sicer: obrtniki, trgovci, svobodne profesije, privatniki, upokojenci ter po državi vzdrževani ne zavzemajo niti posamič niti skupno važnejše vloge pri določevanju splošne demogeografske slike. Velja omeniti le to, da se kot posledica vojne razmeroma močno odraža zadnja izmed navedenih kategorij.

R a z m e r j e m e d a k t i v n i m i in v z d r ž e v a n i m i . Ob začetku ostvarjanja socialistične gospodarske in družbene preobrazbe

pri nas se v socialni strukturi markantno odraža pojav razmerja med aktivno zaposlenim ter vzdrževanim delom prebivalstva. Senzibilnost tega pojava omo-goča geografu kaj tehtno oslombo pri tolmačenju dinamične komponente na-šega ekonomskega življenja. Po podatkih popisa v 1.1931 je bilo na vsakih sto prebivalcev v državi 48 aktivno zaposlenih in 52 vzdrževanih. Leta 1948 se je razmerje prav občutno spremenilo in je bilo od stotih že 62 aktivno zaposlenih ter 38 vzdrževanih. To je silno visok delež ekonomsko aktivnih, ki vzbuja po-zornost še posebno v primerjavi z drugimi deželami. V predvojni dobi se je v večini evropskih držav sukal delež ekonomsko aktivnega prebivalstva med 40 in 50 od sto; statistika Cehoslovaške navaja za leto 1947. 48,1 %, aktivnega prebivalstva.1

Ni težko najti vzroke tega silovitega vzpona. Narekovale so ga posebnosti pristopa k odstranitvi podedovane zaostalosti in k učvrstitvi proizvajalnih sil, javljajoče se skup z družbeno preosnovo v državi. Za gospodarsko izgradnjo so

1 Demographic Yearbook 1949-50, str. 251

208

Obzornik

bili mobilizirani vsi domači produkcijski potenciali, med katerimi živa delovna sila ni najmanj pomembna. Nepravilno pa je seveda sklepati zgolj iz te okol-nosti, da je pojav višanja aktivnih razvojna tendenca v socializmu.2 Družba pri nas je doživela politično in socialno revolucijo na zelo nizki stopnji svojega gospodarskega in tehničnega razvoja. Zatorej umljivo, da je morala že takoj na začetku prehoda v socializem vlagati kar največje napore za pospešitev eko-nomskega razvoja. Iz tega sledi, da ne smemo istovetiti teh naporov, ki so izrazito prehodni, s sistemom socializma kot takega. Po dosegi določene gospo-darske in tehnične ravni bo tudi v socializmu nujno prišlo do sprostitve znatnih količin žive delovne sile, ki bo vedno uspešneje nadomeščena z mehanično.

Oglejmo si sedaj zaokroženi odstotni delež ekonomsko aktivnega prebi-valstva pri nas tako, da bomo hkrati primerjali novo stanje z onim 1.1931.

Na vsakih sto prebivalcev je bilo ^

v FLRJ 48 62 aktivnih LR Hrvatski . . . . 51 66 aktivnih ožji Srbiji 48 66 aktivnih AP Vojvodini . 49 64 aktivnih LR Sloveniji 54 61 aktivnih LR Bosni in Hercegovini 43 56 aktivnih LR Crni gori 43 55 aktivnih LR Makedoniji 42 54 aktivnih AO Kosmetu 42 54 aktivnih

Razpredelnica dobro ilustrira, kako je bilo v prvi etapi socialistične gospodarske izgradnje tako v državi kot v njenih sestavnih delih znatno nad polovico prebivalcev pritegnjenih k delu v raznih gospodarskih panogah. Vred-nost tega povdarja še posebej ugotovitev, da so bili namreč aktivno zaposleni porazdeljeni v tem času pretežno po produktivnih panogah; 88,5 % vseh aktiv-nih v državi se je uvrščalo v poklicne kategorije takih panog (kmetijci s so-rodnimi, delavci in obrtniki). Razlike, ki so nastopale v obravnavanih proporcih med posameznimi deli države smemo tolmačiti bolj kot posledico biološke in ne toliko socialno-ekonomske diferencijacije med našimi narodi. Vemo namreč, da izkazujejo osrednji ter južni deli države neprimerno močnejši prirodni pri-rastek kot ostali deli in je zato tukaj tudi delež nedoraslih sorazmerno jačji.

Veljavnost zgornje ugotovitve potrjuje še neka okoliščina. V stari dobi so bile žene slabo vključene v proizvodnjo, oziroma v ekonomsko-družbeno de-javnost. Edinole v zapadnih delih države je bilo preko tretjine aktivnih za-poslencev žena (Slovenija 40, Hrvatska 36 od sto aktivnih). To je vplivalo tudi na razmeroma visok odstotek aktivnih zaposlencev v tem področju, katerega lahka (tekstilna!) industrija je konsumirala precej ženske delovne sile. Leto 1948 nam je pokazalo v tem oziru popolnoma spremenjeno sliko. V vseh delih države je tega leta vladalo presenetljivo ravnovesje med moškimi in ženskimi za-poslen«. Proporci so se tesno sukali okrog vsedržavnega povprečka, ki je znašal 51 moških proti 49 ženskih na sto ekonomsko aktivnih prebivalcev. Najmočnejši odstop je bil zabeležen v Makedoniji z razmerjem 56 proti 44. Za ilustracijo navajam še to, da se je v večini evropskih držav pred drugo vojno gibal delež zaposlenih žena med 20 in 40 od sto vseh ekonomsko aktivnih prebivalcev.

2 N. Dragičevič, Ekonomska geografija Jugoslavije, Beograd, 1951, str. 54.

14 Geografski vestnik 2 0 9