NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠI (IZ)GOVOR … Tivadar...Govorna artikulacija izgovarjati jasno in razločno, kar ni nujno počasi pred vsakim govornim nastopom priprava na govorjenje (razgibati

izr. prof. dr. H. Tivadar Predavanje iz pravorečja in javnega nastopanja (2016)

1

NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠI

(IZ)GOVOR – »pomočnik« pri boljšem

(javnem) govoru

DELAVNICA iz pravorečja in javnega nastopanja (2016),

Lektorsko društvo Slovenije, 13. 1. 2016

Hotimir Tivadar


2

NAJPREJ … Viri in literatura:

Nekaj spletnih strani:

Slovar:

SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Pravopis:

SP 2001 – Slovenski pravopis 2001

http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html

---------------------

www.fran.si

---------------------

www.trojina.si

________________________________________________________________

ŠE Literatura o govoru, s poudarkov na slovenskem govoru: ŠKARIĆ, Ivo, 2003: Temeljci suvremenoga govorništva.

-- 1999: V iskanju izgubljenega govora (1. ponatis). Ljubljana: Šola retorike.

Toporišič, Jože, 1991, 2000: Slovenska slovnica, poglavje Glasoslovje.

TIVADAR, Hotimir, 2003: Aktualna vprašanja slovenskega pravorečja. [281]–299.

-- 2006: Slovenski medijski govor v 21. stoletju in pravorečje – RTV Slovenija vs.

komercialne RTV-postaje. 209–226.

-- 2008: Pravorečje, knjižni jezik in mediji. Slovenski jezik, literatura, kultura in

mediji. 24–35.

-- 2011: Vzpostavitev razmerij med govorom in branjem, recitacijo in igranjem.

Meddisciplinarnost v slovenistiki. 15–22.

-- 2011: Regionalna (in socialna) različnost slovenskega (knjižnega) jezika v

zgodovini in sedanjosti. Globinska moč besede: 80–91.

-- 2012: Codification of the Spoken Language: An Example of Contemporary Slovene.

Linguistica 52. 337–348.

– 2012. Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost. Slavistična revija.

okt.-dec. 2012, letn. 60, št. 4, str. 587-601. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_4_02.pdf.

– 2013. Aktualna vprašanja slovanske fonetike. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 188 str.

-- 2015:

Literatura o govorici telesa:

Marjana Samide: Priročnik lepega vedenja. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2004.

Emica Antončič, Cvetka Šeruga-Prek: Slovenska zborna izreka. Ljubljana: Aristej,

2005.

Clayton, Peyton: Poslovna govorica telesa, naša prednost in priložnost. Ljubljana:

Prešernova družba, 2004.

Samy, Molcho: Govorica telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.

KNEŽEVIČ, A. N., 2006: Se znamo obnašati? (Sodobno vedenje od A do Ž) – 1.

ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ana ZWITTER, Darinka VERDONIK, 2011: Slovenski govorni korpus Gos.

Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko.

…

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html

http://www.fran.si/

http://www.trojina.si/

http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_4_02.pdf


3

Nejezikovno – delo rok in obraza Javno govorno nastopanje, izr. prof. dr. Hotimir Tivadar

V Sloveniji in srednji Evropi je pretirano delo rok nezaželeno?

A vseeno obstaja …

ROKE MORAJO BITI VIDNE!!!

President of Czech Republic steals pen (Václav Klaus krade pero v Chile); ČT 1, 12. 4.

2011, zvečer; 24ur.com, dostop 14. apr. 11

VIDEO: Češki predsednik z dolgimi prsti Santiago, 12.04.2011, 11:32 | N.S.

Med uradnim obiskom v Čilu je češki predsednik Klaus pred očmi novinarjev in kamer ukradel nalivno pero. Njegov tiskovni

predstavnik je navedbe o kraji že zanikal in dejal, da je bilo nalivno pero darilo.

Video:Iz 24UR ZVEČER: Skušnjavi se ni mogel upreti

Minuli konec tedna je bil češki predsednik Vaclav Klaus na uradnem obisku v Čilu, kjer se je sestal s tamkajšnjim predsednikom Sebastianom Pinero. To ne

bi bilo nič neobičajnega, če češki predsednik ne bi kar pred kamerami ukradel protokolarnega peresa, in to med govorom domačega predsednika o

prijateljskih odnosih med državama.

Nalivno pero je bilo preveč zanimivo, da bi ga pustil pri miru. (Foto: POP TV)

Češki predsednik je najprej vzel pero iz škatlice in ga z zanimanjem občudoval. Potem je 'naključno', s peresom v rokah, spustil roke v naročje. In medtem ko

je čilski predsednik govoril o tem, da sta zastavi obeh držav enake barve, je Klaus roke potisnil v žep in skril nalivno pero. Prvi mož Češke se je nato

nasmehnil in zapel svoj suknjič, najverjetneje zadovoljen z dobro opravljenim delom.

Po poročanju čeških medijev, gre za nalivno pero, s katerim je češki gospodarski minister Karl Schwarzenberg s svojim čilskim kolegom podpisal dogovor o

medsebojnem sodelovanju.

Tiskovni predstavnik češkega predsednika Radim Ochvat je dejal, da namigovanja, da je predsednik kradel, niso na mestu, saj naj bi bilo nalivno pero darilo,

ki ga je Klaus obdržal.


4

PRIPRAVA NA GOVOR

• RAZLOČEN GOVOR („odpiraj usta“) • KNJIŽNI GOVOR (nenarečni in tudi jasneje artikuliran)

• TODA: »narečje ni greh«!

• VSEBINA

• obvladanje tematike – priprava (pisno; miselno)

• motivacija študentov, gledalcev, poslušalcev (»klovnovska« vloga)

• ISKRENOST

• SPROSTITEV

• „ZBUDITE SE“

• pretegnite se

• zazehajmo – odprimo govorno cev!

• Petje sprošča – pripravi govorni aparat (Mojster Jaka) • dihanje s prepono

• SKRB ZA TELO

• glasilke

• dihanje s prepono – boljši govor

• vzravnano telo (odprtost)


5

Osebno in uradno

Klasično (Kneževič 2005: 41–43).

Prostor, ki obdaja vsakega posameznika, je pomemben

komunikacijski medij, imenujemo ga tudi varnostni

krog.

Razdeljen je v štiri pasove:

intimna razdalja, bližina: do približno 60 cm;

osebna razdalja: do približno 1 metra;

poslovna ali uradna razdalja: do približno 2 metrov;

javna razdalja: od približno 3 metrov in naprej.

Pomembno:

OČESNI STIK!

Rokovanje: stisk roke naj bo trden, čvrst, a ne premočan; očesni stik

Vaše izkušnje …

Rokovanje s sogovorci … kdaj? Kako? Osebna

razdalja?


6

Nekaj govorne tehnike za boljši knjižni govor:

Hitro preberite besedilo 1 in opazujte svoj govor:

BESEDILO 1

Po prepričanju ministrstva za pravosodje in upravo so zdaj predpisane denarne kazni za

prekrške, ki so bile zadnjič spremenjene marca lani, neustrezne, saj je v tem času inflacija

naredila svoje. Zato se je odločilo, da predloži v skupščinski postopek dva zakona, ki naj bi ju

poslanci sprejeli po skrajšanem postopku. Prvi zadeva spremembe zakona o prekrških, drugi

pa valorizacijo denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske postopke.

Pri vsakem govoru upoštevajte naslednje:

Dihanje in govorjenje s prepono

ne govoriti skozi grlo (falset!)

pripognite se naprej (predklon) in izdihnite, nato se

primite za boke in vdihnite nekaj časa dihajte v predklonu, da začutite preponsko dihanje!!!

Nato se vzravnajte, stoje/sede –

!!! Preko dihanja se tudi sproščamo, kar pripomore k manjši tremi in večji

zbranosti.

DOMAČA NALOGA

Ponovite omenjeno vajo. Trenirajte prepono tako, da se uležete na mizo

vdihnete in dvignete noge ter počasi ob spuščanju nog izdihnete.

vdihnite (s prepono) in s sikanjem izdihnite – sssss

ponovno vdihnite s prepono in s sikanjem 3x s premorom

izdihnite – sssss sssss sssss ssssssssss

Prinesite s sabo besedila, ki ste jih napisali sami ali pa

jih dobro poznate.


7

Pazite na svoje glasilke, ker glasilke vam dajejo glas:

Higiena glasu (glasilk)

pravilni položaj telesa (ustrezno sedenje – vzravnano, noge

sproščene), da je govorna cev prosta in prepona »sproščena«

lažji govor, tudi manj napete glasilke – manj naporno

!!! bolj smiselno povezovanje stavkov

– govorjenje s prepono pripomore k sproščenosti glasilk

– primerno vlažne glasilke – !voda najprimernejša!

– kajenje, prah, prehlad, žgane pijače izsušijo glasilke,

»suho grlo«, hripavost

– rahlo pokašljevanje – navlažitev glasilk in sprostitev govorne

cevi (»žgečkanje v grlu« – posledica nervoze)

– preberite dano besedilo in se primite za grlo (spremljajte

glasilke)

– izogibajte se šepetanju, kričanju (pri hitrem tempu ne višajte

registra in jakosti govorjenja)

Glasno preberite besedilo 1

Govorite naravno, vendar pazite na primerno zvočnost vašega govora.

Nikakor ne znižujte registra (povprečna višina vašega govorjenja,

glasu, v pevskem smislu govorimo o tenorju, baritonu, sopranu, altu

…), saj je naravnost vašega glasu vaša največja in edina prednost:

Ustrezen register –govoriti morate s svojim naravnim

registrom

pod (psihični in fizičnim) pritiskom register višamo

znižan register (z glasom dol) – vrinjeni stavki (opazujte v

besedilih)!


8

barva glasu – naravno, ne hripavo!

hitrost govora – ustrezno besedilnemu žanru (ne prehitro,

približno 6 zl/s – če govorite hitreje, potem izražate agresivnost)

Govorjenje v mikrofon

mikrofon rahlo pod brado

ne dihajte (»pihajte«) v mikrofon

pazite na tleske

ne dihajte preveč sunkovito (ne sopsti) –

kontrolirajte govor

POMNI: Pri vsakem govoru je pomembna predvsem jasnost in

razumljivost sporočila. Še posebej sta jasnost in razumljivost

pomembni pri govoru, ki je namenjen širšemu krogu ljudi (javno) in

ima značaj uradnosti (uradno). In to je predvsem knjižni govor, ki

mora biti kakovostno artikuliran – in to v vseh jezikih:

Govorna artikulacija

izgovarjati jasno in razločno, kar ni nujno počasi

pred vsakim govornim nastopom priprava na

govorjenje (razgibati govorila – ustnice, jezik …

hitro preberite besedilo 2 – pazite na smiselne

poudarke. Poudarjene besede si podčrtajte!!


9

Pazite na izgovor fonemov v naslednjih stavkih:

Čarovnik in čarovnica čarata čarobne napitke in napoje.

Čisto počasi je odšla čistit povsem črno okno. V četrtek je Črtomirjeva četa korakala

po vaški cesti.

Rdeča nit Mrkaićeve ekonomske politike je liberalizacija slovenskega trga.

Hrvaški policisti so spet zaprli šest slovenskih državljanov.

Čez pečine in čeri črna čreda se podi.

Ptič ognjič, pojdi proč, saj se bojim tvojih rdečih oči.

Čarovnikov oče je najboljši učitelj svojega majhnega čarovnika.

Rdeče-črna tekočina je onečastila svetišče madžarskih vojščakov.

Še enkrat so priredili džezovski večer v čarobnem ambientu staromestnega jedra.

Misli na najboljše in kvalitetno opravi težko storitev.

Veseli smo vašega obiska na naši spletni strani.

Še večkrat bom moral požreti množico neupravičenih šefovih očitkov.


10

Pomen intonacije in besedilne fonetike v slovenskem knjižnem

jeziku:

besedilna fonetika

Stavčnofonetične zakonitosti

Intonacija v slovenskem knjižnem jeziku je pretežno padajoča, če je misel zaključena

(konec govornega ostavka). Pri realnem branem govoru pa je pogosto drugače –

zaradi hitrosti, hitenja (in glasbene podlage) so tudi povedni stavki pogosto

izgovorjeni rastoče.

Načeloma pri besedilni fonetiki velja naslednje:

poudarjanje – smiselno, glede na pomen

stavčna intonacija – nemonotona

- polkadenca, tj. rastoča nekončna intonacija, se pojavlja ob

NEZAKLJUČENOSTI SPOROČILA

- kadenca (povedna int.; dopolnjevalna ali K/Č vprašanja) –

padajoča intonacija se pojavlja, ko gre za ZAKLJUČEK

MISLI, posamezne pomenske enote.

- antikadenca (t. i. vprašalna intonacija) je rastoča končna

intonacija, značilna za odločevalna ali t. i. Ali vprašanja

(da/ne vprašanja) in za ponovljena vprašanja (??)) –

nezaključenost povedi, »zahteva po odgovoru členitev s premori – smiselno členjenje


11

BESEDILO 2

Opazujte lasten izgovor in način govora (dihanje, artikulacija) pri

branju. Jezikovno kritično analizirajte tudi besedilo.

OP Avstralije, 9. dan, torek 27. jan. 09

Roddick izločil Đokovića

Andy Roddick in Vera Zvonarjova sta prva polfinalista odprtega teniškega

prvenstva Avstralije. Američan je bil boljši od branilca naslova Đokovića,

Rusinja pa je ugnala Bartolijevo.

Andy Roddick se bo v polfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja Federer - Del

Potro.

Prvi niz med Roddickom in Đokovićem je dobil slednji po podaljšani igri, v

naslednjih dveh pa je bil boljši Američan. Srbski zvezdnik je nato v četrtem nizu

pri izidu 2:1 za Roddicka zaradi težav, ki mu jih je povzročila velika vročina ter

zaradi krčev, moral predati dvoboj.

Precej manj težav je imela Rusinja Zvonarjeva, ki se je kot prva ženska uvrstila

v polfinale letošnjega Melbourna. Sedma nosilka je ugnala Francozinjo Marion

Bartoli, ki je igrala precej slabše kot v osmini finala, ko je izločila prvo nosilko

Jeleno Janković.

_____________________________


12

BESEDILO 3

četrtek 15.01.2009, 08:07

Risi dobili novega selektorja

Slovenska članska hokejska reprezentanca je dobila novega selektorja. Na vroče mesto se bo

kmalu usedel Američan John Harrington.

John Harrington je novi selektor slovenske hokejske reprezentance.

Rise bo 51-letni Američan vodil na bližnjih kvalifikacijah za olimpijske igre, ki jih bo od 5.

do 8. februarja gostil Hannover. Slovenija se bo pomerila z Nemčijo, Avstrijo in Japonsko, na

OI leta 2010 v Vancouver pa se bo uvrstila le najboljša reprezentanca.

Harrington del "Čudeža na ledu"

Sicer pa je bil John Harrington (rojen 24. maja 1957 v Virginiji, ameriški zvezni državi

Minnesota) ameriški napadalec, član zlate olimpijske ameriške reprezentance, ki je - kot

pravijo Američani - s pomočjo čudeža 22. februarja 1980 na zimskih olimpijskih igrah v Lake

Placidu dosegla zlato medaljo. V razburljivi in dramatični tekmi je skupina ameriških

igralcev, ki jih je selektor Herb Brooks sestavil iz neprofesionalnih igralcev in študentov, proti

najboljši reprezentanci na svetu, ekipi Sovjetske Zveze, v polfinalu zmagala s 4:3. Finalni

obračun proti Finski je mlado ekipo ponesel do končne zmage. John Harrington je imel tedaj

23 let in se je zapisal v hokejsko zgodovino ZDA, ki nosi poglavje "Čudež na ledu". Poleg

tega ima tudi mesto v ameriškem Hall of fame.

V vlogi trenerja je nazadnje vodil švicarski klub Ambri-Piotta, katerega je moral zaradi slabih

rezultatov 18. decembra lani zapustiti, po prihodu novega trenerja pa se stanje ni izboljšalo.

Pri tem so švicarski mediji izpostavili problem, da je ekipa opešala zavoljo poškodbe

odličnega vratarja Thomasa Bäumleja in daljše odsotnosti - prav tako zaradi poškodbe -

najboljšega igralca ekipe Erika Westruma. Sedaj se bo njegova trenerska kariera nadaljevala v

Sloveniji na reprezentančnem nivoju, še prej pa ga mora v ponedeljek potrditi vodstvo

Hokejske zveze Slovenije.

Za koliko časa je Harrington podpisal pogodbo, za enkrat še ni znano. Govori pa se, da bodo o

njegovi nadaljnji usodi odločali po kvalifikacijskem turnirju v Hannovru. (J.L.)

izr. prof. dr. H. Tivadar DELAVNICA iz pravorečja in javnega nastopanja (2016)

13

BESEDILO 6

Prirejeno po delo.si

četrtek 06.11.2008, 14:04

Udaril je novi Bond: Kvantum sočutja V ljubljanskem, koprskem, mariborskem in kranjskem Koloseju je od danes na ogled novi James Bond, ki tokrat nosi naslov Kvantum sočutja.

Tajni agent 007 bo ponovno Daniel Craig, ki so ga, po začetnih dvomih, gledalci posvojili. Bondovo

dekle bo ukrajinska igralka Olga Kurylenko, v vlogi agentove šefice M pa bo že šestič nastopila Judi

Dench.

Prvi Bond, ki se nadaljuje, kjer se je končal prejšnji

Prvič v zgodovini Bondiade se je zgodilo, da se Kvantum sočutja vsebinsko začne kmalu po tistem,

kjer se je končal Casino Royale.

Kvantum sočutja, 22. Bond po vrsti, se začne, ko agent 007 zajame zloveščega G. Whita, ki je

izsiljeval in umoril njegovo usodno ljubezen Vesper. Med iskanjem morebitnega dvojnega agenta v

vrstah MI6 Bond na Haitiju spozna fatalno lepotico Camille.

Skupaj odkrijeta, da je zaroto svetovnih razsežnosti skoval skrivnostni Dominic Green, v minskem

polju prevar, umorov in vratolomne akcije pa mora Bond ves čas ostati korak pred okrutnimi

teroristi, dvoličnimi agenti CIE in zvedavo šefinjo M.

Novi Bond pod režisersko taktirko Marca Fosterja

Kvantum sočutja je nastal v režiji Marca Forsterja, ki je posnel tudi z oskarji nagrajena filma Bal

smrti in V iskanju dežele Nije.

Po rekordnem uspehu filma Casino Royale Craig ne podcenjuje naloge, ki je pred njim: "Nimam

občutka, da bi bilo tokrat lažje. Zdi se mi, da je težje. Zdaj od nas nekaj pričakujejo, kar je lahko

dvorezen meč, ta del mora biti boljši. Ljudje so ves čas govorili, da se je naš Bond razlikoval od

prejšnjih, zato se mora razlikovati tudi ta." STA

_______________________________________


14

Kako ste izgovarjali prevzete besede? o pravila:

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

BESEDILO 8: Razmislite o poudarkih, premorih in intonaciji.

Prirejeno po: www.dnevnik.si

Združena lista Pahorjevih in Janševih (social)-demokratov?

Mazohist sadistu roteče: Muči me! Sadist mazohistu z užitkom: Ne bom te.

Kolumne - sreda, 08.10.2008

Tekst: Vlado Miheljak

Po tem, ko je Požar objavil dva zapisa (glej prejšnjo kolumno), iz katerih bi naj sledilo, da

sem grozil, "da jih je treba na RTV zamenjati vse, in to tako, da za njimi ne bo ostalo čisto

nič...", ter da obstaja nič manj kot "famozni Miheljakov spisek za odstrel", sem pomislil, in

tako mi je bilo tudi namignjeno, da se pač kakšen majhen, prestrašen medijski dninar, ki je

delal kariero v času po televizijski čistki (po uvedi novega zakona o RTVS), nekoliko priduša.

Pa se je izkazalo, da je zadeva, kdor koli jo je že dal v javnost, veliko bolj kompleksna.

Namreč, takoj po objavi izmišljenih citatov in "faktov" se je usul v "medijih", ki servisirajo

tranzicijsko desnico (Reporter, Demokracija in verjetno še kje), niz podobnih navedb, vsaka z

nekoliko spremenjeno različico izmišljenih citatov. Oglasil se je celo direktor Radia Slovenija

Vinko Vasle. Sicer v vlogi kolumnista Reporterja. V formatu nekakšne kozerije. Dovolj

spolzko, neoprijemljivo, da je težko zahtevati dokaz za trditve. A vseeno je zapis kar zabaven.

Namreč, v omenjeni "kolumni" trdi, da sem po kadrovskih čistkah in postavitvi novega

vodstva na RTV zapisal, da nihče ne sme sodelovati z novim vodstvom, ker bo to prepoznano

kot kolaboracija. Skoraj tako, a vendarle bistveno drugače sem zapisal: "... politika ne more

neposredno vplivati na medije in novinarje. Za udejanjanje vpliva politike v medijih je

potrebna kolaboracija in zato bi morali novinarji gojiti sistematično netoleranco do

kolaboracionizma v lastnih vrstah. Tistim, ki jih politika nastavi in postavi, mora dati vedeti,

da zasedajo položaje zgolj zato, ker jih ščiti politika. In da bodo, ko bo politični opciji

usahnila moč, morali oditi tako, kot so prišli. Razlika bo v tem, da so prišli z zravnano glavo,


15

šli pa bodo s sklonjeno." Kolaborant torej ni tisti, ki (ne po svoji volji, ampak po službeni

dolžnosti) sodeluje z Vasletom. Kolaborant je tisti, ki namesto javnosti in svojemu

poslušalstvu služi politiki. Ki se ne bori za svobodo obveščanja, ampak to svobodo omejuje.

Denimo Vinko Vasle. Bralci se morda še spomnijo, kako je prek svojih pomočnikov posegel

v program, ko so Ambrušani Strojanovim, ki so se odločili pred božičem vrniti na svoje

domove, napovedali "adventni sprejem". In Vinko Vasle je bil priseben ter je ustavil

"stampedo". Ne Ambrušanov, ampak svojih novinarjev, ki so hoteli o tem poročati. Kot se je

pohvalil, je poročila res skrajšal, a gledalci so slišali "bistveno o dogajanju". Namreč, da se

nič ne dogaja oziroma da tisto, kar se dogaja, škodi mednarodnemu ugledu vlade, zato se ne

dogaja. No, ustavljanje stampeda pa ni Vasletova edina vrlina. Ustavil je tudi preveč

avtonomnega urednika Sandija Freliha. Preprosto mu je vzel Studio ob 17h. Novinarju

Škrjancu je vzel pokrivanje Sove. Na Valu 202. Novinarko Štefetovo je z Vala 202 poslal na

prevzgojo. Kar gre skupaj z vlogo radijskega politkomisarja, ki mu je bila namenjena. In

nismo pozabili: ko so, kot pravi Vinko Vasle, izbirali novo vodstvo RTV, jaz pa pravim, da so

metali staro, sta se soočila dotedanji direktor radijskega programa Miha Lampreht in V. V.

Eden z izkušnjami, z dobrimi rezultati, s podporo novinarskega kolektiva ter javnosti, drugi s

podporo politike in generalnega direktorja. Takrat sem bil član programskega sveta RTV in

sem postavil direktorju Guzlju vprašanje, v čem je kandidat Vasle boljši od kandidata

Lamprehta in obratno, v čem je Lampreht slabši. Pa ni nič odgovoril, ampak potrdil, da

Lampreht ni bil slab. Zato sem namesto njega odgovoril jaz: Lampreht je bil boljši v vseh

prvinah razen politični primernosti. In favorizirani kandidat Vasle slabši v vseh razen v

politični primernosti. O. K. To je znano. A zdaj se, tako malo v hecu, Vasle priduša, da se

njemu in njegovim bratom slaba piše, da bi nekdo (po nemarnem omenja tudi moje ime) nad

njimi rad izvajal kadrovski cunami. Pa menda ja ne?! To bi bilo res krivično. Najprej so po

političnih kriterijih prišli na funkcije, sedaj pa bi po političnih morali z njih oditi. To bi bilo

res preveč. Dvakratna žrtev politike! Ali pa tudi ne. Morda je panika prezgodnja. Namreč, vse

kaže, da imajo tudi na levici težave z odpovedjo političnega pokroviteljstva nad mediji in da

je to razlog Pahorjevega relativiziranja predvolilne obljube o popravi televizijskega zakona.

Ja, zgodba je kar nekam znana. In nanjo sem opozoril že pred časom, ko so novi, politični

zakon o RTV izglasovali. Namreč, zna se zgoditi približno tako, kot se je v Veliki Britaniji,

kjer so laburisti stokali nad krivičnim volilnim zakonom (enokrožni, relativni večinski sistem)

ter obljubljali takojšno spremembo, ko pridejo na oblast. A ko so končno ujeli relativno

večino, so nenadoma ugotovili, da se s spremembo zakona nič ne mudi. Laburisti so tako že

tretjo legislaturo na oblasti, zakon pa je še vedno isti. Sedaj menda dobro služi. In pri nas se s


16

televizijskim zakonom zna zgoditi enako. Televizija lahko ostane prorežimska. V tej točki se

vzpostavlja komaj vidna, a že slutena vez ali vsaj oživljeno spogledovanje med Pahorjevimi

in Janševimi (social)demokrati, ki postavlja vodilno stranko levega trojčka pred privlačen

izziv. Namreč, ali se ne bi veljalo nekako elegantno "pogoditi" in provladni servis

prolongirati. Kar je seveda možno. A le pod enim, nemogočim pogojem. Da se pogodijo z

zdajšnjim gospodarjem televizije. In Slovenije. Nemogoče? Da. Vendar ne pozabimo,

nemogoče je v politiki neredko mogoče. Namreč, povolilni razvoj dogodkov gre v takšno

smer, da dobesedno sili manjša partnerja trojčka, da se umakneta v opozicijo. Ne vem, ali

zmoreta takšen razmislek, saj je bilo na poti do zmage, ki jo sedaj skuša prisvojiti najmočnejš i

partner, preveč vložkov. In odpovedovanja. A v tem trenutku se zdi, da bi bila radikalizacija

razcepa koristna. Morda bi se pokazalo in potrdilo, da je izza krilatic o tem, kako ne gre nič

spreminjati, nekoliko pozabljena ali zgolj pritajena ideja velikega partnerstva; velike koalicije.

In marsikatero povolilno dejanje kaže na to. Ne nazadnje tudi šokantno mlačen Pahorjev

odziv na Janševo primitivno obračunavanje (s politično neprimerno) Univerzo na

Primorskem. O dražbi Armerije in Foresterije, objektov, v katerih domuje UP, zgolj ležerno

ugotavlja, da ne pozna razlogov, "zakaj se država ne odzove in ne reši tega problema".

Izražanje osebnega mnenja pa je (kot so zapisale Primorske novice 3. oktobra) po Pahorju v

tem trenutku vse, kar lahko stori za omenjena objekta, saj do dražbe, ki je napovedana za 21.

oktober, še ne bo imel nikakršnih drugih pristojnosti. Zelo prijazno do J. J.; manj do UP in

njenih študentov. In v senci teh obnovljenih spogledovanj z desnico so tudi ozadja poskusov

umeščanja podpisanega v središče špekulacije o cunamiju nad tistimi, ki imajo še zdaj

umazane roke od kadrovskega čiščenja in sploh servisiranja režima, nadvse sprevržena. Resni

indici kažejo, da jih niso iniciirali niti medijski dninarji niti desnica, ampak tisti, ki so že pred

Janšo opletali s pojmom tranzicijske levice ter prodajajo tezo, da je levo-desni razcep mrtev;

da je aktualen zgolj razcep med zmernimi in skrajnimi opcijami v slovenski politiki.

Sicer pa ne dvomim, da bi bila velika, "zmerna" koalicija nadvse uspešna. Partnerstvo med

sadistom in mazohistom vedno uspe: če sadist muči mazohista, usliši njegovo potrebo (biti

mučen) in v tem oba uživata; mučitelj in mučeni. Če sadist zavrne mazohistovo prošnjo, ga

prizadene, ker ga oropa užitka, ki ga najde v vlogi mučenega. In zato mazohist trpi. To

trpljenje pa zopet napaja oba, trpinčenega in mučitelja ... Popolna zveza.

Documents

NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠI (IZ)GOVOR … Tivadar...Govorna artikulacija izgovarjati jasno in razločno, kar ni nujno počasi pred vsakim govornim nastopom priprava na govorjenje (razgibati