^̂l̂ ĵĵ^̂^ ̂ ^̂ ĵ̂ĵ^̂ ̂ ^̂^̂ ĵjĵ ̂ ^̂^̂^̂^̂S ĵ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ̂ l̂ ll̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ jjĵ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^ ^̂ ^̂ ^̂ ^̂ ^ G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A NOVO M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mest« _ I zha ja vsak četrtek - P o s a m e z n a številka 20 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 900 d i n , po l l e tna 450 d i n , četrtletna 225 d i n ; plačljiva je vnapre j - Z a ino zems t vo 1800 d i n o z i r o m a štiri ameriške do la r j e — T E K O Č I R A Č U N p r i N a r o d n i b a n k i , podružnici

v N o v e m mes tu , številka 606-11/3-24

Štev. 25 (587) Leto XII.

NOVO MESTO, 22. JUNIJA 1961

U R E J U J E uredniški odbor — G l a v n i i n odgovo rn i u r e d n i k Tone Gošnik — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, G l a v n i t r g štev. 3 (vhod i z Dilančeve ul ice ) — Poštni p r eda l N o v o mesto 33 — T E L E F O N uredništva i n uprave štev. 127 — Nenaročenih rokop i sov i n fotograf i j ne vračamo - T I S K A

Časopisno podjet je ••Delo- V L j u b l j a n i

PO ŠESTIH OBČINSKIH K O N F E R E N C A H SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA

NE DELAJMO SI UTVAR da sedanji ukrepi Zvezne ljudske skupščine ne bodo uresničeni dosledno in do kraja! - Potrošnja bo rasla samo v sorazmerju s povečano proizvodnjo in dvignjeno proizvodnostjo dela - Nujna naloga organizacij SZDL, ZK in sindikatov: pravilno tolmačiti in pomagati uveljaviti novi gospodarski sistem, da se bo čimprej uveljavil v življenju, v slehernem podjetju, ustanovi, kolektivu in komuni

Za n a m i je šest občinskih kon f e r enc Socialistične zveze (brežiška bo to soboto). N j i h o va g l a v n a na l o ga je b i l a : t emeljito proučiti r a z vo j svo je k o m u n e v luči najnovejših u k r e -Dov Z v e z n e l j u d s k e skupščine o u v e l j a v l j a n j u novega gospoda r skega s i s t ema .

A l i so uresničile to na logo? Z o d g o v o r o m v ce lo t i n e bomo m o g l i foiiti z a d o v o l j n i . R e s je, da so b i l a t a k o v r e f e r a t i h k o t v r a z p r a v a h pouda r j ena m n o g a se lo z n a n a načelna stališča o u v e l j a v l j a n j u novega s i s t ema . P r a v je, d a n a k r a t k o v edno z n o v a p o d c r t a v a m o neka te re najvažnejše ugo tov i t ve , k i so h k r a t i s t a l e n kažipot do c i l j a . V e n d a r p a so b i l a n e k a t e r a p o ročila n a k o n f e r e n c a h še vse preveč i n s a m o »načelna« — p r a v vseeno b i namreč b i l o , če b i j i h p r e b r a l i v Z e m u n u a l i v K o p r u . Se p r a v i : poročilo, k i j e z naštevanjem vseh z n a n i h n a čelnih stališč hote a l i nehote obšlo perečo i n žgočo p r o b l e

m a t i k o domačih pod je t i j , po sestev i n r a z m e r v k o l e k t i v i h i n k o m u n i , n i v ce lo t i doseglo svojega n a m e n a .

R a z p r a v e so b i l e m a r s i k j e že zelo k o n k r e t n e , skora j v s e m b i l a h k o upravičeno r e k l i , d a s m o od n j i h v enda r l e pričakovali neka j več. P r e d v s e m še več konkre tnos t i , več doce la d o l o čenih pogovorov o t e m i n onem p r o b l e m u , k ; ga občuti t a i n t a k o l e k t i v .posestvo, z ad ruga a l i šolstvo, z d r a v s t v o o z i r o m a k a k d r u g sek to r j a vnega živl jenja v k o m u n i ! P o grešali s m o ponekod t u d i n a vzočnost p r e d s t a v n i k o v t i s t i h služb, področij d e l a oz. ko l ek t i vov , k i so Socialistični z vez i de lovnega l j u d s t v a o d g o v o r n i z a pošteno uresničevanje svojega p l a n a oz. svoje de j av nost i v o k v i r u družbe.

Nič novega n i v u go t o v i t v i , d a j e zadn je t edne v m n o g i h k o l e k t i v i h pošteno zaškripalo.

»Zadnj i čas, d a j e prišlo ,do tako o s t r i h ukrepov!«smo te

d n i l a h k o slišali povsod po o k r a j u .

»Zdaj šele b o d i n a r neka j v reden , zadn ja l e ta s m o k a r n a debelo p o d p i s o v a l i naročilnice za vsemogoče: za inves t i c i j e , z a nakupe , za n a b a v o tega i n onega — če je b i l d e n a r a l i p a če ga n i b i l o ! Tolažili smo se: bo že kdo plačal, če ne m i , p a b a n k a s p o s o j i l o m a l i občina!«

»Skoda, da n i prišlo do t a k i h posegov i n do ostrejše d i s c i p l i ne v gospodar jen ju že p r e d d v e m a letoma!« T a k e i n p o dobne ugo tov i t ve srečujemo zadnje d n i m e d d e l a v c i . L j u d j e upravičeno t rd i j o , d a bo t r eba »dinar bo l j spoštovati, d a smo ga dosle j včasih že k a r b r e z ves tno i n l a h k o m i s e l n o p r e l a ga l i s e m i n t ja i n trošili, ne d a b i čutili v so težo odgovornos t i do us tvar j enega l j udskega p r e moženja.«

K a k o razvese l j i v e so take ugo tov i t v e ! Z n o v a potr ju je jo , d a so v s i pošteni .de lovni l j ud j e p o z i t i v n o i n a k t i v n o z a s o c i a l i

stično o r i en tac i j o nada l jn j ega razvo ja . Drugačnega (seveda napačnega) m n e n j a so ponekod s redn j i i n u p r a v n i k a d r i v p o d j e t j i h : zdaj v a l i j o vso k r i v d o n a s i s t e m ! P o v s o d t a m , k j e r j e z a r a d i dosedanje m a l o m a r n o s t i , s l abe kva l i t e t e p ro i z vodov , n i z k e p ro i z vodnos t i a l i različn i h p a c k a r i j v k o l e k t i v i h o b n o v i h u k r e p i h pošteno z a c v i l i l o v tečajih, se zda j i z gova r j a j o :

»Banka je k r i v a ! B r e z o b r a t n i h k r e d i t o v b o m o p r o p a d l i ! Cene b o m o m o r a l i z n i žati! S i s t e m j e k r i v . n e m i ! «

N i težko s p o z n a t i o zad ja t a k i h govor ic , teže p a b o spo zna nje za l j u d i , k i t ako m i s l i j o ! Regresov z a dosedan jo m a l o marnos t , nesposobnost i n z a n a šanja n a koe f i c i ente j e k o n e c ! U g l e d Jugos lav i j e j e tako v e l i k , d a j e uspe l a d o b i t i m e d n a r o d n o pomoč. I zpopo ln j evan j e i n nada l j n j e u t r j e van j e gospoda r skega s i s t ema bo i z k o r e n i n i l o vse. k a r j e v naših k o l e k t i v i h ne zd ravega . N o v a de l i t e v dohodka , uva j an j e e k o n o m s k i h enot. o b r a t n i h d e l a v s k i h svetov i n resnična pog l ob i t e v ce lotnega d e l a v skega k o t družbenega s a m o u p r a v l j a n j a , vse t o bo p o -inaga lo , d a bodo k o l e k t i v i l a h ko razčistili v se ne jasnos t i , k i so dos le j še l a h k o živele, n o v i u k r e p i p a bodo (resda precej

(Nadal jevanje na - J . strani )

P R E D 4. J U L I J E M — D N E V O M B O R C A

Črnomelj pred praznikom Čeprav bo p r a znovan j e 4.

j u l i j a - D N E V A B O R C A p o vsod v S l o v e n i j i m i n i l o v z n a m e n j u os r edn j e j ugos l o vanske pros lave , k i bo t a dan v T i t o v e m Užicu, se v e n d a r l e v vseh k r a j i h že vne t o p r i p r a v l j a j o n a dos to jno počastitev 20-let-n i c e r e vo luc i j e t u d i z manjšim i i n večj imi k r a j e v n i m i p r o s l a v a m i . R a z e n p r i r e d i t e v v d e l o v n i h k o l e k t i v i h je o b r n j e n a s k r b o r gan i zac i j z l a s t i v to, d a b i zago t ov i l i k a r največjem u številu l j u d i poslušanje r a d i j s k e g a p r e n o s a oz . g l e d a nje t e l e v i z i j skega p r enosa z osredn je p r o s l a v e v Užicu. V T i t o v o Užice bo t a d a n odpo t o va l a republiška de l egac i j a (11 članov), de l egac i j a de lov n i h k o l e k t i v o v (200 članov) • i n de l egac i j a o k r a j n i h odborov Z B (175 članov), r a zen tega p a gredo p r i h o d n j e d n i n a pot t u d i člani Počitniške zveze i n t a b o r n i k i .

V našem o k r a j u t a d a n ne bo večjih p ros lav , r a zen s re čanja bo rcev n a D e b e n c u i n v e l i k e pros lave , k i b o z a o b močje občin M e t l i k a i n Črnome l j n a Gričku n a d be lo k r a n j s k o me t r op tJo . Dva j s e t l e tn i co začetka r e vo luc i j e p r i čakuje B e l a k r a j i n a z v r s t o p r o s l a v i n p r i r ed i t e v . — 2 e 2.

j u l i j a dopo ldne bodo v Črnoml j u o d p r l i ho t e l » L A H I N J A « , 25-s tanovan jsk i b l o k in obnovl j eno zg radbo (Komendo ) z a o k r a j n o sodišče. P o p o l d n e i s t e ga dne bodo n a V i n i c i s lovesn o izročili v p rome t p ros to r e novo ure jenega c a m p i n g a . T a d a n b o prece j i z l e tov n a M j r -no goro, k a m o r so o b n o v i l i d e l ceste. P r a v t a k o bodo 1. i n 2. j u l i j a številne p r o s l a v e v k r a j e v n i h središčih; štejejo j i h kot u v o d v os redn jo občinsko p r o s l a v o z a d a n bo r ca .

T a b o 4. j u l i j a ; že zvečer p r e d p r a z n i k o m bodo zažgali številne k resove n a k r a j i h , po m e m b n i h i z le t N O B . Z višins k i h točk, k j e r so b i l a p r v a p s r t i z a n s k a taborišča a l i d r u -Ci p o m e m b n i dogodk i , bodo s t r e l j a l i rake te . T a večer b o d o šle n a po t t u d i p a r t i z a n s k e p a tro le , k i bodo prišle v torek , 4. j u l i j a d o p o l d n e n a Griček k n o v e m u s p o m e n i k u . P r e d spom e n i k o m se b o z b r a l o v d o -poldansk- 'h u r a h več tisoč d o mačinov i z obeh občin, prišli p a bodo t u d i številni gostje i n n e k d a n j i p a r t i z a n i , k i pozna jo in l j u b i j o gos to l jubno B e l o k r a j i n o ko t svo j d r u g i d o m .

Črnomelj želi p o z d r a v i t ' d o mače i n tuje goste t ako kot j i h

je s p r e j e m a l nekoč: z o d p r t i m i r o k a m i . Z a t o i m a občinski o d b o r z a p r o s l a v o 20- le tn ice r e v o l u c i j e s p o d o d b o r i (za u r e d i tev i n d e k o r a c i j o mesta , z a k u l t u r n i i n športni spo r ed p r i red i tev , z a gos t inske i n d ruge us luge , z a ag i tac i jo , p r o p a g a n do i n organ i zac i j o ) te d n i p o l ne r oke de la . O t e m so g o v o r i l i tud i / l a n e d a v n e m d o b r o o b i s k a n e m z b o r u v o l i v c e v ; v s a k v o l i v e c v mes tu b o o p r a v i l 10 u r p ros tovo l jnega de l a . M e s t o so že začel; olepšavati i n u r e j a t i o k o l i c o ; ods t ran ju j e j o r a z ne manjše n e p r i m e r n e ob j ek te , m a r s i k a t e r o hišo bodo d o p r a z n i k a še p r e b e l i l i a l i p r e p l e s k a -l i , n a vso moč h i t i j o p a t u d i z z a d n j i m i d e l i p r i s p o m e n i k u na Gričku, o k a t e r e m s m o o b širneje že p i s a l i . Več o p r o s l a v i v Črnomlju b o m o poročali še p r i h o d n j i t eden.

Prva lepa nedelja: 2100 avtomo bilov in 8400 gostov!

P r e t e k l a nede l ja je b i l a l e tos p r v a res sončna, po l e tna nede l j a . T o se je p o k a z a l o t u d i v našem nede l j skem t u r i z m u . O s r e d n j e turistične točke v n a šem o k r a j u so doživele i z r eden n a v a l gostov. S a m o neka j s k o p i h p o d a t k o v : v Čateških T o p l i c a h se j e z v r s t i l o o k o l i 400 o s e b n i h a v t omob i l o v , p r e k o 2 tisoč gostov, iztržili p a so 510 tisoč d i n a r j e v ; v šmarjeških T o p l i c a h : p r e k o 2 tisoč gostov, več ko t 600 a v t o m o b i l o v i n i z tržek 480 tisoč d i n ; Otočec: b l i z u 2400 gostov, 600 a v t o m o

b i l o v , 15 av tobusov , iztržek 818 tisoč d i n ; n a k o n c u še D o l e n j ske T o p l i c e : 2 tisoč gostov, približno 500 av t omob i l o v , 3 av tobus i i n 700 tisoč d i n i z tržka. Štiri o s redn j e turistične pos to janke j e o b i s k a l o tore j 8400 gostov, 2100 v o z i l i n 18 s k u p i n v a v t o b u s i h . T u r i z e m je zabeležil torej d v a m i l i j o n a i n p o l d i n a r j e v p r o m e t a v e n e m d n e v u . Precejšen d e l r e k e a v t omob i l o v , k i je d r s e l a p o a v t o m o b : l s k i cest i , p a se j e r a z l i l t u d i p o manjših turističn i h p o s t o j a n k a h n a podeželju.

Turistično sodelovanje s sosedi D a b i dosegl i tesnejše sodelo

vanje obeh r epub l i k tud i na področju tur i zma , je b i lo 17. j u ni ja zvečer na Otočcu prvo posvetovanje predstavn ikov r e p u bliških turističnih zvez L R S l o venije i n Hrva tske .

T u je b i l o sklenjeno, da bosta oba republiška turistična organa poslej sodelovala p r i t u r i

stični propagandi doma i n v t u j i n i ter i zmenjava la izkušnje. Z a to bo sk rbe l poseben odbor, k i so ga imenova l i na posvetovanju . K e r je med ko l ek t i v i L R Sloveni je v e l i k o zanimanje za gradnjo domov oddiha ob mor ju v I s t r i i n d rug ih k r a j i h ob naši obal i , med k o l e k t i v i L R H r v a t ske pa enako zanimanje za domove oddiha v naših višinskih prede l ih , bo sodelovanje obeh zvez tud i v tem pogledu lahko , zelo kor is tno . H k r a t i je b i l o dogovorjeno, da se sestane j o tud i p r eds tavn ik i ok ra jn ih turističn i h zvez i z sosednj ih okrajev obeh repub l ik , da bj se sodelovanje obeh r epub l i k okrep i lo tud i v tu r i zmu . M n o g a področ

ja obeh repub l ik predstavl jajo v turističnem pogledu enotno ozemlje, zato je tako sodelovanje vsekakor potrebno.

Po končanem posvetovanju so s; p reds tavn ik i "feristične zveze Hrva tske i n Slov7?l|fc ogledal i prostore gradu OtočeC',' #amping prostor i n kopališče na K r k i ter motele.

VREME OD 22. J U N I J A DO 2. J U L I J A

Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 22. junija in okrog 1. julija.

Med 25. i n 27. junijem pogoste krajevne nevihte. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M .

f " 1 m m a m m m m m a m m m m m m m m m ^ m • • g , i n , , , , , , „

Kostanjevičanom si obeta trgovski dom

T r g o v s k o podjet je O t o k v K o s t a n j e v i c i n a K r k i j e d o b i l o v l a s t s t a vbo prejšnje k m e t i j ske zadruge , v k a t e r i j e večji t r govsk i l o k a l . K Z je v z a m e n o d o b i l a d r u g o s tavbo, l a s t S L P . V približno pe t ih l e t i h b o T r g o v s k o podjet je O t o k do g r a d i l o no vo nadst rop je , p r i d o b i l o nove u p r a v n e pros tore i n do vo l j p roda jnega p ros to ra z a u r ed i t e v sodobnega t rgovskega d o m a , k i bo i m e l t u d i samopostrežni odde lek . T a d o l goročni načrt je z a turistično se razvijajoče področje K o s t a n jev i ce n a K r k i nadvse p o m e m b e n .

:!IIIWII!lli:iUI!lll!lllllllil!!lll!!!!llllll!lllll!:il»i!!IN>g

Stari Becele in njegov Zagrad

Spomenik na G : ; C k u nad Črnomljem dobiva iz dneva v dan dokončnejšo obliko. To bo veličasten spomin vsem padlim . JJonakom. borcem In žrtvam Belo krajine za svobodo

g Bilo Je Julija 1942. leta, ko sem ga spo g znal. Bi lo je takrat, ko smo imeli na g osvobojenem ozemlju voUtve v narodno-g osvobodilne odbore. S področja Gorjan-H skega podokrožja smo hoteli spoznati, ka -g ko volijo na nasprotnem bregu Krke , na g področju Smarjete in Skocjana. Z Deč-g kom in Gregom sem sc odpravil na pot. g Saj to nI bila tako nevarna tura. Pravza-g prav so bile le tri nevarne točke. Prehod g čez glavno cesto Novo mesto — Kostanje-g vica pri Dobravict, kjer so večkrat preha-g jale edinice italijanske vojske, nato lepa g pot skozi maharovško hosto prav do g Krke, ko je bilo treba čez K r k o v starem g čolnu med trsom in vodnim saškom, nato B mimo Kronovega, kjer še vedno visi v g zvoniku zvon, k i je dolenjske kmete klical g k uporu zoper graščinsko gospodo, in g spet preko ceste Novo mesto—Krško. Slo g je kot po maslu. g »Spet bo lepo,« Je dejal Dečko. »Pri g Beceletu se bomo nazoball hrustavk, ka-g kršnih n i daleč naokoli. Stari Becele je g dober sadjar in umen kmetovalec. V zem-g Ijo je zaljubljen, pa še posebno v svojo • tam okrog Zagrada. Ta je ne bo nikoli g zapustil, pa če bi bilo še tako hudo. Na g Lahe je kar gorak, menda še od tistih g časov, ko se je kot »zlbcenar' pretepal ? g njimi. Za fašiste pa pravi, da imajo črne g srajce zato, da sc ne vidi njihova umazal i nija ln še bolj črna duša in srce.« Po g Dečkovem pripovedovanju sem imel kma-g lu Beceletovo sliko pred seboj, g K m a l u smo prišli do Starega gradu g nekaj partizanskih stopinj, pa smo se g ustavili pred Beceletovo hišo v Zagradu. = »Smrt fašizmu, fantje Gorjančanl,- na? g je pozdravil stari Becele. Pred nami jc g stal majhen, skromen možakar bistrih. §§ veselih oči in živahnih kretenj. »Micka. P daj no, Micka, prinesl no kaj za osušeni) g grla naših fantov. Žejni so, pot je bila g dolga, sonce pa tudi ne prizanaša s svojo g toploto.- Nismo se še dobro razvrstili 1 okoli vodnjaka pred hišo, ko Je prišla g Bcceletova mama s precej zajetno majo-g liko in hlebcem kruha. »Komur je za hru-m stavke, pa kar na črešnjo, saj se bodo B sadeži kar razpočill od same sladkobe,-g je dejal Becele. Mama, skromna kmečka g ženska, nas je ogledovala in končno vpra-g šala: Kje pa sta Frenk i n Viki? Prece' g časa se že nista oglasila doma.- »Kaj bos g spraševala, fašistom dajeta po repu, d » ffl midva in Meri lahko obdelujemo zemlje m v miru. Naši fantje bodo še potrebovali j§ kruha i n mesa pa fižola in zelja. Bosta m že prišla spet,« j i je odvrnil Beceletov I oče.

S »Kaj pa Slavka?« Je vprašal Grega. P »EJ, to je punca! Po vaseh hodi in pri -

V nedeljo popoldne ob 15. uri bodo v Zagradu nad Starim gradom odkrili spomenik padlim borcem in aktivistom 0F

pravlja volitve v narodnoosvobodilne odbore. Pr i nas smo j ih že imeli in Jaz sem predsednik. Pa smo se znebili gospodov županov in graščakov. Sli so v rajh in bog z njimi. Ne bomo se jokali,« Je veselo odgovoril oče.

Med kramljanjem je potekel čas, najedli smo se črešenj i n dobrega materinega kruha, popili zadnji napitek In se poslovili.

Septembra se Je položaj močno spremenil. Po ofenzivi po Loški dolini in Rogu je prišel na vrsto predel med Krko in vsiljeno nemško mejo. Partizanska vojska sc je pred veliko premočjo umaknila, aktivisti pa so poiskali razna skrivališča. Tako skrivališče jc bila tudi kraška jama, kak ih sto korakov od Beceleto-ve hiše. V to jamo so se skrili V inko Pa-deršlč - Batreja. član Okrožja OF Novo mesto, Vinko Kos in Alojz Gregorčič, oba člana podokrožja O F za trškogorski predel, Frančiška Sajevic in njen mož Franc. Beceletova Meri in Kraševčeva Fani pa sta bile za zvezo z Beceletovo hišo, kjer so kuhali za one v jami. Jama je bila še kar prostorna, saj pravijo domačini, da bi v njej lahko plesali kar trije pari polko. Seveda onim petim nj bilo do plesa, ampak do življenja. V jami pa je bil še nekdo, k i pa ne zasluži, da bi imel ime. Ofenziva je že močno popustila. Skrhala se je, kakor pravimo. Zadnje tolpe so že šle preko Zagrada. Tisti, k i ne zasluži imena, je hotel po vsej sili iz jame. Toda njemu ni bilo do zraka. Sel jc in pripeljal Italijane nazaj k jami. S prigovarjanjem so Italijani hoteli dobiti aktiviste iz jame, toda ti se niso udali Sele ko so začeli metati v lamo bombe so prišli aktivisti Iz nje. Notri je ostn' le Batreja. Boril se je do zadnje krogle ki jo je prihranil zase. Nato jim je Izda ialec pokazal še Beceletovo Meri in Kra šovčevo Fani . oropal i so Beceletovo hiše In jo zažgali, stari Becele jc kasneje velikokrat povedal, da ne bo nikoli pozabi 23. septembra 1942. Vseh šest so fašist' odpeljali zvraanc in trpinčene v šentp" trsko šolo. K njim so šc isti dan zapr'' tudi terenca Franca Medveda ter parti zana Alojza Kotarja in Mirka Grabnar i -

Zgodaj zjutraj so vseh devet obsodili na smrt. Za moške so dobili prostovol ic za streljanje, za ženske pa so morali odrediti strelce nasilno. Streljali so po tri

in tri na polju od Šempetra proti gozdu. Pokopali so jih tako, da so Jim noge gledale iz zemlje. Zadnje so bile streljane ženske. Nj im Je nekdo na grob dal njihove robčke.

Cez nekaj dni so jih domačini pokopali na domačem pokopališču. *

Italija je kapitulirala. Ljudje so se oddahnili. Po naših krajih Jc zavladalo veselje. Toda n i prevladovalo brezumno veselje. Obilo je bilo posla. Italijanske ma Kacine je bilo treba prenesti na varnejše kraje. Poskrlti je bilo treba arhive, k i so za našo zgodovino velike važnosti, pa še marsičesa drugega ni bilo zameta-vati. Od vodstva narodnoosvobodilnega boja Jc prišlo navodilo, da je treba povsod izvoliti odposlance za Zbor slovenskega naroda. In kdo naj bi bil odposlanec za trškogorski predel? Nihče drug kot Becele iz Zagrada. Ljudstvo ga je soglasno izvolilo.

Od 1. do 3. oktobra 1943 je bil Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na zboru je bil izvoljen v delovno predsedstvo. Drugo noč takoj po Kardeljevem govoru se je prijavil k besedi tudi Becele. Povedal je sledeče:

»Tovariši in tovarišice! Oprostite, če jaz kot najstarejši član vaše družbe spregovorim nskaj besed in vam poudarim, kaj more človek vse prenesti, če ima trdno voljo. Marsikdo od vas je občutil na svoji koži, kaj so okupatorji naredili z ljudmi. Jaz vam na kratko povem, kaj so naredili z menoj. Mene so lansko leto 33. septembra oropali do golega, vse premoženje so ml uničili, pa ni bila taka malenkost; požgali so mi poslopja in porušili, hčer so mi odDeljali In ubili. In kdo je temu kriv? Izdajalec, katerega marsikdo pozna. Letos spomladi 7. marca *o mi belogardisti ujeli sina. 8. marca so ga mučili ln tepli ln nazadnje ustrelili.« (Iz dvorane je prišel odziv: »Slava mu!-) •Kljub temu nisem omahnil, sem delal '.meraj, kar jc bilo v moji moči za parti-•n» in %" -las vse, n tako de l im In bom

delal, dokler bom mogel.« Dvorana je vzvalovila od ploskanja. »Moram pa še imeniti in mi heste onrosti'.i še to: moj i •ena je bila požrtvovalna ravno tako kot '».z. Tuka i j? marsikateri partizan, ki jo oozna. Oba sva morala bežati kot dva zajca. Enkrat sva morala bežati pred Italijani, drugič pred belogardisti. Spat sva

hodila šest tednov v vodnjak, v vodnjak g v vinogradu i n notri v jami sva se skri - = vala. Imava posledice oba, jaz sem si m nalezel revmatizma v noge, da težko ho- a dim. Zahtevam zato v imenu vas, tova- s riši i n tovarišice, da se izdajalci in tisti, g k i so krivi , da se Je toliko nedolžne krv i g prelilo, najstrože kaznujejo.- Dvorano je g pretresalo ploskanje, s katerim so odpo- B slanci slovenskega naroda pritrjevali be- g sedam starega Becelcta. »Zato rečem: j§ Smrt izdajalcem, živela naša partizanska g vojska! Kajti, tovariši in tovarišice, kam g sem mogel bežati pred Italijani in belo- g gardisti? V hosto, k našim partizanom g sem sc zatekel. Rekel sem: tukaj sem va- g ren pri naših fantih. Večkrat sem moral g bežati k njim, po dve uri daleč sem mo- g ral laziti, čeprav sem star mož. Po tem se g vidi, kaj človek prenese z dobro in trdno g voljo. Torej, tovariši in tovarišice, smrt g fašizmu! Živela naša slovenska vojska!« J Dvorana je dolgo odobravala besedam g Beceletovega očeta i n se ni mogla kmalu g umiriti. (Govor je dobesedno prepisan Iz §j stenografskega zapisnika Zbora.) Ob kon- j§ cu zborovanja je bil Becele izvoljen tudi js v delegacijo za II. zasedanje A V N O J .

* ' S Stari Becele Je odšel po Zboru odpo- s

slancev zopet domov v svoj ljubljeni Za- j= grad. Premišljeval je, kaj vse bo povedal g kot poslanec A V N O J na drugem zaseda- j j nju. Toda naloge, k i jo jc dobil od odpo- m slancev slovenskega naroda, n i mogel iz- j vršiti. Ob vdoru Nemcev 27. oktobra 1943 g so ga Nemci ujeli, ker je nanj pokazala |j izdajalčeva roka. Odpeljali so ga. 2ena ni g mogla Ostati doma. Sla je za njim. Prosila g jc Nemce, naj narede isto z njo kot z s njim. »Vse tegobe in težave sem preži- j | vela skupno s svojim možem. Preživela g sva skupno težko življenje malega kmeta g v izkorlščevalski Jugoslaviji. Pretrpela g sva vse trpljenje pod tujo silo ln kleče- m plastvo domačih izdajalcev. Bori la sve se J za boljše življenje našega človeka skupaj g in dajte, dovolite, da prelijeva tudi sku- f§ paj k r i za veliko stvar slovenskega na - g roda.«

Uslišali so zadnjo prošnjo kmečke žen- a ske. Oba so skupaj ustrelili. To je bilo jj velikodušje oholega nemškern soldata. g

Naslednji dan so i u d o m a č i n i ooko- =| oali na d o m a č e m noknnflil*čn. ^ * * " " ' M sta g Mvela v d « l i i In K n - s ' I „ »->' l - * i t a v B domači z e m l j i . |§

Vsem tem bomo v nedeljo. 25. junija, gg ob 15. uri popoldne postavili dostojen .% spomenik v Zagradu nad Starim gradom, m

JOŽE Z A M L J E N - DRE.ICE 3

»Lepo jc v naši domovini biti mlad. . . « — je donela med drevje in skale na Bazi 20 v četrtek opoldne pesem več kot 200 pionirjev in pionirk iz vseh slovenskih pokrajin. Nekaj minut pred tem so prisrčno in navdušeno pozdravili v svoji sredi dragega gosta: predsednik Ljudske skupščine L iKS tovariš Miha Marinko je nepričakovano obiskal ODRED 20-LETNICE REVOLUCIJE med njegovim pohodom na partizanski Rog prav na Bazi 20. Razigrani pionirji so z njim, s prvoborci partizanske vojske, z aktivisti in z domačini preživeli na Bazi 20 prijetno urico oddiha, potem ko so prišli na bazo po štirih različnih poteh. Več o tem berite na 4. strani današnje številke

Podjetja na rešetu Občinski zbor proizvajalcev v Novem mestu je razpravljal o izpolnjevanju plana

v prvem četr t le t ju P r o i z v o d n j a i n s to r i t v e družUe-

nega g o s p o d a r s k e g a s e k t o r j a so se povečale v p r v i h 3 m e s e c i h l e tos g l eda n a is to o b d o b j a l a n i za 67' V>. Z l a s t i j e moćan poras t v p r o m e t a (2S8*/i), obrti(63'/«) gos t ins . (63 odst.) i n i n d u s t r i j i (30 odstot kov ) . S k u p n o j e b i l o v družbenem s e k t o r j u doseženih o k o l i 4 m i l i j a r de d i n družbenega b r u t o p r o i z v o d a a l i 2.2,7 odst . l e tnega p l a n a . L a n s k a r e a l i z a c i j a v p r v e m t r omesee ju j e znašala 18,4 odst . l e tnega p l a n a . Občutno povečanje je b i l o dosežen o , k e r je većina podje t i j že v p r v i h m e s e c i h l e ta u v e d l a najvišjo možno p r o i z v o d n j o , k e r so pod j e t j a u v e d l a t u d i d r u g o i n t re t jo I zmeno — p r e d v s e m p r i o z k i h g r l i h , k e r so pod je t ja u v e d l a boljše načine n a gra j e van j a i t d .

V r a z p r a v i o r e a l i z a c i j i p l a n a v p o s a m e z n i h p a n o g a h so o d b o r n i k i z b o r a p r o i z v a j a l c e v p r e g l e d a l i t u d i p a s l o v a n j e p o s a m e z n i h gospodar s k i h o r g a n i z a c i j , u g o t a v l j a l i težave, k i v p l i v a j o n a p r o i z v o d n j o l n p r o met , t e r p r e d l a g a l i . k a k 6 b i težave o d s t r a n i l i . Na jda l j so g o v o r i l i o o p e k a r n a h i n gradbeništvu. U g o t o v i l i so, da c ena o p e k i narašča za r a d i naraščanja cen p r e m o g a , povečanja o s e b n i h d o h o d k o v i n večj i h p r i s p e v k o v , k i i i h m o r a j o ope k a r n e odva j a t i , p r e d v s e m pa , da je najdražja o p e k a v t i s t i h s l o v e n s k i h o p e k a r n a h , k i so na jbo l j m o d e r n i z i r a n e (?!). Povečanje c en g radbe nega m a t e r i a l a pa s k u p a j s povečan i m i t r a n s p o r t n i m i stroški, večj imi plačami i n n o v i m i p r i s p e v k i spet občutno v p l i v a n a zviševanje c en v gradbeništvu. D a l j e j e b i l o p o u da r j eno , naj b i občinski l j u d s k i o d b o r i na s v o j e m področju p r e d v i d e l i v s a k o leto približno e n a k o g r a d e n j , k e r b i o d p a d l a bo jazen , d a g r a d b e n a pod je t ja ne bodo i m e l a do -

Nabirajte zdravilna zelišča

C v e t : a r n i k e , l ipe. bele detel j i ce , rdeče dete l j i ce

List: šmarnice brez pecl ja , gozdne jagode, j e t r n i k a , melise, o zko l i s tnega t rpotca , široko-Listnega t rpo tca .

Rastlino: gladišnika, kopitni-k a s ko r en ino , k r v a v e g a mlečka, smo ln i c e , g r enku l j i c e , mel ise , vodne kreše, škržolice, n a vadne ramšele. črnobine, že-n i k l j a , z d r a v i l n e g a jetičnika.

Korenine: a r n i k e , r ep inca , šmarnice. m e d v e d o v i h tac, m a le nor ice , regra ta (samo r u m e nega), pekočih k o r e n i n , srčne moči.

Lubje: češminovih korenin, k r h l i k e .

Plodove: bo rovn i c , kumine (k imel ) , seme jesenskega pod -leska .

Pohitite z nabiranjem! Navodila in cene dobite v vaši zadrugi ali pa pri G O S A D — skladišče Novo mesto, Slakova ulica 8.

vo l j d e l a v c e v a l i pa d a bo de l av čev preveč, d e l a zan je p i tli. V p i v i h m e s e c i h j e i m e l o z a r a d i ne-e k n o m s k i h c en ter z a k a s n e l i h no v i h p r e v o z n i h t a r i f Železniško t r a n s p o r t n o podje t je 42 m i l i j o n o v d i n i z gube . I zgubo bodo p o r a v n a l i v tretjem četrtletju, v e n d a r j i m še ne bo os ta lo s r s d s u v za s k l a d e . P r i s i l j en i so b i l i že u s t a v i t i g r adn j o postaj P i j a v i c e , R o s a l n i c e i n G r a dac ter s t a n o v a n j s k e g a b l o k a v B r s l i n u . O s t a n j u v o b r t i , t r g o v i n i i n g o s t i ns t vu bodo z b o r n i c e i zdela le še posebne ana l i z e , o k a t e r i h bo r a z p r a v l j a l občinski l j u d s k i od bor na p r i h o d n j i h se jah .

Z b o r p r o i z v a j a l c e v je še posebej r a z p r a v l j a l o g o s p o d a r j e n j u v pod je t ju - G o r j a n c i - i n »Industrij i per i l a - , m e d t e m k o l e b i l a r a z p r a v a o g o s p o d a r j e n j u na - K m e t i j s k e m g o z d a r s k e m p o s e s t v u - z a r a d i nepravočasno i zde l ane ana l i z e p re l o žena. R a z p r a v a o teh g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h je b i l a p o t r e b n a zatb , k e r so se znašle v g o s p o d a r s k i h težavah.

Av top ro f t i e t »Gor janc i - Je v težav a h p r e d v s e m z a r a d i iztrošenega t o vo rnega p a r k a , v a v t o b u s n e m p r o m e t u pa m u močno k o n k u r i r a jo l j u b l j a n s k a i n zagrebška podje t ja . Iz a n a l i z e j e r a z v i d n o , da b i si podje t je opomog l o , če b i d o b i l o le tos 60—70 m i l i j o n o v d i n a r j e v po s o j i l a za nabavo n o v i h a v t o b u s o v i n t o v o r n j a k o v ter 34 m i l i j o n o v d i na r j e v za i z g r a d n j o p r v e faze re -m l z v Bučni v a s i , o s tanek do 150 m i l i j o n o v , k o l i k o r b i znašale celo tne inves t i c i j e , b i p r i s p e v a l o pod jet je k o t l a s tno udeležbo.

Iz ana l i z e p o s a m e z n i h p o s t a v k s t r u k t u r e d o h o d k a za l a n i i n letos je v i d e t i , d a podje t je ne m o r e z n i ževati stroškov a l i pa j i h l a h k o znižuje le m a l o . P r i m e r j a v a zgov o r n o priča, d a bo m o r a l o pod je t j e letos I z k o r i s t i t i vse r e z e r ve , k e r se bo le t ako n j egov g o s p o d a r s k i položaj izboljšal. Pbd je t j e bo m o r a l o seveda še p o p r a v i t i d e l b v n o d i s c i p l i n o i n u v e s t i ustreznejši način nag ra j e van ja . G l a v n i pogoj z a p r e mos t i t e v težav pa je razširitev po s l o v a n j a , k i j e pogo j ena z n o v i m i I n v e s t i c i j am i .

Industrija perila se Je znašla v težavah i z več v z r o k o v . Pod j e t j e je b i l o p r i s i l j e n o znižati cene i z d e l k o m , k e r so s t o r i l a i s to s o r o d n a konkurenčna pod je t j a . P o n o v i h g o s p o d a r s k i h p r e d p i s i h bo i m e l o podjet je t u d i večje o b v e z n o s t i , se p r a v i , d a bo m o r a l o več o d v a j a t i ko t dos l e j . Z a t o b i m o r a l o podje t je občutno znižati p r o i z v o d n e stroške. Z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r o v pa

je nemogoče u r e d i t i tehnolbški postopek t ako , da bi b i l i stroški i n te rnega prćmeta čim manjši. T e h nološki p roces j e t ak , kakršnega dopuščajo pogo j i . P r a v tehnološki pos topek pa je v z r o k višji l a s t n i c eh i i n n e r e n t a b i l n o s t i pod je t ja . P o i n t e r n e m obračunu za p r v e 4 mesece i m a podjet je 13 m i l i j o n o v d i na r j e v i z gube , vprašanje j e t u d i , če bo podjet je sposobno u s t v a r i t i v d r u g i p o l o v i c i l e ta dovo l j čistega d o h o d k a za k r i t j e plač i n za ob veznos t i i z s k l a d o v do anu i t e t . Pod je t j e j e za izboljšanje g o s p o d a r , skega položaja podvze l o že več u k r e p o v : znižalo je število zapos l e n i h , p o p r a v i l o norme itd. Glavna s k r b pod j e t j a je zda j . k a k o do bi t i še 120 k v . m e t r o v p r o s t o r a , k a r bo na jbo l j p r i s p e v a l o k znižanju stroškov p r o i z v odn j e , u k r e n i t i pa bodo m o r a l i še m a r s i k a j , da bodo l a h k o znižali stroške.

J . P.

Posebna PTT tarifa v novomeški občini

Q Posebna (lokalna) P T T tarifa j e začela v e l j a t i v o k r a j u s 1. Jun i j e m . Z a območje novomeške občine Jo je popre j o d o b r i l zbor p r o i z v a j a l c e v na z a d n j i se j i s pogo j em , d a se d a n a k n a d n o še v r a z p r a v o i n p o t r d i t e v občinskemu z b o r u . Z u v e d b o te t a r i f e bo p o d jet je P T T z b r a l o 17 m i l i j o n o v d i n a r j e v i n pos ta l o r e n t a b i l n o , ne d a b i u k i n i l o n e d o n o s n e pošte. — N o v a t a r i f a z a j e m a poštne, te le g r a f s k e i n t e l e f o n s k e s t o r i t v e . Z b r a n a s r e d s t v a bo podje t je p o r a b i l o z a u s t a n o v i t e v l a s t n i h s k l a d o v ln za osebne i z d a t k e .

9 Predlog za ustanovitev čevljarske delavnice v Zagradu zbor p r o i z v a j a l c e v občine N o v o mes to ni p o t r d i l . Odborniki so sklenili, naj p r i s t o j n i organ zadevo še enk r a t t eme l j i t o prouči, n a k a r bo do o njeni u s t a n o v i t v i s k l e p a l i nn eni p r i h o d n j i h se j .

H Zbiranje sredstev za kritje dolgdv novomeške občine slabo p d t e k a . Tej akciji sta se doslej o d z v a l a le K G P in S G P P i o n i r , medtem k o so p r e d s t a v n i k i ods t a -l i h pod je t i j na seji zbora p r o i z v a j a l c e v p o v e d a l i , d a so s r eds t va p r i p r a v l j e n i p r i s p e v a t i . v e n d a r j i h dos le j n i s o , k e r J i m še n i b i lo znano, k a k o bodo d e l o v a l i n o v i g o s p o d a r s k i u k r e p i . P o d j e t j a bodo p r i s p e v a l a občini s r e d s t v a k d t poso j i l o za dobo t r e h let .

lUNgiJEPQlill TEDENSKI PREGLED

t,

Popolnoma razumljivo je bilo, da bosta oba državnika — Kennedv in Hru -ščev — na Dunaju spet načela berlinsko vprašanje. Prav tako razumljivo je bilo, da ga bns'a samo načela in ne rešila, zakaj berlinsko vprašanje je eno izmed tistih vprašanj, ki so na videz nerešljiva — če ena in druga stran vztraja pri svojom in ni voljna v n i čemer popuščati.

To, zaradi česar je vprašanje še bolj pereče in nevarno, je zemljepisni položaj Berlina, ki leži znotraj Demokratične republike Nemčije. Zahodne države ne priznavaja te državne tvorbe sledeč uradnemu stališče Zvezne republike Nemčije, kj je na kratko takšno-le: vzhodnonemškj režim ne more zastopati nemškega naroda, ker sra ta narod ni izvolil na svobodnih volitvah.

In vendar je DR Nemčija danes stvarnost. Da je stvarnost in ne samo utvara, dokazujejo med drugim precej številni trgovski stiki med Vzhodno Nemčijo in zavezniki Bonna v Zahodni Evropi.

Toda ko bi šlo samo z i priznanje ali nepriznanje Vzhodne Nemčije, bi bila zadeva razmeroma preprosta. Preprosta pa ni zaradi Berlina, ki je — kakor je znano — razdeljen na štiri sektorje: sovjetskega, ameriškega, francoskega in angleškega.

Odkar je pred tremi leti sovjetski premier Nikita Hruščev »sprožil" berlinsko vprašanje, je Berlin nekako živci po tistih uredbah, navadah in ureditvah, ki so se jih domislili zavezniki po koncu druge svetovne vojne — toda samo kot nekaj kratkotrajnega. Nihče

ni pričakoval, da se bodo odnosi med Vzhodom in Zahodom tako zaostrili, da bo treba iskati posebno rešitev za Berlin.

Kaj pravzaprav zahteva sovjetska vlada? V najnovejši spomenici o Berlinu ponavlja zahtevo po tem, da bi postal Berlin svobodno mesto in da bi podpisali mirovno pogodbo z Nemčijo To je bilo znano že od prej. Toda spo-

Ijenje, aH smemo potovati v Berlin. Ze š samim tem pa bi de facto, če že ne de jure, priznali vzhodnonemški režim.

Kaj torej predlaga Zahod? Težava je v tem, da v bistvu Zahod nima nobenega oprijemljivega predloga, ampak kvečjemu dve splošni stališči. Prvo, najbolj enostavno, a tudi najbolj nevarno stališče, je stališče Bonna: nobenih pogajanj z Z S S R . Oni so si izmislili, da je

Spet Berlin v ospredju menica vsebuje tudj nekaj novih momentov. Kot glavno zahteva ZSSR uzakonitev stanja, ki je nastalo po vojni V tem delu Evrope, hkrati pa dopušča možnost, da bi zahodne države obdržale nekaj simboličnih vojaških oddelkov v Berlinu, oziroma da bi nadzorstvo nad mestom prevzeli Združenj narodi. ZSSR tudi ne vztraja pri podpisu mirovne pogodbe z obema Nemci jama. Edina obveznost zahodnih sil bi bila, da spoštujejo suverene pravice DR Nemčije v pogledu uporabljanja dohodnih poti čez vzhodnonemško ozemlje do Berlina.

Prav ob tej točki pa zahodne države odgovarjajo: vi sicer trdite, da ne zahtevate od nas priznanja DR Nemčije, hkrati pa zahtevate, naj spoštujemo suverene pravice DR Nemčije glede uporabe dohodov do Berlina. To pomeni, da bi se morali odslej tudj formalno obračati na Vzhodno Nemčijo za dovo-

treba spremeniti status Berlina, mi pa smo z njim zadovoljni. To stališče ne upošteva dejstva, da se status Berl i na m o r a spremeniti krafiko in malo zato, ker tako hoče Moskva. Drugo stališče upošteva to preprosto dejstvo in je deloma prevladalo celo v VVashing-(onu. Da se je namreč treba pogajati in da stvari ne morejo ostati po starem.

Toda če Zahod protestira proti dajanju suverenosti Vzhodni Nemčiji tudi v pravnem pogledu, dejansko hkrati protestira tudi proti umiku sovjetskih čet z nemškega ozemlja alj vsaj proti umaknitvi teh čet v kasarne. Zakaj to bi bila nujna posledica podpisa mirovne pogodbe med .Moskvo in Vzhodno Nemčijo. Očitno je, da se Zahod zaveda tega svojega nelagodnega položaja in se mrzlično posvetuje in pripravlja na berlinska pogajanja, do katerih — kakor je Kennedv gotovo spoznal na Dunaju — bo moralo priti še letos.

S e e n a d e l a v n i c a v V i d m u - K r š k e m V soboto je b i l a s lovesna

o t vo r i t e v nove d e l a v n i c e Splošnega m i z a r s k e g a podjet ja . T o podjet je je eno najmlajših v občini, saj je b i l o us tanov l j eno j a n u a r j a letos i z obstoječega o b r a t a g radbenega podjet ja »Sava « i n s priključitvijo z a

sebne d e l a vn i c e R o m a n a D u la r j a . V s a n j i h o v a de javnost se je o d v i j a l a doslej v n e p r i m e r n i h p r o s t o r i h . Z a t o je ko l ek t i v s k l e n i l z g r a d i t i nove del ovne prostore . Člani k o l e k t i v a so se odpoveda l i v s emu dobičku i n h k r a t i povečali

Državljani pr i je l i nevarnega v omi i ca

p r o i z v o d n o zmog l j i vos t . V s a k zapos l en i je p r i s p e v a l za g r a d n jo d e l a vn i c e 32 pros tovo l jn ih ur , n eka t e r i p a ' še več T a k o je b i l o o p r a v l j e n o 1400 prostov o l j n i h u r v s k u p n i v r ednos t i o k o l i m i l ' j o n d ina r j e v .

T a najmlajši k o l e k t i v v ob čini j e v letošnjem le tu dosegel b ru t o p r o i z v o d v v r ednos t i 38 m i l i j o n o v d inar j e v . S h i t r o i n s o l i dno i zde l avo m u je uspelo d o b i t i nešteto naročnikov i z v en občine i n ok ra j a . T u d i r a zmere v k o l e k t i v u so v zo r ne. O r g a n i družbenega u p r a v l j a n j a i n u p r a v a s k r b i j o tud i za svo je zapos lene. V p e l j a l i so topel ob rok h r a n e i n n a b a v i l i ob m o r j u w e e k e n d hišico s t r e m i pos t e l j am i . Prešli so na plačevanje po d e l o v n i h mes t i h i n u v e d l i k o l e k t i v n o nagra je van j e po e k o n o m s k i h enotah .

O b o t v o r i t v i nove d e l a v n i c e so k o l e k t i v u za dosežene uspehe čestitali s ekre ta r občinskega k o m i t e j a Z K M i l a n R a v b a r , podp r edsedn ' k O b L O K a r e l Šterban in d i r e k t o r g radbenega pod je t ja »Sava- L a d o B a -dalič. ' D. K.

T E D K N S K l N O T R A N J E P O L I T I Č N I P R E G L E D

Danes bomo omenili samo nekatere najvažnejše dogodke: sejo Izvršnega sveta, na kateri so razpravljali o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih ter o več zakonskih predlogih in predpisih, odlok o regresih kmetijskim, gozdarskim in drugim proizvodnim organizacijam v kmetijstvu za nakup opreme in rezervnih delov; izvoz tekstila do konca aprila; zadovoljiv razvoj industrijske proizvodnje v Sloveniji in sejo Izvršnega odbori Glavnega odbora SZDL Slovenije.

Izvršni svet LS LR Slovenije je na svoji zadnji seji razpravljal o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih. Sprejel je predlog zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. Po predlogu tega zakona se z veljavnostjo od 1. julija letos vpelje obvezni prispevek od posekanega in oddanega lesa Iz gozdov v državljanski lastnini, ki se sme uporabljati za gojenje teh gozdov. Prispevek se vplačuje v občinski

U k r e p i p r o t i

d i v j i m g r a d n j a m gozdni sklad, ki se ustanovi v vsaki občini, republiški in okrajni gozdni skladi pa preidejo v likvidacijo. — Zanimiv je tudi predlog zakona o urbanistični inšpekciji, o katerem bo v kratkem razpravljala republiška ljudska skupščina. Namen tega zakona je, da prepreči nesmotrno zazidavanje, tako znotraj kot Izven gradbenih okolišev, zagotovi prostorninsko pravilno oblikovanje naselij, hkrati pa pospeši izdelavo urbanističnih programov za širša območja in posamezna naselja.

Zvezni izvršni svet je izdal odlok o regresih kmetijskim, gozdarskim in drugim proizvodnim organizacijam v kmetijstvu za nakup opreme in rezervnih delov. Po tem odloku ostanejo regresi v kmetijstvu ln gozdarstvu v prihodnje ena najvažnejših olajšav, ki jih daje skupnost za modernizacijo proizvodnje v teh panogah. Skupnost bo priznala regres v višini 35 odstotkov prodajne cene domačih proizvajalcev oziroma »d nakupni cene uvoznih podjetij.

Razveseljiva je ugotovitev, da Izvoz tekstila hitro narašča In tako prispeva k ublaževanju težav, ki so z devizno pre-osnovo nastopile na zunanjem tržišču. Do konca aprila smo v državnem merilu izvozili za 3 milijarde 248 milijonov din tekstila ali za 700 milijonov din več kakor v prvih štirih mesecih lanskega leta.

Zadnji podatki o gibanju industrijske proizvodnje v Sloveniji kažejo, da je razvoj kljub začetnim težavam ob uvajanju sprememb v gospodarskem sistemu čedalje uspešnejši. V razdobju januar—maj znaša stopnja povečanja industrijske proizvodnje 11,1 odstotka, kar ustreza planski stopnji 11 odstotkov.

Nedolgo tega se je sešel Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije in razpravljal o nekaterih perečih zunanje- ln ikjtranj«poiitičnlh vprašanjih. Ob zaključku seje je IzvTšni odbor objavil posebno sporočilo, v katerem med drugim ugotavlja, »da so uspehi, ki so jih dosegle progresivne sile pri urejanju mednarodnih vprašanj, procesi osvobajanja in oblikovanja novih družb, ki zajemajo vse azijske, afriške in latin-sko-ameriške dežele, še posebej pa potovanje predsednika Tita po deželah Afrike razgibali interes širokih množic za ta vprašanja.«

V sporočilu je nato rečeno, da morajo organizacije Socialistične zveze še nadalje negovati oblike, s katerimi bo čim širši krog članstva poglobljeno spremljal \r,a zunanjepolitična vprašanja in mu bodo js?na stališča naše zunanje politike. Zlasti pa morajo skrbeti, da bodo v tem okviru tudi poslovni stiki gospodarskih, družbenih in strokovnih organizacij vselej v skladu z načeli naše zunanje politike in vlogo, ki jo ima v mednarodnem dogajanju socialistična Jugoslavija.

Izvršni o d b o r Jo razpravljal tudi o nekaterih pojavih ob uvajanju nnvrra cosno'lnrs'trga sistema in predvsem o pravkar »prejetih ukrepih Zvezne ljudske skupščine. Ugotovil je, da spremembe v gospodarskem sistemu že kažejo številne pozitivne druzicno-politlene posledice.

INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO s p r e j m e t a k o j

večje število kvalificiranih delavcev: — STRUGARJEV — REZKALCEV — KLJUČAVNIČARJEV — KLEPARJEV — AVT0MEHAMK0V — ORODJARJEV in — MIZARJEV

ter večje število nekvalificiranih delavcev za delo v

— KAR0SERNICI — LAKIRNICI — BRUSILNIH — MONTAŽI in — ZA OSTALA DELA.

Prošnje s k r a t k i m življenjepisom in opisom dosedanjega dela dostavite na nas lov : I N D U S T R I J A M O T O R N I H V O Z I L — N o v o m e s t o .

Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij

O v Južni T i r o l s k i so se z a d n je d n i n a d a l j e v a l i a t e n t a t i nemško govorečih e k s t r e m i s t o v n a j a v n e n a p r a v e , p r e i l v s e m da l j novode . I t a l i j a n s k a ob l a s t -v a so zda j zastražila vse važnejše ob j ek t e i n p r ed n e k a j dnev i s ta b i l i u b i t i dve oseb i , k i s ta se skušali približati n e k e m u zastraženemu o b j e k t u . Južno T i r o l s k o je O b i s k a l t u d i i t a l i j a n s k i n o t r a n j i m i n i s t e r See lba , južnotirolska a v s t r i j s k a N a r o d n a s t r a n k a pa je s k l i c a l a i z r e d n i k o n g r e s .

Ei Z a r a d i nesog las i j g l ede a t o m s k i h oporišč n a norveškem o z e m l j u se je od vladajoče n o r veške D e l a v s k e s t r a n k e odce p i l o l e vo k r i l o , k i bo pod i m e n o m Socialistične n a r o d n e s t r a n k e s a m o s t o j n o n a s t o p i l o na s e p t e m b r s k i h v o l i t v a h na N o r veškem.

O Laoška k o n f e r e n c a v Žen e v i , k i na j b i doseg la , d a b i pos ta l »Laos n e v t r a l e n , suve r e n i n rveodvisen«, je i m e l a že dva jse to sejo, ne da b i se o b čutno približala t e m u c i l j u . N a j več u p a n j a z a n a p r e d e k n a k o n f e r e n c i daje t r e n u t n o ses ta nek » t reh pr inčev« v Z i i r i c h u . Ce b i se namreč spr t e laoške s t ru j e s p o r a z u m e l e , je več ve r j e tnos t i , d a b i se s p o r a z u m e l e t u d i ve l es i l e .

B N o v a i r a n s k a v l a d a p o d v o d s t v o m p r e m i e r a A m l n i j a , k i je p r e v z e l a ob l as t šele v začetk u j u n i j a , nada l j u j e z odločnim i u k r e p i , d a b i rešila državo p r e d g o s p o d a r s k i m i n političn i m k a o s o m . M e d te u k r e p e sod i j o p r e i s k a v e o k o r u p c i j i prejšnjih p o l i t i k o v i n gene ra l o v i n najnovejši u k r e p je t u d i a r e t a c i j a bivšega tožilca i r a n s k e a r m a d e g ene ra l a A z i i l u -deha .

13 v L e o p o l d v i l l u so baje o d k r i l i z a r o t o p r o t i s e d a n j e m u K a s a v u b u j c v e m u režimu m e d v o j a k i . A r e t i r a l i so k a k i h 50 vo j a k o v i n j i h p r e t e p a l i i n m u čili, d a b i i z v e d e l i k d o je o r g a n i z i r a l to za ro to . M o h u t u j e v a p o l i c i j a je i m e l a pet d n i z a p r t e ga t u d i d o p i s n i k a n i z o z e m s k e g a r a d i a v K o n g u i n ga m e d z a s l i ševanjem p re t epa l a .

E l K o n e c prejšnjega t edna se j e v a v s t r i j s k i h A l p t h u b i l o šest a l p i n i s t o v . V t eh ' k r a j i h se je le tos s m r t n o ponesrečilo s k u p n o 45 a l p i n i s t o v .

Diplome na grmski kmetijski šoli V začetku junija je uspešno

diplomiralo na Kmetijski srednji šoli na Grmu v oddelku za odrasle 66 kandidatov. V jesenskem roku pa bo 24 kandidatov opravljalo zaključne izpite.

Slušatelji so diplomske naloge kar dobro napisali in zagovarjali, kljub temu da so imeli malo časa za pripravo. Izpitna komisija je pri zagovoru zahtevala temeljito jezikovno in strokovno znanje, ki ga bodo

OBJltVE — RAZPISI — ODLOKI — OBVESTILA Razpis Dopisne šole v Ljubljani

razpisuje vpis v: 1. I. l e t n i k d o p i s n e tehniške

•rednje šole a) p r i p r a v l j a l n i tečaj b) s i r o j n i odde l ek c) elektriški odde l ek d) i e sn i odde l ek e) k e m i j s k i odde l ek 2. I. l e tn i k d o p i s n e ekonomske

srednje šole 3. d o p i s n o administrativno šolo 4. d o p i s n i strojepisni tečaj 5. I. i n II. s topn jo d o p i s n e

splosnoizobraževalne šole (osemletke)

5. I. s t opn j o Jezikovnega tečaja za n e m f k i i n i t a l i j a n s k i j p z i k .

So l a j e n a m e n j e n a p r e d v s e m član o m o r g a n i z a c i j e Zveze bo rcev , van jo pa se l a h k o vpišejo tudi člani Zveze s i n d i k a t o v .

Pričetek šolanja za vso šolo bo meseca s e p t e m b r a o z i r . o k t o b r a .

P r i j a v e pošljite do 1. avgusta 1061 na n a s l o v : D o p i s n a šola. L J u b l j ana . L l k o z a r j e v a 3. p. p. IOG-II.

P r o g r a m , p r i j a v n o t i s k o v i n o in p o d r o b n a n a v o d i l a za v p i s i n šolan je v D o p i s n i šoli dob i t e o d 25. Junija dalje proti plačilu 50 din

p r i o k r a j n i h i n občinskih o d b o r i h Z B , p r i o k r a j n i h i n občinskih s i n d i k a l n i h s v e t i h a l i v D o p i s n i šoli. L j u b l j a n a . L l k o z a r j e v a 3.

U s t n e i n f o r m a c i j e daje vods tvo sole po t e l e f onu št. 30-013. za posebne p i s m e n e i n f o r m a c i j e pa p r i ložite z n a m k o za odgovo r v znes k u 25 d i n .

Razpis Kmetijske šola na Grmu

K m e t i j s k a s r e d n j a šola G r m — N o v o m e s t o , r a z p i s u j e vp i s učen-t e v v p r v o i n d r u g o s topn jo .

V p r v o s t opn j o se l a h k o vpišejo učenci, k i so dokončali o s eml e t ko , če pa n i s o . m o r a j o o p r a v i t i s p r e j e m n i i z p i t i z slovenščine i n m a t e m a t i k e .

V d r u g o s t opn j o se l a h k o vpišej o učenci, k i - so dovršili ka t e r o o d n l f j l h k m t l i -!• ih Sci ošlroma i m a j o daljšo p r a k s o v k m e t i j s t v u a l i n a z i v k v a l i f i c i r a n e g a k m e t i j s k e g a d e l a v c a .

K a n d i d a t i z a v p i s v d r u g o s top

njo m o r a j o o p r a v i t i p r e i z k u s zna n j a i z slovenščine i n m a t e m a t i k e .

Prošnjo, k o l k o v a n o s 50 dinarj e v , na j i n t e r e s e n t i v lože na upravo šole do 15. j u l i j a . Prošnji p r i ložite z adn j e šolsko spričevalo o z i r o m a i z k a z o k v a l i f i k a c i j i , r o j s t n i l i s t ter zdravniško spričevalo.

S o l a Je živ lnorejsko-pol jedelsk« s m e r i . Mesečna vzdrževalnlna v i n t e r n a t u j e 8.000 d i n a r j e v .

Razpis novomeške gimnazije

Gimnazija v Novem mestu razp isu j e vpis v I. razred gimnazije (pedagoška smer) za pripravo za Pedagoško akademijo, ln sicer za 30 k a n d i d a t o v .

P ogo j i z a vp i s so naslednji: 1. uspešno dokončana o s n o v n a

šola, 2. pslhot-hnlčni Izpit. I zp i t i bodo 27. j u n i j a 1061 ob 8.

u r l . V s i p r l t a v l l p n f i na j se j a v i l o 1:

i z p i t u ob t em času, k e r ne bodo posebej obveščeni. ,

v p i s o v a n j e i n i z p i t i Dodo na g i m n a z i j i v N o v e m m e s t u .

Ravnateljstvo

RAZPIS DELOVNIH MEST Upravni odbor Trgovskega pod

jetja Standard, Novo mesto, razpisuje delovno mesto poslovodje prodajalne D O M v Bršlinu ln — poslovodje prodajalne v Gabcrjah

P o g o j i : v i s o k o k v a l i f i c i r a n de la vec t r g o v i n s k e s t r oke a l i k v a l i f i c i r a n d e l a v e c t r g o v i n s k e s t r o k ? z n a j m a n j pe t l e tno p r a k s o . Prošnje je t r eba p o s l a t i u p r a v i pod j e t j a do 1. J u l i j a 1061.

bodoči kmetijski tehniki uporabljali v p.raksi. Z odličnim uspehom so končali 3, s prav dobrim 17, z dobrim 29, z zadostnim 17 kandidatov.

Dveletni trud, ki so ga diplomanti vložili v študij kmetijstva, je poplačan z uspešno dovršeno srednjo kmetijsko izobrazbo. Zadruge in posestva, M komaj čakajo na svoje štipcndl« ste, bodo dobile sposoben strokovni kader, ki jim bo v pomoč pri reševanju problemov na vasi. Potrebno pa hi bilo, da bi se letošnji diplomanti še nadalje izobraževali in izpopolnjevali na služJienem mestu, da bodo lahko uspešno sledili zahtevam sodobnega kmetijstva. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo vsem, ki so opravili d i plomski izpit!

P. j .

Dalmaiinec utonil v Krki 18. j u n i j a ob 15. u r i je utonil v

K r k i p r i B r e g u n a d Žužemberkom N i k o l a Milic iz Z g o r n j e Biljane p r i Z a d r u . U t o p l j e n i je b i l cestni d e l a v e c ln jo d e l a l na delovišču n a B r e g u .

Obvestilo n o v o m e š k e g a Dispanzerja za žene

DISPANZER Z A Z E N E pri Zdravstvenem domu v Novem mestu obvešča prebivalstvo svojega območja, da od 20. VI. dalje zaradi dopustov ne bo ordinacij. O pričetku dela v dispanzerju bo objavjjftiio ponovno obvestilo.

HIDROELEKTRARNA MARIBORSKI OTOK čestita p r e b i v a l c e m D o l e n j s k e ?.n dosežene u s p e h e i n za 20 - l e tn i co v s t a j e j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v !

Iz teme se Je izluščila postava, ln s prožnimi, urnimi kčrakl izginila v hodniku stavbe na brežiški glavni ul ici . Nobena stopnica nI zaškripala, ko se je neznanec vzpenjal po stopnišču na podstrešje. Vrata so majhna ovira, samo nekaj spretnih prijemov in z rahlim cviljenjem se odpro. Se nekaj korakov po podstrešju do podstrešne Une ln že je neznanec na strehi. Varneje kot mesečnik se sprehodi preko prve strehe, nato preko druge ln tretje. V pičlih nekaj minutah zazija na strehi odprtina, letve so polom

ljene ln neznanec je spet na podstrešju. Poskuša izpodkopatl strop nad prodajalno na treh mestih, toda povsod naleti na beton. Fo prejšnji poti se vrne na strehe, j ih prepleza kot mačka, se spusti na vrt, preskoči nekaj ograj ln že je na dvorišču Trgovskega podjetja »Krka« v Brežicah. Tam r.to-Jl osebni avto. — Vlom vanj Je opravljen mimogrede in že Ima neznanec nekaj orodja Iz avtomobila. Tudi vrata v drvarnico, kjer je sekira, so se kmalu vdala. Nato poizkus na železnih okenskih rešetkah v tekstilnem skladišču. — Premočne so. Kot strlgalica urno se loti vrat v galanterijski oddelek, k i kmalu zazijajo odprta, v prostoru je brez števila majhnih dragocenosti. Neznanec predrzno prižge luč, položi na prodajni pult poleg sebe sekiro in prične z delom. Nahrbtnik in lepa usnjena aktovka sta prvi plen. Vanjo Izginejo ure. električni brivski aparati, kamenčki za vžigalnike ln podobno blago. Stikalo zaškrta, luč ugasne, neznanec gre s plenom ha dvorišče, spet preskoči nekaj ograj, skrije blago v svinjaku ha nekem vrtu in Izslne v temi. Kmalu se vrne, pograbi nahrbtnik ln aktovko ln ju odnese na cesto, kjer sloni ob zid prislonjeno kolo. Nekdo ga bo zjutraj

gotovo pogrešal. V pičil uri in pol je bilo vse opravljeno. Nahrbtnik na rame, aktovko na krmilo in, še preden se je nebo na vzhodu za-svetlikalo, je neznanec v Zagrebu.

Za 701 tisoč 85 dinarjev vrednosti je v aktovki in v nahrbtniku. To krat se je izplačalo, zadnji podvig v Brežicah pa je bil brezuspešen, o nočnem obisku je pričala le razbita izložbena šipa v trgovini z avtomobilskimi deli. Gumija

sti obroči za kolesa so bili pretežki.

Kdo je neznanec? Ime mu je Ivan Kandija, rojen Je 19. julija 1032 v Trogiru v pošteni rodbini, po poklicu je mizar. V noči od 15. na 16. junij ga je le zapustila sreča. Gostje so ga zasledili v hotels k i sobi v gradu Mokrice pod post cljo, demobilizirani miličnik tovariš Mlinar ga je še isto noč zvezanega pripeljal varnostnim organom v Novo mesto.

Zdaj čaka na sodbo. Spretni ln drzni vlomilec, nevarni klatež ln postopač je bil že leta 1959 obsojen na G let zapora. Petkrat pa je že pobegnil in medtem zagrešil 35 večjih vlomov ter 15 tatvin. — Vrednost ukradenih predmetov gre v milijone. Zelo je gibčen, potuje največ s kolesom. Ko je po sodbi nekoč pobegnil Je v 21 dneh opravil kar 27 vlomov, v eni noči je vlomil v skladišče K Z Brežice ln v hotel na Otočcu, preden so Ka prijeli na Mokricah. Pred njim ni varna nobena ključavnica, noben zapah. Ko vlomi, vedno pr i žge luč v prostoru, poleg sebe pa položi sekiro ln velik nož kot grožnjo. Zelo rad se zadržuje v Novem mestu, v Vidmu-Krškem, v Brežicah, na Otočcu, v Samoboru ln v Zagrebu, pa v Karlovcu ln na Reki, ki so njegovo najljubše področje.

Ivan Kandija čaka zdaj na zasluženo kazen zaradi zadnjega velikega vloma.

Krajevni odbori sodelujejo

Ker je k r a j e v n i m o d b o r o m v Šentjerneju, D o l S t a r i v a s i , na D o b r a v i c a h , v M a h a r o v c u , n a Cadražah i n na D o l . M o k r e m po l j u p r i m a n j k o v a l o g r amoza za vzdrževanje vaških po t i , so se p o g o v o r i l i o n a k u p u g r amozne j ame , k i j o bodo s k u p n o vzdrževali i n i z k o r i ščali. P r i Šentjerneju so o d k u p i l i 50 a rov g ramoznega z e m ljišča. K e r j e pa r c e l a v e l i k a 2 h a , so se z l a s t n i k o m dogov o r i l i , da j i m bo počasi o d -p r o d a l vso . K o bo p o t r e t j i akon ta c i j i r a zp i sano p o p r a v i l o po t i , bo dovo l j g r amoza . Z d r u ževanje te v r s t e pa v e l j a posebej p o h v a l i t i , saj bodo n a šteti k r a j e v n i odbor i - s s k u p n o a k c i j o p r i h r a n i l i prece j s r e d stev.

Tovornjak p o š k o d o v a l konja N a ces t i p r e d p o s l o v a l n i c o t r

g o v s k e g a pod j e t j a »Krka* v G l o b o k e m p r i Brežicah, se Je z g o d i l a 13. j u n i j a ob 13,50 p r o m e t n a nesreča. T o v o r n i a v t o m o b i l S-4481, k i ga je u p r a v l j a l F r a n c Kržan, Je p r i srečavanju z a d e l z z a d n j i m d e l o m v oje vo za A n t o n a Iljaža i z V i t a v a s i . P r i nesreči je t o v o r n j a k z l o m i l k o n j u nogo .

Fiat 600 se je zaletel v voz 13. j u n i j a ob 21.30 j e v o d i l s vo j

vprežni v o z l z K o r e n i t k e p r o t i M e d v e j k u A n t o n K o l a r i z M a l e g a G a b r a . Z a n J i m je p r i p e l j a l F i a t MM, k i ga Je u p r a v l j a l A l o j z L o -žar i z Šentvida p r i Stični. F i i k o se j e i z n e z n a n i h v z r o k o v za l e t e l v voz . Škode j e za 30 tisoč d i n a r j e v . V o z n i k a v t o m o b i l a ni Ime l šoferskega d o v o l j e n j a .

Tovornjak s tobakom se je prevrnil

14. j u n i j a c b 22,40 se j e na av to m o b i l s k i ces t i p r i Čatežu p r e v r n i l t o v o r n j a k M-403« s p r i k o l i c o , k i ga j e u p r a v l l a l B o r i s J o r d a n o v s k l . I z n e z n a n e g a v z r o k a j e z a p e l j a l v o z i l o n a r o b a v t o m o b i l s k e ceste, p o t e m pa z d r k n i l 4 me t r e g l o b o k a po n a s i p u l n se p r e v r n i l . P r i nesreči j e b i l teže poškodovan so-v o z n i k P e c o p e t r o v s k i . N a av to m o b i l u j e škode z a 300 tisoč d i n a r j e v , n a t o v o r u — naložen 1e b i l s t o b a k o m — pa nič

Po občinskih konferencah SZDL (Nadaljevanje s 1. strani)

t rdo . a pravično!) te s t v a r i p o s t a v i l i n a p r a v o mesto.

D a ne b i b i l o preveč besed: n a k o n f e r e n c a h smo povsod

slišali, da bodo sedan j i gospod a r s k i u k r e p i uresničeni dos ledno i n v ce lot i . S a m o to bo u t r d i l o tržišče i n gospodarstvo . P r a v z a d n j i u k r e p i bo,do o l a j šali p r ehod n a n o v ; gospodars k i s i s t em. M o r d a se le še prem a l o z a v e d a m o p o m e n a njegove ce lov i tos t i , nede l j i v os t i i n potrebe, da m u p o m a g a m o z a živeti z v e l i k i m ; s k u p n i m i n a p o r i i n zavestno politično a k c i j o ! Zares — i n nič več z načeln i m ; u g o t o v i t v a m i — se m o r a m o začeti b o r i t i za večjo p r o i z vodnos t d e l a ; n a t r g u (doma i n posebno še v tu j in i ) b o m o m o r a l i b i t i konkurenčni s k v a l i t e to i n s ceno v m e r i l i h svetovnega tržišča. Slabša pod je t j a mora j o zdaj v r e s n i c i d v i g n i t i p ro i z vodn jo , s i ce r bodo os ta la b r e z sredstev za doho,dke; družba upravičeno pričakuje, d a se bodo čimprej p r i l a g o d i l a n o v i m pogo jem.

T a k e i n podobne ugotov i t ve (mars ik j e so de legat i v ze lo prepričljivih p r i m e r i h g o v o r i l i o položaju v ' s vo j em podjet ju) na r eku j e j o Socialistični z vez i , d a bo s s k l e p i kon fe renc s e zna n i l a vse k o l e k t i v e n a svo j em področju. N je j — i n p r e d v s e m n j e j ! — so p r a v t i k o l e k t i v i p r e d vso družbo odgovo rn i , d a se bo p r o d u k t i v n o s t d e l a pove čala, da bo z r a s l a k v a l i t e t a p r o i z v odov (kjer je zdaj n i oz. je pres laba) i n d a bomo povsod o b r a v n a v a l i p o m e n n o v i h u k r e p o v s političnega stališča. C e ne b o m o uresničili tega, po t e m so v s a načela seveda samo p r a z n e besede; n o v i gospodars k i s i s t e m pa bo d e l o v a l _ i n že de lu je — brez s en t imen ta lnos t i l n ne bo p r i z anese l n o b e n e m u s l a b e m u k o l e k t i v u .

T a k o p o l i t i k o i n tako zd ravo , čvrsto gospodar jenje p a s m o s i t u d i ves čas želeli. 2 e l e t a 1953. ob p r v i več j ; »zategnitv i « i n v e s t i c i j s k i h i n d r u g i h sredstev , smo o t e m r a z p r a v l j a l i . S l e d i l o je znano p i s m o Izvršnega k o m i t e j a C K Z K J , s l e d i l i so z a k o n i i n uredbe , p i s a l i i n govor i l i smo. ,da preveč p o r a b i m o i n i n v e s t i r a m o . V e d n o z n o v a p a s m o i s k a l i — i n seveda t u d i našli — l u k n j e , d a s m o »pre b i j a l i plafone« i n p o t e m k a z a l i d r u g n a drugega s p r s t o m , v i diš, saj ne gre, d i n a r i z g u b l j a v rednost .

Zda j je s slepomišenjem k o nec. D i n a r m o r a d o b i t i ug l ed i n ve l javo . N a v so srečo smo p r i če, d a m u je v r ednos t zadn j e tedne p r a v z n a t n o poskočila! Občinske kon fe rence so o t e m zelo razločno spregovor i l e . K o l i k o r so b i l e p o n e k o d še p r e m a l o konkre tne , so j i m v ra z

p r a v a h pomaga l i gostje i z L j u b l j a n e i n Novega mesta , d a so člani občinskih odborov S Z D L . p r e d s t a v n i k i pod je t i j i n tovariš; i z l j u d s k i h odborov našli s k u p e n j e z i k za nada l j n j e delo. Seveda ne bo šlo b re z težav. Nasp ro tno , p r a v v e l i k o j i h bo i n upravičeno pričakujemo, d a bodo sedan j i n a p o r i za u r e d i t e v i n povečanje p ro i z vodn j e v k o l e k t i v i h tesneje združili de lavce , s t r okovn j ake i n u p r a v -r.i kader , da bodo s s k u p n i m i

močmi, z r a z u m e v a n j e m za p r o b l e m e k o m u n i n s k u p n o s t i , našli p r a v o po t z a u r ed i t e v vseh p r o b l e m o v , k i stopajo ob u v e l j a v l j a n j u novega s i s t ema t ako k r e p k o n a svet lo . Saj smo j i h p o z n a l i t u d ; že pre j , l e da so zda j p r e d n a m i n a luči, b r e z v s a k i h olepšavanj i n s k r i v a n j .

T u so — i n rešiti j i h m o r a mo . P o t d o te rešitve p a so p o kaza l e občinske kon fe rence S o cialistične zveze i n n j i h o v i s k l e p i .

ČRNOMELJ: novi sistem že krepko deluje

K o n f e r e n c a v Črnomlju j e d o k a -?>ala, d a n o v i s i s t e m k r e p k o delu j e , d a pa većina »odločujoč lh« še v e d n o čaka rešitve » od zunaj« . R a z p r a v a o šolstvu j e p r i k a z a l a v r s t o p r o b l e m o v , nihče pa n i po veda l , k a k o j i h bodo o d p r a v i l i z l a s t n i m i s i l a m i v k o m u n i . G r a d n j o šole v Dragatušu so o c e n i l i k o t politični p r o b l e m p r v e v r s t e , » p o iskal i « k r i v c e z a zasto j p r i g r a d n j i i z v e n k o m u r . e , občina p a n i p c i s p e v a l a n i t i d i n a r j a . Zgo l j ugotov i t ev »n ismo k r i v i , če je z d r a v stvo p r i nas slabše k o t v r a z v i t e j ših področj ih« j e škodljiva,če se tako j n e vprašamo, ka j .stor i t i , d a b o m o s s v o j i m i , močmi, čeprav p o časi, z d r a v s t v e n o službo izboljšali. V z a d r u g i ugo tav l j a j o , d a bodo n c k n t e r e eno te k m e t i j s k i h pose stev še do l go p o t r e b n e sanac i j e , n i s o p a p o v e d a l i , ka j s o s t o r i l i , d a b i t o o d p r a v i l i . T r d i t i , d a z a d r u g i p r i m a n j k u j e 60 m i l i j o n o v o b r a t n i h s reds tev , i n v i s t i s a p i po v eda t i , d a j i k u p c i do l gu j e j o 100

m i l i j o n o v , z a d r u g a p a d o b a v i t e l j e m 60 m i l i j o n o v , je za današnji čas prece j ne r e sno . V p o d j e t j u K o v i n a r s o v p r v e m četrtletju i z k a z a l i i z gubo , o s e b n i d o h o d k i pa so se istočasno povečali z a 30 ods t . K j e so v z r o k i za vse to? M a r r e s i z v e n k o m u n e , v s i s t e m u ?

Povečevanje pro i zvoc i r . j e z d r a g i m i i n v e s t i c i j a m i j e e n o s t r a n s k a rešitev, k i jo t n o v i s i s t e m o d p r a v l j a . Rešitev g o s p o d a r s t v a v črnom a l j s k i občini j e v boljši o r g a n i z a c i j i p r o i z v o d n j e , v n a g r a j e v a n j u po učinku, v d e c e n t r a l i z a c i j i d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a , v u v a j a n j u e k o i . o m s k i h enot , v h i t r e j šem obračanju s reds tev , v p r i l a g o d i t v i p r o i z v o d n j e p o t r e b a m tržišča, v večji s t o r i l n o s t i d e l a , n e p a v i n v e s t i c i j a h . T o so ključi, k i j i h z a h t e v a n o v i s i s t e m . Ce b o m o k r i -žcmrok čakali n a r e c ep t e o d zgor a j , n a s bo čas p o v o z i l . S a m o v t e m j e b i l u s p e h k o n f e r e n c e i n še to največ p o z a s l u g i gostov .

METLIKA: samoupravljanje v manjših podjetjih šepa

G o s p o d a r j e n j u v k o l e l k t i v i h je b i l o namen j enega n a n e d e l j s k i metliški k o n f e r e n c i S Z D L največ časa t a k o v poročilih k o t v r a z p r a v i . Z a 25'/« j e večja r e a l i z a c i j a v I. četrtletju 1961 k o t l a n i v i s t e m času, v r ednos t družbenega p r o i z v o d a p a se je d v i g n i l a za 25,6'/» i n n a r o d n e g a d o h o d k a za 13*/t (vse brez finančnih p o d a t k o v za obra t II . N O V O T E K S i n podje t je V I N O z a r a d i manjkajočih p o d a t k o v N o -vo t eksov e p r e d i l n i c e , k i j i h n i t i O b L O n i t i obč. o d b o r S Z D L n i s t a m o g l a dob i t i i z c en t ra l e N o v o t e k -s a v N o v e m m e s t u , je b i l o n a k o n f e r e n c i izrečenih v e l i k o o s t r i h i n kritičnih besed! ) , v i s t e m času znaša t u d i povečanje plač k a r 24,7'/«, čeprav je s t o r i l no s t s e v eda p rece j nižja. S i s t e m n a g r a j e v a n j a j e z a d o b r i h 10 ods t . višji k o t po ras t n a r o d n e g a d o h o d k a , ob t e m p a so v občini o d l e tnega p l a n a z a 1961 doseg l i v I. četrtletju k o m a j 80Vi b r u t o p r o i z v o d n j e . V z r o k i : d e l n a s t agnac i j a n a tržišču, z n i žanje c en v n e k a t e r i h p r i m e r i h , p o n e k o d zas ta r e l s t r o j n i p a r k , p r e m a j h n a n o t r a n j a d i s c i p l i n a i n s e v e d a t u d i n i z k a p r o i z v o d n o s t v n e k a t e r i h , posebno manjših p o d j e t j i h . M e d t e m k o p r o i z v o d n j a zaos ta ja z a p l a n o m , ga n a g r a j e v a n j e p r e h i t e v a i n je n a d povprečj e m . Z d r u g i m i b e s e d a m i : več po j e m o ko t p r i d e l a m o ! T o p a seveda

n i ne z d r a v o , ne g o s p o d a r s k o . . s m o p r i e n e m i z m e d v z r o k o v , za k a j v s a podjet ja n e uspeva j o tako k o t b i b i l o t r e b a .

P r i t e m očitno zaos ta ja samou p r a v l j a n j e v manjših k o l e k t i v i h . So še p r i m e r i (Pečarija v G r a d c u ) d a je t o u p r a v l j a n j e pooseb l j eno * e n e m s a m e m človeku. N a s p l o h je s a m o u p r a v l j a n j e še n a n i z k i s topn j i . L e p a p i r n a t e e k o n o m s k e enotr i n n a v i d e z n a d e c e n t r a l i z a c i j a sa m o u p r a v l j a n j a ne p o m e n i j o rešitve. Čakanje n a po l l e tne i n letne b i l anc e n a m več ne p o m a g a ; pot r e b n i so obračuni z a krajša (mesečna, t edenska ) r a z d o b j a , k i bodo p o m a g a l i , d a bo mogoče h i t r o i n učinkovito u k r e p a t i .

Z e l o kritično je o c e n i l dosedan ja i z i g r a v a n j a p r e d p i s o v i n z a k o n o v v pod j e t j i h p r e d s e d n i k O b L O tov . Vrviščar. Cas , da s m o naročali v s e v p r e k i n ob p o d p i s a n i h naročiln i c a h k i m a l i z g l a v a m i , češ »bodo že počakali n a plači lo« , je za n a m i . O s t r o je k r i t i z i r a l t u d i t is te o d b o r n i k e l j u d s k e g a o d b o r a , k i v o l i v c e m ničesar ne povedo , n a se j ah pa d r e m l j e j o a l i pa j i h s p l o h n i b l i z u . Socialistična z v e z a na j s t a k i m i z a spane t i obračuna k a k o r je t r e b a ! K d o r ne čuti o d g o v o r n o s t i do l j u d i , na j pus t i s vo j e mes to oz . m u z a u p a n o mes to o d v z e m i -m o .

SEVNICA: zgolj potrjevanje že pripravljenih sklepov še ni upravljanje

V S e v n i c i j e re f e ra t u g o t o v i l v r s t o p r i m e r o v s l abega r a z u m e v a n j a p o j m a k o m u n e ter n jene v loge v n o v e m g o s p o d a r s k e m s i s t e m u . R a z p r a v a o t eh p r o b l e m i h je b i l a včasih preveč teoretična, p o k a z a l a p a je v e n d a r l e v večini p r i m e r o v , d a so l j ud j e v e d n o bliže s p o z n a v a n j u , d a je resnična s a m o u p r a v a le t i s t a , k i n i o m e j e n a n a go lo v z d i g o v a n j e r o k ob že p r i p r a v l j e n i h s k l e p i h . R a z p r a v a j e z a j e l a p rece j m i s l i s šolskega p o d ročja. T o n i slučaj, saj so r a v n o t a m p r o b l e m i najtežji. G o s p o d a r s t v e n i k i so m e d d r u g i m o m e n i l i , d a pod j e t j a v občini še v e d n o n i s o m e d sabo i n s k o m u n o p o v e z a n i t a k o , d a b i p r e d s t a v l j a l a zares čvrsto ce lo to . E n a i z m e d žalostnih ugo tov i t e v j e b i l a , d a se n a o d n o se »•'•podjetje—komuna« le še p r e r a d o g l eda samo s k o z i naočnike: k o l i k o s r eds t ev b o d a l o podjet je z a t o a l i o n o a k c i j o občine. T u d i o z d r a v s t v u so n a k o n f e r e n c i p re cej r a z p r a v l j a l i , p r a v t a k o p a t u d i o z b o r n i c a h , k a d r i h i n o r g a n i h del a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a .

K o n f e r e n c e s t a se udeležila t u d i d r . C e r n e (za G l a v n i o d b o r S Z D L

S loven i j e ) i n p r e d s e d n i k o k r . o d b o r a S Z D L V i k t o r Zupančič. T o variš C e r n e je m e d d r u g i m ugo to v i l , d a dobre i n t eh tne m i s l i k o t p r e d l o g i t a k i h k o n f e r e n c le p r e r a d i ugasne jo , d a ne na jde j o v e d n o k o n k r e t n e g a izvrševalca, z a to p a je p r e n e k a t e r a k o n f e r e n c a le m a l o k r a t res p r e l o m n i c a v z a d e v a h , k i j i h ugo tav l j a j o k o t k r i tične a l i p o s ebno p o m e m b n e . T o je večkratna i z g u b a ug l eda , časa, energ i j e i n pod . Socialistična z v e z a k o t p r v a t r i b u n a j a v n o s t i b i se z močjo s vo j e ga članstva m o r a l a v e d n o z a v z e m a t i z a to, d a se v občini v e d n o n a j p r e j uresničij o n a j b o l j pereča i n n u j n a v p r a šanja. Tovariš Zupančič j e m e d d r u g i m v r a z p r a v i o p o z o r i l p r e d v s e m n a to, d a bodo n o v i r e s t r i k -c i j s k i u k r e p i v g o s p o d a r s t v u za j e l i več a l i m a n j s l e h e r n o gospoda r s k o o r g a n i z a c i j o . Površno ocen j e van j e t e h zadev l a h k o n a j b o l j škodu je p r a v t e m o r g a n i z a c i j a m .

P o p r e d l o g i h k o n f e r e n c e bo Izvršni o d b o r obč. o d b o r a S Z D L ses tav i l zaključke, k i so p o t r e b n i , da se bo k o m u n a z v s e m i s v o j i m i s a m o u p r a v n i m i o r g a n i v n o v e m s i s t e m u k a r n a j h i t r e j e u v e l j a v i l a .

NOVO MESTO: spoštujmo težko zasluženi dinari

N a občinski k o n f e r e n c i S Z D L v N o v e m m e s t u j e b i l o v poročilu i n r a z p r a v i v e l i k o g o vo ra o p r o b l e m i h v k o m u n i , o p o m a n j k l j i v o s t i h i n željah, m a n j p a o t e m , k a

k o b i te p r o b l e m e rešili, o d s t r a n i l i p o m a n j k l j i v o s t i i n uresničili želje. Večina de l e ga t o v j e o b r a v n a v a l a p o v e z a v o »komuna—podjetje—držav l jan« . N a j b o l j j e i z s t o p a l o vprašanje g o s p o d a r j e n j a o z i r o m a u p r a v l j a n j a i n v z v e z i s t e m : k a k o poživit i o r g a n e družbenega i n d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a , s k r a t k a k a k o z a i n t e r e s i r a t i državljana, d a b o čim a k t i v n e j e s o d e l o v a l p r i u p r a v l j a n j u . Državljan—delavec še vse p r epogos t o g l eda n a družbo p r e o z k o , s stališča pod j e t j a (se p r a v i , d a se z a r . i m a l e za plačo i n m o r d a p r o i z v o d n j o ) , m e d t e m p a vse p r e m a l o sode lu j e p r i u p r a v l j a n j u v o k v i r u k o m u n e , se p r a v i p r i u p r a v l j a n j u s t i s t i m i s r e d s t v i , k i j i h o d s t o p i o n k o m u n i z a z d r a v s t vo , šolstvo i t d . T o i m a z a p o s l e d i co , d a so s r e d s t v a p r i k o m u n i včasih p o r a b l j e n a n e g o s p o d a r n o a l i p a n e v t i s t e n a m e n e , z a k a r j i h j e državl jan p r i s p e v a l .

N a v s a t a i n d r u g a vprašanja so d a l i d e l e ga t i i n d r u g i l e m a l o k o n k r e t n i h p r e d l o g o v , k a k o p o l o žaj izboljšati, čeprav j e s t e m p r o b l e m o m p o v e z a n o v s e os ta l o , o d s t a n o v a n j s k i h s k u p n o s t i , k r a j e v n i h o d b o r o v , z b o r n i c ( k i so b i le z e l o k r i t i z i r a n e ) , g r a d n j e s t a n o v a n j d o gospoda r j en j a v p o d j e t ju ir.' k o m u n i t e r h k r a t i s e v e d a vprašanje s t a n d a r d a . Vprašanje, k a k o k r e p i t i socialistične družben e odnose i n k a k o povečati i n t e r es p r e b i v a l s t v a z a k o m u n o , n a k o n f e r e n c i n i s t a d o b i l i d o c e l a z a d o v o l j i v e g a o d g o v o r a . V s e p r e m a l o j e b i l o p o u d a r k a , k a k o z a g o t o v i t i d i n a r j u t i s t o m e s t o , k i m u gre . D e l a l i s m o , d e n a r s m o o d v a j a l i , r.ihče p a se n i b r i g a l , k a k o j e d i n a r , k i s m o g a težko prislužili, p o r a b l j e n . P r a v z a r a d i tega b o i m e l a S Z D L še v e l i k o d e l a p r i tolmačenju naše g o s p o d a r s k e p o l i t i k e .

TREBNJE: ali moremo že govoriti o prelomnici?

Razširjeni p l e n u m Socialistične zveze v T r e b n j e m (16. jun i j a ) j c Izčrpno r a z p r a v l j a l o v l o g i S Z D L v najnovejšem o b d o b j u n a r o d n e g a g o s p o d a r s t v a i n podčrtal številne p o m a n j k l j i v o s t i o z i r o m a n e d e l a v nos t o r ganov u p r a v l j a n j a , k r a j e v n i h odbo rov družbenih i n političn i h o r g a n i z a c i j k a k o r t u d i n e za i n t e r e s i r anos t g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j , k i največkrat miso b i l e sposobne , da b i šle v k o r a k s čas o m .

Vprašanja, k a j na j de l a S Z D L , se n e b i s m e l a več p o n a v l j a t i , saj j e n j e n o široko d e l o v n o torišče p r a v v reševanju p r o b l e m o v , k i s m o j i h našteli z g o ra j . V k m e t i j s k i z a d r u g i so že p r e d d v e m a m e s e c e m a i z v o l i l i zadružni svet , p a se še n i s e s t a l . Z e t a p r i m e r d o vo l j j a s n o g o v o r i o n e r e s n o s t i i n n e o d g o v o r n o s t i u p r a v n i h o r g a n o v v k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i , čeprav n a d r u g i s t r a n i p o u d a r j a m o , d a je k m e t i j s t v o v t r e b a n j s k i občini v o d i l n a g o s p o d a r s k a panoga i n b i m o r a l i vsa j n a t e m področju r a z v i t i p r o i z v a j a l n e odnose do p o p o l n o s t i . N e d v o m n o j e pos l ed i ca t ega n i z k a r e a l i z a c i j a p l a n a v p o g o d b e n i p r o i z v o d n j i . P l e n u m je zah te v a l , na j se v z a d r u g i čimprej u s t a n o v i j o področni zadružni s v e U i n d e c e n t r a l i z i r a d e l a v s k o s a m o u p r a v l j an j e . Socialistična z v e z a na j b i b i l a p o b u d n i c a p r i reševanju t eh vprašanj.

S a m o v p e t i h g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h s o b i l i I z v o l j en i o r g a n i d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a . S p r a šujemo se, k a k o b o d o s p r e m l j a l i r e a l i z a c i j o p l a n a n e p o s r e d n i p r o i z v a j a l c i , če o r g a n o m u p r a v l j a n j a ne bodo omogočene p r a v i c e s ood -ločevanja? N a d r u g i s t r a n i raste n e z a u p a n j e v de l a v ske sve te , češ d a s o neizkušeni i n m l a d i . V p o d j e t j i h n i i z d e l a n i h a n a l i z i n je še teže u g o t o v i t i , k a k o v p l i v a j o n a določeno g o s p o d a r s k o o r g a n i z a c i j o n o v i g o s p o d a r s k i i n s t r u m e n t i .

P l e n u m j e široko r a z g l a b l j a l o d e j a v n o s t i o d b o r n i k o v . T i n a j večkrat n i s o z n a l i tolmačiti p l a n a n a z b o r i h v o l i v c e v , k a r j e s t opn j e v a l o n e z a u p a n j e občanov, k i s i c e r n e ločijo k o m u n e od l j u d s k e g a o d b o r a . O d b o r n i k i na j b o d o a k t i v i s t i . M a l o j e b i l o zbo rov v o l i v c e v v pod j e t j i h . Z b o r i p r o i z v a j a l c e v p r i l j u d s k e m o d b o r u p a so i m e l i v se p r e m a l o ločenih se j , za to t u d i n i s o r a z p r a v l j a l i o k o n k r e t n i h vprašan j i h p o s a m e z n i h g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j .

N a v e d l i s m o neka j u g o t o v i t e v z občinskega p l e n u m a v T r e b n j e m . Živahna r a z p r a v a o uspešni l n neuspešni de j avnos t i Socialistič

ne zveze na j b i p o m e n i l a t e m e l j i t o p r e l o m n i c o , saj so se v s i de l e ga t i z a v z e m a l i z a pog l ob l j eno de lo n a vseh področjih. Z a l s m o p o d o b n e zaključke f.e poslušali, p r a k s a p a bo d o k a z a l a , če m o r e m o res že gov o r i t i o t e m e l j i t i h s p r e m e m b a h v splošni občinski d e j a vnos t i .

T o p 1 i š k a r a z g l e d n i c a

KAJ JE NOVEGA V TOVARNI CELULOZE

© i t ovarn i se ve l iko govor i o osnutku novega sistema na grajevanja dela po učinku. Ta sistem nagrajevanja imajo v podjetju že tretje leto. K l j u b temu da so ga med tem že neka jkra t i zpopo ln i l i , še vedno ne ustreza nov im letošnjim gospodarsk im razmeram. Zato so se ga odločili ponovno i zpopoln i t i i n bo v nov i ob l i k i pričel ve l jat i s 1. ju l i j em. V novo ob l iko bo vključeno ugotavl janje osebnih dohodkov podjetja, razde l jevanje osebnih dohodkov na eko

nomske enote, na obračunske enote in na delavce teh obra čunskih enot. Vsa ta poglavja bodo predstav l ja la za podjetje celoten sistem nagrajevanja de la po učinku. T a bo vsebova l metodo i n kr i t e r i j e za razdel jevanje osebnih dohodkov vsem delavcem na osnovi nj ihove i n d iv idua lne stor i lnost i in s k l a d no z uspehom obračunskih i n ekonomsk ih enot ter z uspehom celotnega podjetja.

© V splošni ambu lan t i tovarne so že l an i začeli s pregledom delavcev in uslužbencev. P r e gledi vključujejo laborator i jske preiskave, rentgen i n letos p r vič tud i p revent i vn i pregled zob. P reg l ed i so med redn im de lovn im časom. Doslej je b i l o preg ledanih 650 delavcev. Vsak delavec, p r i katerem so opaz i l i obolenje, je b i l poslan k spec ia l i s tu .

© Inva l idska komis i j a tovarne s i pr izadeva, da b i vprašanje zaposlitve inva l idov na p r i m e r na de lovna mesta rešila v s k l a du s p r a v i l i podjetja. K o m i s i j a je sestavi la p r a v i l n i k o zapos lovanju inva l idov . T renutno je zaposlenih 8 de lovn ih inva l idov , k i dobivajo nadomesti lo zarad i manjših osebnih dohodkov na lažjem de lovnem mestu, od okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Dvanajst delavcev — inva l idov pa je tak ih , da z a vod do n j ih n ima nobenih obveznosti. Te je komis i j a sama premest i la na lažja de lovna mesta. Nekaj p r imerov pa je takš» n ih , da so de lavc i še m lad i i n j i m n i pr i znana stopnja i n v a l i d nosti , zato bodo pre jemal i n a domesti lo v sk ladu s p r a v i l n i kom o zaposlovanju inva l idov .

© Podjetje načrtno rešuje stanovanjsko vprašanje. D o sedaj je tovarna dograd i la p r i bližno 150 stanovanj , letos bo dograjenih še 19. P r i komis i j i za stanovanjske zadeve je vložen i h še 100 prošenj za stanovanja.

0 V obratu družbene p r ehra ne dob iva toplo mal ico preko 300 l j ud i . Dostava hrane je sedaj v redu i n so s hrano de lavc i zadovo l jn i .

VIDEM-KRŠK0: še več razprav o novih gospodarskih predpisih!

P r e d s e d n i k občinskega o d b o r a S Z D L tov . L o j z e S t i h j e v re fe r a t u , k i ga j e p r e b r a l n a k o n f e r e n c i , n a k a z a l g o s p o d a r s k e " i n politične p r o b l e m e ter uspehe v občini V i d e m — K r h k e m . Številni d i s k u t a n t i so u g o t o v i l i , d a člani k o l e k t i v o v n iso dovo l j s e z n a n j e n i z n o v i m g o s p o d a r s k i m s i s t e m o m . Finančne i n d r u g e inšpekcije v s e p r e m a l o s p r e m l j a j o družbene m o r a l n e p re krške.

V občini r .asta ja t u d i p r o b l e m proda j e ž ivine. Pod j e t j e » M e s o « o d k u p u j e ž ivino p o določeni c e n i , za loge m e s a v m e s n i c a h pa se k o pičijo, k e r so cene ze lo v i s o k e . Z znižanjem c e n m e s u b i p r o m e t v m e s n i c a h z n a t n o n a r a s t e l . Z b o r i v o l i v c e v n i s o o b i s k a n i , k e r v o l i v c e m ne poročajo o uresničitvi s k l e p o v zadn j ega z b o r a . D o g o d i l o se j e že, d a j e b i l z b o r v o l i v c e v z a r a d i p r e m a j h n e udeležbe večk r a t s k l i c a n , k o p a s o s e v o l i v c i končno l e s e s t a l i , j i m o d g o v o r n i n i s o z n a l i p o j a s n i t i t ega i n onega . N e k a t e r i .izkoriščajo poso j i l o s t a n o v a n j s k e g a s k l a d a neupravičeno, za to b i s i m o r a l a k o m i s i j a z a s t a n o v a n j s k o i z g r a d n j o o g l e d a U . v s a k p r i m e r n a t e r e n u . P r e m a l o p o z o r nos t i posvečajo b o r c e m N O V . S t a n o v a n j s k a u p r a v a b i m o r a l a p r v e n s t v eno t e m d o d e l i t i s t a n o v a n j a i n ne dopuščati, d a i . e k a t e r i ž i v i jo v s k r a j n o n e p r i m e r n i h s t a n o v a n j i h . B o r i t i se j e p o t r e b n o p r o t i v s e m t i s t i m , k i se u p i r a j o j a v n i m r a z p r a v a m . V s a k d o i m a p r a v i c o j a v n o p o v e d a t i s v o j e m n e n j e . D i s k u -tan t j e so n a d a l j e u g o t o v i l i , d a n e k a t e r i državl jani z ah t e va j o o d s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a p r a v i c e , d o k a t e r i h n i s o upravičeni. V V i d m u — Krškem j e z d r a v s t v e n a služba n e ure j ena , k a j t i s r e d s t v a z a r a z v o j z d r a v s t v e n e službe so ze l o s k o p a . U r e d i t e v s t a d i o n a j e n a p r i m e r s t a l a o k o l i 10 m i l i j o n o v d i n a r j e v , z d r a v s t v u p a o d o s v o b o d i t v e d o d a n e s n I b i l o dode l j eno t o l i k o s r eds t ev .

Ugo t o v l j eno j e b i l o t u d i , d a z a v i ra j o razvo j m o d e r n e p r o i z v o d n j e k m e t i j s k i h z a d r u g s t a r i , i z r a b l j e n i s t ro j i . N a k o n f e r e n c i j e b i l o p r e d l a g a n o , d a b i t u d i v k o m u n a l n i h službah uved l i družbeno s a m o u p r a v l j a n j e i n d a b i s p r a v i l n o davčno p o l i t i k o p o d p r l i r a z vo j ne k a t e r i h o b r t i n a vas i , k i so l j u d e m še po t r ebne .

C l a i . o k r a j n e g a o d b o r a S Z D L tov . S i l v o G o r e n c j e p o v e d a l , d a d o k l e r k o l e k t i v u ne b o m o t eme l j i to p r i k a z a l i s t a n j a v pod j e t ju , t u d i ne bo p r a v i l n e g a u p r a v l j a n j a . Z l a s t i v n o v e m g o s p o d a r s k e m sistem u so u p r a v l j a v c i o d g o v o r n i p r e d družbo, k a k o bodo g o s p o d a r i l i . H i t r e j e j e t r e b a p o s t a v i t i vprašan je e k o n o m s k i h enot i n j i h med k o l e k t i v o m p r a v i l n o tolmačiti.

Član republiškega o d b o r a S Z D L ing . J a n e z Perovšek j e i z j a v i l , d a j e pričakoval bo l j p es t r o r a z p r a v o v z v e z i z o b r a v n a v a n j e m n o v i h g o s p o d a r s k i h p r e d p i s o v . H k r a t i j e priporočil S Z D L , na j skliče s es tan k e z l j u d m i , n a k a t e r i h na j b i se o b r a v n a v a l a g o s p o d a r s k a p r o b l e m a t i k a k r a j a i n občine.

V Beli krajini že žanjejo ječmen

V preteklem tednu so v mnogih belokranjskih vaseh poželi prve snope ječmena, drugod pa se pripravljajo na žetev te dni. Čez teden ali dva bo marsikje zrela tudi že pšenica; vsi upajo, da ji bo toplo vreme pomagalo dozoreti, Italijanka na splošno dobro kaže, ne bo pa povsod tako lepa kot je bila lani oz. predlanskim, ker jo je precej zavrlo dolgotrajno deževje.

PISMA UREDNIŠTVU Sramota za Sušice in Podturen Tovariš urednik!

Pred kratkim ste poročali, kako grdo se vedejo nekateri fantje ob naboru. V petek, 16. junija, je skupina mladeničev » harmonikarjem stala popoldne ob 15. uri na vogalu Dilan-čeve ulice in Glavnega trga v Novem mestu. Bili so precej vinjeni, glasni in nesramni. Posamezniki so skušali zapeti, pa jim nikakor ni šlo ne "iz grla ne iz srca«; njihovo zavijanje je bilo bolj podobno prašičjemu krulj»nju kot petju. Prav grdo so kvantali, se pogovarjali o spolzkostih in se skratka obnašali tako, kot se niti živina ne obnaša. Čeprav so okrog njih stali otroci in' so jih gledali tudi starejši, so se fantje napihovali kar naprej in

tulili svoje »pesmi« . Nekdo si je iz objesnosti prinesel iz bifeja v Dilančevi ulic steklenico kok-te in jo nato razbil na tlaku ob vpitju in odobravanju »junakov«. Posebno se je postavljal s svojim nesramnim in neumnim vedenjem fant v temno-modri obleki. Ko so mladeniči spet zavili v bife in 'tam naprej razgrajali, sem povprašal najstarejšega izmed njih, od kod so doma. Povedal je, da je iz »Sic, drugi pa so iz Pod-turna«.

Kaj pravite, ali sc taki fantje tako nesramno in nekulturno vedejo tudi