1

Nazaj h koreninam130 let od prvega prvomajskega praznovanja

1890 -2020

2

Prvomajska čestitka

V teh pomladnih dneh polnih besed o solidarnosti, social-ni pravičnosti in vrednotah, ki so vedno opredeljevale pomen dela in delavstva, je pred nami praznik dela. Letošnji je še toliko bolj pomem-ben, saj z njim obeležujemo 130-letnico praznovanja praznika dela. V Sloveniji praznik dela praznujemo dva dni, 1. in tudi 2. maja, ki je prav po zaslugi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ostal dela prost dan.Delavski praznik obeležujemo v spomin na vse pretekle in kot navdih za vse prihodnje delavske boje.

Vsi smo delavke in delavci, ne glede na to kakšno delo opravl-jamo, kje ga opravljamo in v kakšni obliki dela delamo. Vsi si zaslužimo delavske pravice, dostojno plačilo in delo, prvega ter drugega maja pa praznovanje delavskega praznika. Tudi v današnjih zapletenih in izzivov polnih časih.

Naj bo torej praznik dela praznik vseh nas, delavk in delavcev, članic in članov sindikatov. Spomnimo se, kako veliko lahko spremen-imo, ko – solidarni, povezani in odločeni – stopimo skupaj. Samo tako bodo tudi naše ideje in zahteve, podobno kot pred stotridesetimi leti, pomembno spremenile svet.

Hvala vsem, ki stopate in se borite skupaj z nami. Živel praznik dela, živel 1. in 2. maj!

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

3

4

Odgovorno gradimo prihodnost Včasukrize,kineboostalazgoljzdravstvena,temvečbozajelatudidrugapodročja,seveljaobprvemmajuvrnitihkoreninaminkprvemupraznovanju,kisogazaznamovalepolitičnezahtevepouvedbiosemurnegadelovnika,prepovedidelaotrokipd.Takokotpogostoveljadanessobiletezahtevetuditakratzakapitalskostranpovsemnesprejemljive;zatrjevaliso,dabodoškodovaledelavstvu.Zgodovinaprvomajskegapraznovanjanasuči,damoramotudiobsedanjikrizimislitionkrajustaljenihokviroviniskatialternativetudividejah,kisovidetiutopičneinneizvedljiveter(sprva)nebodopovoljioblastnikominkapitalu.Nesamopreteklost,tudisedanjakrizapakaže,da se je za svojepravice veliko lažjeboriti znotrajorganiziranihsindikatov.

Zato jenamestutudipovabilo,dase,vkolikoršenistečlaninobenegaizmedsindikatov,pridružitehkakšnemuodtistihsindikatov,ki delujejo v okviru ZSSS, da bomo lahko skupaj odgovorno gradiliprihodnost.

5

6

Nazaj h koreninam

Letošnji prvi maj zaznamuje posebna obletnica. Mineva namreč že 130 let od prvega praznovanja tega praznika. Prvi maj je mednarodni praznik dela postal leta 1889, ko ga je Druga internacionala pod vodstvom Friedricha Engelsa ob stoti obletnici velike francoske revolucije določila za praznik spomina na ubite delavce v ameriškem Čikagu.

Odtakratsonatadandelavkeindelavcivvsehdržavahinvsehmestih hkrati sporočali oblastem zahtevo po osemurnemdelovnikuinpoizpolnitvivsehdrugihdoločbmednarodnegakongresavParizu.Naslednje leto, leta 1890, so bile v večini industrijskih središč tako vAmerikikotvEvropiorganiziranedelavskedemonstracije.Glasobojudelavcevzasvojepraviceprekpraznovanjaprvegamajaje,kljubtemudapretokinformacijtakratšezdalečnibiltakohiterkotvdanašnjemčasu,žezelozgodajprispeltudivnašekraje.ŽeprvoletosmoSlovenciv Ljubljani,Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku inCelovcu s praznovanjemprvega maja prehiteli tudi nekatere industrijsko bolj razvite države.Takratsooblastidelavkeindelavcezaradibojazasvojepravicekrvavozatirale.Mnogisovtembojuizgubiliživljenje.

TudivSlovenijinišlobreznasilnegazatiranjainceloprepovedipraznika. Ta jedobil veljavo, ki si jo je zaslužil, šelepodrugi svetovnivojnivsocialističniJugoslaviji.PoosamosvojitviSlovenijepajeprvimajobizboljševanjumaterialnegapoložajazavečinoljudivozadjepotiskalnjegovo politično noto in v ospredje postavil druženje. Zgodovinskipomenpraznikajetakoostajalvozadju.

Občastitljiviobletniciprvomajskegapraznikatervnegotovihokoliščinah in ob velikih izzivih, ki jih prinaša sedanja koronakriza,

7

se velja vrniti h koreninam in se povprašati, kakšen svet si želimo vprihodnje. Kakšne naj bodo ideje, ki bodo oblikovale prihodnost?Ponekodposvetusočeznočpostaleaktualnezahteve,kisosešepredmesecemzdeleutopičneinradikalne.Delooddoma,plačanebolniškeipd. so postale nujnost. Po svetu spremljamo prizore nameščanjabrezdomcevvhotele,ponekod,kotnpr.vŠpaniji,razmišljajoouvedbiuniverzalnegatemeljnegadohodka,govoriseoskrajševanjudelovnegačasa,nacionalizacijipodjetij ipd.Podesetletjihprivatizacijesopolitikizačeličeznočopozarjatinanevarnostiprenašanjavsegavzasebneroke.Lastništvonadključnoinfrastrukturo,od(tovornih)letaldoproizvodnjemedicinske in zaščitne opreme, kot so maske, je čez noč postaloizjemnopomembno.Kapitalizempase jezaustavil. Logikodobičkovjezamenjal intereszapreprečevanjeokužbinštevilnihsmrtnihžrtev.V temčasu je takokotpred 130 letinamestu razmislekodelavskihzahtevah, ki bodo oblikovale prihodnji čas. Tudi zgodovina prvegamajanasuči,dajevčasukrizinnegotovostitolikoboljpomembno,datudiorganiziranodelavstvoizrazisvojezahteve,četudisotevdanemtrenutkuvidetišetakoutopične.Zgodovinaprvegamajanasuči,dajihjezvztrajnim,močniminorganiziranimdelavstvommogočedoseči.

8

Prvo praznovanje

SprvimpraznovanjemdelavskegapraznikasmonaSlovenskemprehitelidelavstvocelovnekaterihindustrijskoboljrazvitihdelihsveta.PripravenapraznovanjesovLjubljanipotekalevečmesecev.Začelesoseže3.novembra1889naproslaviobdvajsetletnicidelavskegadruštvavgostilniPodlipovŽidovskiulici.Natoso7.apriladelavciopripravahinsklepihodločalitudinashoduvhoteluEvropa.Napraznikpasosepripravljaletudiavstro-ogrskeoblasti.Pozivkpraznovanjudelavskegapraznika je namreč sprožil preplah. Pred praznikom so aprila 1890prideželnempredsednikupotekalaposvetovanjaoblastnikov, vojske,policije inorožarjev.Vrudarskihrevirjihsošeposebejokrepilinadzoržandarji.Tudidrugodsobilivpripravljenosti.Oblastisosezapomočpri

vzdrževanjuredaponujalicelogasilciindimnikarji.

Zaplenjeni časopis

Tudi časopis Slovenec takrat ni bil navdušen nad delavskimorganiziranjem in praznovanjem prvega maja. Na prvi strani so 26.aprila 1890 zapisali: »Bliža se 1. maj, druga leta z veseljem, letos sstrahompričakovan. Ali je ta strah opravičen? Gotovo. Kdor ima oči,da gleda in ušesa, daposluša, ta je že spoznal, da imajodelavci reszadostimoči in zadosti dobre organizacije, da vso Evropo naenkratiznenadijo...«Kljubnenaklonjenostipasosezavedali,kjeseskrivaizvordelavskeganezadovoljstva.Ljudisotakopozvali,najodvladezahtevajo,dazačne reševati socialnavprašanja in jih tako rešiprednevarnostjodelavskevstaje.ZaraditehbesedjebilanakladateizdajeSlovencacelozaplenjena.

VSlovenskemnaroduso3.maja1890oprvemprvomajskempraznovanju zapisali: »Preplašenost je bila velika in, kdor je v sredogledal, kako je vse hitelo obešati žaluzije, kako so ljudje prirejalirevolverjeinbasalipuške,kakosocelovkrčmeprihajalisšestimistreli

9

10

vžepu,vrokahpazgorjačami,podobnimikraljevičaMarkaslavnemubuzdovanu,kakosoobsedmejurizvečerževsašetališčabilapraznainkakosijevseskorobledihlicnauhošepetalo’Kajpajutri?’-mislilsijepač:Kakobinekibilo,kobisevistinikajresnegapričelo?«

Množična udeležba

Kljub takšnemu dramatičnemu protidelavskemu poročanjumedijev,kinekolikospominjatudinadanašnjičas,jedelavskipraznikminilmirno.VLjubljanisopotekaledelavskemanifestacije.DopoldnesejekakihtisočdelavcevzbralonaRožniku,odtampasovskupinahodšliprotikavarniEvropa,kjerse jih jezbralookrogpetsto.Vkavarnisozvečerpriredili tudiples.Medprisotniminazborovanjusobilepopodatkih iz policijskega poročila tudi tri ženske. Na zborovanjih sodelavci pritrjevali znani resoluciji pariškega delavskega shoda, ki jepoudarjalazahtevodelavcevpoosemurnemdelovniku,omejitevdelaženskinotrokinprepovednočnegadela.

PonekodvLjubljanisodelavcidobiliprostdan,drugodsoseudeležilizborovanja,čepravjimjebilozagroženo,dabodoodpuščeni.NatonevarnostjihjeopozarjaltudičlanekvSlovencu,kjersozapisali:»Z ustavljanjem dela za jeden dan brez napovedbe dajejo delavcidelodajalcem orožje zoper sebe. Kaj, ko bi delodajalci sklenili, takojpo delavskem prazniku tudi za se slaviti praznik, in ne samo jedendan, temveč celi teden, ali pa ko bi povsem zatvorili tovarne? Kdomoreprisilitidelodajalca,dasprejmezopetdelavcavdelo,kijeostavildelavnicoali tovarnobrez tehtnega vzroka?Kdogamoreprisiliti? ...«Članekjeopozarjalpredspremembami,kibinaposledškodovaletudidelavcemsamim. »Tukajšnji tovarnar Tschinkel jenaznanildelavcem,dajimnedovolidelavskegapraznikadne1.maja,pačpadavsakemudelavcuzatadandvojnoplačo.NobedendelavecnišelvŠiškopit,nevhotelEvropoplesat.Posnemanjavredno.«VSlovencusosetakoodkritopostavili na stran kapitala in proti delavcem glede prvomajskegapraznovanja, čeprav so podprli njihovo zahtevo po osemurnem

11

delovniku.Kotsozapisali,morajoljudjepraznovatiodcesarjainBogazapovedanepraznike, ne padelavskih praznikov. Te so sicer ponovilitudiprihodnjeleto,kosejeshodvmanjšemštevilukotprvoletoodvijal3.maja,naprvomajskonedeljo.

Nenaklonjenost medijev

V medijih so ljudje v začetnih letih praznovanj lahko brali obsojajoče zapise o prvomajskih praznovanjih. Prav zato je za mnoge delavski praznik ostajal dan, ko so se delavci raje kot na delo odpravili v pivnice in se tam vdajali svojim razvadam, namesto da bi služili denar. 2. maja 1905 je tako klerikalni Slovenec zapisal: »Povodom 1. maja so imeli soc. demokratje shod v kazini. Navzočih je bilo kakih 300 ljudi. Poročala sta Etb. Kristan in K. Linhart, ki sta posebno zabavljala klerikalcem. Več priobčimo. Popoldne so priredili soc. demokratje dve veselici: na vrtu pri novem svetu in pri Kozlerju, zvečer pa v puntingamski pivnici. Druge nesreče ni bilo. Danes imajo vsi skupaj mačka.« Eden izmed voditeljev Jugoslovanske socialdemokratske stranke (ki je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1986) in pogosti govornik na prvomajskih proslavah, Etbin Kristan, je na tovrstne očitke delavstvu premeteno odgovarjal, da so »delavci telesni in duševni sužnji, ki so svojim delodajalcem prislužili milijone, sami pa imajo samo zaničevanje drugih ljudi«. Prav zato je zagovarjal uvedbo krajšega delovnega časa (v tistih časih je bil pri nas delovni čas pogosto daljši od desetih ur, delalo se je tudi ob sobotah), ki bo omogočal, da bodo delavci imeli dovolj časa za izobraževanje in ne bodo več »zabiti, surovi in neotesani«, kot so jim očitali v časniku Slovenec.

12

Praznovanje in delavske zahteve na Slovenskem skozi čas Polegkrajšega, osemurnegadelovnika sodelavske zahteve vzačetku20.stoletjasestavljaletudizahteveposplošnivolilnipraviciinzavarovanjudelavcev.Konecdrugegadesetletjapasoobprvisvetovnivojnizaznamovalezahtevepomiru.Leta1917seještiridnipred1.majemnazborovanjuzamirvLjubljaninavelikemvrtuŠvicarijepoporočanjučasnikov zbralo kar 3000 ljudi. Z razpadomavstro-ogrskemonarhijein poznejšim nastankom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev jevlada sprejela nekatere ukrepe za izboljšanje položaja delavstva. 30.decembra1918jebiltakosprejetzakonoosemurnemdelovniku,kijeveljalzatovarnevvsehdržavnih,občinskihinzasebnihpodjetjih.Dvamesecapoznejejebilauredbarazširjenatudinazaposlenevrudnikihinmarcašenaželeznice.12.septembra1919pasoizdališeuredboodelovnemčasuvindustrijskih,trgovinskihinprometnihpodjetjih,kijeveljalazavsodržavo.Določiliso,dasesmedelopodaljšatilevizjemnihokoliščinahinnikolinezavečkot10urnadan.Stemsodelavcidosegliupoštevanje zahtev, za katere so se borili več desetletij. V praksi papoznejekljubtemušeniprišlodonjihovepopolnerealizacije.

Organizirano delavstvo v ilegali

Decembra1920jedelavskogibanjedoživelohududarec.Vladajenamrečprepovedaladelovanjekomunističnestranke,zakonozaščitidržave pa je omogočal preganjanje voditeljev delavskih organizacijin delavcev, komunistov ter sindikatov. Organizacije somorale preitiv ilegalo. Prvomajska praznovanja so se kljub temu nadaljevala inpostajalavseboljmnožična.Poznejesejevseboljpotrjevalo,danovadržava ni prinesla dovoljšnih sprememb na bolje. Mezde so bile ševednonizke,pogojizadelopaslabi.Zatosejepovečevaloštevilostavk.Leta1929jenotranjeministrstvozokrožnicoprepovedaloorganiziranjeprvomajskihdogodkov.Edinidovoljenioblikipraznovanjastabilidela

13

14

prost dan in prirejanje izletov. Te so prirejale sindikalne organizacijeindelavskakulturnadruštva,kijihjepolicijavečkratposkušalarazbiti.Leta1933sokomunistiizČrnučinJežicepriLjubljaninavzpetiniTaborna predvečer 1. maja prižgali velik kres, ki ga niso mogle zaustavitiniti orožarske straže. Na kres so opozorili z detonacijo petarde inbengaličnimognjem,kijezrdečobarvoožarilnebo.Natelefonskeinelektričnedrogovepaso razobesili rdečezastavice.Tudivprihodnjihletih so na vzpetinah okoli mesta, na Grmadi, na Taboru, Rožniku,Golovcu, vBesnici,naŠentviškemhribu innaZaloškemhribu,gorelikresovi,kijihoblastinikakornisomoglepovsempreprečiti.

Upor proti fašistični agresiji

Poletu1935jeprvomajskeproslavepolegobičajnihmanifestacijzaznamovaltudiodporprotistopnjujočisefašističniagresiji.VSlovenijismošezadnjičpreddrugosvetovnovojnolahkosvobodnopraznovaliprvegamaja 1940. Na pobudo komunistov so se delavke in delavcizbralinaRožniku,kjersoprepevali invzklikalirazličnagesla.Orožnikipasopovorko,kojeprišlavmesto,zaustaviliinrazgnali.Naslednjeletojebilomaja slovenskoozemlje že v rokahokupatorjev. V Ljubljani jefašističnaoblastpričakalaprvimajvstrahupredpartizanskimiakcijami.Medracijamisoitalijanskivojakinašliletakejugoslovanskeindelavskezastave.VpivovarniUnionsonašlizastavoskomunističnimemblemom.Aretiralisotuditamkajšnjegavratarjainnočnegačuvaja.Aretacijepaso izvajali tudi drugod. V naslednjih letih so prvimaj zaznamovali zodporomprotiokupatorju.NajboljodmevnesobilevLjubljaniakcijeleta 1943. Po mestu so raztresli več tisoč listov s trobojnico in poulicah razsuli prah rdeče barve. Na ploščadi pred hotelom Bellevuein pri vstopu reke Ljubljanice vmesto so posebne skupinepostavilemegafone,izkaterihsoodmevalaprvomajskagesla.KonectegaletajeLjubljanozavzelanemškavojska.Razmeresosezaostrile.Prvimajpajepostaldržavninarodniprazniknemškegaljudstva.

15

Veličastno zborovanje

Prvegamaja1945jebilvelikdeldržaveosvobojen,vLjubljanipasožepričakovalikonecvojne.SkupščinafederativneljudskerepublikeJugoslavijejeprvimajrazglasilazadržavnipraznikleta1945.Prvimajjevvsehsocialističnihdržavahpostaldelaprostdan,zakonitpraznik.Leta1946jebilprvimajpovsemvznamenjuobnovevvojniporušenedržave.VLjubljani,kjersodelavcitegaletaprvičsvobodnopraznovalidelavskipraznik, je bilo praznovanje veličastno. V veliki povorki je sodelovalotrideset tisoč ljudi,ponekaterihocenahpasi jo jeogledalocelovečkotsto tisoč ljudi.Mesto jebilovzastavah,cvetju inzelenju,pročeljahiš pa ovešena z napisi in slikami voditeljev. Povorka po Ljubljani jetrajala štiriure,udeležili so se jedelovnikolektivi inzastopstva izvseSlovenije.Sprevodjebilpravifestivaldela.Glavnisloganprvomajskegapraznovanja jebil »Večjadelovna storilnost –korakvboljšeživljenje«.Za čelom so korakali člani sindikalnih organizacij in delavci podjetij,razvrščeni po strokah, vmes pa so korakale in igrale godbe. Vsakaskupina je imelasvojnapisz imenominzastavo.»Prejspuško,sedajseborimozaobnovoscepinominstroji,«jepisalonapanojujeseniškihželezarjev. Svoja domovinska čustva so izrazili z veliko simboličnovozovnicoLjubljana–Trst,Ljubljana–Celovec.TrgovkeintrgovciNameinNaprozesoprikazaliprodajalneinblago,kigaježebilomogočedobitibreznakaznic,elektrikarjisovozilivelikanskilikalnik.DržavnopodjetjeVino je razkazovalo velikanske sode, iz katerih so točili vino, z vozadržavnega trgovskegapodjetja s sadjemsodeliliprvečešnje. Sledilesoštevilnedrugeskupineraznihpodjetijinpolitičnihorganizacij.Tudivprihodnjihletihsobileprvomajskeproslavemogočnemanifestacijezvelikimiparadami,kijihpredtemindesetletjapoznejevečnibilo.

Od leta 1950 dva prosta dneva

Leta 1950 se je delavski praznik kot splošen državni praznikzačel praznovati dva dni. Posledično je praznik, na prvi pogledparadoksalno, začel nekoliko izgubljati pri veljavi, saj so Ljubljančani

16

prostedniizkoristilizaodhodizmesta.Napredvečerprvegamaja1951sozljubljanskegagraduzadoneletopovskesalve,nebopajerazsvetlilognjemet z raketami. V tem in naslednjem letu so bile proslavezaznamovanezuvajanjemsamoupravljanja.Zadnjaprvomajskaparadajebilavglavnemmestuprirejenaleta1961.SredišestdesetihletjeDeloporočalooizumrliLjubljani,sajjevečinaprebivalcevodšlaizmestanapraznovanje v druge kraje. Toda tradicionalni shod na Rožniku se jeohranilvsedodanašnjihdniinpostalsrediščeprvomajskihpraznovanj.Leta 1981 ga je v času proslav po poročanju Dnevnika obiskalo karštirideset tisoč ljudi. To leto je proslavo zaznamovala prva obletnicasmrtiJosipaBroza-Tita.

Dogajanje v današnji Sloveniji Po osamosvojitvi Slovenije in prehodu v kapitalizem se vprvih letih o prvemmaju ni veliko poročalo. Prvomajska srečanja jezaznamovalslabsocialnipoložajljudiobmnožičnibrezposelnosti.Šeleleta 1994 je bila v Ljubljani osrednja prireditev znovabolje obiskana.Na predvečer praznika se je prireditve ZSSS na Rožniku udeležilopetnajsttisočljudi.Kotsoporočalimediji,pasobilapolitičnasporočilapotisnjenavozadje.Letopoznejjeprebivalceglavnegamestanagovoriltudinjegovžupan,karjenatopostalavsakoletnanavada.»Praznikdelajepreživeldvesvetovnivojni,razpadideologijindržav,nenazadnjenaspopelje vmesecmaj –najlepšimesec v letu. Jepraznik, ki ga ljudjenajboljiskrenopraznujejo,«jeleta1998predtridesettisočglavomnožicoprvimajopisovaldolgoletnipredsednikZSSSDušanSemolič.

130. obletnica brez velike proslave Letos bi na Rožniku počastili že 130. obletnico praznovanjaprvegamaja.Žalpa jetovelikopraznovanjeonemogočilaepidemija.Virusu jeuspelonekaj, karni pred temuspelo šenikomur. Zanekajčasajevvelikemdelusvetaskorajdapovsemzaustavilkapitalizem.Prav

17

lahkosezgodi,daboimeltuditadogodek,kosenaRožnikunebotrloobiskovalcev,čezdesetletjaposebenpomen.Časi,kijihbozaznamovalakrizakapitalizma,bodogotovoprineslitudivelikespremembezavsenas. Pri tembodopomembni tudi odgovoridelavske straninanovokrizo. Zato veljapremišljevati o aktualnemdogajanju in alternativah.Žesedajvemo,davrnitevvobičajnovsakodnevnoživljenje,kotsmogapoznali,nebovečmogoče.

18

Zakaj prvomajsko praznovanje? Praznik dela oziroma prvi maj je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav po svetu. Praznik je spomin na krvave demonstracije v ameriškem Čikagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Takrat je na tisoče delavcev stavkalo z zahtevo po boljšem življenju s skrajšanjem delovnika na osem ur, ne da bi se pri tem zmanjšalo njihovo plačilo za opravljeno delo. Ocene o številu delavcev, ki so takrat stavkali, se razlikujejo, bilo pa naj bi jih nekje do pol milijona.

Četrtegamajasodelavciponovnoodšlinamirneproteste,kjersoizražalisvojezahteveinprotestiraliprotiubojudelavcev,kijihjedanpredtemubilapolicija.Tovrstniprizorinisobiliničposebnega,sajsorepresivniorganiščitilikapitalisteinsistem.Naodrujepoznopopoldnegovoril anarhistAugustSpies, ki jeponekaterihpričevanjihdejal,dashodnisklicanznamenomprovokacije.Nekajtrenutkovzatemjeprotigovorniškemuodruzakorakalapolicija,kiježelelarazbitidemonstracije.Takrat pa je proti policijskim vrstampoletelabomba in ubila enegapolicista,šešestpajihzaposledicamieksplozijeumrlopozneje.Policijajeodgovorilasstreli,kisoranilinadesetineprotestnikov.Enajst jih jepoznejeumrlo, nekateri tudi zato, kerniso želeli tvegati aretacije obobiskuzdravstveneustanove.

Osem anarhistov, vključno z govorcem, je bilo na sojenjuobsojenih.Čeprav sodiščanisonašlaneposrednihdokazov, sobili vsirazen enega obsojeni na smrt z obešenjem in usmrčeni novembra1887. Verjetno ni noben dogodek v zgodovini zaznamoval boja zadelavskepraviceboljodčikaškegapokola.Vseodtakratpadokoncaprvesvetovnevojnejebilazahtevapoosemurnemdelovnikuvsrediščuzahtevdelavcevinsindikalnihorganizacij,kisosemnožilepoZahodu.Ustanavljatisosezačeletudisocialističneindelavskepolitičnestranke

19

inbilezdruženevDrugiinternacionali.Nanjenempariškemkongresu14.julija1889sosklenili,dabodelavstvovspominnačikaškežrtve1.majpraznovalokotdandelaindelavskesolidarnosti.

Ali ste vedeli? Prvimajjepraznikdelavvečinidržav.VZDApategapraznikanimajo,čepravsejekrvavidogodek,vspominnakateregapraznujemoprvimaj,zgodilpravprinjih.Zaradinjihovemočneprotikomunističnetradicije so pregnali praznovanje prvega maja in ga nadomestili zdnevomprava.

Kurjenje kresov izhaja iz poganskih časov

Prvi pisni viri o kurjenju kresov segajo v 13. stoletje, vendarima tradicija kresovanja mnogo starejše korenine. Izvore najdemov predrimski venetski dobi, povezani z mističnim čaščenjem sonca.Sprva jebilokresovanjepovezanospoletnim inzimskimsolsticijem.V ospredju je bil magično-mistični element ognja v povezavi zdogajanjemvnaravi.Konec19.stoletjapajekresovanjepostalotudidelprvomajskegadelavskegapraznika.Kresove so takratzačeli kuriti kotopozorilonadelavskezahteve.Običajpasejeohranilvsedodanašnjihdni.

Internacionala – himna delavskega gibanja

Pesemjejunija1871napisalEugenePottiere.PonekaterihvirihsojoprvičjavnoizvedlinaprvemkongresuDrugeinternacionaleleta1889.Slavnadelavskahimnaiz19.stoletjajepozivkbojuzapravičnejšisvetssporočilom,dabouporuspelle,čebomednaroden.Pesemsovrazličnihzgodovinskihobdobjihinnarazličnihkoncihsvetazasvojovzele številne delavske, socialistične, komunistične, anarhistične inantikolonialneskupine.NekajčasajebilaInternacionalauradnahimna

20

Sovjetske zveze. Besedilo Internacionale je bilo do sedaj prevedenov več kot 150 jezikov in je svetovni simbol boja proti izkoriščanju.Je himna oz. poziv različnih delavskih gibanj širom po svetu. Duhinternacionalizmajenačelvzponnacionalizmovpredzačetkomdrugesvetovnevojne,včasukrizekapitalizma.Obpodobnihpojavih,kismojim priča tudi danes, se velja spomniti definicije internacionalizmafrancoskegazgodovinarjafilozofijeTheodoraRuyssenaizleta1954.Tapravi,dagreza»univerzalnozgodovinskogibanje,kiobsegavsenaporečloveštvazaizboljšanječloveškedružbe«.Takšnespremembepabomozamanpričakovalivzgoljokvirunacionalnihdržavinobrazbohotenihraznoraznihnacionalizmih.

Tradicija postavljanja prvomajskih mlajev

Mlaj,kotgapoznamodanes,jenastalizmajaoziromazelenihlistnatih vej. Korenine pa ima postavljanjemlajev še v predkrščanskidobi.Mlaj,imenovantudimaj,jebilvstaroslovanskihverovanjihsimbolboginjeMajeinjesimboliziralprebujanjenaraveinobnovljenodrevesnorast.OmlajujeporočaltudiJanezVajkardValvasor,kijeopisovalmlajeobgraščiniBokalceizleta1679.Postavljalisojihzzačetkompomladi.Zzačetkidelavskegapraznikainprvomajskegapraznovanjapajemlajzačel postajati tudi simbol svobode in delavskih pravic. Postavljanjemlajevzaprvimajsejetakoohranilovsedodanes.

Rdeča barva – barva boja za pravičnejši svet

Današnji pomen rdeče barve, ki je povezana z levičarskimipolitikami, sega v čas francoske revolucije (1789–1799). Takrat se jeuveljavilo moderno pojmovanje politike in delitev na desnico inlevico. Socialisti so rdečo barvo za svoj simbol vzeli med revolucijoleta 1848. Simbol komunizma pa je postala s pariško komuno leta1871. Iz te dediščine so rdečo barvo posvojile tudi socialistične insocialdemokratskestranketertudisindikati.Takojezastavakotsimbol

21

delavstvašedanesmočnopovezanatudispraznovanjemprvegamaja.Rdečinagelj–simboluporaindelavstva

KnamsmogaprenesliizRusije,kjerjebilžepredoktobrskorevolucijoleta1917znakpripadnostidelavskemurazredu.Nosilisoganamajskih demonstracijah, ki so bile pod carji prepovedane. Že obkoncu 18. stoletja je bil nagelj politični znak, zasledimo v Slovenskihznamenjih, knjigi Jožka Šavlija. Bel nagelj je bil simbol pristaševfrancoskemonarhije,rdečpafrancoskihrevolucionarjev.Tudiprinasjepostalatradicija,daprvimajneminebrezrdečihnageljnov.

Sindikat v tujih jezikih: angleško:tradeunion,laborunionnemško:dieGewerkschaftfrancosko:lesyndicatmadžarsko:szakszervezetnizozemsko:vakbond

Kako bomo praznovali letos?

Ker letos epidemija onemogoča tradicionalna praznovanja,bomopraznikobeležilinanekolikodrugačennačin.V sodelovanjuzRTVSlovenijaboprvegamajanasporeduposebnaoddajaDobroJutro.Val202pazatadanpripravljatudiprvomajskebudnice.ZSSSnasvojispletniinfacebookstranizobjavamižeobeležujeokrogloobletnico.Kertokratnebomomogliorganiziratiprvomajskihproslavtevabimo,dapraznikvseenoskupajobeležimostem,daokenskepoliceinbalkoneokrasimo z rdečo barvo. Veseli bomo, če nam boš fotografije svojeprvomajskeokrasitveposlalnazasebnosporočiloZSSSnafacebooku.Fotografijepanamlahkopošlještudinaelektronskinaslov:info@zsss.si.

22

Kako praznujejo v tujini?

NEMČIJA Nemška zveza sindikatov (DGB) letos prvič od leta 1949 naulicah ne prireja prvomajskih protestov in sindikalnih praznovanj.Demonstracijekot tudipraznovanjabodo letosprestavljenanasplet.Pod geslom »Solidarisch ist man nicht alleine!« (V solidarnosti nisisam)sindikatipoudarjajo,dajesolidarnostvkrizidobilanovpomen,indigitalnodemonstrirajozasolidarnostinsocialnopravičnost.

Prvega maja bo tako od 11. ure dalje potekala prireditev sspletnim prenosom v živo, kjer bodo z glasbeniki, komiki, pogovoriinsporočili izvseNemčijeopozarjalinapomensolidarnosti.Članesopozvali,najnasocialnihomrežjihpovedo,kajjimpomenisolidarnost.Kerpaželijopoudariti,dasmosindikatiprisotniinštevilčni,soustanovilitudispletnizbor,kiboskladnozletošnjimgeslomzapelpesem»You’llneverwalkalone«(Nikolinebošhodilsam).

LATVIJA V Latviji je bilo načrtovano veliko praznovanje v parku zdelavnicami na različne teme in brezplačnim pravnim svetovanjem.Todazaradiizrednihrazmerseletošnjepraznovanjetudiprinjihselinasplet,kjerbodopripravilivsebine,kotnpr.izjavozajavnostinpogovorzvodstvomKonfederacijesvobodnihsindikatovLatvije(LBAS).

BELGIJA Belgijska zveza sindikatov (FGTB)obprvemmaju izpostavlja,da letos ne praznujemo samo praznika dela, ampak tudi prazniksolidarnosti,intovsaknasvojemdomu,pavendarzdruženi.

Pozivajokrazličnimspletnimaktivnostim,meddrugim,dasena novem spletnemmestu člani pridružijo solidarnostni verigi tako,danastraniobjavijosvojofotografijoinsestempridružijospletnemupraznovanju, izkažejo solidarnost ter pomagajo ustvariti digitalno

23

človeško verigo. Na novem spletnem mestu placedelasolidarite.be(mesto/krajsolidarnosti)inpatudinafacebookstraniFGTBboprvegamajaob11.uripotekalaspletnaprireditev,nakateribodoimeliglavnobesedodelavci. Tudizvsakdanjimploskanjemob20.uriseopozarjanadelavkein delavce, ki tudimed krizo opravljajo svoje delo – nekateri, ker sonepogrešljivizadelovanjedružbe,drugizaradinesmiselnihpolitičnihodločitev in pohlepa. Pogled usmerjajo tudi v prihodnost, v čas pokoroni,inpozivajodelavkeindelavce,dasepridružijonjihovimvrstam,zasocialnovarnostinboljšijutri!

EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV (ETUC) TudiETUCpozivakprvomajskemupraznovanjuprektelefonovinprenosnikov.ETUCželipomagatiširitiprvomajskosolidarnostpreknacionalnihmeja inpovsejEvropi:podgeslom»Delavciso junaki inžrtvecovida-19.Varnavrnitevnadelo+kakovostnadelovnamestazavse!«.Evropskazvezasindikatovsporoča,dajemnogodelavcevvkrizitvegaloživljenja,daso lahkonudilinujnestoritve.Nekateri sopostaližrtvekrize,vključnozmilijonidelavcev,kisoizgubilislužbe.Vsidelavci,negledenanjihovpoložaj,potrebujejo varno,načrtovano inurejenovrnitevnadelo.Opozarjajo,dazabojprotibrezposelnosti in revščinipotrebujemoobsežen in ambiciozen evropski načrt za oživitev, dvigplačinizboljšanjedelovnihpogojev!

Viri:

SindikatMladiplus,delavskepesmiZgodovinanadlani,Prvimaj,osrednjidelavskipraznikMMC,Zgodbaoskladbi,kijepovezaladelavstvoMMC,PoganskekorenineslovenskihobičajevFrancRozman,MiroslavStiplovšekinMiroslavKos,Praznovanje1.majanaSlovenskem,Ljubljana,Delavskaenotnost,1986AndrejaVovk,Praznovanje1.majavLjubljani,diplomskodelo,FilozofskafakultetaUniverzevLjubljani,2005

24

Vstanite,vsuženjstvozakleti,kijaremvastežigorja!Zdajpravdastarakborbisvetivaskličezaprostostsveta.Tasvetkrivičnostirazbijmo,dotalnajbojganašpodre;natosvojnovisvetzgradimo,bilismonič.Bodimovse!

Žeseljudstvojezbralo,vzadnjoborbožehiti,dazInternacionaloprostostsipribori.

Nihčenedanamodrešenja,necarji,kraljiinnebog;osvoboditeviztrpljenjabodelonašihlastnihrok.Samirazbijmojaremsužnji,kitlačinasžetisočlet;zdajkujte,bratje,kujtedružničloveštvuboljši,lepšisvet.

Žeseljudstvojezbralo,vzadnjoborbožehiti,dazInternacionaloprostostsipribori.

Mivseustvarjamonasvetu,zatonajvsebonašalast;zatonajdelavcuinkmetupripadatudivsaoblast.Kovselenuheintiraneuničinašatrdapest,krivicebodovsepregnane,svobodenrodvasiinmest.

Žeseljudstvojezbralo,vzadnjoborbožehiti,dazInternacionaloprostostsipribori.

Internacionala(EugenePottier,prevedelMileKlopčič)

25

26

ilustracije:AdobeStock

Praz

nujemo od 1890 do 2020.

130 let

ZvezaSvobodnihSindikatovSlovenije-ZSSSDomsindikatov,Dalmatinova4,1000Ljubljanat:01/4341200www.zsss.sie:info@zsss.sifb:sindikatZSSS/

Zbralinuredil:MatejKlaričOblikovanje:DesignKatjaGaspariLebenLjubljana,april2020