NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA

Priloga Pravilnika o diplomskem in magistrskem delu

Ljubljana, sprejeto 17. 9. 2014,

objavljeno 29. 9. 2014 in v veljavi od 1. 10. 2014.

2

1 SPLOŠNO

1.1. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani hrani vezano obliko dela v knjižnični zbirki.

1.2. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani objavi elektronsko obliko dela v zbirki 'Dela

FU', ki je dostopna v digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si).

2 PRVINE DELA

2.1. Naslov; Naslov naj enostavno, jasno ter nedvoumno odraža bistvo vsebine dela.

Naslov naj ne bo predolg niti prekratek; praviloma vsebuje do največ devet besed.

Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike.

2.2. Obrazložitev teme in problema; Predloženi naslov teme dela mora študent

utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost. Problem raziskovanja mora

študent, jasno, določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga

obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet

raziskovanja.

2.3. Namen in cilji raziskovanja; Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje

raziskovanja, ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev.

Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev si študent postavi tudi raziskovalna

vprašanja oz. hipoteze, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisne

predstavitve rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

2.4. Ocena dosedanjih raziskovanj pri pripravi magistrskega dela; Pred prijavo

teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja

obravnavane tematike in kritično ugotoviti, da do trenutka prijave teme magistrskega

dela niti doma niti v svetu ni na koncipiran način in celovito raziskana, obdelana in

javnosti predstavljena predložena tema. Če študent tega ne prikaže, predložena tema

ni primerna za magistrsko delo.

2.5. Določitev hipotez in metod raziskovanja; Študent predstavi način preveritve

hipotez. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za

postavitev hipotez, katerih veljavnost naj študent preizkusi. Delovne hipoteze so

priporočljive pri diplomskem delu in obvezne pri magistrskem delu. V prijavi teme

študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in

s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati ali

zavreči predpostavke, doseči namen in cilje raziskovanja ter odgovoriti na vsa

postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno

raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo

kot pomožne metode.

3

2.6. Pričakovani rezultati in prispevek raziskovanja; Študent določno, precizno,

nedvoumno opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja

strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev

strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela. Študent

navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

2.7. Pričakovani prispevek k znanosti in stroki; Rezultati raziskovanja morajo pomeniti

določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah

se bodo lahko rezultati raziskovanja uporabljali, ki bodo predstavljeni v magistrskem

delu.

2.8. Strnjeni opis predvidenih poglavij in struktura dela; Pri vsakem delu oz.

poglavju glede na hipoteze strnjeno navede, kaj namerava obdelati. Strukturo dela

predstavlja organiziranost, razporeditev in medsebojno povezanost vseh prvin dela.

Kakovostno strukturo lahko študent pripravi na podlagi že proučenega (precejšnjega)

števila raznih publikacij o izbrani temi in tesnega sodelovanja z mentorjem.

2.9. Jedro uporabljene literature in virov; V tem seznamu študent navede jedro

literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi dela. Jedro uporabljene literature in

virov naj pri diplomskem delu zajema vsaj 10 enot, pri magistrskem delu pa vsaj 50

enot. Petina enot mora biti v tujem jeziku.

3 IZDELAVA DELA

3.1. Raziskovalno tematiko, ki jo študent obravnava v okviru problema in predmeta

raziskovanja ter postavljenih hipotez, mora izvesti z ustreznim metodološkim

instrumentarijem.

3.2. Pri pisanju diplomskega dela gre za osnovni zahtevnostni nivo raziskovanja, pri pripravi

magistrskega dela pa predvsem za zahtevnost na ravni aplikativnega in razvojnega

raziskovanja. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti

nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke.

3.3. Pri izdelavi diplomskega ali magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati

splošne značilnosti dela, opredeljen namen in cilje dela, strukturo, dokumentacijsko

podlago dela (citate, opombe, ponazoritve) ter tehnično obdelavo dela.

3.4. Osnovni namen in cilj dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz.

znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika dela.

3.5. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega

znanja pri samostojni obdelavi aktualne strokovne teme (pri magistrskem delu gre

praviloma za do tedaj neobdelano temo).

4

Poleg tega gre (pri diplomskem delu na osnovni, pri magistrskem delu pa na višji ravni)

tudi za prikaz kandidatove sposobnosti uporabe metodologije znanstvenega

raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih

dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih

ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu ter sposobnost pisanja

tekstov strokovnih del.

4 ZGRADBA DELA

4.1. Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:

zunanja stran (platnice),

prva stran,

izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja,

povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,

povzetek (z naslovom dela) in ključne besede v angleškem jeziku,

kazalo,

kazalo ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…),

kazalo prilog,

seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),

slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),

uvod,

obdelava teme (osrednji del),

zaključek,

literatura in viri,

priloge (če obstajajo).

Deli in poddeli dela se označujejo po decimalnem sistemu, največ do štiri decimalne enote.

Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino (kazalo) dela.

4.2. Zgradba magistrskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:

zunanja stran (platnice),

prva stran,

izjava o avtorstvu magistrskega dela in navedba lektorja,

povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,

povzetek z naslovom dela in ključne besede v angleškem jeziku,

kazalo,

kazalo ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…),

kazalo prilog,

seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),

slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),

uvod,

obdelava teme,

zaključek,

literatura in viri,

priloge (če obstajajo).

5

4.3. Značilnosti prvin dela

Zunanja stran (platnice); vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov

dela, navedbo avtorja ter kraj in mesec oddaje dela.

Prva stran; vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo

avtorja, vpisno številko avtorja, navedbo študijskega programa, navedbo mentorja

ter kraj in mesec oddaje dela.

Izjava o avtorstvu diplomskega / magistrskega dela; Avtor na začetku dela

poda izjavo o avtorstvu diplomskega / magistrskega dela, ki zajema navedbo

svojega imena, vpisno številko, naslov dela ter besedilo, da s svojim podpisom

zagotavljam, da je diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom (naziv, ime

in priimek), da je elektronska oblika dela identična s tiskano obliko dela ter da

soglaša z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v zbirki »Dela FU«.

Izjavo avtor lastnoročno podpiše. Izjava o avtorstvu diplomskega / magistrskega

dela mora biti, prilagojeno vrsti dela in spolu študenta/ke, povsem skladna z

vzorčnim besedilom v prilogi teh navodil.

Povzetek; Povzetek se piše v slovenskem in angleškem jeziku. Na začetku

povzetka v angleškem jeziku je v angleškem jeziku zapisan tudi naslov dela.

Povzetek je dolg največ 250 besed in sicer s sledečimi alinejami:

raziskovalni izziv in namen (cca. 50 besed): širši problemski okvir in

utemeljitev namena dela in kaj so razlogi za pisanje dela ali razlogi za

raziskovanje

metodologija/pristop raziskovanja (cca. 50 besed): kako so cilji doseženi,

katere metode so uporabljene

ugotovitve (cca. 50 besed): kaj je bilo ugotovljeno v okviru analize in

rezultati

uporabnost (cca. 50 besed): prispevek glede na področje proučevanja

znanstvene (spremembe v znanosti in znanstvenih pristopih, ugotovljene

omejitve raziskovalnega dela in predlogi za nadaljnje delo) ali

praktične (kaj rezultati pomenijo za prakso v javnem sektorju in širše,

aplikativni učinki, ekonomski učinki) ali

družbeno okolje (takšen učinek ima delo na sociološko okolje, kako vpliva

na javnost, področje okolja, industrije, kdo ima od tega korist).

Kazalo; Kazalo predstavlja številčni in tekstualni pregled vseh delov in poddelov

vsebine diplomskega oziroma magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro

najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (od izjave o avtorstvu diplomskega

/ magistrskega dela, do prilog).

Kazalo ponazoritev; Grafikone, slike, tabele, skice, sheme, karte, zemljevide in

druge vrste ponazoritev, ki so vključene v besedilo, se prikažejo kronološko (po

vrstnem redu navedbe v besedilu), posebej za vsako vrsto ponazoritev.

Kratice, okrajšave in prevodi tujih izrazov; podajo se vsaka posebej v svojem

pregledu, v tabelarični obliki.

Uvod; Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja

diplomsko oziroma magistrsko delo. Z uvodom avtor uvede bralca v področje

obravnavane tematike, spozna ga s problemom in predmetom raziskovanja,

6

postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih

raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo diplomskega

oziroma magistrskega dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent

navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v

obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa

uporablja pretekli čas.

Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine, ki pa se jih ne strukturira v

podpoglavja:

problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami,

namen in cilje raziskovanja,

oceno dotlej opravljenih raziskav,

metode raziskovanja,

strnjeni opis po poglavjih.

Uvod obsega približno 5% dela.

Osrednji del; Osrednji del dela predstavlja njegov najpomembnejši del. V njem

študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost,

raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna

spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in

izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in

podajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost pa

potrdi z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja

stališča, spoznanja in formulacije oz. navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih

zapisih. Končno besedilo študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:

zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del (predstavitev

dosedanjih spoznanj),

analitično-eksperimentalni del (rešuje raziskovalni problem in predmet

raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze)

perspektivni del (v tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in

strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča,

ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-

eksperimentalnem delu dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena

hipoteza).

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli ne pomenijo, da ima delo le tri dele in tri naslove

teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in

poddelov s svojimi značilnimi naslovi.

Zaključek; Vsebuje strnjene ugotovitve po poglavjih. Obsega približno 5% dela.

V zaključku se ne navajajo citati in opombe pod črto. Podobno kot uvod, tudi

zaključek ne delimo na podpoglavja, temveč besedilo formuliramo kronološko, po

strukturi dela v odstavkih.

Literatura in viri; Ob koncu dela je treba podati prikaz vse uporabljene literature

in virov po abecedi avtorjev citiranih del.

Priloge; Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se

prikažejo kronološko v popisu prilog.

7

5 CITIRANJE

5.1. Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli,

idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena

dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in

običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S

citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta

ali besed, ki se lahko preverijo.

5.2. Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu

prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Primer: »S citati je treba biti

previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo.«

(Hladnik, 1994, str. 119).

5.3. Če študent daljši tekst interpretira (povzema, parafrizira) z lastnimi besedami in na svoj

način, mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih

avtorjev in njihovih del se šteje kot plagiat (intelektualna kraja).

5.4. Pri pisanju priporočamo harvardski sistem sklicnih opomb oziroma citiranja (Harvard

APA). Zanj je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa

literature na koncu stavka v okroglem oklepaju. Pri citiranju se za primere, ki niso

navedeni v nadaljevanju teh navodil oz. kot dodaten pripomoček, uporablja Harvard

APA standarde (www.apastyle.org).

5.5. Primeri navedb sklicnih opomb (citiranja):

Pri citiranju dela enega avtorja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica

dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Kuhelj, 2010, str.

145).

Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Drenovec & Sekne, 2007, str. 76).

Pri besedilih s 3 do 5 avtorjev se navede vse avtorje (Pevcin, Kuhelj & Klun, 2000)

Pri besedilih z več kot pet avtorjev se navede le ime prvega avtorja in doda »in

drugi« ali (Dečman, in drugi, 2009, str. 41).

Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način

(Brejc, 2009) Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Brejc), ki jo

je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Ivanko). Gre za citiranje po

sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja

citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Brejc v: Ivanko,

2006, str. 23). Tovrstno sklicevanje pri magistrskem delu ni zaželeno, praviloma naj

študent neposredno uporabi primarni vir.

Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oz. delo se navedeta le priimek

in letnica (Devjak, 2009). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.

Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se doda naslov dela

(Klun, Davčni sistemi, 2010) Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden

8

avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi

Kovač (2008, str. 132), ki pravi, da je ...).

Pri navajanju besedil, ki so zapisana kot spletni ali elektronski vir, sledimo logiki

harvardskega citiranja. V kolikor je iz zapisa razviden avtor, se navede avtor, v

kolikor pa ne, se na mestu avtorja navede nosilca materialnih pravic oz. lastnika

spletne strani. V kolikor gre za spletni dokument najverjetneje številka strani ne

obstaja. Če je iz dokumenta razvidna letnica zapisa se uporabi navedena letnica, v

kolikor letnica ni razvidna, se zapiše leto, ko je bil vir najden (MJU, 2010).

Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v

obliki knjige (oz. kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili

delo v izvorni (knjižni) obliki.

Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona

(predpisa, …) in citirani člen (ZDavP-2, 34. člen), pa tudi (34. člen ZDavP-2); izbran

način se mora uporabljati enotno v celem besedilu.

Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede

naslov dela, letnica in stran (Statistični letopis, 2009, str. 59)

5.6. Navajanje in označevanje (vstavljanje napisa) posamezne ponazoritve mora biti v

besedilu označeno z zaporednimi številkami istovrstne ponazoritve (grafikon 1,

grafikon 2,…, slika 1, slika 2,…) in ustrezno naslovljeno (npr. Slika 45: Certifikat) ter

zapisano krepko. Ponazoritve morajo biti na mestih, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu

morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na

Sliki 45). Grafikoni, slike in vse druge ponazoritve se poravnajo sredinsko. Pod vsako

ponazoritvijo mora biti naveden tudi vir, na osnovi katerega je bila ponazoritev

pridobljena ali prirejena.

Primer:

Slika 45: Certifikat

Certifikat

Vir: Buzeti (2010, str. 124)

5.7. Če gre za izvirno ponazoritev študenta, se navede: »Vir: lasten«. V kolikor je

ponazoritev oblikovana na osnovi zbranih podatkov (npr. lastna raziskava), mora biti

zapisan vir na osnovi katerega so v ponazoritvi predstavljena dejstva (npr. Priloga 2,

ali pa npr. Tabela 17).

5.8. Nikoli se v vsebini ne navaja spletnih naslovov, ne v besedilu na kot vir slike ali tabele.

Spletni naslov se lahko pojavlja le v poglavju Literatura in viri.

9

Primer:

Grafikon 17: Področja samopodobe glede na spol

Vir: lasten, tabela 17

5.9. V kolikor je potrebno, se za jedrom ponazoritve navedejo tudi opombe, kratice in

simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino ponazoritve.

6 NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

6.1. Pri navajanju literature in virov velja, da moramo biti vključena vsa dela, ki so bila na

kakršenkoli način uporabljena pri pisanju dela.

6.2. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji

(poleg imena prvonavedenega avtorja se zapišejo imena ostalih).

6.3. Vsa uporabljena literatura in viri se razporedi samo v dva sklopa: Literatura in Viri.

Literatura so vsa dela, v katerih je znan avtor (pravna ali fizična oseba, tudi s

svetovnega spleta). Pod vire pišemo samo pravne akte in pa spletne strani, kjer avtor

ni znan, npr. spletišča kot celota) Pri tem se posamezna enota navaja skladno s

spodnjimi navodili.

Samostojne publikacije

Priimek, I.(leto). Naslov dela. Kraj: Založba.

Klun, M. (2007). Davčni sistem. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Setnikar Cankar, S., Hrovatin, N. (2007). Temelji ekonomije. Ljubljana:

Fakulteta za upravo.

Članek v reviji

Priimek, I. (leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije, letnik izhajanja

(številka revije) strani.

3,3

3,4

3,5

3,6

3,7

3,8

3,9

4

4,1

4,2

splošnasamopodoba

emocionalnasamopodoba

socialnasamopodoba

telesnasamopodoba

4,07

3,91

3,64 3,62

4,124,07

3,83 3,83

moški

ženske

10

Kocjančič, R. (2006). Der Einfluss des deutschen Grundgesetzes auf die

verfassungsrechtliche Regelung der Regierung in der Republik Slowenien.

WGO, Mon.hefte osteur. Recht, 48(5), str. 331-345.

Članki, pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:

Začetnici imena in priimka (leto) naslov članka. Naslov publikacije, letnik

izdaje (številka publikacije), stran(i).

P. K. (2010). Uprava na razpotju. Delo, 52(17), str. 3.

DOI – ga dodamo, če ga imamo, kot zadnji element. Za njim NI pike. V

primeru, da ima spletni dokument DOI, damo samo DOI, URL ni potreben.

Prispevek oz. poglavje v knjigi, zborniku;

Če gre za prispevek v knjigi oz. zborniku z več avtorji, se najprej navede

priimek in začetnico imena avtorja prispevka (poglavja) (leto) in naslov

prispevka. Nato se zapiše »V«, začetnica imena in priimek tistega, ki je

zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ured.), naslov zbornika (str., ki jih

citirani prispevek obsega). Kraj: Založba.

Stare, J. (2008). Competence models for public administration and

leadership development. V P. Pevcin (Ured.), Symposium proceedings (str.

9). Ljubljana: Faculty of Administration.

Predpisi;

(Leto objave). Naslov predpisa (uradna kratica, če je sprejeta). Objava,

novele (če jih je več, se navede vse, ne le zadnja).

(2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.

V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan, se na mestu

avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod, …):

Lastnik materialne avtorske pravice (leto izdaje). Naslov članka. Naslov

publikacije, številka publikacije, stran(i).

Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer(23), str 21.

Viri z interneta

Dela, ki so objavljena samo na internetu, se navajajo tako, da se namesto

založbe, kraja izdaje, letnice in strani navede kje in kdaj je bil dokument

dosegljiv. Uporabimo frazo »Pridobljeno iz:« in navedemo ustrezni popolni

URL naslov dokumenta (če imamo DOI, ga navedemo nameto URL, kot

zadnji element). Za URL (ali DOI) NI pike. Če je na dokumentu zapisan

datum objave, potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni

zapisanega datuma navedemo datum, ko je bil dokument najdeni.

Če je avtor znan, navedemo priimek, I. (datum objave ali pridobitve

dokumenta). Naslov. Pridobljeno iz URL

Damijan, J. P. (14. 10 2014). Damijan blog. Pridobljeno iz

http://damijan.org/

V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu

avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…)

OECD. (17. 12. 2010). Education at a Glance 2010. Pridobljeno iz OECD

indicators: http://www.oecd.org/dataoecd/45/39/45926093

11

Če je delo, objavljeno na internetu, knjiga, del knjige ali članek v elektronski

obliki, delo navedeno tako, kot bi navedli tiskano, le da na koncu, za piko,

dodamo: Pridobljeno datum dostopanja do dokumenta iz: URL

Todorovski, L., & Erman, N. (2009). Mapping the E-Government Research

with Social Network Analysis. V M. Wimmer, H. Scholl, M. Janssen, & R.

Trunmuller (Ured.), Electronic government (str. 13-15). New York: Springer.

Pridobljeno 17. 12. 2010 iz

http://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-3-642-03516-6_2

Ostali (anonimni) viri;

Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne z naslovom vira in letnico

izdaje (v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:

Statistični letopis. (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Za vse ostale možnosti se smiselno uporablja APA standard 6. verzija.

7 OPOMBE

7.1. Opombe se navajajo pod črto. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in

opomba pod črto se označujeta s številko. Opombe se ne uporabljajo zgolj za navedbo

virov oz. sklic na predpise. Opombe je smiselno uporabiti, če jih je v celotnem besedilu

prek deset in podajajo bralcu dodatne informacije.

7.2. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

8 SEZNAM PONAZORITEV

8.1. Seznam ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…) je oblikovan tako, da so posamezne

istovrstne ponazoritve navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu

(posebej grafikoni, posebej slike …).

8.2. Za vsako posamezno ponazoritev se navede številčna oznaka ponazoritve, naslov

ponazoritve in številka strani, na kateri se ponazoritev pojavlja.

9 DRUGE NAVEDBE

9.1. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav. V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na

abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice. Primera:

KM Kadrovski menedžment

SL Statistični letopis

9.2. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam

izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih

tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi. Primeri:

Prevodi iz angleškega jezika

12

ability test test sposobnosti

knowledge test test znanja

fleld experiment terenski eksperiment

fleld study terenska študija

10 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA

10.1. Vezava:

Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda

vezava).

Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda

vezava).

10.2. Naslovna stran: Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.

10.3. Papir: bel, A4.

10.4. Format strani: pokončen.

10.5. Tisk: od povzetka dalje obojestransko.

10.6. Robovi:

zgoraj, spodaj, zunanji: 2,5 cm,

notranji: 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).

10.7. Pisava : Tahoma (priporočilo) ali Arial.

10.8. Velikost znakov v besedilu: 11 pt pokončno (11 points, regular).

10.9. Razmik vrstic: 1,2 vrstic (1,2 lines spacing).

10.10. Obojestranska poravnava besedila (justify).

10.11. Glava in noga se ne uporabljata.

10.12. Oštevilčenje strani:

Na notranji naslovni strani dela oštevilčenje ni izpisano.

Druge strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na

sredini).

Prvi del dela (od izjave o avtorstvu do uvoda dela se oštevilči z malimi rimskimi

števili (iii, iv, v,…).

Drugi del dela (od vključno uvoda do konca dela) se oštevilči z arabskimi številkami

(1, 2, 3,…). Uvod je vedno na desni strani.

13

Prazne strani nimajo številke strani.

10.13. Obseg besedila:

Diplomsko delo: jedro besedila od dveh avtorskih pol (60.000 znakov, 10.000

besed, cca 32 strani) do treh in pol avtorskih pol (105.000 znakov, 17.500 besed,

cca 56 strani).

Magistrsko delo: jedro besedila od pet avtorskih pol (150.000 znakov, 25.000

besed, cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240.000 znakov, 40.000 besed, cca

128 strani).

Naslovnica, kazala, izjave, morebitne priloge ipd. se štejejo posebej.

11 OBLIKA DELA

11.1. Na zunanji strani dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi

črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na

sredini strani je v eni vrsti, z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela (diplomsko

delo, magistrsko delo).

11.2. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME

dela. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V

spodnji vrsti je z malimi črkami zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto

oddaje dela.

11.3. Prva stran: Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V

LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z velikimi črkami

zapisana vrsta dela (DIPLOMSKO DELO oz. MAGISTRSKO DELO). Nato je izpuščena

ena vrstica, temu pa sledi z velikimi črkami naveden NASLOV TEME DELA (npr.

POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA).

11.4. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oz. Kandidatka,

poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek,

vrstico nižje vpisno številko (npr. Vpisna številka: 04012345). Vrstico nižje navedba

študijskega programa (npr. magistrski študijski program Uprava druga stopnja). Nato

je ena vrstica izpuščena. Sledi navedba Mentor(ica) in poleg tega (poravnano z imenom

kandidata(ke)) navedeni okrajšavi za habilitacijski in znanstveni naslov mentorja ter

njegovo ime in priimek (npr. izr. prof. dr. Ljupčo Todorovski ali doc. dr. Iztok Rakar).

11.5. V zadnji vrstici je na sredini zapisano »Ljubljana« ter mesec in leto oddaje dela (npr.

Ljubljana, oktober 2010). Zapiše se mesec in leto, ko se delo odda vezano za njegov

zagovor.

14

11.6. Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oz.

opravil raziskavo) in zahvale se ne piše. Prav tako se ne piše uvodnih misli, citatov in

drugih vrst zahval.

11.7. V primeru, da je bilo kandidatu na osnovi utemeljene prošnje dovoljeno pisanje

diplomskega ali magistrskega dela v angleškem jeziku, je Naslovna stran (platnica)

magistrskega dela napisana v slovenskem jeziku. V naslednjem zaporedju si sledijo:

prva stran diplomskega / magistrskega dela v slovenskem jeziku pri čemer je naslov

sela zapisan najprej v slovenskem in nato še v tujem jeziku;

original izdane teme diplomskega/magistrskega dela v tujem jeziku.

Povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 5 do 8 strani, povzetek

magistrskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 10 do 15 strani. Ostale strani si

sledijo enako kot pri pisanju magistrskega dela v slovenskem jeziku.

11.8. Na novi strani se poda izjava o avtorstvu diplomskega / magistrskega dela in navedba

lektorja.

11.9. Na novi strani se navedejo povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku.

11.10. Na novi strani se v angleškem jeziku navede, »Summary«, naslov dela, povzetek ter

ključne besede.

11.11. Povzetek diplomskega dela obsega 250 besed in 5 do 7 ključnih besed, povzetek

magistrskega dela obsega 250 besed in 5 do 7 ključnih besed.

11.12. Na novi strani so v kazalu navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oz. vsi deli dela.

11.13. Kazalu sledijo kazala ponazoritev, ki so navedena po abecednem vrstnem redu (kazalo

grafikonov, kazalo slik, kazalo tabel), kazalo prilog, seznam uporabljenih kratic ter

morebitni seznam tujih izrazov.

11.14. Poglavja in podpoglavja se navajajo po naslednjem načelu:

- prvi nivo (poglavje): velike črke, Tahoma, 14pt, krepko, za naslovom poglavja

razmik 22pt;

- drugi nivo (podpoglavje): velike črke, Tahoma, 12pt, krepko, pred in za naslovom

podpoglavja razmik 11pt (če je naslov podpoglavja takoj za naslovom poglavja,

potem razmik 11pt samo za naslovom podpoglavja);

- tretji nivo (podpodpoglavje): velike črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, pred

in za naslovom podpodpoglavja razmik 11pt (če je naslov podpodpoglavja takoj za

naslovom podpoglavja, potem razmik 11pt samo za naslovom podpodpoglavja);

- četrti in morebitni peti nivo: male črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, pred

in za naslovom razmik 11pt (če je naslov takoj za naslovom podpodpoglavja, potem

razmik 11pt samo za naslovom).

15

12 JEZIK

12.1. Delo mora biti jezikovno neoporečno. Za strokovno besedilo v delu, ki ni literarno

besedilo, veljajo določena pravila (kot npr.: besedilo mora biti nedvoumno

(priporočamo krajše stavke, ki so preprosto razumljivi in vsebujejo čim manj podrednih

zvez), ena in ista vsebina, pojav ali stvar naj bo vedno poimenovana z istim imenom).

12.2. Pisanje strokovnih besedil vpliva na razvoj slovenske strokovne terminologije. Avtor naj

zato upošteva že uveljavljene slovenske izraze oz. prevode strokovnega izrazja. V

primeru, da gre za novo strokovno izrazje, ki se pojavlja v tujih jezikih, se mora potruditi

za iskanje ustreznih slovenskih prevodov.

16

Priloga 1: Izjava o avtorstvu diplomskega / magistrskega dela

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA / MAGISTRSKEGA DELA

Podpisani/-a »Ime Priimek«, študentk/-a » stopnja in smer študija«, z vpisno številko

»04012345«, sem avtor/-ica diplomskega / magistrskega dela z naslovom: »Naslov

diplomskega dela«.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,

sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,

sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s

fakultetnimi navodili,

sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu,

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v

obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli

oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in

sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po

pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo

in za moj status na Fakulteti za upravo,

je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega / magistrskega dela ter

soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.

Diplomsko / magistrsko delo je lektoriral / la: »navedba lektorja«.

Ljubljana, navedba datuma oddaje dela

Podpis avtorja/-ice:

17

Priloga 2: Zunanja stran dela (platnice)

Velikost pisave:

- naslov dela: 20 točk, krepko

- ostalo besedilo: 14 točk, krepko

18

Priloga 3: Prva stran

Velikost pisave:

- navedba fakultete: 11 točk, krepko

- naslov dela: 14 točk, krepko

- ostalo besedilo: 11 točk.

19

Priloga 4: Kazalo

KAZALO

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA/MAGISTRSKEGA DELA ....................................... iii

POVZETEK ................................................................................................................. v

SUMMARY................................................................................................................. vi

KAZALO PONAZORITEV ............................................................................................viii

KAZALO GRAFIKONOV .......................................................................................viii

KAZALO SLIK ....................................................................................................viii

KAZALO TABEL ..................................................................................................viii

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ................................................................................ ix

SEZNAM TUJIH IZRAZOV ............................................................................................ x

1 UVOD ................................................................................................................. 1

2 NASLOV NASLOV NASLOV NASLOV NASLOV NASLOV NASLOV ................................ 2

2.1 PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV ............... 2

2.1.1 PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV PODNASLOV2

2.1.1.1 Podnaslov Podnaslov Podnaslov Podnaslov Podnaslov Podnaslov Podnaslov2

2.1.1.2 Podnaslov ............................................................................................ 2

2.1.2 PODNASLOV ......................................................................................... 2

2.2 PODNASLOV ............................................................................................. 3

3 NASLOV ............................................................................................................. 4

3.1 PODNASLOV ............................................................................................. 4

3.2 PODNASLOV ............................................................................................. 4

4 ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 6

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 7

PRILOGE ................................................................................................................... 8

vii

20

Priloga: primer literature in virov

Literatura:

Setnikar Cankar, S., Hrovatin, N. (2007). Temelji ekonomije. Ljubljana: Fakulteta za

upravo.

Kocjančič, R. (2006). Der Einfluss des deutschen Grundgesetzes auf die

verfassungsrechtliche Regelung der Regierung in der Republik Slowenien. WGO, Mon.

hefte osteur. Recht, 48(5), str. 331-345.

Stare, J. (2008). Competence models for public administration and leadership

development. V P. Pevcin (Ured.), Symposium proceedings (str. 9). Ljubljana: Faculty

of Administration.

Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer, (23), str. 21.

Todorovski, L., & Erman, N. (2009). Mapping the E-Government Research with Social

Network Analysis. V M. Wimmer, H. Scholl, M. Janssen, & R. Trunmuller (Ured.),

Electronic government (str. 13-15). New York: Springer. Pridobljeno 17. 12. 2010 iz

http://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-3-642-03516-6_2

Viri:

(2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.

Statistični letopis. (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.