Nautics

Navtika5. maj 2011

NavtikaPrilogo izdaja asopisno-zaloniko podjetje (ZP) Veer.

DIREKTOR VEERA

Uro Skuhala

ODGOVORNI

UREDNIK VEERA

Toma Ranc

UREDNIK PRILOGE

Luka Zorko

OBLIKOVANJE

IN TEHNINO UREJANJE

Sabina Male

OGLASNO TRENJE

Samo van

AVTORJI BESEDIL

Luka Zorko, Mitko Ivanovski

FOTOGRAFIJE

Mitko Ivanovski, Luka Zorko, Boo Zorko, arhiv AS boats, d.o.o., Seaway, Honda marine, D. Mladenovi STO, arhiv asnika Veer NASLOVNICA

arhiv AS boats

TISK

Delo, tiskarsko sredie, Ljubljana

MAJ 2011

6 olni - ko vas zagrabi elja po plovbi

12 Najem plovil

16 Delphia Escape 1050

18 Seaway Greenline 33

Iz vsebine

LUkA ZORkOKo pomislim na morje, se mi pred omi prikaeta dve skrajnosti. Pre-natrpane plae in prepolno morje kopalcev, kar doivim prepogosto, ter lepota samotnih zalivov in mirno morje, ki ga doivim preredko. Zadnja leta dopustujem brez olna in med prerivanjem na plai mi pogled pogosto uide na drugo stran zaliva, kjer so popolnoma prazne plae, ob katerih le redko pristane kak oln. Takrat pomislim, kako malo bi bilo treba in e bi lahko pobegnil iz te gnee ter uival v miru in tiini. Vse, kar bi potreboval, je le oln, dovolj bi bil e tisti najmanji, tako kot neko popularen oranni maestral s tomosom 4. Seveda se ne bi branil esa vejega in hitrejega, taknega, s katerim bi lahko e smual na vodi ali se el kam dalj potapljati; karkoli bi me prepeljalo tja prek, bi zadostovalo. Vsa veja plovila s sabo pripeljejo tudi stroke in delo, kar trenutno ne gre. Treba je ostati realen in v mojem primeru to pomeni, da za 14 dni morja letno nisem pripravljen tega vloka. Lahko pa sanjam in se odloam, ali bi raje imel jadrnico ali motorno barko. Mogoe hibrid-no barko brez nadlenega zvoka motorja ali hitri gliser z monimi in glasnimi motorji.

Po besedah naega intervjuvanca smo Slovenci racionalni navtiki, ki za plovila ne najemamo kreditov in se zavedamo, da je navtika vse prej kot glamur, ob katerem vam na ladji stree osebje z belimi rokavicami. V zadnjih letih pred krizo smo sicer pokupili nadpovpreno tevilo plovil, zdaj pa se vihar umirja. Ob tem veina postopno napreduje od manjih plovil k vejim, predvsem glede na svoje potrebe. e so ljudje zadovolj-ni z nakupom in poprodajnimi aktivnostmi, se vraajo k prodajalcu in postanejo zapriseeni navtiki; samo takni prodajalci bodo na trgu tudi preiveli.

Na morju pa bodo preiveli le tisti, ki se zavedajo, da je morje sicer zelo lepo, a obenem tudi izjemno nevarno, e ga podcenjujemo ali smo pre-pogumni in brez potrebnega znanja. Zato se je treba dodatno izobrazi-ti, kajti pridobitev dovoljenja za upravljanje olna je le prvi korak, praksa (ki je na preverjanju znanja sploh ni) pa nekaj popolnoma drugega.

Obilo uitkov in mirno plovbo!

Lepota samotnih zalivov

Navtika4 5. maj 2011

Glavna prednost je celovita ponudba

Pri omembi navtike si pogosto pred-stavljamo velike bleee jahte. Koliko je v tem resnice oziroma kak-en je povpreen slovenski navtik?

Da, zanimivo je, da si veina lju-di predstavlja navtiko kot nekaj velikega in bleeega, a ta svet se zane pri plovilih nad 20 ozi-

roma 25 metrov, ko je na krovu dovolj prostora tudi za posadko. Ta svet je pri nas in tudi marsikje v tujini nekaj imaginarnega, saj

Podjetje AS boats, d.o.o., sodi med najveje slovenske prodajalce na podroju navtinega programa in deluje e od leta 1996, ko jih je ljubezen do morja in plovbe pripeljala v trgovanje s plovili. Kot pove direktor podjetja Rok Kociper, v svojih prostorih v Framu pri Mariboru zaetnikom ter izkuenim navtikom ponujajo vse, kar potrebujejo za varno in zadovoljujoo plovbo po morju.

Rok Kociper

Navtika 55. maj 2011

se zane recimo pri 5 milijonih evrov za plovilo. Klasina navtika, o kateri govorimo pri nas in med navadnimi ljudmi, je bolj podob-na kampiranju, kjer nima vedno dostopa do vode ali strania in si v naravi. S plovili je vedno dosti dela, od ienja do vzdrevanja, in kdor si to predstavlja kot luk-suz, je pogosto razoaran. Navtik mora biti po dui, rad mora imeti morje in naravo ter znati marsikaj postoriti sam. To je nav-tika, o kateri govorimo pri nas. V grobem se navtiki delijo na tiste, ki uporabljajo plovila za dnevni prevoz in dopust preivljajo na kopnem v kampih ali hotelih, ter tiste, ki imajo plovila, na katerih je mogoe preiveti dopust. Neka-ko bi lahko rekli, da so ta druga skupina tisti, za katere lahko ree-mo, da so pravi navtiki.

Kako ljudje navadno vstopajo v svet navtike? Navadno ljudje napredujejo posto-poma, od manjih plovil dalje. Sta-tistika kae, da povpreen navtik menja plovilo na tiri leta oziroma v ivljenju zamenja sedem plovil. Pri nas 50 odstotkov prodaje temelji na naih starih oziroma stalnih strankah, saj celotno prodajo jemljemo zelo dolgoro-no, obenem pa smo ob nakupu novega plovila vedno pripravljeni stranki staro pri nas kupljeno plo-vilo vzeti v raun po sistemu staro za novo.Smo Slovenci e zreli navtiki ali pravi razcvet ele prihaja?V letih 2007 in 2008 smo bili pria navtinemu bumu, sedaj pa se stvari umirjajo. Manja je prodaja in tudi konkurenca, saj zdaj vse nekako tee v normalnih okvirih, medtem ko je bilo prib-lino od leta 2005 do 2008 vse precej nerealno. Upad prodaje, ki je sledil, je bil priakovan, sedaj pa se ta bum kae v zelo velikem poveanju servisnih storitev ter prodaji rezervnih delov in navti-ne opreme. Trg je nastal in sedaj dosega neko zrelost, na takem trgu pa bodo ostali samo tisti, ki imajo stalno in celovito ponudbo. Tistih, ki to jemljejo kot neki doda-ten posel, je z leti vedno manj.

Se je v teh asih ve ljudi odloilo, da se odreejo temu hobiju oziro-ma stilu ivljenja?Niti ne. Kroijo govorice o masov-nih zaplembah plovil s strani lizinkih hi, a na trgu jih ni videti. Vseeno je tako, da se veina naih strank zaveda, da je to neki luk-suz, ki ti ne sme vplivati na redne osebne ali poslovne finance, in zato plovilo kupijo s prihranki. Tu je recimo razlika med naim in hrvakim trgom. Na Hrvakem je dosti ve ljudi, ki so za plovilo pri-pravljeni najeti kredit ali ga vzeti na lizing. Tam bo vsak poskual najti nain, da pride do plovila, medtem ko si pri nas kupijo plovilo samo tisti, ki si ga lahko privoijo.

Na trgu ste e od leta 1996. Kate-re so glavne prednosti vaega podjetja?Glavna prednost naega podjetja je celovita ponudba. Na podlagi

analize kupca oziroma njegovih potreb mu svetujemo pri nakupu in posredujemo osnove navtike, e je treba. Pri predaji plovila obi-ajno izvedemo intruiranje plov-be, pri emer s kupcem preivimo kak dan na plovilu, mu razkaemo funkcije, ga nauimo pristajati in podobno. S stranko smo tudi ob rednem vzdrevanju in servisira-nju, tako na terenu kot na naem sedeu.

Ob tem naj omenim e nao trgovino z navtino opremo, kjer ponujamo vse, kar navtiki potrebujejo, ter rezervne dele za najpogosteje znamke motorjev. Smo pooblaeni serviser in pro-dajalec rezervnih delov za znamke Volvo Penta, Mercury MerCruiser, Honda Marine in Yamaha, ob tem pa servisiramo tudi veino dru-gih glavnih proizvajalcev. Vzdol celotne jadranske obale izvaja-mo lasten mobilni servis, kar se nam zdi zelo pomembno, saj se prepogosto zgodi, da stranke pri lokalnih serviserjih preve dragoce-nega dopusta preivijo v akanju na popravilo ali rezervni del. Na prodajni salon je najveji prodajni salon v Sloveniji, v njem imamo razstavljenih vsaj 20 novih plovil, ki si jih lahko ljudje pogledajo, saj menimo, da je kupovanje preko katalogov stvar preteklosti. Velik del naega poslovanja obsega tudi grosistina prodaja, saj smo dobavitelj tudi za prodajalce na Hrvakem, v Srbiji, rni gori in Makedoniji.

Katera so vaa najbolj prodajana plovila?Imamo ve razredov plovil. V zad-njem asu je zelo v porastu pro-daja gumenjakov. Osnova so naj-manji doline dva do tri metre, s katerimi se lahko peljete od plae do blinjega zaliva ali otoka in se umaknete vrveu. Tu se vse za-ne, saj ga je mono zloiti in dati v avtomobil. Drug razred so gume-njaki od tiri do est metrov, ki se vozijo na prikolici in so e vedno lahki za upravljanje ter enostavni za spuanje v vodo in dvigovanje iz nje. Ta razred se prine prekriva-ti s plastinimi olni brez kabine z odprtim premcem. Tu so tako imenovani bowriderji ali recimo fis-hermani, ki imajo sredinsko konzo-lo in v premcu prostor za leanje.

Naslednji razred so olni s kabino, namenjeni dnevnim izletom in obasnemu spanju za no ali dve. Zadnji razred so olni bivalniki (cruiserji), namenjeni bivanju na morju. V zadnjih nekaj letih je zelo poraslo tevilo gumenjakov od ti-ri do est metrov, vejih dnevnih olnov s kabino ter bivalnikov.

Ali pri vas izvajate tudi teaje ozi-roma izpite za voditelja olna?Ne, teajev in izpitov na izvajamo, saj je v Mariboru navtina ola z dolgoletno tradicijo, na sedeu podjetja pa vsako sezono organizi-ramo registracijo plovil, in sicer v zaetku maja ter ponovno v zaet-ku junija. S tem omogoimo, da lahko stranke registracijo opravijo pri nas in jim plovil ni treba voziti v Koper. Pri izpitu za voditelja olna je zelo dosti teorije in ni prakse, kar se mi ne zdi dobro. Govori se, da naj bi v izpit vkljuili tudi praktini del, kar se mi zdi zelo pozitivno.

Govori se, da imajo Slovenci veli-ko plovil kupljenih in registriranih v tujini, med njimi naj bi jih bilo kar nekaj pregreno dragih. Koli-ko plovil imajo Slovenci v resnici?Zakonodaja omogoa, da slo-venski dravljan kupi plovilo v Sloveniji ali kjerkoli v EU, ga izvozi na Hrvako ter registrira v eni izmed davnih oaz, pri emer je najpogosteji ameriki Delaware. S tem se izogne plailu dajatev in ni zaveden v nobeni evidenci, zato ni mogoe voditi resnine statisti-ke prodaje. Pri tem je omejitev, da plovilo ne sme ve vstopiti v EU kar trenutno za mnoge ni teava, dokler se plovilo nahaja na Hrva-kem. Po vstopu Hrvake v Evrop-sko unijo se bo to konalo.

Kako bo takrat mogoe ta vozila registrirati oziroma legalizirati?To je zanimivo vpraanje. Plovila, ki so kupljena pri nas oziroma v Sloveniji, imajo vse certifikate, potrebne za registracijo v EU, tako da s temi plovili ne bo teav. Plovila, ki so bila rabljena uvoena iz ZDA ali od drugod, tega CE-cer-tifikata nimajo, kar pomeni velike dodatne stroke za pridobitev certifikata, vasih pa tudi to ne bo mogoe. Toda to je e zelo kompleksna tema, s katero se ne ukvarjamo.

Navtika 5. maj 2011

Mnogi si pomagajo z nekaknimi plovili iz blinjega trgovskega cen-tra. Res niso draga, za ofotanje otrok so dovolj dobra, a za kaj ve so lahko e nevarna. Saj veste, govor je o majhnih napihljivih reeh, ki se ob prvem stiku z ostri-mi kamni na obali spremenijo v plastine cunje za na odpad. Ob e zmerni burji ali monejem

maestralu pa lahko postanejo past, ki je e kar nekaj ljudi stala ivljenje. Tako so lani zaman iskali dva eha, ki sta se v ne premoni burji pri Makarski podala s tak-no okroglo banjo na morje. Pa ju je za vedno odneslo. al se to dogaja vsako leto, zato velja biti previden, predvsem pa ne puaj-te otrok v taknih olnikih brez

stalnega nadzora. Malo bolje je s olni iz gume, ki so navadno podobni kanuju. Ti so z vesli sicer malo bolj vodljivi, a e zapiha pro-ti odprtemu morju, e silak nima dovolj moi, da bi na tak nain priel nazaj. Tu pa se poceni izbor plovil za malo uitka na morju kar neha. Razni proizvajalci sicer ponu-jajo manje olne z vesli, a niso

prav poceni, pa e zaradi tee so lahko teave s prevaanjem.

MAjHNI GUMeNjAkI ZA kRATke IZLeTeTako so skoraj idealno majhno dru-insko plovilo gumijasti olni. Lah-ko bi jih razdelili v dve vrsti, in sicer na zloljive gumenjake dveh do 4, metra doline ter gumenjake

Z leanjem na plai pravzaprav ni ni narobe, a vsaj obasno bi se prilegel kaken manji izlet. Morda do sosednjega zaliva, kjer ni gnee, ali pa ob obali, na pijao, z otroki na sladoled ali kaj podobnega. Kdo si tega ne bi elel, a elje so eno, realnost pa drugo.

OLNI - Ko vas zagrabi elja po plovbi

www.as-boats.siFram 1/a, 2313 Fram

T: 02/ 608 41 41

Uvoznik in distributer:

Serije od 2m do 7,8 m. Z zloljivim, napihljivim ali trdim poliesterskim dnom. Veliko modelov na zalogi!

Eagle 645d: 6,48m{: 2,50m

Obiite nas v razstavnem salonuv Framu pri Mariboru.

s plastinim dnom doline treh do osmih metrov. Zanimiv je model gumenjaka doline treh metrov z motorjem s petimi konjskimi momi, za katerega ni potrebna registracija. Zloen ima dimenzije 120 x 100 x 80 cm in ga brez teav pospravimo v prtljanik avtomobi-la. S taknim olnom se tirilanska druina v lepem vremenu e lahko odpravi na kraji izlet. Za gumenjak znamke Brig ali Sol-Marine do dol-ine treh metrov boste na primer odteli okoli 1000 evrov, izvenkr-mni motorji priznanih proizvajalcev s tirimi ali petimi konjskimi momi pa se dobijo za dobrih 1000 do 1500 evrov. Za takne olne ni potrebna registracija, je pa za vse olne, ki jih poganja motor, treba imeti vsaj potrdilo o opravljenem preizkusu znanja in predpisano opremo (glej tabelo). V slovenskem morju boste s taknim olnom lah-ko pluli do 1000 metrov od obale, medtem ko je na Hrvakem ta ome-jitev 500 metrov.

VejA INVeSTIcIjA, A TUDI Ve ZABAVeVeji zloljiv gumenjak zasede v avtomobilu e preve prostora,

Solidno moen motor in lahek gumenjak sta

preverjena kombinacija za zabavo.


zato je bolj smiseln nakup gume-njaka s trdim dnom. Nanj lahko pripnete tudi moneji motor, a nikakor ne vejega, kot je pred-pisal proizvajalec. Njegovi pogla-vitni pomanjkljivosti v primerjavi s sorodniki z mehkim dnom sta prevaanje in zimsko hranjenje. Manji se dajo sicer tudi peljati na strehi, a ez zimo morajo osta-ti napihnjeni.

V tem razredu se ljudje navadno odloijo za gumenjak doline 4,5 do pet metrov in motor s 50 konjskimi silami. Toda tu boste potrebovali prikolico, kljuko na avtu, moneji motor, veji rezer-voar za gorivo, obvezna je regis-tracija, draja bo vinjeta in tako naprej. Za gumenjaka z okoli 4, metra doline boste odteli naj-manj 3500 evrov, za motor s 30 konjskimi momi pa e dodatnih 4000 evrov. Za moneji motor s 50 konjskimi momi bo treba

Tako imenovani bowriderji imajo dosti prostora in so

idealni za razline portne aktivnosti.

Navtika 5. maj 2011

sei e globlje v ep, saj se cene teh zanejo pri 000 evri.

Se pa da s taknimi e smuati na vodi, vlei manje banane ali kaj podobnega. Prednosti vejih gumenjakov pred plastinimi ol-ni podobnih dolin so predvsem tea, stabilnost in cena, pomanj-kljivost pa je veje nabijanje pri glisiranju po valovitem morju, pa e zob asa jim pride prej do ivega.

PLASTINI OLNI Z BIVALNO kABINOGumenjakom nad et metrov cena e toliko poskoi (nad 10.000 evrov), da so e bolj smiselni plastini olni, ki so pro-storneji in imajo priblino enako ceno. Tudi ti olni so navadno opremljeni z izvenkrmnimi motor-ji s 50 konjskimi silami ali ve, pri emer se pripravite, da boste za motor z 80 do 100 konjskimi mo-mi odteli tudi 10.000 evrov ali

ve. Naslednji korak so plastini olni z notranjimi motorji in olni z bivalno kabino, s katerimi se zane prava navtika, a tudi neza-nemarljivi finanni vloki.

MANje jADRNIce ZA jADRALSke UITkeV zadnjih letih so popularne tudi manje jadrnice. Za zabavo, podobne pa so tistim, ki jih lahko vidite na tekmovanjih. Zane se pri otrokih, na tekmovanjih je to razred optimist, okoli tiri do pet metrov doline, ponudba pa je zelo velika. Lahko bi rekli, da se za vsakega kaj najde. Z malo brska-nja po spletu lahko najdete tudi veliko rabljenih, za vse pa velja, da so to res plovila za jadralske nav-duence in ne za izlete do sosed-njega zaliva.

Tudi ponudba jadrnic, ki so e primerne za kraje bivanje, bolje za prespati kakno no, je velika. Govor je o jadrnicah doline okoli est metrov, z dvino kobilico in pomonim motorjem, ki jo lahko

prevaate na prikolici z obiajnim osebnim avtomobilom. Tudi cena taknih novih jadrnic se vrti okoli cene avtomobila nijega srednje-ga razreda. A kot za vsa plovila velja, da je vredno razmisliti o smotrnosti nakupa. Skorajda ne glede na velikost vsaka barka zah-teva redno vzdrevanje. Prav tako motor. e vse to prepustite servi-serjem, bo plovba precej draga. Z malo znanja lahko sicer vse opravi-te tudi sami, a po izkunjah boste pred dopustom potrebovali dva dni, da boste vse pripravili, in po dopustu e dva dni, da boste tudi vse pospravili za ez zimo.

Teava je, da z lahkoto najamete skoraj vse, kar je dalje od devetih metrov, izposojevalcev manjih bark pa skorajda ni. Menda se ne splaa, a se bo prej ali slej mora-lo. Vsaj tistim, ki se gredo masov-ni turizem. Kajti e se splaa v Turiji ali paniji, bi se moralo e kje drugje. Do takrat pa vam osta-ne, da za poletne uitke poskrbite sami.

OPReMA OLNOV ZA OBALNO OBMOje ALI OBMOje ZAVeTjA

1. OLN DO 5 M DOLINe sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20 m dolgo vrvjo

ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez, skupne doline naj-manj 30 m, ustrezne jakosti

dve vesli s tremi palci ali rogovilami oz. drugo pomono pogon-sko napravo

vedro s korcem lui po predpisih o izogibanju trenju na morju konkavno ogledalo (za gliserje, ki se uporabljajo za smuanje na

vodi)- informativna pomorska karta obmoja (samo na Hrvakem)

2. OLN BReZ kABINe NAD 5 M IN OLN S kABINO DO 7 M DOLINe sidro z najmanj 30 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi

za privez, skupne doline najmanj 40 m, ustrezne jakosti pomona pogonska naprava (motor ali jadra) ali VHF radijska

postaja ali tri rdee rakete s padalom vedro s korcem ali rono rpalko lui po predpisih o izogibanju trenju na morju konkavno ogledalo (za gliserje, ki se uporabljajo za smuanje na

vodi) tri rdee bakle in kompas reilni jopii v toliknem tevilu, kolikor oseb je na olnu

3. OLN S kABINO NAD 7 M DOLINe sidro primerne tee z najmanj 40 m dolgo vrvjo ali verigo za

sidranje ter tri vrvi za privez, skupne doline najmanj 45 m, ustre-zne jakosti

pomona pogonska naprava (motor ali jadra) ali VHF postaja ali tri rdee rakete s padalom

vedro s korcem ali rono rpalko najmanj en prenosni gasilni aparat lui po predpisih o izogibanju trenja na morju tri rdee bakle komplet prve pomoi reilni jopii v toliknem tevilu, kolikor oseb je na olnu baterijska svetilka komplet orodja za vzdrevanje mehanskih naprav kompas z osvetlitvijo prironiki za plovbo pomorske karte vzhodne obale Jadrana s priborom


Dovoljenja in predpisi - Po svoje naokoli

Naa zakonodaja pozna tri vrste izpitov (dovoljenj). Najenostav-neji je izpit za upravljanje olna. Ko ga opravite, lahko plujete s olnom doline do 7 metrov in motorjem, ki ima manj kot 7,35 kW (po starem bi rekli manj kot ,8 konjske moi). Ta izpit zado-stuje tudi za vonjo z vodnimi sku-terji. Na izpitu zahtevajo znanje o izogibanju trenja in osnovno zna-nje o pomorskih predpisih, pogoj pa je, da ste stari najmanj 1 let.

Za veja plovila ali plovila, ki imajo moneji motor, morate opravi-

ti izpit za voditelja olnov, ki je sestavljen iz petih sklopov: znanje o izogibanju trenja na morju, pomorskih predpisih, osnovni navigaciji, motoroznanstvu in poglavitne mornarske veine. Za opravljanje izpita morate biti stari najmanj 1 let, do 18. leta starosti pa lahko upravljate plovilo, ki ni dalje od 12 metrov. e ima plovi-lo vgrajeno tudi radijsko postajo, to pa morajo imeti vsa plovila, urejena za spanje, morate opravi-ti e izpit za upravljanje radijske postaje.

Izpit za upravljanje olna in izpit za voditelja olna lahko opravite v Kopru, Ljubljani ali Mariboru, medtem ko lahko izpit za uprav-ljanje radijske postaje opravite samo na Upravi za pomorstvo v Kopru. Na spletnih straneh Uprave za pomorstvo so vse podrobneje informacije o vsebini posameznih izpitov in prijavah. Opravljanje teajev kot priprave na izpit ni ve obvezno, je pa priporoljivo za tiste, ki s tem nimajo e nikakrnih izkuenj. Slovenska dovoljenja veljajo tudi na Hrvakem, enake pa so tudi

zahteve njihove zakonodaje za vse poitnike kapetane, ki bi radi pluli po morju.

Vedeti morate, da ste z dovolje-njem izpolnili formalne pogoje, za varno plovbo pa so potrebna e druga znanja in izkunje. Zato je najbolje, e seveda niste taknih izkuenj pridobili e na kaknih prijateljskih potepanjih, da obie-te eno od ol, ki ponujajo teaje varne plovbe. Ko bo kaken veter malo moneje zapihal, vam ne bo ve al denarja, ki ste ga plaali za teaj.

Kdo se ne eli potepati po morju? e e ne za ve dni, pa vsaj do sosednjih zalivov. Vse, kar potrebujete za morska potepanja, je oln, ustrezen izpit, in e greste za ve dni, e nekaj izkuenj ter poznavanje vremena in obale, kjer se boste potepali. Morda zveni zapleteno, a tudi morje (in vreme) ima svojo mo ter pasti. Zato zakoni v vseh dravah zahtevajo dokazilo o vaem znanju, obiajno za upravljanje vseh plovil z motornim pogonom ter za jadrnice ali olne na vesla, ki presegajo dolino 7 metrov.


POTePANje PRI SOSeDIHKer je na koek morja pa kratek, si veina poitnikih pomorakov potepanje po morju privoi na Hrvakem. K srei so njihovi predpisi o potrebnih izpitih enaki kot nai. Tako morate biti za upravljanje plovila z motorjem do 7,35 kW in do 7 metrov doline ali za vodni skuter stari vsaj 1 let in imeti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja. Za vse olne, ki imajo moneji motor ali so dalji, je treba imeti potrdilo o usposob-ljenosti za voditelja olna. Tudi na Hrvakem velja, da ga lahko prido-bimo, ko smo stari najmanj 1 let, vendar kljub temu ni dovoljeno upravljati gliserja in olna doline nad 12 metrov do dopolnjenega 18. leta. Skoraj enaki so tudi pred-pisi o mejni kontroli, zavarovanju plovil in nadomestilu za plovbo po morju ali vinjeti.

Po uredbi mora vsako tuje plovilo, ki vpluje v hrvake teritorialne vode, pristati v najblijem prista-niu. e boste krenili iz naih kra-jev, je to Umag. Opraviti morate carinsko kontrolo in kupiti letno vinjeto ter overiti popis posadke, e gre za plovilo, ki je prirejeno za bivanje. Spisek dokumentov, ki jih potrebujete v luki kapetaniji, je kar dolg in obsega:

seznam posadke in potnikov,

seznam oseb, ki bivajo na plo-vilu (za plovila, ki imajo namen zamenjati posadko v asu plov-be na Hrvakem),

dokazilo, da je plovilo usposob-ljeno za plovbo,

dokazilo, da je kapitan plovila usposobljen za upravljanje plo-vila,

dokaz o zavarovanju odgovorno-sti za kodo proti tretji osebi,

dokazilo o lastnitvu oziroma pooblastilo za uporabo plovila, ki ga izda lastnik.

Podobno velja za plovila, ki bodo na Hrvako prila po kopenski poti ali so privezana v kateri od marin. Vinjeto morate kupiti, preden zaplujete po morju. Vinje-te ne potrebujejo plovila, ki so kraja od treh metrov in imajo skupno mo motorjev manjo od 5 kW, ter vsa plovila na vesla ali jadra, kot so kajaki, sandolini, pedalini, manje jadrnice itd. Za bivanje v marini vinjeta ni potreb-na, veljavnost vinjete pa je eno leto od nakupa.

tevilo oseb, ki so lahko na plo-vilu v asu veljavnosti vinjete, ne sme presegati dvakratnika

najvejega tevila potnikov, za kolikor je plovilo registrirano, poveano za 30 odstotkov. To pomeni, da je faktor za mnoe-nje 2,3. Potnike lahko vpisujete vsaki sproti.

Otroci do 12. leta se ne vpisuje-jo v popis oseb, temve samo v popis posadke in so s tem izvzeti iz kvote. Za manja plo-vila, na katerih ni mono dalje bivanje, torej plovila brez lei, ni potreben seznam posadke in potnikov. Cena vinjete je odvisna od doline plovila, in sicer je naj-nija 240 kun za plovilo, dolgo tri metre.

e na krovu plovila prenoujejo potniki, je treba plaati tudi turistino takso.


Najem plovilVedno ve ljubiteljev morja si plovila za poitnika potepanja izposodi. e niste ravno morski fanatik s precej asa in denarja, je to gotovo nain, kako lahko resnino doivite morje in ne izpraznite preve druinskega prorauna.


Izbira plovil in podjetij, ki jih izpo-sojajo, je velika. Skorajda ni ko-ka na Jadranskem morju, kjer si ne bi mogli izposoditi jadrnice ali motorne barke, nekoliko tee je le najti izposojevalce manjih olnov za potikanje po blinjih zalivih. Takna izposoja je v primerjavi z izposojo veliko vejih bark dokaj draga.

jADRNIcA ALI MOTORNA BARkA?Najprej se morate odloiti za vrsto barke. Za romantike so jadrnice, ljubitelji hitrosti in bolj leni pa se odloajo za motorne barke. Razlik je ve. Praviloma je najem motorne barke nekoliko draji kot najem enako velike jadr-nice. Tudi stroki goriva so veji, koliko pa je odvisno predvsem od hitrosti plovbe. e boste pluli z manjo jadrnico (do 12 metrov doline) cel teden in vsaj malo uporabljali tudi jadra, ne boste porabili ve kot 30 ali 40 litrov dizelskega goriva. Na bivalnem gliserju enake doline in s tejo roico za plin pa lahko porabite tudi toliko, kot porabi manja hia kurilnega olja za ogrevanje celo zimo. Res pa je, da bo tudi skupna dolina plovbe vsaj 5-krat veja. Seveda so to le pribliki, podrobneji izraun si lahko nare-dite, e vam najemodajalec pove podatke o porabi. e se boste odloili za motorno barko, vam vsekakor priporoamo, da si pris-krbite seznam bencinskih rpalk ob obali in pred vsako potjo pre-verite, ali imate dovolj goriva do naslednje rpalke.

Pa e ena razlika je. Jadrnice so veliko stabilneje, za vse motorne barke pa je znailno, da niso nikoli povsem pri miru. Kogar to moti, naj gre raje na jadrnico.

kje IN kDAj NAjeTI?Druga pomembna odloitev je, kje najeti plovilo. Praviloma je naj-bolje, da ga najamete im blie krajem, ki si jih elite ogledati in kjer elite preiveti dopust. Tako boste prihranili as in gorivo, razli-ke v cenah najema vzdol Jadran-ske obale pa niso velike.

Tretja odloitev je starost barke. im stareja je, tem ceneji je najem, in e je dobro vzdrevana, pravzaprav ni razlike v udobju in varnosti plovbe. Za ponazoritev:

pri jadrnici doline okoli 30 evljev je lahko razlika od 200 do 400 evrov.

e najbolj pa so cene najema odvi-sne od asa najema. Veina izpo-sojevalcev ima najnije cene od oktobra do sredine maja. V tem asu stane najem manje jadrnice s tirimi leii od 800 do 1000 evrov. Nato se cene praviloma vsa-ka dva tedna dvigujejo. Najvije so od zaetka julija do 20. avgusta, ko boste za najem enake barke morali plaati od 1400 do 1700 evrov. Po koncu te visoke sezone prinejo cene ponovno padati.

Pri vsaki izposoji velja naelo: naj vam ne bo koda asa in potrplje-nja pri pregledovanju ponudb in prevzemu plovila, ko se odloite.

PReVZeM PLOVILAMorje ima svojo mo in pasti, zato pri prevzemu dobro preglejte plovilo, da bi bil dopust res uitek in ne obup, povezan z velikimi stroki. Vsak koek opreme na plovilu je nujno potreben za var-no in udobno plovbo, je pa tudi drag, ko ga je treba zamenjati. Zato nekaj nasvetov, kako se lotiti prevzema.

1. Plovilo mora biti isto in ureje-no. To je prvi znak o tem, kako je vzdrevano. Preglejte vrvi, e posebno tiste, ki so najve v upo-rabi, kot je na primer dvinica glavnega jadra. Vrv, ki ima naet zunanji ovoj, se bo utrgala, ko boste najmanj priakovali. Preveri-te napetost pripon. Z mlahavimi

S olnom ali barko se vam odpre svet skritih zalivov, do katerih

drugae skoraj ni mogoe priti.


se nikar ne odpravite na morje. Preglejte tudi jadra. e najmanja pokodba je med plovbo lahko zelo neprijetna.

2. Veriga sidra mora biti pripeta na ladjo z vrvjo, da jo lahko v sili odpnete ali prereete. Zato mora biti na plovilu tudi majhna sekira ali veji no.

3. V zapisnik o prevzemu zapiite vse pokodbe in praske na plasti-nih delih. Zapiite tudi, e je zvit stebriek ali pokodovana alumi-nijska obroba na boku. Kasneje bo teko dokazati, da tega niste naredili prav vi.

4. e je v najem vtet tudi zunajkr-mni motor, preverite, ali je zraven tudi torbica z rezervno sveko in rezervnim zatiem. Poskusite ga

tudi zagnati. e ne stee po dveh ali treh poskusih, je v uplinjau zagotovo voda ali olje. Zahtevajte, da napako odpravijo ali zamenjajo motor.

5. Pomoni olni so obiajno napihljivi. Preverite, ali je oln cel in ali je tlailka v opremi. Med plov-bo ga nikar ne vlecite za seboj. V bolj valovitem morju je dovolj, da nekaj minut niste pozorni, in e ga ne boste ve videli, kavcija pa bo la po gobe (bolje po morju).

. Na arterskih plovilih so danes skoraj izkljuno dizelski motorji. e opazite pod motorjem nafto ali olje, zahtevajte, da napako popravijo pred izplutjem. V sistem je namre lahko priel zrak in teave bodo, ko bo gorivo bolj

pri koncu ali pa e prej. Po navadi se to zgodi takrat, ko motor naj-bolj potrebujete. e se vam to zgodi, morate sistem odzraiti. Zahtevajte, da vam pokaejo, kako. Kadar ima dovod goriva predfilter, preglejte, ali je v njem voda. Na jadranskih rpalkah se pogosto zgodi, da boste z nafto natoili tudi vodo.

7. Z akumulatorji, e niso redno vzdrevani, so vedno krii in tea-ve, eprav na njih pie brez vzdr-evanja. e ni dovolj napetosti na merilniku, preglejte najprej kon-takte na akumulatorjih. Zeleni ali celo oksidirani kontakti so znak, da porabniki ne dobivajo dovolj toka. Naj vam jih izposojevalec oisti, e pa ste e na morju, nare-dite to s smirkovim papirjem.

8. Pogosto se zgodi, da je barka sicer oiena in prezraena, istilci pa so pozabili oistiti naj-nijo toko na plovilu, kamor se stekajo vse tekoine. Obiajno tam ostane rna luica s svileno kopreno, ki je vzrok neprijetnega vonja. Prav tako preverite sesalne filtre kalunih rpalk salona in kabin za prhanje. e so zamaeni, je po navadi to razlog, da rpalke ne rpajo. Dobro izperite tudi stra-nie, saj imajo nekatera plovila dolge izstopne cevi, ki se pogosto zamaijo. Opozorite otroke, pa ne samo njih, na zmerno upo-rabo toaletnega papirja. e se obasno oglaa rpalka za sladko vodo, to pomeni, da voda nekje izteka. Obiajno je to pri grelniku vode ali krmnem tuu. e pua

Jadrnico si je mogoe sposoditi v praktino

v vsaki marini.


krmni tu, bodite e posebej pozorni. Od tam voda pogosto tee kar v barko in imeli boste poplavo.

. Preglejte matice, ki drijo kobili-co privito na trup. Razpoke na za-iti lahko pomenijo, da je kobilica udarila ob morsko dno. Vredno se je potopiti pod barko in pregledati kobilico. Ko boste namre barko vraali, bo teko dokazati, da je niste pokodovali vi.

10. Vsako najmanjo prasko ali pokodbo na plovilu ali opremi vnesite v zapisnik o prevzemu. Izognili se boste prerekanju in nepotrebnim strokom, ki vam lahko zagrenijo spomin na prijet-ne ure na morju.

SLOVeNSke IN HRVAke MARINeIzposojevalcev plovil in marin, kjer si jih lahko izposodite, je veliko. Ker veina dopustnikih morjeplovcev ostaja v jadranskih vodah, bomo nateli nekaj naj-bolj priljubljenih na tem koku morja.

Za potepanje ob nai in istrski oba-li lahko barko najamete v Kopru, Izoli in Portorou. Na hrvakem delu istrske obale jih je cela vrsta, med naimi pomoraki pa je za najem gotovo najbolj priljubljena marina Veruda pri Puli. Veruda je dobro izhodie, e se podajate bolj proti jugu, res pa je, da je med rtom Kamenjak na zahod-nem koncu Istre in Unijami, kjer je prvi varni zaliv, e pogosto nepred-vidljivi Kvarner, ki je ob moneji burji ali jugu e marsikomu zagre-nil plovbo.

Zato je morda bolje, da se z avtom odpeljete do Opatije, kjer je sicer sede ACI-jevih marin, ali do med Slovenci priljubljene marine Punat na Krku. V zadnjih letih se uveljav-lja e ACI-jeva marina na Cresu s svojo jadralsko olo. Potem je do Zadra e kar nekaj marin, ki niso tako zelo priljubljene.

Marine na zadrskem obmoju so e leta vodilne pri izposoji plovil. Razlogov je ve, gotovo pa je med najpomembnejimi ta, da je ta del

idealno izhodie za obisk Korna-tov in otoja vse od Zadra do ibe-nika. Med marinami, kjer je velika ponudba za izposojo, prednjai tista v Sukuanu, uveljavljata se tudi marini v Zadru in Biogradu.

Na ibenikem koncu mnogi poznajo marino v Vodicah in mari-no Frapa v Rogoznici. Dokaj veliko bark je na izposojo tudi v Trogirju in Splitu, nekoliko manj priljub-ljena za izposojo pa je marina v Dubrovniku.

Seveda si je mogoe barko izposo-diti tudi na otokih, vendar je zara-di odvisnosti od trajektne poveza-ve in s tem povezane izgube asa bolje, da jo najamete na celini.

Vse veje marine, kjer izposojajo barke, imajo tudi urejena parkiri-a. So razmeroma varna, vendar ne bo odve, e svoj avto pred odhodom na potepanje po morju fotografirate iz vseh zornih kotov vsaj z mobilnim telefonom. e bo kaj narobe, boste imeli vsaj dokaz, da prask na vaem avtu ni bilo e prej.

V veliko pomo, kje in kaj najeti, je v teh asih splet, kjer lahko iete po izposojevalcih ali po krajih naje-ma, ko pa se odloite, kje boste pluli, si naredite e spisek bencin-skih rpalk, da ne bo zmanjkalo goriva ob nepravem asu.

e zadnji, a ne nepomemben nasvet: na Hrvakem je uradno registriranih ve kot 300 podje-tij, ki dajejo plovila v najem. Koli-ko jih resnino dela, ne vemo, priporoamo pa vam, da naja-mete plovilo pri vejih najemo-dajalcih, etudi bi to bilo malo draje. Razloga sta vsaj dva: veji najemodajalci imajo sklenjena vsa ustrezna zavarovanja in zago-tovljen servis po vsej obali. Nekaj evrov prihranka pri najemu vam lahko hitro unii dopust, saj se na vsaki barki lahko kaj pokvari, in e boste v oddaljenem zalivu ve dni akali na serviserja, ver-jetno domov ne boste odli z lepimi spomini.

Mirno morje in ugoden veter. e najemate jadrnico seveda.


Poljsko lad jedelnico Delphia poznamo e nekaj let kot pomembno graditeljico jadrnic in motornih olnov Quicksilver za amerikega giganta Brunswick. Ker ima Poljska veliko vodnih poti, predvsem jezer, so mnoge arterske hie prosile arhitekte v Delphiji, naj pripravijo motorno barko, ki bo primerna za plovbo po rekah in morju, naj bi imela tudi tri kabine in naj bo izredno ekonomina pri porabi goriva in predvsem poceni za nakup. To so sicer izredno ostre zahteve, a zdi se, kot da so inenirji Delphie zadeli ebljiek na glavo. Nastala je delphia escape 1050, ki je v tem trenutku edina motorna barka te hie, in ker so sicer ladjedelnica za gradnjo jadrnic, so pa uporabili filozofijo in nekatere posebnosti jadrnic.

HARMONINA ZUNANjOSTZunanjost delphie escape 1050 je e najbolj podobna kaknemu majhnemu trawlerju (trawlerji so izpodrivne motorne barke za plovbo ob vsakem vremenu in

najvekrat ga uporabljajo ribii za odprto morje). Oblika trupa sodi v kategorijo izpodrivnih plovil z dol-go kobilico skoraj po celi dolini trupa in s skegom (zaitna obro-ba za propeler pri morebitnem nasedanju barke). Barvo trupa lahko izbirate v treh zanimivih odtenkih, kot so obiajna svetlo siva barva, klasina temno modra barva in ivahna rdea barva.

VSe, kAR IMAjO VeLIkIDelphio escape 1050 so obliko-vali tako kot vse velike motorne jahte. V kokpitu, ki je izvrstno zaiten pred soncem in slabim vremenom, je dovolj prostora za udobno klepetanje ali prehranje-vanje estih oseb, na premcu je dovolj odprtih povrin za sone-nje vsaj treh ali tirih sonca elj-nih navtikov. Za poveljnika so poskrbeli s krmarskim mestom na desni strani salona. Morda za odtenek je nekoliko manj urejena tabla z instrumenti, ki pa jo bo spreten samograditelj ali malo bolj tehnino navdahnjen skiper zlahka uredil po svoje. Ko pa gost-

je elijo uivati v zaprtem salonu, bodo preprosto vstopili v podpa-lubje, kjer jih bo doakal lep salon z veliko mizo, kuhinjo in kar tremi kabinami. V premcu je najveja kabina, ki je obiajno namenjena lastniku, gostom pa so namenili dve kabini pri krmi delphije. Lei-a so primernih velikosti, toaletni prostor s tuem in umivalnikom tudi. Morda se bo komu zdelo vzduje in obdelava notranjih sten zelo podobna jadrnicam, a to je pa posledica cenovnih kal-kulacij.

PeT IN PeTDeSeT kONjIeV V STROjNIcIStandardno poganja delphio esca-pe 1050 motor z 2 KM (21,3 kW).

Ponujajo tudi moneje verzije z 55 KM (40,4 kW) in 85 KM (2,5 kW). Glede na izpodriv 4,5 tone se zdijo te tevilke premajhne in tudi sam sem bil zelo skeptien, a moram priznati, da me je testna barka z motorjem 55 KM presene-tila z odlinimi rezultati. Drugae so to motorji francoskega proiz-vajalca Nannija, ki pa so v resnici japonskega izvora (Kubota), ali e bolj tono povedano, v sorodstvu z avtomobilskim gigantom Toyo-ta. Preizkusna delphia je imela Nannijev motor N4.50, ki ima tiri valje in 2,17 litra prostornine ter zmore 55 KM pri 2800 vrtljajih v minuti, kar je zelo ugodno, saj se vsi konkurenti vrtijo med 3500 in 4000 vrtljaji.

Nakup in uporaba te motorne barke bosta primerna za dananje krizne ase, saj zanjo in za porabo goriva ne boste zapravili veliko denarja, ob tem pa bo est navduenih navtikov uivalo v plovbi, sonenju in zabavi na morju.

TeHNINI PODATkIdolina 10,50 m, irina 3,45 m, ugrez: 0,5 m, izpodriv 4.5 t, kabi-ne 2 ali 3 leia 4+1 ali +1, gorivo: 107 l, voda: 210 l, motor Nan-ni N4.50, mo 55 KM ali 40,4 kW, cena od 74.00 evrov (brez DDV) naprej, graditelj Delphia yachts.

Delphia escape 1050 - barka za krizne ase


Delphio escape 1050 sem preizku-sil v Piranskem zalivu v mirnem morju in s petimi potniki na kro-vu. Kljub zaetnemu nelagodju, e samo 55 konjiev naj bi poga-njalo desetmetrsko barko, sem bil prijetno preseneen. Pri 2000 obratih smo dosegli ,5 vozlov ali 12 km na uro, pri 2500 obratih 7,5 vozlov ali 13,8 km na uro in pri 3000 obratih 8,5 vozla ali 15,7 km na uro.

Plovba z vso mojo ni nikoli pripo-roljiva in tudi sam sem zmanjal vrtljaje na 2400 do 2500, ko motor sicer e diha s polnimi plju-i, a pri tem porabi samo 5 do litrov dizelskega goriva na uro. Hiter izraun nam pove, da s pol-nim tankom (107 litrov) prepluje-mo 145 navtinih milj ali 270 km, kar je ve kot ugodno. Za doplai-lo nudijo 210-litrski tank in takrat preplujemo kar 285 navtinih milj oz. 530 km ali priblino od Por-toroa do Dubrovnika. Plovba je zelo ugodna, delphia odlino ubo-ga krmilo in ima dobro smerno stabilnost (dolga kobilica), hrup

pa je zanemarljiv. Delhia escape 1050 me je presenetila v dobrem, saj je zelo ekonomina, ugodno

pluje in ima odlino zaetno ceno. Vse je odvisno od kupca, koliko bo vanjo investiral, a karkoli bo

dodatnega vgradil, bo zagotovo uival in pri tem pazil na denarni-co v epu.

Notranji salon s kuhinjo na levi strani in trosedom na desni ter klopjo za vse goste

Nova Delphia 1050 Escapewww.delphia.si


Hibridni pogon ni novost, a zdaj je tudi v serijski izdelavi, za kar sta poskrbela brata Jakopin, ki jih ljubi-teljem bark ni treba posebej pred-stavljati. Od leta 183 sta v svojem Studiu J&J Design zasnovala ve kot 230 motornih bark in jadrnic za ladjedelnice po vsem svetu.

Na podlagi njunih nartov je bilo zgrajenih ve kot 55.000 jadrnic in jaht v 5 ladjedelnicah iz 27 drav. V zadnjih 24 letih sta s svojim studiem osvojila 30 naslo-vov Barka leta. e kar nekaj let deluje tudi njuno razvojno in proiz-vodno podjetje Seaway, ki izdeluje karbonske jadrnice Shipman in motorne jahte Skagen.

Nekako v skladu s slovesom ino-vativnih oblikovalcev bark sta pred dvema letoma presenetila z novo motorno barko Greenline 33. Pravita, da je veina dananjih motornih bark dragih ob nakupu ter pri uporabi, saj porabijo veliko goriva, ob tem pa z izpunimi plini, hrupom in valovi vznemir-jajo ter motijo okolico. Obenem motorne barke niso sledile vse bolj zahtevnim potrebam dana-njih kupcev, zlasti pri udobju. Zato sta pri zasnovi in oblikovanju nove motorne barke dala poudarek ravno udobju, manjemu hrupu in manji porabi goriva. Nastala je motorna barka Greenline 33, ki

Seaway Greenline 33 -S hibridom po morju

Solarna streha zagotavlja polnjenje akumulatorjev, nova oblika trupa

pa manji opor.


cilja na izkuene motorne mornar-je in tudi na jadralce in novince.

NOVA OBLIkA TRUPA ZA MANjO PORABOSrce greenline 33 je nova oblika trupa, ki porabi manj goriva, posle-dino skrbi za manje izpuste CO2 in ustvarja manji val kot drugi izpodrivni ali gliserski trupi. Super-displacement trup, kot ga ime-nujejo, dosega hitrosti do dvojne trupne hitrosti pri dani vodni liniji. V primeru greenline 33, ki je dolg , metra, to pomeni, da dosee hitrost do 15 vozlov. Oblika trupa omogoa tudi zelo umirjeno in sta-bilno vonjo v vseh pogojih. Dve zaitni kobilici na zadnjem delu trupa omogoata odlino smerno stabilnost plovbe, e posebno v primeru valov s krme. Kobilici dajeta olnu tudi stabilnost proti guganju in dodatno varujeta vijak ter pogonski mehanizem, e bi z barko nasedli. Kobilici sta zasnova-ni tako, da se ob monem udarcu odlomita, pri emer se struktura in trup ne pokodujeta. Kobilici lahko nato lahko enostavno in brez visokih strokov zamenjate. Barka je opremljena z Volkswagno-vim dizelskim motorjem, ki omo-goa s 400-litrskim rezervoarjem goriva pri hitrosti 7 vozlov doseg 700 navtinih milj.

kOMBINIRANje DIZeLSkeGA IN eLekTRINeGA POGONASeveda je poglavitna znailnost barke hibridni sistem pogona, ki se napaja tudi iz solarne strehe. Med motorjem in pogonsko osjo je namre e elektrini motor, ki je hkrati generator za polnjenje akumulatorjev. Tako lahko vozite z dizelskim motorjem in hkrati pol-nite akumulatorje ali pa s sklopko izklopite dizelski motor in vozite z elektromotorjem. Akumulatorje stalno polnite s sonnimi celica-mi, ki dajejo mo do 2 kW, lahko pa jih napolnite tudi v marinah z elektriko iz omreja. Z elektrinim pogonom lahko ob polnih akumu-latorjih in hitrosti do 5 vozlov nare-dite okoli 20 milj.

Po navedbah Seawaya greenline 33 porabi do pol manj goriva na navtino miljo kot primerljiv izpodrivni oln in le etrtino gori-va, ki bi ga porabil dvomotorni gliser. Trdijo, da je poraba goriva

v eni sezoni praktino enaka kot na jadrnici primerljive velikosti. Sonna streha pri plovbi s 4 vozli zagotavlja dovolj energije, da ne potrebujete dodatnega goriva. Po njihovih izraunih naj bi tako en poln rezervoar goriva (400 litrov) zadostoval za celo sezono. al e nismo imeli monosti barke tudi preizkusiti, zato se moramo zane-sti na njihove izraune.

Videli pa smo, da je za 10-metr-sko barko res udobna in prijetna za bivanje. Tudi zaradi drsnih ste-klenih vrat. Ko so odprta v pokrit kokpit, je prostora res veliko. Dodatna prednost barke je, da imajo vsi elektrini prikljuki 230 V izmeninega toka, zato lahko uporabljate standardne elektri-ne aparate, ki so ceneji kot tisti, ki delujejo na 24 ali 48 V istosmer-nega toka.

Brata Jakopin pravita, da je barka zasnovana tudi za zapriseene jadralce, ki ne marajo hrupa motornja. Nekaj bo e na tem, saj so jih v prvem letu prodali ve kot 100, zdaj pa se e spogledu-jejo z vejo dolino, saj nastaja greenline 40, ki bo lu sveta ugle-dala konec letonjega poletja. Ta bo med drugim imela e dodatno kabino z dvema leiema ter ob hibridnem pogonu tudi monost

dveh dizelskih motorjev. Za green-line 33 s hibridnim pogonom in solarnimi celicami boste odteli od okoli 130.000 evrov (brez

DDV) dalje, informativne cene greenline 40 pa navajajo ceno od 270.000 evrov (brez DDV) naprej.

TAB, Tovarna akumulatorskih baterij d.d., Meica, Slovenija

Informativno prodajni centri: TAB d.d. poslovalnica Ljubljana, Ulica Joeta Jame 14 Tel: 01 518 72 42 Fax: 01 518 72 44 E-mail: [email protected] TAB d.d. poslovalnica Maribor, Koroka cesta 49 Tel: 02 250 11 60 Fax: 02 250 11 61 E-mail: [email protected]

Greenline 33 v notranjosti daje

obilico udobja.


Skrajevalni vozel - uporabimo za hitro zaasno skrajevanje zaradi pokodbe ali prevelike doline vrvi.

Moki vozel - se uporablja za vezanje dveh enako debelih vrvi, najpogosteje za podvezovanje pri krajanju ali zlaganju jader ali podaljevanju vrvi. Vozel je zanes-ljiv samo, e veemo vrvi enake debeline. e ga zveemo napa-no, dobimo enski vozel, ki ne dri dobro in lahko popusti.

Sidrni vozel - uporabimo za veza-nje sidrne vrvi na sidro. Uporablja

se redko, ponavadi le pri menjavi sidra ali vrvi. Soroden sidrnemu vozlu je vozel za boje. Vozel za boje se okoli privezne rinke mo-no zategne in oprime, v nasprotju s sidrnim, ki okoli rinke ostane vedno rahlo ohlapen.

Vrzni vozel - uporabimo za pritr-jevanje skoraj vsega, kar je na barki. Enostavno se odvezuje in je zelo zanesljiv za priveze, ki so pod stalno obremenitvijo. Vozel klub svoji enostavnosti zelo dobro dri in se da hitro razdreti. Omogoa enostavno in hitro podaljevanje ali skrajevanje vrvi brez odvezova-

nja, kar je zelo uporabno pri veza-nju bokobranov in nastavljanju nji-hove viine glede na pomol ali pa pri zategovanju tend. Uporabimo ga lahko tudi za privez barke na ladijske bitve. Ta vozel se je pamet-no dobro nauiti, preden ga je treba uporabiti na jadrnici, saj se takrat redko kdo spomni navodil, kako se naredi.

Panjak (nezategljiva zanka) - je kralj med mornarskimi vozli. Pa-njak ali - pravilni slovenski izraz - nezategljiva zanka lahko uporabi-mo praktino pri vsakem opravilu, zelo pride prav na koncu vrvi, ko

moramo jadrnico privezati za bitvo na pomolu. Lahko se odve-zuje ne glede na to, koliko je bil obremenjen, in je zelo zanesljiv. Lahko ga veemo na ve nainov, vsak mornar pa mora poznati vsaj en nain hitrega in zanesljivega vezanja, saj se ta vozel uporablja vedno in vsepovsod, tudi v stiski, ko moramo biti hitri in natanni. Pomembno pa je, da ga zavee-mo pravilno, saj se sicer lahko vozel zategne, kar pa povzroi komplikacije. Zategnjen vozel ponavadi lahko odvozlamo ele takrat, ko vrv ni napeta.

Najbolj pogosto uporabljani vozli


Zastavni in dvojni zastavni vozel - se uporablja za vezanje dveh nee-nako debelih vrvi. Uporablja se za vezanje zastav in za povezovanje vrvi. Vozel je zanesljiv in se lahko odvezuje.

Osmica - dobil je ime po svoji

konni obliki, ki spominja na te-vilko osem. Je preprost vozel za vezanje. Vee se na koncih kot ali drugih vrvi in je namenjen pre-preevanju zdrsevanja vrvi skozi vodila ter se lahko odvezuje tudi, ko je vrv mokra.

Vrzni vozel

Sidrni vozel

Panjak

Osmica

Moki vozel


Oprema - Brez primernega sidra ne gre

Pri izbiri sidra moramo poznati vrsto morskega dna, kjer se bomo zasidrali, oziroma moramo gle-de na vrsto sidra, ki ga imamo, izbrati primerno sidrie. Velja, da so za sidranje na peenem in muljnatem dnu bolja tista sidra, ki imajo iroke krake (bruce, delta, danforth, Hallovo sidro, pluno sidro ...), za skalnata dna pa tista z ozkimi kraki (maek, denik ...), pri emer se skalnatemu dnu zaradi monosti zagozdenja sidra naeloma izogibamo. Ob obliki je zelo pomembna tudi tea sidra. e je sidro prelahko za na oln, bo oralo po dnu. Teo sidra izbere-mo glede na dolino (1 do 1,5 kilo-grama na dolinski meter olna) oziroma teo (glej tabelo).

Obiajno manja plovila za poveza-vo olna s sidrom uporabljajo vrv, veja pa verigo. e imamo sidro pri-vezano z vrvjo, je dobro, da med

vrv in sidro dodamo vsaj kaken meter verige, ki potisne telo sidra na morsko dno in se sidro zaradi tega bolje oprime dna. Na meter ali dva od sidra lahko dodamo tudi ute, ki jo v dodatno narejen vozel, e imamo verigo, pa kar neposred-no v len, pripnemo s karabinom. Tako bo e posebno na muljastem dnu sidro veliko bolje dralo.

Pri sidranju je pomembno, da imamo dovolj dolgo vrv oziroma verigo. e imamo sidro pritrjeno z verigo, je pravilna dolina verige ob sidranju tiri- do petkratnik globine. Pri kombinaciji vrvi in verige mora biti dolina sidranja estkratnik globine, medtem ko sedemkratno dolino uporabimo, e imamo sidro navezano le na vrv. Pri slabem vremenu lahko uporabimo dve sidri, pritrjeni dru-go za drugo na razdalji petih do sedmih metrov.

e sidramo na kamnitem dnu, nam teave in stroke lahko pri-hrani tudi dodatna vrv, ki je prive-zana na vrh sidra in nam pomaga izvlei sidro, e z glavno vrvjo ne gre, ker se je zataknilo med skale. Ob sidru lahko uporabljamo samo-navijalno bojo, ki vedno stoji nad sidrom in jo lahko uporabimo, tudi e elimo izvlei zataknjeno sidro.

Obstaja tudi tokovno sidro, ki v morju lebdi in je v obliki vree z obroem. Namen taknega sidra je, da v slabem vremenu dri oln proti valovom, da ga ne obrnejo na bok. Tako prepreimo valjanje olna ali celo potopitev. Sidro se privee na premec tako, da je obr-njeno proti valovom, uporabljamo pa ga predvsem, e nam je odpo-vedal motor in ga popravljamo ali akamo na pomo. Pri izbiri sidra, doline sidrne verige ali vrvi

in mesta sidranja velja, da je tre-ba vedeti, kaj ponemo. e tega niste vei, naj vam pri nakupu svetujejo in vas poduijo o pravil-nem sidranju.

Pravo sidro je eden najpomembnejih delov opreme vsakega olna. Pa naj gre za manje olne, s katerimi se odpravimo na izlet, ali pa veje, v katerih lahko tudi prespimo. Veina zna ceniti te preproste naprave ele takrat, ko jim moneji tok ali veter zane odnaati barko. e to opazimo pravi as, e gre, e pa se to zgodi, medtem ko smo kje na kopnem ali spimo, so lahko teave precej resneje.

Teaplovila(v kg)

Teasidra(v kg)

Debelinasidrneverige

Debelinasidrne

vrvi(sintetine)

Do 150 2,5 5 mm 8 mm200 3 5 mm 8 mm300 3,5 5 mm 8 mm400 4,5 5 mm 8 mm500 5 6 mm 10 mm600 5,5 6 mm 10 mm750 6,5 6 mm 12 mm1000 7,5 6 mm 12 mm1500 8,5 6 mm 14 mm

Tea sidra in debelina vrvi

Documents

Nautics