Narodno in politično prebujanje Slovencev v 19. stol.

1. Krepitev narodnega gibanja

Za nadaljnji razvoj narodnega prebujenja pri Slovencih je bila pomembna 1. polovica 19. stoletja. Takrat je bilo slovensko ozemlje del avstrijskega cesarstva. Za to obdobje je bilo značilno, da se slovenščina v javnem življenju ni uporabljala, časopisi so izhajali v nemščini, slovenščino so govorili preprosti ljudje (kmetje, delavci), premožnejši pa so na svoje korenine pogosto pozabili. Kljub vsemu se je slovenska narodna zavest (= zavest o povezanosti Slovencev iz različnih dežel v en narod) v tem času krepila, zasluge za to pripisujemo zlasti škofu Antonu Martinu Slomšku, pesniku Francetu Prešernu in dr. Janezu Bleiweisu. Naloga

: Preberite spodnji odlomek o Antonu Martinu Slomšku in izpišite, kako je pripomogel h krepitvi narodne zavesti med Slovenci.

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Naloga

: Sedaj si preberite še o vlogi Prešerna in Bleiweise ter izpolnite tabelo na str. 18.

Konservativni tabor Liberalno-demokratični tabor

Vodja:

Interesi:

Rešitev nacionalnega vprašanja:

Narodno gibanje je v tem času ostalo omejeno na kulturno in jezikovno raven, vplivalo je na oblikovanje knjižnega jezika, vse pogosteje pa so bili v rabi izrazi Slovenec, slovenščina, Slovenija.

2. Zedinjena Slovenija

Ker se je položaj delavcev po Evropi slabšal, ker so kmetje še vedno morali prenašati veliko fevdalnih bremen, ker vladarji niso upoštevali želje meščanstva po gospodarski in politični svobodi in ker so posamezni narodi začeli zahtevati več samostojnosti, je Evropo leta 1848 preplavil val revolucij. Ker so se podrejeni narodi upirali in zahtevali enakopravnost, to revolucionarno vrenje imenujemo tudi pomlad narodov. Prebujeni narodi so svoje pravice zahtevali v političnih programih.

Revolucija se je z Dunaja preselila tudi v mesta slovenskih dežel. Na slovenska tla so revolucionarno gibanje prinesli popotniki, poštne kočije, novice so se širile tudi po železniških in telegrafskih zvezah. Zahteve revolucionarjev so bile podobne kot drugod po Evropi: odprava fevdalizma in enakopravnejši položaj v monarhiji. Meščani so tako v mestih vzklikali svoboda, državljani, enakost, bolj radikalni so rušili mitnice. Najbolj burno so se odzvali kmetje, ki so organizirali krajevne kmečke vstaje.

Naloga

: Preberite si spodnji časopisni članek o kmečkem napadu na fevdalno posest Sonegg.

Svoboda govora in tiska sta med revolucijo spodbudili tudi nacionalno gibanje na Slovenskem. Slovenci smo dobili prvi politični program. Imenoval se je Zedinjena Slovenija. V Kmetijskih in rokodelskih novicah ga je objavil Matija Majar Ziljski.

Naloga

: Preberite si odlomek iz programa Zedinjena Slovenija (besedilo na levi) in odgovorite na vprašanji. Kaj so Slovenci zahtevali v prvem političnem programu? V katerem letu je nastal program Zedinjena Slovenija?

Program je bil med ljudstvom odlično sprejet, vendar v dunajskem parlamentu ni bil obravnavan, saj je bil parlament med revolucijo razpuščen. Ker so revolucijo na Dunaju jeseni uspešno zatrli, se je ta končala tudi na Slovenskem.

3. Kaj je zemljiška odveza

Resda Slovenci leta 1848 niso mogli uresničiti svojih narodnih in političnih želja, želje po odpravi fevdalizma pa so bile uresničene. Kmeti so že od reform Jožefa II. pričakovali odpravo fevdalizma. V revoluciji marca 1848 so bili prepričani, da bodo to končno dosegli, zato so prenehali opravljati fevdalne obveznosti. Zahtevali so takojšno odpravo vseh fevdalnih bremen. Zakon o zemljiški odvezi iz leta 1848 je to uveljavil, s čimer je bilo konec fevdalizma, a je bila pridobitev zemlje mogoča le s plačilom odškodnine. Kmet je za zemljo, ki jo je dolga leta obdeloval za fevdalca, moral plačati del odškodnine.

4. Čitalnice, taborsko gibanje in prve politične stranke

Po revoluciji so v habsburški monarhiji obnovili absolutizem, ki ga po takratnem notranjem ministru imenujemo Bachov absolutizem. Vojska in policija sta skrbeli za nadzor države nad državljani, politično delovanje je bilo onemogočeno, narodna gibanja so bila preganjana, uvedena je bila stroga cenzura. Narodno gibanje je dobilo ponovni zagon v 60. letih 19. stoletja, ko je bila habsburška monarhija zaradi slabega gospodarskega stanja in vojn prisiljena uvesti državni zbor (parlament). Z novo ustavo pa je bilo znova dovoljeno zborovanje in ustanavljanje društev. Moč Slovencev je bila sicer oslabljena, ker so bili razdeljeni na več dežel. Vodilno vlogo je imela Kranjska.

Naloga

: Oglejte si zemljevid in zapišite, v katerih deželah so še živeli Slovenci.

Pomembno vlogo pri utrjevanju narodne zavesti so v 60. letih igrale čitalnice. Njihova dejavnost so bile kulturne prireditve, ki so potekale v slovenskem jeziku. Udeleževali so se jih zlasti meščani, saj so nastajale v mestih in večjih trgih. Bile so neke vrste društva, ki so bila tudi politično aktivna. Slovenci so ustanavljali tudi druga društva (telovadna, pevska, gasilska, glasbena…) in zaradi njihove množičnosti so čitalnice nehale delovati.

Med leti 1868 in 1871 so v slovenskih deželah organizirali tabore, velika ljudska zborovanja ob nedeljah na prostem. Udeleževala se jih je množica kmetov in malega meščanstva, vodili pa so jih

slovenski politiki in poslanci. Slednji so v govorih zahtevali uresničitev programa Zedinjena Slovenija, uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih ter obravnavali gospodarska in socialna vprašanja.

Naloga

: Slika prikazuje plakat, ki vabi na enega izmed taborov. Zanj se je kasneje izkazalo, da ga je obiskalo kar 30 000 ljudi. Kje se je odvijal najbolj množičen tabor? ___________________

Tabori so bili izraz narodne in politične enotnosti Slovencev, saj so se jih udeleževali pripadniki obeh političnih taborov. Ker so poudarjali pravice in zahteve Slovencev, so jih na Dunaju prepovedali. Po obdobju taborov so se nasprotja med liberalnim in konservativnim taborom okrepila ter ob koncu stoletja pripeljala do nastanka prvih slovenskih političnih strank:

5. Jugoslovanska ideja

Naloga: Dopolni preglednico.

Življenje Slovencev v 2. polovici 19. stoletja 1. Gospodarstvo

Prevladujoča panoga je bila še vedno kmetijstvo. Gojili so krompir, pšenico, sadje, koruzo… Uvajanje novosti je potekalo počasi, saj kmeti za nakup strojev ali umetnih gnojil niso imeli sredstev. Prevladovale so majhne kmetije. Kmeti so bili sicer oproščeni tlake in dajatev, vendar si prenekateri med njimi niso mogli privoščiti visoke odškodnine za zemljo, zato 2. polovico 19. stoletja zaznamuje socialna stiska kmetov in propadanje kmetij. Vzrokov za propad kmetij je bilo več: visoki davki, odškodnina za zemljo, cenejši tuji izdelki, slabe letine, prenaseljenost podeželja, zadolženost kmetov. Socialno stisko so kmeti reševali na različne načine: denar so si za visoke obresti sposojali pri vaških bogataših ali pa so prodajali svoje posesti, pri čemer so bili pogosto ogoljufani. Pomoč kmetom so organizirali tudi slovenski politiki in duhovniki. Mihael Vošnjak je v okviru liberalnega tabora prvi začel organizirati posojilnice, ki so nudile ugodne kredite. V okviru katoliškega tabora pa je take posojilnice ustanavljal Janez Evangelist Krek. Krizo slovenskega podeželja so omilile tudi zadruge, ki so jih organizirali po župnijah. Kmeti so s prispevki v zadrugah pomagali drug drugemu. Slovenski kmeti so rešitev iskali tudi v izseljevanju s podeželja. Preselili so se v mesta ali v tujino (v Avstrijo in zahodno Evropo, kasneje pa tudi v ZDA).

V slovenskih deželah se je začela tudi pospešena industrializacija. Ustanavljali so kemične, tekstilne, usnjarske, prehrambene, tobačne tovarne, papirnice, steklarne in cementarne. Za predelavo železove rude so nastajale železarne. Cveteli so premogovniki (zlasti v Zasavju), bogati gozdovi pa so omogočali razmah lesne industrije. Pomembno vlogo pri razvoju industrije so igrale železniške proge, ki so jih gradili s tujim kapitalom. (Pozor: Tudi sicer je v industriji pred domačim prevladoval tuj kapital.) Železniška proga Dunja – Trst se je imenovala južna železnica in je tekla čez slovensko ozemlje.

Naloga

: Oglejte si zemljevid in napišite, kateri kraji in industrijska središča so bila med 1868 in 1876 povezana z železnico.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. Družbena podoba

Industrializacija je vplivala na družbene spremembe. Govorimo o treh družbenih slojih: kmetih, delavcih in meščanstvu.

Naloga: Preberite opise na naslednji strani in jih označite s črko K , če se navezujejo na kmete, s črko D, če se navezujejo na delavce in s črko M , če gre za meščane.

najbogatejši družbeni sloj; skrbeli so za zunanji videz in ugled družine; hiše so opremljali z modernim pohištvom; živeli so v mestih; najbogatejši so si lahko privoščili služinčad; zahajali so v gledališča in se sprehajali po promenadi; prirejali so zabave in plese ter se med seboj obiskovali

najštevilčnejši družbeni sloj; živeli so na podeželju; njihovo življenje je bilo vezano na letne čase in opravila, cerkvene praznike in vaško krčmo; bivali so v skromnih bivališčih z malo pohištva; otroci, dekle in hlapci so spali kar v predalih; bili so močno razslojeni – glede na velikost posesti, ki so jih imeli v lasti, govorimo o gruntarjih, kajžarjih in kočarjih

nov družbeni sloj, ki je nastal zaradi industrializacije; živeli so v slabih higienskih in prostorskih razmerah; v tovarnah so delali tudi več kot 10 ur na dan; njihovi zaslužki so bili slabi; lastniki tovarn so jih izkoriščali, ker so vedeli, da je veliko ljudi pripravljenih delati v tovarni; njihove otroke je po navadi doletela enaka usoda, saj jim starši niso mogli plačati šolanja

Naloga

: Kateri družbeni sloj prikazujejo spodnje slike?

______________________ _______________ _________________

3. Kulturni in znanstveni razvoj

Dosežki kulturnega in znanstvenega razvoja na Slovenskem v 2. polovici 19. in na prelomu stoletja:

- Naraslo je število osnovnih šol, ki so jih morali obiskovati otroci med 6. in 14. letom starosti. Zaradi tega se je zmanjšala nepismenost.

- Razmahnila se je založniška dejavnost. Izhajali so časopisi, strokovne revije in knjige v slovenskem jeziku. Največja založba je bila Mohorjeva družba.

- Najvidnejši literarni ustvarjalci tistega časa so bili Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn, Oton Župančič.

- Vrhunec je doživela likovna umetnost (Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar). - V arhitekturi sta blestela Jože Plečnik in Maks Fabijan. - Baron Anton Codelli je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil in izumil hladilnik. - Jožef Ressel je izumil ladijski vijak. - Janez Puch je bil priznani proizvajalec motornih koles.

Viri:

- Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev (2017): Raziskujem preteklost 8. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 8. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Str. 89, 92.

- Anita Mirjanić et al., Raziskujem preteklost 8 : učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole, Rokus, Ljubljana 2006, str. 112, 113, 137, 164.

- http://www.svarog.si/zgodovina/3/index.php?page_id=8677.