SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

in KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

Posvet “Sodelovanje reševalnih služb ob intervencijah”

Ig, 2. april 2014

OBRAMBNI

SISTEM

NACIONALNA VARNOST

SISTEM

VPNDN

VARNOSTNI

SISTEM

SISTEM NACIONALNE VARNOSTI

• Nova zakonodaja, sprejeta po letu

1992, je ločila sistem varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami

in obrambni sistem!

• Sistem je organiziran kot enoten in

celovit sistem (lokalna in državna

raven), ki temelji na humanitarnih

principih in je nevojaške narave.

• Vse reševalne službe in druge sile

za zaščito, reševanje in pomoč so

združene v enoten organizacijski

in funkcionalni sistem.

Naloga sistema

Naloga sistema je varstvo ljudi, živali, premoženja,

kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in

drugimi nesrečami s ciljem zmanjšanja števila

nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in

drugih posledic teh nesreč.

NARAVNE IN DRUGE NESREČE

• potresi

• poplave

• požari

• plazovi (zemeljski,

snežni)

• toča, neurja

• žled, zmrzal Ljubljana – potres 1895

• cestne, železniške in letalske nesreče

• industrijske in druge nesreče z nevarnimi

snovmi

• epidemije

• močan veter (burja, fen)

NARAVNE NESREČE 544

DRUGE NESREČE 1.178

NESREČE V PROMETU 2.361

POŽARI IN EKSPLOZIJE 4.161

ONESNAŽENJA, NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI 629

JEDRSKI IN DRUGI DOGODKI 7

NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE IN POŠKODBE OBJEKTOV 780

TEHNIČNA IN DRUGA POMOČ 3.769

S K U P A J 13.429

Podatki temeljijo na zaključenih poročilih do 2. februarja 2014.

Dogodki 2013

Ukrepanje ob nesrečah 2013

Nadaljni koraki:

• Priprava Uredbe o pokrivanju intervencijskih stroškov,

• Usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske za sodelovanje pri izvajanju ZRP

VRSTA ENOTE ŠTEVILO AKTIVIRANIH SESTAVOV ZA ZRP

ŠTEVILO SODELUJOČIH

Enote reševalcev z reševalnimi psi 71 368

Gorska reševalna služba 541 3560

Jamarska reševalna služba 8 34

Prostovoljna teritorialna gasilska društva 10799 82706

Poklicne gasilske enote 7128 30154

Prostovoljna industrijska gasilska društva 39 148

Podvodna reševalna služba 30 126

SKUPAJ 18616 117096

Odgovornosti

Sistem temelji na odgovornosti:

• državljanov (posamezniki)

• Gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij (direktorji)

• Občin (župani)

• Države (Vlada RS – Uprava RS za zaščito in reševanje - URSZR)

URSZR izvaja upravne in strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

GLAVNE FUNKCIJE SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

PREVENTIVA

OBNOVA

PRIPRAVLJE-

NOST

UREJANJE

OSNOVNIH

ŽIVLJENJSKIH

RAZMER

ZAŠČITA

REŠEVANJE

IN POMOČMOP

MKGP

PREVENTIVA

Preventiva

Aktivnosti na področju:

- varstva pred požarom,

- varstva pred utopitvami,

- ozaveščanje strokovne in laične javnosti ter mladine s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva pred požarom in varstva pred utopitvami,

- izbirni predmet VNDN v osnovnih šolah

- urejanja prostora,

- zaklanjanja (zaklonišča).

Nadaljni koraki:

- Ustanovitev platforme za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Svet Vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Preventiva

Naša ciljna skupina je mladina.

Ozaveščanje strokovne in laične javnosti s področja varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami, varstva pred požarom in varstva pred utopitvami

Sistematično urejanje in izvajanje usposabljanja in ozaveščanja strokovne in laične javnosti.

Za laično javnost oziroma prebivalce so bile razvite različne teme preko različnih aktivnosti v okviru projektov, ki so pokrili različne ciljne skupine:

• mesec varstva pred požarom - različne teme, različne ciljne skupine

• vsakoletni natečaji naravne in druge nesreče

• Dnevi zaščite in reševanja, sejem Sobra, otroški bazar, festival za tretje življenjsko obdobje

• različne aktivnosti za tretjo triado OŠ, maturante, študente

• spoti, oglasi, plakati, zgibanke, promocijski materiali in druge aktivnosti za prebivalce – dimniški požari, veseli december, požari v naravi, poplave, potresi, neurja, ogenj ni igrača, evakuacija, ogljikov monoksid…

Poseben poudarek namenjen pripravi vsebin in raznih aktivnosti v okviru osebne in vzajemne zaščite za prebivalce v primeru naravnih in drugih nesreč.

Velik poudarek na izdelavi strokovnih podlag in gradiv za strokovno in laično javnost.

Preventiva

PRIPRAVLJENOST

Pripravljenost

• Enotna evropska številka za klic v sili 112

• Avtonomen sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja • Sistem radijskih zvez (ZARE)

• Sistem osebnega klica

• Sistem javnega alarmiranja

• Informacijski sistem (opazovalni sistemi, sistemi za aktiviranje in alarmiranje, sistemi za

neposredno podporo silam ZRP, sistemi za podporo izvajanja usposabljanj)

• Ocene ogroženosti in načrti zaščite in reševanja

• Sile za zaščito, reševanje in pomoč • Prostovoljni, poklicni in dolžnostni sestavi

• Državne enote, službe in organi Civilne zaščite

• Sofinanciranje javnih reševalnih služb, društev, organizacij, zavodov..

• Državne rezerve materialnih sredstev

• Izobraževanje in usposabljanje

• Izvajanje vaj

Nadaljni koraki:

- poenostavitev izdelave načrtov zaščite in reševanja

- delovanje višje gasilske šole

Pripravljenost

V uporabi od 1997. Prebivalci lahko pokličejo

vse reševalne službe na 112:

- gasilce,

- NMP,

- druge reševalne službe (npr. gorske reševalce ...),

- Policijo (tudi 113).

• 24/7 v 13 regijskih centrih za obveščanje

• klici so zastonj iz vseh omrežij

• cca 800.000 klicev letno

• 156 sistemiziranih DM JU v centrih za obveščanje

Enotna evropska številka za klic v sili 112

URSZR je v letih 2008 in 2009 prejela nagrado Evropskega združenja za klic v sili (EENA):

2008 – Izobraževanje javnosti o 112

Višanje zavesti in odzivnosti prebivalstva s poudarkom na šolskih otrocih in mladih.

2009 – WAP 112 klic

Omogoča gluhim in naglušnim osebam obvestiti operativce v centrih za obveščanje, kje se nahajajo in kakšno pomoč potrebujejo.

2012 – SMS 112 klic

Omogoča gluhim in naglušnim osebam obvestiti operativce v centrih za obveščanje, kje

se nahajajo in kakšno pomoč potrebujejo.

Pripravljenost

Informacijsko – komunikacijski sistem Informacijsko komunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (SVNDN) se glede na

namembnost in zahtevano stopnjo zanesljivosti in razpoložljivosti deli na:

• opazovalne sisteme (monitoringe) - Video Kras

• sisteme za neposredno podporo silam za zaščito reševanje in pomoč, centrom za obveščanje in Upravi

RS za zaščito in reševanje,

• sisteme za potrebe izvajanja usposabljanj s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

• sisteme za aktiviranje in alarmiranje,

• sisteme za obveščanje in izobraževanje javnosti.

Informacijsko -komunikacijski sistem predstavlja tudi hrbtenico operativnih in pomožnih operativnih

sistemov regijskih centrov za obveščanje in Centra za obveščanje Republike Slovenije kot so predvsem:

• Sistem javnega alarmiranja

• Sistem internih govornih komunikacij

• Sistem snemalnih naprav

• Sistem spremljanja radijskega prometa

• Sistem spremljanja telefonskega prometa

• Sistem nadzora UPS naprav, agregatov in telekomunikacijskih prostorov

• Sistem nadzora repetitorskih postaj

• in drugo.

Fiksno komunikacijsko informacijsko hrbtenico sistema sestavljajo lokalna omrežja intranet ZIR po

posameznih izpostavah URSZR v državi, medsebojno povezana prek virtualnega WAN omrežja ZIR.

Mobilno komunikacijsko hrbtenico SVNDN sestavlja konvencionalno radijsko omrežje ZARE s sistemom

osebnega klica.

Pripravljenost

SISTEM ZA-RE

BRVOGI

DOVŠKA BABA

DOBRČA

KRVAVEC

HUDA PEČ

ŠUMAHOV VRH

URŠLJA GORA

KAPUNARŽAUCARJEV VRH

PEČAROVCI

LENDAVSKE GORICE

LITMERK

JELOVICE

BOČ

RUDNICAŠTACINOV HRIB

BOHOR

MALIČ

MRZLICA

FARBANCAVOGEL

LUBNIK

ŠMARNA GORA

KUK

KOBARIŠKI STOL

GORA

ZIDOVNIK

ARTVIŽE

POLJANEMALIJA

MEDVEDJEK

MIRNA GORA

TRDINOV VRH

VRHTREBNJE

JANČE

GRMADA

SLIVNICA

NANOS

ULOVKAJAVORNIK

SINJI VRH

KRIM

C9C12

C13

C13

C16

C2

C6

C3

C30

C20

C21

C10

C1

C23

C25

C24

C20

C19

C15

C17

C27

C18

C8

C26

C1

C28

C11

C4

C27

C29

C4

C12

C10

C9

C13

C22

Pogodbeni vzdrževalec zvez sistema ZA-RE je IT 100, d.o.o.Dežurni telefon: 24h/7dni: 041/ 66 88 99, e-mail: it-100@siol.net

C24

FREKVENCE IN KANALI

REPETITORJI VHF LINKI UHF

C Tx Rx L Tx Rx

1 173.5125 169.0125 91,5 / 79,7 1 404.9000 409.9000

2 173.4375 168.9375 91,5 / 79,7 2 404.9125 409.9125

3 173.2125 168.7125 91,5 / 79,7 3 409.9250 404.9250

4 173.2875 168.7875 91,5 / 79,7 4 404.9375 409.9375

5 173.3875 168.8875 91,5 / 77,0 5 404.9500 409.9500

6 173.4125 168.9125 91,5 / 77,0 6 404.9250 409.9625

7 173.5125 169.0125 91,5 / 71,9 7 404.9750 409.9750

8 173.3750 168.8750 91,5 / 71,9 8 404.9875 409.9875

9 173.5625 169.0625 91,5 / 71,9

10 173.1375 168.6375 91,5 / 71,9 Subton za Link

11 173.2125 168.7125 91,5 / 71,9 Tx (Hz) Rx (Hz)

12 173.1125 168.6125 91,5 / 71,9 67,0 67,0

13 173.3375 168.8375 91,5 / 71,9 71,9 71,9

14 173.2875 168.7875 91,5 / 71,9 77,0 77,0

15 173.5375 169.0375 91,5 / 74,4 79,7 79,7

16 173.4375 168.9375 91,5 / 74,4

17 173.1875 168.6875 91,5 / 74,4 Oddajni ka p oziva

18 173.2125 168.7125 91,5 / 74,4 Tx (MHz) 173.2500

19 173.3875 168.8875 91,5 / 74,4

20 173.2375 168.7375 91,5 / 71,9

21 173.2625 168.7625 91,5 / 71,9

22 173.1875 168.6875 91,5 / 71,9

23 173.3125 168.8125 91,5 / 77,0

24 173.0875 168.5875 91,5 / 77,0

25 173.3625 168.8625 91,5 / 77,0

26 173.2375 168.7375 91,5 / 74,4

27 173.5625 169.0625 91,5 / 74,4

28 173.1625 168.6625 91,5 / 74,4

29 173.1625 168.6625 91,5 / 79,7

30 173.5500 169.0500 91,5 / 77,0

31 173.3000 168.8000 91,5 / 91,5

32 173.4000 168.9000 91,5 / 91,5

C10

C14

ČRETEŽ

GORENJEC8

C27

C31

KOSTANJEVICA

C2

KOPRIVNIKC10

C13

C7

C31

GRAD

Pripravljenost

Informacijski sistem - aplikacije

• Zbiranje in obdelava podatkov prek različnih aplikacij: SPIN, AJDA, GEŠP,

OSEBE, NAČRTI...

• Prikazovanje podatkov preko geografskega informacijskega sistema GIS-UJME

• Povezava s partnerskimi omrežji (VULKAN, GRS-INFO, GURS, AJPES, ARSO,

NEK, …)

• Sistemi za zgodnje obveščanje:

• Monitoring voda

• Radiološki monitoring

• Vizualizacija metereoloških podatkov

• Nevarne snovi

• Video Kras

• Podpora izobraževanju v ICZR

• Spletni portal WWW.SOS112.SI

• Obveščanje in opozarjanje ljudi na nevarnost naravnih in drugih nesreč

• Informiranje in usposabljanje ljudi za varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami

• Video vsebine

• Wap portal WAP.SOS112.SI

• Dostopno prek mobilnih telefonov

• Klic v sili za gluhe in naglušne WAP112

• Obveščanje ljudi o padavinah, strelah, vodostajih, nevarnih snoveh in drugim

Pripravljenost

Načrti zaščite in reševanja

Z načrti zaščite in reševanje se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic.

Načrte zaščite in reševanja za posamezne nesreče pripravljajo nosilci načrtovanja na državni, regijski, lokalni in obratni ravni.

Državne načrte zaščite in reševanja ter ocene ogroženosti izdela URSZR v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami. URSZR sodeluje pri izdelavi in dopolnjevanju dokumentov obrambnega načrta MORS in izdela načrt Poveljnika Civilne zaščite RS.

Državni načrti

zaščite in reševanja ob:

Spremljanje in izvajanje Seveso direktive, čezmejni vplivi industrijskih nesreč.

__________________________________________________________________

• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

• Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja – v pripravi je nova Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

• Navodilo o pripravi ocen ogroženosti - v načrtu izdelava Pravilnika o izdelavi ocen ogroženosti

potresu, poplavi,

požaru v naravnem okolju, nesreči zrakoplova,

železniški nesreči, nesreči na morju,

množični nesreči na avtocesti, pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh,

pojavu posebno nevarnih bolezni živali, jedrski ali radiološki nesreči, u

porabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi,

drugih nesrečah, ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice ter v vojni.

Pripravljenost

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

Sile za zaščito, reševanje in pomoč delimo na:

1. enote, službe in organe Civilne zaščite,

2. gasilske enote in enote ter službe društev ter drugih nevladnih

organizacij,*

3. enote, službe in centre za ZRP, ki jih organizirajo državni

organi.

Sile za zaščito reševanje in pomoč se glede na način vključevanja

in sodelovanja državljanov delijo na:

1. dolžnostne,

2. prostovoljne,

3. poklicne.

_____________ * Posamezne enote in službe se lahko organizirajo v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov

Gasilske enote: teritorialne poklicne, teritorialne s poklicnim jedrom, teritorialne prostovoljne, industrijske poklicne, industrijske s poklicnim

jedrom, industrijske prostovoljne.

Pripravljenost

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ PROSTOVOLJNI SESTAVI (~ 49.000 )

(prostovoljne gasilske enote, gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, podvodna reševalna služba, enote za prvo pomoč, stacionariji in nastanitvene enote pri Rdečem križu Slovenije , enote reševalcev z reševalnimi psi pri Kinološki zvezi Slovenije in Zvezi društev vodnikov reševalnih psov Slovenije, enote za postavitev začasnih bivališč pri Zvezi tabornikov Slovenije in Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, radioamaterji in drugo)

POKLICNI SESTAVI ( ~ 3.500 )

(poklicne gasilske enote, služba za ZiR ob ekoloških in drugih nesrečah ter za iskanje na morju, enota za identifikacijo oseb, enota za ZiR ob nesrečah s klorom ter drugimi jedkimi snovmi, mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo, ekološka laboratorija z mobilno enoto , enota za reševanje ob rudniških nesrečah in druge službe, ki jih organizirajo pristojna ministrstva v sodelovanju z zavodi oziroma gospodarskimi družbami)

DOLŽNOSTNI SESTAVI - CIVILNA ZAŠČITA ( ~ 5.000 )

(tehnične reševalne enote, enote za prvo pomoč, enote za prvo veterinarsko pomoč, enote za RKB zaščito, enota za varstvo pred NUS, enote za uporabo zaklonišč, služba za proženje snežnih plazov, službe za podporo, poveljniki CZ in njihovi namestniki ter štabi CZ, poverjeniki za CZ in njihovi namestniki, informacijski centri, logistični centri, druge enote in službe, nastanitveni center in mobilni stacionarij, enote za hitre intervencije)

Pripravljenost

JAVNE SLUŽBE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

1. Gasilska služba,

2. Gorska reševalna služba

3. Jamarska reševalna služba

4. Podvodna reševalna služba

Pripravljenost

DRŽAVNE IN REGIJSKE ENOTE, SLUŽBE IN ORGANI CIVILNE ZAŠČITE

1. ORGANI CZ

• poveljnik CZ RS in njegov namestnik

• poveljniki CZ regij in njihovi namestniki

• štab CZ RS

• štabi CZ regij

2. ENOTE CZ

• ekipe za prvo pomoč (v dogovoru z RKS)

• tehnično reševalne enote (TRE)

• enote za RKB zaščito (oddelki za RKB izvidovanje)

• enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (DeNUS)

3. SLUŽBE CZ

• službe za podporo (oskrba, prevoz, informacijska, komunikacijska in administrativna podpora,

psihološka pomoč, evakuacija in začasna nastanitev)

• služba za podporo in opravljanje posebnih nalog ZRP ob ekoloških in drugih nesrečah na

morju,

• služba za psihološko pomoč ob naravnih in drugih nesrečah

• logistični centri (državni in regijski)

• državna informacijska centra

• komisija za popis ter oceno poškodovanosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah

Pripravljenost

4. DRUGE OPERATIVNE SESTAVE

• državni mobilni center za obveščanje

• ekipe za popolnitev državnega in regijskih centrov za obveščanje

• državna enota za hitre reševalne intervencije (EHI)

poveljstvo EHI

skupina za IT podporo

oddelek za RKB dekontaminacijo

četa za tehnično reševanje (vodstvo službe, vod za reševanje z mehanizacijo,

oddelek za tehnično iskanje, vod za iskanje s psi in vod MUSAR (vodstvo, iskanje,

reševanje in zdravstvena oskrba)*)

vod za tehnično potapljanje

služba za podporo (vodstvo službe, ekipa za zdravstveno oskrbo,

oddelek za prehrano, skupina za nastanitev, skupina za elektriko,

skupina za vodo in skupina za prevoz)

enota za reševanje v tujih gorah in enota za reševanje v tujih jamah

enota za podporo gašenja požarov z zrakoplovi

DRŽAVNE IN REGIJSKE ENOTE, SLUŽBE IN ORGANI CIVILNE ZAŠČITE

________________________

* V okviru EHI je organizirana tudi enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih – MUSAR, ki je organizirana,

usposobljene in opremljena za samostojno izvedbo naloge iskanja in reševanja ponesrečencev ob večji naravni nesreči

doma in v tujini. Enota je organizirana kot modul MUSAR (ang. Medium Urban Search and Rescue) v okviru Mehanizma

Civilne zaščite Evropske unije in v skladu s smernicami in metodologijo INSARAG (ang. International Search and Rescue

Advisory Group) Združenih narodov.

Pripravljenost

Operativno delovanje sistema temelji predvsem na prostovoljnih reševalnih

službah in drugih sestavih, ki jih organizirajo društva in nevladne organizacije.

URSZR zagotavlja sredstva (pogodbe) za njihovo sofinanciranje, kar za

posamezne enote predstavlja več kot 75 % vseh sredstev potrebnih za delovanje.

URSZR zagotovlja sredstva za:

1. sofinanciranje reševalnih služb, društev in drugih organizacij (GRZS, GZS, JZS,

RKS, IJS, taborniki, skavti...);

2. program sofinanciranja gasilskih enot širšega pomena (45 GEŠP);

3. reševanje v primeru nesreč v daljših cestnih in AC predorih;

4. sofinanciranje gasilske reševalne in zaščitne opreme (GZRO) za PGD.

OPERATIVNO DELOVANJE

Pripravljenost

POŽARNI SKLAD

Namenska sredstva proračuna Republike Slovenije (59. člen Zakona o varstvu

pred požarom) za:

• sofinanciranje opreme,

• usposabljanja in delovanja operativnih gasilskih enot širšega pomena,

• sofinanciranje delovanja in opremljanja gasilskih enot,

• sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom ter

• izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom.

pritok požarne takse

delež požarne takse: lokalne skupnosti (70%) in širši namen (30%) (sklep

Vlade RS, 2002)

Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada

Komisija za razvojno raziskovalne naloge

Komisija za opremo

Pripravljenost

DRŽAVNE REZERVE MATERIALNIH SREDSTEV

PODROČJA:

1. oprema za reševanje ob množičnih nesrečah

2. oprema za reševanje ob izbruhu nalezljivih bolezni

3. oprema za reševanje ob poplavah

4. oprema za pomoč prizadetim ob vremenskih ujmah

5. oprema za reševanje ob nenadnem onesnaženju z nevarnimi snovmi (program MORJE)

6. oprema za gašenje (program KRAS)

7. oprema za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev

8. informacijsko komunikacijska oprema za podporo intervencij

LOGISTIČNI CENTRI

Materialna sredstva (DRMS, oprema enot) so skladiščene v:

državnem logističnem centru in

13 regijskih logističnih centrih.

Hkrati z oblikovanjem DRMS je bila vzpostavljena učinkovita organiziranost za njihovo hitro aktiviranje in

uporabo ter zagotovljena njihova ustrezna regijska razporeditev tako glede na organiziranost Uprave RS za

zaščito in reševanje in kot tudi ogroženost.

Pripravljenost

DRŽAVNE BLAGOVNE REZERVE

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve

V državnih blagovnih rezervah je:

Mobilni stacionarij ROLE za oskrbo 120 oseb in

Oprema za RKB osebno in kolektivno zaščito (osebni dozimetri,

čitalci osebnih dozimetrov, zaščitne maske, zaščitne rokavice,

zaščitni škornji, respiratorji, lahki kombinezoni…).

Nabave opreme se izvajajo skladno programu oblikovanja državnih blagovnih

rezerv 2009 do 2015 (800.000,00 EUR/leto).

Aktiviranje na podlagi odločitve Vlade RS (predlog poda minister za

gospodarstvo na predlog Poveljnika CZ RS)

Pripravljenost

Izobraževanje in usposabljanje

Izobraževalni center za zaščito in reševanje (ICZR -

1992) deluje 15 km jugovzhodno od Ljubljane v kraju

Ig.

Svoje enote ima še v Sežani (2011), Logatcu (2012)

ter Pekrah pri Mariboru (207)

Naloge: • izobraževanje in usposabljanje s področja zaščite, reševanja in pomoči, • usposabljanje državnih, regijskih in občinskih enot, • usposabljanje organizacij in zavodov in • mednarodna usposabljanja

Programi usposabljanja: • uvajalni, temeljni in dopolnilni; • programe predpiše minister za obrambo; • izvajamo okoli 100 programov • programe izvaja okoli 250 pogodbenih predavateljev in inštruktorjev

Vaje:

• teoretične

• praktične

• kombinirane

UKREPANJE OB NESREČAH

• POLICIJA

• GASILCI

• OZG / ZD in NMP

• BOLNIŠNICE

• CENTRI ZA SOCIALNO DELO

• VETERINARSKA UPRAVA RS

• AGENCIJA RS ZA OKOLJE

• ZAVOD ZA GOZDOVE

• ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO

• DARS

• DIREKCIJA RS ZA CESTE

• INŠPEKTORATI

• SLOVENSKA VOJSKA

• RDEČI KRIŽ, KARITAS..

• LOVCI

• RIBIČI

• ČEBELARJI

• UPRAVLJAVCI: ceste, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, telefonija,

• ŽIVALI-ZAVETIŠČA

• DIMNIKARSKA PODJETJA

• POGREBNA PODJETJA

VSAKODNEVNO PRI PREPREČEVANJU ALI ODPRAVLJANJU

POSLEDIC NESREČ VEČINOMA SODELUJEMO Z:

DRUGO: po naročilu vodij

intervencij, poveljnikov CZ in drugih

odgovornih oseb

Ukrepanje ob nesrečah

• Postopki v URSZR

• Vodenje intervencij (načelo postopnosti)

- Operativno preko poveljnikov in štabov Civilne zaščite, vodij reševalnih služb in

drugih sestav ter vodij intervencij;

- Občine samostojno organizirajo in pripravljajo ter vodijo zaščito, reševanje in

pomoč na svojem območju, ocenjevanje škode kot tudi odpravljanje posledic

nesreč.

- Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti.

• Sodelovanje Policije

- Helikopterska enota Policije,

- Specialna enota Policije

• Sodelovanje Slovenske vojske (Načrt VIHRA)

- 1. in 72 BR,

- 15. polk vojaškega letalstva,

- Logistični bataljon,430.MOD,

- Združeni operativni center(ZOC)

Ukrepanje ob nesrečah

Dežurni delavec URSZR

Podporna skupina na URSZR, ki se ob aktiviranju Poveljnika CZ RS

in Štaba CZ RS preoblikuje v službo za podporo

Povečanje števila operaterjev na izmeni v CO

Aktiviranje logističnih centrov, izdaja MS

Po potrebi aktiviranje enot in služb iz državne pristojnosti

Koordiniranje izvajanja intervencij

Obveščanje Vlade RS in ministrstev (načrti ZiR)

Obveščanje javnosti

NEPOSREDNI UKREPI

IZPOSTAVE URSZR

(regije)

VLADA RS

MINISTRSTVO ZA

OBRAMBOURSZR

ŽUPAN

OBČINSKE SLUŽBE

POVELJNIK CZ RS

ŠTAB CZ RS

POVELJNIK CZ

ŠTAB CZ REGIJE

POVELJNIK CZ

ŠTAB CZ OBČINE

KRAJEVNI POVELJ.

IN ŠTAB CZ

SVET ZA

NACIONALNO

VARNOST

ENOTE IN SLUŽBE ZA ZAŠČITO,

REŠEVANJE IN POMOČ

SISTEM VODENJA OB NESREČAH

ORGANIZACIJE PO

POGODBI

PROSTOVOLJNE

GORSKA REŠEVALNA

SLUŽBA

JAMARSKA REŠEVALNA

SLUŽBA

SILE SILE ZA ZAŠČITO,

REŠEVANJE IN POMOČ NA

RAVNI DRŽAVE

POKLICNE

JAVNE SLUŽBE

DRŽAVNEGA POMENA

ELME

RUDARSKE REŠEVALNE E.

ENOTA ZA REŠ. OB

NESREČAH S KLOROM

MOBILNA METEOROLOŠKA

ENOTA

CIVILNA ZAŠČITA

E. ZA HITRE

INTERVENCIJE

E. ZA RKB-ZAŠČITO

TEHNIČNO-REŠ. E.

SL. ZA PODPORO

PROSTOVOLJNE

RDEČI KRIŽ

GAS. E. ŠIRŠEGA POMENA

KARITAS

POTAPLJAČI

KINOLOGI

TABORNIKI

SKAVTI

SILE

ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN

POMOČ V REGIJI

POKLICNE

PGE ŠIRŠEGA POMENA

JAVNE SLUŽBE REG.

POMENA

ORGANIZACIJE PO

POGODBI

CIVILNA ZAŠČITA

TEHNIČNE REŠEVALNE. E.

ENOTE ZA RKB-ZAŠČITO

E. ZA VARSTVO PRED NUS

E. ZA PROŽENJE SNEŽ.

PLAZOV

SLUŽBE ZA PODPORO

PROSTOVOLJNE

GASILCI

RDEČI KRIŽ

SLOVENSKA KARITAS

POTAPLJAČI

KINOLOGI

TABORNIKI, SKAVTI

RADIOAMATERJI

SILE ZA ZAŠČITO,

REŠEVANJE IN POMOČ V

OBČINI

POKLICNE

POKLICNI GASILCI

JAVNA ZDRAVSTVENA SL.

JAVNE SL. SOC. VARSTVA

JAVNA VETERINARSKA SL.

GOSPODARSKE JAVNE SL.

DRUGE LOK. JAVNE SL.

dRGE ORGANIZACIJE PO

POGODBI

CIVILNA ZAŠČITA

E. PRVE POMOČI

TEHNIČNE REŠEVALNE E.

E. ZA RKB-ZAŠČITO

E. ZA VETERINARSKO PP

SL. ZA PODPORO

SL. ZA VZDRŽEVANJE IN

UPORABO ZAKLONIŠČ

Temeljne naloge

ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE

NAČRTOVANJE ORGANIZIRANJE LOGISTIČNA ADMINISTRACIJA

IN IZVAJANJE PODPORA IN FINANCE

POVELJNIK

CIVILNE ZAŠČITE

presoja razmer VODJA material dokument. posledic

prognoziranje INTERVENCIJE transport dokument. odločitev

določanje prednosti civilna zaščita zveze evidentiranje stroškov

operativno načrtov. javne reš. službe prehrana zagotavljanje sredstev

usklajevanje drugi izvajalci varstvo arhiviranje

nadzorovanje osebna zaščita obveščanje drugo

OCENJEVANJE ŠKODE

Ocenjevanje škode

PRAVNA PODLAGA

ZVNDN 97. a člen (ocenjevanje škode v lokalni skupnosti in na stvareh v državni lasti) in

97. b člen (postopek ocenjevanja)

ZOPNN določa pogoje in način uporabe sredstev državnega proračuna za odpravo

posledic naravne nesreče na stvareh in v kmetijstvu, za katero je ocena neposredne škode večja od

0,3 promila prihodkov državnega proračuna

Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode ugotavljanje, ocenjevanje in dokumentiranje

škode ter drugih posledic zaradi neugodnih vremenskih razmer

Škoda ocenjena po metodologiji je podlaga za pripravo programov za odpravo posledic nesreč in za

usmerjanje priprav varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

KOMISIJE ZA OCENJEVANJE ŠKODE

Občinske komisije imenuje župan s sklepom izmed strokovnjakov po posameznih področjih.

Poudarek na strokovnjakih gradbene in kmetijske stroke. Vsaka najmanj tri člane, skupaj približno

700 v 211občinah.

Regijske komisije (157 članov) in državno komisijo (14 članov) s sklepom imenuje Vlada

Republike Slovenije. Z vsemi ima URSZR sklenjene pogodbe.

APLIKACIJA AJDA

JAVNO OBJAVLJENI CENIKI

MEDNARODNO

SODELOVANJE

Mednarodno sodelovanje

Bilateralno sodelovanje Sporazumi z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Češko, Črno goro,

Makedonijo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Rusijo, Italijo;

Protokol s Furlanijo-Julijsko krajino;

Program sodelovanja s Švedsko in Nemčijo;

• Regionalne pobude Pobuda za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za JVE; Jadransko-jonska pobuda;

• Sodelovanje v EU na področju civilne zaščite

• Multilateralno sodelovanje

OZN - UN-OCHA, INSARAG, UN-ISDR, UNEP;

NATO - Civil Emergency Planning, EADRCC;

• Humanitarna in reševalna pomoč

POVZETEK

Povzetek

• Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami deluje in je

organizacijsko, normativno in funkcionalno zasnovan tako, da se lahko

odziva tudi na novo nastajajoče vire ogrožanja.

• Sistem je dnevno na preizkušnji, odzivni čas operaterjev do 7 sekund,

odzivni čas enot do 20 minut; sposobnost aktiviranja velikega števila

reševalcev v kratkem času.

• Sistem temelji na prostovoljnih in poklicnih sestavih; specializiran del na

dolžnostnih in pogodbenih pripadnikih.

• Zelo velika povezljivost s fakultetami, raziskovalnimi instituti, ministrstvi,

vladnimi službami, lokalnimi skupnostmi, Policijo in Slovensko vojsko

• Največji delujoč sistem profesionalnih zvez

• Edini sistem javnega alarmiranja

• Samostojen informacijski sistem zaščite in reševanja, povezan v uradne

državne registre in zbirke podatkov

• Zelo razvejana mednarodna dejavnost, visoka prepoznavnost, vodilna

vloga v državah JV Evrope

Ocenjujemo, da je obstoječa organiziranost sistema varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami za državo najprimernejša in finančno

vzdržna.

Koncept zaščite in reševanja ob množični nesreči

v cestnem prometu oziroma ob nesrečah v daljših avtocestnih predorih

Pri urejanju zaščite in reševanja ob množičnih prometnih nesrečah na avtocestah oziroma hitrih

cestah ter predorih sodeluje več deležnikov in sicer:

• Ministrstvo za obrambo (Uprava RS za zaščito in reševanje)

• Ministrstvo za notranje zadeve (Policija)

• Ministrstvo za zdravje (Služba nujne medicinske pomoči)

• Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Agencija RS za varnost prometa, Prometno informacijski

center)

• Družba za avtoceste Republike Slvenije

• Družba za državne ceste

• Gasilska zveza Slovenije, regijska gasilska poveljstva

• Rdeči križ Slovenije

Temeljna vprašanja oziroma izzivi

V zvezi s problematiko množičnih prometnih nesreč na avtocestah oziroma hitrih cestah ter

predorih so bila v preteklih letih opravljena številna medresorska usklajevanja glede evidentiranih

težav, predvsem glede:

• sprejema velikega števila poškodovanih v bolnišnice v zelo kratkem času,

• delovanja dispečerske službe v sistemu službe nujne medicinske pomoči v povezavi s sistemom

opazovanja, obveščanja in alarmiranja, ki deluje preko klicne številke 112,

• zagotavljanja zadostnih količin potrošnih sanitetnih sredstev in opreme na kraju nesreče,

• zagotavljanja psihološke pomoči reševalcem, udeleženim v nesreči ter njihovim svojcem

• reševanja v predorih, vključno z zunanjo podporo reševalcem v predoru

• reševanja v primeru nesreč, kjer je prisotna nevarna snov

• dekontaminacije poškodovanih

• urejanja intervencijskih dostopov in prehodov na avtocesti

• intervencijskih dostopov in prehodov na hitrih cestah (pomurka)

• uporabe enotnega komunikacijskega sistema med reševalci (Tetra)

• zagotavljanja slišnosti radijskih zvez v predorih

• oskrbe mirujočega prometa

Koncept zaščite in reševanja

Koncept zaščite, reševanja in pomoči ob množični nesreči v cestnem prometu oziroma ob nesrečah v

daljših avtocestnih predorih je naslednji:

• Načrt zaščite in reševanja se izdela na ravni regij

• Intervencijo ob nesreči vodi pristojni gasilski poveljnik

• Ob nesrečah na odprtem delu avtoceste posreduje gasilska enota širšega pomena, v kolikor gre za

nesreče, pri kateri je potrebno tehnično reševanje oz. je prisotna nevarna snov. V kolikor gre za

požar, lahko intervencijo opravita osrednja in krajevno pristojna gasilska enota občine, na območju

katere se je dogodek pripetil

• Gasilske enote zagotavljajo podporo predorskim gasilcem, prevoze nepoškodovanih na odrejene

lokacije, pomoč službi NMP pri vzpostavitvi delovišča, dostavo prikolice za množične nesreče na

mesto dogodka

• DARS zagotavlja zaporo ceste in preusmerjanje prometa oz. zavarovanje mesta nesreče in

opozarjanje voznikov, namestitev nepoškodovanih v ustreznih prostorih,

• Policija poleg svojih rednih nalog zagotavlja pomoč DARS pri preusmerjanju prometa

• Služba nujne medicinske pomoči zagotavlja medicinsko oskrbo, vzpostavitev delovišča, prevoze

poškodovanih v najbližje bolnišnice,

• Bolnišnice zagotavljajo povečanje ekip na urgenci ter namestitev poškodovanih in ranjenih

• URSZR zagotavlja psihološko pomoč

• RKS zagotavlja popis in oskrbo nepoškodovanih na odrejenih lokacijah

• Poklicne gasilske enote iz Maribora, Celja in Kopra zagotavljajo dekontaminacijo poškodovanih

• Za ukrepanje v predorih se zagotovijo specialna gasilska vozila z banko zraka

Nadaljne aktivnosti

Nadaljnje aktivnosti obsegajo predvsem:

• Intenzivirati ozaveščanje voznikov in preventivo

• Sodelovanje pri spremembah cestno prometne zakonodajo

• Nadaljevanja urejanja intervencijskih dostopov in prehodov

• Nadaljnje urejanje oskrbe mirujočega prometa ob nesrečah,

• Nadaljnje urejanje obvozov

• Nadgradnja komunikacijskega sistema za potrebe zaščite in reševanja ZARE v digitalni in

povezava s TETRO (policija)

• Povečevanje rezerv sanitetne opreme po regijah (prikolice)

• Poenostavitev načrtov ZiR

• Nabava opreme za portalne gasilce

• Izvajanje usposabljanj portalnih gasilcev in usposabljanj s področja psihološke pomoči

• Nadgradnja programa usposabljanja ekip prve pomoči s področji psihološke pomoči

• Povečanje števila psihologov v državni enoti

HVALA ZA POZORNOST

www.sos112.si