Vsebinski sklop

Naravni viri, gozdovi, upravljanjeprof. Andrej Bončina

Upravljanje z naravnimi in energijskimi viriprof. Sašo Medved, prof. Andrej Bončina

prof. Andrej Udovč

Struktura predavanj v okviru predmeta Upravljanje z naravnimi in energijskimi viri:

Naravni viri in upravljanje− (1) Naravni viri: pregled, delitev in značilnosti− (2) Trajnostno gospodarjenje− (3) Adaptivno upravljanje. Večnamensko gospodarjenje

Gozdovi in upravljanje− (4) Gozdovi v Sloveniji− (5) Primerjava gozdnih virov in gospodarjenja z gozdovi: Slovenija,

Evropa, svet− (6) Upravljanje gozdov: značilnosti, problemi, perspektive− (7) Raba lesa v Sloveniji: stanje, spremembe in perspektive

Naravni viri – opredelitev in delitve

Zakaj postajajo naravni viri vse pomembnejši?

Ekonomska kriza Okoljska kriza Energijska kriza Politične krize (vojne) Ideje trajnostnega razvoja,

trajnostne družbe0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1750 1800 1850 1900 1950 2000 2050 2100Leto

Prebivalstvo (milijarde)

Dnevno se rodi 370.000 otrok, dnevna umrljivost je 150.000; vsak dan se število prebivalcev poveča za več kot 200.000 = okoli 1,5 milijona na teden = 80 milijonov na leto.

Sodobni človek verjame, da lahko v veleblagovnicah dobi vse, kar potrebuje. Ne razume, da vsak izdelek izvira iz zemlje, morja, in da mora spoštovati te vire (Heyerdale).

Opredelitev naravnih virov

Naravni viri so sestavine ali značilnosti (pojavi) naravnega okolja, ki imajo neko vrednost za zadovoljevanje človekovih potreb.

Zgledi naravnih virov: voda, prst, gozd itn.

Zgledi dejavnosti, ki se ukvarjajo z obnovljivimi naravnimi viri: ribištvo, gozdarstvo, poljedelstvo itn.

Koncentracija virov

S socioekonomskega vidika je pomembna koncentracija vira kot materiala oziroma energije.

Čim večja je razlika v koncentraciji med virom in poprečno koncentracijo v okolju – večja je vrednost takšnega vira za družbo.

Primer: rudnine

Viri so predvsem socialnoekonomski, manj ekološki termin.

Značilnosti opredelitve naravnih virov

Obsegajo del žive in del nežive narave.

Različno razumevanje: ožji, širši pomen

Poudarek: uporabnost za človeka, zadovoljevanje človekovih potreb, “izkoristljivost”.

Naravni viri niso produkt človeka, ampak produkt (naravnih) procesov. Naravni viri nimajo neke znatne stopnje predelave (kmetijski izdelki, les, nafta, minerali..)

Tradicionalna raba pojma se omejuje na vire, ki so (lahko) uporabni za človeka pod določenimi tehnološkimi, ekonomskimi in socialnimi okoliščinami. Posledica: relativnost opredelitve naravnih virov.

Delitev naravnih virov

Delitev po OECD: rudninski in energijski

viri talni viri vodni viri biološki viri

Delitev po Eurostat Kemični viri

− organski− anorganski − mešani

Obilje in razpoložljivost − neizčrpljivi− izčrpljivi

• obnovljivi• neobnovljivi

Razporeditev− nacionalni− večnacionalni− internacionalni

Delitev naravnih virov

Geološki viri (rudnine, nafta, plin, kamnine itn.)

Hidrološki viri (podtalnica, površinske vode)

Atmosferski viri: zrak, padavine, svetloba (sevanje)

Talni viri: tla, produktivnost in biološki potencial v tleh

Gozdni viri: različni tipi gozdov in podobne oblike vegetacije

Poljščine Morski in vodni viri: rastlinski in

živalski viri ter mineralni viri v morjih in vodnih ekosistemih

Živalski viri: domače oziroma kultivirane živali

Prostoživeče živalske vrste in divjad (Človeški viri) Mikrobni viri

Uporabnost naravnih virov - primer

Naravni vir

Surovine Hrana BivališčaStanovanja

Energija Oblačila Transport

Vegetacija X X X X X

Tla/prst X XVoda X X X X X

Geološki viri

X X X X

Živali X X X X X X

Pri predmete obravnavamo del vsebin o naravnih virih, in sicer: −Energijske vire (prof. Medved), ki jih pridobivamo s pomočjo različnih osnovnih naravnih virov (vode, geoloških virov, biomase itn.)−Osnove o naravnih virih (prof. Bončina) −Kmetijstvo (prof. Udovč)−Gozdni viri/gozdarstvo (prof. Bončina)

Obnovljivi viri energije

Obnovljivi viri energije – energijski viri, ki nastanejo pri pretvorbi sončnega sevanja kot toplota, biomasa, hidroenergija, veter in se v naravi obnavljajo.

Neobnovljivi viri energije predvsem fosilna) in jedrska energija.

Pretvorba obnovljivih naravnih virov v različne oblike energije.

Značilnosti:Velik potencial, nizka gostota moči, pomen se je v času spreminjal, povečevanje pomena v prihodnjih desetletjih.

Točkovni in razpršeni viri

Obnovljivi Neobnovljivi

Razpršeni Vegetacija, Tla, GozdŽivaliVoda

ŠotaGramoz, pesek…

Točkovni Nekatere rastline in živali, ki zahtevajo specifične razmere

Rude (npr. zlato)

Delitev glede na prostorsko koncentracijo virov: ali so viri prostorsko omejeni na relativno majhne površine ali zavzemajo velike površine. Gozdovi pokrivajo velike površine, zato jih prištevamo med razpršene vire. Točkovni viri pa so prostorsko zelo omejeni (npr. rudnine).

Delitev ni nedvoumna: odvisno je tudi od merila – ali lokacijo presojamo na krajinski, regionalni ali globalni ravni.

Pomanjkanje je pogosto pri obnovljivih in razpršenih virih.

Vzroki za konflikte so pogostejši pri točkovnih neobnovljivih virih.

Ekološka problematika izrazita pri …?

Ali so med njimi kakšni vplivi?

Primer delitve virov na točkovne in razpršene

Obnovljivi in neobnovljivi naravni viri

Pojma se pogosto uporabljata

Med njima ni vedno jasna ločnica.

Po navadi se pojem obnovljivi viri nanašajo na vire, ki se sami po sebi obnavljajo. To so predvsem biološki sistemi s področja gozdarstva, ribištva, kmetijstva, upravljanja prostoživečih živali. Neobnovljivi viri se tradicionalno nanašajo na fosilna goriva in minerale (premog, baker itn.) – se pravi na nežive materiale, ki se smatrajo kot nenadomestljivi oziroma končni.

Pogosto se enači žive sisteme z obnovljivimi viri in nežive kot neobnovljive vire.

Obnovljivi in neobnovljivi naravni viri

Pojma obnovljivi in neobnovljivi viri sta socioalnoekonomska termina! Zato ne odsevata povsem, ali gre za biološke ali nežive vire.

Pomembna razlika med obnovljivimi in neobnovljivimi viri je v stopnji obnove in času obnove.

Primeri:Mineralne snovi (rudnine): nastanejo kot rezultat tektonskih, erozijskih in drugih procesov. Zanje je potrebno dolgo obdobje (geološki čas), zato jih uvrščamo med neobnovljive vire.

Guano – fosfatni depoziti so primer obnovljivega vira, čeprav gre za neživi sistem (obnovitvena stopnja: 180 tisoč ton letno, to je 8800 t P)

Šota – primer fosilnega goriva, ki se obnavlja. Ali jo štejemo za obnovljive, je odvisno od tega ali jo uporabljamo.

Obnovljivi in neobnovljivi naravni viri: stopnja obnovljivosti

Obnovljivi naravni viri so tisti, ki se obnovijo na človeški časovni skali. Primeri: voda (?), ribe, gozdovi.

Neobnovljivi naravni viri so tisti, kjer je stopnja obnavljanja enaka ničali pa je neznatna v relativno dolgem obdobju.

Obnovljivi viri so pogosto povezani v ekološke sisteme. Primeri: les, ribe, divjad, voda…

Neobnovljivi naravni viri so mnogo manj vključeni v kroženje snovi v ekosistemu. Pogosto izkoriščanje enega takšnega vira ne vpliva na razpoložljivost drugega neobnovljivega vira.

Obnovljivi in neobnovljivi naravni viri: stopnja obnovljivosti

Na oblikovanje vira (snovno/energijsko) vpliva pretok energije skozi sistem: manjši je pretok energije skozi sistem, bolj počasi nastaja in manj obnovljiv je ta vir. Večji je pretok energije skozi sistem, hitreje se vir formira in lahko ga prištevamo med bolj obnovljive vire. Zgled: biološki sistemi (fotosinteza).

Bistvena razlika med obnovljivim in neobnovljivim virom je v velikosti pretoka energije skozi sistem.

Vpliv rabe vira na njegovo obnovljivost

Človek vpliva na pretok energije skozi sistem in zato tudi na stopnjo obnovljivosti sistema.

Primeri:Obnovljivost lesa je odvisna od ravnanja z gozdnimi sestoji. Če je ravnanje neustrezno, se zmanjša stopnja obnovljivosti – poprečna produkcija lesa je manjša.

Poljedelstvo: ?

Če je določen vir obnovljiv, ni nujno da tak ostane in obratno, če je vir neobnovljiv, obstajajo možnosti, da postane obnovljiv.

Primeri:Zakrasovanje: Zaradi napačnega ravnanja lahko postane zemljišče neprimerno za kmetijsko ali gozdarsko rabo.Z odvodnjavanjem, gnojenjem ali drugim posegom lahko postane neko zemljišče primerno za kmetijsko rabo.Nove tehnologije omogočajo trajno izrabo virov, ki prej ni bila mogoča.

Naravni viri in konflikti

Prisotnost in obilje naravnih virov – povečuje možnost konfliktov.

Različni viri imajo različne vpliv na možnost pojavljanja konfliktov.

Ekonomisti so raziskovali odnos med obiljem naravnih virov in ekonomsko rastjo. Relacije niso enake, pogosta je negativna korelacija, prisotna tudi pozitivna odvisnost.

Slovenija ?

Raba nekaterih virov zahteva majhne investicije in majhno skupino ljudi, rabe drugih zahteva velike vložke, stalno investiranje in podporo velikih multinacionalk. Raba slednjih je mogoča v mirnih obdobjih, čeprav lahko samo izkoriščanje virov generira konflikte.

Klasifikacija virov potrebna z ekonomskega vidika – različni viri, različne posledice, različne možnosti konfliktov.

Obnovljivi viri pogosteje sprožajo konflikte.

Izrabljivost naravnih virov

Delitev virov glede na izrabljivost je relativna, saj je odvisna tudi od tehničnih možnosti.

Izrabljivost naravnih virov

Razpršeni vir

Preprosto raziskovanje

Visoka cena na enoto teže

Strateški vir

Preprost transport

Preprosto skladiščenje

Čiščenje proizvoda pred prevozom ni

potrebno

Preprosto izrabljanje -nekvalificirano delo -preproste tehnologije

Pomanjkljivosti pri obravnavanju virov

Problem: izolirano obravnavanje posameznih virov.Na primer: Voda in zrak se pojmujeta kot abiotska vira…

Koncept upravljanja virov in njihovega varstva pogosto ignorira kompleksnost ekoloških procesov.Primer: onesnaženost podtalnice.Drugi primeri: ?

Tradicionalna raba pojma se omejuje na naravno prisotne sisteme in vire, uporabne za človeka pod določenimi tehnološkimi, ekonomskimi in socialnimi okoliščinami.

Perspektiva: razširjena definicija naravnih virov vključuje okoljske in ekološke sisteme (integral natural resource management)

Dinamične interakcije med hidrosfero, atmosfero, litosfero in biosfero so pogoj za obstoj in funkcioniranje ekosistemov.

Primer:Tla so živ sistem, ki se razvija zaradi interakcij med rastlinami, živalmi in mikrobi kot živimi komponentami in neživim delom tal.

Abiotski dejavniki (npr. temperatura in vlaga) vplivajo na tlotvorne procese.

Hidrosfera (voda)

Litosfera (zemlja)

Biosfera (življenje)

Atmosfera (zrak)

Nekateri ekološki vidiki gospodarjenja z (obnovljivimi) naravnimi viri

Pomen neživih komponent:so habitat (prostor) neposreden vir vode in kisika za organizmeso rezervoar 6 najbolj pomembnih elementov za življenje (C, H, O, N, S, P) - sestavljajo 95% živih organizmov.

Na Zemlji je omejena količino teh elementov. Kroženje elementov je pogoj za nemoteno funkcioniranje ekosistemov.

Primer: listni opad

Delitev žive komponente:producenti (fotosinteza), konzumenti in dekompozitorji

Funkcioniranje ekosistemov

Za delovanje ekosistemov je potrebna energija od zunaj- sončna energija, ki oskrbuje pretok energije v ekosistemu. Zunanji vir energije je pogoj za stalno transformacijo snovi in energije, kar je ključna značilnost ekosistemov. (Snovi = vse kar okupira prostor in ima maso.) (Energija = kar je zmožno opraviti delo.)

Interakcije med hidrosfero, atmosfero, litosfero so tudi aktivirane s sončno energijo. Posledici: atmosfersko in vodno kroženje (veter, plima, oblaki, vodni tok, padavine). V dolgem obdobju: gibanje in spreminjanje zemeljske skorje (sedimenti, erozija), obliko, toka in akumulacija vode (vodotok, reka, jezero, slapovi).

Premisleki za upravljanje naravnih virov

V ekosistemih sta živi in neživi del vzajemno odvisna.

Energija je pogoj za delovanje ekosistema. Delovanje ekosistema se odraža v stalnem spreminjanju snovi in energije. Prvi termodinamični zakon nas opozarja na končnost obsega virov, drugi na to, da je potreben vir energije za pretok energije skozi sistem.

Različni vplivi lahko znatno spremenijo delovanje (procese) in strukturo ekosistemov (npr. globalno ogrevanje).

Naravni viri so omejeni, končni.

V dosedanjem razvoju rabe naravnih virov je človek predvsem ogrožal naravno strukturo ekosistemov, in sicer s poenostavljanjem sistemov in vnosom odpadkov.

Ekosistemsko gospodarjenje

Človeške civilizacije so vedno »gospodarile z ekosistemi«

Razvoj zahodne civilizacije: eksploatacija, sprememba biosfere, resna opozorila v drugi polovici 20. stoletja, ko okoljske vede in varovanje okolja pridobivajo večji pomen.

V zadnjem obdobju je pomembno vprašanje ohranjanje biodiverzitete.

V osemdesetih letih se postopno uveljavlja ekosistemski pristop pri gospodarjenju z naravnimi viri.

Ljudi vse bolj zanima okolje. Pojavljajo se zahteve po ohranitvi vrst, združb, ekosistemov in krajin.

Kaj je ekosistemsko gospodarjenje? (ecosystem management = EM)

Tradicionalen model gospodarjenja z viri je temeljil na maksimalni produkciji proizvodov (goods) in storitev (services). V ospredju je bila trajnost donosov, oziroma utilitaristični aspekt - vidik rabe in porabe, stalna oskrba trga, ne pa toliko gospodarjenje z virom. Pogosta napaka je bila pomanjkanje upoštevanja mej rabe, zato je tudi naraščalo število ogroženih vrst in ekosistemov. Celo danes nekateri razumejo ekosisteme kot dolgožive, večnamenske tovarne (naravne veleblagovnice).

EM je zanimiv/sodoben model gospodarjenja z naravnimi viri.

Opredelitev ekosistemskega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri(ecosystem management = EM)

Nekateri razumejo EM kot podaljšek večnamenskega in trajnostnega gospodarjenja (zahteve za varstvo habitatov, rekreacijo in ohranjanje prostoživečih živali).

Radikalen pristop: sprejeti Naravo kot tako, čeprav lahko to pripelje v določenih primerih do omejevanje nekompatibilne človekove rabe. Gre za ideje, da imajo okoljske vrednosti kot biodiverziteta, socialne in kulturne vrednosti takšen pomen kot npr. človekove pravice.

Definicija: EM povezuje znanje o ekoloških odnosih znotraj kompleksa socialno-političnih in vrednostnih okvirov z namenom ohranitve integritete ekosistemov v daljšem časovnem obdobju«(GRUMBINE 1994).

Značilnosti ekosistemskega gospodarjenja

Upoštevanje ekosistema − študij vseh povezav v ekološki hierarhiji− vključevanje resničnih ekoloških mej− upravljanje ekološke integritete

• ohranjanje vabilnih populacij vseh naravnih vrst.• ohraniti celoten spekter ekosistemske variabilnosti• ohraniti ekoloških in evolucijskih procesov• upravljati ekosisteme dovolj dolgoročno• prilagoditi človekovo rabo

− okoljski monitoring in zbiranje podatkov Praksa upravljanja

− adaptivnoupravljanje− sodelovanje − organizacijske spremembe

Skrb za človeka− vrednote