Napredno vzdrževanje programske opreme - Učno gradivo€¦ · Web viewPrograme za delo z besedili (Wordpad, Word Office..) Programska orodja. Programe za delo s tabelami podatkov,

Napredno vzdrževanje programske opreme - Učno gradivo 2011

LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA

Napredno vzdrževanje programske opremeRačunalnikar

Učno gradivo (v 1.0)Igor Šifrer, 2011

Ljudska univerza Radovljica, Igor Šifrer, 2011 Stran 1


PovzetekUčno gradivo sledi učnemu načrtu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) za predmet »Napredno vzdrževanje programske opreme« za izvedbo programa »Računalnikar«. Omenjeno gradivo obravnava strokovno področje svetovanja in pomoči uporabnikom na področju programske opreme , nameščanja in vzdrževanja programske opreme, uporabo matematičnih programov ter projektnega vzdrževanja ter razvoja programske opreme.Gradivo obravnava aktivno sodelovanje dijaka pri programski opremi, poznavanje programske opreme, razvojnih modelov programske opreme, spiralni ter postopni razvoj napredne programske opreme . Svetovanje in pomoč dijakom pri načrtovanju in organiziranju svojega dela zagotavlja komuniciranje in poznavanje vzdrževanja informacijske opreme, ki ga je osvojil pred tem. Razvijanje programske kulture, vzdrževanje že nameščenih programov, uporabo tekočih nastavitev , varstvo okolja in varovanje poslovanja z hitrostjo programa mu dolgoročno zagotavljata uspeh v poklicu računalnikar.

Gradivo je v pomoč predavateljem in dijakom, da se lahko nemoteno soočijo z strokovnimi sklopi in vrsto programov, projektnega vodenja vzdrževanja programske opreme, uporabe programov, svetovanje in implementacijo v kateremkoli družbenem okolju ali je to v pisarni, na delovnem mestu, doma ali šoli. Vpeljuje dobro poznavanje naprednih modulov programske opreme v slovenskem in tudi EU okolju.



Kazalo

Uvod 51. Napredno vzdrževanje programske opreme - Kaj je to? 62. Zgodovina razvoja programov 7

2.1. Zgodovina razvoja naprednih programskih oprem 7

2.2. Kaj je program? 12

2.3. Kako nastane programska oprema? 13

2.4. Zakaj sploh programirati? 14

2.5. Kaj potrebujemo pri napredni programski opremi? 14

2.6. Odprto kodna programska oprema 152.6.1. Odprta koda 152.6.2. Zgodovina odprto programske kode 152.6.3. Odprta kultura 172.6.4. Definicija odprte kode 192.6.5. Prednosti in slabosti 213.6.6. Napredna prostodostopna programska oprema 24

2.7. Blagovna znamka programske opreme 312.8. Varstvo znamke prodajne opreme 322.9. Licenca napredne programske opreme 32

3. Aktivna napredna programska oprema? 333.1. Uvajanje in vzdrževanje programske opreme 333.2. Fine nastavitve OS Windows 343.3. Nastavitve Opracijskega sistema 39

4.1. Avtorstvo programov 464.1.1. Javni programi 464.1.2. Sistemski programi 464.1.3. Ostali sistemski programi 484.1.4. Komunikacijski programi 494.1.5. Uporabniški programi 49

4.2. Avtomatizacija in povezovanje med programi 51



5. Skupni predmeti skupine Office 525.1. File Search 525.2. File Dialog 53

6. Predmeti v resničnem svetu 535.1. Predmeti v programiranju 54

7. Spletne strani ki so prilagojene prav vsakemu obiskovalcu pri naprednem

vzdrževanju programske opreme 56

8. Literatura 59



Uvod

Glede na to, da medtem ko pišem ta učbenik nastaja po svetu v tem trenutku mnogo naprednih programov, ki jih bodisi delajo »amaterji« bodisi najboljši računalniški strokovnjaki, knjiga ne more zaobiti vseh »naprednih« vzdrževanj programov na globalnem trgu. Med pisanjem sem se osredotočil na slovenski in evropski del, kjer se bo dijak – računalnikar verjetno strokovno seznanjal z napredno vzdrževano programsko opremo. Pri programskih jezikih , ki so osnova programske opreme, so bistveni najpomembnejši ki se trenutno prodajajo kot licence ali brezplačne kopije – na netu. Ob koncu poglavij sem tudi dodal vprašanja za vajo, za dijaka potrebne, da razume tematiko in izrazoslovje primemo poklicu računalnikar. Večina nalog oz. vaj je v obliki vprašanj, katerim je potrebno izbrati pravilen odgovor. Mnenje avtorja je, da bi se teoretično znanje pri tem predmetu preverjalo na ta način in čim manj z vsebinskimi odgovori. Računalnik in z njim napredno vzdrževanje programske opreme preverjamo čim bolj z učbenikom na mizi. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in napredka je pojem »napredno« v računalništvu zelo minljivo. Izbira pravilnega odgovora dijak lahko tudi ugiba, vendar ima učenje »na pamet« vsaj dve prednosti. Prva je samozavest dijaka saj tako pride uspešno do rezultata, ki ga nato motivira da uspešno rešuje naloge. Druga pa je pa, da pri reševanju uspešno uporabi širše znanje. Do pravilnega odgovora se lahko tudi dokoplje z izločanjem nepravilnih. Za posebno iznajdljive dijake pa bo kdaj za pravilen odgovor dovolj samo njihova iznajdljivost.

Pri tem predmetu dijaku ni potrebno izdelati novega programa oziroma sprogramirati določeno naročilo. Tukaj sem mnenja da poudarek na seminarski nalogi ne bi bil uspešen, saj se predmet nanaša na vzdrževanje informacijske opreme in kasneje na napredno vzdrževanje strojne opreme, ki vključuje na koncu projektno – zaključno delo. Na koncu vseh strokovnih predavanj ocenjujemo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki pridobili pri naslednjih strokovnih sklopih oziroma modulih. Učni načrt in vsebina tega učbenika mora biti povezana z vsemi e-gradivi , ki obstajajo v zvezi z praktičnih delom z računalnikom ter programi. Če je računalnik danes najpomembnejši »napredek« je pomembno da se dijaki- računalnikarji učijo strokovne predmete praktično s prsti na tipkovnici.



1. Napredno vzdrževanje programske opreme. Kaj je to?

Kot smo že v učbeniku vzdrževanje informacijske opreme omenili se programi nanašajo na posamezno licenčno pogodbo in »izdelovalca » programa. Programe lahko prenašamo tudi na pomnilniških nosilcih, laserskih ploščah, v zadnjem času pa vse več na disk računalnika. Le redki programi so za namestitev , da program vzdržujemo ali prepišemo samo na disk. Zahtevnejši programi so običajno iz števila večjih modulov, datotek, arhivov, ki so nameščeni ponavadi, kot stisnjeni programi ali s prizorom okenskega modula za namestitev prikazani ali odstranjeni z ključnimi koraki.Med vzdrževanjem in še preje namestitvijo večinoma uporabnik mora vtipkati kakšen podatek, namestitveno kodo, ime ali priimek vzdrževalca, naziv šole, ipd.Za napredno vzdrževanje opreme pa govorimo o definiciji namestitve in z njo ustrezne kode. Koda je številka, zapisana na nosilcu, ki rabi za potrditev, da je lastnik uporabnik opreme res edino ta oseba. Za napredno vzdrževanje je programski opremi priložen namestitveni program, ki celotno namestitev izvrši večinoma samodejno. Z ukazi setup ali install (angleško – namestitev) se lahko določene vpise v sistemski operacijski sistem razpne kot napreden – razširjen program. Potrošniki zahtevajo najvišjo kakovost programov za najnižje cene – in to takoj. Posebno kot poklic –računalnikar se spopadamo z vedno krajšimi roki vzdrževanja, kakovost programske opreme mora ostati na najvišji , cena programa pa na najžiji ravni. Višja kakovost naprednih programov in nizke cene vzdrževanja označujejo gospodarski razvoj v pisarnah. Ameriške družbe so na izziv naprednega vzdrževanja programske opreme odgovorile tako, da so odstranile ovire, ki so ločevale razvojni program od proizvodnega in izboljšale delovanje programske opreme. Kako?Oblikovalci, programski inženirji, dobavitelji programov so se oblikovali v napredne skupine oziroma vodje informacijskih tehnologij v podjetju. Na ta način so s progami prepolovili čas, potreben od začetka razvoja do končnega izdelka programa. Veliko pa je bilo narejenega z prehodom na CAD (ang. Computer Aided Design), to je trodeminzionalno oblikovanje preverjanje izdelkov na računalniku. Toyota, Ford, BMW in ostali napredni giganti avtomobilske industrije so z napredno programsko opremo izboljševali kakovost in linijsko proizvodnjo.Kot pozna vsak programer izraz GIGO (ang. Go in go out) program izvršiti le tiste operacije, ki so bile vnesene vanj. Zatorej napredno vzdrževanje zahteva vzdržati korak ob vedno višjih zahtevah programov ki poganjajo strojno opremo, proizvodnjo, planiranje, operacijske raziskave, modulacijo in poslovanja.Michaell Dell danes imenuje napredno vzdrževanje programov, kot »vedno nova kombinacija vidnega, slišnega in računalniškega vodenja med uporabnikom in programerjem.« Vsak od teh načinov naprednega vzdrževanja ima svoje mesto. Lahko povečamo svojo učinkovitost , ko smo začeli ljudi in programe vzdrževati preko interneta, zunanjih podjetij, mrežnih strežnikov. Sprememba načina poslovnega obnašanja je sedaj veliko bolj pomemben, kot pa sama tehnologijo oz. program. Glavni vodili programske opreme sta enostavnost in



priročnost. Uporabniku prijazne verzije programske opreme ne zahtevajo toliko naprednega vzdrževanja, kot pa redno namestitev nadgradenj programa. Dell podjetje je npr. zmanjšal stroške storitve in administracije, ko si vsak teden uporabniki Dellovih spletnih strani poberejo okoli 90.000 računalniških programov. Če bi vsa ta naročila vzdrževanja sprejemali po telefonu in programsko opremo pošiljali po pošti , bi jih na teden stalo to 150 tisoč eurov. To je napredno vzdrževanje da samopostrežni način storitve npr. HP-help deska omogoča prihranke tudi kupcev programov. Vsak teden kakih 200 tisoč ljudi obišče spletno stran z navodili za odpravljanje napak. Vsak tak obisk podjetju , ki ponuja tudi programsko opremo (HP,Dell, Microsoft, SAP,SAS,) prihrani približno 15 Eur kot bi stalo organizacija tehnične pomoči naprednega vzdrževanja po telefonu.Napredek je v tem da so proizvajalci programov prelevili ne samo v prodajalce ampak v svetovalce programske opreme. Strankam so bili v pomoč pri pripravah na zamenjavo tehnologije ,programske opreme ter se začeli poglabljati v napravo njihovih naprav, da so jih omogočili najbolj primerno in napredno programsko opremo. Napredno pomeni da nam ostaja več časa za svetovanje, vzpostavljanje odnosov s strankami in prodajo programa. Ena posebnih strani uspešnih računalniških podjetij je da pri servisiranju programov, napak in odpravljanja posebnosti programa zato obstaja npr. 5 tisoč posebno oblikovanih strani (Npr. Dellova Premier) , ki so namenjene večjim kupcem programske opreme, 65 odstotkov sedanjih strank pa so posamezniki in majhna podjetja. To računalnikarje spodbuja da se nenehoma izobražujejo in so v stiku z najnovejšimi rešitvami produktov programa in rešitvam podjetja. Na teh straneh učbenika je prikazano da je napredno tudi to da uporabnik programa vstopi na kodirano stran in dobi informacijo o ponudbi, ki je oblikovana posebej za njegove potrebe. Na teh straneh učbenika bomo pogledali opis standardnih metod, konfiguracij naprednega vzdrževanja programske opreme, ki bo dijakom pomagala razumeti »vstop« v avtomatično nameščanje programov po lastni izbiri in želji uporabnika.

2. Zgodovina programov?

V tem poglavju ki govori najprej na splošno potem pa o določenih programskih orodij si bomo pogledali začetek in nadaljevanje uporabe programske opreme.

2.1. Zgodovina razvoja naprednih programskih oprem

a) Od skromnega programskega proizvajalca do vodilnega globalnega akterja- primer napredne programske opreme - SAP

V kratkih treh desetletjih se je programska oprema razvijala iz malega regionalnega podjetja v vrhunsko svetovno korporacijo. Danes je na trgu veliko vodilnih globalni ponudnik ov poslovnih rešitev, ki zaposlujejo več kot 53.000 ljudi. Prav njihova predanost in inovativni duh narekujeta hitrost sedanjim in prihodnjim uspehom družbe.



Sedemdeseta: Vizija v »realnem času«

Leta 1972 so nekdanji uslužbenci podjetja IBM – Dietmar Hopp, Hans-Werner Hector, Hasso Plattner, Klaus Tschira in Claus Wellenreuther – v Mannheimu v Nemčiji ustanovili podjetje z imenom »SAP Systems Analysis and Program Development«. Njihova vizija je bila razvijati standardne programske aplikacije za poslovno procesiranje v realnem času. Leto kasneje so končali prvi finančno-računovodski program, ki je tlakoval pot stalnemu razvoju drugih programskih komponent, iz česar se je kasneje razvil sistem »R/1«. R pomeni procesiranje podatkov v realnem času.

Intenzivno raziskovanje SAP-jeve IBM podatkovne baze in nadzornega sistema je konec desetletja pripeljalo do rojstva SAP R/2.

Osemdeseta: Hitra rast

Družba SAP se preseli v prvo stavbo podjetja na ulici Max-Planck Strasse v industrijski coni Walldorfa blizu Heidelberga, kjer se pod skupno streho nahaja vseh 50 terminalov in razvojni oddelki . V tem času je petdeset od sto največjih nemških industrijskih podjetij že SAP-jevih naročnikov.

Sistem SAP R/2 doseže visoko stopnjo stabilnosti s predhodnimi generacijami programov?. Zaradi vedno večjega števila multinacionalnih strank SAP oblikuje novo verzijo programa v različnih jezikih in z uporabo različnih valut. Do sredine desetletja SAP ustanovi prvo prodajno organizacijo v Avstriji. Podjetje se prvič pojavi na informacijskem sejmu CeBIT v Hannovru v Nemčiji, prihodki pa hitreje kot so pričakovali dosežejo 100 milijonov tedanjih nemških mark (okoli 52 milijonov evrov).

Avgusta 1988 SAP GMBH (d.o.o.) postane SAP AG (d.d.), 4. novembra pa registrira 1,2 milijona delnic na seznam Frankfurtske in Stuttgartske borze.

Nemški poslovni časnik Manager magazine imenuje SAP podjetje leta – ta naziv je družba kasneje prejela še dvakrat.

Z ustanovitvijo hčerinskih podjetij na Danskem, v Italiji in v ZDA se SAP-jeva mednarodna širitev odvija s svetlobno hitrostjo.

Devetdeseta: Novi pristop k programju in rešitvam

SAP lansira na trg nov sistem SAP R/3, koncept »klient-strežnik«, uniformna pojava grafičnih vmesnikov, konsistentna uporaba relacijskih podatkovnih baz in zmožnost programa, da deluje na računalnikih različnih proizvajalcev, pa stranke sprejmejo z velikim odobravanjem. S SAP-jevim sistemom R/3 se uvede nova generacija poslovne programske opreme za podjetja – od visoko zmogljivega računalništva, ki podpira večje število uporabnikov, do trislojne arhitekture, ki jo sestavljajo podatkovne baze, aplikacija in uporabniški vmesnik. Vse do danes je arhitektura »klient-strežnik« standard v poslovni programski opremi.

S sedeža v Walldorfu korporacija SAP vodi vedno večje število hčerinskih podjetij, svoja vrata v Walldorfu pa uradno odpre nov prodajni in razvojni center, ki simbolizira globalni



uspeh podjetja. V dvajsetem letu delovanja poslovanje izven Nemčije prvič preseže 50 odstotkov celotne prodaje.

Do leta 1996 podjetje zabeleži 1.089 novih strank, ki uporabljajo sistem R/3, ob koncu tega leta pa je SAP R/3 instaliran v več kot 9.000 podjetij po vsem svetu.

Leta 1997 praznuje SAP petindvajseto obletnico in zaposluje že 12.900 ljudi. Še naprej krepi osredotočenost na različne industrijske panoge in razvija vedno več industrijsko specifičnih rešitev. Henning Kagermann skupaj s Hassom Plattnerjem postane podpredsednik in izvršni direktor SAP AG. 3. avgusta 1998 se inicialke S-A-P prvič pojavijo na velikem zaslonu največje borze na svetu - newyorške borze (NYSE).

Medtem ko se desetletje približuje koncu, Hasso Plattner, podpredsednik in izvršni direktor, napove strategijo mySAP.com, ki oznanja začetek novih smernic za podjetje in njegov produktni portfelj. mySAP.com povezuje rešitve za e-trgovanje z obstoječimi ERP aplikacijami, pri tem pa uporablja vrhunsko internetno tehnologijo.

Leto 2000 in naprej: Inovacije za novo tisočletje

Z uporabo interneta postane uporabnik središče programskih aplikacij, SAP pa razvije program mySAP Workplace in temeljne ideje o portalu za podjetja ter dostopu do informacij, ki je odvisen od specifičnih vlog.

Do leta 2005 že 12 milijonov uporabnikov vsak dan uporablja SAP-jeve rešitve. Trenutno SAP beleži 100.600 instalacij po vsem svetu in sodeluje z več kot 1500 partnerji. V SAP so razvili več kot 25 industrijsko specifičnih poslovnih rešitev in imajo več kot 33.200 strank v 120 državah. SAP je tretji svetovni neodvisni proizvajalec programske opreme.

Danes ponuja SAP (na podlagi arhitekture »Enterprise service-oriented architecture« in platforme SAP NetWeaver, ki omogočajo integracijo ljudi, informacij in procesov tako znotraj kot izven podjetja.

b) nastanek pisarniških programov

slika 1: Uradni paket



Zbirka Microsoft Office Small Business 2007 je nastajala v zgodovini desetletij skozi preprosto uporabo in ima v letih nastanka nadgradenj vsako leto vključena nova orodja, s katerimi prihranimo čas.

Pisarniški programi skozi zgodovino so nastali da so uporabniki bolj organizirani in strankam zagotovili boljše storitve. Z zbirko lahko na enem mestu upravlja uporabnik podatke o vseh strankah in možnih kupcih ter hitro ustvari dinamične dokumente, preglednice in predstavitve. Ideja pisarniške napredne opreme je da lahko z njo preprosto ustvarimo strokovna trženjska gradiva za tiskanje, pošiljanje po e-pošti in objavljanje v spletu ter v podjetju sestavite učinkovite trženjske kampanje. Učinkoviteje z njo lahko upravljamo koledar, opravila in e-pošto ter s filtrom odstranite neželena e-poštna sporočila, da zaščitimo in zavarujemo računalnik. Prav tako pa je z nadgradnjami verzij iz 2000 do 2007 nastala kvaliteta v tem da porabimo manj časa za učenje uporabe novih funkcij z izboljšanimi meniji, ki samodejno prikažejo prava orodja.

Posebnosti pisarniških programov:

- Učinkovitejše in uspešnejše delo

Nova orodja omogočajo hitrejše delo in ustvarjanje bolj strokovnih dokumentov, preglednic in predstavitev. Z zbirko Office Small Business 2007 lahko hitro dokončamo vsakdanja opravila in posvetimo več časa svojim strankam. Novi meniji in orodne vrstice, ki temeljijo na opravilih, samodejno prikažejo ukaze in možnosti, ki jih lahko uporabimo, in tako olajšajo in pospešijo iskanje želenih funkcij programov. Z novo funkcijo »Predogled v živo« si lahko preprosto ogledamo spremembe, še preden jih dejansko uporabimo.

- Upravljanje podatkov o vseh strankah in stikih na enem mestu

V program Microsoft Office Outlook 2007 with Business Contact Manager je vključena popolna rešitev za upravljanje strank in stikov, s katero lahko računalnikar strankam ponudi boljše storitve. Office Outlook 2007 with Business Contact Manager omogoča, da razvrstimo podatke o vseh stikih, možnih kupcih in strankah. Tako preprosteje na enem mestu upravljamo možne kupce, se odzove na potrebe strank in upravlja prodajne procese. Poleg tega lahko tudi sledi projektnim opravilom, jih upravlja uporabik programa in dodeli sodelavcem.

- Ustvarjanje strokovnih trženjskih gradiv in kampanj v podjetju

S programom Microsoft Office Publisher 2007 lahko ustvarite in pošiljate strokovna trženjska gradiva in kampanje za tiskanje, pošiljanje po e-pošti in objavljanje v spletu. Če program Office Outlook 2007 with Business Contact Manager uporabljate skupaj s programom Office Publisher 2007, lahko sledite dejavnostim trženjske kampanje in jih upravljate – med te dejavnosti sodijo npr. sestavljanje poštnih seznamov, razdelitev gradiva in sledenje rezultatom. Če želite ustvariti predstavitve strokovnega videza, s katerimi boste izboljšali prepoznavnost svojega podjetja, lahko uporabite knjižnico prilagodljivih predlog v programu Microsoft Office PowerPoint 2007.



Prednosti pisarniških programov :

Preprosto iskanje in uporaba želenih funkcij. Iskanje in upravljanje e-pošte ter dodeljevanje pomembnosti e-pošti. Učinkovitejše upravljanje časa in opravil. Upravljanje podatkov o vseh strankah in možnih kupcih na enem mestu. Boljše upravljanje možnih kupcev in prodajnih priložnosti. Ustvarjanje strokovnih trženjskih gradiv in kampanj v podjetju. Shranjevanje in pošiljanje datoteke v obliki zapisa PDF. Učinkovitejše upravljanje trženjskih prizadevanj. Ustvarjanje dokumentov in predstavitev strokovnejšega videza v krajšem času. Analiziranje podatkov za sprejemanje boljših odločitev.

Z paketom DSP Office 2007 licence za uporabo in ključ za aktivacijo. Office 2007 z omejenim 60-dnevnim polnim delovanjem je prednaložen s strani proizvajalca.

Office 2007 z omejenim časovnim delovanjem vsebuje Office Home and Student 2007, Office Basic 2007, Office Small Business 2007, Office Professional 2007. Ključ, ki ga dobite z nakupom Office DSP paketa vam odklene kupljeno verzijo npr. MS Office Basic 2007.

Po vpisu aktivacijske kode pridobljene z nakupom tega paketa se trajno odklenejo vse možnosti kupljene zbirke npr. MS Office Basic 2007.

Po uspešni aktivaciji licence je mogoče izdelati arhivsko kopijo na tri načine:

Z orodjem za izdelovanje arhivskih kopij, ki je vključeno v OS Windows Vista S ponovno namestitvijo programske opreme pri izbranem partnerju (proti plačilu) Z nakupom medija (proti plačilu)

No to sta dva primera dveh uspešnih podjetij, ki trenutno izdelujeta napredno programsko opremo. Seveda pa so se v zgodovini programja so se vsi programerji spraševali tri določila, ki predpisujejo kako napreden bo celoten računalnik in programska oprema:

a) V koliko računalnikov lahko namestimo programb) Ali smemo program prepisatic) Ali smemo prodajati programsko opremo narejeno s kupljenimi programom

Opisana stroga pravila avtorstva programov, preizkusnih programov in javnih programov so lastništvo skozi čas spreminjala. Programi že od vsega začetka sodijo v pravice avtorjev (t.i. avtorske pravice) so tako moralne kot materialne. Pisec programa- programer je že od začetka ko je nastal prvi program neminljiv od zgodovine prvih programov in nosi posameznikovo avtorjevo ime. Avtorjevo ime se uporablja tudi pri citiranju in navajanju kakršnihkoli odlomkov iz avtorskega dela (če to programer dovoli) Primer kraje v novejšem času je bil napisan program za muziko Napster, ki se je kasneje končal na sodišču. Materialne pravice ni nujno da jih ima samo avtor lahko pa jih kasneje zakupi podjetje, ki se ukvarja z proizvodnjo napredne programske opreme.



a) Enouporabniški program lahko načeloma namestimo samo v en računalnik. Pri omrežnih programih je ta številka višja, toda večinoma omejena. Primer je npr. v podjetju ki se ukvarja z grafiko in designom in ima pet delovnih postaj. Ko kupimo uradno npr. Micrsosoft Windows Server z pravicami do petih namestitvah in v prihodnje želimo povečati uporabnike na novih delovnih postajah , moramo kupiti še nove izvode programov.

b) Pri prepisovanju programov nas omejuje zakon o lastništvu napisanega programa, zatorej lahko naredimo samo rezervne kopije programa, vendar samo za lastno uporabo.

c) Na trgu programske opreme še posebej najnovejše obstaja črni trg , kjer so prototipi programov, najnovejše »garažne« rešitve, preizkusni programi .Prodajanje novih programskih jezikov ter z njimi podobne rešitve, ki so narejeni z kupljenimi programi , je velikokrat natančno predpisano, katere dele programa je pri prodaji dovoljeno prenesti na kupca. Stroga pravila uporabe veljajo predvsem za programe široke rabe, ki se množično prodajajo – tržne programe. Pooblaščeni prodajalci prodajajo take legalne programe. Seveda pa obstaja še množica programov , ki se prodajaj na druge načine. Tako imenovani preizkusni programi (ang. Shareware) so programi , ki jih avtorji običajno preko omrežij brezplačno ponujajo v preizkus. Hkrati s programom posredujejo tudi rok preizkušanja in ceno programa. Redki programi , ki imajo ponavadi odprto kodo so zastonj oziroma se jih ponuja za minimalno ceno v času testiranja. Uporabniku se v času testiranja oz. preizkušanja program dovoli uporabljati , po poteku te faze »testiranja« , ko program uradno pride z licenco na trg pa se umakne iz računalnika ali pa se ga mora kupiti od prodajalca in lastnika licence programa. Uporabnik nato lahko dobi od prodajalca najnovejšo različico programa, ker so preizkusni – testni programi še vedno pomanjkljivi in za poslovno prakso še neprimerni. Kupci z uradnim nakupom pridobijo uradno pomoč programskih svetovalcev, programerjev, tehnično dokumentacijo, primere nastavitev napredne programske opreme, ter ostale podobne ugodnosti pooblaščenega prodajalca.

2.2. Kaj je program ?

Skoraj vsak danes ima danes kaj opraviti z računalnikom. Učenec z njim napiše seminarsko nalogo, učitelj pa sestavi test, mlajši uporabnik kaj nariše, uslužbenec na pošti pa se opravičuje , da bodo denar upokojencem začeli izplačevati takoj ko usposobijo računalnik. Malokdo od našteti , pa bi na vprašanje, ali je kdaj uporabljal računalniški program, odgovoril pritrdilno. Pa so ga vsi – kdorkoli z računalnikom karkoli dela, dela s programi ki v njem tečejo. Nekateri programi se zaženejo ko računalnik prižgemo in tečejo vse dokler ga ne ugasnemo. Navzočnosti teh programov se večinoma niti ne zavedamo; toda ko premaknemo miško in se na zaslonu premakne njen kazalec – zato skrbi program ; in ura v vogalu zaslona – tudi to je program; če celo računalnik pustimo nekaj časa pri miru , zaslon nenadoma oživi in se spremeni v divje vesolje – tudi zato poskrbi ustrezen program.



Drugo vrsto programov zaženemo in končamo sami. Ti programi so lahko namenjeni za izdelavo izdelkov, na primer za pisanje dopisa ali risanje načrta, ali pa »nimajo kaj pokazati« za primer vzemimo program ki nam omogoča klepetanje na internetu. Kako programi pridejo v računalnik? Nekatere dobimo skupaj z novim računalnikom. Mednje sodi program, ki skrbi za osnovno delovanje računalnika –operacijski sitem, drugi za vsakdanjo rabo, tretji so namenjeni za zabavo in igro. Druge programe moramo kupiti posebej – dobijo se v računalniških trgovinah v lepo zapakiranih škatlah, nekatere programe – do njih najlaže pridemo po internetu – pa avtorji ponujajo celo zastonj. Preden začnemo programsko opremo uporabljati , program namestimo na disk računalnika. Namestitev pomeni v splošnem prepis vseh datotek programa na disk. Programi so glede na zahteve uporabnika različni. Lahko imajo samo eno datoteko, lahko pa jih obsegajo celo kupico. Razlikujejo se tudi po obsegu, od majhnih, nekaj sto ali tisoč bajtov dolgih, do takih ki dodobra zasedejo disk. Toda programov ne sodimo ne po številu datotek ne po obsegu ( pa ne tudi po lepoti škatle v katerem se prodaja, ali ceni) Vsaka programska oprema ki nam pomaga pri kakršnem koli opravilu je dobra in koristna.

2.3. Kako nastane programska oprema ?

Računalnik je sposoben izvajati programe samo, če so podani v obliki, ki jih razume njegov procesor, ov obliki številčnih kod. Ker te kode predstavljajo strojne ukaze procesorju jih imenujemo tudi strojne kode. Toda pisanje programom neposredno s strojnimi ukazi bi bilo počasno in neučinkovito, zato jih pišemo v višjim programskih jezikih. Višji programski jeziki (npr Pascal, Basic, C) sestavljajo ukazi in pravila za njihovo pisanje. Z njim lahko postopek reševanja problema zapišemo v razumljivejši, preglednejši in bolj zgoščeni obliki. Program zapisan v takem jeziku je neke vrste besedilo saj ga dejansko lahko napišemo z najpreprostejšim urejevalnikom besedil. Za uporabo v računalniku moramo to besedilo , ki mu pravimo tudi izvorna koda – predelati v strojne ukaze. Za pretvorbo izvorne kode v strojno kodo uporabljamo poseben program, ki mu pravimo prevajalnik.

prevajanje

Rezultat preverjanja je strojna koda ali tudi izvršna koda. Takšna datoteka ima ponavadi končnico exe in jo lahko v računalniku neposredno izvajajmo. Čeprav je prevajalnik najpomembnejši in najznajčilnejši del vsakega programskega jezika, pa potrebujemo

2.4. Zakaj sploh programirati?


Izvorna koda Strojna koda


Osebni računalniki se uporabljajo od osemdesetih let. Ravno ko se nam je zazdela, da so vsi Pc-jevi programi že napisani, je programska industrija izumila Okna. Okna niso prišla kar čez noč. Dolgo let so jih razvijali ekipe vrhunskih programerjev. S temi naprednimi profesionalci se »garažni programerji« niso mogli kosati. Programirati za Okna bi bilo kot če se bi doma lotili izdelati vesoljsko ladjo. Tako se je kljub novemu okolju nadaljevalo programiranje s starimi orodji v starem računalniškem okolju (DOS-u). Potem pa so se začela postavljati okolja in orodja za programiranje v okenskem okolju. :

- Delphi- Visual C- Visual Basic

Programiranje za Okna je postalo nekaj , česar se lahko nauči vsak. Programerji so se lotili izdelave novih programov, pa tudi ponovnega programiranja »starih« programov, saj se vse kar je že bilo sprogramirano, načeloma čaka na vnovično rojstvo v Oknih. Zato lahko rečemo, da se je napredna programska oprema za Okna šele začela.

Računalnikar ki je seznanjen z različnimi programi mora poznati ta poklic programerja in nekatere lastnosti , ki ga delajo privlačnega tudi za nestrokovnjake. Programirati in vzdrževati programsko opremo , še posebej napredno je razburljivo in zanimivo, saj je program izdelek, ki ga naredimo praktično iz nič (tako kot napišemo pesem ali ustvarjalni roman). Izdelani program je lahko koristen , lahko pa popolnoma neuporaben a vendar osupljiv. In v vsakem programu je nekaj osebnega- programerjevega. Kot ustvarjalno intelektualno opravilo je programiranje posebno primerno za šolajočo se mladino – dijake saj zahteva in razvija sposobnosti, kot so natančnost, vztrajnost ter abstraktno in logično mišljenje.

2.5. Kaj potrebujemo pri napredni programski opremi?

Ker je to gradivo namenjeno kot pripomoček pri učenju oz. samoizobraževanju programa računalnikar, se bo dijak odločila za osebni računalnik na katerega bomo v skladu z končnim projektnim delom namestili oz. sprogramirali ustrezen program. Pri tem lahko uporabimo brezplačne programe, ki imajo odrto kodo.

2.6. Odprtokodna programska oprema



2. Slika programi odprte kode

Cilji dijaka :

Naučili se boste, kaj je odprtokodna programska oprema. Spoznali boste, kaj je odprtokodna programska oprema. Spoznali boste razliko med prostodostopno in odprtokodno programsko opremo. Spoznali boste, kje so viri odprtokodne programske opreme.

2.6.1. Odprta koda

Odprta koda (angl. Open source) je pristop za zasnovo, razvoj in distribucijo programske opreme, ki ponuja možnost enostavne dostopnosti programske opreme z izvorno kodo. Nekateri menijo, da je odprta koda ened izmed različnih možnih pristopov načrtovanja programske opreme, drugi pa menijo, da povzroča strateške probleme v svojem področju dejavnosti.

Preden je odprta koda postala širše sprejeta, so razvijalci in proizvajalci uporabljali različne izraze za opis koncepta. Izraz open source je postal priljubljen z vzponom interneta, ki je zagotovil dostop do različnih proizvodnih modelov, komunikacijskih poti in interaktivnih skupnosti.

Razvoj programske opreme in/ali nakup licenc običajno stane nekje okoli 15% skupnih stroškov. To kaže, da je izbira programske opreme bolj tržna kot strokovna odločitev. Vendar uporaba odprte kode omogoča uporabo različnih programov, pristopov in prednostnih nalog in se razlikuje od bolj zaprtih, centraliziranih, modelov razvoja, ki običajno ne omogočajo razvojnih alternativ. Principi razvoja odprte kode temeljijo na enakovrednosti razvijalcev, rezultati dela pa so na voljo širši javnosti. Pogosto se odprta koda omenja v povezavi z računalništvom, vendar se principi uporabljajo tudi na drugih področjih, na primer v biotehnologiji.



Vprašanja za preverjanje znanja?

Ali je odprtokodna programska oprema drugo ime brezplačno (angl. freeware)?

2.6.2. Zgodovina odprte kode

Odločitev, ki so jo nekateri člani gibanja za uporabo znaka "odprte kode", je prišel iz strategije na zasedanju je bila v Palo Alto, Kalifornija, v odziv na Netscape, ki je januarja 1998 za javnost objavil izvorno kode Navigatorja. V skupini posameznikov na zasedanju so bili Christine Peterson, ki je predlagal termon "odprta koda", Todd Anderson, Larry Augustin, Jon Hall, Sam Ockman, Michael Tiemann in Eric S. Raymond. Uporabili so priložnost pred sprostitvijo izvorne kode Navigatorja. Netscape-jevo dovoljenje in sprostitev kode kot odprta koda pod Netscape Public License in nato pod Mozilla Public License.

Izraz je bil v središču pozornosti na prireditvi organizirani aprila 1998 s tehnični založnik Tim O'Reilly. Prvotni naslov prireditve je bil "Freeware Summit", pozneje pa se ga naziva kot "Open Source Summit". Zbrali so se voditelji številnih najpomembnejših brezplačnih in odprtokodnih projektov, kot Linus Torvalds, Larry Wall, Brian Behlendorf, Eric Allmän, Guido van Rossum, Michael Tiemann, Paul Vixie, Jamie Zawinski in Eric Raymond. Na sestanku se je vnela razprava za uporabo naziv med sourceware in open source.

Obstaja veliko skupin, ki trdijo, da je njihova last izraz "Open Source", vendar izraz v resnici ni nikoli bil blagovna znamka.

The Open Source Definition uporablja Open Source Initiative, da ugotovi, ali programsko licenco lahko štejejo za open source. Opredelitev temelji na Debian Free Software Guidelines, ki jo je bapisal in prilagodil predvsem Bruce Perens. Perensovo pisanje temelji na "štirih svoboščinah" z Free Software iz Free Software Foundation.

V Perensovi definiciji je odprta koda širok splošen tip programske opreme, ki daje izvorno kodo na voljo javnosti v nasprotju z avtorskimi omejitvani zaščiteni programski opremi. Vse distribucije in predelave ne morejo biti blagovne znamke ali patenti za vsa ustvarjena dela.

Pojem se uporablja tudi na drugih področjih. Marsikdo podajava v tem primeru Wikipedia kot primer, vendar ima Wikipedija pogosto omejitve, ki tehnično gledano krši načela odprte kode.

Nekatera podjetja poznajo svojo programsko opremo kot odprtokodno. Pogosto pa naletimo na omejitvi pri dokumetaciji kode, podpori, dodatnih modulih, ki pa niso brezplačni in prosto dostopni.

Projekti odprtokodne programske opreme so običajno zgrajeni in vzdrževani z mrežo prostovoljnih programerjev. Primeri odprtokodnih izdelkovi so strežnik HTTP Apache, protokolni sklad TCP/IP, in spletni brskalnik Mozilla Firefox. Eden izmed najbolj uspešnih



odprtokodnih izdelkov je operacijski sistem GNU/Linux, odprta različica Unix-podobnega operacijskega sistema.

3.slika: www.flickr.com/photos/tormento

2.6.3. Odprtokodna kultura

Odprtokodna kultura je kreativna praksa za brezplačno izmenjavo in predelavo ustvarjenih vsebin. Primeri vključujejo kolaž umetniških praks, kot so filmski posneteki, animacije, slike, glasba in druge umetniške zvrsti. Odprtokodna kultura je tista, v kateri so dela, varovana z avtorskimi pravicami, splošno dostopna. Udeleženci v kulturi lahko spremenijo dela in vrnejo nazaj v Skupnost.

Vzpon odprtokodne kulture v 20. stoletju je nastal zaradi naraščajoče napetosti med ustvarjalnimi praksami, ki potrebujejo dostop do vsebin, ki so pogosto zaščitene z avtorskimi pravicami in vedno bolj omejevalnimi zakoni o intelektualni lastnini in politikami financiranja, ki urejajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin. Problematika je izjemno zaostrena v Združenih državah Amerike (kazni za kršitelje so pogosto višje kot za umor).

Pretirani zaščitni ukrepi z avtorskimi pravicami so ustvarili nekaj, kar imenujemo "negativni učinek" med kulturnimi izvajalci. Konec 20. stoletja so se začele razvijati kulturne skupnosti, da bi svoje delo bolj svobodno ponudili drugim. Primer takšne skupnosti je Creative Commons. Odprto kulturo moramo ločiti od svobodne kulture (angl. free culture), saj si tudi v odprti kulturi posamezne pravice avtorji pridržijo.

Najpomembnejša pridobitev odprtokodnega gibanja je internet. Vprašanje je ali bi bili cilji te kulture doseženi brez interneta. Globalno omrežje ne ponuja samo okolja, kjer so kulturni izdelki splošno dostopni, ampak omogoča tudi enostavno in poceni redistribucijo produktov v različne skupnosti. Razlogi za to pa so naslednji:


http://www.flickr.com/photos/tormento


- internet omogoča še večji dostop do digitalnih vsebin. Uporabniki niso omejeni na lastne pripomočke in vire, ampak imajo dostop do prostranih omrežij pripomočkov in virov, nakaterih zastonj. Spletišča kot je Archive.org ponujajo prosto dostopen prostor za vsakogar, ki želi licencirati svoje delo z licenco Creative Commons. Ta izdelek je potem dostopen za brezplačen prenos (splošna dostopnost), vsem z internetno povezavo.

- uporabniki imajo zagotovljen neomejen medsebojni dostop. Stare analogne tehnologije, kot sta telefon in televizija, imajo omejitve glede interakcije uporabnikov. V primeru televizije obstaja malo ali sploh nič možnosti za interakcijo uporabnikov. Uporabniki telefona pa imajo omejeno možnost interakcije z več kot dvema znanima partnerjema (angl. peer). Internet pa uporabnikom omogoča dostop do milijonov partnerjev. Ta prednost interneta pospešuje spremembe kulture, saj je uporabnikom omogočeno sodelovanje in komuniciranje preko internacionalnih in kulturnih meja. Hitrost, s katero digitalni proizvodi potujejo na internetu, omogoča lažjo redistribucijo kulture.

4. slika : www.archive.org

2.6.4. Definicija odprtokodne programske opreme


http://www.archive.org/


Odprto kodna programska oprema je programska oprema, pri kateri lahko dostopamo do kode, v to kodo lahko vsakdo posega in jo razpečuje.

Veljati pa morajo naslednji pogoji:

1. Svobodna re-distribucija. Licenca ne sme omejevati prosto prodajo programske opreme kot komponente združenih programskih paketov. Za programsko opremo se tudi ne sme zahtevati nikakršne vrste plačila.

2. Izvorna koda. Program mora vsebovati izvorno kodo ali pa mora biti prosto dostopna. Prav tako ni dovoljeno zakrivanje kode ali kakršnokoli oteževanje dostopa do nje.

3. Izpeljana dela. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme, prav tako mora dovoljevati razširjanje teh del pod istimi licenčnimi pogoji kot original.

4. Integriteta avtorja izvorne kode. Licenca lahko omejuje, da morajo biti izpeljani izdelki distribuirani pod drugačnim imenom.

5. Prepoved diskriminacije med osebami in skupinami. Licenca ne sme diskriminirati nobene osebe ali skupino oseb.

6. Prepoved diskriminacije posameznih področij dejavnosti. Licenca ne sme nikogar omejevati pri uporabi programa na posameznem področju dejavnosti.

7. Distribucija Licence. Licenčne pravice se nanašajo na vsakogar, ki prejme program brez kakršnih koli postopkov.

8. Licenca ne sme biti specifična za produkt. Pravice, vezane na program, ne smejo biti odvisne od tega, ali je program del določene programske distribucije.

9. Licenca ne sme omejevati druge programske opreme. Licenca ne sme imeti omejitev nad programsko opremo, ki je razširjena skupaj z licenčno programsko opremo.



10. Licenca more biti nevtralna do tehnologije.

5.slika: www.opensource.org

2.6.5. Prednosti in slabosti

a) prednosti

Obstaja kar nekaj prednosti odprte programske opreme pred komercialno, najbolj pomembna pa je možnost spreminjanja in popravljanja kode. To omogoča neomejeno spreminjanje in popravljanje programske opreme. Prva prednost tega je, da se izognemo slabosti enega samega razvijalca oz. ponudnika, ker lahko izvorno kodo spreminja vsak, kar pomeni da ni omejitve pri podpori programske opreme kot pri komercialni programski opremi. Saj, ko se podjetje ki izdeluje napredno programsko opremo, odloči prenehati nuditi podporo programski opremi ta nima več podpore zaradi licence nad programsko opremo. Druga prednost spreminjanja in popravljanja kode pa je fleksibilnost oz. svoboda programske opreme, saj lahko vsakdo spremeni njeno funkcionalnost in obliko.

ni stroškov nabave programske opreme. nižja ranljivost za viruse, manj varnostnih lukenj, posledično manj napadov na

programsko opremo.


http://www.opensource.org/


b) slabosti največja slabost odprto kodne programske opreme so nedokončani izdelki, saj veliko

programske opreme ne doseže končnega izdelka ampak ostane v tako imenovani beta fazi razvoja.

v večini primerov je problem neprijazen uporabniški vmesnik, kateri oteži delo s programom predvsem uporabnikom, ki se ne spoznajo na računalništvo.

kompatibilnost programa z operacijskim sistemom. podpora je lahko tako kot prednost tudi slabost pri odprtokodnem programju, saj ni

zagotovljena od nikogar oz. je lahko slabo izvedena. težak začetek projekta, saj mora biti zadostno število zainteresiranih in motiviranih

razvijalcev, da dokončajo projekt.


1. Kaj je bistveni element v izmenjavi odprte kode?a) Nizki stroški.b) Visoka cena licenčnih programov.c) Možnost enostavnega širjenja po internetu.

2. Koliko odstotkov skupnih stroškov stane razvoj programa in nakup licence?

a)5%

b) 15%

c) 40%

3. Med katerima nazivoma za odprto kodo se je vnela razprava na sestanku leta 1998?

b) free source in sourcewarec) free source in open sourced) sourceware in open source

4. Vpiši manjkajočo besedo.

Projekti odprtokodne programske opreme so običajno zgrajeni in vzdrževani z mrežo

programerjev.



5. Označi primere odprtokodnih izdelkov.

a. HTTP Apacheb. Internet Explorerc. Mozilla Firefoxd. GNU/Linux

6. Kaj ponuja spletišče Archive.org?

a) Prosto dostopen prostor za vsakogar, ki želi licencirati svoje delo z licenco Creative Common.

b) Prosto dostopen prostor za vsakogar, ki želi prodati svoje delo.c) Nakup programske opreme.

7. Ali je pri odprto kodni programski opremi dovoljeno zakrivanje programske kode ali oteževanje dostopa do nje?

a)Ne.b) Da.c) To se odloči avtor

8. Kaj so prednosti in kaj slabosti odprto kodnih programov?

Rešitev:

Prednosti SlabostiNi stroškov nabave programske opreme. Ni stroškov nabave programske opreme.Kompatibilnost programa z operacijskim sistemom.

Kompatibilnost programa z operacijskim sistemom.

Podpora. Podpora.Nižja ranljivost za viruse, manj varnostnih lukenj.

Nižja ranljivost za viruse, manj varnostnih lukenj.

Nedokončani izdelki. Nedokončani izdelki.



2.6.6. Napredna prostodostopna programska oprema

Cilji za dijake :

Naučili se boste, kaj je odprtokodna programska oprema. Spoznali boste, kaj je odprtokodna programska oprema. Spoznali boste razliko med prostodostopno in odprtokodno programsko opremo. Spoznali boste, kje so viri odprtokodne programske opreme.

- Sourceforge

slika 6: uradni stran

SourceForge je spletno mesto, namenjeno razširajanju odprte kode. Deluje kot centralno mesto za razvijalce programske opreme za nadzor in upravljanje odprtokodnega razvoja programske opreme. Spletišče upravlja SourceForge Inc. (prej VA Software).

Februarja 2009 je bilo na naboru SourceForge več kot 230.000 projektov in več kot 2 milijonov registriranih uporabnikov, čeprav niso vsi aktivni. Po raziskavi Compete.com je domena sourceforge.net do avgusta 2009 privabila vsaj 33 milijonov obiskovalcev.

SourceForge nudi prost dostop do gostovanja in orodjij za razvijalce proste/odprtokodne programske opreme, v konkurenci z drugimi ponudniki, kot so RubyForge, Tigris.org, BountySource, BerliOS, JavaForge in GNU Savannah.



- Common creatives

Creative Commons (CC) je neprofitna organizacija, namenjenih širjenju v ustvarjalnih del, ki jih avtorji dajo na voljo drugim. Ta organizacija je izdala več avtorske pravice - licence znano kot licence Creative Commons. Te licence omogočiajo ustvarjalcem, da sporočijo, katere pravice so obdržali in katerim pravicam so se pripravljeni odpovedati v korist prejemnikov ali drugih ustvarjalcev.

Creative Commons opisujejo kot gibanje, ki si prizadeva za podporo izgradnji bogatejše javne rabe, ki predstavljajo alternativo za avtomatske avtorske pravice "vse pravice pridržane". Creative Commons želi spremeniti pomen intelektualne lastnine in prispevati k ponovnemu premisleku o vlogi "javne dobrine". Poleg tega Creative Commons nudi institucionalni, pravno in praktično podporoi za posameznike in skupine, ki želijo, da eksperimentirati in komunicirati s kulturo bolj svobodno.

Poslanstvo Creative Commons je dlovanje proti vedno bolj restriktivni politiki avtorskih pravic.

Licence programa

Obstaja šest glavnih dovoljenj Creative Commons:

Pripis (CC-BY) Deljenje pod enakimi pogoji (CC-BY-SA) Brez izpeljev (CC-BY-ND) Nekomercialno (CC-BY-NC) Nekomercialno, deljenje pod enakimi pogoji (CC-BY-NC-SA) Nekomercialno, brez izpeljev (CC-BY-NC-ND)

Lastnost (BY) zahteva pripis k izvirnemu avtorju, deljenje pod enakimi pogoji (SA), omogoča izpeljanke del pod isto licenco, nekomercialno (NC) zahteva, da se delo ne uporablja za komercialne namene, (ND) dovoljuje uporabo samo originalnega dela, brez predelav.

Kritika

Kritike na licence CC so tako s strani organizacij, ki se zavzemajo za odprto kulturo (npr. GNU) kot tudi s strani lastnikov medijskih lastnikov (Hollywood).

Težave lahko nastopijo zaradi napačne uporabe licence CC, na primer nekdo da licenco CC na zaščiteno avtorsko delo in ga objavi na spletu. Nekdo drug to delo objavi ali celo predela in s tem ne vede krši avtorske pravice.

Problemi so tudi na Flickr, ki dovoljuje spremembo licence ali umik dela. Ker na Flickr ni mogoče ugotoviti, ali je bila spremenjena licenca na bolj restriktivno, lahko nekdo krši pravice ali pa avtor trdi, da se mu je kršilo pravice.


http://209.85.129.132/translate_c?hl=sl&sl=en&tl=sl&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Information_age&rurl=translate.google.com&usg=ALkJrhjo7XBUStXEOWK9FiNUr_Vk65csVg


- GNU General Public License

Splošno dovoljenje GNU, v angleščini GNU General Public License (GPL) je pogosto uporabljena licenca za odprto programje. Napisal jo je Richard Matthew Stallman za projekt GNU. Zadnja različica licence (različica št. 3) je bila objavljena leta 2007. Obstaja tudi modificirana verzija licence imenovana GNU Lesser General Public License (GNU LGPL ali kar LGPL), ki ni tako stroga v razmerju do odprtega programja in je prvotno bila mišljena kot licenca za programske knjižnice.

Nekaj časa nazaj smo dobili tudi slovenski prevod verzije 2, ki jo je prevedel Roman Maurer.

Nekaj značilnosti te licence: Ta licenca dovoljuje prosto razmnoževanje, urejanje kode, izboljševanje programa.

Spremembe mora urejevalec poslati nazaj avtorju. Ta licenca dovoljuje prosto urejanje programov vendar morajo ostati odprtokodni. Program izdan pod GPL se lahko prosto razmnožuje brezplačno oziroma s plačilom

potrošnega materjala (CD, embalaža, ...)

Zgodovina

GPL licenco je napisal Stallman, prvotno je bila namenjana za uporabo s programi, nastalim pod okriljem projekta GNU. Zasnovana je na licenci za zgodnje verzje programskih paketov GNU Emacs, GNU Debugger, GNU Compiler Collection, ... in ker je vsak program imel svojo različico licence je bila njegova ideja ustvariti licenco, ki bo splošno uporabna za vse programe. Tako je nastala prva verzija lecence GPL leta 1989.

Večin programov še uporablja različico je GPL v2, ki je bila objavljena leta 1991. Richard Stallman je napisal tudi licenco GNU Lesser General Public License (LGPL), ki ni tako stroga v razmerju do odprtega programja. Prvotno so jo uporabljali kot licenca za programske knjižnice.

V začetku leta 2006, pa je Richard Stallman začel pisati licenco GPL v3, ki je izšla leta 1. julija 2007. Med procesom priprave je prišlo do mnogih nesoglasij, eno bolj odmevnih je bilo, da izvorna koda jedra operacijskega sistema GNU/Linux najverjetneje ne bo izdana pod GPL 3, saj je le-ta manj stroga in omogoča komercialno rabo programov, podobno kot LGPL. 3. in 2. različica licence vključujeta tudi pogoj: "Če je uporabljaš kodo s to licenco v kot delu programa, mora biti celoten program v skladu s to licenco." , ki pa ju naredi nezdružljive. Tako avtor v svojem programu, ki je licenciran kot GPLv2 ne more vključiti kode iz programa licenciranega kot GPL v3, in obratno. Eden izmed komentarjev na nezdružljivost je bil, da bila dovoljena izjema za različne verzije te iste licence. Nezdružljivost pa ne pomeni tega, da na operacijskem sistemu licenciranem kot GPLv2 ne bi mogel poganjati programa licenciranega z GPLv3.



- Flickr

slika 7: uradni stran

Flickr je spletno mesto, ki uporabnikom omogoča nalaganje večjih količin slik na spletni strežnik in izdelavo spletnih albumov. Slike, ki jih uporabniki naložijo, so lahko privatne ali javne. Vsak uporabnik lahko na mesec naloži do 100MB slik.

Spletna skupnost Flickr omogoča tudi komentiranje posameznih slik med uporabniki. Flickr je bil predstavljen s strain podjetja Ludicorp februarja 2004, trenutno (maj 2010) pa je v lasti Yahoo!-ja. Oktobra 2009 je Flickr gostoval že več kot 4 bilijone slik.

Flickr naložene slike ustrezno obdela ter jih pripravi za nalaganje v različnih velikosti, vsebuje pa tudi različna orodja za obdelavo slik, kot na primer orodje za izdelavo koledarjev.

Uporabniki, ki nalagajo svoje slike na Flickr lahko sami določijo, katere vrste licence Creative Commons želijo uporabiti. Najbolj pogosto uporabljene licence na Flickr so Creatives Common:

BY-NC-ND, BY-SA-NC in BY-NC.




Poišči in razišči Pomen posameznih licenc!

- Wikipedija

slika 8: uradni Wikipedija

Wikipedija je spletni projekt, ki služi kot večjezična prosto dostopna enciklopedija, ki je podprta s strani neprofitne organizacije Wikimedia Fundation. V spletno enciklopedijo Wikipedija lahko članke pišejo in večino člankov urejajo praktično vsi, ki imajo dostop do strani. Vseh 15 milijonov geselskih člankov (od tega približno 3,2 milijona angleških) so napisali prostovoljci.



Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca proste dokumentacije projekta GNU. Sorodni projekti Wikimedia družine so še:

Wikislovar, Wikiknjige, Wikivrste, Wikivir, in druge.


a) V Wikipediji sem našel sliko, ki jo želim uporabiti v svojem delu. Ali je to dovoljeno?

b)Na Sourceforge sem našel brezplačno prostodostopno programsko opremo. Za potrebe mojega naročnika sem jo dopolnil in mu ju zaračunal. Ali je to dovoljeno?

c)Kaj dovoljuje Licenca Common Creatives BY-NC-SA?- BY- priznanje avtorstva.

Pri predelavi dela je potrebo navesti avtorja/avtorje (imena ali vzdevki) prejšnjih različic.

- NC - bezplačno (angl. no cost)Za uporabo ni potrebno plačati ničesar.

- SA - uporaba pod istimi pogoji (angl. share alike)

Po predelavi lahko uporabimo za svoje delo le isto licenco. Torej ga moramo vrniti v skupnost brezplačno in omogočiti predelave

d)Čemu je namenjeno spletno mesto SourceForge?(obkroži)- Razširjanju odprte kode.- Nakupovanju.- Izdelavi spletišč.- Gledanju videov.

e)Ali se morajo spremembe kode pri licenci GNU, posredovati avtorju?

a) Neb) Dac) če to sami želimo

f) Program izdan pod se lahko prosto razmnožuje brezplačno oziroma s plačilom potrošnega materjala (CD, embalaža, ...)



e)Kdo lahko piše in ureja članke v spletni enciklopediji Wikipedija? (Obkroži alinejo)

- Vsi, ki imajo dostop do strani.- Avtor strani.- Moderatorji.

2.7 . Blagovna znamka programske opreme

Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega od drugega podjetja in jih je mogoče grafično izraziti. To so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija teh znakov.

Kot znamke se ne sme registrirati znak:

ki ne more biti znamka; ki je brez kakršnegakoli razlikovalnega učinka; ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino,

namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev;

ki vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora;

ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;

ki sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost;

ki nasprotuje javnemu redu ali morali; ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali

storitev; ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih

posnema; za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na

podlagi 6.ter člena Pariške konvencije; ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi s 6.ter členom

Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo.

Društva ali združenja pravnih ali fizičnih oseb, vključno z zvezo društev ali združenj, lahko določen znak registrirajo tudi kot kolektivno znamko. Kot kolektivna znamka se lahko registrira vsak znak, ki je primeren za razlikovanje blaga ali storitev članov nosilca kolektivne znamke od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali kakšne druge značilnosti, ki so določene s pravilnikom o kolektivni znamki.



Vložnik prijave za registracijo kolektivne znamke mora skupaj s prijavo predložiti pravilnik o kolektivni znamki.

2.8. Varstvo znamke programske opreme

Znamka daje individualno značilnost proizvodu oziroma storitvi posameznega gospodarskega ali fizičnega subjekta, ki nastopa na tržišču in z njo opozarja konkurente in potrošnike na svojo navzočnost in aktivnost. Z registracijo znamke si zagotovimo izključno pravico do uporabe določenega znaka za označevanje svojih proizvodov ali storitev, s tem preprečimo vsakomur, da bi za enake ali podobne proizvode ali storitve uporabljal enak ali zavajujoče podoben znak in nam s tem povzročal škodo pri trženju naših proizvodov ali storitev.

Subjekti s svojimi proizvodi in storitvami vstopajo v gopodarski promet tako doma kot v tujini. Najprej je pomembno pridobiti nacionalno varstvo oziroma registracijo, torej varstvo v Sloveniji, sledi pa pridobitev varstva v tujini, predvsem tam, kjer svoje proizvode ali storitve tržimo.

Prijavo za registracijo znamke vložite pri Uradu RS za intelektualno lastnino.

2.9. Licenca napredne programske opreme

Licenca (amer. license, angl. licence) pomeni dati nekomu pravico. V tem odnosu so:

nekdo, ki licenco podeljuje, nekdo, ki licenco sprejme in zadeva, ki je predmet licenciranja.

Tisti, ki vzame licenco, jo zagotavlja pod pravili, ki jih določa zakon o intelektualni lastnini (npr. kopira in distribuira programsko opremo).

Licenca na področju intelektualnih pravic pomeni pravila za uporabo v določenem času , območju, nadgradnje in posodobitve in ostale omejitve.

Licenca lahko pomeni dajanje pravic za omejen čas. Četudi je za intelektualno lastnino bil podeljen patent za 10 let, lahko podeljena licenca določa krajši čas. Licenca je lahko podeljena za določeno področje, na primer za Slovenijo in Hrvaško, ne dovoljuje pa uporabe na drugih, na primer v Albaniji.



Lastnik intelektualnih pravic lahko določa tudi druge omejitve. Na primer, trgovsko podjetje s športno opremo dovoli uporabi imena za trgovine s športno opremo, uporabnik blagovne znamke pa imena ne more uporabiti za, na primer, drogerijo.

3.Aktivnost napredne programske opreme

Licenca (amer. license, angl. licence) pomeni dati nekomu pravico.

Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica fizične ali pravne osebe gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo. Kaj je blagovna znamka?

Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega od drugega podjetja in jih je mogoče grafično izraziti.

Patent država imetniku dodeli za omejeno dobo. Preden je prišla miška v uporabo, je patent že potekel.


Poišči definicijo za licenco programske opreme !

Poišči definicijo za patent.

Izumitelj računalniške miške je svoj izum patentiral. Zakaj ni nikoli dobil denarja iz patenta? Poišči odgovor.

Zakaj je potrebno negovati blagovne znake napredne programske opreme?

Naštej nekaj blagovnih znamk slovenskih programov?.

3.1. Uvajanje in vzdrževanje programske opreme



Aplikativna programska oprema je vez med računalnikom in strojem. Njene funkcije so razlog, zaradi katerega ljudje računalnik sploh uporabljajo, zato je le-ta ključni del dobrega informacijskega sistema. Že od začetka ponujamo v sodelovanju z našimi partnerji tudi programsko opremo, ki je nameščena v številnih podjetjih. Programska oprema pokriva področja računovodstva, financ, trgovine, gostinstva ter proizvodnje. Vso programsko opremo nameščamo, uvajamo in servisiramo. Uvajanje izvajamo neposredno na terenu pri stranki. S tem dosegamo maksimalni izkoristek, da stranka na lastnih primerih in v lastnem okolju se uvaja v delovanje sistemov.

3.2. Fina namestitev operacijskega sistema Windows

slika 9: penguincakes , www.flickr.com/photos/penguincakes/2826993413

Cilji za dijaka:

Naučiti se dodati uporabnike in jim dodeljevati pravice. Naučili se bomo uporabljati nastavitve menija Start. Naučili se bomo dodajati in odstranjevati pisave. Spoznali bomo regionalne nastavitve. Spoznali bomo nastavitve namizja.


http://www.flickr.com/photos/penguincakes/


Meni Start in orodna vrstica

slika 10: uradni koraki



[1] Meni Start odpremo z tipko windows na tipkovnici oziroma z klikom na Windows ikono v spodnjem levem kotu. Nastavitve pa odpremo tako, da v orodni vrstici pritisnemo desni klik in izberemo lastnosti (properties).

[2] V prvem zavihku lahko nastavljamo nastavitve za orodno vrstico

[3] Ob pritisku na prilagodi (customize) se nam odpre okno v katerem lahko nastavljamo, kako se nam posamezna aplikacija prikazuje v spodnjem desnem kotu ob uri.

[4] V zavihku meni Start nastavljamo kateri gumb je izpostavljen v meniju in ce shranjuje bližnjice do nazadnje uporabljenih programov.

[5] Pod prilagodi (customize) lahko nastavljamo katere bližnjice bi radi imeli izpostavljene v

Časovne Namestitve




[1] Odpremo nadzorno ploščo (Control panel) Izberemo Uro, jezik in regijo (Clock, Language and Region)

[2] Odpremo Datum in čas (Date and time)

[3] Tukaj lahko spreminjamo čas, datum in časovni pas.

[4] V zavihku Dodatne ure (Additional Clocks) lahko dodajamo dodatne ure, ki jih želimo, da nam jih prikazuje.

[5] Internetni čas (Internet time) je zavihek v katerem lahko nastavimo nastavitve za sinhronizacijo ure preko svetovnega spleta.

Regionalne Namestitve




[1] Odpremo nadzorno ploščo (Control panel)

[2] Odpremo Uro, jezik in regijo (Clock, Language and Region)

[3] Odpremo Regijo in jezik (Region and Language)

[4] Tukaj lahko spreminjamo obliko prikaza datuma

[5] Nastavimo lokacijo.

[6] Vrsto tipkovnice, ki jo hočemo uporabljati



Namizje in teme


[1]Odpremo nadzorno ploščo (Control panel). Odpremo Videz in personalizacijo (Appearance and personalization)

[2]Odpremo personalizacijo (Personalization)

[3] Tukaj lahko izbiramo med razlicnimi windows vizualnimi temami

[4] Pod spremeni ozadje lahko nastavimo poljubno sliko za ozadje namizja

[5] Windows barve nam podajo paleto barv, katere lahko uporabljamo za barve obrobe oken.

[6] Nastavitve namiznih ikon. Tukaj lahko nastavjamo, katere od sistemskih ikon naj bodo na namizju. Zamenjamo lahko tudi videz posameznih ikon.



[7] Spreminjanje kazalca miške, kjer lahko spremenimo videz miškinega kazalca.

3.3. Nastavitve operacijskega sistema

slika 14: dijaki v Indiji

Cilji za dijaka:

Naučili se bomo nastaviti meni za desni miškin klik na namizju. Znali bomo določiti seznam programov za ravnanje z vstavljenimi pogoni. Spremenili lokacije posebnih map operacijskega sistema. Nastavili procese, ki se bodo zagnali ob zagonu operacijskega sistema. Spoznali se bomo z osnovnimi nastavitvami namizja.

Mape



slika 15: uradno drevo za namestitev programov

S to nastavitvijo lahko določimo mesto, kje na našem računalniku se bodo nahajale posebne mape sistema. Med posebne mape sistema uvrščamo:

Namizje Priljubljene Moji dokumenti Moje slike Moji videi Moja glasba Programi Deljeni dokumenti Deljena glasba Deljene slike in druge...

To lahko storimo tako, da odpremo program Tweak UI, se postavimo na imenik My Computer -> Special Folders in po želji spreminjamo lokacije posameznih map.



Ustvarjanje - desni meni

slika 16: uradni programi

S to nastavitvijo določimo vrste datotek, ki jih lahko ustvarimo, ko kliknemo z desnim miškinim gumbom in izberemo možnost "Novo".

Nastavitev spreminjamo tako, da odpremo aplikacijo Tweak UI in se postavimo na področje "Templates". Vrste datotek, ki so odkljukane, so omogočene in se bodo prikazale pod možnostjo "Novo".

Samodejni zagon Tweak UI



slika 17: Tweak

[1] S to nastavitvijo določimo seznam aplikacij, s pomočjo katerih lahko ravnamo z najrazličnejšimi pogoni (CD, DVD, USB pomnilniški ključek,...) , ki jih vstavimo v računalnik.

Za začetek moramo omogočiti tako imenovani "Autoplay", ki se sproži takoj za tem, ko vstavimo CD ali DVD v pogon. To storimo tako, da odpremo program Tweak UI in se postavimo na področje My Computer -> AutoPlay -> Types in odkljukamo možnost.

[2] Seznam aplikacij za ravnanje s vstavljenimi pogoni lahko urejamo v imeniku My Computer -> AutoPlay -> Handlers. Ob kliku na "Create" dodamo novo aplikacijo za ravnanje s pogoni, v primeru, da pa hočemo urejati že obstoječe pa kliknemo na možnost "Edit".

Namizje




[1] Namizje našega računalnika lahko prilagodimo tako, da na njem kliknemo z desnim miškinim gumbom in izberemo možnost "Lastnosti" ter izberemo zavihek "Namizje". V tem oknu lahko spreminjamo sliko, ki predstavlja ozadje namizja in njen položaj, če pa kliknemo na gumb "Prilagajanje namizja" pa lahko spreminjamo še dodatne nastavitve (na primer ikone namizja).

[2] Nekaj nastavitev, povezanih z namizjem lahko spremenimo tudi preko programa Tweak UI. Postavimo se na imenik "Desktop", kjer lahko urejamo ikone namizja, ki nam jih ponudi sam sistem.

Zagon procesov



slika 19: uradni koraki konfiguracije

Urejamo lahko tudi seznam procesov, ki se bodo zagnali ob zagonu operacijskega sistema. To storimo tako, da kliknemo na Start Gumb -> Zaženi.

V vnosno polje napišemo "msconfig" in kliknemo potrdimo z "V redu"

slika 20: zagon programov v sistem



Odpre se nam Pripomoček za konfiguracijo sistema in kliknemo na zavihek "Zagon". Tu lahko urejamo seznam procesov, ki se bodo samodejno zagnali ob zagonu operacijskega sistema.


1) Napiši vsaj vsaj 3 primere posebne mape operacijskega sistema, ki jim lahko spreminjamo lokacijo.

2) Kaj moramo klikniti v programu Tweak UI, če hočemo iz namizja odstraniti ikono Koš? (obkroži)!

- Desktop- Templates

- Icons

- My Computer

3) Na katero možnost moramo klikniti v programu Tweak UI, če hočemo urejati seznam vrst datotek, ki jih lahko ustvarimo preko desnega miškinega klika in možnostjo "Novo"? (obkroži)!

- Desktop- My Computer

- Icons

- Template

4.1. Avtorstvo programov

Ko govorimo o napisanih programih ter vzdrževanju programov in napredni programski opremi, ne smemo pozabiti na avtorja programa oz. licenco podjetja ki je program dalo na trg. V Sloveniji se vse preveč kopira in prenaša kopije programov na svoje računalnike brez vednosti avtorjev. Kot računalnikar smo odgovorni da poskrbimo za zaščito avtorskih pravic programja. Materialne pravice so v naprednih poslovnih programih določeno z mesečno ali letno uporabnino oz. kodo, ki jo prinaša nakup programa. Določena podjetja tudi želijo pri ponudbi na trgu, omejiti kupca in ga na ta način z nakupom zavezati na svoj produkt. Podjetja



kot so SAS, SAP, BAAN in slovenski program Krmar, z nakupom prinašajo določene ugodnosti in modularne posebnosti za problem, ki ga imamo v delovni organizaciji ali podjetju vendar »zaračunavajo« drage svetovalne ure za naprednost in nove izboljšave, ki jih citirajo v tehničnih dokumentacijah.

Poznamo :

4.1.1. Javni programi (ang. Public domain)

So programi, kij jih avtorji ponujajo preko omrežij in dajejo uporabnikom v brezplačno uporabo (primer Napster, Linux, Bicom4, ipd.) .Prednosti tega so da jih lahko uporabniki spreminjajo, popravljajo, se med seboj pogovarjajo v »fan – programskih programih« diskusijah ne da bi s tem kršili avtorske pravice.Primer podjetja , ki na ta način spremlja javno odzivnost njihovih programov in s tem prodajo je Microsoft. Z svojimi izdelki ki niso še 100% napisani popolno testira javno mnenje uporabnikov in nato po uradni licenčni prodaji popravlja in odpravlja napake, ki jih posamezni novičarski uporabniki komentirajo.

4.1.2. Sistemski programi

Sistemski programi so programi namenjeni pravilnem ni čim bolj ekonomičnem delovanju računalniškega sistema. Sistemski programi skrbijo da ima uporabnik čim manj ali pa nič dela z upravljanjem strojne opreme računalnika. K sistemskim programom pravtako štejemo programe za lažje upravljanje s sistemom. Najpomembnejše zvrsti sistemskih programov so:

- Sistemska orodja- Pomožni programi- Operacijski sistemi

Kot smo že v gradivu vzdrževanje informacijske opreme omenili je uporabniški vmesnik najpomembnejši z vidika upravljanja programske opreme. Operacijski sistemi se med seboj razlikujejo, saj je na trgu kar nekaj proizvajalcev , ki se med seboj razlikujejo (Oracle, Microsoft XP, IBM, HP, Dell, RedHat, ipd.). Kot računalnikar je za nas najpomembnejša funkcija:

- upravljanje sredstev računalnika- ustvarjanje osnovnega uporabniškega okolja

Samostojni operacijski sistem je nastal, kot nadzorni program za mikroračunalnike – izvirno (ang. Control Program for Microprocesors). V več pravilnih in večuporabniških sistemih skrbi operacijski sistem za čim boljše porazdeljevanje sredstev med uporabniki. V več opravilnih sistemih se izvaja sočasno več programov, v večuporabniških sistemih pa dela z računalnikom več uporabnikov hkrati. V obeh primerih je nadzorni program ki razdeljuje sredstva procesorskega časa vsem skupinam uporabnikom, fizičnim, programom ipd. Tu gre pretežno



za opravila s podatki in programi: zapisovanje in organizacija podatkov na pomnilniških nosilcih, prikaze in izpise, zagon programov in njihovo prekinitev in podobno. Glede na način komuniciranja uporabnika z operacijskih sistemom bi lahko uporabnik vmesnike razdelil na tri skupine:

Nadgradnja tega sistema je kombinacija tipkanja in izbiranja, pri katerem ukazi oziroma njihovi parametri uporabniku prikazani in jih uporabnika izbira. Ti sistemi večinoma niso neodvisni ampak vmesniki na posameznem operacijskim sistemov. Take nadgradnje se strokovno imenujejo lupine, ki so posebno še bile narejene na primeru operacijskega sistema za osebne računalnike – DOS.

Vsaka vrsta vmesnikov ima svoje prednosti in slabosti , tako da se uporabniki med seboj odločajo, glede na programiranje in zahtevnost programske opreme. Poznamo :

a) slikovni vmesnik

Tu operacijskem sistemu ukazujemo pretežno z izbiranjem, parametre tipkamo le, ko so nujno potrebni, ko moramo na primer poimenovati novo datoteko. (npr. Windows – okna)

b) znakovni vmesnik

Tu z osebnim računalnikom komuniciramo najpreprosteje tako da mu ukaze tipkamo. Tak uporabniški vmesnik, pravimo mu tudi znakovni uporabljajo predvsem programerji, sistemski administratorji, mrežni operaterji. Je skupek nekih ukazov ki osebni računalnik napeljuje k izvedbi nemotenega teka (npr. v DOS-u DIR, DIR/P, COPY* ipd..)

4.1.3. Ostali sistemski programi

Ko govorimo o naprednem vzdrževanju programske opreme ne smemo pozabiti poleg operacijskih sistemov, sistemske programe ki izvršujejo zelo enakovredne funkcije kot operacijski sitem sam. So programi s katerimi večinoma želimo izboljšati delovanje računalnika. Potem so tudi nekateri ki zapolnjujejo vrzeli , ki jih starejši operacijski sistemi ne pokrivajo, in nekateri ki imajo narejen svoj drugačen uporabniški vmesnik. Ta vrsta programom se imenujejo »sistemska orodja«. Zelo koristni so tudi programi ki uporabniku omogočajo izboljšanje delovanja računalniškega sistema oz. optimalnega izkoriščanja računalnikovega pomnilnika in prostora na disku. Uporaba sodobnega programa omogoča istočasno delo na več programih istočasno. Opravila kot so prikaz slike, zvoka, videa ipd. so na platformi pomnilnika in njegove zmogljivosti potrebne za različne napredne programe. Tukaj se seveda pridemo tudi za nemoteno delovanje krmiljenja na računalnik do potrebnih sistemov. Sistemski programi ki skrbijo za krmiljenje na računalnik priključenih naprav, pravimo gonilnik. Operacijski sistem namreč sam po sebi ne podpira vseh zunanjih naprav. Tukaj so pomembni naslednji gonilniki:

a) Gonilnik za miško



Na računalnik priključene miške računalnik ne bi zaznal , če ne bi v ozadju tekel program, ,ki nenehno zazna ali je v posamezni delovni napravi nameščena - priključena miška. Ta program ki teče , le da uporabnik to ne zazna v vtičnici za miško preverja ali ej katero operacijo izvedla miška ali ne.

b) Gonilnik za tiskalnike

Ti programi poskrbijo zato da se besedilo izpiše tako kot je oblikovano, da tiskalnik razume, kje mora besedilo natisniti krepko, poševno, s kakšno pisavo in podobno. Ker npr. HP ponuja veliko vrst tiskalnikov običajno že z nakupom uporabnik namesti preko uradne spletne strani www.hp.com posamezni ustrezni gonilnik. Na trgu obstaja veliko vrst tiskalnikov, zatorej je tudi veliko različnih programov npr. za delo z besedili. Prevajalniki ipd. tr s tem množica različnih gonilnikov.

c) Gonilnik za tipkovnico

Gonilniki se uporabljajo tudi za tako vsakdanje naprave kot je tipkovnica. Z izbiro gonilnika za tipkovnico izberemo kodno tabelo, ki jo bomo uporabljali in razpored tipk na tipkovnici. Te programi za delovanje izh-vh enot delujejo pritajeno in nenehno preverjajo ali uporabniški program zahteva uporabo naprave, ki jo upravljajo.

4.1.4. Komunikacijski programi

K sistemski programski opremi štejemo tudi komunikacijski programi, ki delujejo predvsem za vzpostavitev zvez (Skype, Vodafon Lite, Bluetooth , ipd. ) na daljavo. So namenjeni predvsem za komuniciranje na ena na ena ali ena-na več. Uporabniki programov med seboj izmenjujejo informacije, uporabniki pa se med seboj povezujejo s dostopa do računalnika v krajevnih ali lokalnih omrežjih. Omogočajo posebno programsko opremo , ki lahko izvaja pošiljanje faksov, sporočil ali enskripcijskih pošt.

Razen omenjenih poznamo še posebne programe , ki vključujejo celo vrsto izboljšavo programske opreme in sistemskih zahtev. Pona vadi jih imenujemo tudi pomožni programi . Za razliko od pravih sistemskih programov ki tečejo nemoteno v ozadju pa le-te uporabnik zažene za natančno določena posebna pravila.

Poznamo tudi posebno znane programe za stiskanje datotek. V času velikih količin informacij in podatkov želimo zmanjšati nosilce podatkov z omejeno zmogljivostjo in zapisati čim več podatkov. Ta problem rešujejo omenjeni programi tako, da podatke pred zapisom čim bolj strnejo, pri branju pa postopek obrnejo. Pri stiskanju (npr. .exe) nastanejo najprej analitično podatki v obliki kratkih datotek, ki jih potem z ustreznimi algoritmi stisnejo. Prfi stiskanju slike na primer, ko je lahko na tisoče sosednjih pik slike enake barve, namesto opisa vsake pike posebej zapišejo na primer »2856 krat koda 15«.

K pomožnim programom štejemo tudi programe, ki so sicer zelo številni za delo z datotekami. Velika priljubljenost teh programov je razumljiva. Operacijski sistem nudi uporabniku za to le svoj vmesnik, pristopov do komuniciranja z uporabnikom pa je veliko. (Ti programi so skoraj brez izjeme boljši od sistemskih vmesnikov, saj so bili izdelani ravno zato,


http://www.hp.com/


da bi odpravili njihove slabosti. Iz množice programov za osebne računalnike pa sta najbolj uporabljena:

- Norton Comander

- PC Tools

4.1.5. Uporabniški programi

Storitveni programi v gospodarstvu in proizvodnji so namenjeni izdelavi najrazličnejših izdelkov. Skupina uporabniških programov je zatorej zelo velika in raznovrstna. Zaradi storitvene uporabe te programske opreme jih lahko kar poimenujemo t.i. Programska oprema storitev. To so predvsem namenjeni izdelavi izdelkov (izdelavi preglednic, izdelavi in oblikovanju besedil, izdelavi grafikonov , ipd.)

Nekatere storitvene programe bomo obravnavali ločeno kot posebne programe:

- Programe za delo z podatki , delovnimi zvezki (Excell, Access)- Programe za delo z besedili (Wordpad, Word Office..)- Programska orodja- Programe za delo s tabelami podatkov, bazami zbirk podatkov (Access , SQL,

pl/SQL)

Uporabniki programske opreme s uporabo in spoznavanjem le-teh pridobijo znanje, ki se ga lahko uporabi pri reševanju množice problemov oziroma izdelavi povsem praktičnih izdelkov. S vsemi temi programi lahko izdelamo različne izdelke. Tako npr. z urejevalnikom besedil nemoteno vklopimo pregledovalnik ali prevajalnik in s tem dopolnimo knjigo ali učbenik. To skupino imenujemo tudi urejevalnik besedil, ki so najbolj razširjeni storitveni programi. Programi, ki obdelajo podatke v tabelah pravimo programi za delo s preglednicami ali na kratko preglednice. Sodobni programi za delo s preglednicami lahko obdelujejo preglednice velikih razsežnosti, pri čemer te lahko nalagamo drugo na drugo in tako tvorimo celo tridimenzionalne preglednice. Vneseni podatki so lahko različnih vrst od običajnih številskih do besedilnih do slik in zvoka. Preglednice omogočajo tudi predstavitev podatkov z grafikoni.

Programi ki se uporabljajo za delo s podatki in skladiščenje le-teh pravimo s skupnim imenom

– zbirke podatkov (s tujko baze podatkov)

Zbirke podatkov omogočajo dvoje – podajajo sistem za organizirano shranjevanje podatkov in omogočajo različna tipična opravila s podatki, kot so iskanje, povezovanje in združevanje podatkov, statistične obdelave in izpis poročil. Programi za delo s podatki večinoma vsebujejo tudi bolj ali manj zahtevna programska orodja za pisanje postopkov za obdelavo podatkov.Med najbolj znamenitimi programi za delo s podatki je program z imenom dBase. Zaradi svoje univerzalne uporabnosti je še vedno uporabljan in samo zasnovo uporabljajo tudi nekatere zbirke podatkov. Zelo pomembna skupina orodij , ki se uporabljajo predvsem za oblikovanje ali proizvodnjo (lesna, avtomobilska industrija ipd.) so programi z skupnim za – računalniško oblikovanje in



proizvodnjo. (ang. Computer Aided Design, ang. Computer Aided Manufucturing). Najboljši programi iz teh dejavnosti so predvsem uporabljajo v izdelavi načrtov v:

- Arhitekturi- Strojništvu- Gradbeništvu- Geodeziji- Načrtovanju električnih vezij - Krajinski arhitekturi- Prostorskem planiranju

To so predvsem programi, kot so Corel Draw, AutoCAD, AutoCAM, Gis Data., ipd. Druga stvar je povezanost med tehnologijami . Npr. Access je od začetne prve različice programa nekje v daljni preteklosti do današnje enajste verzije (ang. upgrade) zrastel v velikana, ki ga je zaradi neprestanega razvoja novih tehnologij , včasih kar težko obvladovati. Ker se te programske obravnave redko uporablja zase, so povezane v razdelkih o skriptih, avtomatizaciji, spletnih straneh ASP, XML in povezavi s strežnikom MS SQL server.Tako lahko napredno programje vzdržujemo preko mrežnih mnenj o izboljšavah, izpuščenih področij v programju, najpomembnejše tehnologije pa uporabniki programov dobijo na spletnih uradnih straneh.

4.2. Avtomatizacija in povezovanje med programi

Pri avtomatizaciji programi vedno nastopijo v parih. Eden je odjemalec. Ta zažene drug program in ga upravlja. Od njega tudi dobi podatke ali pa mu jih za njegovo obravnavo posreduje. Klicani program se imenuje strežnik. Ta dobiva ukaze in izvršuje ukaze, ki mu jih posreduje odjemalec. Pri vseh programih npr. Office smo navajeni, da se na zaslonu odpre okno z ustreznim uporabniki vmesnikom, ko jih zaženemo. Pri avtomatizaciji pogosto uporabniškega vmesnika , strežniškega programa ne vidimo. V večini primerov ga tudi prav nič ne potrebujemo. Kar mora strežnik narediti mu tak ali tako ukaže odjemalec in to tudi v programu. To nas spominja na uporabo programskega vmesnika za dostop do podatkov.Medij ki pa izpelje avtomatizacijo pa je ponavadi programski jezik VBA. Splošno lahko rečemo da vsak program, ki ga podpira ali pa bo podpiral VBA lahko avtomatični odjemalec. Pri postopku avtomatizacije programske opreme se »veliki pok« zgodi , ko je odjemalec v svojem okolju izdela vrhnji predmet iz strežniškega modela. Ta ima v vseh programih sistema Office enotno ime :aplikacija (ang. application) Vendar nas ime ne sme zavesti: predmet Application programa Word je čisto nekaj drugega kot enako imenovani predmet programa Excel. Tako imamo pravzaprav predmete programske opreme Word.Application, Excel.Application. AccessApplication itd. Če uresničimo predmet excell.Application se zažene program Excel, hkrati pa odjemalec po mili volji izdeluje preostale predmete, ki so zajeti v hierhični strukturi premetnega modela Excela : delovne zvezke, v njih delovne liste, na njih grafikone, na delovne liste lahko vpisuje podatke posamezne celice, uporablja funkcije, ki jih cenijo poznavalci Excela, v Accessu jih pa ni , itd.



Čar avtomatizacije je ravno v tem : s prodorom v strežniški premdetni model si pridobimo možnost uporabe celotne njegove funkcionalnosti, ne da bi morali zapustiti odjemalčev program.

Največja moč avtomatizacije pa je hkrati njena senčna plat. Ker se strežniški programi tako razlikujejo med seboj npr. če primerjamo delo na Power Pointu in Excelu, so si njegovi predmetni modeli včasih zelo narazen. Prvi korak - uresničitev strežniške aplikacije je preprost. Od tega naprej pa je veliko podrobnosti v katerih se kot vemo po starem programerskem izročilu skriva problem. Vse te podrobnosti moramo obladati če želimo popolnoma napredno vzdrževati strežnikovo funkcionalnost. Tako je pred nami spet bridko spoznanje da na svetu nobena reč ni zastonj. Avtomatizacijo strežnika, ki je vedno nek uporabniški program nameščen v osebnem računalniku ali delovni postaji, ne smemo zamenjevati s strežniškim programom računalnika – t.j. operacijskim sistemom strežnika.

Delo z zbirkami programov Office ponuja več možnosti obdelav. Programi iz te zbirke lahko delujejo tudi v zbirkah podatkov. Le da obdelava poteka na drugačne načine na primer v obliki:

- Okrožnic ki jih pošljemo skupini naslovnikov- Elektronskih sporočil, ki jih pošljemo skupini prejemnikom programov- Predstavitve zaposlenih programerjev ali skupine izdelkov programske opreme

podjetja- Analize poslovnih podatkov za oceno uspešnosti podjetja

Obstaja vrsto programov, ki so bili izdelani nalašč za te posebne namene. Vsa omenjena opravila po vrsti najlaže lahko izvedemo s štirim programi sistema Office:

- Word- Outlook- Power Point- Excel

Zbirka programov iz sistema Office se odlikuje po zmožnosti, da lahko eno aplikacijo upravljamo iz druge. Vsak program zbirke lahko sam zažene poljuben drug program iz zbirke in z njim vzpostavi povezavo. Od tega imamo dvojno korist : program lahko krmili drugega in s tem smo učinkoviti pri opravljanju nalog, za katere je ta posebej usposobljen, hkrati pa z njim izmenjuje podatke. Postopek omogoča da različni programi na ta način komunicirajo med seboj se imenuje avtomatizacija.

5. Skupni predmeti zbirke Office

Programi zbirke Office imajo nekaj skupnih predmetov, zato jih lahko uporabimo tudi v Accessu. Ti so :

- CommandBars- File Dialog



- Office Assistant- FileSearch

5.1. File Dialog

Je predmet ki dopušča programsko odpiranje pogovrnega okna za izbiranje datotek ali map. Predmet bi uporabili, kadar bi zaželeli uporabniku omogočiti primer da izbere datoteko, ki jo bomo v programju odprli, mapo v katero bomo shranili kako vsebino, ali pa da določi datoteke, ki jih želi izbrisati. Tako mu ni treba vpisovati poti in imen datotek. Ko izberemo datoteke ali mapo se izdela zbirka nizov znakov, ki predstavljajo imena izbranih predmetov. Kot vse druge predmete tudi FileDialog najprej napovemo, na primer

Dim fd As FileDialog

Uresničimo ga vedno s parametrom, ki pove katere vrste pogovorno okno naj se odpre. Možnosti so štiri in jih prikazuje naslednje preglednica:

Parameter – simbolična konstanta Vrsta pogovornega oknamsoFileDialogFilePicker Izbiranje datotekmsoFileDIalogFolderPicker Izbiranje mapmsoFileDialogOpen Odpiranje datotekmsoFIleDialogSaveAs Shranjevanje datotek

Vsi programi sistema Office imajo tudi nekaj skupnih premdetov. FileDialog omogoča izbiranje datotek in map.

5.2. FileSearch

Je namenjen iskanju datotek po različnih kriterijih. Tudi orodne in menijske vrstice v Accessu so dostopne iz programov z uporabo obsežnega nabora kontrolnikov in njihovih zbirk.



Program Windows pa opravlja svoje naloge z izvajanjem programov, ki so sharnjeni v dinamičnih knjižnicah. Ti programi so na voljo poljubni aplikaciji in s tem tudi podprogramom v modulih. Pri tem je treba dosledno upoštevati pravila uporabe teh knjižnic prek vmesnika Application Program Interface (ang. API).

6. Predmeti v resničnem svetu

Človekov svet naj bo resničen ali namišljen je poln predmetov. Predmete po eni strani ločimo med seboj, ker so različni, po drugi strani pa imajo nekateri tudi veliko skupnega. Tisto kar jih ločuje in združuje so njihove lastnosti.

Predmeti so bili v računalniškem programiranju precej časa popolnoma zanemarjeni- Šele zadnji dve desetletji preteklega stoletja so jim tudi na tem področju posvetili pozornost, ki jo zaslužijo. Tako je nastalo predmetno programiranje.

Predmetno programiranje in napredno vzdrževanje predmetnega programiranja je drugače lahko snov za celo knjigo. Da bo dijak to snov najlaže razumel ga prenesemo v vsakodnevno okolje.

Avtomobil je prav gotovo predmet ki je v Sloveniji zelo čaščen. Večinoma ga odrasli uporabljajo. Vsakomur je jasno da ima avtomobil veliko lastnosti ki ga ločujejo od drugih predmetov. Poznamo avtomobile ki se med seboj razlikujejo, različnih tipov – osebne, tovorne ipd. Avtomobili se torej kot stavek in pojem prenesejo v imenu indeksa – lastnosti (barva, tip, zmogljivost ipd.) v program. Ta »realni«! model se prenaša v programiranje.

6.1. Predmeti v programiranju

V zgodnji dobi računalništva so se vsi programi odvijali na zelo podoben način – od današnjega precej različen način. V računalnik je računalniški operater vložil program npr. za obračun plač, vhodna enota je prebrala podatke (npr. ime in priimek zaposlenih, njihove urne postavke in v mesecu opravljene ure), program se je zagnal, izvedel izračun in izdal rezultate na kaki izhodni enoti npr. plačilno listo v tiskalniku. Taka vrsta obdelave se je imenovala paketna obdelava, ker je program dobil podatke v paketu in je obdelane v paketu tudi vrnil .

Značilnost programa ki je omogočil paketno obdelavo, je bila da je program natančno predvidel tok dogodkov, ki so se odvijali ob njegovem izvajanju. Za zgornji primer npr. avtomobila je bilo to očitanje podatkov, preverjanje njegove pravilnosti , izračun plače za vsakega posameznika in izdajanje poročila. Nič ni moglo spremeniti tega poteka, edino programer, če je spremenil programsko opremo v napredno.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je način programske opreme začel spreminjati. V izvajanje programov se je začel vključevati uporabnik. Resda je bil mogoče na začetku vključen samo referent iz računovodstva, ki je sam sprožil program za npr. računanje plač. A to se ni več dogajalo za tesno zaprtimi vrati računalniškega centra, ampak je uporabnik delal s



terminalom, ki je bil povezan z osrednjim računalnikom in dejavno sodeloval pri odvijanju programa. Terminali so bili na začetku opremljeni z zaslonom, ki je prikazoval besedilo – sporočila računalnika in s tipkovnico, s katero je uporabnik vpisoval in pošiljal ukaze računalniku in mu s tem predajal dodatne podatke, če so bili pri izvajanju potrebni. Med računalnikom in uporabnikom programske opreme se je vzpostavila »interakcija«, obdelave programov in podatkov so postale interaktivne .

Kmalu se je zaslon ki je lahko prikazoval le besedilo, zamenjal grafični zaslon, kjer je uporabnik še vedno prebiral besedila, a je imel možnost opazovati slike in druge predmete. A ne samo to. Ob terminalu je imel nameščeno miško, ki jo je premikal in s tem povzročil gibanje kazalca na zaslonu in na nje dve tipki ki ju je ko je kazalec na zaslonu kazal na kak predmet na njem, lahko pritisnil in s tem sprožil odzive računalnika, tako kot je to prej počel s tipkovnico. Ta mu je še veno ostala za vpis podatkov v obliki besedila.

Programer ki je napisal aplikacijo seveda zdaj ni mogel več računati na to da bo uporabnik s tipkovnico ali pa z miško računalniku posredoval ukaze z izvajanje programa v naprej določenem zaporedju, kot je bilo to pri paketnih programih. Edino kar se je lahko zanesel je bilo, da bo uporabnik na primer z miško »povzročal« dogodke na različnih predmetih na zaslonu terminala. Programer je moral v svojem programu te dogodke predvideti in poskrbeti, da so bili odzivi nanje pravilni.

Terminale so zamenjali osebni računalniki povezani v omrežja, ki so marsikje zamenjala z osrednjimi računalniki in grafično okolje se je dokončno uveljavilo. Ne samo to da so bili ti programi narejeni na osnovi interaktivnosti z uporabnikom, ampak je celoten operacijski sistem računalnika deloval tako. Okolje, ki se je najbolj razširilo , je bilo okolje Oken - ne samo podjetja Microsoft. Vsak operacijski sitem pa je dobil svoj grafični vmesnik ang. Graphical User Interface ali GUI.

S tem pa se je tudi računalniško programiranje povsem spremenilo. Kaj so bile tiste reči, ki so jih doleteli različni dogodki: od klikov uporabnika, premikanje predmetov, vpisovanja v vnosna polja itd.? Na zaslonu so bile sicer res slike, ikone, gumbi, polja z besedilom itd. s skupnim imenom predmeti. Vendar pa je to le zunanji videz – uporabniški vmesnik. Vsakemu takemu predmetu je v program ustrezal programski predmet, ki je imel to sposobnost, da se je na dogodke odzival.

Predmeti v programih imajo tako kot v resničnem svetu poleg sposobnosti, da se odzovejo na dogodke, tudi lastnosti. Gumb na zaslonu, ki je uporabnika vabil naj ga klikne s tipko miške ima barvo, napis, velikost in lego na obrazcu. Te lastnosti so – kot pri predmetih v stvarnem svetu – zavzemale različne vrednosti. To pa še ni vse. Predmeti so bili sposobni opravljati različne operacije: obrazec se je na primer odprl ali zaprl ali pa se je premaknil na zaslonu. V terminologiji novega sloga programiranja se je za ta dejanja po vzorcu, ki smo ga obravnavali, udomačilo ime metoda.

Če na kratko povzamemo : V novodobnem programskem okolju obstajajo predmeti ki:



- Imajo lastnosti- Izvajajo metode- Doživljajo dogodke

Dandanes se pri programiranju vse vrti še okoli predmetov. Programiranje na tak način imenujemo predmetno programiranje .



7. Spletne strani so prilagojene prav vsakemu obiskovalcu pri naprednem vzdrževanju programske opreme

Pri vrhunskih programskih podjetij so njihove spletne strani prilagojene tako, da jih lahko uporablja vsak programer, programski inženir, sistemski administrator ali vodja projekta.

Vse informacije o programu so običajno shranjene v podatkovnih bazah in se uporabniku prikazujejo na podlagi njegovih želja, ki jih vpiše o programu napredni vzdrževalec. Osrednji računalnik sproti prilagaja stran obiskovalčevim osebam in zahtevam programerjev po nadgradnji.

Trenutno zelo kvalitetna podjetja programske opreme dosegajo povprečno do 15.000 obiskov uporabnikov, programerjev na dan. Medtem ko so druga programska podjetja šele začela razvijati interaktivne spletne strani, gredo npr. pri podjetju SAP in Navision že korak naprej in omogočajo tudi vizualno predstavo o izbrani lokaciji, programski rešitvi primeru v programu. To omogoča napredno vzdrževanje in svetovanje uporabnikov po celem svetu. Namesto statičnih slik uporabnik dobi panoramske poglede na delovanje programa, sob in zank v programu. Interaktivnost uporabnika dodatno spodbuja pri odločitvah, podpora programa je hitrejša, rešitev je več ter uporabniki programske opreme se odločajo za višjo raven storitve. Zato multinacionalke velikih programskih hiš načrtujejo vedno nove ponudbe in programe in ena od teh bo še posebno pisana na roke posamezniku.

Od monologa programerja z programom smo prišli v čas ko različni programerji postavljajo vprašanja in ustvarjajo dialog pri pisanju težjih programov ali reševanju programske opreme.

Z novimi storitvami npr. my.SAP.com je prišel čas spletne prepoznavnosti, naprednega vzdrževanja in interaktivnih sob ki posegajo v kakovosti nadgradenj naprednih programom. Vse kar moramo vedeti o programu je sedaj na spletnih straneh podjetja. Da pa bi internet okolje postalo domače za vsakega naprednega vzdrževalca programske opreme, mora vključevati različne okolja programa:

- Finančni modul- Logistični modul- Modul kontrolinga- Prodajni modul- Modul računovodstva

Programi modulov so povezani da rešujejo povezavo s novimi tehnologijami, interno koordinacijo v podjetju, povezavo s franšizami v podjetju, koordinacijo z zunanjimi partnerji, način izrabe poslovnega programa ipd.



Z dozorevanjem napredka v informacijski tehnologi ji uporabniki sploh ne bodo več direktno vključeni v raziskovanje programov, ampak bodo pomoč pri reševanju svojih problemov dobili iz spletnega okolja ali po help-desk telefonu. Ko bo napredni vzdrževalec brskal po programju, bo rešitev našel samo na uradni spletni strani programa, bo kliknil samo na okence in bo dobil pomoč o posameznem programskem problemu, bodisi iz interneta ali od uradnega svetovalca programa podjetja. V manj pomembnih problemih programa bo kliknil na uradni spletni naslov programa in poslal sporočilo za pomoč strankam. To način naprednega vzdrževanja se dejansko že uporablja pri podjetjih kot so Pantheon, Datalab, SAP, SAS, Birokrat ipd.

Z dozorevanjem spletne internetne tehnologije uporabniki programov sploh ne bodo več razlikovali ali so pomoč pri svojem reševanju programske opreme dobili iz spletnega okolja ali po telefonu.

S povečevanjem kapacitete prenosa signala bo servisna dejavnost preko interneta postala tako vsakdanja kot katerekoli druga oblika nudenja tehnične pomoči. Podjetja ki prodajajo programe pa bodo morale premišljeno oblikovati spletne strani , da bodo stranke klicale po telefonu samo takrat ko odgovora o programskih rešitvah ne bo po spletu.

Počasnejša povezava bo omogočala da se bo na uporabnikovem zaslonu pojavila slika serviserja programa oz. programskega inženirja, tako da bo storitev nekoliko bolj osebna. Hitre povezave bodo omogočale kakovostno video zvezo. Združitev spletnih strani in avdiotehnologije bo pomenila veliko spremembo. Nekatere programske hiše to že uporabljajo v notranjih komunikacijah, samo vprašanje časa je kdaj bo računalnikar to uporabljal še pri naprednem vzdrževanju.

Za vse proizvajalce programov – podjetij so se interaktivne in uporabnikom prilagojene spletne strani izkazale kot osnova za pridobivanje novih strank z nizkimi stroški.

Primer : CITRIX Silver Solution Advisor

slika 21: zagon SW aplikacije

Citrixove rešitve zagotavljajo aplikacije uporabnikom v vseh primerih uporabe, z najboljšimi zmogljivostmi, največjo varnostjo, najnižjimi skupnimi stroški in najboljšo uporabniško izkušnjo.



Citrix poskrbi, da današnje digitalne pisarne postanejo popolnoma navidezne. Namesto da bi morali vi v pisarno, pisarna sledi vam. V sodelovanju z vodilnimi partnerji na področju brezžičnih rešitev, integracije in svetovanja Citrix ponuja rešitve za poslovanje, ki odgovarjajo na poslovne izzive, kot so dostavljanje aplikacij kamorkoli, povezovanje oddaljenih pisarn, mobilnost delovne sile in poslovanje brez prekinitev. Učinkovita IT infrastruktura pa za podjetja pomeni eno izmed odločilnih konkurenčnih prednosti.

Iz pretežnega prodajalca osebnih računalnikov in računalniške opreme smo se razvili v sistemskega integratorja, ki izvaja postavitve informacijskih sistemov za najzahtevnejše uporabnike. Podjetje se sedaj ukvarja z vzpostavitvijo lokalnih in prostranih računalniških omrežij in informacijske infrastrukture, izobraževanjem uporabnikov, kakor tudi z implementacijo in servisiranjem programske opreme za finance, proizvodnjo, trgovino in gostinstvo. Na področju programske opreme že od samega začetka sodelujemo s podjetjem Probit, ki je eden izmed vodilnih slovenskih ponudnikov poslovne programske opreme. Letos pa smo storili še korak naprej in razvili lastno rešitev za prodajo vstopnic za različne vrste uporabnikov, ki jo nameravamo prihodnje leto agresivno tržiti, saj je že prva različica naletela na ugoden odziv pri uporabnikih po Sloveniji.

Seveda moramo pojasniti , kako se dogaja v pogledu dogodkov v sodobnih računalnikih odvija. Zaslon ali bolj natančnejše uporabniški vmesnik je na primer v okolju Microsoft Windows pod nadzorom operacijskega sistema. Ko rečemo da se program odzove na nek dogodek pomeni da je programer dogodek določil in poleg predmetov ki jih vidimo na zaslonu omogočil več vrst dogodkov.



8.Literatura

W.Gates, Business in the Speed of Thought, New York Warner Books, 1999HP: www.hp.comSAP: www.sap.comNavision: www.navision.comDatalab: http://www.datalab.euINTEL: http://www.intel.comUporabniška programska oprema, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Matjaž Jogan, Igor Lesjak, Franc Solina, Peter Peer, Aleš Leonardis, Bojan Kverh , 17 april 2000, LjubljanaIBM: http://www.ibm.comGoogle: http://www.google.comSpletni portal: http://www.nauk.siSpletni portal www.praktik.siSpletni portal ww.sgeš- mb.siLjubo Kostrevc, Računalništvo in informatika, tretja verzija, Informatika za srednje šole, Pasadena 2001Franc Solina, Projektno vodenje razvoja programske opreme, Založba FE in FRI, 1997, Ljubljanahttp://www.computerweekly.com/homeOpen Source Initiative, http://opensource.org/docs/osdwww.flickr.com/photos/bionicteaching/4700983262www.flickr.com/photos/penguincakes/2826993413

2011


http://www.flickr.com/photos/penguincakes/2826993413

http://www.flickr.com/photos/bionicteaching/4700983262

http://opensource.org/docs/osd

http://www.computerweekly.com/home

http://www.praktik.si/

http://www.nauk.si/

http://www.google.com/

http://www.ibm.com/

http://www.intel.com/

http://www.datalab.eu/

http://www.navision.com/

http://www.sap.com/

http://www.hp.com/

Documents

Napredno vzdrževanje programske opreme - Učno gradivo€¦ · Web viewPrograme za delo z besedili (Wordpad, Word Office..) Programska orodja. Programe za delo s tabelami podatkov,