1

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA

OB POŽARIH V NARAVNEM OKOLJU

Številka načrta: 842- 1 /2008

Verzija 1.3

ORGAN DATUM PODPIS

ODGOVORNE OSEBE

IZDELAL Občinska uprava, zunanji svetovalec

Julij 2011 Damjan BARUT

ODOBRIL Poveljnik CZ

Albert GODNIČ

SPREJEL Župan

Igor KOLENC

SKRBNIK Občinska uprava, zunanji svetovalec

Damjan BARUT

Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi

2

V S E B I N A

1 ZNAČILNOSTI NESREČE 3 1.1 Značilnosti požarov 3

1.2 Požarno najbolj ogrožena območja 4

1.3 Učinki požarov na ljudi, zgradbe in okolje 4

1.4 Verjetnost nastanka verižne nesreče 4

2 OBSEG NAČRTOVANJA 5 2.1 Ravni načrtovanja 5

2.2 Možne posledice požara 5

3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 6 3.1 Podmene 6

3.2 Zamisel izvedbe zaščite, reševanja in pomoči 7

3.3 Uporaba načrta 8

4 SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 9 4.1 Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči 9

4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta 10

4.3 Finančna sredstva za izvajanje načrta 10

4.4 Stroški intervencije 11

5 OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 12 5.1 Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov 12

5.2 Obveščanje in alarmiranje ogroženih ljudi ter izvajalcev nalog 13

6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 17 6.1 Aktiviranje sil in sredstev 17

6.2 Pomoč v silah in sredstvih 18

7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 20 7.1 Pristojnosti in naloge organov upravljanja in vodenja 20

7.2 Pristojnosti in naloge drugih izvajalcev načrta zaščite in reševanja 20

7.3 Finančna pooblastila 22

7.4 Organizacija zvez 22

8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 23 8.1 Zaščitni ukrepi 23

8.2 Naloge zaščite, reševanja in pomoči 25

9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 27

10 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV 28

11 DODATKI IN PRILOGE K NAČRTU 29

3

1 ZNAČILNOSTI NESREČE Občinski Načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravi ali naravnem okolju je izdelan v skladu

z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (URL 51/06 UPB1), Uredbo o

vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (URL 3/02, 17/02, 17/06 in 76/08) in

Državnim načrtom zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 2.0

(Vlada RS, št. 84200-1/2007/6 z dne 7.6.2007) ter predvsem na podlagi ocene ogroženosti

pred požarom na območju občine Izola.

1.1 Značilnosti požarov

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, je v svojem načrtu varstva gozdov pred

požarom določil, da se območje izolske občine glede požarne ogroženosti uvršča v enotni

sistem in je ocenil ogroženost na zelo veliko. Izola ima cca. 55 % teritorija v naravnem okolju

s pretežno submediteranskim gozdom.

Tipi gozdov na območju občine Izola so:

- borov gozd: pretežno (nad 10 m3/ha)

- hrastov gozd: cca. 10 m3 / ha

- bukov gozd: med 0,1 do 10 m3/ha (na vzhodnem delu občine – Baredi)

Zavod za gozdove Slovenije obravnava to cono skupno s krajevno enoto Koper. Na območju

občine Izola z razliko od Mestne občine Koper ni ogroženosti zaradi železnice, ki ima

speljano progo prav na najbolj ogroženem delu submediteranskega gozda. Vendar je

gravitacijsko operativno območje povezano.

Poznamo naslednje vrste gozdnih požarov:

Podtalni požar se redko pojavlja. O njem govorimo vedno, ko se iz kateregakoli vzroka

vžgejo organske snovi pod površino tal. Zaradi pomanjkanja kisika se širi počasi, toda

zelo trdovratno, težko ga je zaustaviti. Neodvisen je od hitrosti in smeri vetra. Navadno

se pojavi kot posledica neuspele dokončne pogasitve kakšne druge vrste požara, ko

snovi v tleh še naprej tlijo, ali pa npr. ob udaru strele med nevihto, ko je vrhnja plast tal

namočena, pod njo pa se vname suhi humusni del. Vedno predstavlja nevarnost za

prehod v talni ali vršni požar, saj ga zelo težko opazimo in dokončno zatremo.

Talni požar je najpogostejša vrsta požara. Navadno se vsi požari v gozdu začnejo kot

talni požar. O njem govorimo, ko se vžgejo snovi na površini tal, npr. surovi humus,

suho listje ali iglice, suhe veje, trava. Širi se relativno hitro na vse strani, odvisno

predvsem od hitrosti in smeri vetra. Odvisno od trenutnih klimatskih pogojev lahko

4

dosega zelo velike temperature, od česar je odvisna poškodovanost sestojev. Na

poškodovanost vpliva tudi drevesna vrsta (predvsem debelina lubja) in razvojna faza.

Vršni požar je najnevarnejši. Navadno se razvije iz talnega požara in se vedno širi v

kombinaciji z njim. O vršnem požaru govorimo, ko požar preide v krošnje. Ta pojav je

pogostejši v mlajših sestojih, kjer imajo drevesa suhe ali žive veje do tal, pri vrstah z

obilico smole in eteričnih olj (iglavci) in v sestojih, kjer je veliko lahko gorljivega

polnilnega sloja. Ne gori les ampak v glavnem le iglice. Požar se zelo hitro širi,

predvsem v odvisnosti od vetra in vedno samo v smeri vetra. Veter lahko prenese

goreče veje, storže in podobno več sto metrov naprej, kjer se znova razvije talni ali vršni

požar, ki tako zelo hitro osvaja nove površine. Zaradi te značilnosti ga je zelo težko in

nevarno gasiti. Zelo redko nastane v starejših razvojnih fazah, vedno pa pusti za seboj

popolnoma uničene površine.

Najverjetnejši vzroki požarov naravi se v zadnjem času kažejo zaradi:

- pogosta sušna obdobja,

- vse večja poraščenost kmetijskih in gozdnih površin zaradi opustitve njihove obdelave

in izkoriščanja,

- malomarnost kmetovalcev ob čiščenju polj,

- vse več izletnikov v naravi in drugi vzroki (iskre, strele, cigaretni ogorki idr.) ob veliki

vetrovnosti pogojujejo veliko požarno ogroženost naravnega okolja in gozdov na

območju občine.

- Na območju naše občine ni železnice tako, da je požar zaradi iskrenja zavor (kot v

primeru sosednje Mestne občine Koper) neobstoječ

5

- Možni so tudi samovžigi in požari zaradi naravnih pojavov (strele, podtalno gorenje na

deponijah), ki pa so relativno malo verjetni in statistično gledano povzročajo reletivno

majhno škodo.

Najbolj so ogroženi pretežno gozdnati predeli občine na južnem delu občine (obalno-

kraško šavrinsko območje).

Spodnja slika prikazuje področja v Sloveniji, kjer so najbolj ogroženi gozdovi. Največja

ogroženost je prav v oblano-kraški regiji zaradi obilice igličastega gozda.

Slika 1: Prikaz požarno ogroženih gozdnih območij v Sloveniji.

Na sliki je razvidno, da so najbolj ogroženi gozdovi, kjer se nahajajo predvsem iglasti (bor)

gozdovi v osi: Jagodje – Montecalvo-Malija-Korte. V tej osi je opredeljen tudi varovalni gozd

v skupni površini cca. 3.000 m2 kot prikazuje spodnja slika:

6

Slika 2: varovalni gozdovi v RS

Pri posredovanju ob požarih v naravi pa je največkrat potrebno zagotoviti večje število

gasilcev, ker so ti požari površinsko zelo razprostranjeni.

1.2 Požarno najbolj ogrožena območja

Požarno bolj ogroženi predeli občine so v hribovitem, slabo dostopnem in s požarno vodo

slabo pokritem območju.

1.3 Učinki požarov na ljudi, zgradbe in okolje

Učinki požarov na ljudi, zgradbe in okolje so pogojeni z obsegom in vrsto požara. V

naravnem okolju velikih nevarnosti za posameznike ni, nevarnost pa pomeni možnost prenosa

požara v urbano okolje ter katastrofalni požari na velikih površinah – požari, ki zajamejo več

kot 100 ha površine. Tu so vidne predvsem posledice na ekološkem sistemu naravnega okolja

ter kvarnih vplivih pogorelih površin na klimo v zaledju občine. Povzročijo pa lahko tudi

večjo škodo na trajnih kmetijskih nasadih.

1.4 Verjetnost nastanka verižne nesreče

V naravnem okolju se lahko kot posledice požara pojavijo motnje v cestnem prometu ter

prekinitve električne oskrbe in telefonskih povezav.

7

V občini Izola je nastanek verižne nesreče zaradi požara v naravi majhen saj so naselja

urbano urejena in v 90 % ni hiš v samem gozdnem območju oz. ni možnost, da se gozdni

požar na principu vršnega požara razširi bodisi na ostrešje hiše ali gospodarsko

poslopje. Razlog za to je relativno visoka urbanizacija vseh naselij v občini. Iz tega

razloga izključujemo tveganje za hiše in objekte, kjer so nastanjeni občani kot je

značilno za kraško območje Slovenije. Večja možnost pa je izpada elektro-energetskega

omrežja zaradi prenosa požara na ponekod še lesene drogove. Izključena je možnost

večjih izpadov, saj se v novogradnji (ki je pretežni del gradnje v naravnem okolju

občine – definicija tega in obseg je določen v Odloku o varstvu pred požarom v občini

Izola) uporablja podzemne vode za vso komunalno infrastrukturo. Nekaj manjših delov

naselij pa lahko za kratek čas (obseg enega do treh dni) ostane brez eletro-energetskih

povezav, vendar je situacija obvladljiva z nadomestnimi viri energije (elektro agregati

CZ in gasilcev). Prav tako v naravnem okolju občine ni virov nevarnih snovi (le-te so v

industrijski coni mesta) tako, da je izključena možnost verižne nesreče v tem kontekstu.

O-1/0 Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami

1.5 Sklepne ugotovitve

Najvišja stopnja ogroženosti pred požarom v naravnem okolju ter predstavljaja stalno

nevarnost požarov v občini. Zato uvrščamo požare v naravi med najbolj nevarne

nesreče za ljudi in okolje v naši občini, vendar ne na prvem mestu (to mesto pripada

požarom v strnejnem naselju starega mestnega jedra).

Posledice na ljudeh, živalih in okolju, pa so odvisne od vrste in lokacije požara. Zelo velik

požar v naravnem okolju, predvsem na neobdelanih površinah bi utegnil biti katastrofalen

predvsem za premoženje (gozdno gospodarstvo). Ker je v občini vedno več površin

intenzivnih nasadov in kmetijstva, je le malo področij, ker se lahko pripeti tak katastrofalen

požar, pa še ta zaradi konfiguracije terena ne bi presegal 100 – 200 ha. Tak požar pa kljub

temu ni zanemarljiva zadeva in zahteva napore prav vseh resursov občine, če ne že zunanje

pomoči, glede na stanje operativne pripravljenosti.

Načrtovanje ukrepov proti požarom, pa ne zajema samo način gašenja, pripravljenost

gasilskih operativnih enot, ampak tudi in predvsem aktivna in pasivna preventiva za katero so

lokalne skupnosti, pa tudi podjetja dolžna skrbet že po samem zakonu.

V primeru tovrstnih nesreč, je potrebno čimprej pristopiti k izvajanju zaščitnih ukrepov.

Ukrepanje mora biti hitro, učinkovito, strokovno in podprto z ustrezno specializirano gasilsko

in reševalno opremo.

Da bi temu zadostili, je potrebno takoj pristopiti k ustreznim strokovno tehničnim in

materialnim pripravam intervencijskih sil.

Iz teh razlogov je potrebno izvajati stalni nadzor (predvsem akterjev po Odloku o varstvu pred

požarom občine) naravnega okolja in spremljati tako agro kot metereološke razmere v danem

8

letnem obdobju, predvsem v času meseca marca in od junija do septembra kot so statistično

najbolj sušna obdobja v letu.

Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja lahko skladno z razvojem razmer

v naravi oziroma na podlagi poročil Agencije RS za okolje razglasi URSZR ali Župan. ReCO

o razglasitvi, ki jo objavi URSZR in velja za območje OI, obvesti odgovorno osebo na OI in

OGE ter državne organe, organizacije, podjetja in zavode po svojih načrtih.

9

2 OBSEG NAČRTOVANJA

2.1 Ravni načrtovanja

Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi se izdela na državni, regijski in lokalni

ravni. Temeljni načrt je državni in se podrobneje razčleni na ravni regije.

V skladu z 2.1 točko temeljnega načrta (državnega) se v občinskem načrtu določi način

obveščanja in alarmiranja prebivalcev, razpoložljive logistične zmogljivosti, ukrepe za

zagotavljanje nujne medicinske pomoči poškodovanim reševalcem in gasilcem, zaščitne

ukrepe (predvsem evakuacija) in naloge in izvajanje osebne in vzajemne zaščite.

2.2 Možne posledice požara, ki iz tega izhajajo

Obstaja zelo velika verjetnost za požar v naravnem okolju, posebno v sušnih obdobjih, ko se

navkljub prepovedi kurjenja v naravnem okolju in kontroli izvajanja te prepovedi stalno

pojavljajo požari. Kot najbolj kritično je potrebno izpostaviti permanentno pojavljanje

požarov ob kontroliranem kurjenju, ki uide iz kontrole. Veliko požarov se pojavi v jeseni in

zgodaj spomladi, kot neodgovorno ravnanje posameznikov pri čiščenju njiv in kurjenju

odpadkov. Ko narava ozeleni se nevarnost zmanjša in je verjetnost pojavljanja požarov v

naravnem okolju zanemarljiva.

Požari ogrožajo ljudi, domače in gozdne živali, nasade, gozdove in stavbe, ki jih zajamejo.

Škoda na kmetijskih površinah in biološka škoda zaradi požganega in degradiranega gozda ter

drugega okolja, posredno je prisotna tudi druga škoda zaradi manjkajoče zaščitne funkcije

gozdnega in drugega rastlinja.

2.3. Temeljna načela načrtovanja

(1) Splošna načela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami določa zakon o varstvu pred

naravnimi in drugimi nesrečami

(2) Načelo obveznega izvajanja odločitev. Vodenje zaščite in reševanja temelji na obveznem

izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite, in drugih sil za zaščito,

reševanje in pomoč.

(3) Načelo zakonitosti. Nihče ni dolžan in ne sme izvajati odločitve, če je očitno, da bi s tem

storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.

(4) Načelo varstva reševalcev in drugega osebja. Osebe, ki rešujejo morajo nositi osnovno

osebno zaščitno opremo ter opremo, ki jih varuje pred ekstremnimi vremenskimi vplivi kot so

močan dež (neurje), močan veter, hud mraz, sneg ipd. Reševalci in druge osebe lahko rešujejo

le, če imajo zagotovljene vse pogoje za varno opravljanje zaščite in reševanja. Reševalci so

lahko izpostavljeni nevarnosti za njihovo varnost razen, če bi s tem obvarovali življenje in

zdravje večjega števila ljudi ali preprečili razvoj dogodkov s katastrofalnimi posledicami.

10

3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

3.1 Podmene

Občinski načrt oz. dokumenti, ki iz njega izhajajo veljajo tako za ukrepanje ob majhnem,

srednje velikem ali velikem katastrofalnem požaru (ki v naši občini lahko zajame do največ

200 ha/ požarišče).

Varstvo pred požarom v naravnem okolju v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma

pristojnosti zagotavljajo ZGS, kot del javne gozdarske službe, občine in državni organi,

lastniki in koncesionarji v gozdovih, prebivalci prostovoljno organizirani v raznih društvih in

drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne

službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito,

reševanje.

Ob požaru v naravnem okolju je za operativno vodenje aktivnosti gašenja požara odgovoren

vodja intervencije (z operativnim vodstvom) iz vrst gasilcev, ki sodeluje pri gašenju požara.

Za izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči in koordinacijo pomoči (logistična

oskrba, pomoč SV, NUS, evakuacija) ter usklajeno usmerjanje in izvajanje intervencije pa so

odgovorni poveljniki CZ občin, regij oziroma poveljnik CZ RS.

Organi, pristojni za izdelavo načrtov zaščite in reševanja zagotovijo, da so prebivalci, ki živijo

na območjih ogroženih zaradi požara v naravnem okolju pravočasno in objektivno obveščeni

o nevarnostih nastanka požara v naravnem okolju, možnih posledicah, načrtih in ukrepih za

zmanjšanje in odpravo posledic požara v naravnem okolju ter o ravnanju prebivalcev ob

pojavu požara v naravnem okolju. Postopek obveščanje je določen v M-3 Dokumentih o

obveščanju ter Operativnem gasilskem načrtu in je v osnovi opisan tudi v tem načrtu v

poglavju: Obveščanje.

Takoj ob nastanku (prijavi) požara se začne postopati po operativnem gasilskem načrtu.

Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi

11

3.2 Zamisel izvedbe zaščite, reševanja in pomoči

Odziv na požar v naravnem okolju je odvisen od velikosti in pričakovanih posledic požara v

naravnem okolju. Glede na velikost in potrebne sile za obvladovanje požara v naravnem

okolju ločimo:

MAJHEN POŽAR – Praviloma je to požar do 50 ha površine. Požar gasijo razpoložljive

gasilske enote v občinah po potrebi v sodelovanju z drugimi silami za zaščito, reševanje in

pomoč.

SREDNJE VELIK POŽAR - Praviloma je to požar nad 50 do 100 ha površine. Požar

gasijo razpoložljive gasilske enote v občinah v sodelovanju z drugimi silami za zaščito,

reševanje in pomoč.

12

VELIK POŽAR - Praviloma je to požar, ki zajame od 100 do 600 ha površine ali dva ali

več istočasnih požarov, ki zajemajo 50 do 100 ha površine in so pri gašenju požara že

uporabljene vse razpoložljive lokalne gasilske enote. Glede na razmere, oceno vodje

intervencije in napoved razvoja dogodkov, trajanje požara, se lahko v gašenje velikega

požara vključijo tudi gasilske enote in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč iz drugih

regij.

ZELO VELIK POŽAR - Praviloma je to požar, ki zajame nad 600 ha površine. Požar

gasijo gasilske enote iz več regij v sodelovanju z drugimi silami za zaščito, reševanje in

pomoč.

3.3 Uporaba načrta

Podrobno organizacijo, obveščanje in aktiviranje ter delovanje gasilskih enot ob požaru na

območju občine Izola določa operativni gasilski načrt.

Načrt zaščite in reševanja ob požaru se prične ob informaciji o dogodku, ki se glede na

informacije s terena in vodje intervencije ustrezno odloči (skladno z diagrami odločitve v

poglavju alarmiranja). V manjših obsegih požara se aktivirajo le gasilci skladno z določili

Operativnega načrt in Dokumentov o obveščanju, alarmiranju.

Odločitev o aktiviranju dodatnih sil in sredstev kot jih predvideva Operativni gasilski načrt,

predlaga vodja intervencije, sprejme pa poveljnik Civilne zaščite ali Župan, v kolikor sta

tako poveljnik kot namestnik poveljnika Civilne zaščite onemogočena odločati.

Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi

13

4 SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI

4.1 Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči

Redne službe, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ob požarih so predvsem:

Gasilska javna služba

Javna zdravstvena služba

Policija

Op-N Operativni gasilski načrt (Op-N)

ND Načrti dejavnosti (ZD Izola, PU Koper)

Občinske sile za zaščite, reševanja in pomoči ob požarih so predvsem:

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določene za opravljanje operativnih

nalog zaščite, reševanja in pomoči:

JP Komunala Izola d.o.o. za gradbeno-tehnično reševanje;

Gasilska javna služba za prečrpavanje in prevoz ter strokovna pomoč ob nesrečah z

nevarnimi snovmi;

Smrekar TT – za opravljanje logističnih nalog prevoza in premikanja ovir,

Gasilska javna služba za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;

Rdeči križ in gasilska javna služba za pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;

Društva in druge nevladne organizacije določene za opravljanje nalog zaščite, reševanja

in pomoči:

Rdeči križ OOZRK Izola – za psihosocialno pomoč in oskrbo ljudi

Društvo tabornikov – rod Jadranskih stražarjev Izola za postavitev začasnih

prebivališč in za oskrbo – logistiko

Radio klub Izola za izvajanje nujnih komunikacij v izrednih razmerah

enote za oskrbo ogroženih in prizadetih prebivalcev (pooblaščena podjetja po sklepu

župana Gostinska šola, in taborniki).

Enote in službe Civilne zaščite organizirane za opravljanje nalog zaščite, reševanja in

pomoči:

župan kot glavni odgovorni za izvajanje in vodenje sistema ZiR,

poveljnik CZ ter štab Civilne zaščite Izola

enote za prvo pomoč ( 2 ekipi, če se ne organizira preko OO RK Izola);

služba za podporo in logistični center v sestavi tabornikov in pooblaščenih podjetij

poverjeniki po krajevnih skupnosti,

služba za upravljanje z zaklonišči.

O-1 Organigram sistema zaščite, reševanja in pomoči

R-2/1 Občinski štab CZ

R-2/5 Poverjeniki za CZ

R-2/3 Enote za prvo pomoč CZ

R-2/2 Tehnično reševalne enote CZ – JP Komunala Izola

R-2/7 Službe za zaklonišča CZ

R-2/6 Služba za podporo CZ in logistični center

14

R- 1 Prostovoljne sile (gasilci R-1/1, OO RK R-1/2, taborniki R-1/3, jamarji R-1/4,

R- 3 Poklicne sile (Komunalno podjetje R-3/1, ZD Izola R-3/2, SGTŠ Izola R-

3/4,pogodbeniki. R-3/5,

4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta

Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči uporabljajo za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti

lastno opremo in opremo, ki jo imajo za te namene v uporabi. Za izvajanje nalog zaščite,

reševanja in pomoči se lahko uporabi oprema in sredstva v občinskih skladiščih civilne

zaščite.

Sredstva pomoči (živila, pitna voda, zdravila,..), ki so namenjena brezplačni razdelitvi

ogroženemu prebivalstvu se zagotovi na podlagi seznamov opreme in sredstev gospodarskih

družb, javnih zavodov in drugih organizacij.

SP-13 Skupni pregled materialno tehničnih sredstev in opreme struktur civilne zaščite OI

SP-14 Pregled skladišč zaščitne in reševalne opreme in drugih materialnih sredstev za

zaščito, reševanje in pomoč

SP-15 Navodilo za izvzem zaščitne in reševalne opreme in drugih materialnih sredstev za

zaščito, reševanje in pomoč iz skladišč

SP-16 Pregled podjetij, zavodov, organizacij ali društev in odgovornih oseb za aktiviranje

operativnih sestavov in materialno tehničnih sredstev za izvajanje nalog zaščite in reševanja

SP-16/1 Seznam sredstev in opreme s katero razpolagajo podjetja zavodi, organizacije in jo

je možno uporabiti za potrebe zaščite in reševanja

4.3 Finančna sredstva za izvajanje načrta

Finančna sredstva potrebna za izvajanje načrta se zagotavljajo skladno z letnim ali

srednjeročnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (program dela). Sredstva

so zagotovljena v okviru proračuna OI na funkcionalnih namenih "Zaščita in reševanje" in

"Gasilstvo" ter "Proračunska rezerva".

Načrtujejo se sredstva predvsem za:

stroške operativnega delovanja,

stroške usposabljanj, preverjanj in vaj,

stroške nakupa in vzdrževanja opreme in

stroške naročanja interventnih storitev.

Dodatna sredstva za financiranje izdatkov za odpravo posledic nesreč, do zagotovitve

osnovnih pogojev za življenje, se v skladu s predpisanim postopkom zagotovi iz sredstev

proračunske rezerve.

15

Stroške za izvajanje dejavnosti organov državne uprave in dejavnosti javnih služb krijejo

organizacije same iz sredstev za izvajanje omenjenih dejavnosti. Iz sredstev za izvajanje tega

načrta se krijejo le dejanski stroški za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo

redno dejavnost.

O -1/2 Letni ali srednjeročni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

4.4 Stroški intervencije

Stroške zaščite, reševanja in pomoči, ki izhajajo iz tega načrta, krije OI iz občinskega

proračuna, sredstev proračunske rezerve in dodatnih sredstev, ki jih za to odobri Občinski

svet.

Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi

- 16 -

5 OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE

5.1 Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov ter opazovanje razmer v

naravnem okolju

Opazovanje razmer v naravnem okolju se izvaja skladno z Uredbo Vlade o varstvu pred

požarom v naravnem okolju in Odloka o varstvu pred požarom na območju občine Izola.

Za spremljanje razmer je potrebno ločiti dve okoliščini:

A) razmere, ko ni razglašena požarna ogroženost naravnega okolja:

Opazovanje se vrši preko vseh državljanov, preko redne dejavnosti javne gasilske službe in

drugih služb v sistemu (strokovne službe občine – štab CZ) in drugi.

B) razmere, ko je razglašena požarna ogroženost naravnega okolja

Opazovanje se vrši na podlagi Razglasa o požarni ogroženosti in Sklepa o izvajanju požarnih

stražna območju občine Izola, kjer je še določeno, da opazovanje vršijo:

Gasilske enote v okviru požarnih straž

Štab Civilne zaščite

Občinska inšpekcija in

Letalski center Portorož (po posredovanju Uprave RS za zaščito in reševanje)

ter

Druge službe, določene v Razglasu velike ali zelo velike požarne ogroženosti

naravnega okolja (razglas URSZR).

Za konstantno opazovanje se po nalogu poveljnika CZ vključijo tudi druge enote in službe,

ki so navedene v tem načrtu kot sodelujoče pri aktivnostih. Le-ti morajo ob informaciji oz.

opozorilu ali drugem pomembnem izrednem in nenapovedanem dogodku nemudoma obvestiti

center za obveščanje (112) ter pooblaščenca za ZiR na občini, poveljnika CZ.

Pooblaščenec za ZiR je dolžan zbirati informacije in jih posredovati centru za obveščanje

(112) zaradi centralnega evidentiranja in na podlagi Navodila o obveščanju v naravnih in

drugih nesrečah.

Navodila o obveščanju javnosti, za opozarjanje in alarmiranje so obdelani in definirani v M-3

Dokumentih o obveščanju, opozarjanju in alarmiranju.

Op-N P-12 Razglas požarne ogroženosti naravnega okolja

Op-N P-13 Obvestilo gasilskim organizacijam o razglasu velike požarne ogroženosti

naravnega okolja

Op-N P-14 Poziv prebivalcem za ravnanje ob razglasu velike požarne ogroženosti naravnega

okolja

Op-N P-15 Navodila prebivalcem za ravnanje pred, med in po požaru

Op-N P-16 Preklic razglasa požarne ogroženosti

Op-N P-17 Obvestilo gasilskim organizacijam o preklicu izvajanja ukrepov varstva pred

požarom ob razglasu velike požarne ogroženosti naravnega okolja

Op-N Operativni gasilski načrt

- 17 -

Opazovanje in

spremljanje

razmer v okolju

(naravnem,

naselju, industriji)

Obveščanje pristojnih

organov

Ugotovitev ali gre

za večjo nesrečo

Obveščanje javnosti,

opozarjanje,

alarmiranje

Spremljanje

dogajanja

Dokumentacija

Postopek

Duagram poteka

aktivnosti

Izvajalec

- odgovoren

NE

DA

- občani

- Štab CZ

- služ ba ZiR občine

- druge služ be po N-2

- izvajalci po Op-N

štab CZ

služ ba ZiR občineOdredba poveljnika

o izvajanju načrta

(D - V)

M - 3

(Poglavje 2.1)ReCO

M - 3

(Poglavja: 3.0., 4.0. in

5.0.)

D - VI

poveljnik CZ

ReCO

Območni informacijski

center (PP - V)

gasilci

mediji

N-3

Informativni bilteni

Zapisniki opazovanja okolja

(Predefinirani obrazci)

Štab CZ

služ ba ZiR občine

druge služ be po N-2

- načela zakona o VNDN

- Sklep o izvajanju

pož arnih straž - ko je

sprejet Razglas URSZR

- 18 -

5.2 Obveščanje in alarmiranje ogroženih ljudi ter izvajalcev nalog

5.2.1 Obveščanje pristojnih organov, organizacij in služb

ReCO o nesreči obvešča organe, organizacije, podjetja in zavode po svojih načrtih.

ReCO obvesti v primeru večje nesreče ali na zahtevo vodje intervencije:

• službe po prilogi SP-3 in

• odgovorno osebo OI po prilogi SP-3.

Praviloma obvestilo prejme vodja oziroma zaposleni v OI. Če se je nesreča razvila do te meje,

da ogroža prebivalce in širše območje OI – velika požar v naravnem okolju, odgovorni na

OI obvesti o razmerah :

Poveljnika CZ,

Župana,

Direktorja občinske uprave.

SP-3/2 Pregled odgovornih oseb Občine Izola, ki se jih obvešča ob izrednih dogodkih –

VELIK POŽAR V NARAVNEM OKOLJU

5.2.2 Opozarjanje na preteče nevarnosti

O pretečih nevarnostih in v primeru, ko je treba nujno evakuirati prebivalce iz ogroženega

območja ali zgradbe, o opozarjanju in obveščanju ogroženih in prizadetih prebivalcev odloča

vodja intervencije ali PCZ.

Izvajanje opozarjanja in obveščanja :

Način obveščanja Izvajalec Opomba

preko zvočnikov na intervencijskih

vozilih

gasilci, policija

preko megafonov iz gasilskih vozil gasilci

s trkanjem in zvonjenjem na

stanovanjih

gasilci

obvestila preko elektronskih medijev ReCO,

gasilci

Zahtevo ReCO posreduje vodja

intervencije

Ob večjem požaru, ko se v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči vključijo občinski organi je

za opozarjanje in obveščanje odgovorna OI. Občinski organi, ki vodijo in izvajajo zaščito,

reševanje in pomoč (župan, poveljnik CZ), v ta namen vzpostavijo neposreden stik in redno

komuniciranje s prebivalci, da bi dosegli ustrezno zaupanje in odzivanje na njihove odločitve.

S tem namenom občina ogroženim prebivalcem redno posreduje informacije, ki jih prilagaja

konkretni situaciji, in sicer:

o razmerah na prizadetem območju,

o nevarnostih za ljudi, premoženje in okolje,

o tem, kaj se dogaja s poškodovanimi,

kako dolgo bo trajal težaven položaj,

- 19 -

kakšno pomoč lahko pričakujejo in kdaj bo prispela,

način izvajanja osebne in vzajemne zaščite,

kako naj sodelujejo z občinskimi organi in organi reševanja pri odpravljanju posledic,

kje lahko dobijo dodatne informacije,

in o drugem.

Te informacije občina posreduje preko javnih medijev in na druge, krajevno običajne načine.

Za dodatne informacije lahko objavi posebno telefonsko številko svetovalne službe.

Pred posredovanjem obvestil javnosti morajo posamezni državni organi in službe medsebojno

uskladiti sporočila. Ob nesreči se za takojšnje posredovanje nujnih sporočil in navodil

občinskih organov za javnost, uporabijo elektronski mediji. Vsa sporočila in navodila

občanom se posredujejo tudi vsem ostalim medijem.

Op-N P-15 Navodila prebivalcem za ravnanje pred, med in po požaru

5.2.3 Navodilo o alarmiranju

Znaka za alarmiranje se uporablja v sledečih primerih:

znak za opozorilo (svarilo) na nevarnost se lahko uporabi za napoved bližajoče se

nevarnosti nesreče;

znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se lahko uporabi ob nevarnosti, ki

neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali ter premoženje in kulturno dediščino

v posameznem naselju ali na širšem poseljenem območju (če se ogenj približuje naselju)

znak za prenehanje nevarnosti se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi

katere je bil dan znak za preplah oziroma neposredno nevarnost.

Uporabo znakov za alarmiranje lahko ukažejo :

- vodja intervencije,

- poveljnik CZ,

- Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper.

Pristojni svoj ukaz prenesejo ReCO. V ukazu določijo :

- kateri znak za alarmiranje naj uporabi,

- razlog za uporabo znaka za alarmiranje,

- navodilo za ravnanje prebivalcev.

ReCO mora takoj po uporabi znaka za alarmiranje posredovati obvestilo javnim medijem o

nevarnosti ter in napotkih za ravnanje prebivalcev na ogroženem območju.

Izjemoma, če razmere tako narekujejo, poveljnik Civilne zaščite sam izvede alarmiranje (iz

gasilskih domov saj sirene še niso povezane v enoten sistem alarmiranja), o čemer obvestijo

ReCO. ReCO v takem primeru postopa kot po prejemu zahteve za alarmiranje.

Po prenehanju nevarnosti je tisti, ki je izdal zahtevo za uporabo znaka za alarmiranje, dolžan

ReCO:

- izdati zahtevo za uporabo znaka ''prenehanje nevarnosti'',

- izdelati navodilo za nadaljnje ravnanje prebivalcev.

ReCO je posreduje navodilo v objavo javnim medijem po svojem načrtu.

SP-18 Organizacija sistema javnega alarmiranja

SP-18/1 Pregled lokacij siren občinskega sistema javnega alarmiranja

- 20 -

6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV

6.1. Aktiviranje gasilskih enot in drugih enot

Pri aktiviranju sil in odrejanju uporabe ustreznih sredstev je potrebno slediti načelu postopne

uporabe. To praktično pomeni, da mora biti organiziranost in stanje pripravljenosti v skladu s

tem načelom ter na razpoložljivost enot glede na njihovo vrsto. V nadaljevanju bomo

razčlenili enote glede na organiziranost (poklicne enote, javne službe, prostovoljne, Civilna

zaščita).

Po odločitvi, da se aktivira Načrt ZiR so zahtevani maksimalni časi za aktiviranje in

pričetek interveniranja naslednji:

Poklicne enote (JZ GB Koper, PHE, ZDI): 5 – 10 minut po pozivu (čas se šteje kot

merilo tudi izven Načrta ZiR oz. ob manjših nesrečah)

Prostovoljne enote:

PGD-ji: enota za hitre intervencije od 30 do 45 minut, ostala enote od 1,5 do

2,5 ure

prostovoljni sestavi v sistemu ZiR – potapljači, radioamaterji, taborniki: 1,5

do 2,5 ure

pogodbeni izvajalci:

enote in službe iz javnih zavodov ali podjetij, katerih ustanovitelj je Občina

Izola: 0,5 do 1,0 ure

ostale pogodbene organizacije: 1,5 do 2,5 ure

enote in službe Civilne zaščite: od 6 – 12 ur (odvisno od hitrosti in razpoložljivosti

kurirske službe oz. mobilizacije)

Zgoraj omenjene čase morajo izvajalci upoštevati pri svojih načrtih dejavnosti in dela v

izrednih razmerah; temu primerno morajo zagotavljati dosegljivost odgovornih oseb.

V nadaljevanju bo prikazan algoritem postopka aktiviranja sil (sredstev in opreme teh enot) v

okviru razpoložljivih sil za občino Izola. Ker bi bilo brezpredmetno in nesmotrno definirati

zaščito, reševanje in pomoč s silami in sredstvi, ki bi jih rabili (odvisno od objektivnosti

ocene potrebnih sil), se organizacija in konstrukcija načrta naslanja na trenutno stanje. Vsaka

nova organizacija enot, izboljšanje stanja glede na izkušnje in analize, so predmet ažuriranja

in izboljšanja tega načrta.

- 21 -

Diagram 2: Presoja vrste nesreče (pojem nesreča se v diagramu pojmuje za večji požar v

naravnem okolju)

Sprejem obvestila o

nesreči

Presoja vrste nesreče

in ocena neposredne

ogrož enosti

21

Dokumentacija

Postopek

Duagram poteka

aktivnosti

Izvajalec

- odgovoren

Srednja in večja nesreča

Informativni bilten

Sklep odgovornih

poveljnik oz.

nam. poveljnika CZ

druga pooblaščena oseba

občine

ž upan

Manjša nesreča

Diagram 3: Aktiviranje in delovanje ob majhni nesreči

Pozivanje občinskih

enot ZPR (gasilcev in

drugih)

Odločanje o

aktiviraju sil ZRP

Presoja vrste nesreče

in ocena neposredne

ogrož enosti

1

Manjša nesreča

Dokumentacija

Postopek

Duagram poteka

aktivnosti

Izvajalec

- odgovoren

- Poveljnik CZ

(nam. poveljnika CZ)

- Vodja intervencije

- standardni postopek po

Operativnem gasilskem načrtu

Op - n

- ReCO

- dež urni operativec izvajalca

NE

DA

- 22 -

Diagram 4: Aktiviranje in delovanje ob srednjem in večjem požaru v naravnem okolju

2

Odločanje o

aktiviraju sil ZRP

Presoja vrste

nesreče in

ocena

neposredne

ogrož enosti

Pozivanje občinskih

enot ZPR

Določitev lokacij

delovanja, prioriteta po

stopnji ogrož enosti

Zaščitni ukrepi za

ublaž itev posledic

nesreče

Oskrba enot ZRP

Spremljanje

delovanja

Srednji in večji pož ar

Dokumentacija

Postopek

Duagram poteka

aktivnosti

Izvajalec

- odgovoren

NE

DA

- Predefinirano sporočilo

(Zbirka predef. sporočil))

- Odredba o aktiviranju

sil ZRP (D - I)

- Odločitev vodje izvajalcev

po služ beni dolž nosti

(arhiv izvajalca)

- Poveljnik CZ

(nam. poveljnika CZ)

- Vodja intervencije

- ReCO

- dež urni operativec izvajalca

- pisna ali ustna odredba - vodje intervencije

- poveljnik (ali namestnik) CZ

- vodje intervencije

- poveljnik (ali namestnik) CZ

- pooblaščene osebe po nalogu

ž upana oz. poveljnika CZ

- pisna ali ustna odredba

- delovni nalog (za pogodbene

izvajalce)

- izraž ene potrebe

(potrjene v pisni obliki)

- dnevnik izvajalca

- potrdila o prejetih

informcaijah o aktiviranju

- dnevnik za delovanje CZ

(M-1 4.0 Priloge)

- vodja intervencije

- poveljnik (ali namestnik) CZ

- 23 -

SP-0 Načrt izvajanja mobilizacije in aktiviranja organov vodenja in sil za zaščito, reševanje

in pomoč

R-2/1 Občinski štab CZ

R-2/5 Poverjeniki za CZ

R-1, 2, 3 Seznam občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč

SP-19 Seznam odgovornih oseb občinskih organov, ki se vključujejo v izvajanje nalog

zaščite, reševanja in pomoči

SP-19/1 Seznam članov občinske komisije za ocenitev škode, nastale ob naravnih in drugih

nesrečah

SP-19/2 Seznam članov občinske komisije za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti

gradbenih objektov

PO-1 Vzorec odredbe za aktiviranje sil za zaščito in reševanje in pomoč

PO-2 Vzorec delovnega naloga

Op-N-Priloge Pregled cistern za prevoz vode

SP-20 Skupni pregled MTS in opreme civilne zaščite

Op-N-Priloge Pregled avtomobilskih lestev za gašenje in reševanje iz visokih zgradb

SP ZU-16 Pregled podjetij, zavodov in drugih organizacij

SP ZU-16/1 Pregled sredstev in opreme

Pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč v globalu je razviden v Dokumentih o mobilizaciji

in aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč (M – 1).

Enote, ki se lahko uporabijo v večji vremenski ujmi so:

poklicne enote ZiR(JZ – Gasilska brigada Koper)

javne službe po pogodbi o izvajanju nalog ZiR,

gospodarske družbe po pogodbi o izvajanju nalog ZiR,

prostovoljne sile za ZiR,

policija (prisotna po uradni dolžnosti zagotavljanja varovanja – poglavje 8.8. tega

načrta),

regijske enote po potrebi,

državne enote po potrebi,

Slovenska vojska po potrebi.

Enote, ki so označene z mastnim tiskom so razpoložljive enote v občini. O aktiviranju le-teh

se odloča na nivoju občine. Za ostale enote je potrebe poseben zahtevek za pomoč.

1. gasilske enote iz širše regije in iz drugih predelov se poziva v skladu z

Operativnim gasilskim načrtom občine Izola 2. prisotnost drugih javne službe in organizacije zahteva poveljnik ali namestnik

CZ po dogovoru z županom in v skladu z medsebojnimi dogovori občin in

podjetij.

- 24 -

6.2. Zagotavljanje materialnih sredstev pomoči za ZiR

Materialna sredstva pomoči za ZiR so v kontekstu tega načrta delimo na:

6.2. 1 Materialno TEHNIČNA sredstva (MTS)

osebna zaščitna oprema za izvajalce ZRP (MTS1)

manjkajoča osebna zaščitna oprema za izvajalce ZRP (MTS2)

specialna oprema (specifična za posamezno vrsto nesreče) (MTS3)

6.2. 2. Druga HUMANITARNA-materialna sredstva (HMS)

pomoč v hrani, pitni vodi, obleki, obutvi ipd. (HMS1),

pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez

prenočišča oz. stanovanja (HMS2)

financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje

(HMS3) – finančna pomoč

druga humanitarna sredstva pomoči (HMS4).

V nadaljevanju je prikazan algoritem dogodkov pri ugotavljanju oz. presojanju potreb,

načinov zahtevka in fizična distribucija materialno tehničnih in humanitarnih – materialnih

sredstev.

Humanitarna – nematerialna sredstva pomoči so posebna kategorija pomoči, ki se

udejanja v obliki prve psihološke in socialne pomoči in socialnih sredstev pomoči prizadetim

(HNMS1). Način operativnega udejanjanja te vrste pomoči bo prikazan v poglavju 8.9.

- 25 -

Diagram 6: Zagotavljanje MTS

6.1.1

Ugotavljanje potreb

po MTS

6.1.2

ODLOČANJE O

MATERIALNI

POMOČI

6.1.3

AKTIVIRANJE POTREBNIH

SREDSTEV

6.1.4

PRIPRAVA IN PREVOZ

SREDSTEV NA PRIZADETO

OBMOČJE

6.1.5

RAZPOREDITEV SREDSTEV

MED UPORABNIKE

6.1.6

SPREMLJANJE

UPORABE

SREDSTEV

___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

6.1. Zagotavljanje materialno tehničnih s reds tev (MTS)

NE

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- vodja inte rvacije

DA - Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- PGD- ji

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- PGD- ji

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- PGD- ji

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- vodja inte rvencije

Podatki s te rena

(zb irni s e znam)

Odredba pove ljnika

oz . nam. CZ Izo la

M - 2 (Priloge )

M - 4.1 (P - 1, 22)

(MTS1, MTS2, MTS3)

Podatki s te rena

(okv irna ocena)

De lovni nalog

izdajnica - reverz

Opomba:

6.1.3: Poveljnik oz. nam. poveljnika CZ ugotovijo katera vrsta MTS je potrebna oz. dodatno potrebna.

Na osnovi tega se odločijo ali enostavno uporabijo imajočo opremo po M-4.1 (P-1) ali zaprosijo

pogodbenega izvajalca za oskrbo z MTS in aktivirajo opremo po M-4.1 (P-22). Paziti je potrebno na

trenutne potrebe na terenu (razlikovati med MTS1, 2 in 3) ter finančna pooblastila in Proračunske

zmožnosti. V kolikor slednja ne dovoljujejo večjih izdatkov, zaprositi za državno oz. regijsko

pomoč.

- 26 -

Diagram 7: Zagotavljanje državne pomoči MTS - DrP

DrP 1

PRESOJA

POTREB PO DRŽ-

AVNI POMOČI

DrP 2

ODLOČANJE O

DRŽ AVNI POMOČI

DrP 3

POSREDOVANJE PROŠNJE

ZA DRŽ AVNO POMOČ

DrP .4

SPREJEMANJE DRŽAVNE

POMOČI

DrP .5

RAZDELJEVANJE DRŽ AVNE

POMOČI

DrP .6

ZAGOTAVLJANJE POGOJEV

ZA DELO DRŽAVNIH SIL NA

PRIZADETEM OBMOČJU

DrP.7

UREJANJE ZADEV

V ZVEZI Z

DRŽ AVNO

POMOČJO

___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

Državna oz . regijs ka pomoč pri MTS (DrP)

NE DA

-Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- župan/ja

Ž upan(ja) Izole ali

pove ljnik CZ Izola

-Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- kabine t župana

-OŠ CZ Izola

- enote za oskrbo in

logis tiko

- druge enote po

ukazu pove ljnika CZ

-OŠ CZ Izola

- enote za oskrbo in

logis tiko

- druge enote po

ukazu pove ljnika CZ

-OŠ CZ Izola

- enote za oskrbo in

logis tiko

- druge enote po

ukazu pove ljnika CZ

- pove ljnik oz.nam.

CZ Izola

- kabine t župana

- S ekre tariat za

finance in splošne

M - 2 (Priloge )

M - 4.1 (P - 23)

Odredba - de lovni nalog

pove ljnika CZ Izo la

Načrt de la kabine ta in

Sekre tariata M-7

- 27 -

Državna pomoč lahko glede na potrebe obsega (skupna oznaka DrP):

storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb,

uporabo zaščitne in reševalne opreme – državni MTS ter

sredstev pomoči (živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in druga sredstva,

ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu prebivalstvu kot pomoč za

lajšanje posledic nesreče) – državni HMS.

Za omenjeno državno pomoč lahko zaprosi Župan/nja ali poveljnik CZ. Državno pomoč

usklajuje Štab CZ Občine Izola.

Posamezni strokovnjaki, reševalne enote in službe ter materialna pomoč v okviru

državne pomoči, imajo zbirališča oz. centre:

a) Strokovnjaki

· upravna stavba Občine Izola, Sončno nabrežje 8.

b) Reševalne enote, službe

· dvorišče PGD Izola, Brkinska ulica 15 (dvorišče in orodišče PGD Korte – ko gre za

dostavo na podeželje in gasilski dom na Maliji – ko gre za podeželje)

· dvorišče skladišča – zaklonišča CZ (Drevored 1. maja 11/a) – operativni center OŠCZ

c) Materialna pomoč

· dvorišče skladišča – zaklonišča CZ (Drevored 1. maja 11/a) – operativni center OŠCZ

· deponija Redečega križa (JP Komunala Izola)

· dvorišče in orodišče PGD Korte – ko gre za dostavo na podeželje in

· gasilski dom na Maliji – ko gre za podeželje.

V teh centrih se neposredno zbira pomoč, ki bi prihajala v občino po cestah in morju. Za

organizacijo in delovanje teh centrov je zadolžen štab CZ Občine Izola in občinska služba za

podporo, oskrbo in logistiko (CZ in taborniki »RJS« Izola, terenski delavci občinske uprave –

DOU)

Za sprejemanje pomoči, ki bi v Občino Izola prihajala s helikopterji, so določeni

heliodromi:

· nogometni stadion Izola (za vse vrste helikopterjev),

· heliodrom ob Splošni bolnišnici Izola

· peščeno parkirišče ob Cankarjevem drevoredu (ob Ladjedelnici).

Za sprejemanje ter napotitev, oziroma dostavo sredstev pomoči v občinske zbirne centre ali

neposredno na prizadeto območje, je zadolžen OŠCZ, enote za logistiko in druge enote po

nalogu poveljnika oz.nam. CZ Izola.

- 28 -

Druga humanitarna sredstva (HMS) se zbirajo in posredujejo po naslednjem algoritmu:

Diagram 8: Zagotavljanje HMS

6.2.1

Ugotavljanje potreb

po HMS

6.2.2

ODLOČANJE O

HUMANITARNI

POMOČI

6.2.3

AKTIVIRANJE POTREBNIH

SLUŽB za zagotavljanje

us tre zne vrs te HMS

HMS1

HMS2

HMS3

HMS4

___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

6.2. Zagotavljanje drugih humanitarnih materialnih pomoči (HMS)

NE

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- vodja inte rvacije

DA - Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

Podatki s te rena

(zb irni s e znam)

Odredba pove ljnika

oz . nam. CZ Izo la

M - 2 (Priloge )

M - 4.1 (P - 7, 9, 11, 12,

23))

(HMS1, HMS2, HMS3,

HMS4)

De lovni nalog

izdajnica HMS1

- 29 -

HMS1

(hrana, pitna

voda, obleka,

obutev)

6.2.4

PRIPRAVA

SREDSTEV NA

PRIZADETO

OBMOČJE

6.2.5

RAZPOREDITEV

SREDSTEV MED

UPORABNIKE

HMS2

(sreds tva za

začasno

nas tanitev)

HMS3

(finančna pomoč

- za oskrbo

ogroženih)

HMS4

(druga hum.

sreds tva)

6.2.4

PRIPRAVA

SREDSTEV NA

PRIZADETO

OBMOČJE

6.2.5

RAZPOREDITEV

SREDSTEV MED

UPORABNIKE

6.2.5

RAZPOREDITEV

SREDSTEV MED

UPORABNIKE

6.2.4

PRIPRAVA

SREDSTEV NA

PRIZADETO

OBMOČJE

6.2.4

PRIPRAVA

SREDSTEV NA

PRIZADETO

OBMOČJE

6.2.6

SPREMLJANJE

UPORABE

SREDSTEV

6.2.5

RAZPOREDITEV

SREDSTEV MED

UPORABNIKE

.

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- PGD- ji

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- PGD- ji

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- S ekretariat za finance M-7

- Poveljnik CZ oz.

nam.

- S ekretariat za

finance M-7

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- Poveljnik oz. nam.

CZ Izola

- enota za oskrbo -

logis tiko

- PGD- ji

Oceni pove lkjnik CZ

Oceni pove lkjnik CZ

Oceni župan

Oceni pove lkjnik CZ

- Pove ljnik oz. nam.

CZ Izola

- vodja inte rvencije

- 30 -

Finančno pomoč se posebej določi tudi v posebni proračunski postavki (prorač. rezerva),

katere skrbnik je vodja Sekretariata za finance (podrobnosti so določene v načrtu dejavnosti

občinske uprave – M-7).

M – 2

(Priloge) · Obrazec za pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč ter

M – 4.1:

P-1: Spisek opreme in sredstev za izvajanja zaščitnih ukrepov

P-7: Pregled evakuacijskih sprejemališč

P-9: Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč

P-11: Pregled nastanitvenih zmogljivosti

P-22:Pregled materialnih sredstev na zalogi pri pogodbenih izvajalcih

P-23: Načrt delovanja in organiziranja občinskega sprejem. logističnega centra

M-7 Načrt dela občinske uprave

Priloga:

Zbirka

predefiniranih

sporočil

Obrazec delovnega naloga – izdajnice za MTS in HMS

Obrazec zbirnega poročila potreb po MTS in HMS

Variabilni

register

Pregled MTS, ki je shranjena v regijskem skladišču CZ

- 31 -

7 UPRAVLJANJE IN VODENJE

7.1 Organi in njihove naloge

Vodenje sil za ZRP je urejeno že v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po

tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten

sistem na lokalni, regionalni in državni ravni.« (po državnih načrtih 2004). Ta načrt se

posveča lokalnem nivoju in se ne dotika drugih višjih. Prav tako se omejuje na službe, zavode

in organizacije, ki so bodisi lastniško ali pogodbeno vezane na Občino Izola.

Posamezni občinski organi, službe, zavodi in pogodbene organizacije imajo ob nesreči – večji

požar v naravnem okolju, predvsem naslednje naloge:

7.1.1 Občinski svet Občine Izola:

· na predlog Županje odloča o zagotavljanju sredstev in o drugih vprašanjih odpravljanja

posledic nesreče iz svoje pristojnosti.

7.1 2. Župan:

· vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic,

· ureja državno pomoč,

· odloča o uporabi sredstev proračuna Občine Izola za pokrivanje stroškov zaščitnih in

reševalnih akcij,

· odloča o uporabi sredstev proračuna Občine Izola za pomoč prizadetim območjem, pri

zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje,

· sprejme oceno škode na predlog komisije za ocenjevanje škode nastale ob naravnih in

drugih nesrečah,

· zagotavlja finančna sredstva za obnovo pripravljenosti,

· druge naloge v skladu s Statutom občine, ki določajo ukrepanje ob kriznih situacijah.

7.1 3. Poveljnik, namestnik poveljnika CZ Občine Izola:

· vodi operativno-strokovno dejavnost Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in

pomoč iz občinske pristojnosti,

· usklajuje operativne ukrepe in dejavnosti uradov in drugih občinskih služb in organov,

· spremlja in razglaša nevarnosti,

· operativno ureja pomoč države in drugih organizacij v silah in sredstvih za zaščito,

reševanje in pomoč,

· obvešča Županjo o posledicah in stanju na prizadetem območju ter daje mnenja in predloge

v zvezi z zaščito, reševanjem, pomočjo ter odpravljanjem posledic nesreče,

· vodi pripravo končnega poročila o nesreči ter ga predlaga v sprejem Županji.

- 32 -

· organizira komunikacijski sistem za delovanje občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč,

· spremlja stanje, določa prednosti in usmerja aktivnosti pri oskrbi z zdravili in sanitetnim

materialom.

· usmerja ukrepe za vzpostavitev vodo-oskrbe,

· koordinira aktivnosti pri uporabi gostinsko-turističnih objektov in zmogljivosti za začasno

nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,

· organizira dajanje prve medicinske pomoči, ter oskrbo poškodovanih in obolelih,

· obveščata javnost ter prednostne uporabnike prometnih storitev o zaporah, omejitvah in

drugih spremembah v cestnem prometu,

· sodelujeta pri organiziranju prevozov za potrebe humanitarne in druge pomoči ter obnove

na prizadetem območju,

Poveljnik in namestnik se za izvedbo določenih gornjih nalog poslužujeta strokovne pomoči

in svetovanja članov ŠTABA Civilne zaščite občine Izola!

7.1 4. Občina Izola - občinska uprava (M-7):

7.1 4.1. Kabinet župana/nje:

· zagotavlja pogoje za delo Štaba CZ Občine Izola,

· organizira delo, oziroma zagotavlja pogoje za delo komisije za ugotavljanje škode nastale

na nepremičninah ob naravnih in drugih nesrečah in državne komisije za ocenjevanje

škode,

· zagotavlja logistično podporo pri delovanju občinskih sil,

· sodeluje pri organizaciji obiskov, oziroma ogledov prizadetih območij s strani državnih in

drugih predstavnikov.

· usmerja aktivnosti za obnovo kmetijske dejavnosti.

· koordinira vključevanje podjetij drobnega gospodarstva v obnovo oziroma odpravljanje

posledic nesreče,

· v sodelovanju z OŠCZ ugotovi stanje zalog hrane in drugih življenjsko pomembnih

potrebščin v proizvodnih organizacijah in trgovski mreži v občini,

· čim prej vzpostavi redno oskrbo s hrano in drugimi življenjsko pomembnimi

potrebščinami na prizadetem območju,

· pripravi predloge Županji za ureditev preskrbe z uporabo občinskih blagovnih rezerv,

· pripravi predloge in zagotovi kritične izdelke široke potrošnje,

· spremlja in uravnava dogajanja v občini, da prepreči kritično zmanjšanje zalog življenjsko

pomembnih artiklov,

· sodeluje pri pripravi sanacijskih programov,

· pospešuje proizvodnjo in dobavo montažnih stanovanjskih objektov na prizadeto območje,

- 33 -

· v sodelovanju z OŠCZ usmerja proizvodnjo živil, ki so pomembna za preskrbo prebivalcev

na prizadetem območju,

· pripravlja protokol pri javnem poročanju in obveščanju javnosti o posledicah nesreče in

ogroženosti.

7.1 4.2. Urad za družbene dejavnosti:

· ugotovi posledice nesreče v šolah, vrtcih ter drugih ustanovah iz pristojnosti urada, ter

predlaga oziroma izvaja ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo delovnih in življenjskih

razmer,

· sodeluje pri izvajanju evakuacije, nastanitve in oskrbe ogroženih skupin prebivalcev,

· dopolni oblike in vrste pomoči ogroženim skupinam prebivalcev,

· izdela oceno posledic in ogroženosti naravnih in kulturnih spomenikov na prizadetem

območju,

· usmerja aktivnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne lokacije,

zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine,

· izdela program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov,

· izdela program ukrepov za eventualno pokopavanje, izkopavanje umrlih oseb v nesreči,

· koordinira sodelovanje s Centrom za socialno delo.

7.1 4.3. Sekretariat za finance, računovodstvo in splošne zadeve:

· na predlog poveljnika oz. namestnika CZ določi prednosti pri uporabi sredstev proračuna

Občine Izola,

· pripravi predloge ukrepov za zagotovitev oziroma prerazporeditev možnega obsega

finančnih sredstev za odpravo posledic nesreče,

· izdela oceno možnosti dodelitve dodatnih namenskih finančnih sredstev iz proračuna

Občine Izola prizadetim subjektom,

· izdela oceno virov finančnih sredstev za dodeljevanje ugodnejših kreditov za odpravo

posledic nesreče,

· preuči možnosti olajšav občinskih dajatev subjektom, ki jih je prizadela nesreča,

· oceni možnosti najemanja kreditov za odpravo posledic nesreče na infrastrukturnih

objektih,

· pomaga Kabinetu župana pri njegovih opravilih splošno-občega značaja.

7.1 4.4 Občinska inšpekcija:

· nudi pomoč organov za notranje zadeve ter tudi sama lahko izdaja začasne odredbe pri

varovanju ljudi in premoženja ter vzdrževanju javnega reda in mira na prizadetem

območju,

· nudi pomoč organov za notranje zadeve pri urejanju zadev, ki so vezane na mirujoči

promet, v skladu s stanjem prometne infrastrukture ter prednostnimi prevozi,

- 34 -

· neposredno lahko izreka mandatne kazni morebitnim kršiteljem javnega in komunalnega

reda v primeru nesreče,

· opravlja druge nadzorne naloge, ki jih ima po odloku,

· opravlja naloge nujne kurirske službe za štab CZ,

· nudi pomoč enoti za logistiko, podporo in oskrbo s prevozi.

7.1.4.5. Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine

· določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti za njihovo varno odstranjevanje,

· ureja zadeve v zvezi s posegi v prostor in sanacijo objektov,

· določi lokacije začasnih bivališč v skladu s prostorskimi zmožnostmi

· določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov,

· ugotovi posledice nesreče na nepremičninah iz pristojnosti urada,

· določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov,

· sodeluje ter nudi strokovno pomoč drugim uradom in službam pri pripravi sanacijskih

programov,

· določi lokacije odlagališč ruševin in začasnih odlagališč posebnih odpadkov,

· izdelata oceno stanja prometnih in komunikacijskih objektov in naprav,

· izdelata načrt prometne ureditve na prizadetem območju ter vzpostavlja prometni režim v

cestnem prometu glede na razmere ter prednosti,

· sodelujeta pri zagotavljanju gradbene in druge mehanizacije za odstranjevanje ovir na

cestiščih ter ureja obvozne poti,

· usmerja sanacijo oziroma odpravljanje posledic nesreče na elektroenergetskih in drugih

objektih, ki so v pristojnosti urada,

· izdelata program sanacije poškodovanih prometnih in telekomunikacijskih objektov in

naprav ter zagotovi sredstva za njihovo uresničevanje,

· ugotovi posledice nesreče na komunalni infrastrukturi ter oceni možnosti koriščenja

poslovnih prostorov in stanovanj, ki so v lasti občine,

· izdela plan uporabe neprofitnih in socialnih stanovanj za tiste občane, ki so stanovanje

zaradi nesreče izgubili.

7. 1 5. Javno podjetje Komunala Izola d.o.o.

· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu

Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.

namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.

zaščita, reševanje in pomoč.

- 35 -

7. 1 6. Manta club Izola

· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu

Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.

namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.

zaščita, reševanje in pomoč.

7.1 6. Radio klub Izola

· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu

Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.

namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.

zaščita, reševanje in pomoč.

7. 1 7. Enota tabornikov »RJS« Izola

· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu

Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.

namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.

zaščita, reševanje in pomoč.

7. 1 8. Javno zavod – Center za kulturo, šport in prireditve

· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu

Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.

namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.

zaščita, reševanje in pomoč.

7.1 9. pogodbene organizacije za dobavo MTS

· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu

Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.

namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.

zaščita, reševanje in pomoč.

7.1 10. pogodbene organizacije za druge javne ustanove

· organizacije izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v Pogodbi o

izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz. namestnik CZ ter

župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8. zaščita, reševanje in

pomoč.

- 36 -

7.2 Operativno vodenje

Operativno vodenje sistema zaščite in reševanja je shematsko prikazano na naslednji sliki.

OBČINS KA

UPRAVA

Ž UPAN(JA)

POVELJNIK CZ

OBČINS KI Š TAB

CZ

OBČINS KE

ENOTE ZA

ZAŠ ČITO IN

REŠ EVANJE

S EKTORS KI

POVELJNIK CZ

S EKTORS KI

Š TAB CZ

S EKTORS KE

ENOTE ZA

ZAŠ ČITO IN

REŠ EVANJE

Dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik

Civilne zaščite oz. namestnik poveljnika občine s pomočjo štaba Civilne zaščite občine. (Poveljnik Civilne zaščite regije in poveljnik Civilne zaščite RS spremljata stanje in izvajanje zaščite, reševanja

in pomoči na prizadetem območju, ter na zahtevo poveljnika Civilne zaščite občine organizirata potrebno pomoč

v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč)

Če je nesreča prizadela več občin v regiji, dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega

pomena, organizira in vodi poveljnik Civilne zaščite regije.

1. Štab Civilne zaščite Občine Izola ob nesreči – večje požar v naravem okolju

organizira svoje delo na osnovni lokaciji, ki je v upravni stavbi Občine Izola, v okviru

strokovne službe za ZiR. Če delo na tej lokaciji zaradi poškodovanosti objekta,

poškodovanih komunikacij ali zaradi drugih razlogov ni mogoče, se Štab preseli na

rezervno lokacijo v zaklonišče - Drevored 1. maja 11/a..

- 37 -

2. Štab Civilne zaščite Občine Izola ob nesreči z nesreči – večji požar v naravnem

okolju organizira naslednje delovne procese:

· operativno načrtovanje,

· organiziranje in izvajanje reševalnih intervencij iz občinske pristojnosti,

· zagotavljanje logistične podpore občinskim silam za zaščito, reševanje in pomoč, ter

· opravljanje administrativnih in finančnih zadev.

Pri tem sodelujejo člani štaba, delavci občinske uprave (v skladu z določili M-7), ter drugi

strokovnjaki, ki jih vključi v delo poveljnik OŠCZ. Poveljnik lahko za izvedbo posameznih

nalog ustanovi ustrezne delovne skupine ali druga začasna delovna telesa.

3. Štab CZ Občine Izola mora ob nesreči – večji požar v naravnem okolju, čim prej

vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceniti predvideni razvoj

situacije, zagotoviti takojšnje ukrepanje z zagotovitvijo nujne pomoči.

Nato pa se osredotočiti na izdelavo strategije ukrepanja za zagotovitev osnovnih pogojev za

življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne

rešitve izvedbe zahtevnejših nalog, ter nosilce koordinacije.

Poveljnik CZ Občine Izola za operativno izvajanje posameznih nalog določi vodje intervencij,

katerim so neposredno podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju teh nalog na terenu.

Logistično podporo tem silam, ki obsega zagotavljanje zvez, opreme, materialov, transporta,

informacijske podpore, prehrane, zdravstvenega in drugega varstva, zagotavlja štab CZ s

službo za podporo.

Posledice nesreče je treba čimprej ustrezno dokumentirati. Pri tem se po možnosti opravi tudi

filmski in fotografski zapis (lahko izvaja tudi občinska uprava). Prav tako je treba

dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika OŠCZ in drugih organov. S pomočjo

razpoložljive tehnologije se arhivsko gradivo shrani več-nivojsko (klasična papirnata oblika,

elektronski in digitalni nosilci, druge multi-medijske opcije).

- 38 -

4

AKTIVIRANJE SIL IN

SREDSTEVZA ZiR

5

ORGANIZACIJA

ZAŠČITE, REŠEVANJA

IN POMOČI

6

SPREMLJANJE

RAZMER IN

AKTIVNOSTI

1

IZBIRANJE PODATKOV

O POSLEDICAH IN PO

POTREBI OGLED

PRIZAD. OBMOČJA

2

OCENITEV STANJA IN

PREDVIDEVANJE RAZVOJA

RAZMER

3

ODLOČANJE O

UKREPIH

7

OBVEŠČANJE O

STANJU IN

UKREPIH

___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

UKREPANJE ORGANOV CZ OB NESREČI

OŠ CZ Izola

S ektorski š tab

Poverjeniki za CZ

Š tabi CZ

-Ž upan(ja) Izole

-Pove ljnik OŠ CZ Izola

-Pove ljnik CZ sektorja

-Pove ljnik CZ

-S lužbe po M-7

-Š tabi CZ občine Izola

-Organi in s lužbe M-7

-Drugi organi po nalogu

pove ljnik CZ in župana

-Š tabi CZ

-organi, ki jih določi

pove ljnik CZ ali župan

Pove ljniki CZ

- 39 -

7.3 Organizacija zvez

Pri operativnem vodenju dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč se uporabljajo:

radijske zveze v sistemu zaščite in reševanja (ZA-RE) – M-6,

javne žične in brezžične zveze (telefon, telefax, telex, mobitel, mobitel GSM) – M-3,

informacijsko-komunikacijsko omrežje INTERNET - spletna stran občine (odgovorna

oseba občine za skrbništvom je omenjena oz. določena v M-7:

1. http://www.izola.si/Portal/izolaslo.nsf/f1?OpenFrameset – LINK: občinska uprava –

LINK: zaščita, reševanje in pomoč

2. http://www.izola.si/Portal/izolaslo.nsf/f1?OpenFrameset – LINK: sporočila za javnost

zveze radioamaterjev (Radio klub Izola),

kurirske zveze (enote CZ in občinska inšpekcija).

Sistem radijskih zvez ZA-RE, ki ga uporablja Civilna zašita, ter reševalne službe, temelji na

uporabi določenega števila semidupleksnih kanalov, ter vseh možnih simpleksnih kanalov

(detajlno je razdelano v Dokumentih za vodenje aktivnosti, približno po spodnji shemi št. 1:

Štab CZ RS ReŠCZ

Vpoklicane enote CZ URSZR-

Izpostava

Koper

Organizac

-ije

pomembn

e za ZiR

vključene

v sistem

Regijski center za

obveščanje

Gasilci

OŠCZ

Po potrebi se uporablja radijske zveze radioamaterjev (Radio klub Izola – PP-XII/2).

M - 3

(Priloge)

Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter

elektronske pošte na področju zaščite in reševanja

M-6 Radijski imenik sistema ZA-RE

M-7 Načrt dela občinske uprave

PP-XII/2 Seznam odgovornih enote Radio kluba Izola

- 40 -

8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

Ukrepi zaščite in reševanja

8.1. Prostorsko gradbeno-tehnični in drugi ukrepi ter njihovi nosilci

Izvajanje in vsebina gradbenih, prostorskih ter drugih tehničnih ukrepih je obdelana v

dokumentih, ki so zajeti v posebnih mapah – prilogah tega načrta (splošnih dokumentih) z

oznako 4. Dokumenti o zaščitnih ukrepih. Omenjeni dokumenti imajo še slednji določene

obvezne priloge, ki so označene z oznakami ZU, kar pomeni na kratko Zaščitni Ukrepi.

Izvajanje teh ukrepov v primeru večjega požara v naravi lahko obsega:

Tabela 1: Predvideni gradbeno-tehnični ukrepi v primeru večjega požara

Zap.

štev.

UKREP IZVAJALCI SODELUJE

Izvajanje ukrepa v primeru poplave - plime

1. Najprej je potrebno izvršiti

alarmiranje prebivalstva s sirenami

(če je tako bolj primerno in če gre

za ekstremni pojav) oz. z javnimi

mediji (tudi preko ReCO),

aktivirati tehnično reševalne enote

OŠCZ ali za podobne naloge

določene pogodbene organizacije,

da rešujejo opremo,

sklicati komisijo za oceno škode-

občinsko in regijsko (ki mora

označiti poškodbe objektov po

stopnjah uporabnosti), o

izvrševanju ukrepov obveščati

županjo in ReCO,

JZ GB Koper, občinske

gasilske enote, JP

Komunala,

OŠCZ Izola-enote za

tehnično reševanje,

ReCO in OCO

Pri izvajanju gradbenih –tehničnih ukrepov se s tem načrtom določa še:

Pregled posebno ogroženih naselij in objektov (M – 4.1.)

Pregled pomembnih infrastrukturnih objektov (M – 4.1.)

Pregled deponij za ruševine in lokacij pokopališč (M – 4.1.)

Pregled podjetij, zavodov in drugih organizacij pomembnih za ZiR (M – 4.1.)

M – 4 : Poglavje

8.0 (8.1 – 8.5)

4. Dokumenti o zaščitnih ukrepih: 8.0. IZVAJANJE PROSTORSKIH,

URBANISTIČNIH, GRADBENIH IN DRUGIH TEHNIČNIH

ZAŠČITNIH UKREPOV

M – 4.1. (P – 15, P – 16, P – 17, P – 18)

PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: priloge kot

po seznamu

- 41 -

8.2. Evakuacija in njeni nosilci

Evakuacija je zaščitni ukrep, ki se izvaja v primeru neposredne grožnje za zdravje in življenja

ljudi in živali na določenem zaokroženem območju. S tem načrtom ni predvidena evakuacija

v primeru vojaške agresije oz. potrebe po kompletni izpraznitvi mesta oz. občine.

Podrobni načrt evakuacije in Navodilo za izvajanje evakuacije so podrobno zajeti v 4.

Dokumenti o zaščitnih ukrepih, v poglavju o evakuaciji, ki zajema še:

Pregled območij iz katerih se načrtuje evakuacija (M – 4.1.)

Pregled evakuacijskih zbirališč (M – 4.1.)

Pregled evakuacijskih sprejemališč (M – 4.1.)

Pregled vozil za izvajanje evakuacije (M – 4.1.)

Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč (M – 4.1.)

Pregled evakuacijskih poti (M – 4.1.)

Karta občine z pomembnimi podatki za evakuacijo (M – 4.1.)

Načrt delovanja in organizacije občinskega sprejemnega – logističnega centra (M –

4.1.)

- 42 -

1

JAVNA OBJAVA

LOKACIJ

EVAKUACIJSKIH

ZBIRALIŠČ

2

ZAGOTOVITEV

PREVOZOV ZA IZVEDBO

EVAKUACIJE LJUDI IN

Ž IVALI

3

POMOČ IN RAZPOREJANJE

OGROŽ ENIH KATEGORIJ

PREBIVALSTVA

5

SPREMLJANJE

POTEKA EVAKUACIJE

DO EVAKUACIJSKIH

SPREJEMALIŠČ

4

ORGANIZACIJA

PREVOZOV Z JAVNIMI

IN OS. VOZILI

EVAKUACIJA___________________________________________

___________________________________________

____

___DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

-Član OŠ CZ, odgovoren

za informiranje

-kabine t župana

-OŠ CZ Izola

-enota za logis tiko

-pogodbeni prevozniki

-Poverjeniki za CZ

-CS D Izola - de litev na

kategorije

-OŠ CZ Izola

-enota za logis tiko

Član OŠ CZ odgovoren za

evakuiranje (drugi člani

š taba)

Sporoč ilo za javnos t

(Prede finirana

s poroč ila)

M-4.1 (P-6)

M - 4.1 (P - 8)

Ev idenca pos ebno

ogroženih kategorij

prebivals tva (po

kategoriz . CSD-ja)

Prebivalce se ob nesreči – večji požar v naravem okolju, ki ogroža oziroma bi lahko ogrozila

njihova življenja in zdravje, evakuirajo z območja, ki ga je prizadela nesreča. Večjo pozornost

je potrebno posvetiti posebnim skupinam prebivalcem, zlasti starejšim ljudem, bolnikom ter

drugim ljudem, ki niso sposobni skrbeti sami zase (zavodi in ustanove, ki oskrbujejo take

občane, morajo v svojih načrtih predvideti možnosti evakuiranja v koordinaciji s

kapacitetami OŠCZ Izola ter le-temu posredovati rešitve).

Pregled posebno ogroženih kategorij prebivalcev ter predloge za »kategorizacijo« teh

kategorij pripravi Center za socialno delo Izola, ki po strokovni plati opredeli tudi

psihosocialne ukrepe za ravnanje s temi kategorijami. Pomoč jim lahko zagotavljajo tudi

strokovne službe Urada za družbene dejavnosti.

- 43 -

Če je le mogoče, je treba skladno s potrebami in načeli, urediti nastanitvene zmogljivosti, čim

bližje domovom evakuiranih občanov.

V izrednem primeru načrtovanja in izvedbe evakuacije starega mestnega jedra je potrebno

upoštevati dejstvo, da se lahko izvede le celotna in ne samo delna evakuacija. To, pa

predvsem zaradi psihoze, ki bi zajela prebivalce ob objavi takega ukrepa in njen hiter prenos

na celotno mesto zaradi strnjenosti naselja. Za primer reševanja psihičnih težav občanov, je

potrebno zagotoviti psihološko pomoč (več v nadaljevanju – poglavje 8).

M – 4.1. (P – 6)

PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: Pregled

začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb

M – 4.1. (P – 8)

PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: Pregled

prevoznih sredstev za prevoz oseb

Priloga:

Zbirka

predefiniranih

sporočil

Sporočila za javnost – za medije in ReCO o začasnih zbirališč

Variabilni

register

Evidenca posebno ogroženih kategorij prebivalstva (CSD Izola) in psihosocialni

ukrepi ravnanja

8.3. Sprejem in oskrba ogroženega prebivalstva ter njeni nosilci

Sprejem in oskrba občanov sta logično nadaljevanje evakuacije in podobnih ukrepov, ki

privedejo do potrebe po sprejemu in oskrbi ljudi, ki so bili »izseljeni« iz svojih domov in

doživljajo šok zaradi tega.

Organizacija izvajanja ukrepa (operativnega poteka) nastanitve in preskrbe je podrobno

razdelana v 4. Dokumenti o zaščitnih ukrepih. Poglavje o sprejemu in oskrbi zajema še:

Pregled obstoječih nastanitvenih zmogljivosti (M – 4.1.)

Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč (M – 4.1.)

Evidenca organizacij, ki bi zagotavljale preskrbo (M – 4.1.)

Načrt delovanja in organizacije občinskega sprejemnega – logističnega centra (M –

4.1.).

8.4. Zaščita kulturne dediščine in njeni nosilci

Zaščita kulturne dediščine je izredno pomemben ukrep zaščite, saj se tako ohranja kulturne in

naravne znamenitosti občine, katerih uničenje bi pomenilo uničenje identitete občanov in hud

socialno-psihološki šok, nenazadnje tudi izguba znanja o zgodovinskem »poreklu« določene

ustanove, znamenitosti, narodnosti in prebivalstva nasploh.

Iz teh razlogov ter dejstva, da lahko ob nesreči – večji požar v naravem okolju nastane tudi

večja škoda na omenjeni kulturni dediščini, so v tem Načrtu predvideni ukrepi in izvajalci le-

teh.

- 44 -

Podrobno zaščito kulturne dediščine obravnava dobro dodelano poglavje 7 v 4. Dokumenti o

zaščitnih ukrepih, ki na podlagi Predlogov postopkov in ukrepov za reševanje in zaščito

pomembnejših kulturnih spomenikov v primeru naravnih in drugih nesreč ter v primeru vojne,

izdelanih s strani zavoda za naravno in kulturno dediščino – Piran, določa ukrepe glede na

vrsto nesreče.

Poleg splošnih ukrepov zajema omenjeno poglavje še:

Organizacija izvajanja ukrepa zaščite kulturnih dobrin

Pregled območij, objektov in predmetov za zaščito (M-4.1).

Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti za zaščito kulturne dediščine:

1

PREGLED

STANJA

KULTURNE

DEDIŠČINE

2

DOKUMENTIRANJE

POŠKODB

3

ODLOČANJ E O

TAKOJ ŠNJ I ZAŠČ. IN

SANAC. UKREPIH

4

TAKOJ ŠNJ A ZAŠČITNA

DELA (VAROVANJ E,

PODPIRANJ E, EVAKUACIJ A,

ITD)

5

NUJNA

KONZERVATORSKA

DELA

ZAŠČITA KULTURNE DEDIŠČINE___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

-š tab CZ

-Ustanove s področja vars tva

kulturne dediščine

Ustanove s področja vars tva

kulturne dediščine

-š tab CZ

-Pris tojne us tanove s področja

vars tva kulturne dediščine

S trokovne konzervatorske

s lužbe

M - 4 (7.1)

M - 4.1 (P - 14)

M - 4 (7.1)

M - 4.1 (P - 14)

M - 4 (7.1, 7.2)

- 45 -

Vse reševalne službe morajo biti seznanjene s tem, kje se nahaja kulturna dediščina, kako jo je treba

varovati in do kakšnih posledic lahko pride ob nepravilni uporabi raznih tehničnih, gasilnih in drugih

sredstev, pri izvajanju nalog zaščite in reševanja.

Zato je nujno, v kolikor je prišlo do poškodb kulturne dediščine, da se enotam in službam za zaščito,

reševanje in pomoč že takoj nesreči priključijo ustrezni strokovnjaki oziroma komisije za varstvo

kulturne dediščine. Stavbno kulturno dediščino je treba čim prej zavarovati tudi pred vremenskimi

vplivi, premično pa premestiti v ustrezne objekte, kjer se lahko izvedejo tudi najnujnejša

konzervatorska dela.

M – 4 (Poglavje 7)

Zaščita kulturne dediščine (z načrtom in predlogi MZVNKD Piran)

M – 4.1. (P – 14)

PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: Pregled območij,

objektov in predmetov za zaščito je prikazan v evidenci - obrazec ZU-9

Naloge zaščite, reševanja in pomoči

8.5. Prva – nujna pomoč (a: medicinska, b: identifikacija mrtvih in kadavrov, c:

veterinarska pomoč)

a: medicinska

Medicinska prva pomoč se izvaja ne glede na stopnjo nesreče oz. na odločitev po aktiviranju

tega Načrta ali ne. Pri prvi medicinski pomoči ob nesrečah majhnega do srednjega obsega oz.

do takega obsega, ko so oskrbo zmožne še dajati poklicne strukture (PHE, dežurni zdravniki v

ZD), ni potrebno dodajati drugih enot. Enote prve pomoči CZ se mobilizirajo le ob nesrečah,

ki bi presegale vsa predvidevanja po Oceni ogroženosti za vodne in vremenske ujme. Le

takrat pride v poštev t.i. laična pomoč enot CZ.

V okviru prve medicinske pomoči ob nesreči – večji požar v naravem okolju se izvajajo vsi

potrebni ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju ob

zagotovitvi varnosti za reševalce.

To so predvsem:

prva zdravstvena pomoč, ki jo daje medicinsko osebje bodisi na terenu ali pa v

ustreznih zdravstvenih ustanovah,

nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo splošne in specialne

bolnišnice,

izvajanje higienskih in protiepidemičnih ukrepov, ki jih izvajajo različne službe pod

nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih zavodov za zdravstveno

varstvo,

oskrba z zdravili, sanitetnim materialom in opremo, ter

identifikacija mrtvih (podrobno identificirano v b: oz. naslednjem podpoglavju)

Delovanje zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah ureja pravilnik Ministrstva za

zdravstvo o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah ter navodilo Ministrstva

za zdravstvo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah.

- 46 -

Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti medicinske

pomoči:

1

PRIJAVA

POŠKODBE,

BOLEZNI

2

PRVA POMOČ

3

NAPOTITEV V

ZDRAVSTVENO

USTANOVO

4

ZDRAVNIŠKI PREGLED,

PRVA ZDRAVNIŠKA

POMOČ

5

TRIAŽA

6

ZDRAVNIŠKI PREGLED,

PRVA SPECIALISTIČNA

POMOČ

7.1.7

NAPOTITEV NA

NADALJNE

ZDRAVLJENJ E

1

PRVA MEDICINSKA POMOČ___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

DA

NE

DA

-Re še valci (PHE, ZD)*

-Ekipe prve pomoči

(laična)**

-Zdravs tve ni dom Izola

- S BI

S plošna bolnišnica Izola

(S BI)

DA

PP - VII

D - III

Karton poš kodov anc a

Napotnic a za nadaljne

zdrav lje nje

-Zdravs tve ni dom Izola

-S BI

S plošna bolnišnica Izola

(S BI)

Obv e s tilo zabe le že no

na Re CO

-Re še valci (PHE, ZD)*

-Ekipe prve pomoči

(laična)**

- 47 -

* se aktivirajo ob vseh stopnjah nesreč, kjer so poškodovanci

** se aktivirajo le ob Načrtu ZiR, po nalogu poveljnika CZ in ko gre za velike nesreče

1

8

SPREJEM V USTREZNI

ZDRAVSTVENI

USTANOVIBolnišnice

(KC Ljubljana)

Zdrav s tv e na

dokume ntac ija

PP - VII Seznam občinskih enot CZ in PMP

D - III Pregled zdravstvenih ustanov in ustanov z možnostjo zdravstvene oskrbe v

Občini Izola

b: identifikacija mrtvih in kadavrov

V vsaki nesreči so lahko poškodovani in žrtve. Žrtve so lahko med prebivalci in med živali.

Človeška trupla in živalski kadavri predstavljajo higienski in epidemiološki problem, ki ga je

potrebno v zelo kratkem času rešiti oz. potrebno je trupla in kadavre čimprej odpeljati v zato

primerne prostore – lokacije, kjer se izvajajo obdukcije oz. kjer se pokopljejo.

Pri manjših nesrečah se trupel manj in je identifikacija rutinska oz. jo lahko pogrebna služba,

s pomočjo sodne medicine in ustreznih policijskih služb, izvede brez dodatne pomoči.

Pri srednje večjih ali večjih nesrečah je potrebno aktivirati dodatne enote. Ker občina ne

razpolaga z Enoto za identifikacijo mrtvih, se bo identifikacija večjega števila mrtvih (oz.

koordinacija rokovanja s trupli in kadavri) izvedla s pomočjo zunanje pomoči – prošnja za

pomoč regijskih oz. državnih enot (Inštitut za sodno medicino pri medicinski fakulteti). Poveljnik CZ, namestnik ali župan lahko za pomoč zaprosijo tudi Zavod za zdravstveno

varstvo Koper, za pomoč pri ukrepih ravnanja s trupli.

Kot začasno deponijo kadavrov in trupel (večje število) se določi: komunalna deponija JP

Komunala Izola. Zaradi varnosti in, če se tako odloči poveljnik CZ oz. namestnik, se bodisi

trupla in kadavri kremirajo. V kolikor ni drugih zadržkov, je za to nalogo zadolžena

pogrebna služba JP Komunala Izola. V kolikor bi bile težave s prevozom ali

preobremenjenost najbližjega krematorija, se uničenje trupel in kadavrov (iz higienskih in

zdravstveno-varstvenih razlogov) izvede na komunalni deponiji z zažigom. Pogrebni službi

se za ta ukrep priskrbi ustrezno zaščitno opremo (obrazne maske s filtri, ustrezna

obleka iz PVC-ja, gumijasti škornji (4 kpl) – oprema RBK enote).

Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti predvidene identifikacije mrtvih:

- 48 -

1

ZBIRANJE IN

PREVOZ TRUPEL

PONESREČENIH

2

ZBIRANJE PODATKOV O

POGREŠANIH

3

IDENTIFIKACIJ A

MRTVIH

4

OBVEŠČANJE SVOJCEV

5

OBVEŠČANJE

JAVNOSTI O

SMRTNIH Ž RTVAH

IDENTIFIKACIJA MRTVIH (TUDI KADAVROV ŽIVALI)___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

DA

NE

Reševalne ekipe

Pogrebne s lužbe -

JP Komunala

OORK Izola

MNZ (PP Izola)

- policijske s lužbe

-Ekipa za identifikacijo

mrtvih (državne enote -

IS M med. fakulte te )

- policija

-š tab CZ

-pove ljnik CZ

-š tab CZ Izola

Evidenca mrtv ih in

njihov ih predme tov

(prede finirani

obrazc i)

Evidenca pogreš anih

(prede finirani obrazc i)

Obves tila s vo jcem

Obves tila za javno

objavo (prede finirana

obves tila)

V primeru, da ukrep zažiganja ne pride v poštev, se komunalna deponija uporablja tudi za

množični pokop (le v primeru večjega števila mrtvih oz. ko gre za nesreče velikega obsega).

V vseh drugih primerih (manjše nesreče), se trupla mrtvih prepusti svojcem (razen v primeru,

da bi strokovnjak sodne medicine, zaradi higienskih in epidemioloških razlogov odredil drug

ukrep v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu v takih primerih).

POSEBNI

DODATKI

O-1 (digitalna oblika)

Evidenca in digitalne slike organizacij in podjetij, ki v svojem delovnem procesu

uporabljajo nevarne snovi (izvlečki Ocen ogroženosti teh organizacij) – prostorski

podatki o deponiji JP Komunala Izola

- 49 -

c: veterinarska pomoč

Prva veterinarska pomoč ob kateri-koli nesreči obsega:

zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na celotnem prizadetem

območju,

dajanje prve veterinarske pomoči poškodovanim in obolelim živalim,

zasilni zakol poškodovanih živali,

odstranjevanje živalskih kadavrov (opredeljeno v poglavju b: identifikacija mrtvih in

kadavrov),

izvajanje drugih higienskih in protiepidemijskih ukrepov.

Naloge prve veterinarske pomoči izvajajo veterinarji, veterinarji-higieniki, oziroma

veterinarski zavod Koper.

D - III/1 A: Pregled veterinasrkih ustanov in ambulant v občini oz. v bližini Občine

Izola

B. pregled pooblaščenih mesarjev (po evidenci Veterinarskega inšpektorata)

Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti predvideno veterinarsko pomoč:

- 50 -

1

ZBIRANJE

PODATKOV O

POSLEDICAH

2

ZAKOL POŠKODOVANIH

Ž IVALI V SILI

3

(VETERINARSKA)

OCENA ZDRAVSTVENE

SITUACIJE

4

ODLOČANJE O

PREVENTIVNIH IN

DRUGIH UKREPIH

5

ODSTRANJEVANJE IN

POKOP Ž IVALSKIH

KADAVROV TER DRUGI

SANACIJSKI UKREPI

6

POOSTREN NADZOR

NAD Ž IVILI Ž

IVALSKEGA IZVORA

7

SPREMLJANJE

EPIDIMIOLOŠKE

SITUACIJE

PRVA VETERINARSKA POMOČ___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POTEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

-Š tab CZ

-policija

-drugi po nalogu

pove ljnika CZ (občinska

inšpe kcija)

Pooblašče ni me sarji

Ve te rinarski zavod ali

ve te rinarske ambulante

Ve te rinarski zavod

JP Komunala Izola

Ve te rinarski zavod in

inšpe kcija

-Ve te rinarska inšpe kcija

-Ve te rinarski zavod

-š tab CZ

D - III/1

D - III/1

- 51 -

8.6. Zagotavljanje varnosti in njeni nosilci

Zagotavljanje varnosti na območju, ki ga je prizadela nesreča, obsega:

urejanje prometa,

zavarovanje kontaminiranih območij, območij poškodovanih objektov in reševalnih

akcij ter zagotavljanje javne in premoženjske varnosti.

Te naloge opravljajo Policija ter druge službe organov za notranje zadeve in Občinska

inšpekcija (M-7).

Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti za zagotavljanje varnosti ob nesrečah:

- 52 -

1

IZELAVA NAČRTA

PROMETNE

UREDITVE

2

OBVEŠČANJE O ZAPORAH

CEST IN DRUGIH

PROMETNIH UREDITVAH

3

UREJANJE PROMETA MED

IZVAJANJEM NALOG ZiR

4

ZAVAROVANJE

PRIZADETEGA OBMOČJA

IN DELOVIŠČ

7.5.5

ZAGOTAVLJANJE

JAVNE VARNOSTI

7.5.6

OBVEŠČANJE O

VARNOSTNIH

RAZMERAH

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POSTOPEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

- Občinska inšpekcija

- S ve tovalec za prome t

- PP Izola

-PP Izola

-Občinska inšpekcija

-š tab CZ

-PP Izola

-Občinska inšpekcija

- PP Izola (primarno)

- Občinska inšpekcija

(nudi pomoč)

- š tab CZ (nudi pomoč)

PP Izola

-OKC Koper

-ReCO Koper

-S LC in OCO Izola

M-7 (načrt Obč .

inš pekc ije )

M-4.1 (P-23)

- 53 -

8.7. Zagotavljanje prve psihološke in socialne pomoči prizadetim (HNMS1)

V poglavju 6 in in 8. Evakuacija in oskrba smo omenili prvo psihološko pomoč prebivalcem,

ki jih zaradi nesreče večjega obsega prizadene večja škoda. Slednja je lahko materialna in s

tem v neki meri nadomestljiva. Še večja škoda, pa lahko nastane na psihi občanov. Pri tem je

pomembno ločiti več kategorij socialno ogroženih:

a: otroci, mladostniki

b: mlajše odrasle osebe, odrasle osebe

c: starejše osebe

Izmed teh treh kategorij lahko za vsako še določimo dve podkategoriji: 1. občani, ki so

sposobni skrbeti zase in 2. občani, ki niso sposobni poskrbeti zase.

Za vse te kategorije je potrebno razdelati najprimernejše ukrepe za strokovno pomoč, da si

lahko ob izgubi družine, bližnjih, pa tudi osnovnih življenjskih pogojev, opomorejo. V ta

namen, se s pomočjo strokovnjakov psihologov, kliničnih psihologov in socialnih delavcev

CSD Izola, duhovnikov vseh veroizpovedi, izdela priročne zgibanke prve psihološke pomoči

(ki se preživelim oz. prizadetim ob nesreči deli).

V primeru večje nesreče (ko se aktivira ta Načrt) se ob štabu CZ formira ekipo za prvo

psihološko pomoč (EPSP), ki ima v svoji sestavi:

psihoterapevta

socialnega delavca

duhovnika (za vsako veroizpoved po eden)1

EPSP je direktno za operativno delovanje odgovorna poveljniku oz. namestniku pov. CZ.

Način dela ekipe se izvaja v skladu z dognanji stroke in z potrebami po pomoči.

Način dela z otroci in mladostniki določijo strokovnjaki – socialni delavci iz CSD Izola. PO

potrebi se za to kategorijo občanov ustanovi posebna ekipa EPSP.

Koordinacijo dela EPSP vodi poveljnik CZ oz. od njega pooblaščena oseba. (lahko tudi

delavec CSD).

Po potrebi se lahko tudi za psihološko pomoč (predvsem razdeljevanje zgibank, za pomoč

starejšim in obolelim) se aktivira posebne skupine za samopomoč občanom, ki so pomemben

dejavnik pri osebni in vzajemni pomoči (več v poglavju 9).

Variabilni

register

Evidenca posebno ogroženih kategorij prebivalstva (CSD Izola) in psihosocialni

ukrepi ravnanja

POSEBNI

DODATKI

Načrt delovanja skupin za samopomoč

Načrt delovanja EPSP in Centra za socialno delo za psihološko pomoč

1 Duhovnike se pozove glede na znane veroizpovedi v kraju (najbolje z javnim naznanilom).

- 54 -

8.9. Gašenje in reševanje

Gašenje se izvaja v skladu z taksativno določenim protokolom v OPERATIVNEM

GASILSKEM NAČRTU OBČINE IZOLA.

N-2-Op-n Operativni gasilski načrt Občine Izola

Izvleček operativnega načrta: Obveščanje in aktiviranje gasilskih enot je razdeljeno na več nivojev in dovoljuje nivojska prepletanja glede na

zahtevnosti nalog, ki jih morajo opraviti interventne enote. ReCO Koper po prejemu obvestila o dogodku

samostojno izvede le prvi nivo aktiviranja, vse nadaljne pa na zahtevo vodje intervencije. Ključno vlogo pri

izvajanju načrta ima vodja intervencije, ki nosi odgovornost za pravilno in pravočasno vključevanje enot.

Obveščanje in aktiviranje gasilskih enot se praviloma izvaja glede na požarni okoliš kjer je posamezna nesreča

nastala oziroma glede na vrsto nesreče.

Aktiviranje gasilcev se izvaja preko sistema tihega pozivanja (pozivniki). Uporaba znaka za javno alarmiranje za

aktiviranje gasilcev je izjemoma dovoljeno, če je prišlo do večjega požara ali druge nesreče.

8.9.1 Načrt aktiviranja gasilskih enot

Prvi nivo

V primeru dogodka, pri katerem je potrebno posredovanje gasilskih enot, ReCO Koper po prejetem obvestilu o

dogodku, izvede aktiviranje skladno z vsebino dogodka:

ob požarih na objektih in v naravnem okolju aktivira:

1. prostovoljno gasilsko enoto zadolženo za požarni okoliš v katerem je dogodek nastal;

ob tehničnih nesrečah, nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi in vseh drugih dogodkih

aktivira:

1. osrednjo oz.

2. JZ GB Koper.

Pri določitvi prostovoljne gasilske enote, ki je zadolžena za požarni okoliš, se uporablja priloge:

P-7 Razdelitev naselij po požarnih okoliših

P-8 Seznam naselij in zadolžene gasilske organizacije

Pri aktiviranju vodij pa priloge:

P-1 Pregled odgovornih oseb in poveljniškega kadra OGE oz. GBK

P-3 Pregled odgovornih oseb in poveljniškega kadra PGD

Za aktiviranje vodstvenega kadra se praviloma uporabljajo pozivniki in telefonska obvestila članom PGD,

zadolženim za aktiviranje gasilske enote.

Po prejemu zahteve za aktiviranje se mora vodja enote nemudoma, po radijski zvezi ali telefonsko, javiti ReCO

Koper in potrditi sprejem ter dobiti informacijo o dogodku.

Po vsakem izvozu enote se poveljniki (vodje) enot javijo ReCO Koper s kratko informacijo o številčnosti moštva

in vrsti opreme, prva enota po prispetju na mesto dogodka pa o vrsti in obsegu nesreče.

Drugi nivo

Drugi nivo aktiviranja izvaja operativec v ReCO Koper na zahtevo vodje intervencije, zajema pa aktiviranja

posameznih sosednjih enot glede na potrebe in opremljenost enot.

Aktiviranje enot se izvede po postopku in na način opredeljenim v prvem nivoju.

Po prejemu zahteve za aktiviranje se mora vodja enote nemudoma, po radijski zvezi ali telefonsko, javiti ReCO

Koper in potrditi sprejem ter dobiti informacijo o dogodku.

O aktiviranju sosednjih gasilskih enot se obvesti poveljnika GZ Izola.

- 55 -

Tretji nivo

Tretji nivo pozivanja izvaja operativec v ReCO Koper na zahtevo vodje intervencije zajema vse enote v občini

glede na potrebe in opremljenost enot ter aktiviranje poveljnika GZ Izola.

Aktiviranje enot se izvede po postopku in na način opredeljenim v prvem nivoju, poveljnika GZ Izola pa s

pozivnikom ali telefonsko.

Po prejemu poziva se mora vodja enote nemudoma, po radijski zvezi ali telefonsko, javiti ReCO Koper in

potrditi sprejem ter dobiti informacijo o dogodku.

Četrti nivo

Zajema pomoč gasilskih enot iz sosednjih občin v notranjski- kraški regiji. Aktiviranje izvrši operativec v ReCO

Ljubljana na zahtevo vodje intervencije.

Zahtevo za pomoč PGD iz sosednjih občinskih gasilskih zvez (Piran, Koper) se posreduje pristojnim osebam za

aktiviranje gasilskih enot.

Ob angažiranju enot iz sosednjih občin oz. občinskih gasilskih zvez ReCO obvesti pristojne poveljnike GZ in

gasilskega poveljnika regije. O aktiviranju gasilskih enot sosednjih občin praviloma odloči gasilski poveljnik

notranjske gasilske regije. O angažiranju enot sosednjih občin in gasilskih zvez se obvesti regijskega poveljnika

CZ.

Peti nivo

Zajema pomoč gasilskih enot izven obalno-kraške regije na zahtevo vodje intervencije.

Zahtevo za aktiviranje posreduje dežurni operativec ReCO Koper, preko pristojnih ReCO (ReCO Postojna,

ReCO Nova Gorica, ReCO Ljubljana,...).

Ob angažiranju enot iz sosednjih regij ReCO obvesti pristojne gasilske poveljnike regij in poveljnika GZ

Slovenije. O aktiviranju gasilskih enot drugih regij praviloma odloči pristojni gasilski poveljnik regije. O

angažiranju enot sosednjih regij se obvesti regijskega poveljnika CZ in poveljnika CZ RS.

Šesti nivo

Zajema pomoč gasilskih enot iz sosednjih držav za katero, na zahtevo vodje intervencije, zaprosi Župan

oziroma poveljnik Civilne zaščite občine Izola.

- 56 -

8.9.2 Aktiviranje gasilskih enot glede na vrsto dogodka

Slika : Shema aktiviranja gasilskih enot pri požaru na objektih in v naravnerm okolju

Obvestilo o

dogodku

VI. NIVO

GE sosednjih

držav

poklicna enota

JZ GB Koper

enota PGD, kjer

je požar nastal

sosednje enote PGD

enote PGD

v občinipoveljnik

OGZ Koper

ReCo - 112 I. NIVO

III. NIVO

II. NIVO

na zahtevo

vodje intervencije

na zahtevo

vodje intervencije

na zahtevo

vodje intervencije

IV. NIVO

V. NIVO

GE sosednjih občin

obalne regije

GE izven obalne

regije regije

gasilski poveljnik

regije

pristojni gasilski

poveljnik regije in

poveljnik GZ Slovenije

na zahtevo

vodje intervencije

na zahtevo

vodje intervencije

zaprosi župan ali

poveljnik CZ

obveščanje

obveščanje

poveljnik

OGZ Koper

obveščanje

GE sosednjih

občin regije

GE izven

območja regije

Poveljnik

GZ Izola

Poveljnik

GZ Izola

- 57 -

8.9.3 Gasilsko ukrepanje ob nesrečah

Koncept ukrepanja gasilskih enot ob nesrečah

1

Nesreča

2

Obveščanje in

aktiviranje

5

Izvajanje ZU in

nalog ZRP

11

Spremljanje

stanja

13

Ponovna

pripravljenost

3

Ocena stanja

7

Dodatno

aktiviranje

in obveščanje

12

Poročanje o

intervenciji

6

Dodatno

obveščanje in

aktiviranje ?

NE 4

Potreba po

ukrepanju ?

DA

NE DA

10

Konec

intervencije ?

DA

NE

8

Potreba po

odpravi

posledic ?

9

Odprava

posledic

DA

NE

- 58 -

Aktivnost Opis Izvajalci

1 Nesreča Obvestilo o nesreči prejmejo 112, 113 ali gasilci. ReCO

OKC

OGE

PGD

2 Obveščanje in

aktiviranje

ReCO o nesreči obvesti krajevno PGD (skladno z

načrtom alarmiranja gasilskih enot) ter OKC.

ReCO

O aktiviranju GE OGE odloči poveljnik . OGE

O aktiviranju GE PGD odloči pristojni vodja PGD

(poveljnik, namestnik poveljnika, predsednik).

PGD

O izvozu gasilske enote obvesti ReCO. vodja gasilske enote oz.

dežurni gasilec

3 Ocena stanja Vodja gasilske enote, ki prva pride na mesto

nesreče je vodja intervencije. Po prihodu enote

OGE prevzame vodenje gasilske intervencije vodja

te enote, če se ne sporazumeta drugače (ali pa

poklicni vodja iz GBK

OGE

PGD

GBK

Vodja GE oz. vodja intervencije, oceni stanje na

mestu nesreče in o stanju obvesti ReCO.

OGE

PGD

4 Potreba po

ukrepanju?

Ocena stanja in odločitev o ukrepanju. vodja gasilske intervencije

5 Izvajanje zaščitnih

ukrepov in nalog

zaščite, reševanja in

pomoči

Organiziranje in koordiniranje gašenja, reševanja in

potrebnih zaščitnih ukrepov. Sprotno obvešča

ReCO o posledicah, aktivnostih ter uspešnosti

intervencije.

vodja gasilske intervencije

Odločitev o morebitnem alarmiranju ogroženih

prebivalcev in evakuaciji.

Če se je zaradi velikega obsega nesreče aktiviral

PCZ vodi vodja intervencije intervencijo v skladu z

njegovimi usmeritvami.

6 Potreba po

dodatnem obveščanju

in aktiviranju?

Ocena ali je potrebno dodatno obveščanje in

aktiviranje.

vodja gasilske intervencije

7 Dodatno obveščanje

in aktiviranje

Vodja intervencije preko ReCO odredi aktiviranje

dodatnih gasilskih enot in aktiviranje drugih služb

za izvajanje zaščitnih ukrepov iz svoje pristojnosti.

ReCO

Če gre za večji požar v naravnem okolju, požar na

pomembnih ali nevarnih objektih, če je potrebna

gradbena in druga mehanizacija, če vodja

intervencije oceni, da lahko OŠCZ podpre

delovanje gasilske javne službe s pomočjo pri

koordiniranju aktivnosti različnih služb, logistiki,

odnosih z javnostjo ali kako drugače, potem preko

ReCO obvesti OŠCZ.

OGE

GBK

PGD

ReCO

Skladno z zahtevami vodje intervencije in svojimi

pristojnostmi OŠCZ aktivira potrebne sile in

sredstva, o čemer po presoji obvešča Poveljnika CZ

in Župana OL.

OŠCZ

Preko ReCO odreditev aktiviranja strokovnih služb

in organov potrebnih za izvajanje zaščitnih ukrepov

in aktivnosti iz svoje pristojnosti.

vodja gasilske intervencije

Odločitev o morebitnem alarmiranju ogroženih

prebivalcev in evakuaciji.

Odločitev o dodatnem obveščanju odgovornih oseb

- 59 -

ter medijev.

8 Potreba po odpravi

posledic?

Odločitev ali je potrebno v okviru intervencije

izvesti nujna sanacijska dela.

vodja gasilske intervencije

9 Odprava posledic Za odpravo posledic nesreče je odgovoren

povzročitelj nesreče oziroma ogroženosti.

Praviloma posledice nesreč na premoženju

odpravlja lastnik oziroma upravljavec premoženja,

v kolikor tega ne opravi povzročitelj.

Povzročitelj nesreče

Lastnik oziroma

upravljavec premoženja

V kolikor je potrebno interventno odpraviti pretečo

nevarnost oziroma zagotoviti osnovne pogoje za

življenje, in povzročitelj nesreče oziroma lastnik ali

upravljavec premoženja tega ne more izvesti,

predlaga vodja intervencije OŠCZ, da se aktivira

dodatne sile in sredstva za interventno sanacijo.

Vodja intervencije

OŠCZ

Odpravljanje posledic nesreč po tem ko so

zagotovljeni osnovni pogoji za življenje vodi Župan

in se izvaja po zaključku intervencije.

Župan OI

10 Konec intervencije Odločitev o zaključku intervencije in odpustitvi

udeleženih enot. Posredovanje ReCO podatke o

intervenciji.

vodja gasilske intervencije

11 Spremljanje stanja Spremljanje stanja in ocena morebitne nevarnosti

ponovitve nesreče.

vodja gasilske intervencije

Odločitev in po potrebi postavitev požarne straže.

Požarno stražo praviloma izvaja PGD, ki pokriva

okoliš kjer je požar.

12 Poročanje o

intervenciji

Izdelava poročila o intervenciji najkasneje v petih

dneh po končani intervenciji.

vodja gasilske intervencije

Pred odhodom iz kraja intervencije mora vodja

posamezne gasilske enote vodji intervencije

posredovati podatke o številu gasilcev in

uporabljeni opremi pri gašenju in reševanju.

vodja gasilske intervencije

vodje gasilskih enot

13 Ponovna

pripravljenost

Gasilske enote morajo po zaključku intervencije

ponovno vzpostaviti ustrezno pripravljenost

gasilske enote in obnoviti opremo in sredstva.

vodje gasilskih enot

Zgornja zamisel predvideva predvsem gasilsko intervencijo. V primeru, ko na intervenciji sodelujejo druge enote

vodijo te enote samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke in predpisi. Delovanje posameznih enot mora

biti v skladu z usmeritvami posameznega vodje intervencije (ali vodstva intervencije). V takem primeru potek

intervencije usklajuje vodstvo intervencije.

8.9.4 Vodenje intervencij

Gasilsko intervencijo vodi poveljnik (vodja) gasilske enote, na operativnem območju katere je požar ali druga

nesreča. Na interveciji pri kateri sodeluje OGE ali GBK, vodja intervencije preda vodenje intervencije

poveljniku enote OGE ali GBK, če se ne sporazumeta drugače.

Gasilsko intervencijo v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno ali prostovoljno gasilsko

enoto, vodi poveljnik te enote.

Vodenje intervencije prevzame poveljnik enote OGE (ali GBK), če je očitno, da vodja intervencije,

intervencijo vodi napačno ali bistveno v nasprotju s pravili gasilske službe, oziroma če poveljnik gasilske enote

preda vodenje.

- 60 -

V kolikor na intervenciji sodeluje poveljnik Civilne zaščite vodi vodja gasilske intervencije intervencijo v skladu

z njegovimi usmeritvami.

Vodje enot in gasilski vodje, ki sodelujejo na intervenciji sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je

odgovorno vodji intervencije. Vodstvo intervencije nudi vodji intervencije podporo pri vodenju in sprejemanju

odločitev v zvezi z intervencijo, odločitve pa sprejema vodja intervencije samostojno.

8.10. Ocenjevanje škode

Ocenjevanje škode tako na objektih kot na površinah v naravnem okolju (če je prišlo do

poškodb na kmetijskih pridelkih) opravljajo komisije za ocenevanje škode v skladu s pravili

tega področja in Postopkovnika o ocenjevanju škode ob naravnih in drugih nesrečah, ki ga je

izdala Uprava RS za zaščito in reševanje.

M - 4.1 (P- 21)

SEZNAM ČLANOV OBČINSKE KOMISIJE ZA CENITEV

ŠKODE, NASTALE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH

METODOLOGIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE

- 61 -

9. Osebna in vzajemna zaščita

9.1. Pojem osebne in vzajemne pomoči

Osebna in vzajemna zaščita obsegata vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev

posledic nesreče, za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega imetja. Za

organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi občina. V ta namen

organizira ustrezno svetovalno službo, ki jo praviloma opravljajo strokovnjaki s področja

zaščite in reševanja prostovoljci, zlasti psihologi, sociologi, socialni delavci, zdravstveni

delavci, Rdeči križ ter drugi.

Na prizadetem območju je treba službe oziroma dejavnosti raznih strokovnih in humanitarnih

organizacij, ki so pomoč prizadetim oziroma ogroženim prebivalcem, čim bolj približati

okolju. Pri tem imajo pomembno vlogo poverjeniki za Civilno zaščito ter informativni centri,

v katerih se organizira in izvaja dejavnost, ki prispeva k normalizaciji razmer na prizadetem

območju.

Gornje razlage osebne in vzajemne zaščite boste našli v vseh načrtih zaščite in reševanja. V

praksi, pa je poseben način samopomoči občanov samih. V ta sklop dejavnosti zaščite in

reševanja spadajo področja od vzgoje občanov s pomočjo neobveznih oblik izobraževanja,

izdaja raznih brošur s ciljno tematiko ter nenazadnje cela paleta navodil za ravnanje pred, med

in po nesrečah.

9.2. Napotki za preprečevanje nesreče in Navodila za samo-blažitev posledic

nesreč

Navodila oz. napotki so dosegljivi na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje na

naslovu: http://www.sos.112.si. Vsi napotki, ki so dosegljivi na tej strani so za nujne primere

dosegljivi v posebnih prilogah tega načrta (kot navedeno spodaj). Za njihovo razmnoževanje

in razdeljevanje se uporabi:

Enote za ZiR po izboru štaba CZ (v kolikor nimajo drugih zadolžitev)

EPSP (enota za psihološko in socialno pomoč občanom)

Ekipe za samopomoč

Prostovoljce Rdečega križa

Prostovoljce Karitasa Izola

Druge prostovoljce, ki se javijo na dolžnost.

POSEBNI

DODATKI

Navodila in napotki za osebno in vzajemno pomoč (printi iz spletne strani

URSZR

- 62 -

9.3. Način zagotavljanja učinkovite osebne in vzajemne zaščite

Na prizadetem območju je treba službe oziroma dejavnosti raznih strokovnih in humanitarnih

organizacij, ki so pomoč prizadetim oziroma ogroženim prebivalcem, čim bolj približati

okolju. Pri tem imajo pomembno vlogo poverjeniki za Civilno zaščito ter informativni centri,

v katerih se organizira in izvaja dejavnost, ki prispeva k normalizaciji razmer na prizadetem

območju.

Spodnja shema prikazuje algoritem operativnega delovanja služb, organov in posameznikov,

ki koordinirajo osebno in vzajemno pomoč:

1

OBVEŠ ČANJE

OBČAN. O

POS LEDICAH IN

RAZMERAH NA

2

USMERJANJE OSEBNE IN

VZAJEMNE ZAŠČITE (objava

posebne te lefonske š tevilke)

3

ORGANIZIRANJE

INFORMATIVNEGA

in LOGISTIČNEGA CENTRA

4

POMOČ POSEBNO

OGROŽENIM SKUPINAM

PREBIVALCEV

5

S PREMLJANJE

S OCIALNIH RAZMER

NA PRIZAD.OBMOČJU

OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA

___________________________________________

___________________________________________

____

___

DOKUMENTACIJA

POSTOPEK

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

š tab CZ Izola

š tab CZ Izola

š tab CZ Izola

Cente r za socialno de lo

Humanitarne organizacije

-Cente r za socialno de lo

-Urad za druužbene

de javnos ti

-š tab CZ

M - 4.1 (P - 19)

M - 4.1 (P - 23)

M - 4.1 (P - 19)

Načrt kategorij

ogroženih občanov

- 63 -

M - 4.1 (P- 19) Navodilo za organiziranje in vodenje informativnega centra

M - 4.1 (P- 23)

Načrt delovanja in organizacije občinskega sprejemnega –

LOGISTIČNEGA in OBVEŠČEVALNEGA CENTRA (SLC in OCO

Izola)

- 64 -

10 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV

Pojmi in okrajšave, ki se uporabljajo v načrtu so:

OU

Občinska uprava

CKŠP Izola

Javni zavod – Center za kulturo, šport in prireditve Izola

CORS

Center za obveščanje Republike Slovenije

CSD Izola

Center za socialno delo Izola

CZ

Civilna zaščita (splošna oznaka

CZ RS

Civilna zaščita Republike Slovenije

EPSP Ekipa za prvo psihološko pomoč; deluje v skladu s potrebami po

umirjanju stresnih situacij in pomoči ljudem-občanom v hudi duševi

stiski zaradi posledic nesreče (izguba sorodnikov, družine, osnovnih

življenjskih pogojev), sestavljena je iz strokovnjakov na področju

psihoterapije, socialnega dela in duhovništva.

JP Komunala

Javno podjetje Komunala Izola

JZ-GB Koper

Javni zavod gasilska brigada Koper

Karitas

Humanitarna prostovoljna organizacija, ki deluje pod okriljem

rimokatoliške cerkve in je dejavna na vseh humanitarnih področjih

KS

Krajevna skupnost

MOP

Ministrstvo za okolje in prostor

MORS

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije

MZVNKD Piran

Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran

(stari naziv organa)

Op - n Operativni gasilski načrt Občine Izola

OŠCZ ali štab CZ

Štab Civilne zaščite občine Izola

PGD

Prostovoljno gasilsko društvo / društva

PHE

Prehospitalna enota, nujna medicinska pomoč (reševalci, tudi

reševalna postaja Izola)

Pogodbeni izvajalci

So izvajalci nalog zaščite in reševanja, katerim je poverjeno

opravljanje določenih storitev iz njihovega delokroga, ki služijo

namenu zaščite, reševanja in pomoč (vodi se posebna evidenca

sklenjenih pogodb – posebni register)

- 65 -

PP Izola

Policijska postaja Izola

Prostovoljne enote

po društvih

So enote, ki so formirane iz določenih društev in opravljajo naloge

zaščite in reševanja v skladu s Pogodbo o opravljanju nalog zaščite in

reševanja

ReCO

Regijski center za obveščanje

ReŠ CZ

Regijski štab Civilne zaščite

RK Izola

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Izola: najstarejša

humanitarna organizacija, ki deluje kot samostojna organizacija

SBI

Splošna bolnišnica Izola

SLC in OCO Izola

Sprejemno logistični center in obveščevalni center občine Izola

SŠCZ

Sektorski štab za Civilno zaščito

SV

Slovenska vojksa

URSZR

Uprava RS za zaščito in reševanje (tudi oznaka za Izpostava Koper)

ZDI

Zdravstveni dom Izola

ZiR

Zaščita in reševanje, splošna oznaka

ZRP

Zaščita, reševanje in pomoč: označuje operativne naloge na področju

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

- 66 -

11 DODATKI IN PRILOGE K NAČRTU (DP, SP, R, O-1)

Podatki, ki so potrebni za izvajanje tega načrta zaščite in reševanja, se pridobijo iz javnih

zbirk, iz zbirk podatkov Občine Izola ter izvajalcev načrta zaščite in reševanja. Zbirke

podatkov v prilogah in dodatkih pridobiva in ažurira odgovorni na OI vsaj enkrat letno.

Priloge in dodatki, ki so omenjeni v tem načrtu so označeni in vsebujejo spodnje vsebine:

SKUPNI:

P – skupne priloge (registrator )

D – dodatne priloge (registrator )

M – 1: Načrt aktiviranje enot ZRP

M – 2 Aktiviranje sil in sredstev

M – 3: Dokumenti o obveščanju, opozarjanju in alarmiranju

M – 4, M – 4.1: Zaščitni ukrepi

M – 5: Dokumenti o ZRP

M – 6:Radijski imenik ZA-RE in način upravljanja

M – 7: Načrti dela občinske uprave

N-2-Op-n: Operativni gasilski načrt Občine Izola

O – 2: Ocena požarne ogroženosti Občine Izola (Izolirka, požarni inženiring, 1997)

POSEBNI:

Načrt zimske službe JP Komunala Izola

Načrt za delovanje skupin za samopomoč

Digitalne zbirke podatkov, pomembnih za ZiR

Načrt delovanja EPSP in Centra za socialno delo za psihološko pomoč

Navodila in napotki za osebno in vzajemno pomoč (printi iz spletne strani URSZR)

Zbirke predefiniranih sporočli in obrazcev

PROGRAMI USPOSABLJANJA IN VAJ

NAVODILO VZDRŽEVANJE IN RAZDELITEV NAČRTA

ZBIRKE JAVNIH PODATKOV

Dokumentacija o izvedenih javnih predstavitvah, pripombah in

sprejemanju načrta