Mountainboard - deskanje poleti

Meka športnih navdušencev

v osrčju Julijcev

Janezek, bodi aktivnejši

2012-08-29_01_NAMIG_NAMI 1 8/27/2012 5:46:36 PM

Bodimo aktivni skupajNajhujša vročina je očitno minila in prihajajo dnevi, ko bo temperatura najbolj primerna za aktivnosti na prostem. V tej številki vam predstavljamo Koroško in Bovec, domači destinaciji, ki imata kar nekaj privlačne turistično–rekreativne ponudbe. Na Koroškem bodo na svoj račun prišli predvsem kolesarji in pohodniki, Bovec pa je glede na svojo velikost svojevrsten fenomen v ponudbi, saj lahko ob vseh klasičnih aktivnostih doživimo tudi obilico adrenalina. Za slednjega nedvomno poskrbi mountainborad, nova adrenalinska zvrst pri nas. S tem športom se za zdaj ukvarja le peščica Slovencev, a ima potencial, čeprav zaradi zahtevnosti in nevarnosti verjetno nikoli ne bo prav množičen.

V nasprotju s tem sta postala tek in kolesarjenje v zadnjih letih zelo priljubljena, kar se kaže tudi v številu tekaških in kolesarskih prireditev, ki se bodo zvrstile v naslednjem mesecu in na katere vas vabimo.

Namig pa bo prvič, skupaj s specializirano agencijo, organiziral kolesarski izlet.

Z gorskimi kolesi bomo prevozili traso stare ozkotirne železnice Parenzane, ki je do 30-ih let prejšnjega stoletja povezovala Trst, Izolo in Poreč. Te najbolj znane kolesarske ture v Slovenskem primorju in Istri noben ljubitelj vožnje po brezpotjih ne bi smel izpustiti. Mi bomo poskrbeli za vse drugo, vi si zagotovite le primerno kolo in voljo do vrtenja pedalov. Upam, da se nam pridružite in da bo to le prvo od številnih naših aktivnih druženj. Naj vam izdam še majhno skrivnost: razmišljamo tudi o poznojesenskem kolesarskem druženju ob morju, ki bo primerno za vse, od družin do najboljših športnikov.

Vabljeni!

LUKA ZORKO

Namig/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; urednik: Luka Zorko; tehnično urejanje: Aleš Dragar; projektni vodja: Samo Žvan; direktor Večera: Uroš Skuhala; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče

2012-08-29_02_NAMIG_NAMI 2 8/27/2012 5:46:51 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 3

Bodimo aktivni skupajNajhujša vročina je očitno minila in prihajajo dnevi, ko bo temperatura najbolj primerna za aktivnosti na prostem. V tej številki vam predstavljamo Koroško in Bovec, domači destinaciji, ki imata kar nekaj privlačne turistično–rekreativne ponudbe. Na Koroškem bodo na svoj račun prišli predvsem kolesarji in pohodniki, Bovec pa je glede na svojo velikost svojevrsten fenomen v ponudbi, saj lahko ob vseh klasičnih aktivnostih doživimo tudi obilico adrenalina. Za slednjega nedvomno poskrbi mountainborad, nova adrenalinska zvrst pri nas. S tem športom se za zdaj ukvarja le peščica Slovencev, a ima potencial, čeprav zaradi zahtevnosti in nevarnosti verjetno nikoli ne bo prav množičen.

V nasprotju s tem sta postala tek in kolesarjenje v zadnjih letih zelo priljubljena, kar se kaže tudi v številu tekaških in kolesarskih prireditev, ki se bodo zvrstile v naslednjem mesecu in na katere vas vabimo.

Namig pa bo prvič, skupaj s specializirano agencijo, organiziral kolesarski izlet.

Z gorskimi kolesi bomo prevozili traso stare ozkotirne železnice Parenzane, ki je do 30-ih let prejšnjega stoletja povezovala Trst, Izolo in Poreč. Te najbolj znane kolesarske ture v Slovenskem primorju in Istri noben ljubitelj vožnje po brezpotjih ne bi smel izpustiti. Mi bomo poskrbeli za vse drugo, vi si zagotovite le primerno kolo in voljo do vrtenja pedalov. Upam, da se nam pridružite in da bo to le prvo od številnih naših aktivnih druženj. Naj vam izdam še majhno skrivnost: razmišljamo tudi o poznojesenskem kolesarskem druženju ob morju, ki bo primerno za vse, od družin do najboljših športnikov.

Vabljeni!

LUKA ZORKO

Namig/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; urednik: Luka Zorko; tehnično urejanje: Aleš Dragar; projektni vodja: Samo Žvan; direktor Večera: Uroš Skuhala; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče

2012-08-29_03_NAMIG_NAMI 3 8/27/2012 5:47:13 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘124

LUKA ZORKO

Če zahajate na Pohorje, ste verjetno v kolesarskem parku med kolesarji že opazili nenavaden prizor, od glave do pet v ščitnike odete fante, ki se po hribu z vratolomno hitrostjo spuščajo na rolki podobnem vozilu. Ta nenavad-ni šport se imenuje mountainboard in je samo za najbolj neustrašne in odporne proti bolečinam.

Kaj je mountainboardanje?Mountainboardanje poznamo tudi pod imeni dirtboard-ing, offroad boarding, grass boarding ali all-terren board-ing in je ena najhitreje rastočih športnih dejavnosti po vsem svetu. Izhaja iz deskanja na snegu in iz rolkanja, toda kljub temu ni nič od tega. Je preprosto mountain-boardanje, zadnji šport z desko, za katerega obstaja nevarnost, da vam bo zmešal glavo. Predstavljajte si, da bi lahko deskali kjerkoli in kadarkoli in da za to ne potrebujete snega ali skate parka. Vse, kar potrebujete, je ljubezen do deskanja, naravo in dovolj naklona.

Mountainboarderji se spuščajo po posebej za to prip-ravljenih boardercross progah, v slopestyle parkih, po

Mountainboard - deskanje poleti8

11

14

16

Iz vsebineIz vsebine

Priloga časnika VečerNamig

Fotografija na naslovnici Rene Gomolj

5 Mountainboard - deskanje poleti

8 Na potepu po Koroški

11 Meka športnih navdušencev v osrčju Julijcev

14 Namigova kolesarska pustolovščina

16 Janezek, bodi aktivnejši

18 Je Slovenija zanimiva za kolesarske športnike?

21 3. Eko maraton Maribor

22 Dobrodelni tek in ultramaraton

Mountainboard - deskanje poleti

Meka športnih navdušencev

v osrčju Julijcev

Janezek, bodi aktivnejši

2012-08-29_04_NAMIG_NAMI 4 8/27/2012 5:47:43 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 5

LUKA ZORKO

Če zahajate na Pohorje, ste verjetno v kolesarskem parku med kolesarji že opazili nenavaden prizor, od glave do pet v ščitnike odete fante, ki se po hribu z vratolomno hitrostjo spuščajo na rolki podobnem vozilu. Ta nenavad-ni šport se imenuje mountainboard in je samo za najbolj neustrašne in odporne proti bolečinam.

Kaj je mountainboardanje?Mountainboardanje poznamo tudi pod imeni dirtboard-ing, offroad boarding, grass boarding ali all-terren board-ing in je ena najhitreje rastočih športnih dejavnosti po vsem svetu. Izhaja iz deskanja na snegu in iz rolkanja, toda kljub temu ni nič od tega. Je preprosto mountain-boardanje, zadnji šport z desko, za katerega obstaja nevarnost, da vam bo zmešal glavo. Predstavljajte si, da bi lahko deskali kjerkoli in kadarkoli in da za to ne potrebujete snega ali skate parka. Vse, kar potrebujete, je ljubezen do deskanja, naravo in dovolj naklona.

Mountainboarderji se spuščajo po posebej za to prip-ravljenih boardercross progah, v slopestyle parkih, po

travnatih hribih, gozdnih poteh in brezpotjih, makad-amskih cestah, skate parkih, smučiščih, BMX-progah in progah za spust na gorskem kolesu. Prav ta sposobnost za vožnjo po tako raznolikem terenu je tisto, po čemer se mountainboardanje razlikuje od drugih tovrstnih športov. Seveda pa ima ta šport tudi kaveljc - noge so trdno vpete v desko in zato padci, dokler se ne privadite, nikakor niso nežni. Kdor je z desko že padel na snegu, si lahko predstavlja, kako je to na kamnitih tleh.

ZgodovinaMountainboarding (ime je skoval Jason Lee) je nastal iz želje deskarjev, da bi lahko deskali tudi poleti, ko ni snega. Začelo se je razvijati v Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji okoli leta 1992. Nevedoč drug za drugega, so ljudje iz različnih športov z desko pričeli načrtovati in izdelovati različne prototipe desk, s katerimi bi se lahko vozili kjerkoli. Ta želja, voziti po vsakršnem terenu, je ustvarila nov šport - mountainboardanje.

Morton Hellig's Supercruiser Inc. je bilo prvo podjetje za proizvodnjo all terrain dirtboardov, patentiranih leta 1989. V Veliki Britaniji so Dave in Pete Tatham, Joe Inglis in Jim

Mountainboard - deskanje poletiTrdi pristanki so del tega

športa

RENE GOMOLJ

Iz vsebine

5 Mountainboard - deskanje poleti

8 Na potepu po Koroški

11 Meka športnih navdušencev v osrčju Julijcev

14 Namigova kolesarska pustolovščina

16 Janezek, bodi aktivnejši

18 Je Slovenija zanimiva za kolesarske športnike?

21 3. Eko maraton Maribor

22 Dobrodelni tek in ultramaraton

Mountainboard - deskanje poleti

Meka športnih navdušencev

v osrčju Julijcev

Janezek, bodi aktivnejši

2012-08-29_05_NAMIG_NAMI 5 8/27/2012 5:47:59 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘126

Aveline medtem iskali svojo rešitev. Inglis je razvil prvi pro-totip in leta 1992 se je pričela zgodovina podjetja noSno. Obsežne raziskave in razvoj so privedli do izdelave pod-voznega sistema noSno, ki omogoča deski, da se usmerja in ostane stabilna pri visokih hitrostih. Pri deskah noSno se uporabljajo snowboard vezi in čevlji, velike pnevmatike za grobo podlago in možnost ročne hidravlične disk zavore.

Preko oceana, v ZDA, so ravno tako leta 1992 prijatelji Jasson Lee, Patrick McConnell in Joel Lee pričeli iskati svojo verzijo alternative za poletno sezono deskanja. Ker niso našli nič primernega, so leta 1993 ustanovili Mountain Board Sports (MBS), da izdelajo svojo verzijo deske, s katero bi se lahko spuščali po različnih terenih. Originalne deske MBS, znane kot Frame Boards, so imele majhno leseno desko s kovinskimi stebri, ki so držali vonikove noge. Cevast kovinski okvir je povezoval pod-vozje in uporabljal vzmeti za krmiljenje. S tem so ustvarili carving občutek, ki so ga ustanovitelji MBS iskali.

Ko ni mogel surfati, je John Milen v Avstraliji razvijal trikolesno različico mountainboarda in jo izdelal leta 1992. Uporablja edinstven krmilni sistem za ponazoritev surfanja na kopnem. Ima tri kolesa in desko brez vezi.

Od sredine do poznih devetdesetihŽe od prvih dni je v mountainboardanju vladala konkuren-ca. Ta se nanaša na dirke in tekmovanja, saj se freestyle in downhill tekmovanja organizirajo že od leta 1993 v ZDA in od 1997 v Veliki Britaniji. Istega leta se je rodila organizaci-ja ATBA-UK (All Terrain Boarding Association), nacionalni upravni organ za mountainboardanje v Veliki Britaniji.

Kot nevladna organizacija predstavlja in promovira šport, spodbuja varnost, sankcionira neljube dogodke, zagotav-lja usposabljanja in pridobiva sredstva za serijo tekmovanj ATBA-UK National Series. Ta tekmovanja so naredila dosti za promocijo športa in leta 1998 je mountainboardanje imelo neverjetnih več kot milijon tekmovalcev po vsem svetu. Oprema se je razvijala in šport je rasel naprej. MBS je razvil vezi z odprto peto, kanalno podvozje, imenovano "eggshock", in obratni zavorni V-sistem ter omogočil prodajajo deske v 30 državah po svetu. Leta 1998 je Maxtrack začel prodajati MBS mountainboarde v Veliki Britaniji in drugod po Evropi.

Mountainboardanje in opremaOsnovna oprema za mountainboardanje vsebuje desko, ščitnike za celotno telo (body armour) in čelado. Na rolki podobni deski so nameščene vezi, ki pritrdijo voznika na desko, ter podvozje s štirimi velikimi pnevmatikami. Deska je izdelana iz posebne in zelo vzdržljive plastike oziroma umetne mase, posebno in zelo robustno pa je tudi podvozje, ki prenese številne udarce in skoke. Na podvozje se lahko namestijo tudi hidravlične zavore, ki se upravljajo z vzvodom, ki ga voznik drži v roki. Uporaba zavore je odvisna od voznika in discipline. Načeloma se zavora ne uporablja, razen pri najbolj zahtevnih spustih.

Zaščitna oprema je pri mountainboardanju obvezna, saj je to zelo adrenalinski, hiter in nevaren šport, pri katerem se lahko hudo poškodujete. Za varno vožnjo z mountain-boardom potrebujete primerna oblačila, športno obutev z dobro zavarovanimi gležnji ali pohodne čevlje oziroma čevlje za snowboard, čelado za zaščito glave pred more-

bitnimi udarci, sončna očala za zaščito oči pred mrčesom in vetrom, ščitnike za komolce in kolena, ki vas bodo obvarovali pred odrgninami pri padcu, zaščito za hrbet ("želvo" ali bodyarmor) in zaščitne hlače.

Tekmovalne disciplineMountainboarding ima štiri glavne discipline, podobno kot deskanje ali gorsko kolesarstvo, in sicer spust (down-hill), boardercross, freestyle in freerideing. Pri spustu gre na progo en tekmovalec naenkrat. Po navadi je spust v gorah in razmeroma dolg, proge so daljše od kilometra in potekajo po različnih podlagah. Spust je fizično in kondicijsko zelo zahtevna disciplina, pri kateri se dosegajo največje hitrosti. Pri boardercrossu, tako kot v kole-sarstvu, tekmujejo od dva do štirje športniki po specifično zasnovani progi. Prosti slog ali freestyle je namenjen izva-janju trikov, v okviru tega pa poznamo tri zvrsti. Slopstyle je prestavitev trikov, sestavljenih iz več skokov, ograj (railov) in inovativnih elementov. Big air so skoki z velike skakalnice, pri čemer je cilj prikazati kar najbolj inova-tiven in drzen skok z vključitvijo raznih prijemov deske in obratov ali salt. Skate park (Jib) je predstavitev manjših in bolj inovativnih trikov s poudarkom na samoizražanju in kreativnosti. Freeriding ni tekmovalna disciplina, ampak pomeni prosto vožnjo po naravnem terenu, vključno z gozdom.

Mountainboard pri nasV Sloveniji naj bi se vse začelo pred dobrimi osmimi leti v Kranju. Naš sogovornik in eden najbolj aktivnih moun-

Nov

www.kaerntnermessen.atS E J M I Š Č E C E L O V E C

5 DNI 5 TEM

z zabaviščnim parkomJesenski sejem

12.-16.sept.

MODAHIŠNI LJUBLJENČKI

STANOVANJSKA OPREMA

ENERGIJA IN GRADNJA

KULINARIKA ALPE-JADRAN

RENE GOMOLJ

2012-08-29_06_NAMIG_NAMI 6 8/27/2012 5:48:22 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 7

Kot nevladna organizacija predstavlja in promovira šport, spodbuja varnost, sankcionira neljube dogodke, zagotav-lja usposabljanja in pridobiva sredstva za serijo tekmovanj ATBA-UK National Series. Ta tekmovanja so naredila dosti za promocijo športa in leta 1998 je mountainboardanje imelo neverjetnih več kot milijon tekmovalcev po vsem svetu. Oprema se je razvijala in šport je rasel naprej. MBS je razvil vezi z odprto peto, kanalno podvozje, imenovano "eggshock", in obratni zavorni V-sistem ter omogočil prodajajo deske v 30 državah po svetu. Leta 1998 je Maxtrack začel prodajati MBS mountainboarde v Veliki Britaniji in drugod po Evropi.

Mountainboardanje in opremaOsnovna oprema za mountainboardanje vsebuje desko, ščitnike za celotno telo (body armour) in čelado. Na rolki podobni deski so nameščene vezi, ki pritrdijo voznika na desko, ter podvozje s štirimi velikimi pnevmatikami. Deska je izdelana iz posebne in zelo vzdržljive plastike oziroma umetne mase, posebno in zelo robustno pa je tudi podvozje, ki prenese številne udarce in skoke. Na podvozje se lahko namestijo tudi hidravlične zavore, ki se upravljajo z vzvodom, ki ga voznik drži v roki. Uporaba zavore je odvisna od voznika in discipline. Načeloma se zavora ne uporablja, razen pri najbolj zahtevnih spustih.

Zaščitna oprema je pri mountainboardanju obvezna, saj je to zelo adrenalinski, hiter in nevaren šport, pri katerem se lahko hudo poškodujete. Za varno vožnjo z mountain-boardom potrebujete primerna oblačila, športno obutev z dobro zavarovanimi gležnji ali pohodne čevlje oziroma čevlje za snowboard, čelado za zaščito glave pred more-

bitnimi udarci, sončna očala za zaščito oči pred mrčesom in vetrom, ščitnike za komolce in kolena, ki vas bodo obvarovali pred odrgninami pri padcu, zaščito za hrbet ("želvo" ali bodyarmor) in zaščitne hlače.

Tekmovalne disciplineMountainboarding ima štiri glavne discipline, podobno kot deskanje ali gorsko kolesarstvo, in sicer spust (down-hill), boardercross, freestyle in freerideing. Pri spustu gre na progo en tekmovalec naenkrat. Po navadi je spust v gorah in razmeroma dolg, proge so daljše od kilometra in potekajo po različnih podlagah. Spust je fizično in kondicijsko zelo zahtevna disciplina, pri kateri se dosegajo največje hitrosti. Pri boardercrossu, tako kot v kole-sarstvu, tekmujejo od dva do štirje športniki po specifično zasnovani progi. Prosti slog ali freestyle je namenjen izva-janju trikov, v okviru tega pa poznamo tri zvrsti. Slopstyle je prestavitev trikov, sestavljenih iz več skokov, ograj (railov) in inovativnih elementov. Big air so skoki z velike skakalnice, pri čemer je cilj prikazati kar najbolj inova-tiven in drzen skok z vključitvijo raznih prijemov deske in obratov ali salt. Skate park (Jib) je predstavitev manjših in bolj inovativnih trikov s poudarkom na samoizražanju in kreativnosti. Freeriding ni tekmovalna disciplina, ampak pomeni prosto vožnjo po naravnem terenu, vključno z gozdom.

Mountainboard pri nasV Sloveniji naj bi se vse začelo pred dobrimi osmimi leti v Kranju. Naš sogovornik in eden najbolj aktivnih moun-

tainboarderjev pri nas je Tilen Javornik iz Slovenske Bistrice, ki ga boste najpogosteje srečali v kolesarskem parku na Pohorju, kjer trenira. Tilen je s somišljeniki tudi ustanovitelj Mountainboard kluba 2310, ki je uredil progo in park, ki je lani poleti deloval na Rogli. Sicer pa trenirajo na različnih koncih po Sloveniji na improviziranih progah in po skate parkih. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 30 aktivnih mountainboardarjev. Tako kot večina deskarjev na snegu se je tudi sam ukvarjal z vprašanjem, kaj početi poleti, dokler ni na internetu odkril mountainboardanja in se navdušil zanj. Letos se je kot edini Slovenec prvič udeležil svetovnega prvenstva v spustu, ki je potekalo v Franciji, in na šest kilometrov dolgi progi zasedel 13. mesto. V disciplini boardercross, ki je štela kot evropsko prvenstvo, je zasedel 30. mesto.

V kolesarski park na Pohorje bi rad pripeljal svetovno elito tega športa, saj so bili v Franciji vsi navdušeni, ko jim je kazal posnetke tega parka. Prvi pogovori že potekajo in upajmo, da mu uspe in da bomo lahko največje ase mountainboardanja spremljali tudi pri nas.

Za vse dodatne informacije o včlanitvi v društvo ali o predstavitvi mountainboardanja z brezplačnimi informa-tivnimi inštrukcijami se lahko obrnete nanj po facebooku (TEAMRIDER TJ ali fb skupina Mountainboard klub 2310) ali mu pišete na elektronski naslov mountainboard-klub2310@gmail.com.

Nov

www.kaerntnermessen.atS E J M I Š Č E C E L O V E C

5 DNI 5 TEM

z zabaviščnim parkomJesenski sejem

12.-16.sept.

MODAHIŠNI LJUBLJENČKI

STANOVANJSKA OPREMA

ENERGIJA IN GRADNJA

KULINARIKA ALPE-JADRAN

Celovški jesenski sejem, ki bo psom. V znamenju živali pa bo tudi

potekal od 12. do 16. septembra, tematsko podroèje Animal

se predstavlja v popolnoma Family/Živalska družina. Tukaj

novem videzu. Obiskovalce bodo lahko obiskovalci obèudovali

èakajo tudi zanimiva nova domaèe živali z vsega sveta. Na

tematska podroèja, na primer ogled bodo denimo koze, mini

Kulinarika Alp in Jadrana. ovce, lame, mini pujski, mini

Sejem se tokrat ponaša tudi s zajèki, angora zajèki, morski

kuharsko areno, kjer bodo prašièki, mongolske miške, kokoši

kuhali znani vrhunski kuharski itn.

mojstri. Zelo veliko zanimanje Prviè se na celovškem sejmu

vlada tudi za tekmovanje Izbira predstavlja COLLIGNUM. V okviru

psa leta 2012. evropske teritorialne povezave

Slovenija – Avstrija 2007–2013 je

Po kar 78 uspešnih jesenskih bilo ustanovljeno združenje Alpe

sejmih je prišel za CELOVŠKI Adria Holz/Les. To združenje daje

SEJEM KÄRNTNER MESSEN èas, osnovo partnerskim projektom na

da se koncept prilagodi potrebam podroèju razvoja novih proizvodov

prihodnosti. Pri tem je bil cilj, da se in poživljanja stare tehnike lesne

stare vrline ohranijo ter izpo- gradnje.

polnijo z novimi impulzi. Sem SAMO 1 EVRO stane vstopnica na

spada skrajšanje sejma z devetih otvoritveni dan – v sredo, 12.

na pet dni. Poskrbljeno je tudi za septembra 2012. In samo 1 evro

zabavo. Med drugim spremljajo stane na ta dan vsaka vožnja v

se jemski program štev i lne zabavišènem parku. Dnevno od

nagradne igre. Tako lahko na 16. ure pa je "Happy Hour", kar

primer zadenete veè dopustniških pomeni, da obiskovalcem ni veè

paketov na Katschbergu. V sklopu treba plaèati vstopnine.

tematskega podroèja Domaèe

živali bo potekalo žrebanje Odprto od 12. do 16. septembra

zanimivih nagrad, kjer je možno 2012 od 9. do 18. ure, zabavišèni

zadeti na primer tri dopustniške park do 2. ure.

pakete v hotelih, ki so še posebno

naklonjeni dopustovanju gostov s

JESENSKI SEJEM V CELOVCU:

5 dni - 5 tem

oglasno sporoèilo

RENE GOMOLJ

2012-08-29_07_NAMIG_NAMI 7 8/27/2012 5:48:37 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘128

LUKA ZORKO

Koroška je pogosto zapostavljena pokrajina in najbolj znana po težavah s prometnimi povezavami, saj v njene tri doline ni speljana avtocesta, kot smo tega razvajeni od drugod. Pokrajino zaznamujejo tri doline - Mežiška, Dravska in Mislinjska - ter tri pogorja – Pohorje, Karavanke in Savinjske Alpe. Med slovenskimi pokra-jinami je Koroška med najbolj hribovitimi.

Planinstvo in pohodništvoPeca, Raduha in Uršlja gora ter nekoliko manj obis-kana Olševa, ki pa je zato še bolj privlačna, so Koroške "romarske poti", ki privabljajo narave in aktivnosti željne obiskovalce. Uršlja gora leži na nadmorski višini 1696 m. Tik pod vrhom gore in zraven planinske koče, zgrajene leta 1912, stoji cerkev sv. Uršule, ki je bila zgrajena leta 1602. Z Uršlje gore imamo obširen razgled na Mislinjsko, Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino, Pohorje in Posavsko hribovje. Peca leži na nadmorski višini 2125 m in je najvišji in najbolj znan vrh na Koroškem. Vznožje Pece ima zaradi stika propustne in nepropustne podlage mokroten teren, kjer so našle zadnje zatočišče številne ogrožene rastline,

med katerimi po lepoti izstopajo rožnata socvetja divjih orhidej. Na severu in jugu je Peca zelo strma, precej manj pa na zahodu in vzhodu. Na vrhu je Kordeževa glava, ki je tudi najvišji vrh gore. Vzpon na Peco lahko začnemo v Mežici, Črni na Koroškem ali Topli. Raduha (1929 m) ima z južne in vzhodne strani položen teren, porasel z gozdovi in visokogorskimi travniki, na severu pa kraljujejo strme stene, ki jih dobro poznajo predvsem alpinisti. Zaradi te dvojnosti je Raduha zelo zanimiva, saj je primerna za lažje pohode kot tudi za planince, ki si zaželijo zahtevne poti, in alpiniste. Olševa je visoka 1929 m in je zelo znana po številnih naravnih oknih. Na vzhodnem grebenu so kar tri, ki jim po lepoti v naših gorah ni primere, zname-nitost pa je tudi Potočka zijalka. Olševa je za dostop bolj oddaljena in zato manj obiskana, a nanjo se je vsekakor vredno povzpeti. Smrekovec leži na nadmorski višini 1577 m in poimenuje 15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in zgornje Mežiške doline. Značilnost gozda so zelo velika mravljišča. Tukaj najdemo divjega petelina, pisano množico metuljev in tudi redke ogrožene rastline. Smrekovec je tudi edino vulkansko območje v Sloveniji, saj je bil tukaj pred 30 mili-joni let aktiven vulkan.

Na potepu po KoroškiMed rekami in gorami

Z vrhov teh gora in drugih koroških hribov se ponujajo prelepi razgledi na okolico ter neokrnjeno naravo. Na spletu ali v tiskani obliki bo vsak planinec našel opise poti in lahko izbral sebi primerno pot.

Druge športne aktivnostiHkrati s porastom priljubljenosti kolesarstva je na Koroškem nastalo kar nekaj označenih kolesarskih poti, ki smo jih podrobneje predstavili v prejšnji številki. Poleti je zelo priljubljena točka za izlete in kopanje tudi Ivarčko jezero, sicer pa so kopališča, urejena in "divja", skoraj povsod. Pozimi je mogoče smučati na Kopah, na smučišču TRC Ivarčko, Ribniškem Pohorju, smučišču Črna na Koroškem, smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem ali na smučišču Rimski vrelec.

Kulturna dediščina in turizemKoroška je tudi ena najstarejših slovenskih industrijskih regij, v prejšnjih stoletjih so se tu razvili rudarstvo, železarstvo in lesna industrija, ki so dodobra zaznamovali in oblikovali življenje in podobo teh krajev. Zato danes Korošci s ponosom prikazujejo življenje knapov, pav-rov, oglarjev, flosarjev, tesarjev in kovačev ter z njihovo dediščino oblikujejo tudi turistično ponudbo.

Radlje ob DraviV središču Dravske doline med Dravogradom in Mariborom, tik ob meji z Avstrijo, leži mesto Radlje ob Dravi. Na eni strani ga obdajajo hribi Kozjaka, na drugi strani pa hribi Pohorja. Radlje ob Dravi so kot kraj v uradnih zapisih prvič omenjene že pred več kot 850 leti kot Marenberg. Sam kraj je kljub mnogim spremembam obdržal svojo trško podobo. Prostrani nasadi hmelja, ki so povod za vsakoletno praznovanje Hmeljarskega likofa, markantno poslopje marenberškega domini-kanskega samostana, romantični park z dvorcem ter razvaline starega gradu pa celotni podobi kraja dajejo še svojevrsten pečat. V Radljah in okolici se splača obiskati gozdno in zgodovinsko učno pot ter vodno učno pot Vuhreščica. To jesen naj bi zgradili tudi urbani kolesarski park, ki bo navdušil ljubitelje adrenalina. 14. septembra se pričnejo Radeljska srečanja, ki se končajo Mihelovim sejmom in Hmeljarskim likofom konec septembra, vmes pa se zvrstijo številni dogodki.

DravogradDravograd je geografsko središče Koroške in leži na stičišču dolin treh rek - Drave, Meže in Mislinje, ob meji z Avstrijo. Zaradi tranzitnega značaja sta tu od nekdaj cveteli trgovina in obrt, ki se ji je kasneje pridružila industrija. Novost letošnje ponudbe je, da so v dvorcu Bukovje uredili 20 prenočišč za kolesarje in druge popot-nike. Ponujajo tri dvoposteljne sobe, od tega je ena opremljena s starinsko opremo iz dvorca, ter skupinski sobi za šest oziroma osem ljudi. V soboto, 8. septem-

TOMO JESENIČNIK

2012-08-29_08_NAMIG_NAMI 8 8/27/2012 5:48:59 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 9

med katerimi po lepoti izstopajo rožnata socvetja divjih orhidej. Na severu in jugu je Peca zelo strma, precej manj pa na zahodu in vzhodu. Na vrhu je Kordeževa glava, ki je tudi najvišji vrh gore. Vzpon na Peco lahko začnemo v Mežici, Črni na Koroškem ali Topli. Raduha (1929 m) ima z južne in vzhodne strani položen teren, porasel z gozdovi in visokogorskimi travniki, na severu pa kraljujejo strme stene, ki jih dobro poznajo predvsem alpinisti. Zaradi te dvojnosti je Raduha zelo zanimiva, saj je primerna za lažje pohode kot tudi za planince, ki si zaželijo zahtevne poti, in alpiniste. Olševa je visoka 1929 m in je zelo znana po številnih naravnih oknih. Na vzhodnem grebenu so kar tri, ki jim po lepoti v naših gorah ni primere, zname-nitost pa je tudi Potočka zijalka. Olševa je za dostop bolj oddaljena in zato manj obiskana, a nanjo se je vsekakor vredno povzpeti. Smrekovec leži na nadmorski višini 1577 m in poimenuje 15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in zgornje Mežiške doline. Značilnost gozda so zelo velika mravljišča. Tukaj najdemo divjega petelina, pisano množico metuljev in tudi redke ogrožene rastline. Smrekovec je tudi edino vulkansko območje v Sloveniji, saj je bil tukaj pred 30 mili-joni let aktiven vulkan.

Na potepu po KoroškiZ vrhov teh gora in drugih koroških hribov se ponujajo prelepi razgledi na okolico ter neokrnjeno naravo. Na spletu ali v tiskani obliki bo vsak planinec našel opise poti in lahko izbral sebi primerno pot.

Druge športne aktivnostiHkrati s porastom priljubljenosti kolesarstva je na Koroškem nastalo kar nekaj označenih kolesarskih poti, ki smo jih podrobneje predstavili v prejšnji številki. Poleti je zelo priljubljena točka za izlete in kopanje tudi Ivarčko jezero, sicer pa so kopališča, urejena in "divja", skoraj povsod. Pozimi je mogoče smučati na Kopah, na smučišču TRC Ivarčko, Ribniškem Pohorju, smučišču Črna na Koroškem, smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem ali na smučišču Rimski vrelec.

Kulturna dediščina in turizemKoroška je tudi ena najstarejših slovenskih industrijskih regij, v prejšnjih stoletjih so se tu razvili rudarstvo, železarstvo in lesna industrija, ki so dodobra zaznamovali in oblikovali življenje in podobo teh krajev. Zato danes Korošci s ponosom prikazujejo življenje knapov, pav-rov, oglarjev, flosarjev, tesarjev in kovačev ter z njihovo dediščino oblikujejo tudi turistično ponudbo.

Radlje ob DraviV središču Dravske doline med Dravogradom in Mariborom, tik ob meji z Avstrijo, leži mesto Radlje ob Dravi. Na eni strani ga obdajajo hribi Kozjaka, na drugi strani pa hribi Pohorja. Radlje ob Dravi so kot kraj v uradnih zapisih prvič omenjene že pred več kot 850 leti kot Marenberg. Sam kraj je kljub mnogim spremembam obdržal svojo trško podobo. Prostrani nasadi hmelja, ki so povod za vsakoletno praznovanje Hmeljarskega likofa, markantno poslopje marenberškega domini-kanskega samostana, romantični park z dvorcem ter razvaline starega gradu pa celotni podobi kraja dajejo še svojevrsten pečat. V Radljah in okolici se splača obiskati gozdno in zgodovinsko učno pot ter vodno učno pot Vuhreščica. To jesen naj bi zgradili tudi urbani kolesarski park, ki bo navdušil ljubitelje adrenalina. 14. septembra se pričnejo Radeljska srečanja, ki se končajo Mihelovim sejmom in Hmeljarskim likofom konec septembra, vmes pa se zvrstijo številni dogodki.

DravogradDravograd je geografsko središče Koroške in leži na stičišču dolin treh rek - Drave, Meže in Mislinje, ob meji z Avstrijo. Zaradi tranzitnega značaja sta tu od nekdaj cveteli trgovina in obrt, ki se ji je kasneje pridružila industrija. Novost letošnje ponudbe je, da so v dvorcu Bukovje uredili 20 prenočišč za kolesarje in druge popot-nike. Ponujajo tri dvoposteljne sobe, od tega je ena opremljena s starinsko opremo iz dvorca, ter skupinski sobi za šest oziroma osem ljudi. V soboto, 8. septem-

bra, ŠD Titani v Dravogradu prireja tekmovanje za naziv najmočnejšega Korošca, v četrtek, 6. septembra, pa se pričenjajo Jesenske serenade, ki jih organizirata Javni zavod Dravit Dravograd in Glasbena matica Slovenije. Gre za serijo koncertov, ki bodo potekali štiri zaporedne četrtke, odprli pa jih bodo Nuška Drašček in Tolkalci AG. 30. oktobra bo potekal vsakoletni zabavni dogodek Noč čarovnic in bučkanje – izrezovanje buč. Koncerti in bučkanje bodo potekali v dvorcu Bukovje in pred njim.

Podklanec - Kmetija KlančnikV kraju Podklanec ob glavni cesti Dravograd-Ravne na Koroškem leži Turistična kmetija Klančnik, ki se lahko pohvali s 300-letno tradicijo. Za obiskovalce pripravijo voden sprehod po kmetiji in jih pogostijo z domačo sal-amo z divjačino, domačim kruhom in seveda koroškim moštom v 150 let stari kamniti kleti. Na kmetiji lahko degustirate in kupite dobrote iz lastne predelave suho-mesnih izdelkov, narejene izključno iz doma predelanega mesa. Po opisu in degustaciji gostom predstavijo kmetijo in pokažejo robota za molžo krav. Gre za sistem, ki obratuje samodejno in krave same prihajajo na molžo. V prašičjem hlevu so plemenske svinje za vzrejo pujskov, ki so na razpolago celo leto. Ogled se nadaljuje pri obori z jeleni in mufloni, kamor se popeljete s turističnim vlakom (56 sedežev). Tam na 40 hektarjih živi 150 glav

TOMO JESENIČNIK

2012-08-29_09_NAMIG_NAMI 9 8/27/2012 5:49:18 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1210

TIC Radlje ob DraviMariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravitelefon: 02 8873289, faks: 02 8873290, e-mail: sktm-tic.radlje@siol.net, www.obcina-radlje.si

Marenberški mladinski hotelMariborska cesta 8, Radlje ob Dravitelefon: 02 88 73 288, e-mail: info@sktmradlje.si

TIC DravogradTrg 4. julija 50, 2370 Dravogradtelefon: +386 2 8710285, e-mail: info.dravograd@kanet.si, www.dravograd.si

Turistična kmetija KlančnikPodklanc 5, 2370 Dravogradtelefon:031 805 309, 031 619 306, e-mail: marko.kogelnik@siol.net, www.kmetija-klancnik.si

TIC Ravne na KoroškemTrg svobode 21, 2390 Ravne na Koroškemtelefon: 02 82 21 219, e-mail: tic.ravne@siol.net, www.ravne.si/tic

TIC Slovenj GradecGlavni trg 24, 2380 Slovenj Gradectelefon: 02 88 12 116, faks: 02 88 12 117, e-mail: tic@slovenjgradec.si, www.spotur.siPodzemlje Pece - Turistični rudnik in muzej

Rudnik Mežica Glančnik 8, 2392 Mežicatelefon: 02 87 00 180, 02 87 00 160, email: info@podzemljepece.com, www.podzemljepece.com

TIC VuzenicaMladinska ulica 1, 2367 Vuzenicatelefon: 02 87 91 220, faks: 02 87 91 221, e-mail: tic@vuzenica.si, www.vuzenica.si

Informacije:

divjadi, na posestvu pa se nahaja tudi lovska koča s preko 400 trofejami. Po vrnitvi lahko gosti kupijo njihove izdelke kot tudi izdelke nekaterih drugih okoliških kmetij. Za otroke bo nedvomno zanimiv majhen živalski vrt z različnimi domačimi živalmi. Sprejmejo lahko do 112 gostov naenkrat. Dobrote iz trgovine se lahko kupijo vsak dan, za ogled kmetije pa je obvezna predhodna najava.

Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem so upravno, gospodarsko in kul-turno središče Mežiške doline. Ležijo ob spodnjem delu reke Meže, pod mogočno Uršljo goro. Ravne so mesto železarjev, jeklenih skulptur in knjižne bogatije. O kultur-ni rasti pričajo bogati fondi Koroške osrednje knjižnice, o zgodovini železarstva pa zanimive muzejske zbirke. V Kotljah posvečajo vsakoletno skrb promociji bratov Kuhar, na sončnem Preškem Vrhu pa Prežihova bajta utemeljuje spomin na najbolj znanega izmed njih, na pis-atelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Pod košato Uršljo goro vabi poleti idilično Ivarčko jezero, pozimi pa zasnežena pobočja smučišča Ošven. Popotnikom in mladim je namenjen Mladinski hotel Punkl, ki se nahaja na Gozdarski poti 18 v Čečovju, le korak od centra. Je prvi nizkoenergijski ekološki leseni mladinski hotel v Sloveniji. Hotel na površini 570 m2 gostom v osmih fleksibilno zasnovanih sobah ponuja prenočitev v dvo-, štiri- ali osemposteljnih sobah z lastnimi sanitarijami.

Podzemlje PeceRudarjenje ima na Koroškem dolgo tradicijo, saj njegovi začetki segajo že v leto 1665. Rudnik svinca in cinka je eden starejših rudnikov v tem delu Evrope, v njem se je med Peco in Uršljo goro rudarilo preko 330 let. V teh letih so rudarji izkopali preko 1000 km rovov in odkopov. Današnjim generacijam je tako ostala bogata tehnična, naravna in kulturna dediščina, ki si jo sedaj lahko ogledajo. Po 3,5 km dolgem rovu Glančnik obis-kovalce vodniki peljejo v osrčje Pece, kjer si ogledajo, kakšno je bilo delo rudarjev od pričetkov rudarjenja pa vse do zaprtja rudnika. Pred vhodom v rudnik so v stari rudarski upravi na Glančniku, ki je bila zgrajena leta 1928 kot poslovno-stanovanjski objekt, urejene bogate zbirke kamnin, mineralov, rudarskih fotografij in predmetov, postavljeno pa je tudi rudarsko stanovanje iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno. V jami je urejen pros-tor, kjer so občasno koncerti in druge kulturne prireditve, izpostavimo lahko ustvarjalno delavnico Postanimo strašni kuščarji, ki bo potekala ob tednu otroka 6. okto-bra. Otroci bodo spoznali čas, ko so Zemljo naseljevali dinozavri, in si iz papirja izdelali čisto svojega dinozavra, ki ga bodo lahko odnesli domov. Delavnica je primerna za otroke od petega do osmega leta. Nekoliko večjim pa je namenjena delavnica Skrivnostni svet nežive narave, kjer bodo spoznali skrivnostni svet okamnin. Izdelali bodo svoje fosile, ki jih bodo lahko obarvali in odnesli domov. Delavnica je primerna za otroke od osmega do štirinajstega leta. Verjetno ni preveč poudarjati, da se je po rovih mogoče vodeno peljati tudi s kolesi, več o tej avanturi pa lahko najdete v prejšnji številki naše priloge.

Slovenj GradecSlovenj Gradec je upravno, gospodarsko in kulturno središče Mislinjske doline. Slovenj Gradec je bil že od nek-

daj kraj, iz katerega so izhajali in v njem živeli mnogi priz-nani umetniki: skladatelj Hugo Wolf, kipar Fran Berneker, slikarji Jože Tisnikar, Karel Pečko, Bogdan Borčič, pisatelja Fran Ksaver Meško in Ljuba Prenner in drugi. V letu 2012 je Slovenj Gradec skupaj s še petimi slovenskimi mesti del projekta Evropska prestolnica kulture in tako se skozi vse leto vrstijo številni večji in tudi manjši dogodki, ki bodo posebno zaznamovali mesto kot mesto miru in kulture.

Srednjeveško mestno jedro je nastalo v 13. stoletju in je skozi vsa nemirna stoletja ohranilo svojo srednjeveško obliko in zasnovo. Tu se nahajajo najpomembnejše kul-turne in zgodovinske institucije, kot so Koroška galerija

likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Sokličev muzej, Muzej Huga Wolfa, cerkvi sv. Elizabete in Sv. duha, graščina Rotenturn.

Na območju Mislinjske doline so v zadnjih letih nastale številne tematske turistične poti, ki so primerne za rekreativne pohodnike, kolesarje in jahalce. Vsaka od njih nosi v sebi poleg rekreacije in preživljanja prostega časa v naravi tudi posebno sporočilo: predstaviti popotnikom lokalne posebnosti, kulinariko, naravno, kulturno in etnološko dediščino in druge zanimivosti območja. Te poti so: Meškova pot, Pot Plešivec, Pot domačih obrti, Puščavnikova pot, Pot na Rahtelov vrh, Pot Rimljanov, Bernekerjeva pot, Pot v deželo škratov, Puščavnikova pot, Pot Tičnica.

Na območju Slovenj Gradca in okolice obstaja pes-tra ponudba kolesarskih poti, primernih tako za bolj izkušene kot tudi za rekreativne kolesarje. Slovenj Gradec s svojo okolico ponuja odlične možnosti za šport in rekreacijo – smučanje, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo in planinarjenje ter še marsikaj. Športni center Slovenj Gradec je odlična lokacija za pri-prave vrhunskih športnikov, nastanitev in prehrana pa sta možni v novo zgrajenem Hostlu Slovenj Gradec, ki se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra. Na voljo so moderno opremljene eno- do štiriposteljne sobe in štirje apartmaji, konferenčne dvorane ter prostori za pri-reditve. Jeseni bo v Slovenj Gradcu kar nekaj prireditev, recimo Trg umetnosti v mestnem jedru (14. in 15. 9.), Dan športa v MOSG (15. 9.), Mirovniški festival ob dnevu miru (21. 9.), večerne zabave v prireditvenem šotoru s priznanimi glasbenimi izvajalci (21. in 22. 9.) in dan ljubi-teljske kulture (22. 9.).

V tednu od 15. do 19. 9. bo potekalo tudi 1. mednarodno solopevsko tekmovanje Hugo Wolf, v času od 21. do 23. 9. pa še srečanje partnerskih mest (Slovenj Gradec, Česky Krumlov, Hauzenberg, Vöcklabruck).

VuzenicaOb severnem vznožju Pohorja, na desnem bregu reke Drave, leži Vuzenica. Odlikuje jo sloves enega najstarejših krajev v Dravski dolini. Strnjeno naselje je položeno v kotanjo ob strugi reke Drave in njenega pritoka, potoka Cerkvenice. Nekdaj so tu splavarji splavili »flose«, pre-vozniki pa so ob Dravi veselo tovorili. Še danes so splavi zelo priljubljeni, a tokrat kot turistična ponudba in raz-vedrilo. Ob pohodništvu in kolesarjenju sta Vuzenica in njena okolica priljubljeni tudi pri ribičih, saj je Drava tu baje zelo bogata. V njej živi več kot 50 vrst rib, prirejali pa so tudi že velika mednarodna tekmovanja. Ribolov je mogoč skoraj na vse načine: muharjenje (salmonidi, ciprinidi, predatorji), lov z blestivko (salmonidi, predatorji ), lov s plovcem (ciprinidi), talni ribolov (ciprinidi, preda-torji). Med ogleda vredne znamenitosti nedvomno sodijo Pistrov grad, okoliške cerkvice ter spominska soba škofa A. M. Slomška, ki je v Vuzenici služboval od leta 1838 do 1844. Spominska soba je ohranjena v sedanji knjižnici in predprostoru vuzeniškega župnišča. Posebnost sobe je dobro ohranjen tramovni strop, ki je okrašen z drobnimi vzorčki, predmeti in prizori iz vsakdanjega življenja. Vmes so tudi zapisi v nemškem in latinskem jeziku.

Vabljeni na Koroško!

2012-08-29_10_NAMIG_NAMI 10 8/27/2012 5:49:28 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 11

XXX

TIC Radlje ob DraviMariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravitelefon: 02 8873289, faks: 02 8873290, e-mail: sktm-tic.radlje@siol.net, www.obcina-radlje.si

Marenberški mladinski hotelMariborska cesta 8, Radlje ob Dravitelefon: 02 88 73 288, e-mail: info@sktmradlje.si

TIC DravogradTrg 4. julija 50, 2370 Dravogradtelefon: +386 2 8710285, e-mail: info.dravograd@kanet.si, www.dravograd.si

Turistična kmetija KlančnikPodklanc 5, 2370 Dravogradtelefon:031 805 309, 031 619 306, e-mail: marko.kogelnik@siol.net, www.kmetija-klancnik.si

TIC Ravne na KoroškemTrg svobode 21, 2390 Ravne na Koroškemtelefon: 02 82 21 219, e-mail: tic.ravne@siol.net, www.ravne.si/tic

TIC Slovenj GradecGlavni trg 24, 2380 Slovenj Gradectelefon: 02 88 12 116, faks: 02 88 12 117, e-mail: tic@slovenjgradec.si, www.spotur.siPodzemlje Pece - Turistični rudnik in muzej

Rudnik Mežica Glančnik 8, 2392 Mežicatelefon: 02 87 00 180, 02 87 00 160, email: info@podzemljepece.com, www.podzemljepece.com

TIC VuzenicaMladinska ulica 1, 2367 Vuzenicatelefon: 02 87 91 220, faks: 02 87 91 221, e-mail: tic@vuzenica.si, www.vuzenica.si

Informacije:

daj kraj, iz katerega so izhajali in v njem živeli mnogi priz-nani umetniki: skladatelj Hugo Wolf, kipar Fran Berneker, slikarji Jože Tisnikar, Karel Pečko, Bogdan Borčič, pisatelja Fran Ksaver Meško in Ljuba Prenner in drugi. V letu 2012 je Slovenj Gradec skupaj s še petimi slovenskimi mesti del projekta Evropska prestolnica kulture in tako se skozi vse leto vrstijo številni večji in tudi manjši dogodki, ki bodo posebno zaznamovali mesto kot mesto miru in kulture.

Srednjeveško mestno jedro je nastalo v 13. stoletju in je skozi vsa nemirna stoletja ohranilo svojo srednjeveško obliko in zasnovo. Tu se nahajajo najpomembnejše kul-turne in zgodovinske institucije, kot so Koroška galerija

likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Sokličev muzej, Muzej Huga Wolfa, cerkvi sv. Elizabete in Sv. duha, graščina Rotenturn.

Na območju Mislinjske doline so v zadnjih letih nastale številne tematske turistične poti, ki so primerne za rekreativne pohodnike, kolesarje in jahalce. Vsaka od njih nosi v sebi poleg rekreacije in preživljanja prostega časa v naravi tudi posebno sporočilo: predstaviti popotnikom lokalne posebnosti, kulinariko, naravno, kulturno in etnološko dediščino in druge zanimivosti območja. Te poti so: Meškova pot, Pot Plešivec, Pot domačih obrti, Puščavnikova pot, Pot na Rahtelov vrh, Pot Rimljanov, Bernekerjeva pot, Pot v deželo škratov, Puščavnikova pot, Pot Tičnica.

Na območju Slovenj Gradca in okolice obstaja pes-tra ponudba kolesarskih poti, primernih tako za bolj izkušene kot tudi za rekreativne kolesarje. Slovenj Gradec s svojo okolico ponuja odlične možnosti za šport in rekreacijo – smučanje, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo in planinarjenje ter še marsikaj. Športni center Slovenj Gradec je odlična lokacija za pri-prave vrhunskih športnikov, nastanitev in prehrana pa sta možni v novo zgrajenem Hostlu Slovenj Gradec, ki se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra. Na voljo so moderno opremljene eno- do štiriposteljne sobe in štirje apartmaji, konferenčne dvorane ter prostori za pri-reditve. Jeseni bo v Slovenj Gradcu kar nekaj prireditev, recimo Trg umetnosti v mestnem jedru (14. in 15. 9.), Dan športa v MOSG (15. 9.), Mirovniški festival ob dnevu miru (21. 9.), večerne zabave v prireditvenem šotoru s priznanimi glasbenimi izvajalci (21. in 22. 9.) in dan ljubi-teljske kulture (22. 9.).

V tednu od 15. do 19. 9. bo potekalo tudi 1. mednarodno solopevsko tekmovanje Hugo Wolf, v času od 21. do 23. 9. pa še srečanje partnerskih mest (Slovenj Gradec, Česky Krumlov, Hauzenberg, Vöcklabruck).

VuzenicaOb severnem vznožju Pohorja, na desnem bregu reke Drave, leži Vuzenica. Odlikuje jo sloves enega najstarejših krajev v Dravski dolini. Strnjeno naselje je položeno v kotanjo ob strugi reke Drave in njenega pritoka, potoka Cerkvenice. Nekdaj so tu splavarji splavili »flose«, pre-vozniki pa so ob Dravi veselo tovorili. Še danes so splavi zelo priljubljeni, a tokrat kot turistična ponudba in raz-vedrilo. Ob pohodništvu in kolesarjenju sta Vuzenica in njena okolica priljubljeni tudi pri ribičih, saj je Drava tu baje zelo bogata. V njej živi več kot 50 vrst rib, prirejali pa so tudi že velika mednarodna tekmovanja. Ribolov je mogoč skoraj na vse načine: muharjenje (salmonidi, ciprinidi, predatorji), lov z blestivko (salmonidi, predatorji ), lov s plovcem (ciprinidi), talni ribolov (ciprinidi, preda-torji). Med ogleda vredne znamenitosti nedvomno sodijo Pistrov grad, okoliške cerkvice ter spominska soba škofa A. M. Slomška, ki je v Vuzenici služboval od leta 1838 do 1844. Spominska soba je ohranjena v sedanji knjižnici in predprostoru vuzeniškega župnišča. Posebnost sobe je dobro ohranjen tramovni strop, ki je okrašen z drobnimi vzorčki, predmeti in prizori iz vsakdanjega življenja. Vmes so tudi zapisi v nemškem in latinskem jeziku.

Vabljeni na Koroško!

DAVID VALIČ

2012-08-29_11_NAMIG_NAMI 11 8/27/2012 5:49:49 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1212

dovolj prostora, to pomeni, da tudi če niste adrenalinski odvisnež, boste našli kaj zase.

Prav na osrednjem trgu je kar nekaj ponudnikov "adrena-linskih užitkov", ki bodo zagotovo pognali kri po žilah tudi tistim bolj umirjenim. Če dvomite in trdite, da to ni za vas, je prenevarno, in se sprašujete, ali boste zmogli, poznajo lokalni vodniki pravi recept. Ture, ki jih lahko izberete, so skrbno načrtovane in prirejene za različne iskalce izzivov. Četudi ste družina z majhnimi otroki, boste v obilici ponudbe našli kaj zase.

Kaj ponuja Bovec z okolico?Rafting je prav gotovo v vrhu ponudbe, na voljo pa so še soteskanje in jamarstvo (različne težavnostne stopnje), kajak (tudi tečaje ponujajo), pohodništvo, vodeni gor-skokolesarski izleti pa skoki s padalom in jadranje s padalom (paragliding). Tudi gorska kolesa, ki ne sodijo prav v osnovno kategorijo koles, si je mogoče izposoditi. Sodeč po videnem, bodo zadovoljni tudi tisti kolesarji z bolj prefinjenim okusom. Na kolesu je mogoče okolico odkrivati tudi samostojno in ne le z vodnikom, zato so na voljo zloženke z opisi poti in zemljevidom. Cene so … različne.

Rafting stane 36 do 50 evrov in zajema obvezno opremo, prevoz, vodenje in tudi nezgodno zavarovanje. Za teden dni izposoje polnovzmetenega specializeda je treba odšteti "le" 135 evrov, vodene ture, ki zajemajo izposojo kolesa in opreme ter prevoz do izhodišča, pa se gibljejo med 45 in 70 evri, odvisno od trajanja. Adrenalinsko usmerjeni kolesarji se lahko podate tudi v bike park v pogorju Kanina. Park je razdeljen na tri težavnostne stopnje. Zgornji in srednji del sta namenjena vsem, ki se v spodnjem delu usmerijo na makadamsko cesto, tisti z obilico znanja in poguma pa nadaljujejo na tehnično bolj zahtevnem spodnjem delu.

Prava posebnost pri nas je zipline, novost letošnjega leta, ob kateri je mogoče iz pogorja Kanina uživati prečudovit pogled na Bovec in Sočo med vožnjo po jeklenici, ki je pripeta na plezalni pas. Le nekaj tehničnih podatkov: hitrost 40 do 60 km/h, dolžina (skupaj) 2,2 kilometra, največja višina 200 metrov. Celoten podvig traja približno tri ure, vse, kar potrebujete, pa je pohodna obutev in dobršna mera poguma ter 55 evrov na osebo. Vsekakor vredno preizkusiti.

Užitkarji prav tako najdejo kaj zaseTisti, ki ne sodite med adrenalinske odvisneže, ampak med užitkarje, boste ob Soči našli številne skrite kotičke, ponekod tudi s snežno belo mivko, kjer lahko uživate na soncu ob spremljavi Soče, ki vas, četudi boste vanjo zabredli le do kolen, pošteno osveži, če bi slučajno postalo prevroče. Običajna poletna temperatura, z izjemo kakšnih skritih tolmunov, ne preseže 12 do 14 stopinj. Poletni pripeki severne Primorske pa se je mogoče elegantno in brez napora izogniti tudi s kabinsko žičnico na naše najvišje smučišče - Kanin. Do zgornje postaje boste prispeli po le 30 minutah vožnje. Razgled ob zares lepem vremenu seže včasih tudi do morja, vsekakor pa do Krna, pogorja Polovnika in Kobariškega Stola. Da ne omenjam doline reke v predelu okoli Bovca. Tisti z željo po pohodništvu se lahko z vrha odpravite do

DAVID CUDER

Številnim morje ni prvovrsten oddih, zato se raje poda-jajo v hribe. Boljšega izhodišča, kot je Bovec, mali kraj v Julijskih Alpah, v Sloveniji enostavno ni.

Za vse, ki niso enakih misli iz pesmi skupine Zmelkow, da je smisel življenja ležanje na plaži z možgani na off …, se hitro najde težava, kako preživeti poletni dopust. To so običajno ljudje, ki se jim mora dogajati, kot radi rečemo.

Bovec, do katerega vodi sicer več regionalnih cest, a nobena ne omogoča najhitrejšega dostopa, je pravšnji naslov za vse športne navdušence. Morda je tako celo boljše, saj se lahko avantura prične že na poti do tja, namesto da z avtomobilom oddrvite mimo vseh čudovitih kotičkov ob poti.

Iz smeri Loga pod Mangartom boste tik pred Bovcem naleteli na trdnjavo Kluže, pomembno točko iz prve svetovne vojne. Če pridete z juga, morate zaviti v center Kobarida, kjer je izpustiti muzej prve svetovne vojne in kostnice pravi greh, četudi vam zgodovina v šoli ni bila najljubši predmet. Tretja možna pot vodi iz gorenjske smeri čez Vršič v dolino Trente in ob Soči do Bovca. Na poti se splača ustaviti na izviru Soče pa ob velikih soških koritih, ki vam ne bodo vzela veliko časa, so pa vredna ogleda.

Bovec na trenutke deluje zasanjano in zaspano mestece v osrčju Alp in prav turisti ga predvsem v poletnih mes-ecih prebudijo iz spanja. Majhno in po potresu zgledno urejeno mesto ponuja več, kot se na prvi pogled zdi. Za lenobno posedanje na vrtu kavarnic je skoraj vedno

Meka športnih navdušencev v osrčju Julijcev

Majhno in po potresu

zgledno urejeno mestece ponuja več, kot se zdi na prvi pogled

ARHIV AKTIVNI PLANET

2012-08-29_12_NAMIG_NAMI 12 8/27/2012 5:50:08 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 13

dovolj prostora, to pomeni, da tudi če niste adrenalinski odvisnež, boste našli kaj zase.

Prav na osrednjem trgu je kar nekaj ponudnikov "adrena-linskih užitkov", ki bodo zagotovo pognali kri po žilah tudi tistim bolj umirjenim. Če dvomite in trdite, da to ni za vas, je prenevarno, in se sprašujete, ali boste zmogli, poznajo lokalni vodniki pravi recept. Ture, ki jih lahko izberete, so skrbno načrtovane in prirejene za različne iskalce izzivov. Četudi ste družina z majhnimi otroki, boste v obilici ponudbe našli kaj zase.

Kaj ponuja Bovec z okolico?Rafting je prav gotovo v vrhu ponudbe, na voljo pa so še soteskanje in jamarstvo (različne težavnostne stopnje), kajak (tudi tečaje ponujajo), pohodništvo, vodeni gor-skokolesarski izleti pa skoki s padalom in jadranje s padalom (paragliding). Tudi gorska kolesa, ki ne sodijo prav v osnovno kategorijo koles, si je mogoče izposoditi. Sodeč po videnem, bodo zadovoljni tudi tisti kolesarji z bolj prefinjenim okusom. Na kolesu je mogoče okolico odkrivati tudi samostojno in ne le z vodnikom, zato so na voljo zloženke z opisi poti in zemljevidom. Cene so … različne.

Rafting stane 36 do 50 evrov in zajema obvezno opremo, prevoz, vodenje in tudi nezgodno zavarovanje. Za teden dni izposoje polnovzmetenega specializeda je treba odšteti "le" 135 evrov, vodene ture, ki zajemajo izposojo kolesa in opreme ter prevoz do izhodišča, pa se gibljejo med 45 in 70 evri, odvisno od trajanja. Adrenalinsko usmerjeni kolesarji se lahko podate tudi v bike park v pogorju Kanina. Park je razdeljen na tri težavnostne stopnje. Zgornji in srednji del sta namenjena vsem, ki se v spodnjem delu usmerijo na makadamsko cesto, tisti z obilico znanja in poguma pa nadaljujejo na tehnično bolj zahtevnem spodnjem delu.

Prava posebnost pri nas je zipline, novost letošnjega leta, ob kateri je mogoče iz pogorja Kanina uživati prečudovit pogled na Bovec in Sočo med vožnjo po jeklenici, ki je pripeta na plezalni pas. Le nekaj tehničnih podatkov: hitrost 40 do 60 km/h, dolžina (skupaj) 2,2 kilometra, največja višina 200 metrov. Celoten podvig traja približno tri ure, vse, kar potrebujete, pa je pohodna obutev in dobršna mera poguma ter 55 evrov na osebo. Vsekakor vredno preizkusiti.

Užitkarji prav tako najdejo kaj zaseTisti, ki ne sodite med adrenalinske odvisneže, ampak med užitkarje, boste ob Soči našli številne skrite kotičke, ponekod tudi s snežno belo mivko, kjer lahko uživate na soncu ob spremljavi Soče, ki vas, četudi boste vanjo zabredli le do kolen, pošteno osveži, če bi slučajno postalo prevroče. Običajna poletna temperatura, z izjemo kakšnih skritih tolmunov, ne preseže 12 do 14 stopinj. Poletni pripeki severne Primorske pa se je mogoče elegantno in brez napora izogniti tudi s kabinsko žičnico na naše najvišje smučišče - Kanin. Do zgornje postaje boste prispeli po le 30 minutah vožnje. Razgled ob zares lepem vremenu seže včasih tudi do morja, vsekakor pa do Krna, pogorja Polovnika in Kobariškega Stola. Da ne omenjam doline reke v predelu okoli Bovca. Tisti z željo po pohodništvu se lahko z vrha odpravite do

Prestreljeniškega okna (tik pod vrhom je kratek odsek, zavarovan z jeklenicami) ali do koče Petra Skalarja, za kar boste potrebovali približno 45 minut ali tudi več, če se boste ustavljali ob tablah ob poti, ki opisujejo naravo-slovno učno pot. Ne pozabite na primerno obutev - pla-ninski pohodni čevlji so obvezni!

Kam po napornem dnevu?Zagotovo je prvi naslov Letni vrt v strogem centru Bovca. Zares pestra ponudba jedi, prijeten ambient, dobra hrana ne glede na to, ali boste naročili pico, testenine ali morda kaj bolj prefinjenega. Od lokalnih jedi so poseb-nost čompe (krompir) s skuto, za sladico pa buški krafi. Slednje priporočam le ob naročilu lahkega kosila ali večerje oziroma delitev porcije. V hotelu Alp je greha vre-den tudi kaninski vrh, ki je prav tako lokalna sladica.

Glede na vse videno je Bovec resnično zanimiv kraj, ki ponuja mnogo, zato ne preseneča, da je dobro znan tudi med tujimi turisti, mogoče celo bolj kot med Slovenci.

Penzion Boka****

Žaga 156 a, 5224 SrpenicaTelefon: +386 538 45 512Spletna stran: http://sl.boka-bovec.si/E-pošta: penzion@boka-bovec.si; marketing.boka@gmail.comFacebook: Hotel Penzion Boka Bovec, Slaščičarna Penziona BokaPoleg penzionske udobnosti in prijaznosti hotelskega osebja boste deležni sprostitve in miru, saj je penzion v neokrnjeni naravi, obkrožen s številnimi sprehajalnimi in kolesarskimi potmi.

Zaradi fleksibilnosti gostom ponujajo številne športne aktivnosti in možnosti prevo-zov na različne dogodke in prireditve v okolici ter poskrbijo za njihovo dobro počutje.

Hotel Mangart Bovec

Mala vas 107, 5230 BovecTelefon: +386 5 388 4250, faks: +386 5 388 4251Spletna stran: www.hotel-mangart.comE-pošta: booking@hotel-mangart.comZ neokrnjeno naravo obdan hotel Mangart je odlična izbira za preživljanje prostega časa za družine in posameznike.

Ponudniki turističnih storitev

Iz smeri Loga pod Mangartom boste tik pred Bovcem naleteli na trdnjavo Kluže, pomembno točko iz prve svetovne vojne. Če pridete z juga, morate zaviti v center Kobarida, kjer je izpustiti muzej prve svetovne vojne in kostnice pravi greh, četudi vam zgodovina v šoli ni bila najljubši predmet. Tretja možna pot vodi iz gorenjske smeri čez Vršič v dolino Trente in ob Soči do Bovca. Na poti se splača ustaviti na izviru Soče pa ob velikih soških koritih, ki vam ne bodo vzela veliko časa, so pa vredna ogleda.

Bovec na trenutke deluje zasanjano in zaspano mestece v osrčju Alp in prav turisti ga predvsem v poletnih mes-ecih prebudijo iz spanja. Majhno in po potresu zgledno urejeno mesto ponuja več, kot se na prvi pogled zdi. Za lenobno posedanje na vrtu kavarnic je skoraj vedno

Meka športnih navdušencev v osrčju Julijcev

ARHIV AKTIVNI PLANET

2012-08-29_13_NAMIG_NAMI 13 8/27/2012 5:50:24 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1214

LUKA ZORKO

Vabimo vas na imenitno kolesarsko druženje z Istro. Z gorskimi kolesi bomo prevozili traso stare ozkotirne železnice Parenzane, ki je do 30-ih let prejšnjega stoletja povezovala Trst, Izolo, Buje, Grožnjan, Motovun, Vižinado in Poreč. Dolga je bila preko 130 kilometrov in je danes v precejšnjem delu lepo obnovljena in preurejena v eno najlepših kolesarskih poti v tem delu Evrope. Celotna trasa predstavlja enkratno možnost spoznavanja Istre s kolesom. Od lanskega novembra je prevozna vse do cilja v Poreču. Proga je primerna za vse, ki zmorejo dnevne

gorskokolesarske ture od 70 do 80 km. Tehnično je pot nezahtevna, saj poteka po valoviti trasi železniške proge s številnimi čudovitimi razgledi, mimo mest, skozi pre-dore … Potovali in kolesarili bomo počasi, vmes postali, se fotografirali. Potrebovali boste toplejšo osebno kole-sarsko opremo, nahrbtnik za vsakodnevne potrebščine, čelno svetilko za vožnjo skozi predore, bidon s pijačo, prvo pomoč, rezervne zračnice.

Organiziran prevoz potnikov + prevoz koles in prtljage + nastanitev v hotelu Lucija v Portorožu

Odhod: 6. 10. 20126. 10. 2012: MARIBOR–KOPER–PORTOROŽ: Odhod avtobusa ob 14.00 (postaja v Mlinski ulici, pridite 30 minut prej, da bomo lahko pravočasno vkrcali kolesa v transportno vozilo). Vožnja proti Ljubljani, Kopru. Prihod v Koper. Izkrcanje koles in opreme. Ob 17.00 se odpravi-mo na potovanje s kolesi. Najprej krajša vožnja po slov-enskem delu Parenzane, ob obali proti Izoli, nato skozi oba predora v Portorož. Nastanitev v hotelu Lucija, pred katerim nas že čakata naš avtobus in osebna prtljaga. Prosto za sprostitev in sprehode do večerje. Morda pa se podamo še na kak potep do bližnjega Pirana, s kolesi, seveda. Nočitev.

7. 10. 2012: PORTOROŽ–SOLINE SEČOVLJE–BUJE–MOTOVUN–RAKOTULE–VIŽINADA–POREČ IN POVRATEK V MARIBOR. Zajtrk. Sobe bomo zapustili do 8.00, predaja prtljage v vozilo. Sedemo na kolo in se poženemo proti Luciji skozi avtokamp, od koder nadalju-jemo pot ob znamenitih Sečoveljskih solinah in na mejo s sosednjo Hrvaško. Tu se prične makadamski, ta pravi del poti. Sledita blag vzpon pa nadaljevanje po Hrvaški vse do Buj (del proge poteka po asfaltu, postanek v Bujah). Nadaljujemo po atraktivni trasi vse do prelepega mesta Grožnjan, kjer imamo daljši postanek. Nato nas čakata vožnja proti Rakotulam pa spust pod mestom Oprtalj vse do Livad. Sledita prečenje reke Mirne in vzpon pod obronki hriba, na katerem nas očara veduta mesta Motovun. Sledi nadaljevanje kolesarjenja po Parenzani do Vižinade. Po premoru v Vižinadi nadaljujemo proti Poreču, po delu trase, ki je bil predan v promet kolesarjem šele lani novem-bra. Prihod v Poreč, kjer se naše potepanje s kolesi konča. Odpravili se bomo v mesto, si privoščili pijačo na obali in obed. Zvečer sledita vkrcanje v avtobus in odhod proti Sloveniji s postankom ali dvema do prihoda v Maribor.

CENA: 145,00 EUR pri najmanj 25 potnikih. ROK PRIJAVE: 10. 9. 2012

Cena vključuje:*ORGANIZIRAN PREVOZ OSEB, KOLES IN PRTLJAGE PO PROGRAMU iz Maribora, Slovenke Bistrice, Celja

*nastanitev na osnovi enega polpenziona v dvoposteljni sobi v hotelu Lucija v Portorožu (zajtrk, nočitev, večerja)

Namigova kolesarska pustolov ščinaStara Parenzana in lepote Istre

*turistično takso

*zemljevid slovenske in hrvaške trase Parenzane za vsakega udeleženca

*stroške organizacije izleta

*kolesarsko darilce

*asistenco predstavnika agencije SLAVIJA TURIZEM ves čas potovanja/kolesarjenja

*nezgodno zavarovanje potnikov

*DDV

Cena ne vključuje: pijače in prehrane na kolesarjenju ter enoposteljne sobe: doplačilo 31 EUR/dan, osebnih stroškov.

Zavarovanje rizika odpovedi potovanja: 4,8 % od celotne vrednosti

Vaša oprema: Morda boste potrebovali tudi toplejšo osebno kolesarsko opremo (odvisno od vremena), 15-20 l,nahrbtnik za dnevne potrebščine, čelno svetilko za vožnjo skozi predore (del ni osvetljen), dva bidona s pijačo, mini prvo pomoč, dve rezervni zračnici ali sete za krpanje (ob progi je precej trnja - akacija).

WWW.ISTRIA-BIKE.COM

2012-08-29_14_NAMIG_NAMI 14 8/27/2012 5:50:37 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 15

gorskokolesarske ture od 70 do 80 km. Tehnično je pot nezahtevna, saj poteka po valoviti trasi železniške proge s številnimi čudovitimi razgledi, mimo mest, skozi pre-dore … Potovali in kolesarili bomo počasi, vmes postali, se fotografirali. Potrebovali boste toplejšo osebno kole-sarsko opremo, nahrbtnik za vsakodnevne potrebščine, čelno svetilko za vožnjo skozi predore, bidon s pijačo, prvo pomoč, rezervne zračnice.

Organiziran prevoz potnikov + prevoz koles in prtljage + nastanitev v hotelu Lucija v Portorožu

Odhod: 6. 10. 20126. 10. 2012: MARIBOR–KOPER–PORTOROŽ: Odhod avtobusa ob 14.00 (postaja v Mlinski ulici, pridite 30 minut prej, da bomo lahko pravočasno vkrcali kolesa v transportno vozilo). Vožnja proti Ljubljani, Kopru. Prihod v Koper. Izkrcanje koles in opreme. Ob 17.00 se odpravi-mo na potovanje s kolesi. Najprej krajša vožnja po slov-enskem delu Parenzane, ob obali proti Izoli, nato skozi oba predora v Portorož. Nastanitev v hotelu Lucija, pred katerim nas že čakata naš avtobus in osebna prtljaga. Prosto za sprostitev in sprehode do večerje. Morda pa se podamo še na kak potep do bližnjega Pirana, s kolesi, seveda. Nočitev.

7. 10. 2012: PORTOROŽ–SOLINE SEČOVLJE–BUJE–MOTOVUN–RAKOTULE–VIŽINADA–POREČ IN POVRATEK V MARIBOR. Zajtrk. Sobe bomo zapustili do 8.00, predaja prtljage v vozilo. Sedemo na kolo in se poženemo proti Luciji skozi avtokamp, od koder nadalju-jemo pot ob znamenitih Sečoveljskih solinah in na mejo s sosednjo Hrvaško. Tu se prične makadamski, ta pravi del poti. Sledita blag vzpon pa nadaljevanje po Hrvaški vse do Buj (del proge poteka po asfaltu, postanek v Bujah). Nadaljujemo po atraktivni trasi vse do prelepega mesta Grožnjan, kjer imamo daljši postanek. Nato nas čakata vožnja proti Rakotulam pa spust pod mestom Oprtalj vse do Livad. Sledita prečenje reke Mirne in vzpon pod obronki hriba, na katerem nas očara veduta mesta Motovun. Sledi nadaljevanje kolesarjenja po Parenzani do Vižinade. Po premoru v Vižinadi nadaljujemo proti Poreču, po delu trase, ki je bil predan v promet kolesarjem šele lani novem-bra. Prihod v Poreč, kjer se naše potepanje s kolesi konča. Odpravili se bomo v mesto, si privoščili pijačo na obali in obed. Zvečer sledita vkrcanje v avtobus in odhod proti Sloveniji s postankom ali dvema do prihoda v Maribor.

CENA: 145,00 EUR pri najmanj 25 potnikih. ROK PRIJAVE: 10. 9. 2012

Cena vključuje:*ORGANIZIRAN PREVOZ OSEB, KOLES IN PRTLJAGE PO PROGRAMU iz Maribora, Slovenke Bistrice, Celja

*nastanitev na osnovi enega polpenziona v dvoposteljni sobi v hotelu Lucija v Portorožu (zajtrk, nočitev, večerja)

Namigova kolesarska pustolov ščina*turistično takso

*zemljevid slovenske in hrvaške trase Parenzane za vsakega udeleženca

*stroške organizacije izleta

*kolesarsko darilce

*asistenco predstavnika agencije SLAVIJA TURIZEM ves čas potovanja/kolesarjenja

*nezgodno zavarovanje potnikov

*DDV

Cena ne vključuje: pijače in prehrane na kolesarjenju ter enoposteljne sobe: doplačilo 31 EUR/dan, osebnih stroškov.

Zavarovanje rizika odpovedi potovanja: 4,8 % od celotne vrednosti

Vaša oprema: Morda boste potrebovali tudi toplejšo osebno kolesarsko opremo (odvisno od vremena), 15-20 l,nahrbtnik za dnevne potrebščine, čelno svetilko za vožnjo skozi predore (del ni osvetljen), dva bidona s pijačo, mini prvo pomoč, dve rezervni zračnici ali sete za krpanje (ob progi je precej trnja - akacija).

Splošni pogoji SLAVIJE TURIZEM so sestavni del pro-grama potovanja in so na voljo v agenciji ali na spletni strani: www.slavija.si.

Prijave in informacije: Slavija turizem, d.o.o., Glavni trg 17 b, 2000 Maribor, Slovenija

www.slavija.si, info@slavija.si; tel.: + 386 (0) 59 - 170 134, faks: +386 (0) 59 - 170 135

WWW.ISTRIA-BIKE.COM

WWW.ISTRIA-BIKE.COM

2012-08-29_15_NAMIG_NAMI 15 8/27/2012 5:50:52 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1216

Janezek, bodi aktivnejšiNINA KOLENC

V teh poletnih razmišljanjih me spomin ponese v moje rano otroštvo in k besedam moje babice, ki je dejala Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Poizkusiti, pridobivati izkušnje skozi proces učenja je tisto, na kar namigujemo v tokratnem članku. Gre za področje športnih spretnosti in športnih znanj, športnih kompe-tenc torej. Vendar, ali je samo zavedanje, da je šport dober za celostni razvoj otroka in mladostnika, že dovolj samoumevno, da nam ni treba, tako kot moji stari mami, tega poudarjati na tem mestu? Imajo starši in otroci dovolj kakovostne informacije o pomenu športnega udejstvovanja v tem obdobju? Po večletni praksi in izkušnjah kot športna pedagoginja in po vsem prebranem v domači in tuji strokovni literaturi bi si upala trditi, da ni vedno tako.

Kakšen je naš odnos do športa?Za začetek se moramo vprašati, kakšen odnos do športa gojimo mi sami. Poznamo družine, ki imajo ali pozitiven ali negativen odnos do športa. Pri prvem tipu družine, kjer je športno aktivnih večina družinskih članov, starši prenašajo pozitivne športne vzorce na svojega otroka in okolico. V takih družinah so otroci deležni spodbude pri športnih aktivnostih, kar je pogoj za kasnejši športni življenjski slog in tudi za večletno vztrajanje v športu. Pri drugem tipu družine, ki ima bolj negativen odnos do športa, bomo slednje težje opazili. Zato je za začetek

treba razmisliti, kam sodimo mi. Naš odnos do športa je rezultat podedovanega odnosa naših staršev do športa in tudi v življenju pridobljenih izkušenj v športu (na primer v društvu, šoli, krožkih). Oboje bo tako odločilno vplivalo na našo odločitev za športno udejstvovanje našega otroka ali proti njemu. Malo razmislimo, ali smo že motivirali svojega otroka za šport. Raziskave so pokazale, da so bili posamezniki, ki so se v mladosti naučili športnih dejavnosti in pridobili ustrezne gibalne spretnosti, kasneje bolj športno dejavni in so tudi živeli bolj zdravo.

Še nekaj je pomembno. Če bomo čakali, da se otrok prvič resneje sooči s športnimi aktivnostmi z vstopom v osnovno šolo, smo večino njegovega motoričnega razvoja že zamudili. Da, prav ste prebrali, treba je začeti prej, saj je ves otrokov organizem, zlasti živčni sistem najbolj dovzeten za vplive okolja v začetnih obdobjih odraščanja. O tem je bilo opravljenih nekaj zanimivih raziskav. Vsi danes vemo, da sedeči način življenja (na primer preveč posedanja pred televizor-jem, računalnikom, video igricami) in spremenjene življenjske navade (nezdrava prehrana, nedejavnost) vnašajo velike spremembe v življenje posameznikov. V tujini so že leta 1986 izmerili, da ima 34 odstotkov mladostnikov med 12. in 15. letom povišane vrednosti holesterola (nad 180 mg/dl). Veliko otrok v razvitem svetu je debelih in imajo povišan krvni holesterol in krvni tlak. Danes ima v razvitem svetu že več kot tretjina mladostnikov vsaj en povečan rizični faktor za srčno- žilne bolezni. Pojavnost čezmerne telesne teže se je med letoma 1980 in 2000 pri otrocih med 6. in 11. letom dokazano podvojila, pri mladostnikih med 11. in 19. letom pa potrojila. Čezmerna telesna teža in debe-lost v otroštvu kar pri 80 odstotkih ljudi povzročata debelost v odraslosti. Že pred leti so v ZDA ugotovili, da bodo njihovi otroci zaradi vseh stranskih učinkov nezdravega življenjskega sloga živeli manj kakovostno (na primer imeli sladkorno bolezen tipa II) in krajši čas (nekaj let manj) kot njihovi starši.

Na drugi strani na Japonskem ugotavljajo drugo skra-jnost zaradi čezmernega posedanja pred različnimi mediji (mobiteli, televizorji, računalniki, video igri-cami). Otroci vse slabše vidijo in dobivajo nenavadne poškodbe pri motoričnih testih, ki so bili do včeraj izvedljivi. Tako otroci zaradi slabo razvitih spodnjih okončin in premika centra za ravnotežje za nekaj stopinj nazaj težje stojijo na petah in pogosteje padajo po tleh kot nekoč. Toda to še ni vse, zaradi vsega posedanja pred mediji se ne znajo več pogovarjati, so individu-alisti, in ko se pogovarjajo, imajo čudne kretnje. Šlo je celo tako daleč, da mednarodne neprofitne orga-nizacije opažajo izjemen porast nasilja v družinah nad otroki, saj starši ne znajo več komunicirati z njimi in žal ukrepajo z nasiljem. Vsi ti trendi počasi in postopoma prihajajo k nam.

Za normalen razvoj otrok je potrebne najmanj 30

minut zmerno intenzivne

telesne dejavnosti dnevno.

Enako velja za mladostnike

Kako je pri nas?V Sloveniji so najbolj poznana večletna mer-jenja motoričnih sposobnosti, tako imenovani športnovzgojni karton. Profesorji športne vzgoje že več let ugotavljajo upad moči rok posameznikov (test vesa v zgibi), slabše aerobne kapacitete otrok (tek na 600 metrov), slabšo gibljivost (test predklon na klopci) in tako dalje. Na tem mestu je primerno vprašanje, ali poznate rezultate svojih otrok pri teh testih. Kako je v naših telovadnicah? Slišimo poklicne kolege, ki pripovedujejo o čudnih poškodbah podlahti pri igri odbojke, vse manj je otrok, ki bi po vrvi priplezali do stropa, izjemno malo je celo takih, ki po vrvi priplezajo vsaj nekaj metrov navzgor. Počasi se celo pri pouku opuščajo nekateri gimnastični elementi, ker obstaja prev-eliko tveganje za nastanek poškodb. Verjetno pa je še največji problem ta, da ne znajo več igrati moštvenih športov, ker so postali takšni individu-alisti.

Kaj narediti?Najprej si je treba zamisliti športne spretnosti kot nekakšno piramido. Začnemo jo sestav-ljati pri dnu (osnovne motorične spretnosti) in se nato premikamo vse više do izbranega športa. Čim več delov piramide imamo, čim več jih sestavimo po pravilnem vrstnem redu in vztrajno, tem više po piramidi pridemo, seveda v skladu z danimi genskimi lastnost-mi. Potrebna je vodena in vztrajna vadba, da se pri tem ne pojavijo napake, na primer poškodbe ali prenasičenost s športom.

V začetku piramide otrok pridobiva izkušnje z naravnimi oblikami gibanja, kot so ple-zanje, plazenje, tek, skoki, poskoki ... Teh mora biti čim več, da ima otrok dobro pod-lago za kasneje. Morda ni odveč omeniti, da zadostno število skokov in poskokov izgrajuje kostno maso in pomeni v starosti manjšo možnost za nastanek osteoporoze. Tem začetnim nara-

Starost 2 do 5 let:Malčki in predšolski otroci se izpopolnjujejo v osnovnih motoričnih gibanjih, vendar so še premajhni za večino organiziranih športov. Najboljša je nevodena prosta igra. Vsebine: tek, plezanje, brcanje različnih žog, plesanje, kolesarjenje s poganjalčkom, nadzorovana igra v vodi. V tej starosti otroci začenjajo športe, kot so plavanje, ples, umetnostno drsanje in športna gimnastika.

Starost 6 do 7 let:Ko otrok raste, se izboljšuje v koordinaciji, ima boljše sposobnosti za slednje navodilom in lažje razume koncept skupinske igre. V tej starostni stopnji otroci začenjajo športe, kot so moštveni športi (npr.

Športi glede na starost

CANSTOCKPHOTO

2012-08-29_16_NAMIG_NAMI 16 8/27/2012 5:51:05 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 17

Janezek, bodi aktivnejšitreba razmisliti, kam sodimo mi. Naš odnos do športa je rezultat podedovanega odnosa naših staršev do športa in tudi v življenju pridobljenih izkušenj v športu (na primer v društvu, šoli, krožkih). Oboje bo tako odločilno vplivalo na našo odločitev za športno udejstvovanje našega otroka ali proti njemu. Malo razmislimo, ali smo že motivirali svojega otroka za šport. Raziskave so pokazale, da so bili posamezniki, ki so se v mladosti naučili športnih dejavnosti in pridobili ustrezne gibalne spretnosti, kasneje bolj športno dejavni in so tudi živeli bolj zdravo.

Še nekaj je pomembno. Če bomo čakali, da se otrok prvič resneje sooči s športnimi aktivnostmi z vstopom v osnovno šolo, smo večino njegovega motoričnega razvoja že zamudili. Da, prav ste prebrali, treba je začeti prej, saj je ves otrokov organizem, zlasti živčni sistem najbolj dovzeten za vplive okolja v začetnih obdobjih odraščanja. O tem je bilo opravljenih nekaj zanimivih raziskav. Vsi danes vemo, da sedeči način življenja (na primer preveč posedanja pred televizor-jem, računalnikom, video igricami) in spremenjene življenjske navade (nezdrava prehrana, nedejavnost) vnašajo velike spremembe v življenje posameznikov. V tujini so že leta 1986 izmerili, da ima 34 odstotkov mladostnikov med 12. in 15. letom povišane vrednosti holesterola (nad 180 mg/dl). Veliko otrok v razvitem svetu je debelih in imajo povišan krvni holesterol in krvni tlak. Danes ima v razvitem svetu že več kot tretjina mladostnikov vsaj en povečan rizični faktor za srčno- žilne bolezni. Pojavnost čezmerne telesne teže se je med letoma 1980 in 2000 pri otrocih med 6. in 11. letom dokazano podvojila, pri mladostnikih med 11. in 19. letom pa potrojila. Čezmerna telesna teža in debe-lost v otroštvu kar pri 80 odstotkih ljudi povzročata debelost v odraslosti. Že pred leti so v ZDA ugotovili, da bodo njihovi otroci zaradi vseh stranskih učinkov nezdravega življenjskega sloga živeli manj kakovostno (na primer imeli sladkorno bolezen tipa II) in krajši čas (nekaj let manj) kot njihovi starši.

Na drugi strani na Japonskem ugotavljajo drugo skra-jnost zaradi čezmernega posedanja pred različnimi mediji (mobiteli, televizorji, računalniki, video igri-cami). Otroci vse slabše vidijo in dobivajo nenavadne poškodbe pri motoričnih testih, ki so bili do včeraj izvedljivi. Tako otroci zaradi slabo razvitih spodnjih okončin in premika centra za ravnotežje za nekaj stopinj nazaj težje stojijo na petah in pogosteje padajo po tleh kot nekoč. Toda to še ni vse, zaradi vsega posedanja pred mediji se ne znajo več pogovarjati, so individu-alisti, in ko se pogovarjajo, imajo čudne kretnje. Šlo je celo tako daleč, da mednarodne neprofitne orga-nizacije opažajo izjemen porast nasilja v družinah nad otroki, saj starši ne znajo več komunicirati z njimi in žal ukrepajo z nasiljem. Vsi ti trendi počasi in postopoma prihajajo k nam.

Kako je pri nas?V Sloveniji so najbolj poznana večletna mer-jenja motoričnih sposobnosti, tako imenovani športnovzgojni karton. Profesorji športne vzgoje že več let ugotavljajo upad moči rok posameznikov (test vesa v zgibi), slabše aerobne kapacitete otrok (tek na 600 metrov), slabšo gibljivost (test predklon na klopci) in tako dalje. Na tem mestu je primerno vprašanje, ali poznate rezultate svojih otrok pri teh testih. Kako je v naših telovadnicah? Slišimo poklicne kolege, ki pripovedujejo o čudnih poškodbah podlahti pri igri odbojke, vse manj je otrok, ki bi po vrvi priplezali do stropa, izjemno malo je celo takih, ki po vrvi priplezajo vsaj nekaj metrov navzgor. Počasi se celo pri pouku opuščajo nekateri gimnastični elementi, ker obstaja prev-eliko tveganje za nastanek poškodb. Verjetno pa je še največji problem ta, da ne znajo več igrati moštvenih športov, ker so postali takšni individu-alisti.

Kaj narediti?Najprej si je treba zamisliti športne spretnosti kot nekakšno piramido. Začnemo jo sestav-ljati pri dnu (osnovne motorične spretnosti) in se nato premikamo vse više do izbranega športa. Čim več delov piramide imamo, čim več jih sestavimo po pravilnem vrstnem redu in vztrajno, tem više po piramidi pridemo, seveda v skladu z danimi genskimi lastnost-mi. Potrebna je vodena in vztrajna vadba, da se pri tem ne pojavijo napake, na primer poškodbe ali prenasičenost s športom.

V začetku piramide otrok pridobiva izkušnje z naravnimi oblikami gibanja, kot so ple-zanje, plazenje, tek, skoki, poskoki ... Teh mora biti čim več, da ima otrok dobro pod-lago za kasneje. Morda ni odveč omeniti, da zadostno število skokov in poskokov izgrajuje kostno maso in pomeni v starosti manjšo možnost za nastanek osteoporoze. Tem začetnim nara-

vnim oblikam gibanja sledijo seznanitve otrok z ogre-vanji, splošnimi in specialnimi gimnastičnimi vajami ter seznanjanja s športi, sprva preko igre.

V grobem delimo športe na individualne in skupinske. Pri prvem je v ospredju posameznik in njegova prip-ravljenost za vadbo, pri drugem skupina in lastnosti posameznikov ter skupine posameznikov, ki tvorijo skupino. Moštveni športi so odlični za sklepanje pri-

jateljstev, učenje skupinske dinamike, izgradnjo kara-kterja. Pri obeh skupinah bodo udeleženci pridobivali spretnosti, kot so vztrajnost, delavnost, organizacija (na primer priprava na trening, organizacija dela doma, organizacija dela v življenju), upravljanje časa (na primer kdaj je čas za nalogo in kdaj za trening), socialne veščine (predvsem v moštvenih športih), pravila igre in pravila športnega obnašanja, neverbalna govorica telesa (sodniški znaki; "čitanje" nasprotnikove igre v moštvenih športih).

Obe poti sta torej pravi, zelo pomembno pa je, da otrok v športu uživa.

Kako izbrati primeren šport?Pri vsej tej izbiri najprej poglejmo, kakšne so želje otroka in manj nas za določen šport. Kje naš otrok uživa, v katerem športu? Pred izbiro športa za svojega otroka moramo poznati tudi nekatere pogoje, kot so stroški športne opreme in športnega treninga (vadbe) za določen šport, obseg fizičnih kontaktov (stikov) v posamičnem športu, ali nas zanimajo individualne spretnosti ali timski uspeh ter predvideno število ur, ki jih starši potrebujejo za določen šport (potrebna čas in pot vožnje na trening). Za katerikoli šport se boste odločili, zadovoljni ne bodo samo vaši otroci, ampak tudi mi, športni pedagogi. Predvsem zato, ker vemo, da lahko s pridobljenimi sposobnostmi v športu posamezniki slednje odsevajo tudi kas-

neje, recimo na delovnem mestu. Delavnost, trud, vztrajnost, natančnost in podobne last-

nosti niso zaželeni samo v športu, ampak tudi kasneje na delovnem mestu in v

življenju nasploh.

Starost 2 do 5 let:Malčki in predšolski otroci se izpopolnjujejo v osnovnih motoričnih gibanjih, vendar so še premajhni za večino organiziranih športov. Najboljša je nevodena prosta igra. Vsebine: tek, plezanje, brcanje različnih žog, plesanje, kolesarjenje s poganjalčkom, nadzorovana igra v vodi. V tej starosti otroci začenjajo športe, kot so plavanje, ples, umetnostno drsanje in športna gimnastika.

Starost 6 do 7 let:Ko otrok raste, se izboljšuje v koordinaciji, ima boljše sposobnosti za slednje navodilom in lažje razume koncept skupinske igre. V tej starostni stopnji otroci začenjajo športe, kot so moštveni športi (npr.

nogomet, košarka, odbojka), plavanje, gimnastika, tenis, golf in lažje borilne veščine.

Starost 8 let in večPri tej starosti lahko otroci sodelujejo pri večini športov, vključno z boril-nimi, pri katerih je več kontaktov. Ob tem morajo nositi zaščitno opremo.

Priporočljiva literatura:• Škof, Branko (ur.). 2007. Šport po meri otrok in mladostnikov.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport• Revije Šport mladih• Različni članki v Zbornikih referatov strokovnih posvetov športnih

pedagogov Slovenije

Športi glede na starost

CANSTOCKPHOTO

2012-08-29_17_NAMIG_NAMI 17 8/27/2012 5:51:18 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1218

ROBERT KEREŽI

Sonce, kilometri peska in smaragdno morje je najbrž slika, ki si jo je čez poletje večina naložila za ozadje svojega ali službenega računalnika. Kot svoje sanjske počitnice pa si zamišljamo dolgo slamico, napel-jano v kozarec mojita, kjer se odtajajo kocke ledu in utaplja krhelj limone, in visečo mrežo, razpeto med palmama. Toda vse več je tudi takšnih, ki želijo prosti čas preživeti aktivno, adrenalinsko in atraktivno ter mogoče zaznamovano s kakšnim pravim športnim podvigom. Letošnji olimpijski London, italijanski Giro in dirka po Franciji (Tour de France) so ene večjih športnih prireditev v nizu mnogih manjših. Vse pa so na enem mestu združile veliko navijačev, privržencev, zanesen-jakov, rekreativnih in konec koncev tudi profesionalnih športnikov s spremstvom oz. podporno ekipo. Ljudi sorodnih interesov, ki so prišli bodisi tekmovat, se rekreirat, navijat ali zgolj past radovednost, pa združuje tudi športni turizem. Ta vedno bolj priljubljena in iskana veja turizma, ki vsebuje tako sprostitveno kot rekreativ-no noto, običajno obstaja hkrati z množičnim turiz-mom in nekaterimi drugimi alternativnimi turističnimi oblikami. Vsem je skupno, da omogočajo rekreacijske športne dejavnosti in da njihovo dogajanje največkrat sovpada s počitnicami, saj se turistični delavci zaveda-jo, da sta šport in rekreacija dober dodatek prijetnemu dopustu.

Šport je lahko glavni ali prevladujoči motiv za potovanjeZadnjih nekaj let je že utečena praksa, da turistični paketi vključujejo tudi športne dejavnosti za turiste. Veliki hoteli in turistični kraji tako poskrbijo za posebna območja in igrišča ter športno opremo, ki sodi zraven. Turisti imajo možnost, da se med počitnicami udeležujejo različnih športnih iger (nogomet, košarka, odbojka, tenis, golf …), uporabljajo fitnes in druge centre, se prepuščajo adrenalinskim užitkom (smučanje na vodi, rafting, bun-gee skok …) ali najemajo športno opremo (kolesa, čolni …). Za tovrstne aktivnosti se sicer odloči največ turistov, a še zdaleč ne zadovoljijo vseh. Mnogo rekreativnih, polprofesionalnih in profesionalnih športnikov na svojem "oddihu" namreč ne počiva. Večini pomenijo počitnice obdobje, ko lahko treningom posvetijo največ časa in si tako še nekoliko dvignejo raven pripravljenosti. Kolesarji na primer se lahko preizkusijo še v zahtevnosti posa-meznih odsekov in strmih vzponov, ki jih premagujejo njihovi svetovno znani idoli, in zato potujejo v kraje, kjer tovrstne tekme potekajo. Ob tekačih se ravno kolesarski zanesenjaki radi udeležujejo športnih tekmovanj in tako so njihove potrebe, združene z organizacijo velikih in manjših tekmovanj, razvile posebno obliko turizma – športni turizem prireditev ali tekmovanj.

Uporabnikom storitev, ki jih ponuja ta oblika turizma, je glavni razlog potovanja udeležba na športnih prireditvah,

Je Slovenija zanimiva za kole sarske športnike?S svojo

majhnostjo in geografsko razgibanostjo bi lahko bili

pravi kolesarski turistični "objekt

poželenja", a žal ni tako

ki se dogajajo v različnih državah in mestih sveta. Ta "privilegij" že dolgo ne uživajo zgolj vrhunski športniki, ampak ga vedno pogosteje izkoriščajo tudi posamezniki in določene skupine, ki se s športom ukvarjajo zgolj rekreativno. Veliko "alternativnih" turističnih agencij tako ponuja pakete s storitvami, ki zajemajo praktično vse za zadovoljitev tako potreb športnika kot njegovih spremljevalcev (trenerjev, maserjev, serviserjev in dru-gega spremljevalnega osebja ter družinskih članov). V sklop paketov pa ne sodijo zgolj nastopi na določenem tekmovanju in namestitev, ampak tudi vadba z vodičem trenerjem na progi, kjer tekma poteka. To je predvsem dobrodošlo za rekreativne kolesarje, tako se jim ni treba ubadati z vso "logistiko", temveč se ob vnaprej določeni uri in vnaprej dogovorjenem mestu srečajo s sebi ena-kimi kolesarji in vodičem, s katerim izvedejo trening, ki so si ga izbrali glede na stopnjo pripravljenosti oz. glede na zastavljen cilj.

Velike športne igre razvijajo športni turizemK športnim igram, ki množično pritegnejo javnost in spodbudijo navijače različnih ekip, spadajo olimpijske in celinske igre, mednarodne tekme državnih ekip ter tekme zelo znanih ekip. S turistične plati je seveda najpomembnejši vidik privabiti čim več turistov in tako je šport zgolj sestavni del in dodaten motiv celovitega proizvoda oz. destinacije. Ker po zaključku prireditve ostane večji del infrastrukture, namestitvenih kapacitet in športnih objektov, ima regija veliko možnosti za razvi-janje športnega turizma. Seveda ima pri tem veliko vlogo samo območje, saj s svojimi raznolikimi geografskimi značilnostmi ponuja veliko prednost. V to kategorijo prav gotovo sodi Slovenija, ki bi lahko bila s svojo majhnostjo in pokrajinsko razgibanostjo zelo zanimiv turistični "objekt poželenja", a zaradi nespretnosti in neorga-niziranosti posameznikov žal ni tako. K našim temeljnim turističnim območjem z možnostmi športnih aktivnosti vsekakor sodijo gore (planinarjenje, pohodništvo, alpini-zem, prosto plezanje, smučanje, gorsko kolesarjenje, padalstvo, zmajarstvo, lov …), reke (soteskanje, raftanje, kanuistika, kajakaštvo, splavarjenje, ribolov), jezera (des-kanje, čolnarjenje, plavanje …), kraški svet (raziskovanje, jamarstvo, popotništvo …), morje (velika vrsta raznih vodnih športov) in področje zelenih športov (golf, tenis, kolesarstvo, balonarstvo, letalstvo, jahanje …). Medtem ko imajo naše turistično razvitejše sosede Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška podobne naravne danosti, pa jim Slovenija v določenih turističnih ponudbah le stežka sledi.

Kdor ne kolesari, ni Sloven'cV zadnjih letih se je kolesarjenje kot športna aktivnost v deželi pod Alpami močno populariziralo in zato narašča tudi povpraševanje po turističnih destinacijah, ki v svojo ponudbo vključujejo to obliko rekreacije. Veliko

ROBERT KEREŽI

2012-08-29_18_NAMIG_NAMI 18 8/27/2012 5:51:39 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 19

Šport je lahko glavni ali prevladujoči motiv za potovanjeZadnjih nekaj let je že utečena praksa, da turistični paketi vključujejo tudi športne dejavnosti za turiste. Veliki hoteli in turistični kraji tako poskrbijo za posebna območja in igrišča ter športno opremo, ki sodi zraven. Turisti imajo možnost, da se med počitnicami udeležujejo različnih športnih iger (nogomet, košarka, odbojka, tenis, golf …), uporabljajo fitnes in druge centre, se prepuščajo adrenalinskim užitkom (smučanje na vodi, rafting, bun-gee skok …) ali najemajo športno opremo (kolesa, čolni …). Za tovrstne aktivnosti se sicer odloči največ turistov, a še zdaleč ne zadovoljijo vseh. Mnogo rekreativnih, polprofesionalnih in profesionalnih športnikov na svojem "oddihu" namreč ne počiva. Večini pomenijo počitnice obdobje, ko lahko treningom posvetijo največ časa in si tako še nekoliko dvignejo raven pripravljenosti. Kolesarji na primer se lahko preizkusijo še v zahtevnosti posa-meznih odsekov in strmih vzponov, ki jih premagujejo njihovi svetovno znani idoli, in zato potujejo v kraje, kjer tovrstne tekme potekajo. Ob tekačih se ravno kolesarski zanesenjaki radi udeležujejo športnih tekmovanj in tako so njihove potrebe, združene z organizacijo velikih in manjših tekmovanj, razvile posebno obliko turizma – športni turizem prireditev ali tekmovanj.

Uporabnikom storitev, ki jih ponuja ta oblika turizma, je glavni razlog potovanja udeležba na športnih prireditvah,

Je Slovenija zanimiva za kole sarske športnike?ki se dogajajo v različnih državah in mestih sveta. Ta "privilegij" že dolgo ne uživajo zgolj vrhunski športniki, ampak ga vedno pogosteje izkoriščajo tudi posamezniki in določene skupine, ki se s športom ukvarjajo zgolj rekreativno. Veliko "alternativnih" turističnih agencij tako ponuja pakete s storitvami, ki zajemajo praktično vse za zadovoljitev tako potreb športnika kot njegovih spremljevalcev (trenerjev, maserjev, serviserjev in dru-gega spremljevalnega osebja ter družinskih članov). V sklop paketov pa ne sodijo zgolj nastopi na določenem tekmovanju in namestitev, ampak tudi vadba z vodičem trenerjem na progi, kjer tekma poteka. To je predvsem dobrodošlo za rekreativne kolesarje, tako se jim ni treba ubadati z vso "logistiko", temveč se ob vnaprej določeni uri in vnaprej dogovorjenem mestu srečajo s sebi ena-kimi kolesarji in vodičem, s katerim izvedejo trening, ki so si ga izbrali glede na stopnjo pripravljenosti oz. glede na zastavljen cilj.

Velike športne igre razvijajo športni turizemK športnim igram, ki množično pritegnejo javnost in spodbudijo navijače različnih ekip, spadajo olimpijske in celinske igre, mednarodne tekme državnih ekip ter tekme zelo znanih ekip. S turistične plati je seveda najpomembnejši vidik privabiti čim več turistov in tako je šport zgolj sestavni del in dodaten motiv celovitega proizvoda oz. destinacije. Ker po zaključku prireditve ostane večji del infrastrukture, namestitvenih kapacitet in športnih objektov, ima regija veliko možnosti za razvi-janje športnega turizma. Seveda ima pri tem veliko vlogo samo območje, saj s svojimi raznolikimi geografskimi značilnostmi ponuja veliko prednost. V to kategorijo prav gotovo sodi Slovenija, ki bi lahko bila s svojo majhnostjo in pokrajinsko razgibanostjo zelo zanimiv turistični "objekt poželenja", a zaradi nespretnosti in neorga-niziranosti posameznikov žal ni tako. K našim temeljnim turističnim območjem z možnostmi športnih aktivnosti vsekakor sodijo gore (planinarjenje, pohodništvo, alpini-zem, prosto plezanje, smučanje, gorsko kolesarjenje, padalstvo, zmajarstvo, lov …), reke (soteskanje, raftanje, kanuistika, kajakaštvo, splavarjenje, ribolov), jezera (des-kanje, čolnarjenje, plavanje …), kraški svet (raziskovanje, jamarstvo, popotništvo …), morje (velika vrsta raznih vodnih športov) in področje zelenih športov (golf, tenis, kolesarstvo, balonarstvo, letalstvo, jahanje …). Medtem ko imajo naše turistično razvitejše sosede Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška podobne naravne danosti, pa jim Slovenija v določenih turističnih ponudbah le stežka sledi.

Kdor ne kolesari, ni Sloven'cV zadnjih letih se je kolesarjenje kot športna aktivnost v deželi pod Alpami močno populariziralo in zato narašča tudi povpraševanje po turističnih destinacijah, ki v svojo ponudbo vključujejo to obliko rekreacije. Veliko

posameznikov, prijateljskih skupin in družin si danes želi potovati s kolesom in tako raziskovati in spoznavati nove dežele, ljudi, njihove običaje, kulinariko in kulturo. Drugi si želijo nabirati kondicijo in organizirano trenirati v skupini ter se udeleževati raznih tekmovanj. Glede na to, da za cestne kolesarje v Sloveniji, razen množičnih kolesarskih prireditev in nekaj kolesarskih druženj v obliki skupinskih voženj, ki si jih kolesarji večinoma organizirajo sami, ni kaj dosti narejenega, se je bolj razmahnil turizem s ponudbo za gorske kolesarje. Po zgledu tujih so prvi gorski kolesarski center v Sloveniji ustanovili leta 1995 v Črni na Koroškem. Sledili so jim Fun Bike Park Kranjska Gora, Specialized Bike Park Pohorje in kolesarski park na Krvavcu, ki so ga odprli pred kratkim. Značilnosti teh kolesarskih parkov so mreže gozdnih cest, kolovozov in gorskih poti, ki ponujajo raznotere možnosti za gorsko kolesarjenje. Vsi parki imajo svoj center, kjer so poleg osnovne hotelske ponudbe ali drugačne nastanitve (kampiranje) na voljo še prehrana, parkirni prostori, servis in izposoja koles, kolesarnice, pralnice in sušilnice, možnost prevoza oseb in koles z žičnico ali posebnimi mini avtobusi, spremljevalna vozila in še kaj. Veliko je tudi turističnih kmetij, ki imajo v ponudbi med drugim tudi gorsko kolesarjenje. Kot že rečeno, pa je žal za druge oblike kolesarjenja storjeno bore malo. Kranjska Gora npr., ki ob svoji smučarski ponudbi velja tudi za eno najrazvitejših slovenskih kolesarskoturističnih cen-trov, ne premore niti enega poštenega kolesarskega servisa ali specializirane kolesarske trgovine za cestna kolesa. Prav tako v njihovi turističnoinformacijski točki in Intersportovem kolesarskem centru ne vedo npr. za točen datum ene večjih kolesarskih prireditev v Sloveniji, ki se dogaja v sosednji občini Bovec, to je kraljevi vzpon na Mangart, kaj šele za druga kolesarska tekmovanja v malo bolj oddaljenejših krajih ali čez mejo (Italija in

ROBERT KEREŽI

ROBERT KEREŽI

2012-08-29_19_NAMIG_NAMI 19 8/27/2012 5:51:51 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1220

Avstrija). Razen za tako majhen kraj dokaj velikega števila izposojevalnic koles (rent-a-bike), urejene kolesarske steze, ki se s posameznimi prekinitvami vije od Bleda do meje z Italijo in naprej, ter možnosti nastanitve, ki se iz zimske ponudbe prelevi v poletno, se njihova ponudba v to smer razvija izredno počasi in togo.

Kako je s kolesarskim turizmom drugod?Na Nizozemskem so kolesarski turizem uvedli že na začetku devetdesetih. Kolesarjenje ob njihovih kana-lih, spanje na rečnih ladjah, do potankosti načrtovane slikovite kolesarske poti s prenočitvami v hotelih in motelih, kamor vam vsak dan vnaprej pripeljejo vašo prtljago. Sledili sta ji Nemčija, kjer so uredili kilometre posebnih in med seboj povezanih kolesarskih stez, ter seveda Avstrija, ki v Evropi prednjači s svojimi tematsko urejenimi kolesarskimi potmi. Tamkajšnji kolesarski turi-zem vključuje uporabo posebnih avtobusov s prikolico, v kateri prevažajo kolesa in opremo do določene točke, od koder se kolesarji podajo na raziskovanje. Po vnaprej načrtovanih izletih se ob določeni uri ponovno srečajo v avtobusu, ki jim služi kot potujoči dom, v katerem se lahko oprhajo, jedo, počivajo. Prav tako lahko posa-meznik ali skupina uporablja železnico in posebne vagone za kolesa, s katerimi se prevažajo in izstopajo, kjer želijo, ter nadaljujejo svoje kolesarsko pohajkovanje. Prepoznavni pa so tudi po verigi hotelov in slikovitih vinskih poteh s turističnimi kmetijami, ki obiskovalcem ponujajo še postanke in kulinarična okrepčila.

Razvita mreža različnih storitev sledi istemu ciljuProfesionalne in neprofesionalne kolesarje čakajo orga-nizirani vsakodnevni treningi z domačimi vodiči. V njihovi turistični ponudbi pa je zajeto še veliko drugega. Od prehrane, ki je lahko prilagojena posamezniku, športne masaže, fitnes studiev, bazenov, kolesarskih servisnih delavnic, posebnih prostorov za shranjevanje koles in opreme do specializiranih trgovin z nadomestnimi deli, organizirani so predavanja in delavnice z različnimi temami, povezanimi s kolesarjenjem, izleti, ogledi film-ov, tekmovanja in še kaj. Ker se zavedajo, da kolesarje velikokrat spremljajo tudi partnerji ali kar cela družina, pa je z bolj klasično turistično ponudbo odlično poskrbljeno tudi za njih. Izposoja koles je nekaj najenostavnejšega in čisto vsakdanjega. V eni sami izposojevalnici, ki je največkrat tudi servis in trgovina, so na voljo kolesa vseh cenovnih razredov. Bojazen, da bi bila vsa kolesa izposo-jena, je odveč, saj jih imajo v zalogi tudi do 500. Večina jih je karbonskih, cena najema pa je odvisna od opreme, ki je ponekod tudi popolnoma profesionalna. Takšni so tudi servisi, trgovine pa so zelo dobro založene z vsem, kar kolesar potrebuje.

Nepovezanost in razdrobljenost slovenske ponudbeV razvitejših evropskih državah je že lep čas vzpostav-ljena vrhunska ponudba kolesarskega turizma. Žal pa se je v Sloveniji, kljub temu da narašča število kolesarjev, kolesarskih prireditev, trgovin s kolesi in da imamo geo-grafsko zanimivo lokacijo z naravnimi raznolikostmi, na tem področju naredilo le malo. Problematika, ki se kaže tudi na drugih plateh, izvira najbrž iz nepovezanosti,

razdrobljenega načrtovanja in oblikovanja programov le manjšine športnih ali turističnih ponudnikov. Z dobro infrastrukturo, povezanostjo agencij med sabo in s turističnimi društvi ter skupno, celovitejšo ponudbo s kulturnimi, kulinaričnimi, turističnimi in drugimi deja-vnostmi, ki bi bile namenjene tudi kolesarskim sprem-ljevalcem, bi ob naravnih lepotah naše dežele lahko stopili ob bok marsikateri razvitejši državi. Pri vsem tem pa ima veliko vlogo še naša mentaliteta, namreč, edina slovenska agencija - Mobile Adventures Biking, ki je v svoji ponudbi zajemala organizacijo in vodenje kolesarskih izletov različnih težavnostnih stopenj po vsej Sloveniji in v tujini z usposobljenimi in licenciranimi kolesarskimi vodniki ter edinstven način potovanja z avtodomi - je bila prisiljena prenehati delovati, saj je bilo za tovrstni turizem premalo zanimanja. Kot pravi njen bivši direktor Marko Perpar, so Slovenci zelo specifični, kar se tiče tovrstnega turizma. Največ poslov so sklenili s tujimi gosti, ki so jih vozili po Sloveniji, z domačimi kolesarji pa je bilo izpeljano zgolj nekaj kolesarskih izletov na Grossglocknerjevo alpsko panoramsko cesto Hochalpenstrasse. "Slovenci nismo vajeni, da bi se prevažali in spali skupaj z neznanci, s katerimi gojijo edino skupno željo po kolesarskih avanturah. Smo dokaj zaprt narod in se držimo bolj zase. Prej si bo najela avtodom kakšna veččlanska športna družina kot pet ali šest kolesarjev, ki se med seboj ne poznajo. Prav tako si bodo raje vse organizirali sami, saj je takšno potovanje v lastni režiji nekoliko cenejše, kar pa se seveda zmeraj ne obrestuje. Bistvenega pomena je namreč dejstvo, da so tovrstna potovanja, ki jih organizirajo agencije, že preizkušena, ustaljena in dodobra načrtovana metoda. Tako gostu ni treba početi nič drugega kot to, po kar je prišel – uživati v kolesarjenju. Ni mu treba skrbeti, kje bo prenočil, kaj bo jedel, kako bo naložil prtljago in ali bo po kolesarjenju še dovolj spočit za nekajurno vožnjo z avtomobilom. Organizatorjeva naloga je, da gostu za njegov finančni vložek omogoči optimalno in kvalitetno izkoriščen čas."

ŽANA VLAISAVLJEVIČ

Letošnji Eko maraton Maribor bo tretja izvedba zdaj že tradicionalnega in prepoznavnega maratona. V relativno kratkem času si je prislužil naziv ene najatraktivnejših dvodnevnih rekreativnih prireditev pri nas.

Eden ključnih ciljev organizatorja, Agencije SEM, je od samega začetka prebuditi mesto in narediti korak naprej k ozaveščanju in motiviranju k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu, kar je nedvomno povezano tudi s skrbjo za okolje. Maribor skozi prireditev udeležencem na progi, kolesarski ali tekaški, kaže svoj obraz, svoje mostove, nabrežja, urejene četrti in ne nazadnje utrip mesta, ki ga v prvi vrsti tvori pozitivna energija njegovih prebivalcev.

Prireditev ima iz leta v leto večje število udeležencev - že zdaj jih je na 3. Eko maraton Maribor prijavljenih več kot 1300, kar je nedvomno indikator, da je zavest o pomenu rekreacije in aktivnega življenjskega sloga močnejša - gibanje postaja način življenja, starostnih omejitev praktično ni. Novosti letošnjega dvodnevnega maratona sta disciplini duatlon in team challenge kot dodatna ponudba kolesarskemu in tekaškemu maratonu.

15. in 16. septembra bodo najprej kolesarji in nato tekači zavzeli Maribor. Teči ali kolesariti po glavnih mestnih ulicah in okolici bo zagotovo izziv za vrhunske in tudi rekreativne športnike, zato sobotna kolesarska pri-reditev in nedeljska tekaška ponujata možnost udeležbe za vse. V soboto, 15. septembra, ob 9.00 se bodo na

3. Eko maraton Maribor

2012-08-29_20_NAMIG_NAMI 20 8/27/2012 5:52:09 PM

Namig za aktivno življenje/avgust ‘12 21

razdrobljenega načrtovanja in oblikovanja programov le manjšine športnih ali turističnih ponudnikov. Z dobro infrastrukturo, povezanostjo agencij med sabo in s turističnimi društvi ter skupno, celovitejšo ponudbo s kulturnimi, kulinaričnimi, turističnimi in drugimi deja-vnostmi, ki bi bile namenjene tudi kolesarskim sprem-ljevalcem, bi ob naravnih lepotah naše dežele lahko stopili ob bok marsikateri razvitejši državi. Pri vsem tem pa ima veliko vlogo še naša mentaliteta, namreč, edina slovenska agencija - Mobile Adventures Biking, ki je v svoji ponudbi zajemala organizacijo in vodenje kolesarskih izletov različnih težavnostnih stopenj po vsej Sloveniji in v tujini z usposobljenimi in licenciranimi kolesarskimi vodniki ter edinstven način potovanja z avtodomi - je bila prisiljena prenehati delovati, saj je bilo za tovrstni turizem premalo zanimanja. Kot pravi njen bivši direktor Marko Perpar, so Slovenci zelo specifični, kar se tiče tovrstnega turizma. Največ poslov so sklenili s tujimi gosti, ki so jih vozili po Sloveniji, z domačimi kolesarji pa je bilo izpeljano zgolj nekaj kolesarskih izletov na Grossglocknerjevo alpsko panoramsko cesto Hochalpenstrasse. "Slovenci nismo vajeni, da bi se prevažali in spali skupaj z neznanci, s katerimi gojijo edino skupno željo po kolesarskih avanturah. Smo dokaj zaprt narod in se držimo bolj zase. Prej si bo najela avtodom kakšna veččlanska športna družina kot pet ali šest kolesarjev, ki se med seboj ne poznajo. Prav tako si bodo raje vse organizirali sami, saj je takšno potovanje v lastni režiji nekoliko cenejše, kar pa se seveda zmeraj ne obrestuje. Bistvenega pomena je namreč dejstvo, da so tovrstna potovanja, ki jih organizirajo agencije, že preizkušena, ustaljena in dodobra načrtovana metoda. Tako gostu ni treba početi nič drugega kot to, po kar je prišel – uživati v kolesarjenju. Ni mu treba skrbeti, kje bo prenočil, kaj bo jedel, kako bo naložil prtljago in ali bo po kolesarjenju še dovolj spočit za nekajurno vožnjo z avtomobilom. Organizatorjeva naloga je, da gostu za njegov finančni vložek omogoči optimalno in kvalitetno izkoriščen čas."

ŽANA VLAISAVLJEVIČ

Letošnji Eko maraton Maribor bo tretja izvedba zdaj že tradicionalnega in prepoznavnega maratona. V relativno kratkem času si je prislužil naziv ene najatraktivnejših dvodnevnih rekreativnih prireditev pri nas.

Eden ključnih ciljev organizatorja, Agencije SEM, je od samega začetka prebuditi mesto in narediti korak naprej k ozaveščanju in motiviranju k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu, kar je nedvomno povezano tudi s skrbjo za okolje. Maribor skozi prireditev udeležencem na progi, kolesarski ali tekaški, kaže svoj obraz, svoje mostove, nabrežja, urejene četrti in ne nazadnje utrip mesta, ki ga v prvi vrsti tvori pozitivna energija njegovih prebivalcev.

Prireditev ima iz leta v leto večje število udeležencev - že zdaj jih je na 3. Eko maraton Maribor prijavljenih več kot 1300, kar je nedvomno indikator, da je zavest o pomenu rekreacije in aktivnega življenjskega sloga močnejša - gibanje postaja način življenja, starostnih omejitev praktično ni. Novosti letošnjega dvodnevnega maratona sta disciplini duatlon in team challenge kot dodatna ponudba kolesarskemu in tekaškemu maratonu.

15. in 16. septembra bodo najprej kolesarji in nato tekači zavzeli Maribor. Teči ali kolesariti po glavnih mestnih ulicah in okolici bo zagotovo izziv za vrhunske in tudi rekreativne športnike, zato sobotna kolesarska pri-reditev in nedeljska tekaška ponujata možnost udeležbe za vse. V soboto, 15. septembra, ob 9.00 se bodo na

daljšo tekmovalno, 114-kilometrsko traso in ob 10.00 na krajšo rekreativno, 70-kilometrsko podali kolesarji, ki jih bo pot vodila tudi po cestah sosednje Avstrije. Kolesarji bodo deležni lepe, razgibane proge. Daljša, 114-kilometrska trasa je primerna za dobro pripravljene kolesarje, udeleženci bodo morali premagali skupno kar 1500 višinskih metrov, organizator bo poskrbel za elek-tronsko merjenje časa s čipi, udeležence pa bo varovala 60-minutna mobilna zapora. Krajši rekreativni, 70-kilo-metrski maraton je primeren za rekreativne kolesarje, saj ni tekmovalne narave. Udeleženci krajšega maratona bodo morali voziti po cestnoprometnih predpisih.

V nedeljo, 16. septembra, Maribor za nekaj ur postane in pozdravi verigo tekačev, ki bodo tekli na daljši, 21-kilo-metrski progi in krajši, 10-kilometrski. Start obeh tekov je ob 10.00 na Titovi cesti, cilj pa na Trgu Leona Štuklja. Trasi tekov sta zanimivi, speljani po celotnem Mariboru. Prireditev je enkratna priložnost, da tudi vi tečete po zaprtih mariborskih ulicah, ki jih bodo tisto nedeljo namesto avtomobilov zapolnili tekači. Obe trasi prečkata HE Mariborski otok, kar daje teku še poseben čar. Daljša, 21-kilometrska trasa prečka reko Dravo kar štirikrat.

Do maratona je nekoliko manj kot tri tedne, zato še vedno ni prepozno, da si zastavite cilj in ga dosežete. Pri tem boste tisti, ki se bodo prijavili do 1. septembra, deležni ugodnejše startnine. Več informacij o prireditvi najdete na uradni spletni strani maratona www.ekoma-raton.si.

3. Eko maraton Maribor

Novosti letošnjega

dvodnevnega maratona

sta disciplini duatlon in team

challenge

2012-08-29_21_NAMIG_NAMI 21 8/27/2012 5:52:22 PM

Namig za aktivno življenje/avgust‘1222

MATEJA JAZBEC

Društvo maratoncev in pohodnikov Celje v soboto, 1. septembra, pripravlja že 28. Ultramaraton Celje–Logarska dolina. 75 kilometrov dolga preizkušnja šteje za evropski pokal in pokal Alpe Adria.

Tekačem in pohodnikom so na voljo štiri startna mesta. Najbolj pripravljeni na to izjemno zahtevno preizkušnjo se bodo s Trga celjskih knezov v Celju proti Logarski dolini podali ob 6. uri zjutraj, sledil bo 42 km dolgi tek Štefana Šemrova iz Mozirja s pričetkom ob 9. uri, uro in pol kasneje bodo rekreativci krenili na 27-kilometrsko progo z Ljubnega in ob 11.30 iz Luč, od koder jih bo do cilja vodila 17 kilometrov dolga proga oziroma tek Huberta Ankersta. Letos prvič bo na celotni trasi možen tek štafet z etapami Celje–Letuš, Letuš–Ljubno in Ljubno–Logarska

dolina. Ultramaraton vodi skozi deset občin iz Spodnje v Zgornjo Savinjsko dolino vzdolž Savinje. Zdravniška oskrba bo zagotovljena z dvema mobilnima enotama z reševalnimi avtomobili. Na voljo bodo tudi stacionarne enote na Ljubnem, v Lučah in na cilju v Logarski dolini. Tam bodo fizioterapevti in zdravstveni tehnik, po potrebi tudi zdravnik. Pri uživanju tekočin ne gre zanemariti, da sta nevarni obe skrajnosti: premalo ali preveč, zato pol ure pred tekom preverite barvo seča: če je ta bister ali rumenkast, ste zaužili dovolj tekočine, opozarjajo organi-zatorji. Zaradi časovnih omejitev bodo tekači, počasnejši od 6,25 km/h, med tekom izločeni. Na ultramaraton se je možno prijaviti še eno uro pred startom na prireditve-nem prostoru.

Več informacij je na voljo na spletni strani www.drustvo-maratoncev-celje.si

UltramaratonUltramaratonska

preizkušnja od Celja do

Logarske doline

LEA KOMERIČKI

Fundacija Utrip humanosti in Lifestyle natural tekaško sezono Migaj z mano zaključujeta v Žalcu. 8. septembra bomo tako znova skupaj migali zase in za mladostnike, obolele za rakom.

Gibanje je vsestranska aktivnost, ki krepi mišice in tudi organe, živčni sistem, krvni obtok in odlično vpliva na duševno zdravje. Dobrodelni tek, ki ga organizira Fundacija Utrip humanosti, združuje rekreacijo, naravo, druženje in dobrodelnost v celovit sklop. S tovrstnimi športno-dobrodelnimi dogodki želijo spodbuditi k aktivnemu in zdravemu načinu življenja, ki energijo črpa iz narave. Če si želimo dolgo in kakovostno življenje, moramo kaj za svoje zdravje narediti tudi sami.

Zato se dobimo v soboto 8. septembra, ob 9. uri pred dvorcem Novo Celje. Skupaj bomo tekli in pomagali.

Vsa zbrana sredstva se namreč namenijo Štipendijskemu skladu Fundacije Utrip humanosti za mladostnike, obolele za rakom. Letos smo že migali in zmagali v Celju in Velenju na 4. Humanitarnem teku/hoji v boju proti debelosti - Zdravo hujšam, kjer smo v štipendijski sklad Fundacije Utrip humanosti prispevali 1104 evre, in na 1. Dobrodelnem teku Migaj z mano Velenje, Dob’r tek –

zdrav tek, kjer smo s tekom v dežju in z obilo dobre volje za štipendijski sklad za mladostnike, obolele za rakom, zbrali 614 evrov.

Več informacij na spletni strani www.lifestylenatural.com

Tečem in pomagam - dobrodelni tekVsa sredstva

gredo v humanitarne

namene

CANSTOCKPHOTO

2012-08-29_22_NAMIG_NAMI 22 8/27/2012 5:52:54 PM

dolina. Ultramaraton vodi skozi deset občin iz Spodnje v Zgornjo Savinjsko dolino vzdolž Savinje. Zdravniška oskrba bo zagotovljena z dvema mobilnima enotama z reševalnimi avtomobili. Na voljo bodo tudi stacionarne enote na Ljubnem, v Lučah in na cilju v Logarski dolini. Tam bodo fizioterapevti in zdravstveni tehnik, po potrebi tudi zdravnik. Pri uživanju tekočin ne gre zanemariti, da sta nevarni obe skrajnosti: premalo ali preveč, zato pol ure pred tekom preverite barvo seča: če je ta bister ali rumenkast, ste zaužili dovolj tekočine, opozarjajo organi-zatorji. Zaradi časovnih omejitev bodo tekači, počasnejši od 6,25 km/h, med tekom izločeni. Na ultramaraton se je možno prijaviti še eno uro pred startom na prireditve-nem prostoru.

Več informacij je na voljo na spletni strani www.drustvo-maratoncev-celje.si

Ultramaraton

zdrav tek, kjer smo s tekom v dežju in z obilo dobre volje za štipendijski sklad za mladostnike, obolele za rakom, zbrali 614 evrov.

Več informacij na spletni strani www.lifestylenatural.com

Tečem in pomagam - dobrodelni tek

CANSTOCKPHOTO

2012-08-29_23_NAMIG_NAMI 23 8/27/2012 5:53:23 PM

2012-08-29_24_NAMIG_NAMI 24 8/27/2012 5:53:33 PM