GR

AFI

KA

: JO

SEP

HIN

E J

EN

SEN

NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA

Življenjski standard milijonov ljudi se je izboljšal – tega procesa ne morejo zaustaviti niti obeti hudih podnebnih sprememb.

NAPREDEK Avtor: Anders Seneca Bang

V obdobju ene same generaci-je se je kakovost življenja iz-boljšala milijonom ljudi. Od leta 1990 se je več kot milijarda ljudi rešila iz skrajne revščine. Delež otrok, ki ne dokončajo osnovne šole, se je prepolovil. Število otrok, ki preživi prvih pet let življenja, vsako leto na-raste za sedem milijonov. Kljub velikanskim izzivom, vključno s pandemjo korona-virusa, vse več ljudi po vsem svetu živi dlje in v manjšem pomanjkanju.

Velik »ampak«Podnebna kriza je velik izziv. S postopnim prehodom v okolju prijaznejšo proizvodnjo ener-gije se zmanjšuje verjetnost, da se bodo odvili najbolj neu-godni podnebni scenariji, po katerih bi Zemljo prizadelo največje zvišanje temperatur. Vendar ne zadošča, da se iz- pusti toplogrednih plinov zgolj ustalijo. Cilj, da bi globalno

Nižja rodnost žensk na svetovni ravni | 2 Hvala, Slovenija | 3 Kalifornijski kondorji spet letijo | 4

VELIK NAPREDEK V NEKAJ DESETLETJIH

UVODNIKŽiva Kavka Gobbo, predsednica Sveta platforme SLOGA

Ta letošnja jesen ... Muhasto vreme, pandemija, negotovost in politike prežive-tih vzorcev so idealna podlaga za negativne misli. Spregleda-mo lahko dobre novice, ki morda niso tako oglaševane, a so vendarle ključne za ohrani-tev energije za nadaljevanje dela za skupno dobro in za za-upanje v človeka. Zato je to najboljši čas za dobre novice!Leta 2019 je bilo na novo po-stavljenih več elektrarn za proizvodnjo elektrike iz obno-vljivih virov energije kot iz je-drskih in fosilnih virov sku-paj. Na ravni Evropske unije (EU) se pogajajo za postavitev višjih podnebnih ciljev in za krepitev okolju prijaznega kmetijstva. Nemčija si je kot predsedujoča Svetu EU za eno izmed prednostnih nalog po-stavila vzpostavitev zakonoda-je na področju dolžne skrbno-sti. To pomeni, da bodo mora-la podjetja zagotoviti spošto-vanje človekovih pravic in okolja v celotni dobavni veri-gi, ne le v EU. Krepijo se tudi skupnostne rešitve za vzpo-stavljanje dostojnih rešitev okoljskih in drugih izzivov. Pričujoče novice nam kažejo, da je marsikateri napor (in upor), vložen v izboljšanje sveta, obrodil sadove kljub velikim izzivom. Zato stopimo skupaj in nadaljujmo v smeri dostojnega življenja v okviru enega planeta.

RAZVOJ Etiopija je ena tistih držav, kjer so razmere prerasle iz brezupnih v obetavne.FOTOGRAFIJA: CCBY ROD WADDINGTON

oktober 2020www.worldsbestnews.org www.sloga-platform.org

segrevanje omejili na 1,5 stopi-nje Celzija, je verjetno nedo- segljiv, trdi raziskovalec Zeke Hausfather, strokovnjak za podnebne modele.»Glede naših možnosti, da do-sežemo najambicioznejše pod-nebne cilje, sem pesimist,« pravi. »Upam pa, da lahko s tehnologijo, ki jo imamo da-nes, segrevanje omejimo na približno 2 stopinji Celzija – zagotovo pa nam ga lahko uspe omejiti na 2–2,5 stopinje.«V desetih letih so se na svetov-ni ravni podvojile zmogljivosti pridobivanja energije iz ob- novljivih virov, poraba premo-ga pa je dosegla višek leta

2014. Toda prehod je prepoča-sen, denimo pri pridelavi hra-ne, transportu in industriji, če-prav so že na voljo alternative mesu, sintetična goriva, okolju prijazna proizvodnja jekla, bioplastika, fleksibilni ener-getski sistemi in mnoge druge rešitve.»Ozaveščenost o podnebnih spremembah in pripravlje-nost, da kaj storimo, sta se opazno povečala,« je dejal Ben Abbott, podnebni raziskovalec z Univerze Brigham Young. »Podnebna kriza ni težava, ki bi bila zunaj našega nadzora. Gre za težavo, glede katere lahko kaj ukrenemo.«

1

FOTO

: GR

EG

OR

Y SL

OB

IDIR

SM

ITH

, Z

DO

VO

LJE

NJE

M

http://www.worldsbestnews.orghttp://www.sloga-platform.org

NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA

2

Manjše število otrok vodi v svet brez prenaseljenosti.

NIŽJA RODNOST ŽENSK NA SVETOVNI RAVNI

Število otrok na žensko

Manj kot 2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 Več kot 7

Preživi vse več otrokPo svetu se danes rodi manj otrok, vendar jih preživi veli-ko več kot pred nekaj desetle-tji. Leta 1990 je pred dopolnje-nim petim letom starosti umr-lo 93 otrok od tisoč, danes pa petega rojstnega dne ne doča-ka 38 otrok od tisoč.Vendar podatki še vedno ka-

žejo velike razlike med drža-vami in regijami. Največji na-predek je bil dosežen v Aziji in Južni Ameriki. Napredek je opazen tudi v Afriki, vendar je umrljivost otrok tam še vedno najvišja.Z izboljšanjem blaginje otrok se povečuje tudi število mla-

dih. Danes je v velikem številu držav globalnega juga delež delovno sposobnih ljudi naj-višji v zgodovini. Predvidoma se bo v prihodnjih letih zaradi tega okrepilo gospodarstvo in zmanjšala revščina, če bodo države vlagale v izobraževanje mladih generacij.

Mnogi živimo dljePo svetu se danes veliko več lju-di kot nekoč veseli daljšega živ- ljenja. Lani je svetovna pov-prečna življenjska doba dosegla 72,6 let. Od leta 2000 se je po-daljšala za več kot pet. Pričako-vana življenjska doba se že dol-go zlagoma podaljšuje. V pri-

merjavi z letom 1960 danes ljudje v povprečju živijo približno dvajset let dlje. Predvidoma se bo priča-kovana življenjska doba v prihodnjih letih še naprej daljšala, če bo revščina upadala in bo več ljudi imelo dostop do zdrav- stvene oskrbe. Napredek

dosegajo tako v gospodar-sko bogatih kot revnih drža-

vah. Vendar so med državami in regijami še vedno velike razlike v pričakovani življenj-ski dobi. V gospodarsko naj-manj razvitih državah je priča-kovana življenjska doba v pov-prečju kar za 7,4 leta krajša od svetovnega povprečja.Čeprav so revne države pod povprečjem, je tudi tam opa-zen napredek. V državah pod-saharske Afrike je bilo dose-ženo največje relativno izbolj-šanje. Tudi v teh državah lju-dje zdaj živijo v povprečju več kot deset let dlje kot leta 2000. Razloga sta predvsem nižja umrljivost otrok in boljši do-stop do zdravil za zdravljenje aidsa.

Leta 1990 je peti rojstni dan dočakalo 90,7 odstotka vseh novorojenčkov.Do leta 2018 se je ta delež dvignil na 96,2 odstotka.

VIR: SVETOVNA BANKA

ILU

STR

AC

IJA

: JO

SEP

HIN

E J

EN

SEN

zmanjšati količino odpadne hra-ne. Čeprav je danes na svetu na splošno manj otrok, je v nekate-rih državah rodnost še vedno ze-lo visoka. Do leta 2050 naj bi k več kot polovici predvidenega povečanja svetovnega prebival-stva prispevalo zgolj devet držav. Prenaseljenost se tako iz težave svetovnih razsežnosti spreminja v regionalni izziv.

PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA

50

70

60

80

67,5 let

72,6 let

62,8 let

52,6 let

1960 1980 2000 2018 LETO

Avtor: Thomas Gringer Jakobsen

1990 2018

Danes ženske po svetu na splo-šno rodijo veliko manj otrok kot nekoč. Število otrok se je prepolovilo glede na šestdese-ta leta minulega stoletja, ko je rodnost dosegla vrhunec in so ženske v povprečju rodile več kot pet otrok.Zaradi družbenega in ekonom-skega razvoja ženske danes v skoraj polovici držav rodijo

povprečno 2,1 otroka. Ta po-datek je pomemben, saj gre za število otrok, pri katerem bo svetovno prebivalstvo predvi-doma ostalo dolgoročno stabil-no. To daje upanje, da se bomo izognili prenaseljenosti na glo-balni ravni. Naravni viri naše-ga planeta kljub inovativnim, okolju prijaznim rešitvam niso neomejeni. Če se rast svetov-

nega prebivalstva ne bo ustavi-la, lahko pride do pomanjka-nja naravnih virov, zlasti kme-tijskih zemljišč.Najnovejši izračuni kažejo, da bo svetovno prebivalstvo leta 2050 doseglo 9,7 milijarde. To-liko ljudi bi bilo sicer mogoče nahraniti, vendar le, če bomo vire uporabljali učinkoviteje; občutno bi morali denimo

NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETABiH

Jordanija

Uganda

Ruanda

Sloven

ija

3

Pred tremi leti so bili Prosper in Mariam ter njunih devet otrok med najrevnejšimi prebivalci vasi Nyabiguri v Ruandi. Vključi-li so se v razvojni projekt učinko-

vite rabe naravnih virov, ki ga sofinancira slovensko zunanje ministrstvo. Prejeli so kozo, se-mena, kuhalnike, sončne celice z lučjo, dekleta in ženske pa bo-

Končno boljše življenjske razmere

»Z družino živimo na revnejšem območju Amana, jordanskega glavnega mesta. V preteklosti smo se preživljali z občasnimi moževimi zaslužki. Sama nisem mogla prispevati, saj sem obvla-dala le osnovne veščine šivanja in krojenja. V okviru projekta Zavoda KROG sem se udeležila nadaljevalnega tečaja šivanja in malega podjetništva. Pridobila sem ustrezna znanja in veščine ter odprla svojo šiviljsko delav-nico. Hkrati so mi zaposleni pri projektu omogočili, da sem se prijavila na razpise za različne subvencije ter prejela finančno in materialno pomoč. K sodelo-vanju sem povabila še štiri prija-

teljice, sirske begunke in Jor-danko, ki sedaj delajo z mano. V preteklosti sem zelo težko plače-vala prevoz otrok v šolo, danes pa to ni več težava. V okviru pro-jekta so se moji trije in še drugi otroci učili arabščino, matema-tiko in angleščino. S tem so se laže ponovno vključili v redno šolanje. V revnejših predelih prestolnice in drugih območjih Jordanije namreč veliko otrok opusti šolanje že zelo zgodaj. Ve-liko deklic ostane nepismenih,« pojasni Sawsan. Vključena je v projekt, ki ga je finančno podpr-lo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Več na www.zavod-krog.si.

Sešila si je boljše življenje

»Že od malega sem čutila veliko ljube-zen do tekstilnega oblikovanja. Vojna in povojno življenje sta komaj dopuščala uresničevanje želja običajnih ljudi, kaj šele, da bi bila mogoča izpolnitev sanj umetnice, ki si želi kariero oblikovalke. Tako sem dobila službo v banki, a sem jo po dveh letih izgubila. Takrat sem za-čela sodelovati v aktivnostih slovenske nevladne organizacije PiNA, ki je za ženske organizirala izobraževanje na področjih socialnega podjetništva in tu-rizma. To je bila fantastična in koristna izkušnja. Kasneje je moja poslovna ide-ja na razpisu za sredstva za zagon la-stnega podjetja prejela najboljšo oceno, a moja borba se šele začenja. Ustanoviti podjetje ni enostavno, vendar delam, kar imam rada, in tako živim svoje sa-nje,« je navdušena Mirela Džinić, ki z družino živi in dela v Travniku. Kultur-no izobraževalno društvo PiNA v Bosni in Hercegovini izvaja projekt s podporo Ministrstva za zunanje zadeve. Več na www.pina.si.

Izpolnjene sanjeBizimana Shakirah živi v kraju Ndejje nedaleč od Kampale, glavnega mesta Ugande. Za preživetje prodaja afriške obleke v stilu kitenge. Ob pojavu nove-ga koronavirusa so oblasti uvedle strogo karanteno, zaradi katere je tudi Bizimana, 29-letna mati samohranilka, ostala brez zaslužka. Ker je tik pred uvedenimi ukrepi plačala šolnino za otroke in ker zaradi prepovedi gibanja ni smela opravljati dela, ji je zmanjkalo denarja za najemnino in nakup hrane. V stiski je svoje otroke v času kosila napotila k sosedom, da bi se igrali z nji-hovimi otroki. Upala je, da jih bodo tam tudi nahranili, toda mnogim je zmanjkalo hrane že za svoje družine. Izvedela je, da lokalna nevladna orga-nizacija deli hrano in milo. Za Bizima-nino družino in druge krajane je to po-menilo preživetje. Laže so dočakali ko-nec karantene. Več o projektu Foruma FER v Ugandi, ki ga podpira Ministrst-vo za zunanje zadeve Republike Slo-venije, na www.forumfer.org.

Obliž na rano

do pridobila znanja in spretnosti za zagon obrti, ki jim bo prinašala doho-dek. Zdaj končno živijo v boljših raz-merah. »V času omejitev zaradi covid-19 je bi-lo življenje zelo težko. Nihče ni smel delati. Ostali smo doma. Jedli smo en-krat dnevno, včasih pa še to ne, saj za-log hrane nismo imeli. Iskrena hvala Sloveniji in sodelavcem lokalne Cari-tas, ki so nam v času karantene priskr-beli paket s hrano in higienskimi pri-pomočki. Tako smo laže preživeli.«

Prosper je skupaj s 600 drugimi dru-žinami, vključenimi v projekt Sloven-ske karitas, v času pandemije prejel nujno humanitarno pomoč. Več na www.karitas.si.

Odette Uwizeyimana je poročena in ima šest otrok. Leta 2018 je obi-skovala tečaj šivanja v ženskem centru Nyamirambo v Ruandi. Izuči-la se je za poklic šivilje. Kupila si je šivalni stroj in doma začela šivati. Kmalu je zaslužila večino družinskih prihodkov, a zaradi pandemije covid-19 in ukrepov za njeno zajezitev je povpraševanje po izdelkih usahnilo. Tudi mož je izgubil službo. Družina se že od marca težko preživlja, denarja za hrano nimajo. »Na srečo smo v ženskem centru dobili paket s hrano in higienskimi izdelki. Hvala!« pravi Odette. Žen-ski center Nyamirambo podpira Mirovni inštitut, tudi s pomočjo ra-zvojnega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Več na www.mirovni-institut.si.

Zlata vreden paket

http://www.zavod-krog.sihttp://www.pina.sihttp://www.forumfer.orghttp://www.karitas.sihttp://www.mirovni-institut.si

KAJ SO NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA?Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive. Naše delo temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki vključujejo odpravo skrajne revščine, zmanjšanje globalnih neenakosti in boj proti podnebnim spremembam. Verjamemo, da dobro znanje ustvarja upanje in da navade ustvarjajo motivacijo za ukrepanje. Več lahko preberete na: www.worldsbestnews.org www.sloga-platform.org.Uredništvo danske izdaje:Novinarji: Thomas Gringer Jakobsen, Anders Seneca Bang, Fie MortensenGrafično oblikovanje: Lauge Eilsøe-MadsenIlustracija: Josephine JensenUrednica: Sophie RytterGlavni urednik: Thomas Ravn-PedersenUredništvo slovenske izdaje:Urednica: Patricija Virtič, SLOGALektura: Stella Straus, Roman ŠimecGrafično oblikovanje: Svetilka d.o.o.Izdala: SLOGA, Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč s podporo danske agencije za mednarodni razvoj Danida in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

SVET V ŠTEVILKAH

4

89 %vseh otrok na svetu

zaključi osnovno šolo. VIR: UNESCO

1/4vseh članov

parlamentov je žensk.

VIR: POROČILO ZDRUŽENIH NARODOV O CILJIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IZ LETA 2020

VELIKE PTICE ZNOVA LETIJO

DIVJE ŽIVALI Avtor: Thomas Gringer Jakobsen

Dobra novica za velikega kalifornijskega kondorja, ki je že skoraj izumrl.

NAREJENO DOMA Mongolska družina uporablja solarni panel za proizvodnjo električne energije. FOTO: ESKINDER DEBEBE, UN PHOTO, Z DOVOLJENJEM

Skoraj vsak ima dostop do električne energijeVse več ljudi lahko hrani sve-žo hrano v hladilniku in priž-ge luč, ko se znoči. Kar 90 od-stotkov svetovnega prebival-stva ima dostop do električne energije. Leta 2010 je ta delež znašal 83 odstotkov. To pove-čanje je delno posledica dej-stva, da je vse več ljudi na revnih podeželskih območjih začelo proizvajati lastno elek-trično energijo s pomočjo malih dizelskih generatorjev, malih hidroelektrarn ali sončnih celic. Dostop do ele-ktrične energije izboljšuje kakovost življenja in zdravje

ljudi ter povečuje razvojne mo-žnosti.Zgolj od leta 2010 je 40 državam uspelo, da celotnemu prebival-stvu omogočijo dostop do elek-trične energije. Med njimi so Ki-tajska, Brazilija, Mehika, Argen-tina in Egipt. Vendar 53 odstot-kov ljudi v podsaharski Afriki še vedno nima dostopa do električ-ne energije. Leta 2017 so na mednarodni ravni namenili 21,4 milijarde ameriških dolar-jev za razvoj zelene, obnovljive energije v državah globalnega juga. Od leta 2010 se je ta znesek podvojil. / FM

Kalifornijski kondor s skoraj tremi metri razpona peruti ni le ena največjih ptic na svetu, je tudi ena najbolj dolgoživih. Dejan-sko lahko ta veliki jastreb dočaka tudi 60 let – če mu je to omogočeno.V preteklosti je visoko starost dočakalo zelo malo kondorjev. Čeprav so kondorji v Kali-forniji zavarovani že sto let, so številne ustrelili. Tudi lovci, ki kondorjev sicer niso lovili, so jim še vedno pogosto posredno škodovali. Uporabljali so namreč strelivo, ki vsebuje svinec, in ker so kondorji mrho-vinarji, so številni poginili zaradi zastrupi-tve s svincem, potem ko so pojedli ostanke mrtvih živali, ki so jih uplenili lovci.Leta 1987 je bilo na svetu le še 27 primer-kov kalifornijskih kondorjev, zadnje prosto živeče ptice pa so ujeli, da bi preverili, ali je mogoče vrsto rešiti z vzrejo v ujetništvu.Da, mogoče je. Danes je na svetu 518 kali-fornijskih kondorjev in veliko jih je bilo iz-puščenih v naravo, kjer se uspešno parijo.Lani je v Kaliforniji začel veljati zakon, ki prepoveduje uporabo streliva, ki vsebuje svinec. To povečuje možnosti za preživetje kondorjev v naravnem okolju. Ti bodo lah-ko še dolga leta preletavali gorovja vzdolž ameriške zahodne obale.

SPET LETIJO Kalifornijske kondorje so rešili pred izumrtjem s pomočjo vzrejnih programov. FOTOGRAFIJA: AMERIŠKI URAD ZA RIBE IN DIVJAD (USFWS), TIHOMORSKA JUGOZAHODNA REGIJA, Z DOVOLJENJEM

Veter v jadra političnemu predlogu, ki pušča morje pri miru, da si lahko narava opomore NARAVAAvtorica: Fie Mortensen

V desetih letih se je površina morskih območij, ki so jih dr-žave razglasile za zavarovana območja in tako zaščitile pred ribolovom, turizmom in izko-riščanjem naravnih virov, pod-vojila: danes je zavarovanih 17 odstotkov svetovnih morij. Thomas Kirk Sørensen, vodja oddelka za morja pri Svetov-nem skladu za naravo (WWF), je zadovoljen.»Zelo pozitivno je, da se je po-večala površina morskih zava-rovanih območij. Politika v za-dnjih letih posveča zaščiti mo-rij veliko pozornosti. Ključne-ga pomena je, da jih rešimo,« pravi. Približno 40 odstotkov svetov-nih oceanov je močno onesna-ženih in izčrpanih zaradi čez-mernega ribolova. »Potrebuje-mo morska zavarovana obmo-čja, kjer se ribolov ne bo izva-jal. Neokrnjeno morje, podob-no kot neokrnjeni gozd, kjer je

narava prepuščena sama sebi.«Na zavarovanih območjih se krepi biotska raznovrstnost. Potem ko so ZDA leta 1973 sprejele zakon, ki na nekaterih zveznih morskih ob-močjih prepoveduje vsakršno člo-vekovo dejavnost, so se tja vrnile številne ogrožene živali. Na teh za-varovanih območjih so se okrepile populacije 18 od 23 morskih žival-skih vrst, denimo kitov grbavcev, morskih vider in morskih levov. Pariški sporazum za zaščito morjaDve tretjini svetovnih oceanov spadata v mednarodne vode, kjer so prizadevanja za zaščito morja veliko manj uspešna: zaščitenega je komaj 1,18 odstotka morja v mednarodnih vodah. Države se morajo o zaščiti teh območij šele dogovoriti.Dober primer sodelovanja je Ro- ssovo morje na Antarktiki. Leta 2016 je 26 držav in Evropska unija podpisalo mednarodni sporazum o zaščiti obsežnega območja, štiri-krat večjega od Nemčije, pred ribolovom in o ohranjanju narave v teh vodah.V okviru Združenih narodov se za-čenjajo pogajanja o mednarodni konvenciji o zaščiti odprtih morij, ki naj bi zaščitila 30 odstotkov sve-tovnih oceanov – gre za nekakšen Pariški sporazum za zaščito morja.

DIVJINAOrka je le ena od živali, ki plavajo v zaščitenih vodah ob obali Aljaske. FOTOGRAFIJA: CHRISTOPHER MICHEL, Z DOVOLJENJEM

4,1milijarda ljudi ima

dostop do svetovnega spleta.

VIR: MEDNARODNA TELEKOMUNIKACIJSKA ZVEZA

40držav je od leta 2010

vsem državljanom omogočilo dostop do električne energije.

KILDE: INTERNATIONAL TELECOMMUNICATIONS UNION

VSE VEČ MORJA JE ZAŠČITENEGA – IN POSLEDICE SO UGODNE

http://www.worldsbestnews.orghttp://www.sloga-platform.org