NA ZABAVO V NARAVO - os-smarjeta.sios-smarjeta.si/slike/Turisticna_naloga_OS_Smarjeta 2014.pdf · nam je bila po prvi oceni naloga pisana na kožo. Takoj smo ugotovili, da imamo kaj

OŠ ŠMARJETA ŠMARJETA 1

8220 ŠMARJEŠkE TOplicE

NA ZABAVO V NARAVO

TURISTIČNA RAZISKOVALNA NALOGA

Nalogo so izdelali:

Zala Pungeršič, 9. b

Marko Blažič, 9. b

Maj Tratar, 9. b

Blažka Ilovar, 9. b

Dolenšek Franci, 9. b

Urban Kumer, 9. b

Urban Košale, 9. a

Lucija Krašovec, 9. a

Šmarjeta, šolsko leto 2013/2014

Mentorja: Jože Novak

Irena Strazberger

NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ

2

OŠ Šmarjeta, Šmarjeta 1

8220 Šmarješke Toplice

Tel: 07/384 41 80,

e-mail: [email protected]

Lektorirala: Mojca Pacek, prof. nem. in slov.

Nalogo so izdelali:

Zala Pungeršič, 9. b

Marko Blažič, 9. b

Maj Tratar, 9. b

Blažka Ilovar, 9. b

Dolenšek Franci, 9. b

Urban Kumer, 9. b

Urban Košale, 9. a

Lucija Krašovec, 9. a

POVZETEK

Občina Šmarješke Toplice in bližnja okolica imata zaradi bogate arheološke preteklosti,

neokrnjene narave s termalnimi vrelci, kulturne in etnološke dediščine prav idealne pogoje za

razvoj aktivnega turizma. Strnili smo glave, napeli možgane in globoko razmišljali, kaj bi

ponuditi mladim, polnim energije, da bi jih pritegnili, razveselili, prijetno utrudili in jim na

koncu ponudili poseben nočni počitek. Iskali smo nekaj posebnega, edinstvenega za naš kraj.

Trud se je izplačal, resnično smo našli čudovito lokacijo za namestitev in jo povezali z

dejavnostmi v okolici.

Otok Tržič na dolenjski reki Krki velja za največji otok v Sloveniji. Je skrivnostno

odmaknjen v objemu reke Krke in neokrnjene narave. V okolici so grad Otočec, nekdanji

samostan Struga (viteška dvorana), razvaline gradu Štrlek in Klevevž s Klevevško jamo. V

bližini je več kmetij, mlin, kopališča v Termah Šmarješke Toplice in grajsko kopališče v

Klevevžu, bogata flora (vodna učna pot, mokrišča ...) in favna (ptice, ribe, divje živali, labodi,

race …). Dejavni so ribiška družina, lovsko društvo, taborniki, čebelarji … Naredili smo pester

program, ki smo ga povezali s čolnarjenjem, pohodništvom, kolesarjenjem, kampiranjem,

kulinariko in zabavo.

Ključne besede: naravne znamenitosti, kampiranje, pustolovski park, kulinarika, rekreacija,

aktivno preživljanje prostega časa, terme, kolesarjenje, turistični vlak

Mentorja: Jože Novak

Irena Strazberger

mailto:[email protected]


3

KAZALO

UVOD .................................................................................................................................................................. 5

KAKO SMO IZBRALI TEMO NALOGE .................................................................................................................................. 5 POTEK DEJAVNOSTI ............................................................................................................................................... 5 KRAJI IN DEJAVNOSTI – PREDSTAVITVE IN UGOTOVITVE ....................................................................................... 6

A. MLIN ............................................................................................................................................................. 6 B. ČEBELARSTVO GORENC ................................................................................................................................ 6 C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA .............................................................................................................. 7 D. RIBIŠTVO ....................................................................................................................................................... 8 E. ČOLNARJENJE ................................................................................................................................................ 8 F. OSNOVE GOLFA ............................................................................................................................................. 9 G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC ........................................................................................................................ 9 H. GRAD ŠTRLEK .............................................................................................................................................. 10 J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE ................................................................................................ 10 K. KLEVEVŠKA JAMA........................................................................................................................................ 11 l. ORNITOLOGIJA ............................................................................................................................................. 12 M. DELO Z LESOM ........................................................................................................................................... 12 N. PRAVLJIČNA URA ........................................................................................................................................ 13 I. JAHANJE ...................................................................................................................................................... 13

MNENJA O NAŠI PONUDBI ................................................................................................................................ 14

ANALIZA ANKETE ...................................................................................................................................................... 14 ANALIZA 1. DELA VPRAŠALNIKA ..................................................................................................................... 14 ANALIZA 2. DELA VPRAŠALNIKA ..................................................................................................................... 16

TURISTIČNI PRODUKT ........................................................................................................................................ 17

POSTAVITEV KAMPA .................................................................................................................................................. 17 PONUDBA PROGRAMOV ..................................................................................................................................... 17

PROGRAM A .................................................................................................................................................... 17 PROGRAM B .................................................................................................................................................... 18 PROGRAM C .................................................................................................................................................... 18

TRŽENJE IN REKLAMA ................................................................................................................................................ 19 POSKUSNI IZRAČUN STROŠKOV ZA PROGRAM A ............................................................................................................. 20 TEŽAVE, SKRBI IN POMISLEKI PRI IZVEDBI PROJEKTA ......................................................................................... 20

ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................................ 21

NAŠE MNENJE .......................................................................................................................................................... 21 KAKO SE BOMO PREDSTAVILI NA TRŽNICI ........................................................................................................... 21

VIRI ................................................................................................................................................................... 22

PRILOGE ............................................................................................................................................................ 23

KONJI IN JAHANJE ................................................................................................................................................ 23 OPREMA JAHAČA ............................................................................................................................................ 24 OPREMA KONJA .............................................................................................................................................. 24

PRIPRAVA NAHRBTNIKA ...................................................................................................................................... 25 PREHRANA ........................................................................................................................................................... 26

POSTRVI PO KELTSKO ...................................................................................................................................... 26 NA KRATKO O MEČEVANJU IN LOKOSTRELSTVU.................................................................................................. 26

MEČEVANJE .................................................................................................................................................... 26 LOKOSTRELSTVO ............................................................................................................................................. 26

ANKETNI VPRAŠALNIK - NA ZABAVO V NARAVO ................................................................................................ 27


4

KAZALO SLIK

Slika 1: Delo v mlinu .....................................................................................................................6 Slika 2: Obisk čebelarja Staneta na šoli .......................................................................................6 Slika 3: Pogled v muzej .................................................................................................................7

Slika 4: Vračanje v preteklost .......................................................................................................7 Slika 5: Spokojnost ob reki ............................................................................................................8 Slika 6: Čoln na Krki .....................................................................................................................8 Slika 7: Radosti golfa ....................................................................................................................9 Slika 8: Težavno in zabavno .........................................................................................................9

Slika 9: Duhovi preteklosti ..........................................................................................................10 Slika 10: Vodni užitki .................................................................................................................10 Slika 11: Vhod v spodnjo jamo ...................................................................................................11 Slika 12: Grad v preteklosti .........................................................................................................11

Slika 13: Klevevške toplice .........................................................................................................11 Slika 14: Dolina Radulje .............................................................................................................11 Slika 15. Eleganca in lepota laboda ............................................................................................12

Slika 16: Pogled v delavnico .......................................................................................................12 Slika 17: Gostilna Domen ...........................................................................................................13

Slika 18: Turistični zanesenjaki pri analizi anket ........................................................................15 Slika 19: Pogled na otok Tržič iz balona .....................................................................................17


5

UVOD

KAKO SMO IZBRALI TEMO NALOGE

Skrbno smo prebrali razpisne pogoje 28. državnega festivala turizmu pomaga lastna glava na

temo Na zabavo v naravo. Neokrnjeno okolje je pravzaprav velika prednost naše občine, zato

nam je bila po prvi oceni naloga pisana na kožo. Takoj smo ugotovili, da imamo kaj ponuditi.

Na hitro smo zapisali nekaj možnosti, potem pa so ideje kar vrele na dan. Kmalu jih je postalo

preveč in smo morali določene dejavnosti izpustiti. Ideje je bilo potrebno predstaviti naši ciljni

skupini, vrstnikom na šoli in mladim na srednji šoli. Na osnovi njihovih želja pa bomo začeli

oblikovati ponudbo.

POTEK DEJAVNOSTI

Našo skupino sestavljajo učenci, ki so doma iz različnih delov občine, zato smo lahko

zelo podrobno preučili kraje in dejavnosti, ki bi bili primerni za trženje v turizmu. Vse

smo skrbno zapisali.

Obiskali smo spletno stran občine in drugih ponudnikov storitev v njej. Pobrskali smo

po pisnih virih (Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja) in drugih publikacijah ter

dopolnili naš predlog ponudb.

Povprašali smo starše, starejše brate in sestre, lastnike krajev in dejavnosti, ki jih zajema

naša ponudba.

Idejo smo predstavili nekaterim članom Turističnega društva Šmarješke Toplice.

Pripravili smo anketni list in pripravili plan izvedbe anketiranja.

Naredili smo pregled izpolnjenih vprašalnikov in opravili analizo ugotovitev in grafično

predstavitev v Excelu.

Po pregledu ugotovitev smo odšli na teren, da smo preverili, ali lahko predlagano tudi

resnično ponudimo.

Po ugotovitvah na terenu smo začeli pisati kratke predstavitve ponujenih dejavnosti,

utemeljitve, zakaj smo določeno dejavnost ali kraj uvrstili v ponudbo. Predvideli smo

tudi ceno storitve.

Ker je v ponujenem programu tudi nočitev, smo morali preveriti, ali si mladi želijo

bivati v hotelih Term Šmarješke Toplice ali pa so bolj pustolovci in bi jim bolj ugajalo

prenočevanje v šotorih.

Priprava turističnega produkta, reklame, trženje, pozitivne in negativne strani naše

ponudbe


6

KRAJI IN DEJAVNOSTI – PREDSTAVITVE IN UGOTOVITVE

A. MLIN

(obisk mlina, zgodovina mlina, pregled starih dokumentov, prikaz mletja, kako nastane kruh)

Predstavitev

Glede na zgodovinske vire je mlin v

lasti družine Košak že več kot dvesto

let, medtem ko naj bi bil sam mlin še

nekaj stoletij starejši. Prvo mletje je

potekalo na treh parih mlinskih

kamnov, ki so bili leta 1971

zamenjani s sodobnejšim valjčnim

stolpom z dvema paroma valjčkov.

Starodavno mlinsko kolo je že leta

1963 zamenjala Francisova turbina.

Mlin Košak je danes eden redkih še

delujočih mlinov v Sloveniji. Način

mletja žita je popolnoma prilagojen

sodobnim standardom, vendar še vedno meljejo na način povratnega mletja, ki zmanjšuje

pregrevanje mlevske mase, saj transport mase poteka prek elevatorjev. Moka nastane z

večstopenjskim drobljenjem žitnega zrnja v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in

tipizirajo. Preden dobijo končni proizvod, se ciklus obrne trikrat do štirikrat. V procesu, ki traja

okrog 24 ur, se zmelje približno 4000 kg žita, iz katerega dobijo več različnih tipov moke. Mlin

Košak ima tudi svojo trgovinico, kjer prodajajo moko in pa kruh, ki ga pečeta sinova.

Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena

Poklic mlinarja je čedalje bolj aktualen, saj ljudje dajejo veliko poudarek, da jedo hrano lokalne

pridelave. Zapuščina in tradicija mlina sta torej zares bogati in vredni ogleda. Ob obisku si

lahko obiskovalci ogledajo proces mletja žita in pripravo moke za prodajo. Seznanijo se s tipi

moke. Spoznajo proces izdelave in peke kruha. Ogled in predstavitev je brezplačna, so pa

zaželeni nakupi kruha in moke po veljavnem ceniku.

B. ČEBELARSTVO GORENC

(čebelarski muzej, ogled opazovalnega panja, medeni pripravki, delavnice, medena malica)

Predstavitev

Začetek čebelarstva Gorenc sega v čas pred 2.

svetovno vojno, ko je Alojz Gorenc (oče

sedanjega lastnika) dobil prve roje čebel od

graščaka in veleposestnika Ruparja z Vrha pri

Škocjanu, kot plačilo za dvodnevno delo. Po

vojni, leta 1946, je postavil prvi čebelnjak na

domu v Zalogu pri Škocjanu. Ta čebelnjak še

vedno stoji in v njem čebelari že tretja

generacija Gorencev. Leta 1953 se je Alojz

Gorenc z družino preselil v Šmarješke Toplice

in tudi tu zgradil čebelnjak.

Slika 1: Delo v mlinu

Slika 2: Obisk čebelarja Staneta na šoli


7

V nadaljevanju je sledil uspešen razcvet dejavnosti, tako da je v

letih od 1970 do 1980 imel do 500 panjev. Za svoje delo je bil

odlikovan z redom Antona Janše 3. in 2. stopnje.

Po očetovih stopinjah je šel tudi sin Stane, ki čebelari s tristotimi

panji na šestih stojiščih od Rake do Dolenjskih Toplic, ki so

postavljena tako, da zajamejo vse pomembne paše: akacijevo,

lipovo, kostanjevo, javorjevo, hojino, smrekino, jelkino in

cvetlično pašo.

Gorenčevi čebelarijo predvsem za namen pridelave medu,

cvetnega prahu in propolisa, izdelave medenih likerjev ter

izdelave sveč iz čebeljega voska.

Leta 2009 so kot dodatno ponudbo v čebelarstvu odprli čebelarski

muzej na prostem. V muzeju stoji stoletje star čebelnjak s

tridesetimi poslikanimi panji kranjiči ter raznimi pripomočki in

orodji, ki so bila v preteklosti čebelarju v pomoč pri njegovem delu.


»Brez čebel ni življenja« je modra ugotovitev, ki še kako drži. V čebelarskem muzeju Gorenc

lahko obiskovalci izvedo marsikaj o življenju čebel, načinu nekdanjega in sedanjega

čebelarjenja in o zdravilnih učinkih čebeljih pridelkov. Poleg tega si lahko ogledajo opazovalni

panj, sodelujejo pri točenju medu, izdelujejo sveče iz voska, spoznavajo čebelnjake, panje,

panjske končnice in opremo za čebelarjenje. Ogled je brezplačen. Zaželen je nakup izdelkov in

spominkov.

C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA

(grajska kuhinja, kovanje v kovačiji, kovnica denarja, lovski salon, jedilnica, orožarna)

Predstavitev

Grad stoji na terasi na desnem bregu reke Krke.

Prvotni dvor, omenjen 1449, je v 16. stoletju

prezidal v grad Karel pl. Jurič. Juriči so bili

lastniki gospostva vse do začetka 19. stoletja, ko

je grad postal last vitezov Fichtenau. Po drugi

svetovni vojni je bil v lasti Kmetijske zadruge

Krka. Grad Struga je lep primer časovno enotno

nastalega gradu in predstavlja značilno grajsko

arhitekturo 16. stoletja. Zaradi izpostavljene lege

ob reki Krki sodi med pomembne spomenike na

Dolenjskem. Ima tudi kulturno-zgodovinski

pomen, saj je poznan tudi po Tavčarjevi povesti Otok in struga.

Danes pa je grad je urejen za ogled in prikaz grajskega življenja, postal je pravi muzej žive

zgodovine. Volk Turjaški s Struge in Eleonora Sobjeska z Rihenberka z animiranim ogledom

popeljeta obiskovalce v pravljični čas konca srednjega veka, renesanse in baroka.


Preoblečeni vodiči, ki poosebljajo nekdanje prebivalce, pričarajo pravo srednjeveško vzdušje in

predstavijo takratno življenje. Zanimivi so kovnica denarja, orožarna, pohištvo, lovska soba …

Okvirna cena ogleda z animacijo je 5 €.

Slika 3: Pogled v muzej

Slika 4: Vračanje v preteklost


8

D. RIBIŠTVO

(kako ribarimo – pribor, oprema, čiščenje ribe, priprava za peko ribe …)

Predstavitev

Osrednji in spodnji del reke Krke, s katerima

upravlja Ribiška družina Novo mesto, je bogat

z mnogimi ciprinidnimi vrstami donavskega

porečja. Najštevilčnejše vrste so: platnica,

podust, mrena, klen, krap, linj, ogrica, ploščič,

rdečeoka, zelenika, rdečeperka, od roparic pa

ščuka, som, bolen in sulec. V Krki je

zagotovo vodilna ciprinidna vrsta platnica, ki

skupaj s podustjo nudi obilo ribolovnih

užitkov. Na Krki jih ribiči lovijo na kruh in

kompostnik, zelo priljubljena vaba pa je vodni

mah. Užitek si dodatno lahko popestrimo ob

ribolovu s čolna, saj je že sama vožnja z njim

po zeleni lepotici pravi užitek.


Ribolov je dejavnost, ki nas pomirja in sprošča. Posebni užitki pa so takrat, ko se na trnek kaj

prime. To dejavnost bi našim obiskovalcem predstavili člani ribiške družine Novo mesto. Z

nakupom nekaj dovolilnic po 8 € pa bi imeli možnost, da bi ulovili toliko rib, da bi pripravili en

obrok hrane.

E. ČOLNARJENJE

(spoznavanje posebnosti čolna na Krki, osnove veslanja, varnost …)

Predstavitev

Krka je najbolj značilna dolenjska reka in edina slovenska reka, ki

v strugi ustvarja lehnjak. Dolina Krke je svojevrsten simbol

Dolenjske. Reka je še dokaj čista, zato daje zatočišče številnim

rastlinskim in živalskim vrstam. Krka je z ribami ena od

najbogatejših slovenskih rek.

Čolnarjenje po dolenjski lepotici je posebno doživetje. V

preteklosti so bili čolni nuja, saj je bilo na Krki le malo mostov,

ljudje pa so morali po opravkih tudi na drugo stran reke. Razvil se

je poseben lesen čoln, ki ima oba konca enaka in ga ni bilo

potrebno obračati. Imel je tudi ravno dno.


Čolnarjenje je prijetna aktivnost, ki zahteva fizično moč in spretnost. Udeleženci našega

programa bodo spoznali osnovna pravila varnosti in veslanja. Izdelali bodo maketo čolna.

Opravili bodo tudi manjši spust po Krki (grad Otočec – Kronovo). Okvirni stroški 3€ po osebi.

Slika 5: Spokojnost ob reki

Slika 6: Čoln na Krki


9

F. OSNOVE GOLFA

(predstavitev golf igrišča Struga, oprema, osnove igranja golfa)

Predstavitev

Golf so glede na zgodovinsko preteklost

naših krajev igrali staroselci že v

obdobju Rimljanov. Z ukrivljeno palico so

udarjali usnjeno žogico. V 15. stoletju so

na Danskem igrali podobno igro na

ledu, Francozi in Belgijci pa na travnikih. V

16. stoletju so na Škotskem postavili prvo

igrišče in napisali prva pravila, zato pravijo,

da je Škotska zibelka golfa. V dvajsetem

stoletju se je golf razširil po celem svetu, saj

se je pocenil in ga lahko igrajo različni sloji

prebivalstva.

Na svetu je več kot 60 milijonov, v Evropi

preko 6 milijonov in v Sloveniji približno 6

tisoč igralcev golfa.

Več kot 75 ha veliko igrišče ob reki Krki – igrišče z 9 luknjami je bilo zgrajeno v letih 2005 in

2006. V letih 2007 in 2008 je bilo igrišče razglašeno za naj golf igrišče v Sloveniji. Od leta

2009 je igrišče popolno. Ima 18 lukenj z zanimivimi položaji. Igrišče je zasnovano po

najsodobnejših merilih. S posebnim posluhom za naravno okolje sta ga zasnovala priznana

arhitekta Peter Škofic in Britanec Howard Swan.


Golf je zelo priljubljen med poslovneži in politiki, kot način druženja, sklepanja pogodb in

dogovorov. Glede na to, da se bo gotovo nekaj mladih v prihodnosti ukvarjalo s podjetništvom

ali politiko, je prav, da spoznajo tudi tak način druženja in rekreacije. Igralec golfa mora imeti

dobro koncentracijo, psihično pripravljenost, fizično kondicijo in usklajenost gibov. Vse te

lastnosti pa bogatijo mladostnikovo samopodobo, ki je zelo pomembna za odločanje v

življenju.

Izposoja žogic (34 kosov) in uporaba vadbišča stane 3 € po osebi. Ura poučevanja učitelja golfa

stane 30 €. Če predpostavljamo, da bo v skupini okoli dvajset mladih turistov, se stroški

porazdelijo. Kratka vpeljava v začetni svet igranja golfa bi tako stala 5 €.

G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC

(doživljajsko potovanje po plezalnem poligonu …)

Predstavitev

Pustolovski park Otočec je namenjen zabavi

in preživljanju prostega časa, tako otrok kot

odraslih. Temelji na pustolovski dogodivščini

na posebej za to prirejenem poligonu, ki je v

obliki avanturistične poti zgrajena skozi gozd.

V parku se lahko iz tal povzpnete med

drevesne krošnje in se odpravite na pravo

popotovanje med drevesi. Svet vidite in

doživite iz druge perspektive.

Slika 7: Radosti golfa

Slika 8: Težavno in zabavno


10

Možna je izbira primerne težavnostne stopnje pustolovščine. Sestavljajo ga 4 različne poti s 46

plezalnimi veščinami. Celoten pustolovski park je zgrajen in skladen z EU standardom in kot

tak zagotavlja 100% varnost vsem obiskovalcem. Za varnost skrbijo posebej usposobljeni

inštruktorji in vrhunska oprema.


Pustolovski park ponuja ekološko naravnane razvedrilne dejavnosti za zdravo preživljanje

prostega časa v naravi, kjer je varnost na prvem mestu. Obiskovalci obogatijo svoj pogum, se

zabavajo in se navajajo na reševanje iz nevarnih in zahtevnih položajev. Najbolj sprejemljiva

cena za obisk parka je kombinacija s kopanjem v Termah Šmarješke Toplice, oboje stane 15 €.

H. GRAD ŠTRLEK

(iz zgodovine, izdelava loka, streljanje z lokom, osnove mečevanja, srednjeveške igre …)

Predstavitev

Grad predstavlja nekakšno posebnost med

slovenskimi gradovi, saj je nekakšna srednjeveška

„črna gradnja“. Verjetno še pred izgradnjo

klevevškega gradu sta ga na zemlji freisinškega

škofa brez njegovega dovoljenja zgradila viteza

brata Friderik in Rudolf s Slepška pri Mokronogu,

upravljali pa so ga vitezi Stralekaerji. Zgrajen je bil

v prvi polovici 13. stoletja, prvič se omenja leta 1247

kot Stralek. Grad je kasneje nekajkrat spremenil

lastnika, konec 15. stoletja so ga opustili. Danes stoji

le še ena stena.


Grad Štrlek je zaradi svojega nastanka in pustolovskega načina življenja njegovih lastnikov

legenda med gradovi, zato je vreden ogleda. Vitezi, ki so živeli v tem gradu, so bili vešči

mečevanja in lokostrelstva. Veščino lokostrelstva in mečevanja bosta prikazala brata viteza

Friderik in Rudolf, ki ju predstavljata člana naše turistične agencije. Predstavila bosta svojo

opravo, tehnike mečevanja in lokostrelstva. Popotniki bodo svoje ročne spretnosti nadgradili z

izdelavo loka, ki pa ga bodo preizkusili. Tudi mečevanje je del spoznavanja viteških veščin,

zato se boste izurili v tej spretnosti z mečem, ki je bil izdelan v delavnici Mizarstva Blažič.

Predstavitev in material stanejo 3 € po osebi.

J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE

(plavanje v športnem bazenu, obisk fitnesa - v primeru deževnega vremena …)

Predstavitev

Šmarješke Toplice so bile vse do konca 18.

stoletja znane samo domačinom, saj niso bile urejene

kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah

kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih

prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki

bližnjih gradov. Ker niso bile znane, so zelo dolgo

obdržale prvotno ime »Jezerske Toplice«.

Slika 9: Duhovi preteklosti

Slika 10: Vodni užitki


11

Toplice se razprostirajo med bukovimi in smrekovimi gozdovi, mirnost okolja in blagodejnost

klime pa še dopolnjujeta zdravilne učinke vrelca. Trije zunanji bazeni športni, otroški in

znameniti leseni, ki je zgrajen neposredno nad izvirom tople vode. V hotelskem kompleksu pa

se nahajata še dva pokrita bazena. V zelenem okolju v neposredni bližini hotelov Terme

Šmarješke Toplice je športni park, ki ponuja 4 teniška igrišča, nogometno in košarkarsko

igrišče, peščeno igrišče za odbojko, mini golf ter balinišče. Poleg samega kopanja in počitka

nudijo te toplice neverjetne možnosti za izlete, uživanje v izjemno lepi in blagodejni okolici.


Narava, voda in druge dejavnosti vam ponujajo neizmerno pestro ponudbo sprostitve in

rekreacije. Predvsem poleti je sprostitev v bazenu zelo osvežilna in pomirjujoča, zato želimo

naše naravne danosti, termalno vodo, deliti z vami. Ob bazenu bo poskrbljeno za varnost, za

zabavo pa bo poskrbela glasba, v restavraciji pa boste potešili lakoto. V primeru slabega

vremena pa boste obiskovalci spoznali telovadno orodje v fitnesu in ga tudi preizkusili. Cena

kopanja je lahko vključena že v ponudbo pustolovskega parka koder znaša doplačilo 3 €, v

drugih ponudbah za skupine pa je cena kopanja 4,6 €.

K. KLEVEVŠKA JAMA

(ogled vhoda v jamo, grajska kopel, ogled soteske Radulja po sprehajalni poti…)

Predstavitev

Klevevž je romantična soteska reke Radulje med nasadi sadnega

drevja, kjer se nahaja skupek izjemnih naravnih znamenitosti, ki

jih je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine

Kranjske. Ogled soteske Radulja pa nam omogoča sprehajalna

pot. Grad Klevevž so zgradili freisinški škofje v 13. stoletju.

Izhaja iz nemške besede ''klingenfels'' in pomeni ''zveneča

skala''. Grad je bil požgan med drugo svetovno vojno, zato o

njem pričajo le še skromne razvaline zidovja. V neposredni

bližini stoji nekdanja pristava z gospodarskimi poslopji.

Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši

pritok, katerega izvir je zajet v betonskem bazenu. To je

hipotermalni izvir (tektonska prelomnica), ki mu pravimo

Klevevška toplica. Temperatura izvira je od 21 do 25˙C in je

eno izmed najbolj obiskanih območij v Sloveniji.

Na bregu, tik pod razvalinami klevevškega gradu, se odpirata

dve luknji – vhoda v zanimivi jami.

Zgornja klevevška jama je suha in ena

najdaljših na tem območju. Dolga je

prek 200 metrov, na dnu zapolnjena z

blatom, na koncu pa ima kapnike.

Okoli 10 metrov pod Zgornjo jamo je vhod v Spodnjo klevevško

jamo, ki jo imenujejo tudi Ajdovska jama. Raziskanih je 520 metrov,

v kateri se nahaja hipotermalni izvir, ki priteka iz špranje v steni.

Njegova temperatura je 21˙C. Za njen obisk potrebujemo čoln ali pa

visoke škornje. Na koncu jame nas rov pripelje v majhno dvorano,

kjer sta dve kotanji, polni tople vode. To je doslej naša edina znana topliška jama, ki je

zanimiva tudi zaradi bogatega živalstva.

Slika 12: Grad v preteklosti

Slika 14: Spodnja jama

Slika 11: Klevevške toplice

Slika 13: Dolina Radulje


12


Neokrnjena narava s svojo lepoto omehča še tako trdo dušo in človeka napolni s pozitivno

energijo. Ponuja nam nešteto možnosti za raziskovanje naravnega okolja in hkrati, skoraj

neopazno razvijamo gibalne sposobnosti. Plavanje v srednjeveški kopeli je za vsakogar

neponovljiv užitek. Čudoviti motivi za fotografiranje. Vse to nam narava ponuja brezplačno v

zameno za pravilen odnos do nje. Nič pa ne bo narobe, če v zameno počistimo kakšne odpadke,

ki so jih odvrgli nevzgojeni obiskovalci.

l. ORNITOLOGIJA

(spoznavanje ptičjih vrst ob reki Krki, prepoznavanje ptic s pomočjo slik in zvoka, zanimivosti

iz življenja ptic… )

Predstavitev

Z opazovanjem ptic spoznavamo nove vrste,

naučimo se naravnih zakonitosti in se seznanimo z

marsikaterim problemom, ki se pojavlja v naravi,

saj so ptice zelo dober pokazatelj sprememb v

okolju. Rečno področje je vabljivo za ptice, zato je

veliko možnosti, da bomo opazili veliko vrst ptic,

jih preučevali in prepoznavali. V tem delu Krke je

prisoten tudi labod.


Ptice že od nekdaj veljajo za človekove prijateljice, zato jih običajno človek opazuje in

občuduje. Povabljeni ornitologi bodo z veseljem prenesli nekaj svojega znanja tudi na naše

obiskovalce. Za brezplačno predstavitev se jim bomo oddolžili s praktičnem darilom ali

malico.

M. DELO Z LESOM

(obisk mizarske delavnice Blažič in izdelava izdelka iz lesa - piščal, meč, ptičja hišica)

Predstavitev

Mizarstvo Blažič uspešno deluje od leta 1992.

Ustanovitelj podjetja je France Blažič, kateremu se je

pri vodenju leta 1996 pridružil njegov sin Franc.

Podjetje se je v tem času večkrat širilo. Delavnica in

skladišče skupaj merita 1400 m². V delavnici lahko

najdemo rezkalne stroje, tračne in krožne žage,

skobelne stroje itd. V ponudbi produktov podjetja

lahko najdemo ladijske pode, brune, balkonske ograje

ter vrtno garnituro po naročilu.

Slika 15. Eleganca in lepota laboda

Slika 16: Pogled v delavnico


13


Delo z lesom je v občini Šmarješke Toplice zelo razširjeno in poznano po kvalitetnih lesnih

izdelkih. Približati vam želimo postopek predelave lesa v razne uporabne izdelke in vas

seznaniti z različnimi vrstami lesa. Meč, ki ga boste izdelali v delavnici, vam bo prišel prav na

postojanki gradu Štrlek. Lahko pa ga boste ohranili za spomin. Cena je simbolična, pokriva

samo stroške materiala in znaša 1 €.

N. PRAVLJIČNA URA

(obisk gostilne in kmetije Domen, ura pravljic s piscem pravljic Domnom Zorkom)

I. JAHANJE

(o konjih, jahalni opremi in varnosti, poskusno jahanje …)

Predstavitev

Prvi zapiski o gostilni Domen (prej Pri poličku)

segajo že v 18. stoletje, ko so na domačiji gostili

furmane, ki so vozili robo s kočijami na Dunaj in z

Dunaja. Med poletjem ponujajo sprostitev ob

kulinariki na letnem vrtu ob potoku, kjer je odličen

prostor za piknike. Poleg raznolike ponudbe hrane

in pijače so na voljo tudi prenočišča. Na domačiji

Zorko, katere srce je gostilna, vsakdo lahko najde

nekaj zase. Otroci se lahko zamotijo z igro na

igrišču ali branjem pravljice o Rdečem pujsku v

otroškem kotičku v gostilni. Avtor pravljice je

lastnik Domen Zorko. Poseben čar je, da lahko ribe

hranite kar skozi okno restavracije. Poleg rib v potoku je na kmetiji še kopica drugih živali –

piščančki, mucki, gosi, pes in jahalni konji. Malo bolj pozorni lahko opazijo prizore, ki jih

drugače srečate le v neokrnjeni naravi. Čaplje, kače, divje račke, pižmovke, veverice, potočni

raki in pisni vodomec ter raznovrstni redki ptiči. Sprostitev je omogočena tudi na nogometnem

in teniškem igrišču. Možna je izposoja koles ali pa jahanje konj.


Pestra ponudba dejavnosti in hrane kličejo po obisku te lokacije. Ljubitelji živali ne bodo

razočarani, saj jim bodo marsikatere živalce jedle iz roke in se bodo pustile pobožati. Lastnik

bo najmlajše popeljal v pravljični svet Rdečega pujska. Prav tako bodo obiskovalci izvedeli

veliko zanimivega o konjih in opremi za jahanje. Dobili bodo nekaj osnovnih navodil za

jahanje in bodo to tudi praktično preizkusili. Ta vse skupaj bi obiskovalci plačali okoli 3€ na

posameznika v skupini. Ogledi in dejavnosti pa bi trajale okoli uro in pol.

Slika 17: Gostilna Domen


14

MNENJA O NAŠI PONUDBI

S terenskim delom smo raziskali kraje in preučili, katere dejavnosti bi lahko ponudili našim

obiskovalcem. Na anketni list smo strnili ponudbo in jo dali v presojo našim vrstnikom.

ANALIZA ANKETE

ANALIZA 1. DELA VPRAŠALNIKA

Anketni list je vseboval dve poizvedbi. V prvi smo zapisali ponujene dejavnosti in povprašali

vrstnike, katere dejavnosti jih najbolj privlačijo. Lahko so izbrali 10 dejavnosti in jih razvrstili

od 1 do 10, pri čemer je 1 pomenila dejavnost, ki bi jo najraje izbrali. Zaradi lažje obdelave

podatkov smo dejavnosti dodatno označili z velikimi črkami. Anketni list je v prilogi naloge.

A. MLIN (obisk mlina, zgodovina mlina, pregled starih dokumentov, prikaz mletja, kako

nastane kruh);

B. ČEBELARSTVO GORENC (čebelarski muzej, ogled opazovalnega panja, medeni

pripravki, medena malica);

C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA (grajska kuhinja, kovanje v kovačiji, kovnica

denarja, lovski salon, baročna jedilnica, orožarna … );

D. RIBIŠTVO (kako ribarimo – pribor, oprema, čiščenje ribe, priprava za peko ribe …);

E. ČOLNARJENJE (spoznavanje posebnosti čolna na Krki, osnove veslanja, varnost …);

F. OSNOVE GOLFA (predstavitev golf igrišča Struga, oprema, osnove igranja golfa …);

G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC (doživljajsko potovanje po plezalnem poligonu …);

H. GRAD ŠTRLEK (iz zgodovine gradu, izdelava loka, streljanje z lokom, osnove

mečevanja, srednjeveške igre …);

I. JAHANJE (o konjih, jahalna oprema in varnost, poskusno jahanje …);

J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE (plavanje v športnem bazenu, obisk

fitnesa - v primeru deževnega vremena);

K. KLEVEVŠKA JAMA (ogled vhoda v jamo, grajska kopel, ogled soteske Radulja po

sprehajalni poti);

L. ORNITOLOG IJA (spoznavanje ptičjih vrst ob reki Krki (labod, kormoran …),

prepoznavanje ptičev s pomočjo slik in zvoka, zanimivosti iz življenja ptic… );

M. DELO Z LESOM (obisk mizarske delavnice Blažič in izdelava izdelka iz lesa - piščal,

meč, ptičja hišica);

N. PRAVLJIČNA URA (obisk kmetije Domen, ura pravljic s piscem pravljic D. Zorkom);

Ugotovitve:

Med osnovnošolce in srednješolce smo razdelili okoli sto anket, nekaj smo jih poslali tudi po

e-pošti, vendar je bila odzivnost bolj slaba. Ko smo zbrali izpolnjene anketne liste, smo pričeli

z analizo, ki je bila dokaj zapletena.


15

Prešteli smo, koliko posameznih izbir od 1 do 10 je dobila določena dejavnost, nato smo izbire

točkovali v obratnem vrstnem redu, tako je izbira 1 dobila deset točk, izbira 2 devet točk in

tako naprej. Najbolj priljubljena dejavnost je po tem načinu dobila največ točk, naslednja malo

manj itn.. Iz grafa lahko razberemo, katera aktivnost najbolj privlači najstnike.

Iz grafikona je razvidno, da so med mladimi najbolj priljubljene aktivnosti pustolovski

(adrenalinski) park, sledi plavanje v termah, nato jahanje konjev, čolnarjenje in igranje golfa.

Vseh pet izbir potrjuje, da si mladi želijo fizične aktivnosti.

Naslednje izbire so bolj umirjene. Kažejo pa raziskovalni duh, ustvarjalnost ali povezanost s

prehrano.

819

697 673

532

460 441

374

310 292 272 240

173 158 111

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

PUSTOLOVSKI PARK

PLAVANJE V TERMAH

JAHANJE

ČOLNARJENJE

OSNOVE GOLFA

KLEVEVŠKA JAMA

RIBIŠTVO

GRAD ŠTRLEK

DELO Z LESOM

GRAD STRUGA

MLIN

ČEBELARSTVO GORENC

ORNITOLOGIJA

PRAVLJIČNA URA

Slika 18: Turistični zanesenjaki pri analizi anket


16

ANALIZA 2. DELA VPRAŠALNIKA

V drugem delu ankete smo spraševali, katero obliko prenočevanja bi izbrali, če bi se odločili

za dvodnevne počitnice z dejavnostmi, ki so jih izbrali. Na voljo smo ponudili dve izbiri in

dodali možnost lastnega predloga.

a) Kampiranje v šotorih na otoku Tržič (taborni ogenj, nočni spust čolničkov z lučko,

večerno petje ...).

b) Bivanje v hotelu (upoštevanje hotelskega reda, višja cena nočitve).

Ostalo (navedi) _________________________________________________

Ugotovitve:

Skoraj tri četrtine (75 %) gostov se je odločilo za kampiranje, 16 % bi jih raje prespalo v

hotelu, nekaj anket ni bilo izpolnjenih. Predlagali so tudi skupinsko prenočevanje v telovadnici

šole. Rezultati ankete so potrdili naša predvidevanja, saj bi bili stroški bivanja v hotelu zelo

visoki, kar bi imelo za posledico manjše število koristnikov naše ponudbe.

Kampiranje 74%

Bivanje v hotelu 16%

Ostalo 10%


17

TURISTIČNI PRODUKT

Tako, sedaj vemo kaj, kje, kako in koliko bomo tržili. Program bi izvajali predvsem v mesecih

junij, julij in avgust. Zaposlitev delavcev bi bila honorarna. Delo bi dobili predvsem študentje

in nekaj zunanjih izvajalcev. Čaka pa nas še nekaj nalog.

POSTAVITEV KAMPA

Za kampiranje smo izbrali otok Tržič v

Kronovem. Otok Tržič je nedvomno največji

otok, ki ga obliva reka Krka. V času izdelave

franciscejskega katastra je meril skoraj 200

oralov, kar je približno 11,5 ha. Glavna struga

Krke poteka po desni strani. Bregovi otoka so

razen na delu, ki je najbližji Beli Cerkvi,

izredno strmi. Pred otokom je vas Dolenje

Kronovo, ki zaključuje lepo in bogato

Kronovsko polje.

Otok je nedvomno eden izmed najlepših

otokov v Sloveniji, ki je po svoji vsebini, lepoti

in neokrnjeni naravi zanimiv za turiste,

izletnike in naključne obiskovalce. Na njem in na Krki lahko občudujemo različne vrste ptičev,

labodov, rac , štorkelj in čapelj. Otok nudi odlične pogoje za ribolov, čolnarjenje…

Dostop na otok je lepo urejen. Na otok pridemo varno z levega brega v Kronovem s čolnom,

ob suši lahko vodo tudi prebredemo.

V začetku bi si šotore sposodili pri skavtih, kasneje bi jih kupili iz naslova dobička poslovanja.

Poskrbeti bi morali še za sanitarije, ki bi morale biti montažne iz lesa, saj otok ni zazidljiv.

Pitno vodo bi dobili po začasnih ceveh iz vodovoda v Kronovem. Vodo za tuširanje bi ogrevali

s pomočjo improviziranih sončnih kolektorjev (črne cevi). Sicer pa bo potrebno samo

umivanje, saj bo tuširanje možno na kopališču v Šmarjeških Toplicah. Urediti bo potrebno

kurišče za kres in peko postrvi, krompirja in sadja.

PONUDBA PROGRAMOV

PROGRAM A

1 dan:

8:00–8:30: Prihod udeležencev - zbor pri vaškem vodnjaku v Dolenjem Kronovu

8:30–9:00: Čolnarjenje na otok Tržič z lesenimi čolni

9:00–11:00: Pravila taborniškega življenja, postavljanje šotorov, medsebojno predstavljanje

11:30–12:00: Kosilo

12:00–13:00: Pohod do Adrenalinskega parka

13:00–16:00: Adrenalinski park

16:00–17:00: Čolnarjenje po Krki nazaj

17:00–18:00: Obisk mlina Košak, kjer se speče kruh za večerjo

18:00–18:30: Vračanje nazaj na otok Tržič

18:30–20:00: Lovljenje rib za večerjo, priprava večerje, kurjenje ognja

20:00–22:00: Sproščen večer ob tabornem ognju, ples, petje, pripovedovanje zgodbic

22:00–23:00: Priprava na spanje in počitek

Slika 19: Pogled na otok Tržič iz balona


18

2. dan:

7:00–7:30: Zbujanje

7:30–8:00: Zajtrk

8:00–9:30: Izdelovanje meča v delavnici mizarstva Blažič

9:30–11:00: Jahanje

11:00–12:30: Grad Štrlek

12:30–13:00: Kosilo (v naravi ob gradu Štrlek)

13.00–17:00: Plavanje v termah

17:00–17:30: Odhod nazaj na otok

17:30–18:00: Večerja na otoku

18:00–19:30: Pospravljanje šotorov

19:30–20:00: Odhajanje domov

PROGRAM B

1 dan:




11:30–12:00: Kosilo

12:00–13:00: Pohod do Adrenalinskega parka


16:00–17:00: Čolnarjenje po Krki nazaj

17:00–18:00: Obisk mlina Košak, kjer se speče kruh za večerjo

18:00–18:30: Vračanje nazaj na otok Tržič

18:30–20:00: Lovljenje rib za večerjo, priprava večerje, kurjenje ognja



2. dan:

7:00–7:30: Zbujanje

7:30–8:00: Zajtrk

8:00–9:30: Ornitologija

9:30–11:00: Čolnarjenje

11:00–12:30: Animiran ogled gradu struga

12:30–13:00: Kosilo

13.00–16:00: Osnove golfa

16:00–17:00: Pravljična ura in jahanje

17:30–18:00: Večerja v gostilni Domen, glasba in ples



PROGRAM C

1 dan:




11:30–13:00: Ribištvo

13:00–13:30: Kosilo



19

16:00–17:00 : Čolnarjenje po Krki nazaj

17:00–18:00: Čebelarstvo Gorenc

18:00–18:30: Prihod nazaj na otok

18:30–19:00: Večerja



2. dan:

7:00–7:30: Bujenje

7:30–8:00: Zajtrk

8:00–9:30: Ornitologija

9:30–11:00: Čolnarjenje

11:00–12:30: Animiran ogled gradu struga

12:30–13:00: Kosilo

13.00–16:00: Osnove golfa

16:00–17:00: Pravljična ura in jahanje

17:30–18:00: Večerja v gostilni Domen



TRŽENJE IN REKLAMA Da bi približali naš produkt možnim koristnikom, smo izdelali preglednico, v kateri smo

predvideli način obveščanja, zadolžitve naše skupine in druge kontaktne osebe, ki bi nam lahko

pomagale brez večjih stroškov. Sicer pa, dober glas seže v deveto vas. Večina stroškov

predstavlja tisk prospektov in plakatov.

Način obveščanja Domači zadolženi Druga kontaktna oseba

Spletna ponudba (spletna

stran, facebook …)

Maj Tratar, učitelj računalništva

Plakati, prospekti učiteljica likovne umetnosti,

likovni krožek

Hinko Grdun, tiskar

Krajevni časopis (Razgledi) novinarski krožek urednica

Regijski časopis (Dolenjski

list)

novinarski krožek Lidija Markelj, novinarka

Radio Krka Nina Leban, skupina učencev Robert Erjavec,

napovedovalec

TIC pisarna v Šmarjeških

Toplicah

Zala Pungeršič uslužbenka TIC-a

Infomat v Šmarjeških

Toplicah

Marko Blažič uslužbenka TIC-a


20

POSKUSNI IZRAČUN STROŠKOV ZA PROGRAM A

Dejavnost Cena

1. dan

Kosilo 5,00 €

Adrenalinski park 15,00 €

Čolnarjenje po Krki nazaj 2,00 €

Obisk mlina Košak, kjer se speče kruh za večerjo 0,00 €

Lovljenje rib za večerjo, priprava večerje, kurjenje ognja 2,00 €

2. dan:

Izdelovanje meča v delavnici mizarstva Blažič 1,00 €

Jahanje 3,00 €

Grad Štrlek 3,00 €

Kosilo (v naravi ob gradu Štrlek) 5,00 €

Plavanje v termah (paket s pustolovskim parkom) 0,00 €

Večerja na otoku 4,00 €

Stroški skupaj 40,00 €

K izračunani ceni je potrebno dodati še nekaj stroškov našega dela in tako bi bila najnižja cena

programa A okoli 50,00 €. Ob izpeljavi dvodnevnega programa za 20 udeležencev bi bil

zaslužek 200,00 €. Za izvedbo programa bi morali skrbeti najmanj štirje študentje, kar prinese

prihodek 50,00 € po osebi. Kaj pa DDV? Skromno. Obogateli ne bomo, se bo pa dogajalo.

Vsekakor bomo za zagon potrebovali dodatna sredstva. Z našim programom se bomo javili na

občinske razpise, na razpise za nepovratna sredstva za razvoj podeželja v RS in pa morda na

razpise Evropske skupnosti.

TEŽAVE, SKRBI IN POMISLEKI PRI IZVEDBI PROJEKTA

Ob nastajanju naloge smo bili vsi navdušeni, vse je bilo lepo in prav. Ko pa smo začeli

razmišljati, kje bomo naleteli na težave, se je spisek kar večal in večal. Omenili bomo le

nekatere:

deževno obdobje in naraščanje gladine vode,

zavarovanje udeležencev v primeru nezgode,

nabava opreme za varno čolnarjenje,

neuspešnost pri pridobivanju dodatnih sredstev,

kratek termin izvajanja zaradi vremenskih pogojev,

sanitarne inšpekcije,

pridobivanje dovoljenj na zemljiščih …

Toda, kdor hoče, ta zmore.


21

ZAKLJUČEK

NAŠE MNENJE Letošnja tema turistične naloge Na zabavo v naravo je v nas prebudila mlade raziskovalce.

Učenci, polni idej, optimizma in željni zabave na drugačen način, brez vrveža, sodobne

tehnologije in prepovedanih substanc, smo staknili glave, se pogovarjali, pisali, si postavljali

vprašanja in dobivali odgovore. Ugotovili smo, da je raziskovanje našega kraja zelo zabavno,

poučno in zanimivo. Sama lega našega kraja je velika prednost, naravne, kulturne in arheološke

dediščine pa mu dajejo še dodaten čar, priložnost za zabavo in zaslužek. Organizirali smo se,

oblikovali načrt in tako smo skovali našo nalogo. Med pripravo naše naloge smo se marsikaj

novega naučili, spoznali smo skrite kotičke našega kraja in jih izkoristili v svojo prid. Med

delom smo se tudi vsi avtorji naloge zbližali. Včasih so bila naša mnenja deljena, vendar smo s

pomočjo mentorjev zmeraj našli kompromis. Projekt se nam zdi izvedljiv in finančno ugoden,

zato smo zelo ambiciozni in pozitivno naravnani. Porajajo se nam tudi nove, sveže ideje o

dodatni dopolnitvi ponudbe, kot je na primer kolesarjenje in vožnja s turističnim vlakcem. V

naš kraj skušamo privabiti čim več mladih in s tem povečati promocijo občine. Narava nam je

bila podarjena, zato moramo z njo vzajemno sodelovati. Prihodnost je v naših rokah in če bo

prihodnost svetla tako kot naše zamisli, ni bojazni, da nam ne bi uspelo.

KAKO SE BOMO PREDSTAVILI NA TRŽNICI

Na izvirni in zanimivo oblikovani tržnici bomo predstavili našo ponudbo. Sodelovalo bo 8

nadobudnih učencev, ki bodo oblečeni v kostume lastne izdelave. Osrednji del bo turistična pot

na maketi, s predstavitvijo vseh ponujenih dejavnosti, ki smo jih pripravili za obiskovalce.

Tako bodo lahko s prstom po maketi spoznali pot in se odločili, če bi se radi zabavali z nami

tudi v realnem svetu. Najbolj pomembno pri tem je delovanje v naravi. Vsako dejavnost vam

bomo predstavili z animacijami, ki jih bodo izvajali gostje. Z različnimi izdelki, ki jih bomo

izdelali, bomo poskušali približati turistično pot in vas popeljati v naš svet zabave. S svojimi

komunikacijskimi sposobnosti bomo navezali stik z obiskovalci, sklepali nova prijateljstva in

jih povabili k sodelovanju z nami. Prikazali bomo zanimiv projekt, ki je skupek različnih in

domiselnih idej. V zgibanki pa si boste lahko prebrali kratek opis projekta in okolice, zato ste

lepo vabljeni na našo tržnico.


22

VIRI - CVELBAR, J. in Granda, S. 2007. Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja. Novo mesto :

založba Goga. ISBN 978-961-90984-1-7

- WILLAN, A. 2002. Velika šola kuhanja. Ljubljana : Slovenska knjiga. ISBN 961-210-018

- OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE [online]. [uporabljeno 2013-12-08]. Dostopno na URL

http://www.smarjeske-toplice.si/.

- OSNOVNA ŠOLA ŠMARJETA [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL

http://www.os-smarjeta.si.

- TERME KRKA – GOLF IGRIŠČE OTOČEC [online]. [uporabljeno 2014-01-12].

Dostopno na URL

http://www.terme-krka.si/si/golf/igrisce/

- TERME KRKA – PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC [online]. [uporabljeno 2014-01-12].

Dostopno na URL

http://www.terme-krka.si/si/otocec/pustolovski-park-otocec/

- GOSTILNA DOMEN [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL

http://gostilnadomen.si/

- OTOČEC GRAD STRUGA [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL

http://www.otocec.si/turizem/znamenitosti/grad_struga.php

http://www.smarjeske-toplice.si/

http://www.os-smarjeta.si/

http://www.terme-krka.si/si/golf/igrisce/

http://www.terme-krka.si/si/otocec/pustolovski-park-otocec/

http://gostilnadomen.si/

http://www.otocec.si/turizem/znamenitosti/grad_struga.php


23

PRILOGE

KONJI IN JAHANJE Konj je po svoji naravi plašen, ima

izreden spomin, rad in hvaležno

sprejema pohvalo, težko pa pre-

našo krivico in slabo ravnanje, ki

si ju zapomni in jahaču ne zaupa

več. Zato je potrebno spoznati

določena pravila pristopa h konju,

ki jih je potrebno pri delu in

druženju s konjem brezpogojno

upoštevati.

Konj razume človeka kot svojega

vrstnika, človek pa si mora z

razumom (in ne s silo!) pridobiti

višji položaj. Če se konj napačno

odzove na človeka, to stori zato,

ker ga ni pravilno razumel. Da bi nas konji razumeli, nam morajo najprej zaupati, to je pustiti

se dotikati tudi po občutljivih delih telesa. Šele potem si moramo s pravilnim ravnanjem

prislužiti spoštovanje. Od konja zahtevamo, da se na našo zahtevo umakne, da ne stopa v naš

osebni prostor ter da nas ne prehiteva, ko ga vodimo.

Konjevo pozornost si pridobimo, ko s pravo mero uporabe glasu, dotika in nagrade ob vsakem

času dosledno reagiramo na konjevo obnašanje.

Jahanja se ni mogoče naučiti na hitro. Z vztrajnostjo jahač vedno bolj razume konja, spozna

njegovo naravo in način, kako se mu približati, tako pa naraščata tudi njegova sproščenost in

pogum. Pri vadbi za obvladovanje spretnosti jahanja se je potrebno ravnati natančno po

navodilih inštruktorja, sicer lahko pride do nevarnih situacij in poškodb – tako jahača, kot tudi

konja in opreme.

Konja vselej vodimo z leve strani. V levi roki držimo konec vajeti, z desno roko pa držimo

vajeti pod brado konja. Pri vodenju konja stopamo mimo ob konjevem vratu in vodimo konja z

desno roko, iztegnjeno pročod sebe, da nas konj ne pohodi.

Pomembno je tudi vedeti, da se okoli konja hodi vedno pri glavi in nikoli okrog zadnjih nog

(razen izjemoma pri opravilih v hlevu). Konj se rad splaši in spontano reagira z gibom

samoobrambe – udarcem z zadnjo nogo.

Glas uporabljamo za pomirjanje konja – uporabljamo le jasen, miren ton glasu. Za ukaze

uporabljamo vedno iste besede, ki se jih konj hitro privadi. Z živahnejšim glasom konja

spodbujamo, lahko pa ga tudi preplašimo. Sluh je pri konju od vseh čutil najbolj razvit.

Za varnost jahača je pomembna pravilna obleka, obutev in OBVEZNA jahalna čelada.


24

OPREMA JAHAČA

Jahalne hlače

Dobre jahalne hlače na notranji strani nimajo šiva, imajo pa posebne ojačitve na predelu kolen,

lahko tudi čez zadnjico. Ozke jahalne hlače sežejo v škornje, lahko pa so krojene tudi kot dolge

hlače, primerne za uporabo pri jahanju z jahalnimi čevlji.

Jahalni suknjič

Jahalni jopič pada k popolni jahalni opremi, jahaču mora omogočiti svobodno gibanje. Začetnik

ga ne potrebuje.

Jahalni škornji

Ti so lahko preprosti gumijasti, plastični ali usnjeni. Škornji morajo biti udobni. Med nošenjem

se skrajšajo za približno 2–3 cm. Morajo imeti dovolj dolgo golenico, ki naj sega do jahačevih

kolenskih zgibov in se ne sme zatikati ob sedalno krilo. Uporabljamo lahko tudi jahalne čevlje

in usnjene gamaše.

OPREMA KONJA

Konji so za jahanje opremljeni s sedlom, uzdo in dodatno opremo, ki jahaču omogoča, da

varno sedi na konju in ga lahko obvlada. Pomembno je, da jahač pozna opremo in da jo zna

namestiti na konja pravilno, varno in hitro.

https://sites.google.com/site/konjijahac1/oprema/oprema-konja/uzda.jpg?attredirects=0


25

PRIPRAVA NAHRBTNIKA

Prva stvar, ki je najpomembnejša, je, da si za pakiranje

nahrbtnika vzamete več kot le 10 minut pred samim

odhodom. Vzemite si čas in temeljito premislite, kaj boste

zares potrebovali na taboru. Prav tako ne izberite

prevelikega nahrbtnika, ker vas bo zamikalo, da daste notri

več, kot je potrebno. Tu pa že nastopi prva težava. Kaj če

bo hladno? Kaj če bo dež? Kaj če se bo zgodilo 30 0 drugih

stvari, ki se vedno lahko zgodijo, vendar običajno potem do

njih sploh ne pride?

Če dobro premislite, potrebujete opremo le za spanje in

kuhanje. Spalna vreča je eden najpomembnejših

pripomočkov in po navadi zasede tudi največ prostora.

Zelo pomembna je kvaliteta spalne vreče, s katero hodita z

roko v roki tudi njena velikost in teža. Zato si priskrbite

dobro, kvalitetno, lahko in ravno prav veliko spalno vrečo

(taka bi prispevala slab kilogram). Pozabite na razne odeje

in blazine za pod glavo. To vas bo počakalo doma.

In že smo prispeli do oblačil, kjer večina rada pretirava. Kroj, kavbojke in rutka so obvezna

oprema in njen obseg lahko zmanjšate le tako, da vzamete kratke kavbojke in kratek, tanjši

kroj (to prispeva 600–700 g). V primeru hladnejšega vremena potrebujete en pulover in ene

dolge hlače (najprimernejša je trenirka, ki je najlažja in najudobnejša, oboje skupaj okoli

enega kilograma). Ker večina nahrbtnikov že vsebuje pokrivalo proti dežju, potrebujete le še

eno pelerino (400 g) in ste varni pred dežjem.

Najboljše obuvalo po izkušnjah mnogih so tako imenovane ‘teve’ (ali njim podobna obutev).

Taki čevlji so primerni tako za dober in slab teren kot za v vodo, v primeru slabega vremena

pa si pomagate z nogavicami ali kot je to v praksi tudi pri gojzarjih in drugih tipih obutve, s

plastično vrečko, da vaša noga ne pride v stik z vlago.

Če vzamete še eno majico poleg te, ki jo imate že na sebi, imate več kot dovolj (vsaka majica

prispeva približno 200 g). Ker so poletni tabori večinoma v bližini voda, lahko majice sproti

operete in ko se vam ena suši, drugo nosite. Majica vam v nahrbtniku zasede najmanj prostora,

če jo zloženo še zvijete. Po možnosti vzamete še ene kopalke (50–200 g) in spodnje perilo

Pri pripravi osebne higiene pride zelo prav, če si vse take stvari, ki so v večjih pakiranjih

(zobna pasta, sončna krema ...), prepakirate v manjšo embalažo in vzamete le toliko, kolikor

boste dejansko potrebovali. Razen zobne ščetke in paste poskusite vzeti čim manj. Brisača

zasede veliko prostora (300 g), zato jo raje zamenjajte s toplimi sončnimi žarki.

Če vzamete vse to, je v nahrbtnika le 3–5 kilogramov opreme. In ne skrbite, številni potovalni

tabori so bili opravljeni že z veliko manj opreme in so se izkazali za odlične. Vse je

preizkušeno.

Poleg tega pa vas čaka mogoče kakšen izziv več in kanček iznajdljivosti, kar bo zagotovo

popestrilo vaše počitnice.


26

PREHRANA

POSTRVI PO KELTSKO

Postrvim odstranimo drobovino in škrge.

Notranjost rib solimo, dodamo začimbe po

lastnem okusu in glede na sezono (dobra misel,

meta, brinove jagode …).

Postrvi zavijemo v dobro pregneteno glino.

Glineni ovoj naj bo za prst debel in naj dobro tesni.

Ribe, zavite v glino, za pol ure zakopljemo v

žerjavico. V žerjavici lahko sočasno spečemo tudi

cel krompir. Medtem ko ribe pečemo, lahko

naberemo še liste sveže kislice in pripravimo

solato, lahko pa pripravimo tudi prilogo iz čemaža. Ko so postrvi pečene, razbijemo glineni

ovoj in ribe ponudimo s krompirjem iz žerjavice na lapuhovih listih. Če dodamo na krompir še

malo smetane, keltske ribje pojedine ne bomo nikoli pozabili.

NA KRATKO O MEČEVANJU IN LOKOSTRELSTVU

MEČEVANJE

Mečevanje se je razvilo že v starem veku. Orodje, s katerim se

mečevanje izvaja, je meč. Z njim so se že stari Rimljani in Grki

podajali v bitke. Meč je bil lahko težak tudi do 3 kg. Oprema je

bila zelo težka, zato so bili ljudje v njej zelo neokretni. Poleg

meča se je večkrat uporabljal tudi ščit.

Poznamo 3 vrste udarcev: zabadanje, sekanje in rezanje.

LOKOSTRELSTVO

Prav tako kot mečevanje se je lokostrelstvo razvilo v starem

veku. Izkušen lokostrelec je lahko zadel tarčo iz 100 m.

Lokostrelci so največkrat stali na vrhu gradu in bili pripravljeni

na znak za strel.


27

ANKETNI VPRAŠALNIK - NA ZABAVO V NARAVO

Smo učenci iz OŠ Šmarjeta. V okviru turističnega festivala Turizmu pomaga lastna glava

pripravljamo raziskovalno turistično nalogo na razpisano temo Na zabavo v naravo. V nalogi

bomo poskušali kot turistični produkt mladim ponuditi dvodnevno bivanje (kampiranje) na

otoku TRŽIČ v Kronovem s spremljajočimi dejavnostmi v njegovi okolici. Udeleženci našega

programa bodo lahko izbirali med več vsebinami. Z odgovori nam boste pomagali, da bomo

pripravili zanimivo ponudbo, ki bi lahko zaživela tudi v praksi.

1. Zanima nas katere dejavnosti od ponujenih bi tebe najbolj zanimale. Izberi 10 dejavnosti in

jih razvrsti od 1 do 10, pri čemer 1 pomeni dejavnost, ki bi jo najraje izbral.

A. MLIN (obisk mlina, zgodovina mlina, pregled starih dokumentov, prikaz mletja, kako

nastane kruh);

B. ČEBELARSTVO GORENC (čebelarski muzej, ogled opazovalnega panja, medeni

pripravki, medena malica);

C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA (grajska kuhinja, kovanje v kovačiji,

kovnica denarja, lovski salon, baročna jedilnica, orožarna … );

D. RIBIŠTVO (kako ribarimo – pribor, oprema, čiščenje ribe, priprava za peko ribe …);

E. ČOLNARJENJE (spoznavanje čolna na Krki, osnove veslanja, varnost …);

F. OSNOVE GOLFA (predstavitev golf igrišča, oprema, osnove igranja golfa …);

G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC (potovanje po plezalnem poligonu …);

H. GRAD ŠTRLEK (iz zgodovine gradu, izdelava loka, streljanje z lokom, osnove

mečevanja, srednjeveške igre …);

I. JAHANJE (o konjih, jahalna oprema in varnost, poskusno jahanje …);

J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE (plavanje v športnem bazenu,

obisk fitnesa - v primeru deževnega vremena);

K. KLEVEVŠKA JAMA (ogled vhoda v jamo, grajska kopel, ogled soteske Radulja po

sprehajalni poti);

L. ORNITOLOGIJA (spoznavanje ptičjih vrst ob reki Krki (labod, kormoran …),

prepoznavanje ptičev s pomočjo slik in zvoka, zanimivosti iz življenja ptic… );

M. DELO Z LESOM (obisk mizarske delavnice Blažič in izdelava izdelka iz lesa - piščal,

meč, ptičja hišica);

N. PRAVLJIČNA URA (obisk kmetije Domen, ura pravljic s piscem pravljic Domnom

Zorkom);


28

2. Katero obliko prenočevanja bi izbral, če bi se odločil za dvodnevne počitnice z dejavnostmi,

ki si jih določil z zgornjo izbiro.

c) Kampiranje v šotorih na otoku Tržič (taborni ogenj, nočni spust čolničkov z lučko,

večerno petje ...).

d) Bivanje v hotelu (upoštevanje hotelskega reda, višja cena nočitve).

e) Ostalo (navedi) _____________________________________________________

Documents

NA ZABAVO V NARAVO - os-smarjeta.sios-smarjeta.si/slike/Turisticna_naloga_OS_Smarjeta 2014.pdf · nam je bila po prvi oceni naloga pisana na kožo. Takoj smo ugotovili, da imamo kaj