Embed Size (px)
Citation preview
e-pošta: [email protected] http://www.medgen.si/ Univerzitetni klinični center Maribor Klinika za ginekologijo in perinatologijo Laboratorij za medicinsko genetiko Ljubljanska 5, 2000 Maribor Tel.: +386 2 321 29 47 (pisarna)
+386 2 321 29 47 (vodja) Fax: +386 2 321 27 55 e-pošta: [email protected] http://www.ukc-mb.si/index.php?id=281
Onkološki inštitut Ljubljana Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Zaloška 2, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 5879 649 Fax: +386 1 5879 400 e-pošta: [email protected], Alenka Vrečar, DMS (kontaktna oseba) www.onko-i.si Prirejeno po zloženkah izdelanih pri Guy’s and St Thomas’ Hospital, London in London IDEAS Genetic Knowledge Park, Združeno kraljestvo. To delo je dobilo podporo s strani EuroGentest-a in Evropske skupnosti - kontaktna številka 512148, FP6 Network of Excellence. Prevedla dr. Karin Writzl, Inštitut za medicinsko genetiko, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija.
Januar 2009
Ilustrirala:Rebecca J Kent www.rebeccajkent.com [email protected]
12
Na kromosom X vezano dedovanje
Informacije za paciente in njihove družine
Na kromosom X vezano dedovanje V zloženki so zbrane informacije, kaj pomeni na kromosom X vezano dedovanje in kako se dedujejo na kromosom X vezana obolenja. Da bi razumeli na kromosom X vezano dedovanje, najprej nekaj informacij o genih in kromosomih.
Geni in kromosomi Naše telo je sestavljeno iz milijonov celic. Večina celic vsebuje popolni sestav genov. Imamo tisoče genov. Geni delujejo kot zbirka navodil za kontrolo rasti in delovanje našega telesa. Odgovorni so za številne lastnosti, kot so barva oči, krvna skupina ali velikost. Geni so nanizani na nitastih strukturah, ki jim pravimo kromosomi. Praviloma imamo v večini celic 46 kromosomov. Podedujemo jih od staršev, 23 od očeta in 23 od matere, tako da imamo dva seta po 23 kromosomov, oziroma 23 parov. Ker so kromosomi sestavljeni iz genov, na ta način podedujemo dve kopiji večine genov, po eno kopijo od vsakega od staršev. Zato imamo pogosto podobne lastnosti kot naši starši. Kromosomi in geni so sestavljeni iz kemične snovi, ki jo imenujemo DNK (deoksiribonukleinska kislina).
2
Eurogentest Prosto dostopna spletna stran z informacijami o genetskih preiskavah in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi. Naslov spletne strani: www.eurogentest.org
in na sledečih klinikah: Univerzitetni klinični center Ljubljana Ginekološka klinika Inštitut za medicinsko genetiko Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 432 00 24 (ambulanta)
+386 1 540 11 37 (vodja) Fax: +386 1 540 11 37 e-pošta: [email protected] Univerzitetni klinični center Ljubljana Pediatrična klinika Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Center za klinično genetiko Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 522 92 70
+386 1 522 92 44 Fax: +386 1 522 93 57 e-pošta: [email protected] http://www.pedkl.si/si/oddelki/end/ Medgen - Medicinska genetika, družba za zdravstvene dejavnosti d.o.o. Ambulanta za klinično genetiko Ljubljana Ulica Bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana in Ambulanta za klinično genetiko Postojna Prečna 2, 6230 Postojna Tel.: +386 1 510 71 30
+386 051 429 723 Fax: +386 1 510 71 31
11
Nekaterim je težko govoriti s sorodniki o genetskem obolenju. Skrbi jih, da bodo v družino vnesli nemir. Spet druge družine nimajo stikov s sorodniki in jim je le-te težko ponovno vzpostaviti. Genetski svetovalci imajo pogosto veliko izkušenj z družinami v takšnih situacijah in zato lahko ponudijo pomoč pri razlagi situacije drugim družinskim članom.
Kaj si je pomembno zapomniti
Ženska prenašalka ima 50% verjetnost, da prenese spremenjen gen. Če sin podeduje spremenjeni gen od matere, se bo pri njem obolenje izrazilo. Če spremenjeni gen podeduje hčerka, bo tako kot mati tudi ona prenašalka.
Moški, ki ima recesivno na kromosom X vezano obolenje, bo na svoje hčerke vedno prenesel spremenjeni gen. Hčerke bodo zato prenašalke. V primeru, da ima oče dominantno na kromosom X vezano obolenje, bodo tudi vse hčerke imele obolenje. Moški ne bo nikoli prenesel spremenjenega gena na svoje sinove.
Spremenjenega gena ni mogoče popraviti – prisoten ostane vse življenje.
Spremenjeni gen ni nalezljiv. Osebe, ki ga imajo, so še vedno lahko npr. krvodajalci.
Ljudje imajo pogosto občutek krivde, če je v družini genetsko obolenje. Pomembno si je zapomniti, da nihče ni kriv za nastanek obolenja in nihče ga ni povzročil.
To je samo kratek pregled na kromosom X vezanega dedovanja. Več informacij lahko dobite na: Orphanet Prosto dostopna spletna stran z informacijami o redkih boleznih, kliničnih poskusih, zdravilih in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi. Naslov spletne strani: www.orpha.net
10
Slika 1. Geni, kromosomi in DNK Kromosomi s številkami 1 do 22 so pri moških in ženskah enaki. Imenujemo jih avtosomni kromosomi. Par številka 23 pa se pri moških in pri ženskah razlikuje. Sestavljata ga spolna kromosoma. Ločimo dva različna spolna kromosoma, ki jih opišemo kot kromosom X in kromosom Y. Praviloma imajo ženske dva kromosoma X (XX). Ženska podeduje en kromosom X od matere in drugi kromosom X od očeta. Moški imajo praviloma en kromosom X in en kromosom Y (XY). Moški podeduje kromosom X od matere, kromosom Y pa od očeta. Slika 2 torej prikazuje kromosome moškega, saj je zadnji par kromosomov XY.
3
Včasih se v eni kopiji gena pojavi sprememba (mutacija), ki prepreči njegovo normalno delovanje. Ta sprememba lahko povzroči genetsko obolenje, saj gen ne daje več pravega navodila telesu. Na kromosom X vezano genetsko obolenje je posledica spremembe v genu, ki se nahaja na kromosomu X. Slika 2. 23 parov kromosomov razporejenih glede na velikost. Kromosom 1 je največji. Zadnja dva kromosoma sta spolna kromosoma.
Kaj je recesivno na kromosom X vezano dedovanje? Kromosom X ima številne gene, ki so pomembni za rast in razvoj. Kromosom Y je veliko manjši in ima manj genov. Ženske imajo dva kromosoma X (XX), zato lahko v primeru spremembe v genu na enem kromosomu X, normalen gen na drugem
4
Kaj če je otrok prvi v družini, ki ima določeno genetsko obolenje? Včasih se rodi otrok z na kromosom X vezanim obolenjem, ki ga v družini nihče prej ni imel. Vzrok je lahko nova sprememba v genu, ki je nastala v jajčni celici ali spermiju, ki sta se združila pri nastanku otroka. Kadar se to zgodi, nihče od staršev ni prenašalec. Verjetnost, da bi se staršem ponovno rodil otrok z enakim obolenjem, je zelo majhna. Oboleli otrok, ki je nosilec spremenjenega gena, pa ga lahko prenese na svoje potomce.
Preiskave za ugotavljanja prenašalstva in preiskave v nosečnosti Za ljudi, ki imajo v družini na kromosom X vezano genetsko dedovanje, obstajajo številne možnosti. Za ženske obstaja možnost preiskave za ugotavljanja prenašalstva, s katero lahko ugotovijo, če so prenašalke spremenjenega gena. Informacija je lahko koristna, ko načrtujejo nosečnost. Za nekatera na kromosom X vezana obolenja so mogoče preiskave v nosečnosti. Z njimi lahko ugotovimo, če je otrok podedoval obolenje (več informacij o preiskavah lahko dobite v zloženkah o biopsiji horionskih resic in amniocentezi). Smiselno je, da se o tem pogovorite z zdravnikom.
Drugi družinski člani Če ima nekdo v družini na kromosom X vezano genetsko obolenje ali je prenašalec, je smiselno, da se o tem pogovori s sorodniki. S tem omogoči tudi drugim sorodnikom, da se lahko odločijo za preiskave ugotavljanja prenašalstva, če to želijo. Informacija lahko pomaga tudi pri postavitvi diagnoze pri drugih družinskih članih. Poseben pomen ima lahko pri sorodnikih, ki že imajo otroke ali pa načrtujejo družino.
9
Če ima moški z na kromosom X vezanim obolenjem sina, ta nikoli ne bo podedoval spremenjenega gena na kromosomu X. Moški namreč vedno prenesejo na sina kromosom Y (če bi prenesli kromosom X bi imeli hčerko). Slika 4. Dedovanje recesivnega na kromosom X vezanega obolenja preko bolnega očeta
Bolan moški Zdrava ženska
Normalen gen
Spremenjen gen
Ženska prenašalka
Ženska prenašalka
Zdrav moški
Zdrav moški
8
kromosomu X nadomesti njegovo funkcijo. Če do tega pride, je ženska ponavadi zdrava prenašalka za na kromosom X vezano obolenje. Biti prenašalec pomeni, da nimaš obolenja, imaš pa spremenjeno kopijo gena. V nekaterih primerih imajo lahko tudi prenašalke blage znake bolezni. Moški imajo kromosom X in kromosom Y (XY), zato v primeru spremenjene kopije gena na kromosomu X, nimajo še ene kopije, ki bi jo lahko nadomestila. To pomeni, da se bo genetsko obolenje pri njih izrazilo. Obolenja, ki se dedujejo na ta način se imenujejo recesivna na kromosom X vezana obolenja. Primeri recesivnih na kromosom X vezanih obolenj so hemofilija, Duchennova mišična distrofija in sindrom fragilnega kromosoma X.
Dominantno na kromosom X vezano dedovanje Čeprav je večina na kromosom X vezanih obolenj recesivnih, pa se nekatera dedujejo tudi na dominanten način. To pomeni, da čeprav ženska podeduje poleg spremenjene kopije tudi normalno kopijo gena, bo spremenjena kopija gena zadostovala, da se bo bolezen izrazila. Če moški podeduje spremenjen kromosom X, bo to zadostovalo, da se bolezen izrazi, saj ima moški samo en kromosom X. Obolela mati ima 50% (1 od 2) verjetnost, da ima obolele otroke (hčerke in sinove). Če ima obolenje oče, pa ga bodo podedovale vse hčerke in noben od sinov.
5
Kako se deduje recesivno na kromosom X vezano obolenje? Slika 3. Dedovanje recesivnega na kromosom X vezanega obolenja preko matere prenašalke
Ženska prenašalka
Zdrav moški
Ženska prenašalka
Zdrava ženska
Zdrav moški
Bolan moški
Normalen gen
Spremenjen gen
6
Če ima ženska prenašalka sina, bo nanj lahko prenesla normalen kromosom X ali spremenjen kromosom X. Vsak sin ima torej 50% verjetnost (1 od 2), da podeduje spremenjen gen in s tem genetsko obolenje. Obstaja pa tudi 50% (1 od 2) verjetnost, da sin podeduje normalen gen. V tem primeru ne bo zbolel. Verjetnost ostaja enaka za vsakega sina. Če ima ženska prenašalka hčerko, bo nanjo lahko prenesla kromosom X z normalnim genom ali pa kromosom X s spremenjenim genom. Vsaka hčerka ima torej 50% (1 od 2) verjetnost, da bo podedovala spremenjen gen. Če do tega pride, bo hčerka prenašalka kot njena mati. Obstaja tudi 50% (1 od 2) verjetnost, da hčerka podeduje normalen gen. V tem primeru bo zapis popolnoma normalen in ne bo niti prenašalka. Verjetnost ostaja enaka za vsako hčerko.
Če ima moški z na kromosom X vezanim obolenjem hčerko, bo nanjo vedno prenesel spremenjen gen. Moški ima namreč samo en kromosom X, ki ga vedno prenese na svoje hčerke. Vse hčerke bodo zato prenašalke. Prenašalke ponavadi nimajo bolezenskih znakov, imajo pa večjo verjetnost za rojstvo sina z obolenjem.
7
