Mop Strela TSG-N-003 2013

TEHNINA SMERNICA ZAITA PRED DELOVANJEM STRELE TSG-N-003: 2013

1 od 25REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR PRED

DEL

OVA

NJE

M S

TREL

E

MINISTRSTVO ZAINFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Tehni~na smernicaT SG - N - 0 0 3: 2013

ZA^ITA PRED DELOVANJEMSTRELE

2

izdaja

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Tehni~na smernicaTSG-N-003:2013

ZA^ITA PRED DELOVANJEM STRELE


1 od 25REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

TEHNI^NA SMERNICA TSG-N-003:2013

Minister za infrastrukturo in prostor na podlagi prvega odstavka 11. lena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, t. 102/04 uradno preieno besedilo, 14/05 popr., 92/05 ZJC-B, 93/05 ZVMS, 111/05 odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 ZRud-1, 20/11 odl. US, 57/12 in 110/13) izdaja tehnino smernico

ZAITA PRED DELOVANJEM STRELE

Minister za infrastrukturo in prostor

SAMO OMERZEL

tevilka: 0071-2/2012V Ljubljani, dne 31. 12. 2013

K tej tehnini smernici je pridobljeno soglasje ministra pristojnega za gospodarstvo, kot pristojnega ministra za dajanje gradbenih proizvodov v promet, tevilka 315-37/2013-2

Ta tehnina smernica je vkljuena v seznam tehninih smernic Ministrstva za infrastruk-turo in prostor, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

TEHNINA SMERNICA ZAITA PRED DELOVANJEM STRELETSG-N-003: 2013

2 od 25 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Oblikovanje in prelom: IDFL d.o.o.

Pripravo strokovnih vsebin je v sodelovanju s strokov-no javnostjo in z Inenirsko zbornico Slovenije izvedla Elektrotehnika zveza Slovenije.

V postopku izdaje te tehnine smernice so bile upo-tevane vse zahteve Uredbe o postopkih notificira-nja na podroju standardov, tehninih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti (Uradni list RS, t. 66/00 in 35/05) v tistem delu, ki predstavlja prevzem Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o doloitvi postopka za zbira-nje informacij na podroju tehninih standardov in tehninih predpisov (UL L t. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnji spremenjeno z Uredbo (EU) t. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa t. 1673/2006/ES Evropskega par-lamenta in Sveta (UL L t. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

Druga izdaja tehnine smernice TSG-N-003:2013 v celoti nadomea prvo izdajo tehnine smernice TSG-N-003:2009.



KAZALO

0. UVOD 50.1 POMEN IN VLOGA TEHNINE SMERNICE ZAITA PRED DELOVANJEM STRELE 50.1.1 Zakonska podlaga za izdajo tehnine smernice 50.1.2 Pravilnik o zaiti stavb pred delovanjem strele pravni okvir delovanja smernice 50.1.3 Pravne posledice (ne)uporabe tehnine smernice 70.2. REFERENNI DOKUMENTI 80.2.1 Predpisi 80.2.2. Standardi 80.2.3 Smernice 80.3 POMEN IZRAZOV 8

1. NAMEN IN PODROJE UPORABE 10

2. TEMELJNE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE IN IZVEDBO 112.1 SPLONO 112.2 PARAMETRI TOKA STRELE 112.3. POSLEDINE POKODBE ZARADI UDAROV STRELE 112.3.1 Vzroki kod 112.3.2 Vrste kod 112.3.3. Vrste izgub 112.4 RIZIKO IN NJEGOVE KOMPONENTE 122.4.1 Riziko 122.4.2 Komponente rizika 122.4.3 Vrednotenje rizikov 122.4.4 Vrednotenje komponent rizika 132.4.5 Toleranni riziko RT 132.4.6 Postopek vrednotenja rizikov 132.5 GOSTOTA ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV V ZEMLJO 142.6 RAZREDI LPS 142.7 ZUNANJI LPS 142.8 ODVODNI SISTEM 152.9 OZEMLJILNI SISTEM 162.10 IZVEDBA LPS V EKSPLOZIJSKO OGROENIH PROSTORIH 17

3. MATERIALI ZA VODNIKE 18

4. PREPREITEV ISKRENJA IN PREBOJEV 204.1 SPLONO 204.2 IZENAITEV POTENCIALOV 204.2.1 Splono 204.2.2. Izenaitev potencialov kovinskih intalacij 204.2.3 Izenaitev potencialov zunanjih prevodnih delov 204.2.4 Izenaitev potencialov v notranjem delu LPS 214.2.5 Izenaitev potencialov v sistemih oskrbovalnih vodov 214.3 LOILNA RAZDALJA MED KOVINSKIMI DELI IN LPS 21

5. ZAITA PRED NEVARNOSTMI ZARADI NAPETOSTI DOTIKA IN KORAKA 225.1 ZAITNI UKREPI PRED NAPETOSTJO DOTIKA 225.2 ZAITNI UKREPI PRED NAPETOSTJO KORAKA 22

6. ZAITA ELEKTRINIH IN ELEKTRONSKIH SISTEMOV V STAVBAH 236.1 SPLONO 236.2 ZAITNE CONE 236.3 OZEMLJEVANJE IN POVEZOVANJE 236.4 MAGNETNO OKLOPLJANJE IN PREPLETANJE 236.5 KOORDINIRANA SPD ZAITA 236.6 NARTOVANJE, IZBIRA IN PREGLEDNI POSTOPEK ZAITE PRED LEMP 23



7. PREVERJANJE USTREZNOSTI LPS 247.1 SPLONO 247.2 VIZUALNI PREGLED 247.3 PRESKUSI 247.4 MERITVE 247.5 ZAPISNIK O PREGLEDU 25



0. UVOD

0.1 Pomen in vloga tehnine smernice Zaita pred delovanjem strele

0.1.1 Zakonska podlaga za izdajo tehnine smernice

To tehnino smernico je izdal minister za infrastrukturo in prostor v soglasju z ministrom pristojnim za gospo-darstvo na podlagi prvega odstavka 11. lena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, t. 102/04 uradno preieno besedilo, 14/05 popr., 92/05 ZJC-B, 93/05 ZVMS, 111/05 odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 ZRud-1, 20/11 odl. US, 57/12 in 110/13).

V Zakonu o graditvi objektov je tehnina smernica opredeljena kot dokument, s katerim se za doloeno vrsto objekta uredi natanneja opredelitev bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov oziroma materialov, ki se smejo vgrajevati ter naini njihove vgradnje in nain izvajanja gradnje z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves as njegove ivljenjske dobe, kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je mogoe ugotoviti, ali so takne zahteve izpolnjene (t. 3.2, prvega odstavka 2. lena).

Pravna narava in uporaba tehninih smernic je bolj podrobno obravnavana v 9. lenu zakona, kjer je dolo-eno, da se z gradbenimi predpisi (to je vrsta izvrilnih predpisov, izdanih na podlagi zakona) za posamezne vrste objektov doloijo njihove tehnine znailnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, ve ali vse naslednje bistvene zahteve:- mehanska odpornost in stabilnost,- varnost pred poarom,- higienska in zdravstvena zaita in zaita okolice,- varnost pri uporabi,- zaita pred hrupom, in- varevanje z energijo in ohranjanje toplote.

V navedeni zakonski dolobi je nadalje doloeno, da se gradbeni predpisi lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnine smernice, ki se nanaajo na doloe-no vrsto objekta in doloijo njihovo obvezno uporabo oziroma doloijo, da velja domneva, da je doloen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, e ustreza zahtevam standardov oziroma tehninih smernic. e je v gradbenih predpisih doloena domneva o skladnosti, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi pristojne organe za odloanje in postopek, v katerem se dokae, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnine smernice, temve je pro-jektant pri svojem delu uporabil reitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehninih smernic.

0.1.2 Pravilnik o zaiti stavb pred delovanjem strele pravni okvir delovanja smernice

Gradbeni predpis, ki za stavbe podrobneje opredeljuje del bistvenih zahtev varnost pred poarom in varnost pri uporabi, je Pravilnik o zaiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, t. 28/09,2/12). V tem pravilniku so doloene naslednje zahteve za sistem zaite pred delovanjem strele (v nadaljnjem besedilu: zaita pred strelo), ki mora:- odvesti atmosfersko razelektritev v zemljo brez kodljivih posledic ter pri tem ne nastanejo nevarna iskrenja in elektrini preskoki, ki bi lahko pokodovali ljudi ali povzroili poar,

- omejiti okvare elektrinih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih sistemov na najmanjo mono mero,

- omejiti okvare elektrinih in elektronskih naprav na najmanjo mono mero,

- zagotavljati dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno izenaitvijo potencialov.

Zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavlja doseeno stopnjo razvoja tehnine zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkuenj s podroja graditve objektov, ob hkratnem upotevanju razumnih strokov (t. 3.1, prvega odstavka 2. lena zakona).

POZOR:Podroje uporabe te tehnine smernice je znatno ire kot podroje pravne veljave pravilnika. Kot izhaja iz tretjega odstavka 1. lena pravilnika, se ob doloenih pogojih njegove zahteve lahko smiselno uporabijo ne le za stavbe, pa pa tudi za druge objekte gradbeno inenirske objekte.

1. len(vsebina in uporaba pravilnika)

(3) Zahteve tega pravilnika se smiselno uporabijo tudi za gradbene inenirske objekte, e predpisi, ki urejajo njihove bistvene zahteve, ne vsebujejo enakovrednih dolob glede zaite pred strelo.



4. len(zagotovitev zaite pred strelo)

(1) Vse manj zahtevne in zahtevne stavbe morajo biti opremljene s sistemom zaite pred strelo z zaitnim nivojem najmanj IV, ki mora biti projektiran, izveden in vzdrevan tako, da:- odvede atmosfersko razelektrenje v zemljo brez kodljivih posledic ter pri tem ne povzroa iskrenja in elektrinih preskokov, ki bi lahko povzroili poar,

- omeji okvare elektrinih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih sistemov na najmanjo mono mero,

- omeji okvare elektrinih in elektronskih naprav na najmanjo mono mero in

- zagotavlja dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno izenaitvijo potenciala.

(2) Ne glede na prejnji odstavek ni treba opremiti s sis-temom za zaito pred strelo tistih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb, ki po predpisih, ki urejajo vrste objektov, glede na zahtevnost sodijo med manj zahtevne ali zahtevne objekte.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega lena je treba za stavbe iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, na podlagi karte ali tabele najvejih vrednosti gostote strel iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, izdelati oceno tveganja pred udarom strele in se na njeni podlagi odloiti za ustrezen viji nivo zaite pred strelo. Pri oceni tveganja je treba uporabiti metodologijo ocene tveganja pred udarom strele iz tehnine smernice iz 5. lena tega pravilnika. Pri tem se lahko uporabi tudi natanneji podatek o gostoti strel za lokacijo nameravane gradnje, ki jo investitorju oziroma projektantu posreduje pravna oseba, ki spremlja in obdeluje podatke te vrste ter je navedena v prilogi 2 tega pravilnika.

(4) V stavbah z elektrino napeljavo je treba izvesti skupno ozemljilo, ki mora omogoati tudi delovanje sistema zaite pred strelo. Nart elektrinih intalacij in elektrine opreme mora zagotoviti usklajenost vseh uporabljenih ukrepov oziroma reitev (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) v zvezi z elektrino napeljavo in zaito pred strelo, predvsem kar zadeva skupne ele-mente izenaitve potencialov, zunanje lovilne mree z odvodi in izvedbo notranjega sistema zaite pred strelo.

5. len(uporaba tehnine smernice)

(1) Minister, pristojen za gradbene zadeve, izda tehnino smernico TSG-N-003 Zaita pred delovanjem strele (v nadaljnjem besedilu: tehnina smernica), ki doloa metodologijo analize tveganja pred udarom strele iz 4. lena tega pravilnika in priporoene gradbene ukrepe za dosego zahtev tega pravilnika.

(2) e so pri projektiranju, izvedbi in vzdrevanju siste-ma zaite pred strelo v stavbah v celoti uporabljeni ukrepi, navedeni v tehnini smernici oziroma v do-kumentih, na katere se le-ta sklicuje, velja domneva o skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika.

V poglavju pravilnika, ki doloa nain izpolnjevanja predpisanih zahtev, so za uporabo te tehnine smernice najbolj pomembne naslednje dolobe:

6. len(uporaba drugih ukrepov)

(1) Pri projektiranju, izvedbi in vzdrevanju sistema zai-te pred strelo se smejo namesto ukrepov, navedenih v tehnini smernici, uporabiti reitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, ki zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti, kot projekt pripravljen z uporabo tehnine smernice.

(2) Ukrepi iz prejnjega odstavka pomenijo uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike v skladu s pred-pisi, ki urejajo graditev. Izpolnjenost zahtev po tem pravilniku se v takem primeru zagotovi v skladu z 12. lenom tega pravilnika.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega lena je treba v vseh primerih uporabiti metodologijo analize tveganja pred udarom strele iz tehnine smernice in ukrepe iz tehnine smernice, navedene v 7. in 10. lenu tega pravilnika.

V poglavju pravilnika, ki doloa vsebino projektne do-kumentacije, so najbolj pomembne naslednje dolobe

11. len(navedba podlage za projektiranje)

(1) Odgovorni projektant mora v tehninem poroilu narta elektrinih intalacij in elektrine opreme projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in v njegovi vodilni mapi (v prilogi 1, v obrazcu 0.4, v toki Druge klasifi-kacije) izrecno navesti, ali je nart izdelan na podlagi tehnine smernice ali na podlagi 6. lena tega pravilnika.

(2) Nart iz prejnjega odstavka mora glede sistema zaite pred strelo obsegati:- zaitni nivo stavbe,- varnostne in loilne razdalje kovinskih mas,- tloris streh in videze stavb z glavnimi mreami,



- zunanji sistem zaite pred strelo lovilno mreo, odvode in sistem ozemljil,

- notranji sistem zaite pred strelo neposredne galvanske povezave s preseki in predvidene na-mestitve SPD,

- velikost ozemljilne upornosti s potrebnimi izrauni,- vrste ozemljil in merilnih stikov (npr. trak, obro, temeljsko ozemljilo),

- vse prikljuke kovinskih mas z definiranimi zbiral-kami za izenaitev potencialov,

- vrsto in poloaj povezav s sosednjimi objekti (npr. voda, plin, elektrika, informatika, varovanje),

- sistem zaite pred previsokimi napetostmi dotika in koraka in

- ostale podatke, ki so pomembni za intalacijo ozi-roma sistem zaite pred strelo - LPS (npr. izoliran sistem).

:

roenih gradbenih ukrepov je podlaga za ustvaritev domneve o izpolnjenosti zahtev pravilnika. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da so ukrepi o zaiti stavb pred strelo praviloma medsebojno povezani in njihovega konnega uinka ni mogoe obravnavati izkljuno na podlagi analize vsakega ukrepa posebej, torej brez upotevanja rezultatov celotnega izbranega koncepta varstva. Zato mora odgovorni projektant pri izbiri ukre-pov po tej tehnini smernici in njihovem kombiniranju z ukrepi, navedenimi v razlinih referennih (podpornih) dokumentih, vedno poskrbeti za njihovo medsebojno usklajenost. Dokazno breme o neizpolnjenosti zahtev iz pravilnika je v primeru uporabe te tehnine smernice na strani pristojnih dravnih organov oziroma z zakonodajo doloenih udeleencev pri graditvi, katerih vloga je nadzor nad pravilnostjo projektiranja (inpektorji in revidenti glej tretji odstavek 5. lena pravilnika). Kadar je projektiranje sledilo ukrepom iz te tehnine smernice, med gradnjo in pri pridobitvi potrebnih upravnih odlob, ni treba dokazovati skladnosti z ustreznimi predpisi, ker se ta samodejno domneva na podlagi dolob pravilnika.

b) Projektiranje po zadnjem stanju gradbene tehnikee se odgovorni projektant v skladu s pravilnikom od-loi za uporabo (delno ali v celoti) gradbenih ukrepov iz zadnjega stanja gradbene tehnike, kot je to oprede-ljeno v 6. lenu pravilnika, pa se mora zagotovljenost vsaj enake stopnje varnosti sistema zaite pred strelo izkazati z obvezno revizijo projektne dokumentacije, kar predstavlja predpisani nain dokazovanja odgovornega projektanta, da je izpolnil predpisano zahtevo.Tudi pri projektiranju po zadnjem stanju gradbene tehnike je treba izhajati iz dejstva, da so ukrepi za-ite pred strelo praviloma medsebojno povezani in njihovega konnega uinka ni mogoe obravnavati izkljuno na podlagi analize vsakega ukrepa posebej, torej brez upotevanja rezultatov celotnega izbranega koncepta zaite.

c) Razmerje do zahtev predpisov, ki obravnavajo zaito pred streloVsebina te tehnine smernice priporoa ukrepe, ki so izjemoma lahko tudi predmet urejanja nekaterih pravnih predpisov. V razmerju do veljavnih predpisov je tehnina smernica napisana tako, da predlagani ukrepi niso v nasprotju z zahtevami predmetnih predpisov. e pa se pri njeni uporabi kljub temu ugotovi, da bi izvedba doloenega predlaganega ukrepa pomenila kritev dolob veljavnega predpisa, je treba v celoti upotevati obvezne zahteve zakonodaje.V toki 0.2.1 je upotevano stanje veljavnosti predpi-sov na dan izdaje te tehnine smernice. Spremembe, povezane z izdajo novih predpisov in s tem poveza-nimi razveljavitvami morajo uporabniki spremljati v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem listu Evropske unije.

12. len(obveznost revizije)

(1) Revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je, poleg v primerih, navedenih v Zakonu o graditvi objektov ((Uradni list RS,t. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 126/07), obvezna tudi takrat, kadar projektant sistem zaite pred strelo v manj zahtevni stavbi projektira v skladu s 6. lenom tega pravilnika in se opravi po postopku in z udeleenci, ki so doloeni v zakonu, ki ureja graditev objektov.

(2) Predmet revizije iz prejnjega odstavka je izkljuno kontrola brezhibnosti tistih delov narta elektrinih instalacij in elektrine opreme v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerimi se dokazuje, da predloeni projekt glede sistema zaite pred strelo izpolnjuje zahteve tega pravilnika z najmanj enako-vredno ravnjo, kot e bi bila uporabljena tehnina smernica in v njej navedeni dokumenti.

(3) V povzetek revizijskega poroila v smislu predpisa, ki ureja projektno dokumentacijo, odgovorni revident vnese le tiste podatke, ki so bistveni za obseg revi-zije iz prejnjega odstavka. S podpisom revizijskega poroila potrdi le to, da iz njegove revizije izhaja, da projekt izpolnjuje zahteve tega pravilnika.

0.1.3Pravne posledice (ne)uporabe tehnine smernice

a) Uporaba tehnine smernice - domneva o skladnostiKot je razvidno iz prejnjih tok tega uvoda so v tej tehnini smernici zapisani ukrepi oziroma reitve zgolj priporoen nain za izpolnitev v pravilniku predpisanih zahtev o zaiti stavb pred strelo. Upotevanje pripo-



0.2. Referenni dokumenti

0.2.1Predpisi0.2.1.1 Zakon o graditvi objektov ((Uradni list RS, t. 102/04-

UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US, 57/12, 110/13),

0.2.1.2 Energetski zakon (Uradni list. RS, t. 27/07 EZUPB2 uradno preieno besedilo),

0.2.1.3. Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS t. 82/13),

0.2.1.4 Zakon o tehninih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, (Uradni list RS, t. 17/2011),

0.2.1.5 Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih dravnega pomena (Uradni list RS, t. 109/11),

0.2.1.6 Uredba o razvranju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, t. 18/13, 24/13, 26/13),

0.2.1.7 Pravilnik o zaiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, t. 28/09, 2/12),

0.2.1.8 Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne elektrine intalacije v stavbah (Uradni list RS, t. 41/09, 2/12),

0.2.1.9 Pravilnik o poarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, t. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07),

0.2.1.10 Pravilnik o elektrini opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj doloenih napetostnih mej (Uradni list RS, t. 27/04),

0.2.1.11 Pravilnik o elektromagnetni zdruljivosti - EMC (Uradni list RS, t. 132/06),

0.2.1.12 Pravilnik o tehnikih normativih za zaito nizkona-petostnih omreij in pripadajoih transformatorskih postaj (Uradni list SFRJ, t. 13/78),

0.2.1.13 Pravilnik o protieksplozijski zaiti (Uradni list RS, t. 102/00 in 91/02, 16/08, 1/11, 103/11),

0.2.1.14 Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, t. 55/08).

0.2.1.15 Uredba o doloitvi usklajenih pogojev za trenje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L t. 88/2011)

0.2.2.Standardi

Projektiranje, nameanje, delovanje in vzdrevanje sistema zaite pred strelo (v nadaljnjem besedilu LPS) temelji na naslednjih standardih, v njih navedenih standardih in drugih dokumentih:

0.2.2.1 SIST ISO 6707-1 Stavbe in gradbeni inenirski objekti - Slovar - 1. del: Sploni izrazi

0.2.2.2 SIST EN 62305-1 Zaita pred delovanjem strele 1. del: Splona naela,

0.2.2.3 SIST EN 62305-2 Zaita pred delovanjem strele 2 del: Vodenje rizika,

0.2.2.4 SIST EN 62305-3 Zaita pred delovanjem strele 3. del: Fizina koda na zgradbah in nevarnost za iva bitja,

0.2.2.5 SIST EN 62305-4 Zaita pred delovanjem strele 4. del: Elektrini in elektronski sistemi v zgradbah,

0.2.2.6 SIST EN 62561-1 Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 1. del: Zahteve za povezovalne ele-mente,

0.2.2.7 SIST EN 62561-2: Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 2. del: Zahteve za vodnike in ozemljila,

0.2.2.8 SIST EN 62561-3 Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 3. del: Zahteve za iskria,

0.2.2.9 SIST EN 62561-4 Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 4. del: Zahteve za pritrdilne elemente.

0.2.2.10 SIST EN 62561-5: Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 5. del: Zahteve za merilne omarice ozemljil in tesnjenje izolacije pri ozemljilih

0.2.2.11 SIST EN 62561-6: Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 6. del: Zahteve za tevce udarov strele (LSC)

0.2.2.12 SIST EN 62561-7: Elementi sistema za zaito pred strelo (LPSC) - 7. del: Zahteve za spojine, ki izboljajo ozemljitev

0.2.3Smernice0.2.3.1 Tehnina smernica TSG-1-001 Poarna varnost v

stavbah,0.2.3.2 Tehnina smernica TSG-N-002 Nizkonapetostne

elektrine intalacije.

0.3 Pomen izrazov(1) Izrazi s podroja graditve stavb, ki niso opredeljeni v tej

tehnini smernici, imajo pomen, kakor je opredeljen v Zakonu o graditvi objektov, Pravilniku o zaiti stavb pred delovanjem strele oziroma v standardu SIST ISO 6707-1.

(2) Izrazi s podroja zaite pred strelo, ki niso opredeljeni v tej tehnini smernici, imajo pomen, kakor je oprede-ljen v Pravilniku o zaiti stavb pred delovanjem strele oziroma v seriji standardov SIST EN 62305.

(3) Kratice imajo naslednji pomen:LPS sistemi zaite pred strelo,LPL - zaitni nivo,LPZ zaitna cona,LEMP elektromagnetni udar toka strele,SPD prenapetostna zaitna naprava.

(4) Strela atmosferska elektrina razelektritev med oblakom in zemljo, ali med oblaki, ki je sestavljena iz enega ali ve posameznih udarov;

(5) Posamezen udar posamezna elektrina praznitev atmosferskega naboja v zemljo;

(6) Direkten udar direkten udar strele v stavbo;

(7) Posreden udar udar strele poleg itene stavbe, ali v oskrbovalni vod, prikljuen na stavbo;

(8) Oskrbovalni vod kabel, nadzemni vod ali cevovod, ki od zunaj prihaja v stavbo in slui za oskrbo z energijo, vodo, plinom, informacijo, itd;



(9) Sistem zaite pred delovanjem strele (LPS) medseboj-no povezan sistem s katerim se zmanjuje verjetnost nastanka kode zaradi udara strele. Sestavljen je iz zunanjega in notranjega LPS;

(10) Notranji LPS del LPS znotraj stavbe, ki ga tvorijo ize-naitve potencialov (onemogoanje visoke napetosti dotika in koraka) in usklajene loilne razdalje med deli strelovodne intalacije med seboj in med deli stavbe (onemogoanje pojava iskrenja znotraj stavbe);

(11) Zunanji LPS del LPS zunaj stavbe, ki ga tvorijo lovilniki, odvodi in sistem ozemljil;

(12) Lovilni sistem del zunanjega LPS, ki ga sestavljajo povezane kovinske palice ali mrea vodnikov, katerih namen je prestrezanje strele;

(13) Odvodni sistem del zunanjega LPS, ki ga sestavljajo povezave med lovilnim in ozemljilnim sistemom, ka-terih namen je odvajanje elektrinega toka strele do sistema ozemljil;

(14) Ozemljilni sistem del zunanjega LPS, ki ga sestavlja eno ali ve medsebojno povezanih ozemljil (kombinacije trakov, palic, itd), katerih namen je elektrini tok strele speljati v zemljo;

(15) Ozemljitveni sistem del LPS, ki medsebojno enkrat ali vekrat namensko povezuje kovinske dele notranjega in zunanjega LPS z ozemljilnim sistemom po zastavljenem konceptu povezav;

(16) Ozemljilo v zemljo poloen vodnik z namenom od-vajanja in razpritve toka strele v zemljo (npr. palino ozemljilo, horizontalno ozemljilo, ploato ozemljilo, ozemljilni obro, itd);

(17) Riziko verjetna letna izguba (ljudi in dobrin) zaradi udara strele v razmerju na vrednost (ljudi in dobrin) v stavbi, ki jo je treba ititi;

(18) Toleranni riziko (sprejemljiv riziko) najveja vrednost rizika, ki se ga lahko sprejme za iteno stavbo (ljudi, dobrine, kulturni spomeniki, itd.);

(19) Zaitni nivo celotni sklop zaitnih ukrepov, doloenih s parametri toka strele za doloene vrste rizika;

(20) Zaitna cona podroje v katerem lahko nastajajo samo doloeni elektromagnetni uinki ob delovanju strele;

(21) LEMP uinek toka strele zaradi prehoda udarnega tokovnega ali napetostnega vala preko vodljive pove-zave ali zaradi induktivnega vpliva elektromagnetnega polja;

(22) Metoda kotalee krogle pripomoek pri projektiranju LPS, ki doloa iteni prostor stavbe pri direktnih udarih strele;

(23) Metoda zaitnega kota definiranje itenega prostora znotraj ovojne povrine, ki nastane med izpostavljenimi tokami na lovilnih vodnikih in referenno ravnino pod zaitnim kotom proti navpinici, in to v vseh smereh.

(24) Metoda mree metoda doloanja itenega prostora LPS, ki se pribliuje kovinski kletki;

(25) Prenapetostni odvodnik - zaitna naprava, ki nad doloeno velikostjo omejuje prehodne prenapetostne vplive;

(26) Odvodnik toka strele zaitna naprava, ki ima namen zaititi elektrino intalacijo in opremo pred udarnim razelektritvenim tokom strele;

(27) SPD naprava za zaito pred udarnim razelektritvenim tokom strele ali udarnim prenapetostnim valom;

(28) Naravni sestavni deli LPS kovinski deli stavbe, ki prevajajo elektrini tok (betonska armatura, metalne obloge, ograje, itd.);

(29) Zahtevne nizkonapetostne elektrine intalacije in zaite pred delovanjem strele so intalacije, ki so na-meene v objektih z eksplozijsko ogroenimi prostori, prostori z lastno transformatorsko postajo ali lastnim virom elektrine energije in v objektih v zaitnem nivoju I in II zaite pred delovanjem strele;

(30) Manj zahtevne elektrine intalacije in intalacije za-ite pred delovanjem strele so intalacije, ki ne sodijo v skupino strokovno zahtevnih intalacij zaite pred delovanjem strele;

(31) Elektrina oprema opredeljen v SIST IEC 60050-826 predmet, ki se uporablja za take namene, kot so gene-racija, pretvorba, prenos, razdeljevanje ali izkorianje elektrine energije, kot npr. elektrini stroji, transforma-torji, razdelilniki, merilni instrumenti, zaitne naprave sistemi napeljav, oprema, ki troi elektrino energijo.



1. NAMEN IN PODROJE UPORABE

(1) Ta tehnina smernica priporoa gradbene ukrepe za zaito pred strelo, katerih cilj je omejiti ogroanje ljudi, ivali in premoenja v stavbah (glej t. 0.1.2) ter v njihovi neposredni okolici. Z upotevanjem te smernice se bistveno povea varnost pri uporabi in tudi varstvo pred poarom, ki bi lahko bilo ogroeno zaradi delovanja strele.

(2) S to tehnino smernico se pojasnjuje nain izpolnjevanja zahtev za:- tehnine lastnosti za LPS na in v stavbah in njihove intalacije,

- tehnine lastnosti in druge zahteve za proizvode, ki so namenjeni vgradnji in povezavam v LPS,

- uporabnost LPS v asu ivljenjske dobe stavb,- projektiranje, izvajanje del in preglede LPS.

(3) Ta tehnina smernica se ne uporablja za:- eleznike sisteme,- vozila, ladje, letala in morske ploadi,- podzemne visokotlane cevovode,- cevovode, elektroenergetske in telekomunikacijske vode, ki niso povezani z drugimi stavbami.



2. TEMELJNE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE IN IZVEDBO

2.1 Splono

(1) LPS je sestavni del stavbe in mora biti zdruljiv ter smiselno povezan z vsemi drugimi intalacijami stav-be. Odloitev o izbiri primerne zaite temelji na izbiri zaitnega nivoja na osnovi sprejemljivega rizika, za stavbo, ki jo je treba zaititi pred posledicami delovanja strele.

(2) Glede na vrednotenje rizika in doloen sprejemljiv riziko se za stavbe doloi zaitni nivo zaite pred strelo LPL (od I do IV). Za vsak zaitni nivo so definirani najveji in najmanji parametri toka strele (glej tabelo 1).Verjetnost nastanka tokov strele, kjer najveje vrednosti parametrov, za zaitni nivo I, ne bodo prekoraene, znaa 99 %.Najveje vrednosti toka strele, ki se nanaa na zaitni nivo I, se za zaitni nivo II zmanjujejo na 75 % in za zaitna nivoja III in IV na 50% (linearno za I,Q in di/dt, toda kvadratino za W/R).

(3) LPS mora biti izdelan tako, da lahko odvede atmosfersko razelektritev v zemljo brez kodljivih posledic in pri tem ne pride do pokodb ivih bitij, elektrinih preskokov in nevarnih iskrenj.

(4) Vrsta in mesto postavitve LPS morata biti ustrezno izbrana e v fazi projektiranja novih stavb, da se im bolj izkoristijo njihovi elektrini prevodni deli in z naj-manjimi stroki izdela uinkovit LPS, ki se tudi estetsko vkljuuje v stavbo in okolico.

(5) Tehnine lastnosti LPS morajo v asu uporabe stavbe zagotavljati vse projektirane zahteve, upotevajo primerno vzdrevanje, skladno s to smernico.

(6) LPS mora po rekonstrukciji izpolnjevati vse tehnine lastnosti, ki jih je imel pred rekonstrukcijo.

(7) Glede na poloaj v stavbah je LPS sestavljen iz zunanjega in notranjega LPS.

(8) V posameznih primerih, ko ni potreben zunanji LPS, je treba izdelati samo notranji LPS.

2.2 Parametri toka strele

(1) Mehanski, termini in elektromagnetni uinki strele so odvisni od temenske vrednosti toka strele (I), celo-tnega razelektritvenega naboja (zajema kratkotrajni in dolgotrajni udarni naboj) in specifino energijo (W/R).

Tabela 1: Najvije vrednosti parametrov toka strele glede na zaitne nivoje (ve glej v poglavju 8 SIST EN 62305-1:2011)

Parameter toka strele Zaitni nivo (LPL)Prvi pozitivni udar I II III-IVTemenska vrednost toka I v (kA)

200 150 100

Udarni naboj Q kratki v (C) 100 75 50Specifina energijaW/R (MJ/)

10 5,6 2,5

Parametri asov T1/T2 (s) 10/350

Za nadaljevanje glej tabelo 3 v SIST EN 62305-1:2011

(2) kodljivi uinki, ki jih povzroa sprememba elektroma-gnetnega polja, so odvisni od strmine toka strele. Za namene nartovanja se uporablja povprena strmina med 30 % in 90 % temenske vrednosti porasta toka strele.

2.3. Posledine pokodbe zaradi udarov strele2.3.1Vzroki kod

Tok strele je osnovni povzroitelj nastanka kod. kode lahko nastanejo zaradi (glej tabelo 2):S 1: razelektritve v stavbo,S 2: razelektritve v bliino stavbe,S 3: razelektritve v oskrbovalne vode,S 4: razelektritve v bliino oskrbovalnih vodov.

2.3.2Vrste kod

(1) Tok strele lahko povzroa kode, ki so odvisne od karakteristinih znailnosti posameznih stavb (npr. konstrukcija, vsebina in uporaba, vrste oskrbovalnih vodov in uporabljeni zaitni ukrepi pred strelo).

(2) Tri vrste znailnih kod ob udaru strele, ki se lahko posledino pojavijo, so (glej tabelo 2):D 1: pokodbe ivih bitij,D 2: fizine kode,D 3: kode na elektrinih in elektronskih sistemih.

(3) Posamezne kode so lahko omejene na samo stavbo, del stavbe, notranjost stavbe, sosednje stavbe in okolje (npr. kemine ali radioaktivne emisije). Udar strele lahko povzroi kode na oskrbovalnih vodih v stavbi (cevovodi, elektrini in elektronski sistemi), ki se lahko posredno prenesejo tudi v samo stavbo.

2.3.3.Vrste izgub

Vsaka izmed posameznih kod ali v medsebojni po-vezanosti lahko povzroi na stavbah razline vrste



izgub in sicer:L 1: izguba lovekega ivljenja,L 2: izguba javne oskrbe,L 3: izguba kulturne dediine,L 4: izguba gospodarskih vrednosti (stavbe in njene vsebine, prenehanje oskrbe),

Tabela 2: koda in izguba v stavbi glede na razline toke udara strele (SIST EN 62305-1:2011)

TOKA UDARA VIR KODE VRSTA KODE VRSTA IZGUBERazelektritve v stavbo S1 D1

D2D3

L1, L41L1, L2, L3, L4L12, L2, L4

Razelektritve v bliino stavbe S2 D3 L12, L2, L4

Razelektritve v napajalne vode S3 D1D2D3

L1, L41L1, L2, L3, L4L12, L2, L4

Razelektritve v bliino napajal-nih vodov

S4 D3 L12, L2, L4

1 Samo za lastnino, kjer lahko poginejo ivali2 Samo za stavbe s tveganjem eksplozije in bolnice ter druge stavbe, kjer okvare notranjih sistemov neposredno ogrozijo loveko ivljenje.

2.4 Riziko in njegove komponente2.4.1 Riziko

(1) Riziko je vrednost povprenih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrsto kode je za stavbo znailna vrednost.

(2) Riziki, ki se ovrednotijo za stavbe, so naslednji:R 1: riziko izgube lovekega ivljenja,R 2: riziko izgube javne oskrbe,R 3: riziko izgube kulturne dediine,R 4: riziko izgube gospodarskih vrednosti.

(3) Posamezni riziki se morajo ovrednotiti skladno z vzroki kod, vrstami kod in vrstami izgub. Posamezne skupi-ne so podane v standardih SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2.

2.4.2Komponente rizika

Vsak riziko je vsota posameznih komponent rizika. Ob izraunu rizika se posamezne komponente rizika lahko upotevajo glede na vzroke in vrste kod ter vrste izgub v stavbah in sicer:

- upotevajo udare neposredno v stavbo,- upotevajo udare v bliini stavbe,- upotevajo udare v oskrbovalne vode stavbe,- upotevajo udare v bliino oskrbovalnih vodov stavbe.

2.4.3Vrednotenje rizikov

Odloitev o izbiri zaitnega nivoja stavb v smislu za-ite pred strelo poteka skladno z standardoma SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2. Postopek vrednotenja rizikov in ovrednotenja strokov izvedbe zaite poteka v naslednjem zaporedju:- zbiranje podatkov o stavbi, ki jo je treba zaititi,- ugotovitev vseh vrst mogoih kod na stavbi in na oskrbovalnih vodih,

- ocenitev rizika za vse vrste kod, - ocenjevanje potrebe po zaiti pred strelo s primerjavo posameznih rizikov s tolerannim rizikom RT,

- ovrednotenje strokov izvedbe zaite pred strelo glede na stroke brez zaite (glej standard SIST EN 62305-2).



2.4.4Vrednotenje komponent rizika

V obravnavo komponent rizika spadajo:- sama stavba,- intalacije v stavbi,- vsebina v stavbi,- osebe v stavbi in tiste osebe, ki se nahajajo v razdalji 3 m od zunanjih zidov stavbe,

- okolica stavbe, ki je lahko ogroena.

2.4.5Toleranni riziko RT(1) Toleranni riziko doloa najvejo vrednost sprejemlji-

vega rizika itene stavbe.

(2) Toleranni riziko je za nekatere vrste izgub splono ovrednoten in prikazan v tabeli 3.

Tabela 3 Toleranni (e sprejemljivi) riziko RT (SIST EN 62305-2:2012)

Vrsta izgube RT /letoL1 Izguba lovekega ivljenja ali trajne

pokodbe10-5

L2 Izguba oskrbovalnih sistemov name-njenih ljudem

10-3

L3 Izguba kulturnih dobrin 10-4

2.4.6Postopek vrednotenja rizikov(1) Postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standar-

doma SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2 in je smiselno prikazan na sliki 1, iz katere je razvidno vrednotenje potreb po zaiti pred strelo in sicer:- riziko R1, R2,R3 in R4 za stavbo,

(2) Za vsakega teh rizikov je treba ugotoviti naslednje:- identifikacija posameznih sestavin Rx, ki sestavljajo riziko,

- ovrednotenje identificiranih komponent rizika Rx,- ovrednotenje celotnega rizika R,- identifikacija tolerannega rizika RT,- primerjava celotnega rizika R s tolerannim rizikom RT.

(3) Kadar je R RT zaita pred strelo ni potrebna.(4) Kadar je R > RT je treba upotevati vrsto zaitnih ukrepov

pred strelo do te mere, da bo dejanski riziko R manji od tolerannega RT.

(5) Vrste zaitnih ukrepov in izbira zaitnih nivojev, ki omogoajo zmanjevanje kodnega rizika R, so razvidne iz standardov SIST EN 62305 (3 4) in sicer:- SIST EN 62305-3 za zaito pred pokodbami ivih bitij in fizinih kod v stavbah,

- SIST EN 62305-4 za pokodbe notranjih naprav in elektronskih sistemov v stavbah,

(6) Izbiro najprimerneje izvedbe zaite pred strelo opravi projektant, po ovrednotenju vseh delnih rizikov (po-sameznih komponent rizika) in upotevanih v skupni riziko, ki mora biti manji od dopustnega (toleran-nega) RT. Pri tem morajo biti upotevani vsi tehnini in ekonomski uinki razlinih zaitnih ukrepov (glej standard SIST EN 62305-2).

Podatki o objektu, ki ga je treba za{~ititi

Ugotovitev vseh vrst {kod v objektu in oskrbovalnih vodih

Za vsako vrsto {kode ugotoviti toleran~ni rizik z vsemi njegovimi ses-

tavinami (R1-R4)

Izra~un rizika

Vrednotenje rizika glede na dopustni rizik RT

Potrebno nadaljnjezni`evanje rizika

Objekt je v sprejetih mejah rizika varen

DA

NE

Dodatni za{~itni ukrepi

Slika 1: Postopek vrednotenja rizikov glede na potrebnost zaite pred strelo



2.5 Gostota atmosferskih razelektritev v zemljoGostota atmosferskih razelektritev v zemljo, izraena kot tevilo udarov v zemljo na kvadratni kilometer na leto, je doloena z meritvami. tevilo najvejih vrednosti gostote strel je podano v prilogi 2 Pravilnika o zaiti stavb pred delovanjem strele.

2.6 Razredi LPS

(1) Glede na izbrani zaitni nivo zaite pred strelo so doloeni tirje razredi (I-IV) izvedb LPS, kot je prikazano v tabeli 4.

Tabela 4: Povezava med zaitnimi nivoji in razredi LPS (SIST EN 62305-3:2011)

Zaitni nivo LPL Razred LPSI III IIIII IIIIV IV

(2) Razredi LPS se med seboj razlikujejo po:- parametrih toka strele,- polmeru konne prebojne razdalje, velikosti lovilne

zanke in zaitnem kotu,- znailnih razdaljah med odvodi,- loilnih razdaljah med posameznimi deli, med kate-rimi lahko nastane preskok,

- minimalni dolini ozemljil.

(3) Razred LPS se izbere na temelju vrednotenja rizika po standardu SIST EN 62305-2.

2.7 Zunanji LPS

(1) Zunanji LPS je namenjen prestrezanju, odvajanju in porazdelitvi toka strele v zemljo. Pri tem pa se ne sme na iteni stavbi pojaviti koda.

(2) Zunanji LPS je sestavljen iz lovilne mree, odvodov in sistema ozemljil, ki skupno tvorijo varno pot toka strele med toko udara in zemljo.

(3) Za lovilno mreo se uporabljajo:- metoda zaitnega kota (angl. protection angle method),

- metoda kotalee krogle (angl. rolling sphere method),- metoda mree (angl. mesh method).

(4) Vse tri metode se v medsebojni kombinaciji prilagajajo geometrijskim meram stavb, ki jih itijo. Prikazane so v tabeli 5 in na sliki 2.

Tabela 5: Maksimalne vrednosti polmera kotalee krogle strele in velikosti mree, glede na razred LPS (SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS Zaitna metodaPolmer kotalee krogle r [m] Velikost mrene zanke wm [m] Zaitni kot []

I 20 5 x 5 glej sliko 2II 30 10 x 10III 45 15 x15IV 60 20 x 20

Opomba 1: Nain ni uporaben pri viinah preko oznab . V takem primeru je zaradi monosti stranskih udarov potrebno uporabiti metodo kotalee krogle in metodo lovilne mree.

Opomba 2: H je viina namestitve posameznega lovilnika nad prostorom, ki se iti.Opomba 3: Zaitni kot se ne spreminja za H pod 2 m.

Slika 2: Zaitni kot lovilnikov z viino H, glede na razred LPS (SIST EN 62305-3:2011)

razred LPS



(5) Lovilna mrea je lahko kombinirana s kovinskimi pali-cami in obstojeimi kovinskimi strenimi deli. Pri tem morajo biti medsebojno dobro galvansko povezani, kar zagotavlja enakomernejo razporeditev toka strele pri njegovem odvajanju.

(6) Kjer je streha zgrajena iz negorljivega materiala, se lahko vodnike lovilne mree polaga na povrino strene kritine.

(7) Kjer je streha iz gorljivih materialov, je treba poskrbeti za primerno medsebojno razdaljo med vodniki in gor-ljivimi materiali. Primerna razdalja je veja kot 0,1 m, za slamnate strehe, kjer za kontrolo sloja slame niso uporabljene jeklene palice, pa najmanj 0,15 m.

(8) V LPS se, kot deli tega sistema, vkljuujejo:a) kovinske obloge stavb pod naslednji pogoji:- elektrina neprekinjenost med posameznimi deli mora biti trajna (spajkanje, varjenje, stiskanje, ivanje, vijaenje ali kovienje),

- debelina kovinskih oblog ne sme biti manja od t2, danem v tabeli 6, kadar je dovoljeno taljenje materiala na mestu udara, in zaradi taljenja kovine ne more priti do viga pod njimi,

- debelina metalnih oblog ne sme biti manja od t1, danem v tabeli 6, kadar ni dovoljeno taljenje materiala na mestu udara oz. se pod njimi nahajajo vnetljivi materiali, ki bi se zaradi taljenja kovine ali toplotnih uinkov, lahko vneli,

- kadar niso prevleeni z izolacijskimi materiali,

Tabela 6: Najmanje debeline kovinskih kritin ali kovinskih cevi zunanjega LPS (SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS Material Debelina t 1 [mm]

Debelina t 2 [mm]

I do IV

svinec - 2,0jeklo/cinka-no, nerjavno

4 0,5

titan 4 0,5baker 5 0,5aluminij 7 0,65cink - 0,7

t 1 preprei preluknjanjet 2 samo za kovinske ploe, kjer ni pomembno, da se prepreijo

preluknjanje, vroa mesta ali vig

b) kovinski deli strene konstrukcije (npr. nosilci, po-vezave z armaturo, itd) pod nekovinsko streho, e je sprejemljiva koda na tej nekovinski strehi,

c) kovinski deli, kot so dekoracije, tranice, cevi, pokri-tja, itd. s premeri, ki niso manji od dimenzij in mer materialov uporabljenih za zunanji LPS,

d) kovinske cevi in rezervoarji na strehah z debelinami in prerezi, ki ustrezajo dimenzijam zunanjega LPS;

e) kovinske cevi in rezervoarji, ki vsebujejo vnetljive ali eksplozivne meanice, morajo imeti dimenzije, ki ustrezajo debelini t1 iz tabele 6.

(9) Kadar zahtevane dimenzije niso zagotovljene, je treba cevi in rezervoarje vkljuiti v del, ki ga je treba ititi.

(10) Cevovodi, ki prevajajo vnetljive ali eksplozivne mea-nice in so spojeni s plastinimi vloki ali prirobnicami, morajo biti vkljueni v LPS.

(11) Tanko prekritje z barvo, 1 mm asfalta ali 0,5 mm PVC ni ustrezna izolacija.

(12) e je streha, strena obloga ali leb iz bakra, je treba jeklene ali aluminijaste vodnike poloiti tako, da deev-nica ne tee z bakrenih delov na jeklene ali aluminijaste vodnike. e to ni mono, je treba uporabiti bakrene vodnike.

(13) Na stikih bakrenih in aluminijastih vodnikov je treba vstaviti vloek iz obeh materialov (Al - Cu). Pocinkano jeklo in aluminij se lahko spoji neposredno (glej tabelo 8).

2.8 Odvodni sistem

(1) Odvodi odvajajo tok strele od toke udara do zemlje. Omogoajo:- ve vzporednih tokovnih poti,- najkrajo dolino vzporednih poti,- izenaitev potencialov s prevodnimi deli stavbe.

(2) Razdalje med posameznimi navpinimi odvodi in med posameznimi vodoravnimi kronimi povezavami so prikazane v tabeli 7.

Tabela 7: Razdalje med odvodi glede na razred LPS (SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS Razdalje med odvodi [m]I 10II 10III 15IV 20

(3) Odvodi morajo vzpostavljati najkrajo mono povezavo z ozemljilom, e je mogoe navpino, brez spremembe smeri. Odvodi morajo biti im kraji, treba jih je name-stiti predvsem blizu robov stavbe. Odvodi morajo biti im bolj pro od oken, vrat, elektrinih napeljav in tistih kovinskih mas, ki iz posebnih razlogov niso prikljuene na napeljave zaite pred strelo.

(4) Posamezni navpini odvodi so vsakih 10 m do 20 m povezani s krono vodoravno povezavo med seboj. Krone povezave se prinejo z osnovno povezavo s potencialnim obroem v zemlji.



(5) Lovilna mrea na strehi in sistem odvodov LPS so v nekaterih primerih lahko izdelani izolirano od kovinskih delov stavbe, kadar je omogoena loilna razdalja do vseh drugih kovinskih delov v stavbi. Vsi odvodi mo-rajo biti pri prehodu v zemljo medsebojno povezani z osnovnim potencialnim obroem, ki predstavlja istoasno temeljno zbiralko za izenaitev potencialov (glej standard SIST EN 62305-3 in SIST EN 62305-4).

(6) Kadar v stavbi ni mogoe zagotoviti zadostne loilne razdalje med lovilno mreo z odvodi do vseh kovinskih delov je treba izdelati neizolirani LPS.

(7) V stavbah, grajenih iz armiranega betona, je treba uporabiti armaturo kot strelovodne odvode in istoa-sno kot zaito pred vplivi elektromagnetnih polj. Pri tem pa je treba upotevati neprekinjenost galvanskih spojev in minimalne dimenzije skladno s standardom SIST EN 62305-3. Elektrino neprekinjenost armaturnih palic je potrebno preveriti z elektrinim preskuanjem med najvijim delom in nivojem tal. Celotna elektrina upornost naj ne bo veja kot 0,2 . e je ta vrednost preseena, se armatura ne more uporabiti kot strelo-vodni odvod.

(8) Pri neizoliranem LPS so lahko strelovodni odvodi na-meeni:- na povrini stene ali v samo steno, e je stena izdelana iz negorljivega materiala,

- najmanj 0,15 m oddaljeni od stene na zidne podpore, ki so med seboj oddaljene najve 2 m, na strene podpore oddaljene med seboj 1,5 m in na slemenske podpore med seboj oddaljene 1 m, e je stena izdelana iz gorljivega materiala.

(9) Za odvode se uporabijo tudi kovinske mase, ki preha-jajo skozi stavbo in imajo dovolj velik prerez, skladno z najmanjimi dimenzijami vodnikov za LPS.

(10) Odvodi se ne smejo polagati v lebove. Za odvode se ne sme uporabljati plinovodov.

(11) Na prikljuku vseh odvodov na ozemljilni sistem je treba izdelati merilni stik, ki ga je mogoe zaradi merilnih na-menov galvansko loiti. Ob uporabi naravnih kovinskih mas in armature, kot naravnih odvodov, v kombinaciji z drugimi odvodi je prav tako treba izdelati v merilne namene merilno toko, ki se je zaradi vekratne vzpo-redne povezanosti ne louje. Loilno merilno mesto se v takih primerih izvede tam, kjer je odvod mogoe loiti.

(12) Vodniki, ki se medsebojno povezujejo in spojke morajo biti, po monosti, iz enakega materiala. Primernost povezave razlinih materialov je prikazana v tabeli 8. V primeru spajanja nezdruljivih materialov po tabeli 8, je potrebno uporabiti vloek iz nevtralnega materiala, najmanje debeline 2 mm.

Tabela 8: Monosti spajanja razlinih materialov, glede na elektrokemini potencial

Baker Vroe cinkano jeklo

Nerjavno jeklo

Aluminij

Baker da ne da neVroe cinkano jeklo

ne da da da

Nerjavno jeklo

da da da da

Aluminij ne da da da

2.9 Ozemljilni sistem

(1) Pri razpritvi toka strele v zemljo se zmanjujejo prenapetosti s primernim razporejanjem ozemljil. V splonem je nizka ozemljilna upornost, manja od 10 najprimerneja. Pri specifini upornosti tal, ki je veja od 250 m, ne sme biti ozemljilna upornost veja kot 4 % od izmerjene specifine upornosti tal v m.

(2) S stalia zaite pred strelo, kakor tudi elektroener-getskih in telekomunikacijskih naprav, je enoten in zdruen ozemljitveni sistem vseh povezanih ozemljil na stavbah najprimerneji. Temu delu napeljave je zaradi pravilnega delovanja treba posvetiti posebno pozornost.

(3) Za ozemljila se lahko uporabijo posebej v ta namen v zemljo poloeni vodniki v obliki:- vodoravno poloenih ic in trakov (trana ozemljila),- navpinih cevi ali profilov (palina ozemljila),- navpinih plo (plona ozemljila),- kovinske konstrukcije in mree ter cevi v zemlji, razen tistih za katere obstajajo posebni razlogi za njihovo loenost.

(4) e ima posamezna stavba ve ozemljil jih je treba zve-zati med seboj z vodnikom, poloenim v zemljo. Pri tem je treba dati prednost kronemu vodniku okoli itene stavbe. Na kroni obro se na ve mestih povee tudi temeljsko ozemljilo stavbe, skladno s Tabelama 9 in 10. Po potrebi se lahko poloi ve kronih vodnikov.

(5) Globina vkopa ozemljil iz tretjega odstavka mora biti najmanj 0.5 m, priporoljivo pa je 0.8 m.

(6) Veanje doline vodoravnih ozemljil preko 60 m, s ciljem zmanjevanja ozemljilne upornosti, ni smiselno.

(7) Mere in materiali ozemljilnih vodnikov so prikazani v tabeli 11.

(8) Ozemljitvena upornost medsebojno povezanih ozemljil naj bo merjena pri frekvenci, ki je drugana od omrene ali njenem mnogokratniku, v izogib monih interferenc.



(9) Pri polaganju vodoravnih zvezdastih ozemljil, pri katerih iz ene toke v raznih smereh izhaja ve posameznih vo-dnikov, naj bo medsebojni kot med dvema sosednjima ozemljiloma veji od 60.

(10) Z ozemljilom v zemlji je treba spojiti vse kovinske mase, ki so oddaljene manj kot 20 m, razen tistih, za katere z drugimi predpisi to ni dovoljeno (npr. kovinske mase v sistemu katodne zaite).

(11) e so z ozemljili povezane cevi vodovodne intalacije, je treba premostiti vse vodne tevce in podobne naprave, ki so vgrajene med mesti, na katerih so na razlinih ko-vinskih delih lahko razlini potenciali. Prerezi vodnikov teh povezav so podani v tabeli 12.

2.10 Izvedba LPS v eksplozijsko ogroenih prostorih

Skladno s standardom SIST EN 62305-2 se na osnovi izrauna rizika izbere ustrezen zaitni nivo zaite pred strelo. Zaitna nivoja I in II ustrezata za vse primere, kjer se v stavbah nahaja vsebina, ki je posebej obutljiva na uinke delovanja strele. Zaradi posledic udara strele se lahko v okolico sprostijo snov nevarne za ivljenje ljudi in ivali. Izbira zaitnega nivoja je odvisna tudi od eksplozijskih in vnetljivih meanic, ki so namee-ne v stavbi ali njenem delu. Projektant mora, glede na podatke o gostoti strel v danem okolju, vsebino v stavbi in dejavnost v njej izbrati ustrezni zaitni nivo zaite pred strelo.Obirneji postopek izbire je prikazan v dodatku D, standarda SIST EN 62305-3.



3. MATERIALI ZA VODNIKE

(1) Za strelovodne vodnike se lahko uporabljajo v tabeli navedeni materiali pod naslednjimi pogoji:

Tabela 9: Materiali LPS in pogoji uporabea (SIST EN 62305-3:2011)

Material Uporaba KorozijaV zraku V zemlji V betonu Odpornost Poveana z Lahko je

unien zgalvanskimispoji z

Baker MasivenPleten

MasivenPletenOplaen

MasivenPletenOplaen

Dober vmnogihokoljih

veplovespojineOrganskimateriali

Vroe cinkano jekloc, d, e

Masiven Pletenb

Masiven Masiven Pletenb

Sprejemljiv v zraku, betonu in nevtralni zemlji

Visokavsebnost kloridov

Baker

Pobakreno jeklo

Masiven Masiven Masiven Dober vmnogih okoljih

veplove spojine

Nerjavno jeklo

Masiven Pleten

Masiven Pleten

Masiven Pleten

Dober vmnogih okoljih

Visokavsebnost kloridov

Aluminij Masiven Pleten

Neprimeren Neprimeren Dober na zraku z nizko koncentraci-jo vepla in kloridov

Alkalneraztopine

Baker

Svinecf Masiven Oplaen

Masiven Oplaen

Neprimeren Dober na zraku z visoko koncentracijo sulfatov

Kisla zemlja BakerNerjavno jeklo

a Tabela daje le sploni okvir. V posebnih okoliinah pri korozijsko zah-tevnejih pogojih je zahtevano dodatno prouevanje (glej dodatek E standarda SIST EN 62305-3:2011).

b Pleteni vodniki so obutljiveji na korozijo kot masivni materiali. Pleteni vodniki so prav tako manj odporni na prehodih zemlja-beton. To je razlog, zakaj pleteno pocinkano jeklo ni priporoljivo v zemlji.

c Pocinkano jeklo lahko korodira v glineni ali vlani zemlji.d Pocinkano jeklo v betonu naj se ne nadaljuje v zemljo zaradi nevar-

nosti korozije jekla na mestu prehoda iz betona.e Pocinkano jeklo v stiku z armaturo v betonu naj se ne uporablja v

priobalnih obmojih kjer je lahko prisotna sol v talni vodi.f Uporaba svinca v zemlji je ponavadi prepovedana zaradi okoljskih

zahtev.

(2) Vrste materialov in oblike ter najmanji prerezi vodnikov lovilne mree in odvodov so prikazani v tabeli 10.



Tabela 10: Material, oblika in najmanji prerez lovilnih vodnikov, lovilnih palic, palinih zemljevodov in odvodova (SIST EN 62305-3:2011)

Material Oblika Prerez [mm2]

BakerPokositren baker

Masiven trakMasiven okrogelbPletenbMasiven okrogelc

505050176

Aluminij Masiven trakMasiven okrogelPleten

705050

Aluminijeva zlitina Masiven trakMasiven okrogelPletenMasiven okrogelc

505050176

Pobakrena aluminijeva zlitina

Masiven okrogel 50

Vroe cinkano jeklo Masiven trakMasiven okrogelPletenMasiven okrogelc

505050176

Pobakreno jeklo Masiven okrogelMasiven trak

5050

Nerjavno jeklo Masiven trakdMasiven okrogeldPletenMasiven okrogelc

505070176

a Mehanske in elektrine lastnosti kakor tudi odpornost proti koroziji morajo ustrezati zahtevam iz skupine standardov SIST EN 62561.

b 50 mm2 (premer 8 mm) se lahko zmanja na 25 mm2 (premer 6 mm) v posebnih primerih, kadar mehanska odpornost ni bistvena zahteva. Temu primerno naj se prilagodijo tudi razdalje med nosilci.

c Primerno za lovilne palice in paline zemljevode. e mehanska obremenitev, npr. obteba vetra, ni kritina se lahko kot lovilne palice uporabijo palice premera 9,5 mm doline 1 m.

d Kadar so toplotne in mehanske lastnosti bistvene, naj se te vrednosti poveajo na 75 mm2.

(3) Mere strelovodnih vodnikov, ki se uporabljajo za oze-mljilni sistem so prikazane v tabeli 11.

Tabela 11: Material, oblika in najmanje mere ozemljila, e (SIST EN 62305-3:2011)

Material Oblika MereOze-mljilna palica premer [mm]

Oze-mljilni vodnik [mm2]

Oze-mljilna ploa [mm]

BakerPokositren baker

PletenMasiven okrogelMasiven trakCevMasivna ploa 00 Mreasta ploac

15

20

505050

500 x 500600 x 600

Vroe gal-vanizirano jeklo

Masivno okrogloCevMasiven trakMasivna ploa 00 Mreasta ploac 00Profil

1425

d

78

90500 x 500600 x 600

Golo jeklob

PletenoMasivno okrogloMasiven trak

707875

Pobakreno jeklo

Masivno okrogloMasiven trak

14f 5090

Nerjavno jeklo

Masivno okrogloMasiven trak

15f 78100

a Mehanske in elektrine lastnosti kakor tudi odpornost proti koroziji morajo ustrezati zahtevam iz skupine standardov SIST EN 62561.

b Zalito mora biti v betonu vsaj na globini 50 mm.c Mreasta ploa, izdelana iz najmanj 4,8 m skupne doline vodnika. d Dovoljeni so razlini profili s prerezom 290 mm2 in najmanjo debe-

lino 3 mm, npr. krini profil.e Pri temeljskem ozemljitvenem sistemu razporeditve tipa B morajo

biti ozemljila pravilno povezana vsaj na vsakih 5 m na armaturno jeklo.

f V nekaterih dravah se premer lahko zmanja na 12,7 mm.



4. PREPREITEV ISKRENJA IN PREBOJEV

4.1 Splono

(1) Pri prevajanju toka strele od lovilne mree, preko odvodov v ozemljilni sistem se v notranjosti stavbe preko kovinskih povezav in elektromagnetnega polja prenaajo vplivi, ki lahko povzroijo nevarna iskrenja in preboje med:- kovinskimi konstrukcijami,- notranjimi povezavami razlinih intalacij,- zunanjimi prevodnimi deli in povezavami stavbe z okolico.

(2) Iskrenja znotraj stavbe so nevarna za nastanek poarov, eksplozij in unienje v stavbi delujoih naprav. Zato je treba izvesti dodatne zaitne ukrepe.

(3) Nevarno iskrenje med razlinimi deli notranjih naprav in intalacij se preprei z:- izenaitvijo potencialov,- elektrino izolacijo.

4.2 Izenaitev potencialov

4.2.1Splono

(1) Izenaitev potencialov se dosee s povezovanjem:- kovinskih delov v stavbi,- kovinskih intalacij,- notranjih oskrbovalnih intalacijskih sistemov,- zunanjih prevodnih delov in intalacijskih povezav stavbe.

Ob vzpostavitvi povezav izenaitve potencialov je treba upotevati, da se del toka strele lahko zakljuuje tudi preko teh povezav.

(2) Izenaitev potencialov se izvede s:- povezovalnimi vodniki,- prenapetostnimi zaitnimi napravami (SPD), kjer neposredna povezava z vodniki ni izvedljiva,

- iskrii, kjer ni dovoljena direktna povezava s pove-zovalnimi vodniki.

Izbira naina je odvisna od lastnosti drugih intalacij v stavbi (elektrine, telekomunikacijske, poarne, var-nostne itd.).

4.2.2.Izenaitev potencialov kovinskih intalacij

(1) V primerih, ko je zunanji LPS izveden v izolirani izvedbi, se izenaitev potencialov izdela samo na nivoju oze-mljilnega sistema (povezan potencialni obro v okolici stavbe). V primeru takne izvedbe je glede prerezov povezovalnih vodnikov treba upotevati e etrti in peti odstavek te toke.

(2) Za zunanji LPS, ki ni izoliran od notranjih kovinskih mas, se izenaitev potencialov izvede na naslednjih mestih:- v pritliju na nivoju prikljukov ozemljitvenega sis-tema in izdelano tako, da jih je mogoe enostavno preverjati,

- kjer izolacijske zahteve niso izpolnjene.

(3) Povezave za izenaitev potencialov morajo biti izdelane direktno in po najkraji poti.

(4) Najmanji prerezi povezav za izenaitev potencialov, ki povezujejo posamezne kovinske dele LPS, razline zbiralke za izenaitev potencialov ali povezujejo zbiralke za izenaitev potencialov na ozemljitveni sistem in, ki lahko prevajajo znaten del toka strele, so prikazani v tabeli 12.

Tabela12: Najmanje mere vodnikov, ki povezujejo razline zbiralke za izenaitev potencialov ali povezujejo zbiralke za izenaitev potencialov na ozemljitveni sistem (SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS Material Prerez [mm2]I do IV Baker 16

Aluminij 25Jeklo 50

(5) Najmanji prerezi povezav izenaitev potencialov med notranjimi kovinskimi deli ali povezave kovinskih delov na zbiralke za izenaitev potencialov in, ki ne prevajajo znatnega toka strele so prikazani v tabeli 13.

Tabela 13: Najmanje mere vodnikov, ki povezujejo notranje kovinske intalacije na zbiralke za izenaitev potencialov ( SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS Material Prerez [mm2]I do IV Baker 6

Aluminij 10Jeklo 16

(6) e so v plinske ali vodovodne cevi znotraj stavbe vstavljeni izolacijski vloki, se ti premostijo s SPD, ki so dimenzionirane za tako namestitev. Enako velja za druge kovinske dele, ki obiajno niso povezani z zdruenim ozemljitvenim sistemom v stavbi (npr. deli zaiteni s katodno zaito).

4.2.3Izenaitev potencialov zunanjih prevodnih delov

(1) Povezovanje zunanjih kovinskih delov je treba po mo-nosti izvesti im blie ob vstopu v iteno stavbo.

(2) Povezovalni vodnik mora imeti zadosten prerez in mora biti sposoben prevajati predvideni del toka strele.



(3) e se direktna povezava ne more izdelati, se le-ta vzpostavi s pravilno dimenzioniranim iskriem.

(4) e je treba izdelati izenaitev potencialov kadar ni zu-nanjega LPS se za ozemljilni sistem uporabi ozemljitev elektrine intalacije.

4.2.4Izenaitev potencialov v notranjem delu LPS

(1) Kadar so notranji vodniki v obliki oklopljenih kablov ali so poloeni v kovinske kanale ter cevi, je treba oklope in kovinske kanale ter cevi povezati z ozemljitvenim sistemom stavbe.

(2) Kadar elektrini kabli in drugi vodniki v stavbi nimajo kovinskih oklopov oziroma niso poloeni v kovinske kanale ali cevi, morajo biti povezani s SPD. V TN siste-mih elektrine intalacije morajo biti PE in N vodniki galvansko povezani na LPS. V TT sistemih elektrine intalacije morajo biti PE vodniki galvansko povezani na LPS.

(3) V primerih izvedbe zaite pred prenapetostmi v no-tranjosti stavb je treba izdelati koordinirano zaito s pravilno izbranimi karakteristikami prenapetostnih zaitnih naprav SPD po standardu SIST EN 62305-4.

4.2.5Izenaitev potencialov v sistemih oskrbovalnih vodov

(1) Izenaitev potencialov elektrinih in telekomunikacijskih vodnikov se izdela skladno s toko 4.2.4.

(2) Vsi vodniki vsakega oskrbovalnega voda naj bodo povezani direktno ali preko iskri oziroma SPD na oze-mljitveni sistem stavbe. ivi vodniki naj bodo povezani na zbiralko za izenaitev potencialov preko SPD. V TN sistemih naj bodo PE in N vodniki direktno povezani z zbiralkami za izenaitev potencialov.

(3) e so vodi oklopljeni ali poloeni v kovinskih ceveh, je treba plae ali kovinske cevi povezati z ozemljitvenim sistemom. O prerezih kovinskih plaev oklopljenih ka-blov in o njihovem tevilu ter o monosti povezovanja na obeh koncih kabelskih kovinskih plaev, na osnovi opravljenega izrauna odloi projektant.

(4) Povezave kabelskih opletov in kovinskih zait naj bodo izdelane ob vstopu povezav v stavbo. Pri tem naj bodo karakteristike SPD v skladu s toko 4.2.3 in koordinirane skladno s tretjim odstavkom toke 4.2.4.

4.3 Loilna razdalja med kovinskimi deli in LPS

(1) Elektrino izolacijo med lovilno mreo, odvodi in kovinskimi deli se lahko v danih primerih dosee z vzpostavitvijo loilne razdalje med kovinskimi deli v stavbi in LPS. Loilna razdalja s v m se v splonem doloi s pomojo naslednje enabe:

kjer je: ki koeficient odvisen od izbrane razreda LPS (glej tabelo 14)kc koeficient odvisen od toka strele, ki tee po lovilniku in odvodu (glej tabelo 15)km koeficient odvisen od elektrinega izolacijskega materiala (glej tabelo 16)l dolina vodnika LPS na katerem je loilno razdaljo treba vzpostaviti do najblije toke izenaitve potencialov.

Tabela 14: Izolacija zunanjega LPS vrednost koeficienta ki (SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS kiI 0,08II 0,06III in IV 0,04

Tabela 15: Izolacija zunanjega LPS vrednost koeficienta kc (SIST EN 62305-3:2011)

tevilo odvodov n kc1 (samo pri izoliranem LPS) 12 0,663 in ve 0,44

OPOMBA: Vrednosti v tabeli 15 veljajo za vse razporeditve ozemljil tipa B in

za razporeditve ozemljil tipa A pod pogojem, da se ozemljitvena upornost sosednjih ozemljil ne razlikuje za ve kot faktor 2. e se ozemljitvene upornosti posameznih ozemljil razlikujejo za ve kot faktor 2, potem se za privzame kc = 1.

Tabela16: Izolacija zunanjega LPS vrednost koeficienta km (SIST EN 62305-3:2011)

Material kmZrak 1Beton, opeka, les 0,5

OPOMBA 1: Pri zaporedju ve izolacijskih materialov se po dobri praksi upoteva

niji km..OPOMBA 2: Kadar se uporabljajo drugi izolacijski materiali naj navodila za vgra-

dnjo in vrednost koeficienta km poda proizvajalec.

(2) V primeru vkljuevanja vodov ali zunanjih prevodnih delov v stavbi je treba zagotoviti direktno izenaitev potencialov ali povezavo preko iskri ali SPD.

(3) V stavbah s kontinuirano povezavo kovinskih mas, povezano armaturno mreo, kovinsko konstrukcijo, loilne razdalje ni mogoe dosei, kar zahteva galvansko povezavo vseh kovinskih delov v enotni in zdrueni ozemljitveni sistem.

Stran 30/37

(2) Vsi vodniki vsakega oskrbovalnega voda naj bodo povezani direktno ali preko iskri oziroma SPD na ozemljitveni sistem stavbe. ivi vodniki naj bodo povezani na zbiralko za izenaitev potencialov preko SPD. V TN sistemih naj bodo PE in N vodniki direktno povezani z zbiralkami za izenaitev potencialov. (3) e so vodi oklopljeni ali poloeni v kovinskih ceveh, je treba plae ali kovinske cevi povezati z ozemljitvenim sistemom. O prerezih kovinskih plaev oklopljenih kablov in o njihovem tevilu ter o monosti povezovanja na obeh koncih kabelskih kovinskih plaev, na osnovi opravljenega izrauna odloi projektant. (4) Povezave kabelskih opletov in kovinskih zait naj bodo izdelane ob vstopu povezav v stavbo. Pri tem naj bodo karakteristike SPD v skladu s toko 4.2.3 in koordinirane skladno s tretjim odstavkom toke 4.2.4.

4.3 Loilna razdalja med kovinskimi deli in LPS (1) Elektrino izolacijo med lovilno mreo, odvodi in kovinskimi deli se lahko v danih primerih dosee z vzpostavitvijo loilne razdalje med kovinskimi deli v stavbi in LPS. Loilna razdalja s v m se v splonem doloi s pomojo naslednje enabe:

lkkksmc

i

kjer je: ki koeficient odvisen od izbrane razreda LPS (glej Tabelo 14) kc koeficient odvisen od toka strele, ki tee po lovilniku in odvodu (glej Tabelo 15) km koeficient odvisen od elektrinega izolacijskega materiala (glej Tabelo 16) l dolina vodnika LPS na katerem je loilno razdaljo treba vzpostaviti do najblije toke izenaitve potencialov

Tabela 14: Izolacija zunanjega LPS vrednost koeficienta ki (SIST EN 62305-3:2011)

Razred LPS kiI 0,08 II 0,06 III in IV 0,04



5. ZAITA PRED NEVARNOSTMI ZARADI NAPETOSTI DOTIKA IN KORAKA

5.1 Zaitni ukrepi pred napetostjo dotika

(1) Pri odvajanju toka strele v zemljo lahko zunaj stavbe nastanejo previsoke napetosti dotika. Te nevarnosti se zmanjujejo na sprejemljivo raven, e je:- v normalnih pogojih delovanja ni v razdalji 3 m od odvodov nobene osebe,

- naravni sistem kovinskih mas sestavljen iz tevilnih povezanih paralelnih poti in povezan z armaturo in konstrukcijo stavbe z zagotovljeno dobro elektrino prevodnostjo (sistem z najmanj 10 odvodi),

- prehodna upornost povrinske plasti tal znotraj 3 m od odvoda ni manja od 100 k.

(2) e ni izpolnjen nobeden izmed pogojev iz prejnjega odstavka te toke, je treba zaradi zaite oseb pred previsoko napetostjo dotika, storiti naslednje:- izolirati odvode LPS,- namestiti fizine ovire in opozorila za zmanjanje monosti dotika LPS odvodov.

(3) V primeru priakovanih nevarnosti previsokih napetosti dotika in ob neizpolnjenih pogojih prvega odstavka projektant doloi potrebne dodatne ukrepe in po potrebi preverjanje nastankov nevarnih potencialnih razlik.

5.2 Zaitni ukrepi pred napetostjo koraka

(1) Previsoka napetost koraka se zmanja na sprejemljivo raven, e je:- v normalnih pogojih delovanja ni v razdalji 3 m od odvodov nobene osebe,

- nameen je sistem z najmanj 10 odvodi,- prehodna upornost povrinske plasti tal znotraj 3 m od odvoda ni manja od 100 k.

(2) Plast izolacijskega materiala, kot npr. 5 cm asfalta ali 15 cm gramoza, naeloma zmanjuje nevarnost napetosti koraka na sprejemljivo mejo.

(3) e ni izpolnjen nobeden izmed pogojev iz prvega odstavka, je treba zaradi previsoke napetosti koraka storiti naslednje:- izdelati potencialne izenaitve z oblikovanjem gostote mre ozemljilnega sistema,

- namestiti fizine ovire in opozorila za zmanjevanje monosti dotika odvodov LPS znotraj 3 m obmoja okoli njih.

(4) V primeru priakovanih oziroma ugotovljenih nevar-nosti previsokih napetosti koraka in ob neizpolnjenih pogojih iz odstavka (1) doloi projektant potrebne do-datne ukrepe in po potrebi preverjanje izvorov nevarnih potencialnih razlik.



6. ZAITA ELEKTRINIH IN ELEKTRONSKIH SISTEMOV V STAVBAH

6.1 Splono

(1) Atmosferske razelektritve ob njihovem praznjenju v toko udara in posredno okolico predstavljajo visoko--energijski pojav. Razelektritveni udar sprosti stotine mega-joulov energije, zato je smiselna vgradnja doda-tne zaite nekaterih pomembnejih delov elektrine in elektronske opreme.

(2) Stalno nevarnost za elektrino in elektronsko opremo predstavlja LEMP, ki deluje:- preko prenesenih ohmskih in induciranih prenape-tosti na elektrine in elektronske naprave in njihove povezave,

- z uinki sevalnih elektromagnetnih polj direktno na same naprave.

(3) Povezovalni mehanizmi so lahko razlini in sicer:- uporovne povezave (npr. galvanska povezanost oze-mljilnega sistema z razlinimi povezovalnimi vodi),

- povezave preko elektromagnetnega polja (npr. zanke oienj),

- elektromagnetnih sklopov (npr. preko oddajnikov, anten).

(4) Prenapetostni vplivi lahko nastajajo zunaj in znotraj stavbe:- zunanji vplivi na stavbe nastajajo ob atmosferskih razelektritvah v prikljuene oskrbovalne vode ali v njihovo bliino. Lahko pa se prenesejo tudi preko elektrinih in elektronskih povezovalnih sistemov,

- notranje prenapetosti v stavbi lahko nastajajo ob direktnih udarih strele v stavbo ali v njeno bliino.

(5) Udar strele lahko povzroi razline vrste kod (D1, D2, D3), kakor so definirane v SIST EN 62305-2. Zaitne ukrepe pred vplivi LEMP obravnava standard SIST EN 62305-4 in njihovo upotevanje zmanjuje kode na elektrinih in elektronskih sistemih.

6.2 Zaitne coneZaita pred LEMP temelji na namensko izbranih zaitnih conah, namenjenih za obvladovanje elektro-magnetnega vpliva, ki nastane v stavbi ob ob udaru strele. Posamezne zaitne cone zaporedoma omejujejo elektromagnetne vplive udarnega toka strele.V obmo-ju posamezne cone je vpliv LEMP zmanjan na dovolj nizek nivo, kar omogoa nemoteno delovanje naprav, ki v tej coni delujejo in so zanjo namensko dimenzioni-rane. Na mejah med posameznimi zaitnimi conami so nameene SPD, ki za njimi omogoajo zmanjani elektromagnetni vpliv udarnega ali delnega toka strele. Naeloma velja, da vija tevilka zaitne cone, pome-ni ugodneje parametre elektromagnetnega okolja. Projektiranje in nain nameanja se izvaja skladno s 4. poglavjem standarda SIST EN 62305-4.

6.3 Ozemljevanje in povezovanje

(1) Uspenost ozemljevanja in povezovanja temelji na zdruenem ozemljitvenem sistemu za katerega je pomembno, da ga sestavlja:- ustrezen ozemljilni sistem, ki razpri razelektritveni tok strele v zemljo, in

- ustrezno galvansko povezovanje, ki zmanjuje po-tencialne razlike in istoasno zmanjuje vplivajoe magnetno polje.

(2) Razlini naini ozemljevanja in povezovanja so prikazani v 5. poglavju standarda SIST EN 62305-4.

6.4 Magnetno oklopljanje in prepletanje

Magnetno oklopljanje zmanjuje prodirajoe elektroma-gnetno polje, kakor tudi razline notranje prenapetostne vplive. Primerno prepletanje posameznih notranjih vodnikov v povezovalnih poteh prav tako zmanjuje, na najmanjo mero, amplitude notranjih prenapeto-stnih udarov. Oba naina sta tudi zelo uinkovita pri zmanjevanju posledic notranjih pokodb na napravah. Magnetno oklopljanje in prepletanje je bolj podrobno prikazano v 6. poglavju standarda SIST EN 62305-4.

6.5 Koordinirana SPD zaita

Zaita notranjih elektrinih in elektronskih naprav zahteva sistematien pristop s koordiniranim name-anjem prenapetostnih zaitnih naprav (SPD) tako za monostne, kakor tudi za signalne povezave. Posamezne karakteristike zaitnih naprav so odvisne od namena naprav, ki jih itimo (analogne, digitalne, enosmerne ali izmenine, nizko ali visokofrekvenne). Osnovni princip in postopek je prikazan v 7. poglavju standarda SIST EN 62305-4 in v njegovih dodatkih C in D.

6.6 Nartovanje, izbira in pregledni postopek zaite pred LEMP

Nartovanje in izbira zaitnih naprav pred LEMP mora potekati istoasno s projektiranjem celotne stavbe in pred njegovo gradnjo. Na tak nain je treba koristno uporabiti naravne sestavine drugih projektiranih sistemov stavbe in najti najbolj ustrezno reitev za kabliranje in lokacijo posamezne opreme. Opisani po-stopek je podrobneje prikazan v 8. poglavju standarda SIST EN 62305-4.



7. PREVERJANJE USTREZNOSTI LPS

7.1 Splono

(1) Pregledi, kot del zagotavljanja varnega delovanja sistema zaite pred strelo, obsegajo vizualni pregled, preskuse in meritve vgrajenega sistema, vkljuno s tistimi deli elektrinih intalacij, ki so s tem sistemom neloljivo povezani.

(2) Preglede LPS zgrajene v zaitnem nivoju I in II lahko opravlja le posameznik, ki si je pridobil poklicno kvalifika-cijo NPK ali ustrezno potrdilo za preglednika zahtevnih elektrinih intalacij in zaite pred delovanjem strele.

(3) Preglede LPS zgrajene v zaitnem nivoju III in IV lahko opravlja le posameznik, ki si je pridobil poklicno kvalifikacijo NPK ali ustrezno potrdilo za preglednika manj zahtevnih elektrinih intalacij in zaite pred delovanjem strele.

7.2 Vizualni pregledPri vizualnem pregledi je potrebno preveriti:1. da projekt in narti v njem ustrezajo zahtevam

Pravilnika o zaiti stavb pred delovanjem strele in pripadajoim tehninim smernicam,

2. da obstajajo dokumenti o skladnosti (izjave o skla-dnosti, atesti) izbranih materialov glede na zahteve Pravilnika o zaiti stavb pred delovanjem strele in pripadajoih tehninih smernic,

3. da je izvedba zaite pred strelo v izolirani ali ne-izolirani izvedbi,

4. da je LPS v dobrem stanju in na pogled ne kae vidnih pokodb,

5. da ni zrahljanih spojev in nakljunih prekinitev vodnikov, spojev in povezav,

6. da strelovodna intalacija (merilni spoj, merilni stik, otevileni odvodi na tlorisu stavbe, gostota lovilne mree in odvodov) ustrezajo izbranemu (projektiranemu) zaitnemu nivoju strelovodne intalacije,

7. da zaradi korozije ni oslabljenih delov LPS, zlasti ne v stikih s tlemi,

8. da so vsi vidni ozemljitveni in ozemljilni prikljuki nepokodovani,

9. da so vsi vidni vodniki in sestavni deli sistema pritr-jeni na ustrezne podlage in da niso deli mehanske zaite pokodovani,

10. da so izvedeni zaitni ukrepi pred nevarnostmi zaradi previsokih napetosti dotika in koraka na mestih, kjer se zadrujejo ali gibljejo ljudje,

11. da na iteni stavbi ni prilo do dodatnih sprememb, ki bi zahtevale dodatne zaitne ukrepe,

12. da ni znakov pokodb LPS in vkljuenih prena-petostnih zaitnih naprav ali varovalk, ki itijo prenapetostne zaitne naprave,

13. da so povezovalni vodniki in spoji v stavbi primerno nameeni,

14. da je pravilno izdelana izenaitev potencialov za katerokoli novo napeljavo ali dodatek, ki sta bila izvedena v stavbi od zadnjega pregleda in da so bili izdelani preskusi neprekinjenosti za te nove dodatke,

15. da so ustrezno izvedene galvanske povezave s sose-dnjimi stavbami in povezanost njihovih intalacij,

16. da so primerno izbrane in ohranjene loilne razdalje,17. da so povezovalni vodniki, spoji in naprave za za-

slanjanje, mesto poloitve kablov in prenapetostne zaitne naprave pravilno nameene, pravilno povezane z ozemljitvenim sistemom,

18. da je doseena in ohranjena zdruljivost naprav elektrine in strelovodne intalacije glede na sistem ozemljitve v elektrini intalaciji (TN, TT, IT),

19. da je doseena in ohranjena zdruljivost naprav elektrine in strelovodne intalacije glede na na-rtovane zaitne cone sistema LPS.

7.3 Preskusi

Po opravljenem vizualnem pregledu je treba opraviti naslednje preskuse:- ugotoviti ali medsebojne razdalje v lovilni mrei in med posameznimi odvodi ustrezajo projektiranemu zaitnemu nivoju strelovodne intalacije,

- ugotoviti ali medsebojne razdalje med razlinimi kovinskimi deli ali deli drugih intalacij ustrezajo v projektu izraunani loilni razdalji,

- preskusiti izolacijsko ustreznost izolacijskih vlokov in iskri, ki namensko loujejo razline kovinske intalacije (plin,intalacije s katodno zaito itd.)

- preskusiti delovanje prenapetostnih zaitnih naprav, ki se preverjajo s pritiskom na tipko,

- opraviti poskusni izkop ozemljila v primeru opae-nja znatnejih korozijskih vplivov ali nenavadnega poveanja ozemljilne upornosti ozemljil, ki so pred pregledom kazale precej vije vrednosti,

- preskus dimenzij vodnikov lovilne mree, odvodov in ozemljil.

7.4 Meritve

Po opravljenem vizualnem pregledu in preskusih se pregledi nadaljujejo z meritvami. Glede na ugotovitve obeh predhodnih delov pregleda (izvedba LPS, okolje, posebne zahteve) se izbere ustrezna merilna metoda, ki zagotavlja zahtevano merilno tonost posameznega merjenja. Potrebno je opraviti naslednje meritve:- meritev neprekinjenosti oziroma povezanosti kovin-skih delov v enoten ozemljitveni sistem. Pri tem je pomembno da so te meritve, e med gradnjo, opravlje-ne za tiste kovinske dele, ki v kasnejih pregledih ve ne bodo vidni ali dostopni. Pri teh meritvah je treba



upotevati dejstvo, da so pri TN sistemu ozemljitve elektrine intalacije v iteni stavbi vse ozemljitve povezane v enoten oziroma zdruen sistem ozemljil (PEN). Pri sistemu ozemljitve elektrine intalacije v sistemu TT pa so skupno s strelovodno intalacijo vsi kovinski deli povezani z zaitno ozemljitvijo PE. V IT sistemih elektrine intalacije pa je strelovodna intalacija povezana z vsemi kovinskimi deli in sku-pnim zaitnim vodnikom v IT sistemu,

- meritev ozemljitvene upornosti zdruenega sistema ozemljil (upornost ozemjilnega sistema poveana za upornost od ozemljilnega sistema do toke merjenja v stavbi), Za meritev ozemljitvene upornosti je treba upotevati referenno toko zunaj potencialnega vpliva strelovodne intalacije stavbe (merilni stik-

referenna zemlja),- merjenje ozemljitvene upornosti posameznega ozemljila (loeno merjenje). Meritev ozemljitvene upornosti se opravi med razklenjenim merilnim spojem in ozemljilom. Meritev je, v primeru ve para-lelnih odvodov mogoe opraviti tudi pri sklenjenem merilnem stiku po zanni merilni metodi,

- meritev neprekinjenosti galvanskih povezav in spojev, s emer se dokae njihovo majhno elektrino upor-nost med tokama povezave,

- merjenje napetosti reagiranja prenapetostnih za-itnih naprav ali toka praznega teka (uhajavi tok) zaitne naprave,

- meritev napetosti dotika in koraka na posebej izposta-vljenih mestih, kjer se priakuje nevarne potencialne razlike.

7.5 Zapisnik o pregledu

(1) Preglednik mora sestaviti pisno poroilo o opravljenem pregledu LPS, ki ga je treba hraniti skupaj s projektom LPS skupno z vsemi predhodnimi poroili o pregledih in vzdrevanju.

(2) Poroilo preglednika naj vsebuje naslednje informacije:- splono stanje lovilnih vodnikov in drugih sestavnih delov lovilnega sistema;

- stopnjo korozije in uinkovitost korozijske zaite;- zanesljivost povezav in drugih sestavnih delov LPS;- meritve ozemljilne upornosti ozemljilnega sistema;- meritve upornosti ozemljil posameznih strelovodnih odvodov in povezav preko lovilne mree in ozemljil. Posamezni strelovodni odvodi morajo biti oznaeni (tlorisna skica, nart) tako, da so opravljene meritve vselej identino ponovljive;

- meritve upornosti galvanskih povezav strelovodne intalacije z drugimi kovinskimi deli in kovinskimi deli drugih intalacij glede na povezanost z LPS (el. intalacija, vodovod, centralna kurjava itd.);

- enoumno morajo biti podani rezultati vseh opravlje-nih meritev;

- rezultat uspenega pregleda je poroilo o pregledu z ugotovitvami, da so bile pri pregledu, eventualno

ugotovljene pomanjkljivosti, odpravljene in da strelovodna intalacija v celoti ustreza zahtevam iz Pravilnika o zaiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, t. 28/2009 in 2/12) ter je za njeno varno delovanje, na osnovi rezultatov opravljenega pregleda, podana pozitivna strokovna ocena;

- podatki o preglednikih, intrumentih in merilnih metodah;

- v zapisniku je potrebno navesti oznako, tevilko in datum veljavnega potrdila, ki dokazuje podatke o umerjanju uporabljenega merilnega intrumenta.

PRED

DEL

OVA

NJE

M S

TREL

E

Documents

Mop Strela TSG-N-003 2013