Model izbora klasične in montažne gradnje družinske hiše ...diplome.fov.uni-mb.si/vis/12096Plecko.pdf · Mentor: red. prof. dr. Drago Vuk Kandidat: Aleš Plečko Somentor: izr.prof.dr

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Organizacija in management delovnih procesov

Model izbora klasične in montažne gradnje družinske hiše na območju

Ljubljane

Mentor red prof dr Drago Vuk Kandidat Aleš Plečko Somentor izrprofdr Zvonko Balantič

Kranj september 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju rednemu profdrVuku ter izrednemu profdrBalantiču za strokovno pomoč pri izdelavi tega diplomskega dela Zahvaljujem se tudi Nini Žitko profesorici slovenskega jezika in književnosti za jezikovni pregled diplomske naloge

POVZETEK Vsebina diplomske naloge bo primerjava modela izbora graditve klasične zidane hiše z montažno hišo Marles VISION narejeno iz okolju prijaznih materialov in sicer od trenutka ko se nam porodi ideja o selitvi v novo hišo vse do vselitve prek analize SWOT vključno z vsemi dovoljenji ki so potrebna za gradnjo po veljavni zakonodaji v Republiki Sloveniji Cilj diplomske naloge bo prikaz da je v današnjem času ceneje kupiti zazidljivo parcelo ter zgraditi hišo Hiša je lahko grajena bodisi na klasičen ali na montažni način Rezultat bo prikaz da je izbor modela montažne hiše veliko bolj sprejemljiv za investitorja ker je izbor modela montažne hiše cenejši kot izbor modela klasične hiše (Marles 2003) ter je okolju bolj prijazen in zdravje bodočih stanovalcev sprejemljivejši

KLJUČNE BESEDE

- nepremičnina - hiša - komunalni prispevek - toplotna prehodnost - temelj hiše - analiza SWOT

ABSTRACT The diploma work content will be the expenses comparison between traditionally built house and a pre-fabricated house Marles VISION made of natural and ecological materials from the very beginning of the construction until the moving into the house including all documents and papers according the present legislation in the Republic of Slovenia through SWOT analysis The aim of diploma work will be an explanation that at present time is cheaper to purchase a land and build a house House could be built on a traditional way or pre-fabricated The results will show that the chosen model of pre-fabricated house is more economical for an investor more environment friendly than the traditional house and more healthier for inhibitants

KEYWORDS

- real estate - house - communal contribution - heat transition - house foundation - SWOT analysis

KAZALO

1UVOD 1

11 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE 2

12 CILJI 2

2 PRIKAZ TRENUTNEGA STANJA NA TRGU NEPREMIČNIN V SLOVENIJI3

21 ANALIZA PROMETA NA TRGU NEPREMIČNIN V OBDOBJU 2000ndash2004 3

211 POVPREČNA VREDNOST ENE NEPREMIČNINE V OBDOBJU 2000ndash2004 3

22 ANALIZA TRENUTNEGA STANJA NA PODROČJU HIŠ V EVROPI 4

23 ANALIZA TRENUTNEGA STANJA NA PODROČJU HIŠ V SLOVENIJI 5

24 ANALIZA TRENUTNEGA STANJA NA PODROČJU PARCEL V LJUBLJANI IN OKOLICI 5

25 NAKUP OBSTOJEČE NEPREMIČNINE 5 251 OCENJEVANJE VREDNOSTI OBSTOJEČE NEPREMIČNINE 5

26 ODLOČITEV ZA SELITEV V HIŠO 5 261 ZEMLJIŠČE 5 262 LEGA PARCELE 5 263 LEGA OBJEKTA 5 264 BIVALNA SOSESKA 5 265 KOMUNALNA OPREMLJENOST 5

27 POSTOPEK PRIDOBITVE POTREBNE DOKUMENTACIJE 5 271 LOKACIJSKA INFORMACIJA 5 272 GEODETSKI POSNETEK TERENA 5 273 IDEJNA ZASNOVA 5 274 VODILNA MAPA ŠT0 5 275 PROJEKTNI POGOJI 5 276 PROJEKT ZA PGD 5 277 GRADBENO DOVOLJENJE 5

28 UDELEŽENCI PRI GRADNJI HIŠE 5

29 GRADBENA FIZIKA 5 291 TOPLOTNA PREHODNOST 5 292 PREHOD VODNE PARE SKOZI GRADBENE KONSTRUKCIJE 5 293 KONDENZACIJA VLAGE V KONSTRUKCIJI 5 294 IZOLACIJA ZVOKA 5

210 TEMELJ HIŠE KOT NAJPOMEMBNEJŠI ČLEN HIŠE 5 2101 PRIPRAVLJALNA IN ZEMELJSKA DELA 5 2102 ZEMELJSKA DELA 5 2103 NOSILNOST TAL 5

3 PRIKAZ PROBLEMA 5

31 HIPOTEZA 5

4 IZBOR MODELA MONTAŽNE HIŠE5 41 ANALIZA SWOT IZBORA MODELA MONTAŽNE HIŠE 5 411 ANALIZA SWOT PREDNOSTI 5 412 ANALIZA SWOT POMANJKLJIVOSTI 5 413 ANALIZA SWOT PRILOŽNOSTI 5 414 ANALIZA SWOT NEVARNOSTI 5

42 KADRI PRI IZBORU MODELU MONTAŽNE HIŠE 5 421 UDELEŽENCI PRI GRADNJI IZBORA MODELA MONTAŽNE HIŠE 5 422 POSTOPEK GRADNJE MONTAŽNE HIŠE 5

43 FINANCE IN PLAČILNI POGOJI PRI IZBORU MODELU MONTAŽNE HIŠE 5

431PLAČILNI POGOJI PRI IZBORU MODELA MONTAŽNE HIŠE 5

5 IZBOR MODELA KLASIČNE HIŠE5

51 GROBA OCENA STROŠKOV GRADITVE IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE 5

52 ANALIZA SWOT IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE 5 521 ANALIZA SWOTndash PREDNOSTI 5 522 ANALIZA SWOT - POMANJKLJIVOSTI 5 523 ANALIZA SWOTndash PRILOŽNOSTI 5 524 ANALIZA SWOTndash NEVARNOSTI 5

53 KADRI PRI IZBORU MODELA KLASIČNE HIŠE 5 531 UDELEŽENCI PRI GRADNJI IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE 5 532 POSTOPEK GRADNJE IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE 5 533 RAZDELITEV GRADBENIH STROŠKOV STANDARDNE GRADNJE 5 534 NADSTANDARDNA GRADNJA 5 535 RAZDELITEV ZAČETNIH DEL 5

54 FINANCE PRI MODELU KLASIČNE HIŠE 5

6 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI 5

7 VIRI IN LITERATURA5

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Aleš Plečko Model izbora klasične in montažne gradnje družinske hiše na območju Ljubljane stran 1 od 50

1UVOD Gradnja družinske hiše je še danes najpogostejši način reševanja stanovanjskega vprašanja Čeprav je to danes najdražja pot do lastnega doma in zahteva poleg denarja še veliko truda in časa je za marsikoga edini način da pride do svoje strehe nad glavo Prav gotovo pomeni stanovati v individualni hiši več intimnosti več prostora bližina narave torej večjo kvaliteto bivanja brez nadležnih sosedov Imeti svojo hišo je želja skoraj vsakogar Vprašanje ki se poraja je ali rajši kupiti obstoječo že zgrajeno hišo s prednostmi in pomanjkljivostmi ali je bolje zgraditi novo raquosanjskolaquo hišo narejeno po svojem okusu in v skladu s svojimi željami Danes so cene nepremičnin na področju hiš v Ljubljani bistveno višje kot nekoč predvsem zaradi geografskega položaja prestolnice predvsem v Ljubljani so cene nepremičnin (parcel stanovanj in hiš) v zadnjem času skokovito narasle Posledica višjih cen nepremičnin je bil tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo zaradi prodaj nepremičnin tujcem oziroma njihovim predstavništvom Zaradi prostorske stiske v Ljubljani so cene nepremičnin bistveno višje kot v preostalih predelih države izjema je le področje južne Primorske (obalni del) kjer so povprečne cene nepremičnin približno enake cenam v Ljubljani

Pred nakupom hiše ali druge nepremičnine naleti investitor (fizična oseba) na množico izzivov

bull izbira lokacije bull ustreznost nepremičnine bull fizično in pravno stanje nepremičnine (če kupujemo obstoječo hišo) bull pomanjkanje finančnih sredstev hellip

Z dobro voljo in s pravilnim pristopom se da vse te izzive uspešno prebroditi Ker je nakup stanovanja ali druge nepremičnine za običajnegapovprečnega državljana in tudi za marsikatero podjetje finančno zelo velik zalogaj se ga je treba lotiti zelo skrbno in s tehtnim premislekom Previdnost in skrbnost pri nakupu ali gradnji lahko prihrani marsikatero težavo

Pri tem je treba upoštevati želje investitorja Torej ali išče svojo raquosanjskolaquo hišo ali drugo nepremičnino Najprej si mora izbrati okolje v katerem želi živeti čeprav se to največkrat zgodi spontano Kupec mora vedeti ali želi živeti v bližini svojega rojstnega kraja delovnega mesta ali pa mu je neko okolje zelo všeč in se želi tja preseliti

Nepremičnino izbira investitor tako da upošteva koliko časa jo namerava imeti v lasti oz kako dolgo bo v njej živel in kako se mu bo življenjski slog v prihodnosti spreminjal Če kupuje obstoječo hišo kupi dovolj veliko Prostore ki jih takoj po nakupu ne potrebuje lahko uporabi kot shrambo



Pri izbiri lokacije mora biti investitor pozoren na oddaljenost od različnih objektov

bull zdravstvenega doma bull vrtca bull osnovne šole bull trgovine bull avtoceste

Pomembna je tudi oddaljenost od najbližje postaje javnega potniškega prometa Če sedaj morda javnega prevoza ne potrebuje ga bodo prej ali slej njegovi otroci Dostop do nepremičnine naj bo nemoten in cesta dovolj široka da bo brez težav lahko pripeljal tudi tovornjak (takšno zahtevo imajo tudi vsi ponudniki montažnih hiš ki bodo pripeljali sestavne dele montažne hiše) Hiša naj ima zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest Pri tem se je potrebno držati pravila da je bolje imeti kakšno parkirno mesto več pa čeprav morda ta hip ni potrebno Število avtomobilov na družino se nezadržno povečuje in marsikatera družina potrebuje že tri ali več parkirnih mest Dovoz do hiše naj bo urejen in takšnih dimenzij da omogoča nemoteno vožnjo (wwwgradimocom) 11 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE Namen naloge je prikaz modela izbire klasične in montažne gradnje družinske hiše preko analize SWOT in ugotovitev da za nakup obstoječe hiše nimamo dovolj finančnih sredstev zato je ceneje kupiti obstoječo parcelo in na njej zgraditi hišo 12 CILJI Cilj diplomske naloge je prikaz prednosti in pomanjkljivosti izbora modela montažne hiše v primerjavi z izborom modela klasične hiše ter prikaz da je izbor modela montažne hiše za zdravje bolj sprejemljiv zaradi materialov ki so okolju bolj prijazni kakor izbor modela klasične hiše



2 PRIKAZ TRENUTNEGA STANJA NA TRGU NEPREMIČNIN V SLOVENIJI 21 ANALIZA PROMETA NA TRGU NEPREMIČNIN V OBDOBJU 2000ndash2004

vrednost transakcij (v MRD SIT) Obseg prometa iz pogodb po DURS 2000 2001 2002 2003 2004 Obseg prometa po oceni DURS ndash odmera DPN 277856 314511 364749 373532 405830 276263 315539 366278 377459 405830komunalno opremljeno zemljišče kmetijsko zemljišče 40922 21765 15172 11817 17682 komunalno neopremljeno zemljišče 9040 8604 9457 17157 17246 funkcionalno zemljišče 25840 22030 27409 26251 34872 poslovni prostor 7679 7140 15953 7286 10949 Stanovanje 79673 111522 119921 115391 103407Hiša 66177 82989 97366 108716 119471Garaža 31092 41650 49023 60251 68022 Vikend 1554 2232 2835 3708 2743 objekt z zemljiščem 2032 2222 2256 3542 3718 2478 2731 3686 3619 7538

Tabela 1 analiza prometa z nepremičninami 2000ndash2004

(vir baza DURS)

Iz tabele je moč razbrati da v Sloveniji na trgu nepremičnin vsako leto več skupne vrednosti transakcij edini upad vrednosti transakcij je na področju komunalno opremljenega zemljišča kar je nekako moč razumeti zaradi majhnosti države Slovenije ter zaradi prostorskih planov občin v Sloveniji Vrednost transakcij na področju hiš se je v zadnjih štirih letih več kot podvojila in je v letu 2004 znašala več kot 68 MRD SIT

Obseg prometa iz pogodb po DURS za leto 2005 je znašal 470 MRD SIT 211 POVPREČNA VREDNOST ENE NEPREMIČNINE V OBDOBJU 2000ndash2004

( v MIO SIT ) 2000 2001 2002 2003 2004 povprečna vrednost prometa vseh nepremičnin

99 11 12 112 8

komunalno opremljeno zemljišče 115 135 115 101 67 komunalno neopremljeno zemljišče 75 67 8 79 53 Stanovanje 91 97 99 111 94 Hiša 137 153 174 188 172

Tabela 2 Povprečna vrednost ene nepremičnine

(vir baza DURS)



Razvidno je da se povprečna vrednost komunalno opremljenega zemljišča iz leto v leto niža predvsem zaradi prodaj omenjenih nepremičnin v SZ Sloveniji Povprečna vrednost hiše je nekako stabilna 22 ANALIZA TRENUTNEGA STANJA NA PODROČJU HIŠ V EVROPI

800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]

Graf 1 Povprečna cena msup2 v euro v glavnih mestih evropskih držav v 2005 ( vir wwwcepibe )

Daleč najvišjo vrednost ima msup2 hiše je v Parizu kar je tudi nekako razumljivo kajti Pariz je mesto mode ljubezni ter je središče francoske politike in ekonomije V analizi ni upoštevana Velika Britanija Slovenija je na repu lestvice in je od novih članic EU za Češko Hiša uporabljena za primerjavo povprečnih cen msup2 v glavnih mestih evropskih držav ima okoli 150 msup2 prostora vseljenastara okoli 10 let dobro vzdrževana z 3 spalnimi prostori locirana v kraju kjer je naseljeno prebivalstvo srednjega razreda (wwwcepibe)



23 ANALIZA TRENUTNEGA STANJA NA PODROČJU HIŠ V SLOVENIJI

1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]

Graf 2 Povprečna cena msup2 izraženo v euro hiše v Sloveniji ndash marec 2006 (vir www slonepnet)

Povprečne cene hiš v Ljubljani so v primerjavi s cenami povsod po Sloveniji daleč najvišje izjema je le področje južne Primorske se pravi področje obale kjer so povprečne cene za kvadratni meter najbližje povprečnim cenam v Ljubljani (lastni vir) Pri nakupu hiše se kupuje tudi zemljišče (parcelo) in vse kar je trajno spojeno pod njim z njim ali nad njim kar tudi predstavlja definicijo nepremičnine v sodobni literaturi (Pšunder Torkar 2003) Zelo priljubljeno je sedaj v Ljubljani kupovati stare hiše ki so potrebne rušitve in nato opraviti nadomestno gradnjo po veljavnem zakonu



895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]

LjubljanaLjubljana-okolica

Graf 3 Rast povprečnih cen za msup2 izraženo v euro hiše v Ljubljani in okolici ndash marec 2006

(vir wwwslonepnet)

Kakor je razvidno iz grafa 1 je cena za kvadratni meter v Ljubljani v mesecu marcu 2006 višja za ca 40 od Ljubljane okolice To pa je tudi eden glavnih razlogov da se vedno več ljudi odloča kupiti hišo zunaj Ljubljane torej v obsegu 10ndash20 kilometrov Glede na mesec junij 1995 se je povprečna cena msup2 hiše izraženo v euro v zadnjih 10 letih zvišala za približno 65 Vsak dan poteka migracija ljudi v Ljubljano kar je razumljivo saj je prestolnica najbolj razširjeno področje v Sloveniji Tu je omembe vredna tudi lokaliziranost trga (Pšunder Torkar 2003) kar pomeni da če se v središču mesta Ljubljane cene nepremičnin zvišujejo to ne pomeni da se z isto mero zvišujejo cene tudi npr v Šiški



Graf 4 Maksimalne in minimalne cene msup2 hiše v euro v Ljubljani in okolici ndash marec 2006

(vir wwwslonepnet) Najvišja vrednost msup2 izraženega v euro v Ljubljani je meseca marca 2006 znašala 3199 euro v okolici Ljubljane pa 2833 euro

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

Ljubljana Ljubljana - okolica

[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp

Graf 5 Maksimalne in minimalne cene hiš v euro v mesecu marcu 2006 (vir wwwslonepnet)

Maksimalna cena prodane hiše je v mesecu marcu 2006 znašala 1 MIO euro tako v Ljubljanikakor tudi v okolici Ljubljane Po drugi strani pa je najnižja cena hiše v Ljubljani znašala manj kot 40000 euro v okolici Ljubljane pa samo 18000 euro



24 ANALIZA TRENUTNEGA STANJA NA PODROČJU PARCEL V LJUBLJANI IN OKOLICI

255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]

Graf 6 Povprečna cena msup2 v euro parcele v euro v Sloveniji ndash marec 2006 (vir wwwslonepnet)

Na področju parcel so razlike v cenah podobne kakor pri hišah vendar je cena za kvadratni meter parcele v Ljubljani kar za 265 višja kot v okolici Ljubljane To pomeni da bo za 800 kvadratnih metrov parcele investitor v Ljubljani odštel ca 200000 euro le nekaj deset kilometrov stran pa le 76800 euro Razlika v vrednosti parcele 123000 euro je lahko že znesek ki ga bo investitor lahko porabil za celotno izgradnjo hiše bodisi klasično gradnjo ali montažno

47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks

Graf 7 Minimalna in maksimalna cena msup2 parcele v Sloveniji ndash marec 2006

(vir wwwslonepnet)



Cene parcel v Ljubljani so zelo spremenljive Očitno je da trg ni uravnovešen Ponudba parcel je skromna cene pa močno nihajo glede na velikost in lokacijo (lastni vir) Kakšni so trendi na področju cen hiš in parcel v Sloveniji Obeta se naraščanje cen saj je Republika Slovenija s stališča EU v samem vrhu pri spremembi cen nepremičnin V primerjavi 20042005 je bila ta razlika 10 v primerjavi z Nemčijo kjer je ta trend -2 Avstrijo 0 in Italijo s 4 spremembo cen (Evropski svet za nepremičninsko stroko CEPI 2005) 25 NAKUP OBSTOJEČE NEPREMIČNINE Ko investitor sprejme idejo o selitvi si mora odgovoriti na nekaj vprašanj

bull Ali kupiti že obstoječo nepremičnino oziroma že obstoječo hišo o Ali bo finančno stanje preneslo nakup obstoječe hiše (ali bo

potrebno posojilo na banki) o Ali je obstoječa hiša narejena po njegovem okusu o Ali je bremen prosta o Ali je vpisana v zemljiško knjigo

bull Ali je cenejše graditi novo hišo Pri odločitvi za nakup obstoječe hiše se pride do najpomembnejšega vprašanja in sicer koliko je vredna hiša oziroma kakšna je vrednost nepremičnine Preprosto rečeno je vrednost nepremičnine gledano s strani denarja tista cena ki jo dobi prodajalec od kupca Vendar je beseda vrednost v današnjem času zelo občutljiva kajti za nekoga je npr pogled na Šmarno goro pomemben kar pomeni da ima hiša zaradi vizualizacije okolice večjo vrednost vendar za kupca te iste nepremičnine ta vizualizacija ne pomeni nič in ni pripravljen odšteti več denarja Kakor je razvidno iz grafa 1 bi obstoječa hiša v Ljubljani stala približno 56800000 SIT (ca237000 euro) uporabljen paritetni tečaj 1euro = 23964 SIT 251 OCENJEVANJE VREDNOSTI OBSTOJEČE NEPREMIČNINE V strokovni javnosti sta danes poznana in uveljavljena dva sistema vrednotenja nepremičnin



Prvi je tako imenovani administrativni sistem vrednotenja nepremičnin Država za svoje potrebe je in bo predpisala svoje načine ocenjevanja nepremičnin (denacionalizacija davčni postopki najemnine itd) gre za tako imenovane administrativne metode ocenjevanja kjer zakon ali ustrezen drugi akt določa kateri faktorji vplivajo na vrednost nepremičnine ne glede na dogajanje na trgu nepremičnin in predpisuje metodo izračuna vrednosti nepremičnine (Pšunder Torkar 2003) Administrativno vrednotenje je v osnovi pravna kategorija Drugi je tako imenovani svobodni (tržni) sistem vrednotenja nepremičnin Tu pa se šele na podlagi analize trga nepremičnin ugotovi kateri faktorji in v kolikšni meri vplivajo na vrednost nepremičnin Metode praviloma niso predpisane vzpostavljeni so standardi kot strokovno poenotenje delovanja (PšunderTorkar 2003) Tržno vrednotenje je v osnovi ekonomska in ne pravna kategorija Sistem izračuna tržne vrednosti nepremičnin temelji na treh osnovnih pristopih s svojimi metodami za določanje vrednosti nepremičnin in sicer

bull Na primerjalnem pristopu kjer z različnimi metodami analiziramo izvršene transakcije oziroma kritično obravnavamo konkretne podatke s trga nepremičnin in jih apliciramo na predmetno nepremičnino (PšunderTorkar 2003) Ta način je danes najpogostejši v sodobni praksi

bull Na stroškovnem pristopu z različnimi metodami ugotavljamo višino

stroškov ki so potrebni za gradnjo popolnoma enake (reprodukcijska vrednost) ali podobne nepremičnine (nadomestitvena vrednost) z upoštevanjem treh oblik zastarevanja oz poslabšanja fizičnega poslabšanja in funkcionalnega ter ekonomskega zastarevanja (Pšunder Torkar 2003)

bull Obstaja tudi dohodkovni pristop kjer z različnimi metodami ugotavljamo

višino prihodkov in odhodkov povezanih s poslovanjem nepremičnine ter na podlagi teh podatkov ugotavljamo sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov (Pšunder Torkar 2003) vendar se uporablja le za nepremičnine ki se oddajajo v najem

26 ODLOČITEV ZA SELITEV V HIŠO Pomembne odločitve

bull Izbira parcele na kateri bo hiša zgrajena je najpomembnejša odločitev pri gradnji stanovanjske hiše Lokacija objekta ostaja trajna rešitev ki odločilno vpliva na kvaliteto življenja in se ne da spremeniti lahko se posameznik le odseli drugam

Hišo se lahko spreminja se ji dodaja ali odvzema njene sestavne dele pregradi notranjost izboljša toplotna ali zvočna izolacija zamenja kritina spremeni fasada izboljša materiale finalne obdelave notranjosti in zunanjosti toda lokacije izbrane parcele se ne da spremeniti Zato je izbira mesta gradnje prav gotovo odločilna ob gradnji stanovanjske hiše in to na samem začetku gradnje (wwwgradimocom)



bull Bližina urbanega naselja je gotovo zelo pomembna Če se za gradnjo hiše odloči mlada družina ki bo imela ali že ima majhne otroke mora razmisliti o bližini vrtca šole zdravstvenega doma trgovine in drugih storitvenih dejavnosti pomembnih za normalno življenje mlade družine Res je da so danes ceste že skoraj povsod urejene in asfaltirane a vedno le ni tako Avto pri hiši je danes že bolj pravilo kot izjema toda razmisliti je treba kaj storiti če nista voznika oba starša (lastni vir)

Javna prevozna sredstva so skoraj povsod na voljo vendar je pri družinah z majhnimi otroki vstajanje zgodaj zjutraj lahko naporno še posebno pozimi če morajo otroci v varstvo starši pa v službo Če je šola v bližini se otroci lahko odpravijo vanjo kar peš ali s kolesom kar ni primerno po lokalnih in regionalnih cestah ki nimajo urejenih pločnikov in kolesarskih stez 261 ZEMLJIŠČE

Zaradi velike ekspanzije gradenj individualnih hiš v povojnem obdobju je naša lepa a majhna dežela že skoraj preveč pozidana Graditi je dovoljeno le na območjih ki so v planski urbanistični dokumentaciji označena kot nepozidano stavbno zemljišče in to za potrebe individualne stanovanjske gradnje Zavedati se je treba da vsako stavbno zemljišče še ne pomeni da je namenjeno za gradnjo stanovanjskih hiš (wwwgradimocom) Lahko je namenjeno potrebam komunalne energetske ali prometne infrastrukture potrebam družbene gradnje kot so bolnice šole poslovni objekti ali potrebam več stanovanjskih objektov in drugo Zato je pomemben podatek v katerem območju leži parcela kjer bo potekala zidava oziroma kako je označena v planski urbanistični dokumentaciji Podatek se dobi na oddelku za okolje in prostor občine kjer leži zemljišče z vlogo Preveritev možnosti posega v prostor Ker si z nakupom gradbenega zemljišča človek vsaj pri nas izbere trajno bivališče z vsemi dobrimi in slabimi posledicami je treba paziti pri odločitvi da je parcela vsaj optimalna če že ne idealna Pri direktnem nakupu zemljišča je treba paziti na morebitne obveznosti v zemljiški knjigi To se da najlažje preveriti z zemljiškoknjižnim izpiskom Dobro je tudi vedeti ali ima gradbena parcela možnost dostopa že v sami fazi gradnje ali je zato treba pridobiti služnostno pravico

Že pri nakupu zemljišča je treba razmišljati o legi hiše Idealno zemljišče je suho ravno ali rahlo nagnjeno proti jugu jugozahodu ali jugovzhodu Optimalna velikost je od 600 do 800 kvadratnih metrov Razmišljati je treba tudi o bližini trgovine šole in vrtca če imamo majhne otroke o poti do delovnega mesta bolnišnice hellip Zemljišča ki so zamočvirjena ali močno nagnjena zahtevajo dodatne stroške za sanacijo kot so drenaže plavajoča talna plošča oporni zidovi hellip

Če ima zemljišče visoko podtalnico je primerno graditi hišo brez kleti kajti voda je eden največjih sovražnikov v gradbeništvu

262 LEGA PARCELE Idealna je prisojna lega parcele kar pomeni da nanjo ves dan sije sonce Zemljišče mora biti suho in geološko primerno za gradnjo Idealna parcela je ravna ali rahlo nagnjena proti jugu jugovzhodu ali jugozahodu Zemljišče ki je močno nagnjeno



zahteva oporne zidove in zahtevnejše temeljenje zemljišče z vlago izviri potokov ali z visoko podtalnico narekuje izvedbo drenaže okoli temeljev objekta če je zemljišče zamočvirjeno mora imeti objekt armiranobetonsko talno ploščo (www gradimocom) 263 LEGA OBJEKTA

Najprimernejša je postavitev objekta v prostor tako da v spalne prostore posije jutranje sonce v bivalne prostore torej v dnevno sobo kuhinjo in jedilnico pa opoldan in popoldan Najprimernejši je vhod s severne strani seveda če je tudi cesta na severni strani

Garaža naj bo čim bliže cesti tik ob glavnem vhodu v objekt in odmaknjena od mirnega dela objekta torej od vrta in bivalnih prostorov Idealno je da je garaža povezana z notranjim hodnikom v objektu tako lahko ob slabem vremenu pridemo iz garaže naravnost v stanovanje Garaže ni treba ogrevati vendar jo je treba naravno prezračevati Vrt ali atrij naj bo na južni ali zahodni strani objekta in odmaknjen od javne in hrupne dostopne poti

264 BIVALNA SOSESKA

Z izbiro lokacije stanovanjske hiše so trajna izbira tudi sosedje Ker ti po navadi neposredno vplivajo na sosedski način življenja je treba pomisliti tudi nanje Če je v urbanem okolju kjer se bo gradilo že nekaj objektov je dobro spoznati bodoče sosede njihove navade in način življenja Tudi starostna struktura prebivalcev lahko vpliva na počutje zato je najbolje da se gradi v soseski kjer so stanovalci približno enako stari kot investitor

265 KOMUNALNA OPREMLJENOST Živeti v bližini neokrnjene narave nekje ob gozdu ali potoku ob cvetočem travniku daleč od mestnega hrupa je želja skoraj vsakega investitorja Toda takšna osamljena lokacija objekta je lahko zelo draga Zavedati se je treba da je treba vsak objekt tudi komunalno opremiti speljati cesto za katero bi želeli da je čim prej asfaltirana napeljati vodovod in kanalizacijo ter elektriko Komunalna infrastruktura je seveda potrebna za normalno življenje v stanovanjskem objektu zato se je treba pred začetkom gradnje pozanimati ali so v bližini parcele komunalni vodi Pred nakupom zemljišča se je dobro pozanimati o komunalni opremljenosti zemljišča Pod komunalno opremljenost zemljišča spadajo

bull vodovod bull električni vod bull kanalizacija bull plin bull telefon bull cestna infrastruktura

Če gre za območje ki je namenjeno individualni gradnji je komunalna infrastruktura že predvidena in jo je treba zgolj realizirati in financirati Izgradnja komunalne



infrastrukture se navadno financira iz občinskega komunalnega prispevka Gradnjo priključkov na objekte in omrežja komunalne infrastrukture zagotavlja investitor oz lastnik objekta ki ga priključuje Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov opremljanja zemljišč z lokalno komunalno infrastrukturo ki ga zavezanec za plačilo komunalnega prispevka plača občini Ob plačilu komunalnega prispevka občina jamči investitorju da mu je oziroma mu bo omogočen priklop na omrežje lokalne komunalne infrastrukture Ob plačilu komunalnega prispevka ima investitor pravico zahtevati podpis pogodbe z občino v kateri se opredelijo rok in tehnični pogoji priključitve na komunalno infrastrukturo Pred izgradnjo nepremičnine je nujno opremljanje zemljišč za gradnjo kakor drugače imenujemo izgradnjo komunalne infrastrukture Po aktualnem Zakonu o urejanju prostora ki je bil sprejet leta 2002 šteje da je zemljišče komunalno opremljeno ko je komunalna infrastruktura ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe Ob nakupu zemljišča pa se je dobro pozanimati tudi o tem kakšne načrte ima občina z dograjevanjem oz širitvijo komunalne infrastrukture Morda obstajajo načrti za izgradnjo cest daljnovodov v neposredni bližini zemljišča ki ga investitor kupuje in bi ga novozgrajeni objekti lahko motili Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini kjer se zemljišče nahaja Komunalni prispevek se določi glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo upoštevaje površino stavbnega zemljišča mogoče priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti (ZURep-1)

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor ki namerava

bull zgraditi nov objekt bull prizidati ali nadzidati obstoječi objekt ali spremeniti namembnost obstoječega

objekta oziroma rekonstruirati obstoječi objekt če je za to treba povečati priključke na javno infrastrukturo oziroma njene zmogljivosti

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi lastnik zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču če se to zemljišče komunalno opremlja

Kriteriji za določitev komunalnega prispevka so določeni v navodilu za izračun komunalnega prispevka ki ga je sprejel minister za okolje in prostor

KP(i) = (A (parcela)C (pi1)D (pi)) + (K (dejavnost)A (tlorisna)C (ti1)D (ti))



Zgornje oznake pomenijo KP (i) komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne infrastrukture A (parcela) površina parcele objekta C (pi1) indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju D (pi) delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (min 03 max 07 D(pi) + D(ti) = 1) K (dejavnosti) faktor dejavnosti C (ti1) indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju A (tlorisna) neto tlorisna površina predvidenega objekta D(ti) delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (min 03 max 07 D(pi) + D(ti) = 1) Osnovo za izračun komunalnega prispevka predstavljajo stroški prve izgradnje komunalne opreme ki ima status javne infrastrukture in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov V osnovo za izračun komunalnega prispevka ni mogoče vključevati stroškov za obratovanje in redno vzdrževanje komunalne opreme (UE Ljubljana Bežigrad) Pri izračunu komunalnega prispevka je prispevek zavezanca za plačilo komunalnega prispevka lahko največ enak dejanskim stroškom ki jih povzroči zgraditev komunalne opreme na nekem območju naselja in ki v sorazmernem delu odpadejo na njegov objekt namenjen za prebivanje oziroma opravljanje dejavnosti oziroma zemljiško parcelo na kateri namerava graditi stavbo oziroma je njegova stavba že zgrajena Pri izračunu komunalnega prispevka morajo biti na nekaterih območjih opremljanja vsi zavezanci enakomerno obremenjeni glede na delež dejanskih stroškov iz prvega odstavka prejšnjega člena ki v sorazmernem delu odpadejo na njihove stavbe oziroma stavbne parcele Občina lahko izračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja Vsaka občina nato vsako leto posebej sprejme odlok o višini komunalnega prispevka zato mora investitor pogledati še odlok občine v kateri živi Najde ga lahko na njihovih spletnih straneh ali pa se oglasi na občini ndash oddelek za okolje in prostor Za gradnjo hiše bodisi na klasični ali montažni način je komunalni prispevek ocenjen na približno 3500000 - 4000000 SIT (UE Ljubljana Bežigrad)



27 POSTOPEK PRIDOBITVE POTREBNE DOKUMENTACIJE Predpostavka je da ima investitor zemljišče na katerem bo gradil že v lasti kar lahko izkaže z zemljiškoknjižnim izpiskom overjeno pogodbo (kupoprodajno darilno ali izročilno) skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom za vpis v zemljiško knjigo ali pravnomočnim sklepom o dedovanju in zemljiškoknjižnim izpiskom

iDEJNA

Shema 1 Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja (vir UE Ljubljana Bežigrad)

Lokacijska informacija (271)

Geodetski posnetek terena (272)

Vodilna mapa št0 (274)

GRADBENO DOVOLJENJE (277)

Projekt za PGD (276)

Idejna zasnova (273)

Projektni pogoji (275)

SOGLASJA (Elektro telefon vodovodhellip)



271 LOKACIJSKA INFORMACIJA Pred pridobitvijo lokacijske informacije je treba

bull na Geodetski upravi pridobiti kopijo katastrskega načrta v merilu 1 2880 bull v Prostorskem urbanističnem planu preveriti ali je zemljišče zazidljivo

Na osnovi omenjenih dokumentov lahko investitor zaprosi za izdajo Lokacijske informacije za namen gradnje objektov oziroma izvajanja del na zemljišču ali objektih katero se izda kadar je končni namen iz zahteve za izdajo lokacijske informacije gradnja ali postavitev objekta oziroma izvedba drugih del Lokacijska informacija za ta namen služi preverjanju ali je izvajanje določenih dejavnosti in z njimi povezanih del na določeni zemljiški parceli oziroma parcelah dopustno hkrati pa predstavlja podlago za izdelovanje projektne dokumentacije oziroma za izvedbo določenih del po predpisih o graditvi objektov (VukKnez 2004 Zakon o urejanju prostora 1)

Slika 1 Kopija katastrskega načrta 12880 (vir Geodetsko podjetje Ljubljana d d)

272 GEODETSKI POSNETEK TERENA Ko je informacija da je zemljišče zazidljivo in kakšne vrste gradnja je tam opredeljena (tudi ta podatek se dobi na pristojni občini in je naveden v Lokacijski informaciji) uradna se naroči z vlogo pri pristojni Geodetski upravi (v nadaljevanju GU) ali pa pri pooblaščenem samostojnem geometru dejanski posnetek terena ndash geodetski posnetek v M 1500 z vrisom vseh infrastrukturnih vodov (elektrika vodovod cesta javna kanalizacija toplovod kabelska TV Telekom ndash telefonhellip)



Slika 2 Geodetski posnetek 1500 (vir Geodetsko podjetje Ljubljana d d)

Geodetski posnetki se včasih razlikujejo od področja do področja kar je odvisno tudi od katastra komunalnih vodov ki jih ima geometer na razpolago in od tega kaj je uradno sploh zavedeno v katastrih komunalnih vodov in kaj ne V urbanih naseljih in tam kjer je zazidalni načrt je to ndash raquobi moralo bitilaquo urejeno 273 IDEJNA ZASNOVA Idejna zasnova oz skica predvidenega objekta Lahko jo izdela investitor sam če to zna in je za to usposobljen oz jo izdelajo drugi (gradbeni tehnik inženir arhitekt hellip)

V idejni zasnovi morajo biti upoštevani vsi zahteve in pogoji za tovrstne gradnje ki so navedeni v Lokacijski informaciji oz v Prostorskem urbanističnem planu občine 274 VODILNA MAPA št0 Ko je vse omenjeno pripravljeno se da izdelati t i Posebni del projekta ki ga običajno izdela urbanist (najboljše lokalni urbanist ker pozna področje) Po novem Pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji (UL RS št662004) se vsi lokacijsko-urbanistični podatki prikažejo in vložijo v vodilno mapo projektne dokumentacije raquoVodilna mapa ndash s številko 0laquo Tu so zavedeni vsi lokacijski podatki

bull lega velikost oblika gradbene parcele bull lega objekta na zemljišču bull odmiki objekta bull priključki objekta na gospodarsko javno infrastrukturo bull značilni prerezi glede na profil terena hellip



bull vplivi na okolje ndash vplivno območje nameravane gradnje bull grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti bull ter vsi podatki o pridobivanju projektnih pogojev in bull vsa soglasja bull indikatorji površin in prostornin bull študije in elaborati ter bull druga dokazna dokumentacija

275 PROJEKTNI POGOJI Projektne pogoje lahko pridobiva investitor ali projektant ki bo izdelal PGD ndash projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja Za pridobitev projektnih pogojev je treba za lokacijske podatke v grafičnem prikazu in skupaj z vlogo zaprositi na posameznem področju javne infrastrukture in drugih morebitnih soglasodajalcev (elektro vodovod komunala toplovod cesta hellip) 276 PROJEKT ZA PGD Ko so projektni pogoji pridobljeni jih mora projektivna organizacija ali projektant ki vodi koordinacijo celotnega projekta za pridobitev PGD-ja upoštevati v vsaki fazi projektne dokumentacije Ko je izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ndash PGD je treba projekt skupaj z vlogo predložiti vsem soglasodajalcem (ki so nam izdali projektne pogoje) da na podlagi projektne dokumentacije in upoštevanih projektnih pogojev izdajo ustrezno soglasje 277 GRADBENO DOVOLJENJE Pridobljena soglasja je treba vložiti v raquoVodilno mapo projekta št 0laquo projekt ustrezno zapečatiti in izvod 1 in 2 predložiti skupaj z vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti kamor spada predvidena gradnja oz poseg v prostor Na osnovi projektantskega predračuna ki je sestavni del PGD-ja upravni organ izračuna tudi upravno takso ki jo je treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja

Na Upravno enoto je treba predložiti tudi odločbo in potrdilo o plačilu komunalnega prispevka ki jo izda pristojni občinski organ ndash občina Na podlagi vseh dostavljenih listin in dokumentacije mora upravni organ če je vloga popolna odgovoriti oz izdati gradbeno dovoljenje v 30 dneh po ZUP-u

Po vročenem gradbenem dovoljenju je treba počakati še 15 dni da je gradbeno dovoljenje pravnomočno NATO SE LAHKO GRADNJA ZAČNE oz lahko se začnejo pripravljalnima dela na gradbišču (Zagotoviti si je treba tudi strokovni nadzor nad gradnjo



28 UDELEŽENCI PRI GRADNJI HIŠE

Shema 2 Udeleženci pri gradnji hiše

(virVuk Knez 2004)

29 GRADBENA FIZIKA Pri gradnji hiše se nikakor ne da mimo gradbene fizike še posebej pri delu ki govori o prehodu pare skozi gradbene konstrukcije in toplotni prehodnosti Pred nekaj desetletji ti postavki nista bili pomembni pri zidavi hiš Danes ko je velika večina investitorjev ekološko ozaveščena in ekonomsko odgovorna pa sta eni najpomembnejših postavk pri graditvi hiše Na kratko povedano čim slabša je toplotna prehodnost višji bo račun za ogrevanje hiše kar po ekonomski plati ni v prid investitorja 291 TOPLOTNA PREHODNOST Koeficient toplotne prehodnosti k (sedaj se uporablja oznaka U) nekega materiala je najpomembnejša računska veličina v tehniki toplotne zaščite (Reknagel Šprenger 1984)

Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec



Da bi preprečili prehajanje toplote iz ogrevanih prostorov v neogrevane prostore ali zunanjost je treba v konstrukcijo dodati materiale ki se dobro upirajo prehajanju toplote (izolacijski materiali) Taki materiali imajo majhen koeficient toplotne prehodnosti k zato za dobro toplotno izolacijo zadošča že tanjši sloj takega materiala Kako konstrukcija dopušča prehajanje toplote pove toplotna prehodnost k ki pove koliko toplote v W gre skozi kvadratni meter konstrukcije pri temperaturni razliki obeh strani en Kelvin (Reknagel Šprenger 1984)

Za večslojne konstrukcije se izračuna po naslednji enačbi (Reknagel Šprenger 1984)

kjer je

Shema 3 Enačba za izračun toplotne prehodnosti (vir Reknagel Šprenger 1984)

292 PREHOD VODNE PARE SKOZI GRADBENE KONSTRUKCIJE

Zrak je zmes plinov različnih primesi in vodne pare Vodna para ki jo največkrat imenujemo vlažnost zraka je plin ki je sestavni del atmosfere in v tej obliki ne more škoditi konstrukciji Stanje vlažnega zraka popišemo z absolutno in relativno vlažnostjo Absolutna vlažnost x nam pove koliko gramov vodne pare je v kubičnem metru zraka Relativna vlažnost pa kolikšen je odstotek količine vodne pare v odvisnosti od največje možne količine vodne pare pri določeni temperaturi Največja možna vlažnost zraka je odvisna od temperature Topli zrak akumulira več vodne pare kot hladni (zrak pri 20˚C vsebuje maksimalno 173 gmsup3 vlage zrak pri 12˚C pa le 1063 gmsup3)



Primer V prostoru je pri 20˚C npr 15gmsup3 vodne pare Relativna vlažnost φ = (15gmsup3)(173 gmsup3)100=867

Računska relativna vlažnost zunanjega zraka je za zimski čas predpisana s standardom ( za difuzijske izračune) in znaša 90 Relativna vlažnost notranjih prostorov se giblje okrog 50 do 70 Enak volumen lahko vsebuje pri nižji temperaturi manjšo količino vodne pare kot pa pri višji Zato v vlažnih prostorih pri zniževanju temperature presežek vodne pare kondenzira Ta pojav imenujemo pojav rosenja ( wwwnovolitsi )

Ravno tako se lahko vodna para kondenzira na hladnih površinah konstrukcije (stene strop) Če je v neki prostornini določena količina vodne pare ta pritiska na površine kar pomeni da deluje z določenim tlakom ki je večji pri višjih temperaturah ( ker je pri višji temperaturi lahko večja količina vodne pare) Zaradi razlike v tlaku med notranjimi toplejšimi prostori in zunanjimi hladnejšimi vodna para prehaja skozi konstrukcijo v zunanjost To se imenuje difuzijski tok Ravno tako kot pri vlažnosti sta tudi tukaj delni tlak in tlak nasičenja vodne pare 293 KONDENZACIJA VLAGE V KONSTRUKCIJI Pri prehodu vodne pare skozi konstrukcijo pride do tega da je dejanski delni tlak višji od maksimalnega možnega tlaka ( tlak zasičenja vodne pare) zato se tam vodna para kondenzira Pri tem se je treba prepričati ali se nastala vlaga lahko v obdobju izsuševanja lahko izsuši ( letno obdobje) in ali je vlaga v materialu večja od dovoljene vlažnosti materiala Po standardu je obdobje navlaževanja za III Klimatsko cono 120 dni obdobje izsuševanja pa 60 dni Posledice kondenzacije vodne pare v konstrukciji so pojav plesni odpadanje ometa in zmanjšanje toplotne upornosti materialov ( Medved 1993 ) Kondenzaciji vodne pare se lahko izognemo tako da na notranjo toplejšo stran konstrukcije vgradimo parno zaporo ki zmanjšuje količino vodne pare ki vstopa v konstrukcijo 294 IZOLACIJA ZVOKA Poleg mnogih drugih nalog morajo gradbeni materiali zelo pogosto omogočati tudi potrebno zvočno izolacijo Predvsem so to zahteve za konstrukcijske elemente ki pregrajujejo en prostor od drugega npr eno stanovanje od drugega ( v nadaljevanju se bodo imenovale pregrade) Zvok prehaja skozi pregrado na tri načine

bull skozi pore in luknje v materialu pregrade bull z longitudinalnimi vibracijami v materialu pregrade in bull vibracijami zaradi upogljivosti pregrade

V gradbeni akustiki se zvočna izolacija meri v frekvenčnem območju od 100 Hz do 3150 Hz



Obstajata dve vrsti prenašanja oz izolacije ki se tudi merita bull Zvok ki se prenaša po zraku zvočna izolacija enoslojnih pregrad je v

glavnem odvisna od površinske mase Težja je pregrada boljši zvočni izolator je Toda izolacija zvoka je odvisna tudi od upogljivosti pregrade Na upogljivost vplivajo spet masa zidu frekvenca in elastičnost materiala Zvočna izolacija narašča z rastjo frekvence Odpornost na upogib je odvisna od uporabljenega gradbenega materiala kar pomeni da je odvisna od vrste izbranega materiala

Pri tanjših stenah zmanjšana odpornost na upogib omogoča boljšo zvočno izolacijo Vse enoslojne pregrade se lahko delijo na

bull težke toge pregrade (beton polna opeka votlaki ) bull lahke toge pregrade (lahki betoni mavec večjih debelin) bull lahke upogljive pregrade ( vezane plošče iverke lesnocementne plošče

tanjše mavčne plošče salonit jeklena pločevinahellip ) bull lahke večslojne pregrade

bull Udarni zvok je v gradbenem objektu predvsem zvok ki se prenaša prek stropne oz medetažne konstrukcije in ki ga povzroča hoja delo različnih strojev premikanje pohištva predmeti ki udarjajo v gradbeno konstrukcijo itd

210 TEMELJ HIŠE KOT NAJPOMEMBNEJŠI ČLEN HIŠE Vsaka dobra hiša stoji na dobrih temeljih Temelj je konstrukcijski element ki nosi obtežbo in jo prenaša na temeljna tla Objekt povezuje s terenom in mu določa lego Tudi stabilnost konstrukcije je odvisna od temeljev Marsikdo se kar sam loti izdelave temeljev brez ustrezne dokumentacije in strokovnega nadzora Takšen pristop k izdelavi temeljev lahko povzroči v nekaterih primerih mnogo napak še posebej če ne poznamo sestave tal in dovoljene obtežbe tal Temelj hiše je najpomembnejši člen pri graditvi hiše ki mora biti narejen kakovostno ker nam bo raquodržal hišo skupajlaquo za dolgo časa nas varoval pred potresi poplavami in drugimi vremenskimi nevšečnostmi Temelje je treba izdelati po načrtu Od tega je dovoljeno odstopanje le če to potrdi ustrezen strokovnjak ki ima gradbeni nadzor Vsekakor mora dokončno presojo dati gradbeni projektant (statik geomehanik) ki ponovni izračun naredi na podlagi geomehanske raziskave tal ter prečnega in vzdolžnega profila terena Če je potreben ves postopek je to razvidno iz lokacijske dokumentacije v kateri so razvidni profil terena lokacija objekta in geomehansko poročilo (Pravilnik o normativih za temeljenje gradbenih objektov wwwgradimocom) Pri obeh načini gradnje lahko temelj naredi investitor vendar je pri montažnem načinu vsekakor bolje da to opravi podjetje ki bo postavilo hišo Res je da bo to povečalo celoten strošek pa vendar se lahko tako investitor izogne morebitnim težavam ki jih lahko povzroči slab temelj



2101 PRIPRAVLJALNA IN ZEMELJSKA DELA Po prejetem veljavnem gradbenem dovoljenju je treba parcelo najprej pripraviti za prihajajoča zemeljska in gradbena dela

Shema 4 Prikaz pripravljalnih del (vir wwwgradimocom)

PRIPRAVLJALNA DELA 1 del

Odstranjevanje dreves ter skal

Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena


Odstranjevanje zgornje plasti

zemlje

Izkop jarkov za odvodnjavanje

Shranjevanje zemlje za okolico


Količenje objekta s strani GURS



2102 ZEMELJSKA DELA Ko so pripravljalna dela končana in ima parcela ravno linijo se začnejo zemeljska dela

Shema 5 Prikaz zemeljskih del (vir wwwgradimocom)

V tej fazi izgradnje se ne sme pozabiti na tiste komunalne priključke ki se bodo polagali v zemljo (kanalizacija vodovod ogrevanje telefon) Rove in kanale za te priključke je treba izkopati v takih širinah da se omogoči neovirano razpiranje bočnih strani in delo v njih Če se pri izkopu naleti na talno vodo se uporabi črpalko ki se avtomatsko ustavi ko je voda izčrpana

ZEMELJSKA DELA

Priprava gradbene jame in

zaščita

Izkop gradbene jame

Široki izkop oz izkop slabega

materiala (v primeru slabe

nosilnosti)

Podpiranje bočnih strani

(v primeru nagiba)

POLAGANJE KOMUNALNIH PRIKLJUČKOV



2103 NOSILNOST TAL Pri postavitvi temelja je najpomembneje vedeti koliko teže prenesejo tla da se hiša pozneje ne bi prek temelja vdirala v zemljo Dovoljene obtežbe se lahko določijo iz standardnih aproksimativnih podatkov iz ustreznih tabel poizkusno obtežbo in računskimi preizkusi na podlagi geomehanskih preiskav na terenu in v laboratoriju

Shema 6 Dovoljene obremenitve tal (vir Gradbeni priročnik 1998)

OPOMBA Klasično zgrajena hiša ima okoli 100 ton teže

Slika 3 Geomehanski prerez zemljišča (vir wwwgradimocom)

NOSILNOST TAL

NEKOHERENTNA TLA (pesek prod) 100 ndash 800 kNmsup2

KOHERENTNA TLA (glina) 20 ndash 400 kNmsup2



3 PRIKAZ PROBLEMA Problem s katerim se spoprijemajo vsi investitorji fizične kot tudi pravne osebe je vsota ki jo bo treba plačati za objekt 31 HIPOTEZA Hipoteza je da je vrednost modela montažne hiše manjša ter bolj sprejemljiva za investitorja kot model klasične hiše Če se investitor odloči za nakup obstoječe hišeki je stara in je potrebna rušitve in nato graditve novebi bila ocenjena vrednost investicije okoli 120 MIO SIT V primeru da se investitor odloči najprej za nakup obstoječe zazidalne parcele in se nato odloči za gradnjo bi ocenjena vrednost investicije bila okoli 65 MIO SIT



4 IZBOR MODELA MONTAŽNE HIŠE V preteklosti so bile hiše grajene iz gradbenih materialov iz bližnje okolice Hiše v mrzlih krajih so bile grajene iz lesa in gline ter pokrite s slamo stanovanjski objekti v toplih primorskih krajih pa so bili grajeni iz kamna Tudi ko so objekte že gradili z opečnatimi zidaki in jih v notranjosti dežele prekrivali z bobrovcem ali v primorskih krajih s korci se je tipična krajinska arhitektura še ohranjala Pri nas se je nekako zakoreninilo prepričanje da je treba stanovanjske objekte graditi trdno iz praktično neuničljivih materialov kot je beton saj morajo zdržati oz biti uporabni za vsaj par generacij Tako prepričanje velja še danes saj se večina še vedno odloča za klasično izvedbo svojega doma čeprav jim vzame veliko časa skrbi in moči Čas je prinesel nove sodobne gradbene materiale in razvila se je montažna gradnja Na začetku pred približno 20 leti ko so začeli z industrijsko proizvodnjo montažnih objektov je bila kakovost zelo vprašljiva Toda danes je razvoj stanovanjskih montažnih objektov doživel izreden napredek čeprav je osnova izdelovanja montažnih hiš iz preteklosti ostala nespremenjena Danes se montažna gradnja ne razlikuje več od klasične gradnje Kakovost in videz sta popolnoma enaka Montažna gradnja ima celo prednosti pred klasično Čas vselitve je bistveno hitrejši saj ne vsebuje mokrih faz za katere je potrebno sušenje Montažna hiša je od podpisa naročila in izročitve ključa končana v približno 4 mesecih( wwwmarles-hisesi) Takoj za tem pa je že mogoča vselitev Tudi gradnja je hitrejša saj hišo rutinirano gradi en izvajalec del s svojimi kooperanti pri klasični gradnji pa morate za vse obrtnike poskrbeti sami Pri tem vam je prihranjeno ogromno časa in skrbi Sestava zunanje stene pa je ekološko sprejemljivejša torej je objekt tudi bolj varčen V tujini se vedno več ljudi odloča za gradnjo montažnih hiš s čimer nakazujejo sodobne smernice Posledično lahko pričakujemo vedno večji odstotek montažnih hiš tudi v Sloveniji



Slika 4 Marles montažna hiša Vision

(vir wwwmarles-hisesi)

Zunanjadimenzija hiše 1173m x 923 m Kolenčni zid (višina) 0 m Naklon strehe 45deg Tip strehe večkapnica Maloprodajna cena ( na ključ ) montažne hiše tip VISION proizvajalca Marles doo zzunanjo steno Mega ( premera 300 mm) je 32500000 SIT



Slika 5 Tloris pritličja in mansarde montažne hiše VISION (vir wwwmarles-hisesi)

Sestava pritličja

Pokriti vhod 55 msup2 Gospodinjski prostor 39 msup2 Avla + stopnišče 157 msup2 Spalnica 159 msup2 Kopalnica 43 msup2 Shramba 2 msup2 Kuhinja 121 msup2 Dnevni prostor 347 msup2 Pritličje skupaj 941 msup2

Tabela 3 Sestava pritličja montažne hiše VISION

(vir wwwmarles-hisesi) Sestava mansarde

Soba 197 msup2 Galerija 69 msup2 Soba 197 msup2 Garderoba 44 msup2 Kopalnica 98 msup2 Garderoba 44 msup2 Mansarda skupaj 649 msup2

Tabela 4 Sestava mansarde montažne hiše VISION




Pri izboru modela montažne hiše lahko investitor izbira med več možnostmi

bull hiša sestavljena do zaključene 4 faze bull hiša na ključ ( pripravljena hiša za vselitev

41 ANALIZA SWOT IZBORA MODELA MONTAŽNE HIŠE Analiza SWOT je analiza prednosti pomanjkljivosti priložnosti in groženj (StrengthsWeaknesses Opportunities Threats) Uporablja se predvsem v podjetništvu v namen načrtovanja strategij (dr Vila dr Kovač 1998) lahko pa je uporabna tudi v lastni ndashsamoanalizi pred začetkom kakšnega projekta V bistvu gre za metodo ki le strukturirato kar posameznik ali investitor intuitivno počne že sam ndash preverja kje je dober slab kaj lahko naredi in kaj mu grozi PREDNOSTI

POMANJKLJIVOSTI

bull cena hiše je nižja kot klasična bull les je popolno gradivo bull energijska varčnost bull majhne obremenitve okolja na

gradbišču bull ekološka gradnja bull varovanje okolja bull odlično bivalno ugodje bull skrb za lastno zdravje bull nizki obratovalni stroški hiše bull majhna verjetnost nepravilne

izdelave (robotika) bull majhna poraba energije pri

sestavljanju hiše bull hitro vseljiva bull kratek čas montaže bull potresna varnost

bull akumulacija toplote bull tipska hiša (ni unikatna)

PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI

bull v prihodnosti lahko poljubno

spreminjamo notranjost prostorov zaradi montažnih sten

bull požarna varnost

Tabela 5 Analiza SWOT izbora modela montažne hiše



411 ANALIZA SWOT PREDNOSTI

bull Energijska varčnost Sedaj so ljudje ekološko veliko bolj ozaveščeni zato gradijo hiše iz naravnih materialov in stremijo k temu da objekt za ogrevanje ne porabi veliko energije To pomeni da je treba imeti odlično izolacijo tako da so toplotne izgube minimalne Montažna gradnja ustreza tem zahtevam Materiali so naravni (les mavec) stene pa so zelo dobro izolirane (stiropor mineralnavolna) Toplotna prehodnost pri montažni steni je približno 02wm2K

bull Ekološka gradnja V sodobni praksi je poznanih več vrst ekoloških gradenj

pomembno je le ali so finančno sprejemljive in ali je investitor ekološko ozaveščen

bull Varovanje okolja Varčevanje z energijo pomeni da se okolje manj

onesnažuje Od časa industrializacije do danes se je namreč Zemlja dodobra uničila vendar se lahko obnavlja ndash vprašanje je le do kdaj Pri montažnih hišah so upoštevana načela varčevanja energije od načrtovanja do postavitve ob dejstvu da se v montažne hiše vgrajujejo materiali ki so energijsko manjzahtevni in vsebujejo manj energije Zato je gradnja takšnih hiš okolju prijaznaTakšne hiše so stavbe ki so v velikih sklopih izdelane v tovarni Hiše se nagradbiščih ne gradijo ampak iz gotovih delov samo sestavljajo Zato niso potrebne številne vožnje s tovornjaki za dovoz gradbenega materiala ki onesnažujejo okolje in povzročajo hrup

bull Kratek čas montaže je tudi eden od dejavnikov varovanja okolja kajti ta čas

zagotavlja da se okolje ne vznemirja predolgo

bull Skrb za zdravje Mediji vsak dan poročajo kako onesnaženo okolje škodljivo vpliva na zdravje ljudi Kako pa je z zdravjem med domačimi stenamiDokazano je da strupeni plini radioaktivno žarčenje hišne pršice in plesen na zidu povzročajo več resnih bolezni Zato je z vidika zdravja zelo pomembno iz kakšnih materialov je sestavljena hiša Montažno hišo obkrožajo materiali ki so zdravju neškodljivi Veliko število alergijskih obolenj nastane zaradi hišnih pršicki jim ustrezajo vlažni prostori tega pri montažni hiši ni saj gradnja takšnih hiš predstavlja suhomontažni način gradnje in s tem preprečuje vlažnost ki jezdravju škodljiva

bull Les kot popolno gradivo Les v bivalnem okolju les kot konstrukcijski material

ndash ta zamisel postaja v slovenskem gradbenem prostoru vedno bolj aktualna Od pradavnine les povezuje človeka z naravo Slovenija je posuta z domačijami kaščami kozolci skednji ki pričajo o prisotnosti lesa v zavesti našega človekaskozi stoletja Lahko tudi rečemo da smo ob tehnološkem napredku vgradbeništvu ob armiranemu betonu in glinenim zidakom pozabili na neprecenljivo vrednost lesa Majhna poraba energije pri njegovi predelavi ingradnji izredna trajnost ob pravilni obdelavi in zaščiti ter njegova ponovna uporabnost je le nekaj resnic ki prepričajo da je les popolno gradivo ki je trajno Da obstajajo privrženci oziroma ljubitelji lesa pričajo podatki da je kar 90 individualne stanovanjske gradnje iz lesa in to v Skandinaviji Avstraliji ter Severni Ameriki Les je edini gradbeni material ki je obnovljiv zemeljski vir



bull Bivalno ugodje je moč doseči z dobro izolacijo in paropropustnostjo Predvsemparopropustnost omogoča da hiša diha in da je ozračje v njej prijetno

bull Letni časi Investitor ki se spopada z gradnjo na klasičen način je najbolj

odvisen od vremena in letnih časov Pozimi se material nikakor ne posuši poletise posuši prehitro kar pozneje povzroči pokanje in odstopanje materiala Vse to zvišuje stroške gradnje Pri montažnih hišah tega ni saj se vse naredi v tovarni le sestaviti jo je treba Zato se pri postavitvi montažne hiše ni treba ozirati na letne čase Vse stene imajo že vgrajena okna vhodna vrata in zunanjo toplotno izolacijo pripravljeno na nanos zaključnega dela fasade

bull Nizkoenergetska gradnja Pri montažni hiši se govori o naravni gradnji

Osnovni konstrukcijski material je les ki se konzervira s sušenjem in strokovnoobdela Ko je hiša vseljiva se porabi največ energije za ogrevanje Montažnahiša potrebuje manj energije za ogrevanje kot povprečna stanovanjska hišaManjšo porabo predstavlja nizka toplotna prevodnost (Reknagel Šprenger 1984) zunanjega oboda sten strehe in tal To se doseže s kvalitetno izolacijo Seveda pa se tega ne more doseči brez kvalitetnih oken ki so prva v stiku z zunanjim okoljem Povprečni faktor toplotne prehodnosti zunanje stenemontažne hiše je pod 02Wmsup2k Takšno toplotno prehodnost dosežejo klasičnozidane hiše šele pri 40 cm in več debeli zidani steni (www marles-hisesi)

bull Potresna varnost Ker so montažne hiše novost bodo svojo trajnost pokazale

šele s časom Vendar se je les kot glavni konstruktor v preteklosti že dokazal kot obstojen Les je v primeru montažne hiše zaščiten proti insektom in vlagi terzaprt v obloženih ploščah ki onemogočajo neposreden stik z okolico Kakovost sten in vgrajenih materialov redno preizkušajo in testirajo zunanji inštitutiMontažne hiše so protipotresne in dobro grajene Testirane so pri 8 ali 9 stopnji Mercallijeve lestvice Les se odlično prilagaja in upira večjim vlečnim intlačnim obremenitvam

bull Hitro vseljiva hiša Gradnja oz postavitev montažnega objekta je zelo hitra

Če hišo kupujemo na ključ se vanjo lahko vselimo že v nekaj mesecih Hiša jepod streho v dveh dneh sestavijo jo v desetih dneh približno 3 mesece pozneje pa je vseljiva

412 ANALIZA SWOT POMANJKLJIVOSTI

bull Edino pomanjkljivost ki jo ima montažna stena pred klasično grajeno steno je akumulacija Te lastnosti montažna hiša nima zato so temperaturne razlike vprostoru med dnevom in nočjo večje

413 ANALIZA SWOT PRILOŽNOSTI

bull V prihodnosti se da poljubno spreminjati notranjost prostorov predvsem ker je hiša sestavljena iz montažnih sten kar pomeni da se jih lahko premika po želji vendar ne nosilnih sten



414 ANALIZA SWOT NEVARNOSTI

bull Pri modelu montažne hiše je osnovni material les ki pa je požarno slabši kotopeka čeprav ponudniki montažnih hiš zagotavljajo da se bo montažna hiša dobro uro raquoupiralalaquo ognju

42 KADRI PRI IZBORU MODELU MONTAŽNE HIŠE Gradbeno znanje ki ga investitor pri modelu montažne hiše potrebuje je lahko minimalno kajti s proizvajalcem montažne hiše je potreben le dogovor o

bull modelu montažne hiše bull premeru zunanje stene bull iz kakšne kvalitete notranje opreme bo hiša sestavljena (če je pogodba

sklenjena na ključ) Vse drugo organizira podjetje ki je hišo oblikovalo To podjetje že ima svoje izvajalce kakor tudi nadzornika in revizorja ker je cena ki jo investitor plača oziroma jo boplačal dokončna in se ne spreminja Ureditev gradbišča del in vsega drugega povezanega z montažo hiše je na plečih izvajalca oziroma podjetja ki je prodalo hišo Ker so sestavni deli hiše proizvedeni v halah podjetja z robotiko je možnost napake človeškega faktorja minimalna zato je v tem delu proizvodnje potrebno le znanjekadrov pri robotiki Pri sestavljanju hiše so kadri razdeljeni na več delov (vendar bistveno manj kot pri modelu klasične hiše) in sicer

bull upravljalec dvigala bull delavci bull lesarji bull krovci bull fasaderji bull hellip



421 UDELEŽENCI PRI GRADNJI IZBORA MODELA MONTAŽNE HIŠE

Shema 7 Udeleženci pri gradnji modela montažne hiše (vir lastni vir)

Predpogoji za sestavljanje modela montažne hiše

bull dovoz na parcelo z velikimi tovornjaki (prevoz sestavnih delov hiše) bull postavitev zabojnika bull izdelan temelj

Slika 6 Poraba energije pri proizvodnji družinskih hiš (vir Gotova hiša Marles 1998)

Investitor

Revizor Nadzornik

Projektant proizvajalec izvajalec

Izvajalec del

Organizacija del na gradbišču in dokončno sestavljanje hiše



422 POSTOPEK GRADNJE MONTAŽNE HIŠE 1 faza

bull Izkop za temelj klet priprava temeljne plošče ali kleti (po dogovoru pripravi Marles ali pa to storimo sami)

2 faza

bull Ta faza po kateri je hiša na videz skoraj gotova traja v odvisnosti od velikosti in razgibanosti arhitekture 3 ndash 7 dni

Slika 78 Postavljanje zunanjih sten (vir wwwmarles-hisesi)

Postavitev Marlesove hiše ndash standardna dobava Marlesa izolirane zunanje stene z vgrajenimi obdelanimi okni in vrati izolirane notranje stene v stenah so vgrajene cevi za električno napeljavo stropi strešna konstrukcija stenske obloge na vseh stenah na zunanji strani so obdelane s toplotno izolacijsko fasado brez zaključnega dekorativnega sloja

Slika 910 Postavljanje plošče (vir wwwmarles-hisesi)



3 faza bull Vsa krovsko-kleparska dela

Slika 1112 Sestavljanje strehe (vir wwwmarles-hisesi)

4 faza

bull slikopleskarka dela znotraj in zunaj ndash dekorativni omet na fasadi

Slika 1314 Slikopleskarska dela (vir wwwmarles-hisesi)

Faze od 1 do 4 so vključene v raquoMarlesov paketlaquo Od 5 faze naprej pa se naročnik dogovori ali bo delal sam ali se bo delo nadaljevalo v Marlesovi režiji (hiša na ključ) 5 faza

bull napeljava inštalacij v objekt 6 faza

bull suhomontažni ali betonski estrih 7faza

bull zaključna dela parket keramika notranje stopnice sanitarna keramika



43 FINANCE IN PLAČILNI POGOJI PRI IZBORU MODELU MONTAŽNE HIŠE Prav gotovo je eden prvih korakov ki so potrebni pred nakupom novega doma izbira načina financiranja seveda če investitor nima zadosti financ Ker je trajanje montažne gradnje izredno kratko nastopijo finančne obremenitve zelo hitro Zato ponujajo ponudniki montažnih hiš ugodne posojilne pogoje ki bodo omogočili nakup kakovostne lepe in nizkoenergijske hiše ki je vrh vsega še prilagojena željam in potrebam Najpogostejši leasing pri nas je finančni leasing pri katerem je najbolj pomembno da ne vključuje storitev vzdrževanja objekta ne da se ga prekiniti pred rokom in ga je potrebno odplačati v celoti (dr Vuk magKnez 2004) raquoSlaba stranlaquo leasinga pa je zavarovanje leasinga ki je v primeru objektov hipoteka Po plačilu zadnjega obroka leasingojemalec postane pravni lastnik objekta Po drugi strani pa se lahko govori tudi o kreditu ki ga daje podjetje ki je prodajalec hiše kakor tudi sestavljalec Tu so obrestne mere nižje KREDIT

Tabela 6 Približni primer izračuna kredita

(vir wwwmarles-hisesi) 431PLAČILNI POGOJI PRI IZBORU MODELA MONTAŽNE HIŠE

Predplačilo ob podpisu oziroma najkasneje v 3 dneh od podpisa kupoprodajne pogodbe v višini

bull 15 v primeru ko gre za dobavo hiše v naslednjih 3ndash 6 mesecih bull 20 v primeru ko gre za dobavo hiše v naslednjih 6ndash12 mesecih

bull 85 oz preostale neplačane pogodbene vrednosti je treba plačati oziroma

zavarovati najmanj 45 dni pred datumom odpreme hiše na naslednje možne načine bull avans ndash predplačilo na transakcijski račun izvajalca bull akreditiv ndash plačljiv na osnovi dokumentov ki so predpisani s strani izvajalca

(gradbeni dnevnik in primopredajni zapisnik) bull bančna garancija ndash plačljiva na osnovi dokumentov ki so predpisani s

strani izvajalca (gradbeni dnevnik in primopredajni zapisnik)

Primer izračuna mesečne anuitete

Znesek kredita 1000000000 SIT (41730 euro) Število anuitet 120 (10 let)

Letna obrestna mera 431 Anuiteta 10323400

SIT (431 euro) Efektivna obrestna mera 425 Stroški odobritve kredita 3500000

SIT1



bull namenski depozitni račun ndash deponirana sredstva se sproščajo na osnovi dokumentov ki so predpisani s strani izvajalca (gradbeni dnevnik in primopredajni zapisnik)

Zavarovana denarna sredstva se izplačuje

bull 60 pogodbene vrednosti se izplača na osnovi kopije gradbenega dnevnika ob začetku montaže

bull 20 pogodbene vrednosti se izplačana na osnovi kopije gradbenega dnevnika ko je hiša sestavljena in streha pripravljena za pokrivanje

bull 5 pogodbene vrednosti se izplača ob primopredaji objekta na osnovi obojestransko podpisanega primopredajnega zapisnika



5 IZBOR MODELA KLASIČNE HIŠE Koncept klasične gradnje temelji na opeki in cementu kot osnovnemu gradbenemu elementu Klasično grajene hiše naj bi bile trdnejše potresno varnejše in kakovostneje narejene ker gradnja takih hiš traja veliko časa Gradnja klasične hiše je povezana z vremenskimi vplivi in letnimi časi predvsem v hladnejšem obdobju je velika težava sušenje po drugi strani pa je to težavno tudi v poletni vročini saj prehitro sušenje lahko povzroča pokanje (Medved 1993) V praksi so poznane graditve družinskih hiš s standardnimi zahtevami in nadstandardne hiše kjer je delež začetnih gradbenih del nekoliko manjši povečajo pa se stroški zaključnih del (priloga Delo in dom 2006) 51 GROBA OCENA STROŠKOV GRADITVE IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE Stroške gradnje stanovanjske hiše ali stanovanja je zelo težko natančno oceniti Načeloma se seveda da določiti predračunsko vrednost gradnje (projektantski predračun oz še boljše izvajalčev predračun) vendar oba praviloma odstopata od kasneje dejansko realizirane cene Vzrokov za bodisi majhne ali velike razlike v končnih vrednostih je lahko veliko tj od napak v projektni dokumentaciji pa vse tja do posebnih želja investitorjev in dolžine trajanja gradnje (nezanemarljiv je tudi vpliv inflacije pa naj bo še tako majhna)

Da bi vsak investitor vnaprej vedel kakšne bodo finančne obveznosti je gradbena stroka razvila vrsto uporabnih metod za izračun stroškov gradnje ndash najzanesljivejša je seveda izkustvena metoda ki temelji na znanih stroških v istem časovnem obdobju realiziranih gradenj (wwwgradimocom)

Če se na primer strošek gradnje povprečne stanovanjske hiše deli z prostornino hiše je izid precej zanesljiva številka ndash tj okrog 60000 SITmsup3 (26000 EURmsup3) Podatki veljajo za evropske razmere v Sloveniji so ti stroški žal nekoliko višji

Vendar je zelo koristno poznati tudi strukturo posameznih stroškov gradnje povprečne stanovanjske hiše v naslednjem izračunu

Ob predpostavki da bo hiša identična montažni hiši MARLES VISION in se uporabi izkustveno metodo grobega računanja gradnje hiše se dobi naslednji podatek 1173 m x 923 m x 27 m višine x 2 etaži = 585 msup3 1 msup3= 60000 SIT Po izkustveni metodi bi grobo ocenjena vrednost investicije v primeru izbora modela klasične hiše bila 35100000 SIT



52 ANALIZA SWOT IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE PREDNOSTI

POMANJKLJIVOSTI

bull akumulacija toplote bull unikatnost hiše bull trdnost izdelave bull lastna izbira postavitve prostorov

bull cena hiše je višja kot montažna bull velike obremenitve okolja na

gradbišču bull visoki obratovalni stroški hiše bull velika verjetnost napake

človeškega faktorja bull velika poraba energije pri

sestavljanju hiše bull gradnja traja dolgo časa bull odvisnost gradnje od letnih časov

PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI

bull dozidava nadzidava

bull ob nepravilni gradnji je zdravje

ogroženo

Tabela 7 Analiza SWOT izbora modela klasične hiše

521 ANALIZA SWOTndash PREDNOSTI

bull Akumulacija toplote ker je klasična hiša zgrajena iz opeke je akumulacija boljša kot pri modelu montažne hiše

bull Unikatnost hiše model klasične hiše ni tipski zato je hiša zgrajena po želji

investitorja bull Trdnost izdelave povprečna hiša v Sloveniji tehta okoli 100 ton to pa je

razlog da se človek v njej počuti raquovarnegalaquo 522 ANALIZA SWOT - POMANJKLJIVOSTI

bull Cena hiše je višja kot montažna klasične hiše so dražje ker je treba pri gradnji hiše imeti veliko več gradbenih izdelkov kakor pri montažni hiši Od železja opek cementa peska apna tudi lesa za opaže hellip

bull Velika poraba energije ker se hiša gradi na gradbišču je poraba energije

veliko večja kot pri montažnem načinu kjer se na gradbišču hiša le sestavlja bull Velike obremenitve okolja na gradbišču klasična hiša je zidana iz opeke

in malte okolje je zaradi hrupa padlega cementa ali apna zelo obremenjeno bull Visoki obratovalni stroški hiše klasična hiša ne raquodihalaquo kakor montažna

zato je potrebno več ogrevalnega goriva



bull Velika verjetnost napake človeškega faktorja kjer je človek so tudi napake Te so lahko posledica neznanja ali pa so lahko že konstrukcijske

bull Gradnja traja dolgo povprečno se klasična hiša zgradi v enem letu ali več

To je predvsem ker je v gradnjo udeleženo preveč ljudi različnih strok in profilov Delo pa mora potekati po določenem vrstnem redu

bull Odvisnost gradnje od letnih časov graditev hiše poteka na gradbišču kar

pomeni da je graditev v veliki meri odvisna od vremena Ko je mraz je gradnja hiše skoraj onemogočena zaradi prepočasnega sušenja ali možnosti zamrznitve po drugi strani pa se v primeru vročine prehitro suši zaradi česar poka beton ali stene Zato je tu potrebno stalno dodajanje vode da se prepreči prehitro sušenje

523 ANALIZA SWOTndash PRILOŽNOSTI

bull Dozidava Ker je hiša grajena iz opeke je v prihodnosti možna dozidava nadzidava dodatnih prostorov

524 ANALIZA SWOTndash NEVARNOSTI

bull Ob nepravilni gradnji je zdravje ogroženo če hiša nima cirkulacije toplote in zraka ko para nima proste poti se začne nabirati po kotih to pomeni da bo neki prostor postal preveč vlažen kar za zdravje ni dobro Drug problem so pršice ki povzročajo alergije



53 KADRI PRI IZBORU MODELA KLASIČNE HIŠE 531 UDELEŽENCI PRI GRADNJI IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE Pri načinu modela klasične hiše se investitor srečuje z ljudmi različnih profilov

Shema 8 Udeleženci pri gradnji modela klasične hiše (vir lastni vir)

bull Izvajalci imajo odgovornost do ureditve gradbišča izvajati morajo dela v

skladu s predpisi in projektno dokumentacijo opozarjati morajo investitorja projektanta in revidenta na opažene pomanjkljivosti za izvedbo Odgovarja jim odgovorni vodja del ki skrbi za skladnost vseh del

bull Nadzornik je odgovorni nadzornik ki nadzira skladnost gradnje s pogoji iz

gradbenega dovoljenja Prav tako nadzira kvaliteto izvedenih del bull Revizor je pravna ali fizična oseba ki mora poleg računske kontrole

pravilnosti načrtov gradbenih del preveriti tudi skladnost s prostorskimi akti ter pravilnost prikaza vplivov na okolje

Problem ki nastaja pri modelu klasične hiše je organizacija vseh del ki je na plečih investitorja Vse omenjene profile mora najti sam (lahko tudi prek natečaja) jih plačati ne glede ali je bilo delo kvalitetno opravljeno ali ne tu se lahko potek del ustavi in sicer so dela klasične hiše opravljana po določenem vrstnem redu ndash če se en člen tega reda ustavi se ustavi vse to pa podaljša čas graditve hiše

Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik

bull NKV-delavci bull KV-delavci bull zidarji bull tesarji bull električarji bull vodovodarji bull strešni mojstri bull keramičarji bull mojstri ogrevalne tehnike bull mizarji bull opažerji bull kamnoseki bull ključavničarji



532 POSTOPEK GRADNJE IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE I gradbena faza Temelji in temeljna plošča II gradbena faza Kletna plošča pri objektih ki so podkleteni III gradbena faza Groba gradbena dela vseh etaž in podstrešja

vključno s streho (krovska in kleparska dela) Pri ravnih strehah je v tej fazi lahko zajeta tudi kritina

IV gradbena faza Predelne stene betonski tlaki izolacije vsi notranji in zunanji ometi napeljave vseh instalacij v objektu (groba instalacija) obloge sten in tal ki zahtevajo mokre postopke (vgraditev v cementno malto) teraco-tlaki masivna stopnišča keramične obloge vgraditev vrat in oken ključavničarska dela in kamnoseška dela

V gradbena faza Vsa druga zaključna gradbena dela (steklarska in

slikopleskarska dela parketni in plastični podi obloge in druga zaključna

dela) do dokončanja objekta z vzidano opremo in zaključki vseh instalacij

Tabela 8 Gradbene faze graditve klasične hiše

(vir wwwgradimocom) Vendar se tudi pri modelu izbora klasične gradnje investitor lahko odloči za dve vrsti gradnje se predvsem razlikujeta v izbiri konstrukcijskih materialov kakor tudi pri zaključnih delih ki so zaradi povečanega obsega zaključnih del pri nadstandardni gradnji časovno daljša in tudi dražja Model izbora klasične gradnje se lahko deli na

bull Standardna gradnja bull Nadstandardna gradnja

533 RAZDELITEV GRADBENIH STROŠKOV STANDARDNE GRADNJE

Gradbeni stroški so razdeljeni v grobem na dva dela bull gradbena dela in materiali do 3 gradbene faze sem spadajo vsa zemeljska dela

in izdelava temeljev zidanje zidov in sten izdelava stropov in stopnic strešna konstrukcija in kritina ter žlebovi

bull zaključna gradbena dela



Gradbena dela do 3 gradbene faze 1 Zemeljska dela 5 2 Stene in zidovi 22 3 Stropovi 10 4 Stopnice 3 5 Strešna konstrukcija in kritina 6 6 Žlebovi 1 Skupaj do 3 gradbene faze 47 Zaključna gradbena dela 7 Notranji ometi 6 8 Zunanji ometi (fasada) 3 9 Vrata 5 10 Okna in zasteklitev 6 11 Tlaki 10 12 Pleskarska dela 6 13 Električna napeljava in sanitarna dela 5 14 Ogrevanje 6 15 Oprema kuhinje in kopalnice 6 Skupaj zaključna gradbena dela 53

Tabela 9 struktura cene gradbenih stroškov

(vir Delo in dom 2006) 534 NADSTANDARDNA GRADNJA Nadstandard ni natančno opredeljen in za vsakogar pomeni nekaj drugega Omejitev pri ceni msup2 nadstandardne gradnje torej ni Za okvirno ceno 1100ndash1500 euro za kvadratno meter lahko investitor zgradi hišo (Delo in dom 2006)

bull z večjimi konstrukcijskimi razponi bull vgradi v konstrukcijo več betona in jekla (kar je dražje od opeke) bull lahko je veliko več steklenih površin bull izbere si lahko kakovostnejše materiale za zaključna dela bull lahko vgradi talno gretje bull lahko vgradi prezračevalni sistem bull lahko vgradi klimatsko napravo bull lahko vgradi sanitarno in kuhinjsko opremo višjega kakovostnega razreda bull lahko vgradi videonadzor bull lahko vgradi alarmni sistem bull lahko vgradi pametno napeljavo bull hellip lahko vgradi vse višjega kakovostnega razreda

V takšnem primeru bi gradnja nadstandardne hiše stala od 174900 euro (ca 42000000 SIT) pa vse do 238500 euro (ca 57500000 SIT)



535 RAZDELITEV ZAČETNIH DEL V grobem rečeno se začeta dela delijo na

bull pripravljalna dela bull zemeljska dela bull tesarska dela bull betonska dela bull zidarska dela

TESARSKA DELA Danes tesarji opravljajo le še tesarska dela na strešni konstrukciji opaže kakor v gradbeništvu imenujejo kalupe v katere se vliva beton najpogosteje pripravijo kar zidarji Opaže v in na katere se vliva beton je treba narediti za

bull temelje bull stropove bull betonske stene bull nosilne in okrasne stebre bull ograje bull ipd

Pred izbiro kakovosti lesa in njegove debeline je treba vedeti da svež beton preden se posuši pritiska na opaž in ga deformira BETONSKA DELA Večina konstrukcijskih elementov hiše je iz betona Kakovost betona za posamezne elemente ni nujno enaka predpisana je z veljavnimi predpisi in statično presojo oziroma izračuni Dimenzija betona za posamezen element posebno nosilnega se določi s statičnim izračunom Beton je v osnovi sestavljen iz peska cementa in vode to lahko načeloma zmeša vsak ni pa nujno da je mešanica na koncu prava Končna kakovost betonskega elementa je odvisna še od kakovosti vgradnje in začetne dobe vzdrževanja Beton bo kakovostno vgrajen če so bili pred tem pravilno pripravljeni opaži v katere se vliva Vzdrževanje je pomembno v času ko se suši Med sušenjem iz betona izhlapeva voda V vročih dnevih je izhlapevanje prehitro posledica je pokanje betona zato ga je ves čas treba polivati z vodo Beton bo svojo pravo trdnost dobil šele po 28 dnevih suh in pripravljen na obremenitve pa bo že v tednu ali dveh Pri betoniranju je treba še vedeti kdaj in koliko je treba vgraditi železa oziroma armirne mreže Vedeti je treba tudi kakšno mora biti razmerje med betonom in železom kajti preveč železa ne pomeni večje trdnosti saj železo povzroči pokanje betona ZIDARSKA DELA Med zidarska dela polega klasičnega zidanja iz opeke in malte spadajo še

bull izdelava podlag za talne obloge bull notranji in zunanji grobi ometi bull notranji in zunanji fini ometi



bull izvedba izolacije Kakovost zidanja je odvisna od kakovosti zidakov malte in seveda spretnosti in natančnosti zidarja Hitrost zidanja ni tako pomembna saj zidaki s svojo težo zagotavljajo obstojnost stene in zidu res pa je da se novih sten ne sme prehitro obremenjevati ker bi se lahko zrušile če malta med zidaki še ni povsem suha 54 FINANCE PRI MODELU KLASIČNE HIŠE Tudi pri modelu klasične hiše lahko nastane problem s financami Če jih ni zadosti oziroma ni nikogar ki bi lahko pokril ta primanjkljaj je potreben kredit

Izračun stanovanjskega kredita pri NLB dd

Znesek kredita 4173000 EUR Število obrokov 120 Začetna mesečna obveznost 46000 EUR Datum izračuna kredita 492006 Stroški odobritve 29500 EUR Stroški zavarovanja 000 EUR Interkalarne obresti 17950 EUR Efektivna obrestna mera 616

Tabela 10 Primer izračuna kredita za nepremičnine pri NLB d d

(vir nlbsi)

Izračun stanovanjskega kredita pri SKB dd

Znesek kredita 4173000 EUR Število obrokov 120 Začetna mesečna obveznost 45421 EUR Datum izračuna kredita 492006 Stroški odobritve 250 EUR Stroški zavarovanja dejanski stroški Efektivna obrestna mera 593

Tabela 11 Izračun stanovanjskega kredita pri SKB d d

(vir skbsi)



6 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI Lastna hiša z vrtom je želja skoraj vsakogar Ob tem je nehote treba pomisliti kako dolga je pot do uresničitve te želje seveda pri modelu klasične hiše Zbiranju dokumentacije kupovanju gradbenega materiala iskanju izvajalcev podražitvam ogromni porabi časa se pri gradnji hiše ne da izogniti Vendar to ne velja za vse hiše Vsekakor ne za montažne hiše Montažne hiše se v Sloveniji že uveljavljajo v razvitem zahodnem svetu pa so že vsakdanjost Postopka pridobitve dokumentacije pri modelu klasične gradnje in pri modelu montažne hiše sta enaka že pri temelju hiše pa si različna ker model montažne hiše ne potrebuje nosilnih stebrov vse drugo se močno razlikuje saj je osnovni material pri modelu montažne hiše les ki že od pradavnine povezuje človeka z naravo vse montažne hiše so prestale potres v Posočju pred leti brez večjih poškodb predvsem zaradi odličnega prilagajanja lesa večjim tlačnim in vlečnim obremenitvam Montažna hiša raquodihalaquo to pa je za zdravje tistih ki živijo v taki hiši le dobrodošlo ozračje v takšni hiši pa je prijetno V prihodnosti bo ljudi ki se bodo odločili za selitev iz stanovanj v hišo prepričala tudi cena montažne hiše ki je za približno 10ndash15 nižja od primerljive klasične hiše( Marles 2003 ) prav tako pa tudi poraba kurilnega olja kar pri montažnem konceptu pomeni okoli 5 litrov na msup2 v enem letu kakor tudi da lahko po želji spreminjamo notranjost hiše Tudi hitra možnost vselitve in ekološka gradnja so le nekatere od prednosti ki jih nudi montažna hiša glede na klasično hišo Ob zavedanju da smo zadnjih 100 let od industrijske revolucije dodobra uničili naš planet (od učinka tople grede ozonskih lukenj in spremenljivega vremena zastrupljene podtalnice hellip) je treba sedaj vse storiti da bo naš podmladek živel v boljših življenjskih pogojih Mogoče je eden od prvih korakov tudi preselitev v montažno hišo ekološke raquozdravelaquo gradnje Verjetno je to le kaplja v morje pa vendar bodo lahko bolje ekološko ozaveščeni ljudje ki so se preselili v montažno hišo lepše spali vedoč da so in še pomagajo našemu planetu pri njegovi obnovitvi



7 VIRI IN LITERATURA Literatura 1 ReknagelŠprenger Grejanje i klimatizacija Građevinska knjiga Beograd 1984 1578 str 2 Antun Vila Jure Kovač Osnove organizacije in managementa Moderna organizacija Kranj 1997 319 str 3 Drago Vuk Mojca Knez Investicijski management Moderna organizacija Kranj 2004 156 str 4 Samo Medved Toplotna tehnika v zgradbah Fakulteta za strojništvo Ljubljana 1993 156 str 5 Andrej Berdajs Jože Bertoncelj Tadej Gruden Zlato Murn Amira Musi Branka Paulik Iztok Slokan Maja Štembalj - Capuder Franc Zorman Davorin Žitnik Janez Žitnik Gradbeniški priročnik Tehniška založba Slovenije Ljubljana 1998 509 str 6 Pšunder Torkar Ocenjevanje vrednosti nepremičnin Slovenski inštitut za revizijo Ljubljana 2003186 str 7 Tatjana Šeško Zinauer Gotova hiša Marles Eurotiskar 1998 20 str 8 Zakon o urejanju prostora Uradni list RS št 1102002 82003 ndash popr in 582003 ndash ZZK-1 9 Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji Uradni list RS št 662004 Viri 1Prikaz načrtov 1500 12880 Geodetsko podjetje Ljubljana d d 2006 2httpwwwnovolitsislogradfizikahtml 12 8 2006 3httpwwwslonepnetsubareashtmldirect=8000ampvir=amparhiv=2006ampmonth=08amplev0=1amplev1=4amplang=amplev2=45amplev3=ampfilt=ampview=novice 2 8 2006 4httpwwwslonepnetsubareashtmldirect=8005ampvir=amparhiv=2006ampmonth=08amplev0=1amplev1=4amplang=amplev2=45amplev3=ampfilt=ampview=novice 2 8 2006 5httpgradimocomgradimohtmlview=vodicampdirect=79amplev0=2amplev1=16amplang=amplev2=92amplev3=ampfilt= 10 8 2006 6httpgradimocomgradimohtmllev0=2amplev1=10amplev2=109ampview=vprasanjaampdirect=4601amparhiv= 10 8 2006 7 httpmarles-hisesi 3 8 2006



8 httpnlbsi 1 9 2006 9 httpskbsi 1 9 2006 10 httpcepibe 17 9 2006 11 Priloga Delo in dom stran 29ndash31 19 4 2006 12 Baza DURS Strokovna literatura za pridobitev licence za opravljanje poslov nepremičninskega poslovanja GZS Center za poslovno usposabljanje 2006 KAZALO TABEL TABELA 1 ANALIZA PROMETA Z NEPREMIČNINAMI 2000ndash2004 (VIR BAZA DURS)3 TABELA 2 POVPREČNA VREDNOST ENE NEPREMIČNINE (VIR BAZA DURS)3 TABELA 3 SESTAVA PRITLIČJA MONTAŽNE HIŠE VISION (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 TABELA 4 SESTAVA MANSARDE MONTAŽNE HIŠE VISION (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 TABELA 5 ANALIZA SWOT IZBORA MODELA MONTAŽNE HIŠE 5 TABELA 6 PRIBLIŽNI PRIMER IZRAČUNA KREDITA5 (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 TABELA 7 ANALIZA SWOT IZBORA MODELA KLASIČNE HIŠE 5 TABELA 8 GRADBENE FAZE GRADITVE KLASIČNE HIŠE (VIR WWWGRADIMOCOM) 5 TABELA 9 STRUKTURA CENE GRADBENIH STROŠKOV (VIR DELO IN DOM 2006) 5 TABELA 10 PRIMER IZRAČUNA KREDITA ZA NEPREMIČNINE PRI NLB D D (VIR NLBSI) 5 TABELA 11 IZRAČUN STANOVANJSKEGA KREDITA PRI SKB D D (VIR SKBSI)5 KAZALO SHEM SHEMA 1 POSTOPEK PRIDOBITVE GRADBENEGA DOVOLJENJA (VIR UE LJUBLJANA BEŽIGRAD) 5 SHEMA 2 UDELEŽENCI PRI GRADNJI HIŠE (VIRVUK KNEZ 2004) 5 SHEMA 3 ENAČBA ZA IZRAČUN TOPLOTNE PREHODNOSTI (VIR REKNAGEL ŠPRENGER 1984) 5 SHEMA 4 PRIKAZ PRIPRAVLJALNIH DEL (VIR WWWGRADIMOCOM) 5 SHEMA 5 PRIKAZ ZEMELJSKIH DEL (VIR WWWGRADIMOCOM) 5 SHEMA 6 DOVOLJENE OBREMENITVE TAL (VIR GRADBENI PRIROČNIK 1998)5 SHEMA 7 UDELEŽENCI PRI GRADNJI MODELA MONTAŽNE HIŠE 5 SHEMA 8 UDELEŽENCI PRI GRADNJI MODELA KLASIČNE HIŠE 5



KAZALO SLIK SLIKA 1 KOPIJA KATASTRSKEGA NAČRTA 12880 (VIR GEODETSKO PODJETJE LJUBLJANA D D)5 SLIKA 2 GEODETSKI POSNETEK 1500 (VIR GEODETSKO PODJETJE LJUBLJANA D D)5 SLIKA 3 GEOMEHANSKI PREREZ ZEMLJIŠČA (VIR WWWGRADIMOCOM) 5 SLIKA 4 MARLES MONTAŽNA HIŠA VISION (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 SLIKA 5 TLORIS PRITLIČJA IN MANSARDE MONTAŽNE HIŠE VISION (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 SLIKA 6 PORABA ENERGIJE PRI PROIZVODNJI DRUŽINSKIH HIŠ (VIR GOTOVA HIŠA MARLES 1998) 5 SLIKA 78 POSTAVLJANJE ZUNANJIH STEN (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 SLIKA 910 POSTAVLJANJE PLOŠČE (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 SLIKA 1112 SESTAVLJANJE STREHE (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 SLIKA 1314 SLIKOPLESKARSKA DELA (VIR WWWMARLES-HISESI) 5 KAZALO GRAFOV GRAF 1 POVPREČNA CENA Msup2 V euro V GLAVNIH MESTIH EVROPSKIH DRŽAV V 2005 ( VIR WWWCEPIBE )4 GRAF 2 POVPREČNA CENA Msup2 IZRAŽENO V euro HIŠE V SLOVENIJI ndash MAREC 2006 (VIR WWW SLONEPNET) 5 GRAF 3 RAST POVPREČNIH CEN ZA Msup2 IZRAŽENO V euro HIŠE V LJUBLJANI IN OKOLICI ndash MAREC 2006 (VIR WWWSLONEPNET)5 GRAF 4 MAKSIMALNE IN MINIMALNE CENE Msup2 HIŠE V euro V LJUBLJANI IN OKOLICI ndash MAREC 2006 (VIR WWWSLONEPNET)5 GRAF 5 MAKSIMALNE IN MINIMALNE CENE HIŠ V euro V MESECU MARCU 2006 (VIR WWWSLONEPNET)5 GRAF 6 POVPREČNA CENA ZA Msup2 V euro PARCELE V euro V SLOVENIJI ndash MAREC 2006 (VIR WWWSLONEPNET)5 GRAF 7 MINIMALNA IN MAKSIMALNA CENA Msup2 PARCELE V SLOVENIJI ndash MAREC 2006 (VIR WWWSLONEPNET)5 PRILOGE

bull Izračun temelja

IZRAČUN STROŠKOV IZDELAVE TEMELJA

Površina Cena SKUPAJ v SIT 1 Planiranje terena s točnosjto +- 3cm in strojno planiranje in 50 msup3 1320 SIT msup3 66000 SIT nabijanje 50 msup3 130 SIT msup3 6500 SIT 2 Izkop temeljev širine 1m ( 13 x 11 m) za hišo 1173 x 923 143 msup3 1920SITmsup3 274560 SIT 3 Izdelava opaža za temelj- dvostranski z deskami 53 msup2 2780 SITmsup2 147340 SIT 4 Polaganje in vezanje rebraste armature 40 palic 900 SITkom 36000 SIT Vezne sponke 50 kg 169 SITkg 8450 SIT 5Strojno vgrajevanje betona v temelje in stebre 32msup3 4070 msup3 130240 SITBeton3545 EN206 16360msup3 523520 SIT 6 Odstranitev opaža in postavitev opaža betonske plošče-enostranski 42 dolžinskih metrov višina opaža 21 msup2 3060msup2 64260 SIT 05m 7polaganje armaturne plošče dimenzije 96 za 108msup2 teža

10 mrež ( 120 msup2 ) 171 SITkg 95760 SIT

mreže 56 kg dolžina 6m x 2 m 8 Strojno nalaganje betona za ploščo višine 20 cm 21 msup3 16360 SIT msup3 343560 SIT 4070 SITmsup3 85470 SIT 9 HI za 108 msup2 Kolobar Izotek 7 m 108 msup2 8590 SITkolobar 137440 SITdelo 10 ur 2700h 27000 SIT SKUPAJ TEMELJ 1946100 SIT

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju rednemu profdrVuku ter izrednemu profdrBalantiču za strokovno pomoč pri izdelavi tega diplomskega dela Zahvaljujem se tudi Nini Žitko profesorici slovenskega jezika in književnosti za jezikovni pregled diplomske naloge


KLJUČNE BESEDE



KEYWORDS


KAZALO

1UVOD 1


12 CILJI 2













3 PRIKAZ PROBLEMA 5

31 HIPOTEZA 5






























(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)



















KLJUČNE BESEDE



KEYWORDS


KAZALO

1UVOD 1


12 CILJI 2













3 PRIKAZ PROBLEMA 5

31 HIPOTEZA 5






























(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)


















KAZALO

1UVOD 1


12 CILJI 2













3 PRIKAZ PROBLEMA 5

31 HIPOTEZA 5






























(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




















3 PRIKAZ PROBLEMA 5

31 HIPOTEZA 5






























(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)







































(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




































(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




























(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)























(vir baza DURS)




99 11 12 112 8



(vir baza DURS)




800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





















800 950

1810 1900 20002200

24002680

3000 3110 31503370

4250 4360

4840

7530

1500

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Turčija

Poljska

Sloven

ijaČeš

ka

Avstrij

a

Nemčij

a

Finska

Švedsk

a

Belgija

Nizoze

mska

Luksem

burg

Norvešk

a

Dansk

aIrs

kaIta

lija

Španija

Francij

a

[ Država ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]






1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





















1480

1064

1335

937

695 651 640 583741

500 504618

243

0200400

600800

10001200

14001600

Ljubljana

Lj-oko

lica

JPrim

orska

Gorenjsk

a

SPrimorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Koroška

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]





895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




















895823

920 9511023

11631237 1219

522

634

344

598649 665

782

14121480

1211 1064

995945

877

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

jun9

5

jun9

6

jun9

7

jun9

8

jun9

9

jun0

0

jun0

1

jun0

2

jun0

3

jun0

4

jun0

5

[ t ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



(vir wwwslonepnet)






0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)






















0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000


[ Vre

dnos

t v euro

]

minmaxpovp






255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





















255

9661

80

2448

1636 33 32 25 30

050

100150200250300

Ljublja

na

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primors

ka

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje ]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ]



47 2 2 6 4 2 1 3 2 8 1 8

958

695

400252

112 107 110 130300

50

522

790

200400600800

10001200

Ljubljana

Lj - oko

lica

J Prim

orska

Gorenjsk

a

S Primorsk

a

Savinjsk

a

Dolenjsk

a

Notranjsk

a

Podravsk

a

Zasav

ska

Posavs

ka

Pomurska

[ Področje]

[ Vre

dnos

t v euro

msup2 ] min

maks


(vir wwwslonepnet)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
















































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)










































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)































264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)























264 BIVALNA SOSESKA




















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)

































iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
























iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





















iDEJNA

































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)









































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)


































(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




























(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)






















(virVuk Knez 2004)


Investitor

Revizor

Nadzornik

Projektant

Izvajalec





kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)






















kjer je


























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)








































Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)

































Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
























Zaprtje vseh kotanj

Ravnanje terena



zemlje










ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)























ZEMELJSKA DELA


zaščita

Izkop gradbene jame



nosilnosti)


(v primeru nagiba)








NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
























NOSILNOST TAL

















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
































Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





























Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)


























Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





















Sestava pritličja












POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)























POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





























































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
















































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)

































Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)

























Investitor

Revizor Nadzornik


Izvajalec del






2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)






















2 faza









4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)






















4 faza






















SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)

































SIT1


















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)



































POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




























POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)





















POMANJKLJIVOSTI






PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI



ogroženo

































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)







































Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)




























Investitor

Revizor

Projektant

Izvajalci

Nadzornik






































(vir nlbsi)




(vir skbsi)






















































(vir nlbsi)




(vir skbsi)







































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
































(vir nlbsi)




(vir skbsi)
























(vir nlbsi)




(vir skbsi)








































































Documents

Model izbora klasične in montažne gradnje družinske hiše ...diplome.fov.uni-mb.si/vis/12096Plecko.pdf · Mentor: red. prof. dr. Drago Vuk Kandidat: Aleš Plečko Somentor: izr.prof.dr