MKIBN20080609-0026L

берзНИК

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

26 -

09 J

UNI

200

8 GO

DI

NA

- (P

RIL

OG

NA

TEN

DER

NI

K)

MAKEDONIJA, ÊTVRTA ME\U 10 NAJREFORMSKI ZEMJI VOSVETOT

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 09.06.2008 broj 26 берзНИК

Makedonija, ~etvrta me|u 10 najreformski zemji vo svetot

Golemo priznanie za Makedonija od Svetska banka -na grada za uspe{no sprovedenite reformi. Makedonija ena ~etvrto mesto na listata na 10 najreformski zemji vosve tot spored Izve{tajot na Doing business 2008 na IFC,~len ka na Svetska banka. Nagradata im be{e vra~ena napre mierot Nikola Gruevski i vicepremierot Zoran Stav -re ski, koi prakti~no, sakame nie da priznaeme ili ne, se -pak napravija pokrupni reformski zafati, nametnaa pona -pred ni zakonski re{enija i transparentno-finansiskiob vrski vo pove}e segmenti na ekonomski plan. A, trudotse koga{ se isplatuva...

- Da se znae {to da se napravi i da se napravi toa, nee isto. Za toa se potrebni {ampioni vo reformite, priz-

na va i Grem Viler, up -ra ven direktor voSvet ska banka, koj goot vori Forumot, koj seodr ̀ a vo Wujor{kataber za. Toj, pozdravuvaj -}i gi politi~arite odMa ke donija, Egipet, Hr -vat ska, Gruzija, Ko lum -bi ja, Saudiska Arabija iBu garija, i posakuvaj}iim dobredojde vo Fo ru -mot na novata grupa re -for mski {ampioni, na -gla sil deka site mo ̀ e -me da u~ime od nivnitepos tignuvawa i inova-tiv nite na~ini na koitie gi sprovedoa re -for mite.

Pred diplomatiteod sedumte najreforms-ki zemji vo svetot i po -ve }e pretstavnici naSvet ska banka, IFC igo lemi me|unarodni in -ves ticiski korpora cii,prisutnii na Refor m -ski ot klub, Gruevski i

Stavreski u{te edna{ gi istaknaa reformite {to gi spro -ve de Vladata, a koi nadvor od Makedonija se vrednuvaatmno gu pozitivno. Namaluvaweto na danocite, podobruva -we to na rabotata na katastarot, zabrzuvawe na procedura-ta za otpo~nuvawe biznis i formirawe kompanija i dru gi -te ne{ta koi minatata godina bea del od reformite so koie podobrena biznis-klimata i koi se smetaat za prednos-ti na Makedonija.

Vo odnos na visoko kotiranata pozicija na na{ata zem -ja vo grupata na najreformski zemji Gruevski uveruva deka,zem jata prodolùva so reformite, so podobruvaweto nabiz nis-klimata koja treba da rezultira so povisok eko -nom ski rast, so pove}e investicii, pogolem izvoz, pogole-

mo proizvodstvo i so otvorawe na pove}e rabotni mesta.

Po vpe~atocite od forumot premierot se pofali dekatok mu poradi reformite {to gi sprovede Vladata, na Ma -ke donija se gleda so mnogu po~it i kako na zemja koja e mno -gu pogodna i interesna za investicii. - Ne sme optovareniso toa na koe mesto sme, najva`no e rabotite da se za vr {u -va at i da se odi napred. Sekako deka priznanijata se pri-jat ni zatoa {to svetskite investitori zboruvaat za niv ipos tojano slu{aat za razni nagradi, taka {to dobro e dabi deme prisutni vo eden takov ambient.

Forumot, na{ite politi~ki lideri go ocenija kakodob ra prilika za sredbi so pretstavnici na pove}e ame ri -kan ski i evropski kompanii koi bile prisutni na nastanotvo Wujor{kata berza. - Ima interes za Makedonija zatoa{to koga edna renomirana institucija kako {to e Svetskaban ka zboruva vo najpozitivno svetlo za Makedonija, in -ves titorite veruvaat vo toa i vrz taa osnova dosta od nivne kontaktiraa i se interesiraa za pove}e detali, a nekoiod niv vo sledniot period i }e ja posetat na{ata zemja i }epo~ nat pregovori za kontkretni investicii, istakna Sta -vre ski potsetuvaj}i deka toa sepak e dolgoro~en proces.

- Ovoj forum na koj prisustvuvaa pove}e od 100 najpoz-na ti investitori vo svetot, kade {to za Makedonija sezbo ruva vo pozitivno svetlo, e najdobrata reklama i pre-po raka {to moè da se napravi za Makedonija so cel in -ves titorite da vidat deka vo Makedonija se slu~uvaatdob ri i pozitivni raboti, deka biznis-klimata i refor-mi te i se najzna~jani na Vladata, {to sekako }e rezultiraso pove}e investicii koi zna~at pogolem ekonomski rast,po ve}e rabotni mesta i podobar ìvoten standard, izjavivi cepremierot Stavreski.

Gruevski i Stavreski povtorija deka reformite sekon tinuiran proces i oti Vladata }e prodolì da rabotina site merki predvideni vo Programata, Prerodba vo 100~e kori za slednite ~etiri godini vo koja tokmu vrz osnovana preporakite od Doing business i iskustvata od drugizem ji se predviduvaat novi 50-ina reformski merki koi}e ja podobrat biznis-klimata.

Inaku, spored izve{tajot, Kako se pravi biznis 2008 naIFC najreformska zemja e Egipet, koja zaradi golemite re -for mi minatata godina ima i najgolem skok na listata, apo toa lider vo regionot e Hrvatska. Pokraj ~etvrtoto mes -to, me|u najreformskite zemji Makedonija na generalnatalis ta godinava e rangirana na 75 mesto, {to e skok za 21mes to. Na prvo mesto i godinava e rangiran Singapur kakozem ja vo koja e najlesno da se pravi biznis. Vo Izve{tajotse vklu~eni 178 zemji od celiot svet.

Sega ostanuva samo faktot da se nadevame deka Vla -da ta }e prodolì so vetenata reformska politika so sto -ti cite ~ekori so cel da vospostavi dinami~na ekonomija,vo najmala raka po primerot na Hrvatska ili kako Sin ga -pur. A zo{to ne?

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na берзНИК

e-mail: [email protected]

Pobeda na predvremenite parlamen-tarni izbori... doverba po vtor pat.... na -gra da od svetskite monetarci za prethodnosra botenoto... no i kritiki od nabquduva -~i te za tekot na izborite... oceni, misle-wa, komentari... Vo najgolem del pozitivnii site vo edna sedmica i site na adresa naeden tim, vladiniot...

Celosen triumf, se razbira ako se iz -ze mat kritikite okolu nasilnite obidi zado bivawe glasovi, iako mora da se priznaedeka tie gi serviraat postojano istite na -ci onalni strukturi... Reperkusii koi be -zus lovno }e izrodat i kratkoro~ni i dol-goro~ ni posledici, koi veruvam, }e gi ima,i po zitivni i negativni, i na doma{no i name |unarodno nivo, no najverojatno }e se re -{a vaat vo od, preku 100-te ~ekori, para-lel no so prerodbata ...

Va`no e samo na{ite politi~ki iz bra -ni ci da ~ekorat po svetski unificiranistan dardi, spored svetski definiranikri teriumi i pravila, kodirani da gi ot -vo rat vratite na NATO i na EU... kuloari vokoi Makedonija se smeta za interesna biz-nis destinacija...

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIберзНИК broj 26 Data 09.06.2008

KIB KUMANOVO

Добивката од 80 проценти- останува нераспределена

Vo vrska so objavenoto izvestuvawena 29.05.2008 za upotreba i rasporedu-vawe na ostvarenata dobivka vo 2007godina na Komercijalno InvesticionaBanka a.d. Kumanovo, objavuva deka enapravena tehni~ka gre{ka, poradi {toja objavuva koregiranata sodrìna naodlukata:

Nadzorniot Odbor odlu~i dobivkatapo odano~uvawe vo iznos od 9.091.598,00denari da se rasporedi kako {to sledu-va:

-20 % od iznosot na dobivkata poodano~uvawe ili vo apsoluten iznos od1.818.320,00 denari da se upotrebi zaformirawe na rezerven fond na banka-ta;

-80 % od iznosot na dobivkata poodano~uvawe ili vo apsoluten iznos od7.273.278,00 denari vo neraspredelenadobivka koi nema da se koristat zaisplata na dividenda na akcionerite.

VESTI BERZA.. VESTI BERZA...

ZK PELAGONIJA A.D. BITOLA

Реинвестирана добивкаод 120 милиони денари

ZK Pelagonija a.d. Bitola preku ce -nov no ~uvstvitelna in for macija dos ta -ve na do Makedonska berza ja informirajav nosta deka vo soglasnost so Od lu ka -ta za raspredelba na dobivkata za 2007go dina donesena na nivnoto Sobranietona akcioneri, koe se odrà na 21.04.2008go dina, informiraat:

- Reinvestiranata dobivka vovku pen iznos od 120.375.957,00 denari ece losno realizirana so nabavka na ned -vi` ni proizvodni objekti i oprema zaFa b rika za dobito~na hrana vo vkupnavred nost od 121.253.000, denari.

- Dopolnitelno e investiranovo zemjodelska mehanizacija vo iznos od88.105.000,00 denari.

- Isto taka vo tek e postapka zasklu~uvawe na dogovor za kupuvawe44.56.80 hektari zemjodelsko zemji{teod fizi~ki lica za vkupen iznos od15.153.000,00denari.

Navedenite investicii se izvr{eniod sopstveni sredstva na ZK Pelagonijaa.d. - Bitola.

Обичните акции на Пелагонија воСтопанска банка Битола без право нагласVo soglasnost so Re{enieto na gu -

ver nerot na NBRM (Br. 3495 od26.05.2008 g.), doneseno vrz osnova napret hodno re{enie od 20.11.2007 godina,ut vrdeno e deka od denot na donesu-vaweto na ova re{enie 63.381 obi~niakcii na ZK Pelagonija a.d. - Bi to la nemu nosat pravo na glas i isplata na di-vi denda vo Stopanska banka a.d. - Bi to -la, a NBRM vo soglasnost so Zakonot zaban kite }e sprovede proda`ba na nave-de nite ak cii po pat na javna berzanskaauk cija soglasno pravilata na Ma ke don -ska ta berza za dol goro~ni hartii odvred nost AD - Skopje.

So navedenite re{enija na gu ver ne -rot na NBRM ne se opfateni 19.400obi~ ni akcii so koi ZK Pelagonija a.d -Bi tola raspolaga bez nikakvi og ra ni ~u -va wa.

Soglasno Zakonot za upravnite spo -ro vi i Zakonot za bankite, ZK Pe la go ni -ja na 03.12.2007 godina podnese tu`ba zapo veduvawe upraven spor pred Up rav ni -ot sud zavede na pod U.br.5392/2007, soko ja bara poni{tuvawe na Re{enieto nagu vernerot na NB RM broj 6661/2 od20.11.2007 godina.

Upravniot spor pred Upravniot sudseu{te ne e zavr{en i postapkata e votek.

Soglasno pogore navedenite re {e -ni ja na guvernerot dividendata za 2007godina vo iz nos od 42.269.310,00 denari{to se isplati na 82.931 obi~ni akciisop stvenost na ZK Pe lagonija, mu pri-pad na na ZK Pelagonija i istata e is -pla tena na 21.04.2008 godina.

Гранит ја гради инфраструктурата за ЕРАСИТИGD Granit a.d. Skopje prevzema nova

rabota kade investitor e Saem investdoo Skopje za Izgradba na infrastruktu-ra i prva faza na komercijalno delovenobjekt - iskop i za{tita na grade`najama za potrebite na Kompleksot ERASITI. Vrednosta na dogovorot e3.978.116 evra, rokot za izvedba e 10meseci odnosno do 28,02,2009 god.

KHV NA 33-TATA GODI[NA KONFERENCIJA NA IOSCO

Предизвиците на пазарите на капитал под лупа нарегулаторитеPretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija Ma ri -

na Na}eva-Kavrakova u~estvuva{e na trieset i tretata Godi{na konferencija na Me -|u narodnata organizacija na Komisiite za hartii od vrednost (IOSCO) {to se odrà od26 do 29 maj vo Pariz, Republika Francija. Ovaa konferencija na edno mesto gi sobrasi te regulatorni tela od svetot, kako i ~lenovite na me|unarodnata finansiska zaed-ni ca. Na godi{nata konferencija na IOSCO u~estvuvaa pove}e od 750 delegati {irumsve tot, vklu~itelno i pretstavnici od nad 100 zemji. Celokupnata finansiska indus-tri ja diskutira{e za slu~uvawata na pazarite na kapital vo svetot i za predizvicite{to prestojat. Narednata, 34-ta konferencija na IOSCO }e se odrì vo Tel Aviv,Izrael vo juni id nata godina.

@ITO LUKS A.D. SKOPJE

Нови производи на пазарот

@ito luks a.d. Skopje na makedon-skiot pazar plasira dva novi vida na in -te gralen leb na par~iwa - graham i ba -var ski. Novite proizvodi, koi se podgot -ve ni od najkvalitetni ìtarki, bezupot reba na konzervansi, se odlikuvaatso podolg rok na traewe. Na pot ro {u va -~i te im se nudat i novite, podbreni pe -~i va, koi se prepoznatlivi po kvalite-tot i po prakti~nite pakuvawa.

OBEM NA STOKOVA RAZMENA NA RM SO STRANSTVO

Во првиот квартал од годинава – дефицит од 902 милионидолари Obemot na stokovnata razmena na Republika Makedonija vo periodot januari -

april 2008 godina e za 41.0% povisok od obemot vo istiot period od 2007 godina.Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vkupnata vrednost na izvozot nastoki od RM vo periodot januari-april 2008 godina iznesuva 1. 278. 794 iljadi SADdolari, a na uvozot 2. 181. 575 iljadi SAD dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e58.6%. Trgovskiot deficit vo periodot januari - april 2008 godina iznesuva 902. 781iljadi SAD dolari.

Trgovskata razmena po proizvodi pokaùva deka vo izvozot najgolemo e u~estvotona feronikelot, prerabotkite od nafta, proizvodite od èlezo i ~elik (valaniproizvodi) i oblekata. Vo uvozot najmnogu e zastapena surovata nafta, elektri~nataenergija i motornite vozila za prevoz na lica. Vo istiot period, najgolemo u~estvo voizvozot na stoki imaat zemjite-~lenki na EU 27 (62.2%) i zemjite od Zapaden Balkan(33.2%), a vo uvozot na stoki najgolemo u~estvo imaat zemjite od EU 27 (46.2%) i zemjitevo razvoj (31.9%). Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, RMnajmnogu trguva so Srbija, Germanija, Rusija, Grcija i Bugarija (52.3% od vkupnata nad-vore{no-trgovska razmena). So nekoi od ovie trgovski partneri RM ostvaruva suficitvo trgovskata razmena.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. OD DENES KREDITI SO POVISOKI KAMATI (**)2. AKO NAFTATA SE [TEDI VO SAD, MO@E I VO MAKEDONIJA (**)

02.06.2008 g. PONEDELNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

ДНЕВНИКs.7 VO KOSMOFON ]E SE DELAT OTKAZIs.7 ZGOLEMENO PROIZVODSTVOTO NA MLE -

KOs.7 ]E RASTAT PROIZVODSTVOTO I VRABO-

TU VAWATAs.7 AVIOBILETITE NA HARTIJA OTIDOA VO

IS TORIJATAБИЗНИСs.1 TIKVE[ SO POAGRESIVEN NASTAP I SO

NOVI VINAs.2 LO[O ]E BE]E AKO SKOKNEA KAMATITE

NA KREDITITE ZA STOPNASTVOTOs.5 MBI-10 PORASNA ZA 34,01 INDEKSNI

PO ENIs.15 AKCIITE NA ALKALOID - NAJTRGUVANIs.16 MBI-10 POVTORNO RASTES.16 PORADI SLABIOT PROMET SE INVESTI-

RA VO NERIZI;NI AKCIIs.16 RASTOT NA EKONOMIJATA GO OHRABRI

PA ZAROTУТРИНСКИ ВЕСНИКs.7 OD DENES KREDITI SO POVISOKI KA -

MA TIs.8 CENITE NA ZELENITE PAZARI SE LADATs.8 MENAXERSKA SMENA VO PRILEPSKI EU -

RO KOMPOZITВЕЧЕРs.7 POLITIKATA I PONATAMU VLIJAE NA

BER ZATAВРЕМЕs.6 AGRILEND PO^NUVA SO OTKUPs.6 NA BERZATA SE ZAVRTEA 2,3 MILIONI

EVRAs.7 POMALA NEVRABOTENOST I PONISKA

INFLACIJAs.7 EVROPEJCITE OGORÊNI PORADI SKA -

PO TO GORIVOВЕСТs.3 400 DOBROVOLCI GO NAPU[TAAT TE LE -

KOMНОВА МАКЕДОНИЈАs.1 AKO NAFTATA SE [TEDI VO SAD, MO@E

I VO MAKEDONIJAs.8 AGROKOR ZA EDEN MILION EVRA KUPI

220 KIOSCI VO CRNA GORA

S O D R @ I N A

VOVEDNIK .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3

VESTI BERZA.. . VESTI BERZA.. . . . . . . . . . .4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6

SVETSKI VESTI.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8-9

KINE+NAGEL DOOEL SKOPJE SO OPTI-MISTI^KI PLANOVI ZA IDNINATA . . . . . 10-11

POTTIKNUVAWE NA REGIONALNATASORABOTKA ME\U MAKEDONIJA I BUGARIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10-11

VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............12

BERZNIK - ̂ ETVRTOK, PETOK, SABOTA .. . . . . . . . . . .13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELATA JA ODBELE@AA.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZAZA HARTII OD VREDNOST.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na берзНИКAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;

e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

IKT Menaxer: Kiro VelkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКберзНИК e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКBroj: 26Data: 09.05.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: GRUEVSKI NA WUJOR[KA BERZA

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na берзНИКInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska Mickoska, Kiro SimonovskiKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Od 1 juni poskapea del od kreditite vo Ko -mer cijalna banka, informiraat dene{nite ves-ni ci. Glavna pri~ina se povisokite stapki nabla gajni~kite zapisi, koi NBRM gi zgolemi socel da ja zauzda inflacija ta. Vo Komercijalnaban ka velat deka po treto to zgolemuvawe i popo rastot na inflacijata, ko ja vo april iznesu-va {e 10,1 otsto, bankata se od lu~ila za selek-tiv no zgolemuvawe na kamatni te stapki, vodej}ipri toa smetka za svojata kon kurentska pozicija.Ka ko {to moè da se pro ~ita vo Utrinski ves-nik, i del od klientite na Stopanska banka rea-gi rale zaradi zgolemuvaweto na kamatite nane koi od karti~kite, a tie ne bile informiraniza poskapuvaweto. Za se ga, na staroto nivo os ta -nu vaat kamatite vo NLB Tutunska banka, od kade{to informiraat de ka o~ekuvaat da vidat kolku}e iznesuva stap kata na inflacija za maj i dalicen tralnata banka }e odi so novo zgolemuvawena stapkite na blagajni~kite zapisi.

Na istava tema Biznis go prenesuva misle -we to na profesor Tome Nenovski, koj smeta de -ka bankite trebalo da gi po~ekaat efektite odmo netarnata politika, koi davaat rezultatiprib li`no pet meseci po donesuvaweto. - Dob -ra ta strana e vo toa {to poskapuvaat kamatitena potro{uva~kite krediti i na negativnitesal da na kreditnite karti~ki, bidej}i narodotne ma pove}e tolku lesno da vleguva vo minus.Lo {o }e be{e ako skoknea kamatite na krediti -te na stopanstvoto i stanbenite krediti bidej}itoa bi zna~elo zabavuvawe na ekonomskiot rast.

Vo redovnata analiza na Alta Vista Brokervo Biznis, analiti~arite na ovaa brokerska ku -}a konstatiraat deka vo izminatata nedela pro -me tot bil vo ramkite na prose~niot od po ~e to -kot na godinata. Pritoa, prometot vo najgolemdel povtorno bil koncentriran na Oficijalniotpa zar, kade najtrguvana bila akcijata na Ko mer -ci jalna banka Skopje. Vo top pet trguvani akciimi natata nedela se najde i akcijata na Ma ke -don ski Telekomunikacii, koja ima{e nedelenpro met od 9,2 milioni denari, koja be{e najtrgu-va na na Redovniot pazar. - Poradi slabiot pro -met na Berzata koj e prisuten vo kontinuitet ve -}e nekolku meseci, i onie malkute investitorinas tojuvaat da investiraat vo {to e mo`no po -lik vindi i pomalku rizi~ni akcii. Moèbi za -

vr {uvaweto na predvremenite izbori }e doneseza nijansa porelaksirana situacija na na{iotpa zar na kapital, iako pred nas se u{te nekolkume seci na donesuvawe na komplikuvani politi -~ ki odluki, koi i toa kako }e imaat vlijanie vrzsos tojbite ne samo na berzata, tuku i vo celataeko nomija, se istaknuva vo berzanskata analiza.

Vo dene{nite pe~ateni mediumi se prenesu-va at i podatocite od Dràvniot zavod za sta-tis tika, spored koj moè da se konstatira dekane dovolnata pobaruva~ka i neizvesnoto eko -nom sko opkruùvawe se klu~nite faktori {tovo minatiot mesec vlijaele ograni~uva~ki vrzobe mot na doma{noto proizvodstvo. Pro iz vod -st voto vo pretprijatijata vo zemjava vo izmina -ti te meseci varira, no vo naredniot period seo~e kuva negovo zgolemuvawe, kako i porast nabro jot na vrabotuvawata.

Od statistikata e i vesta deka vkupnotopro izvodstvo na mleko vo minatata godina, vood nos na 2006, e zgolemeno za 41,5 otsto.

Dnevnik doznava deka mobilniot operatorKos mofon }e otpu{ti 40 do 50 vraboteni, kakopod gotovka za proda`ba ili prestruktuirawe nakom panijata po vlezot na Doj~e telekom vo OTE.Vo kompanijata ve}e se podgotvuvaat spisociteso prekubrojnite vraboteni, ~ii rabotni mestabi lo planirano da oe ukinat za da se namalattro {ocite na raboteweto. Od Kosmofon zasegani tu potvrduvaat nitu demantiraat vakvo ne{to,no me|u 400 vraboteni vladee neizvesnost, bi -dej }i ne se znaat uslovite pod koi del od niv }ebi dat otpu{teni od rabota i dali }e dobijatnekakov finansiski nadomest. Racionalizacijana rabotni mesta }e ima i vo fiksniot operator,Ma kedonski telekom, no ovde se raboti za do b -ro volno napu{tawe na rabotnite mesta na okolu400 vraboteni. Pritoa, onie so nad 25 godinista` kako otpremnina }e dobijat po 22.500 evra,a tie pod ovaa granica po 900 evra za sekoja go -di na sta`.

Ako naftata se {tedi vo SAD, moè i vo Ma -ke donija, e naslovot na tekstot vo Nova Ma ke do -ni ja, vo koj se veli deka katedrata za motori priMa{inskiot fakultet podgotvuva prira~nik vokoj }e se ukaè na site merki so koi moè efi -kas no da se minimizira potro{uva~kata na go -ri vo.


Evropskata centralna banka (EBC), ve -ro jatno, do krajot na godinata nema da doneseod luka za menuvawe na visinata na osnovna-ta kamatna stapka za da se spre~i natamo{ -ni ot rast na inflacijata, koja vo dràviteod evrozonata dostigna najvisok procent vopos lednite deset godini. Kako {to prenesu-va at site dene{ni vesnici, na pretstojnatasred ba na rakovodstvoto na EBC na 5 juni,se ga{nata osnovna kamatna stapka koja izne-su va ~etiri procenta nema da se namali, ia -ko takov poteg be{e najaven minatiot mesec.Spo red ekonomskite analiti~ari, do na ma -lu vawe bi moèlo da dojde najrano kon kra-jot na letoto ili na po~etokot na esenta, socel do krajot na godinata da se pottikne za -ba veniot ekonomski rast vo 15 dràvi na EU{to go koristat evroto kako nacionalna va -lu ta.

Doma{nite banki stanaa stranski, e nas -lo vot na tekstot vo Ve~er, vo koj se objasnu-va deka za samo nekolku godini sopst ve ni~ -ka ta struktura vo doma{nite banki komplet-no se smeni, odnosno vo golemite banki u~e -st voto na stranskiot vo vkupniot kapitaldos tigna duri 83 otsto, a kaj srednite i maliban ki okolu 60 procenti. I pokraj toa, kako{to ocenuvaat ekspertite, na~inot na rabotaos tana ist. Konkurencijata ne dade rezultat,stran skite akcioneri naplatuvaat visokika mati, a klientite ne se oslobodeni oddol gite bankarski proceduri.

Po dva meseca dvocifrena inflacija, vomaj taa beleì samo blago namaluvawe i sepo zicionira{e na 9,5 otsto vo odnos na is ti -

ot mesec minatata godina, - moè da se pro -~i ta vo Utrinski vesnik, koj vo svojot tekstse povikuva na rabotnata verzija na statis -ti~ kite podatoci za minatiot mesec. Sporedves nikot, so ova prakti~no se realizira na -ja vata deka inflacijata vo mart i vo aprilgo dinava go dostigna plafonot i deka vopre ostanatite meseci od godinava moè dase o~ekuva nejzino namaluvawe. Ekspertitesme taat deka stapkata na inflacija, sepaktre ba da gi alarmira nadle`nite instituciida primenat politika za nejzino zauzduvawe,oso beno poradi toa {to stanuva zbor za glo-ba len fenomen protiv koj mnogu zemji ve}e sebo rat.

Operatorite {to ja koristat mreàta naMa kedonski Telekom od ovoj mesec }e mupla }aat na fiksniot operator za 20 procen-ti pomalku od minuta razgovor, no toa nemada zna~i poniski ceni na razgovorite za gra -|a nite bidej}i namaluvaweto e nez na ~i tel -no, informira dene{en Ve~er. Od Ontel,vto riot fiksen operator od kade o~ekuvaade ka Makedonski telekom }e ponudi pogole-mo namaluvawe na golemoproda`nite ceni,ve lat deka i novite ne mu ovozmoùvaat dapo nudi konkurentni ceni na lokalni, me |u -grad ski i me|unarodni razgovori.

Pe~atenite mediumi ja prosleduvaat iauk ciite na no}nite vi{oci na struja, koiMEP SO zapo~na kontinuirano da gi prodavaod krajot na april. Kako najzainteresiranku puva~ na no}nata struja se javi Ce men tar -ni cata Usje, koja na trite posledni aukciiku pi 2.170 megavat-~asa struja, za {to na

ope ratorot mu uplati nad 50 iljadi evra.Ina ku, dosega MEPSO nude{e okolu 10.000mgv~. struja, no se prodadoa samo malku po ve -}e od 2.000 mgv~.

Vkupniot promet na Makedonskata berzavo prviot den od ovaa nedela i voedno pr vi -ot postizboren den iznesuva{e 8,35 milionide nari ili 136.000 evra, se veli vo berzan-ski te izve{tai na vesnicite. Poradi tolkuma liot promet, vrednosta na kompaniite koigo so~inuvaat berzanskiot indeks MBI-10opad na za 0,67% na 5712,99 poeni. Najgolempro met be{e ostvaren so akciite na Ko mer -ci jalna banka, vtora po obem be{e akcijatana Granit, a treta be{e akcijata na Al ka lo -id, koja ostvari promet od samo 6371 evra.Ber zanskite analiti~ari zaklu~uvaat dekaiz bornite rezulati ne dadoa pottik na in -ves titorite nitu da prodavaat nitu da kupu-va at poaktivno.

Vo site pe~ateni mediumi e prosledenslu ~ajot so trite cisterni so otrovni he mi -ka lii, koi seu{te se nao|aat na grani~niotpre min Blace od kosovska strana i ~ekaatdoz vola za tranzit od nadle`nite dràvniins titucii za da se vratat vo Iran. Vo cis-ter nite, spored oficijalnata carinskatadek laracija, se prenesuva nerafiniranoiran sko motorno maslo, {to e opasna hemiskama terija od koja se {iri nepodnosliva pea.Di rektorot na Carinata, Van~o Kargov jasmi ruva situacijata i veli deka nema da sedoz voli cisternite da ja pominat granicatase dodeka Inspektoratot za ìvotna sredinane dade viza za toa.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI


1. ECB NEMA DA JA NAMALI OSNOVNATA KAMATA PORADI INFLACIJATA (****)2. AD MEPSO PRODAVA NO]NI VI[OCI NA STRUJA NA DNEVNA OSNOVA (***)

03.06.2008 g. VTORNIK

ДНЕВНИКs.7 KAMATNATA STAPKA VO EU NE SE NAMALUVAs.7 MAKSTIL SO DOBIVKA OD 2,7 MILIONA EVRAs.7 MBI 02.06.2008s.7 CISTERNITE NA BLACE POLNI SO OTROV

БИЗНИСs.1 PROMETOT OD TRGUVAWETO PREPOLOVENs.2 VO JUNI BANKATA NEMA DA GI ZGOLEMI KAMATITEs.8 NOVI PADOVI NA BERZATAs.8 KAZNATA STIGNA!s.9 MBI 02.06.2008s.9 PAD NA MBI-10 I MBIDs.9 PROMETOT OD TRGUVAWETO PREPOLOVEN

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.1 MAJSKATA INFLACIJA 9,5 OTSTO?s.7 CISTERNI SO SOMNITELNA HEMIKALIJA STOJAT NA

BLACEs.8 INFLACIJATA VO MAJ 9,5 OTSTO?s.8 NO]NATA STRUJA INTERESNA SAMO ZA USJEs.8 ECB NEMA DA JA NAMALI OSNOVNATA KAMATA PORADI

INFLACIJATAs.8 MBI 02.06.2008

ВЕЧЕРs.1 DOMA[NITE BANKI STANAA STRANSKIs.6 DOMA[NITE BANKI STANAA STRANSKIs.6 NEMA DA SE MENUVA KAMATNATA STAPKA

s.6 NO]NITE VI[OCI ]E SE PRODAVAAT DNEVNOs.7 GRA\ANITE ]E POЧEKAAT ZA POEVTNI IMPULSs.7 VLADATA RASPRAVA ZA CISTERNITE SO HEMIKALII

ВРЕМЕs.6 EVROPA SO VISOKI KAMATNI STAPKIs.7 INVEST BANKA NE DELI DIVIDENDAs.7 NOV DIREKTORs.7 INFLACIJA NADVOR OD PREDVIDUVAWATAs.7 GASOT ]E JA STIGNE NAFTATA

ВЕСТs.2 AD MEPSO PRODAVA NO]NI VI[OCI NA STRUJA NA

DNEVNA OSNOVAs.7 OPASNATA HEMIKALIJA SE VRA]A NA KOCOVO

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 INVESTITORITE REZERVIRANI, ЧEKAAT ISHOD OD

IZBORITE s.8 POEVTINA REGISTRACIJA ZA 30 OTSTOs.8 STARO-NOVATA VLADA STARTUVA SO PAKET MERKI ZA

VRABOTUVAWEs.8 MNR BARA OTROVNITE HEMIKALII OD BLACE DA SE

VRATAT NA KOSOVOШПИЦ

s.1 MLADITE I STEЧAJCITE ATRAKTIVNI ZA VRABOTU-VAWE

s.8 OTROVNIOT TOVAR OD KOSOVO ЧEKA NOVA AMBALA@A

Vo site dene{ni vesnici, bez isklu~ok, epre nesena optimisti~kata vest deka infla -ci jata trgna vo rikverc. Otkako dva mesecipo red go preminuva{e psiholo{kiot prag od10 procenti, spored podatocite od Dràv ni -ot zavod za statistika, inflacijata vo maj ena nivo od 9,5 procenti. Namaluvawe na in -dek sot na tro{ocite na ìvotot vo maj godi-na va, vo sporedba so prethodniot mesec, eza beleàno najmnogu kaj zelen~ukot i toa za9,6 procenti. Ekspertite ocenuvaat deka in -fla cijata zasega stagnira, no ne moè so si-gur nost da se kaè kako taa }e se dviì void nina, bidej}i toa }e zavisi od dvièwatana cenite na hranata i na naftata.

Deka visokite ceni na hranata ne se samovo Makedonija, potvrda e i tekstot vo Ve~er,vo koj moè da se pro~ita deka vo poslednivedva meseci cenite na prehranbenite pro iz -vo di vo Evropskata unija se zgolemile za 7,1ot sto, {to e najgolemo zgolemuvawe od 1997go dina pa dosega. Izve{tajot na Eurostat, koje prenesen vo vesnikot, pokaùva deka te{ -ka ta finansiska kriza na svetskiot pazar ivi sokite ceni na naftata se pri~ina za ne -pod nosliva inflacija vo nekoi zemji od Is -to~ na Evropa, kade oddelni produkti pos ka -pe le i za 86 procenti. Za pomalku od edna go -di na, cenata na hranata vo Bugarija se zgole-mi za 25 nasto, vo Litvanija za 22 procenti,vo Ungarija 14, vo Romanija i Slovenija 12 i10 otsto vo ê{ka.

Ottamu, za da se ublaì ovoj svetskiprob lem, koj predizvika glad i bezredija vosve tot, generalniot sekretar na ON, Ban KiMun, na sredbata na lideri na vrvot na Or -ga nizacijata za hrana i zemjodelstvo (FAO)na ON vo Rim, pora~uva deka svetskoto pro -

iz vodstvo na hrana treba da se zgolemi za 50pro centi do 2030 godina za da se odgovori nazgo lemenata pobaruva~ka na hrana, prenesu-va Utrinski vesnik. Vo Makedonija proble-mot so skapata hrana mnogu silno se reflek-ti ra, bidej}i za kupuvawe hrana i pijalacied no semejstvo izdvojuva okolu 80 otsto odpro se~nata plata, {to e daleku nad prosekotvo EU, kade {to ovie izdatoci se od 10 do 20ot sto od prosekot na primawata.

Dene{en Dnevnik objasnuva zo{to cenitena gorivata vo Evropa se mnogu poskapi odonie vo SAD - pri~inata e {to dava~kite kondr ̀ avata vo evropskite zemji zafa}aat po -ve }e od polovina od maloproda`nata cena.Pri toa, rekorder e Germanija, kade {to da -no kot u~estvuva so 63 otsto vo krajnata cenana naftenite derivati. Dava~kite vo SADza fa}aat samo 12 procenite od cenata naben zinite, dodeka vo Makedonija udelot nada nokot, akcizata i na maràta za Okta iz -ne suva 53 otsto. Zatoa eden galon gorivo (3,8lit ri) ~ini samo 3,37 dolari, dodeka vo EUce nite se dviàt nad osum dolari za galon.Kaj nas cenata na eden galon evrosuper od 98ok tani iznesuva 7,07 dolari.

Vo top vestite vo dene{nite vesnici e ives ta deka Svedmilk Makedonija potpi{ado govor za izvoz na makedonsko mleko na ko -sov skiot pazar. Distributer }e bide firma-ta Nekst, a mese~no }e se plasira po 500 tonimle ko. Po ovoj povod, generalniot direktorna Svedmilk, izjavi deka so ova prakti~nopo~nuva nivnata delovna stra tegija najdo-broto makedonsko mleko da sta ne lider iz -voz nik vo regionot.

Makedonija treba da go zgolemi izvozotvo Kina za da se namali trgovskiot deficit,

po ra~uvaat ~lenovite na Me{ovitata make-don sko-kineska komisija za ekonomska so ra -bot ka vo dene{nite izdanija na vesnicite.Tr govskata razmena me|u dvete zemji laniiz nesuva{e 243 milioni dolari, {to e za 73ot sto pove}e vo odnos na 2006, no celokupna-ta trgovija otpa|a na uvozot od Kina, dodekavo periodot 1997 - 2006 godina prilivot nadi rektni investicii od Kina iznesuval 1,4mi lioni evra. Za Makedonija inaku, Kina evto ra zemja spored goleminata na trgovskiotde ficit, vedna{ po Ruskata Federacija.

Vesnikot Vreme najavuva deka kli rin { -ki ot dolg so Rusija e pred re{enie. Imeno,toj se planira da bide kompenziran so gasi-fi kacija na re~isi cela Makedonija. Vkup -na ta investicija }e iznesuva 80 milioni ev -ra, pri {to Makedonija }e treba da vloì 20mi lioni evra, a ostanatite 60 milioni }e gida de Rusija, gradej}i ja gasovodnata mreàniz zemjava.

Na pazarot na kapital vo maj se svrtenied vaj 8,9 milioni evra, {to e najslab prometvo sporedba so izminatite meseci, - moè dase pro~ita vo berzanskite izve{tai vo ves-ni cite. I vo ovoj mesec izostanaa stranskitein vestitori koi ve}e se prefrleni na re gi -o nalnite berzi. Pove}e od 60 procenti odpro metot go napravija doma{nite investito -ri koi kupuvaa i prodavaa akcii na sitno.Ki ril Mitrevski, direktor na Invest bro-ker, prognozira deka maliot promet na pa za -rot na kapital propraten so sitni tran sak -cii }e se zadrì i vo juni, bidej}i stranski -te investitori i ponatamu }e taktiziraat, akaj doma{nite igra~i i ponatamu vlijae psi-ho lo{kiot moment.



1. SVEDMILK ]E IZVEZUVA VO KOSOVO (****)2. INFLACIJATA VO MAJ POD DESET OTSTO (***)

04.06.2008 g. SREDA

ДНЕВНИКs.1 DR@AVNITE KASI SE PUMPAAT NA BENZINSKAs.7 INFLACIJATA VO MAJ 9,5 OTSTOs.7 SVEDMILK ]E IZVEZUVA NA KOSOVSKIOT PAZARs.7 KINA SE OTVORA NA MAKEDONSKI PROIZVODIs.7 SAMO NA DR@AVATA I ODGOVARA SKAP BENZINs.9 UNI BANKA SO NAJGOLEM FINANSISKI PORAST

БИЗНИСs.1 SKAPATA NAFTA BARA GLOBALNA AKCIJAs.1 U[TE EDEN ANEMIÊN DEN NA BERZATAs.1 MAKEDONSKO MLEKO I NA KOSOVSKIOT PAZARs.3 ENERGETSKITE PROEKTI INTERESNI ZA INVESTICIIs.3 MAKEDONSKO MLEKO I NA KOSOVSKIOT PAZARs.3 @IVOTOT POSKAP ZA 0,2 NASTOs.6 SKAPATA NAFTA BARA GLOBALNA AKCIJAs.8 U[TE EDEN ANEMIÊN DEN NA BERZATAs.8 AKCIITE NE ODAT SEKOGA[ NAGOREs.9 MBI 03.06.2008s.9 NOV PAD NA MBI-10s.9 PROMETOT SE VRA]A NA PROSEKOTs.12 ECB NEMA DA JA NAMALI OSNOVNATA KAMATNA STAP-

KAУТРИНСКИ ВЕСНИК

s.8 MAKEDONIJA SE POVE]E UVEZUVA KINESKI PROIZVO-DI

s.8 SVEDMILK ]E IZVEZUVA VO KOSOVO

s.8 MBI 03.06.2008s.9 MAKEDONCITE JA TRO[AT CELA PLATA ZA JADEWE

ВЕЧЕРs.1 REKORDEN SKOK NA CENITE NA HRANATAs.6 IZVOZ NA MLEKO NA KOSOVOs.6 BERZATA SENZITIVNA NA IZBORNITE INCIDENTIs.6 REKORDEN SKOK NA CENITE NA HRANATA

ВРЕМЕs.6 INFLACIJATA VO RIKVERCs.6 VODNA INJEKCIJA GI OSVE@I HIDROCENTRALITEs.6 DOMA]INSTVATA ]E DOBIJAT GAS ZA TRI GODINI

ВЕСТs.2 INFLACIJATA VO MAJ POD DESET OTSTO

НОВА МАКЕДОНИЈАs.6 KAMIONITE SO OTROVNI HEMIKALII TRET DEN ZA -

GLA VENI NA BLACEs.8 NEKOREKTNA KOREKCIJAs.8 UVOZOT OD KINA GO PUMPA TRGOVSKIOT DEFICIT NA

MAKEDONIJAs.8 SVETSKOTO PROIZVODSTVO NA NAFTA ]E GO DOS TIG -

NE MAKSIMUMOT DO 2020 GODINAs.8 SVEDMILK MAKEDONIJA ]E IZVEZUVA MLEKO NA

KOSOVOs.9 REGISTRACIJATA NA VOZILA VO MAKEDONIJA

NAJSKAPA VO REGIONOTs.9 SE POVE]E ZAINTERESIRANI ZA USLUGITE NA ONTEL


BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 берзНИК broj 26 Data 09.06.2008

NYVS PRVA NA LISTATA NA 2000 NAJGOLEMI SVETSKI KOMPANII

На овогодишната листа на најголемисвет ски стопански гиганти на Форбс сенај доа компании од 60 земј,меѓу кои до -ми нираат американските компании инај голем број се од банкарскиот сек-тор...

Vkuniot prihod {to go ostvaruvaatvo de~kite 2.000 svetski kompaniiiz nesuva okolu 30 milijardi dolari,

vkup nata dobivka 2,4 milijardi dolari,do deka pazarnata vrednost na ovie kompa -nii dostignuva 39 milijardi dolari. Vkup -ni ot broj na vraboteni vo ovie kompaniiiz nesuva 72 milioni lu|e. Ova se podato -cite koi spored metodologijata na Forbsgi ostvarija najgolemite svetski kompanii.Ime no, na ovogodi{nata lista na 2.000 naj-go lemi svetski stopanski giganti na Forbs

se najdoa kompanii od 60 zemji. Vo 2004 go -di na, koga za prv pat be{e objavena vakvalis ta, na nea se najdoa kompanii od 51 zem -ja. Spored metodologijata na Forbs, priran giraweto se zemaat predvid pove}ekri teriumi, kako {to se proda`bata, do -biv kata, vrednosta na imotot i pazarnataka pitalizacija.

Na listata i natamu dominiraat ame -ri kanskite kompanii, no ovaa godina niv -ni ot broj e namalen za 61 vo sporedba somi natata godina, i za 153 vo sporedba so2004 godina. Pri~ina za toa e neuspehot nadel od najsilnite amerikanski kompaniida go odràt ~ekorot so globalnata kon ku -ren cija.

Najgolem broj od kompaniite na lista-ta na Forbs se od bankarskiot sektor, komu

mu pripa|aat 315 kompanii. Ovie kompaniivo edno se i so najgolem imot od 58,3 mili-jar di dolari i najgolema dobivka od 398mi lijardi dolari. Na listata se nao|aat i123 kompanii od sektorot za nafta i gas,koi imaat najgolem vkupen prihod od 3,76bi lioni dolari i se na vtoro mesto sporedvkup nata dobivka od 386 milijardi dolari.

Listata ja predvodi britanskata bankaHS BC, ~ija aktiva Forbs ja procenuva naokolu 2,5 milijardi dolari.

Pozicii na listata obezbedija pove}epoz nati korporacii kako Mek Donalds,Nes tle, Tojota i Volt Dizni, no i brojnikom panii vo razvoj, na primer turskata te -le komunikaciska kompanija Turkel i in di -s ka ta kompanija za tehnolo{ki uslugi In -fo sis tehnoloxis.

SPORED IZBOROT NA FORBS

SEAF ]E INVESTIRA I VO MAKEDONIJAГлобалниот инвестициски фонд СЕАФ езаинтересиран за вложувања во мали исредни претпријатија во Србија, ЦрнаГора и Македонија и е подготвен во нивда инвестира суми од максимум 1,6милиони евра по компанија.

SEAF Saut Balkan Fondot e del odglo balnata investiciska kompanijaSE AF so sedi{te vo Va{ington. Ak -

ci oneri na fondot se vode~ki svetski iev ropski finansiski institucii, me|u koiEv ropskata banka za obnova i razvoj (EB -RD), USAID i Me|unarodnata finansiskakor poracija (IFC). Vo sopstveni~katastru k tura na SEAF u~estvuvaat i vladitena nekoi zemji, me|u koi Hollandija i

[vaj carija, {to dopolnitelno pridonesuvaza sigurnosta na investiciskoto portfo-lio.

Na prezantacijata na Fondot, odrànavo srpskata Stopanska komora, be{e objas-net osnovniot princip na raboteweto, kojse temeli na prezemawe na sopstveni~kiude li vo pretprijatijata, unapreduvawe nara boteweto i izlez od niv po period od~e tiri do {est godini. Spored direktor -ka ta za investicii na Fondot, Lorena Ra -dowi}, tie targetiraat kompanii so ed -nos tavna sopstveni~ka struktura (eden dotri sopstvenici) i so mnozinska doma{nasop stvenost.

Direktorkata za investicii na Fon -dot, Radowi} objasni deka kompanijata ko -

ja }e se javi za vlez na Fondot, mora da po -se duva razvoen potencijal, motiviran iis kusen menaxment i da se bavi so distri -bu cija, telekomunikacii, IT tehnologija,me dicina ili zemjodelstvo. SEAF ne e za -in teresiran za kompanii koi kotiraat naber za, koi se vo dràvna sopstvenost ilikoi vo svojata struktura imaat dominantnou~es tvo na stranski kapital.

Od svoeto osnovawe vo 1989 godina,SE AF investiral pove}e od 47 milionido lari vo nad 73 kompanii vo regionot,me |u koi i vo Makedonija, a raboti vo dva -e settina zemji i upravuva so kapital po go -lem od polovina milijarda dolari. (Bankamagazin)

AMERIKANSKIOT FOND VO POTRAGA PO NOVI KOMPANII

Италијанската банка Уникредит објави де ка ќепла ти околу 1.045 милијарди ев ра за да ја до -вр ши постапката со која ќе ги истисне малитеак ционери од деловна та единица ...

Italijanskata banka Unikredit ob javide ka }e plati okolu 1.045 milijardiev ra za da ja do vr{i postapkata so

ko ja }e gi is tis ne malite akcioneri odnej zi nata de lovna edinica Bank Austria.Vo svo eto oficijalno soop{tenie tie iz -javija de ka taa postapka e prijavena vo Tr -

gov ski ot sud vo Viena, po pozitivnotore{avawe na site sudski sporovi koi voAvstrija bi le vodeni za nejzino osporu-vawe.

Inaku, vo mart 2007 godina Unikrediti Up ravata na Bank Austrija zaedni~ki jaod redija cenata za vakvata transakcija navi sina od 129,4 evra za edna akcija, zavkup na gotovinska kompenzacija vo vred-nost od 950 milioni evra. Vienskiot tr -gov ski sud imenuva{e nezavisen revizor,koj ja potvrdi adekvatnosta na kompenza -

ci jata, no toa ne ja spre~i grupata maliak ci oneri na Bank Austrija sudski da jaos po rat istata, so obrazloènie dekacenata e preniska.

Unikredit soop{ti deka vo iznosot{to }e bide platen }e bidat vklu~eni iza konskite kamati i tro{ocite za spogod-ba so tuìtelite.

Istiot den koga be{e objaveno so op { -te nieto, akciite na Bank Austria bea is -klu ~eni od kotacijata na Vienskata berza.

ITALIJANSKATA BANKA SAKA DA GI ISTISNE MALITE AKCIONERI NA BANK AUSTRIA

SVETSKI VESTI...

UNIKREDIT - PLA]A MILIJARDA EVRA ZA RASCEPKANITE AKCII


FINANSISKITE[PEKULACII GIPUMPAAT CENITENA HRANATAСпо ред проценките на Обединетите на -ции, просечниот стопански раст во све-тот во 2008 година ќе изнесува само1,8%, што споредено со минатогодиш-ните 3,8% упатува на тоа дека светот сена оѓа на работ на сериозна криза

Kako glavni pri~ini za negativnitesvet ski trendovi, od Obedinetitena cii gi naveduvaat sostojbite na

ame rikanskiot pazar na nedvi`nosti ime |u narodniot finansiski sektor vo 2007go di na, koi prodolìja da se vlo{uvaat vote kot na ovaa godina. Nitu prognozite zaid nata godina ne se mnogu porazli~ni, ta -ka {to procenkite za globalniot ekonoms-ki rast se dimenzionirani na 2,1%.

Posledicite od vakvite dvièwa }egi po ~uvstvuvaat i zemjite vo razvoj, vokoi, nas proti minatogodi{niot ekonomskirast od 7,3%, ovaa godina se o~ekuva pro -se~ na stap ka na porast od 5%, a idnata go -di na od sa mo 4,8%.

Komentiraj}i go izve{tajot, po mo{ ni -kot na dràvniot sekretar na ON za eko -nom ski razvoj, Jomo Kvarme Sundaram,is takna deka pri~ina za sega{niot, kako iza idniot porast na cenite na hranata vosve tot se finansiskite {pekulacii pritr guvaweto so hrana. Cenite na hranata seod reduvaat odnapred i spored toa, vlija -nie vrz nivnoto formirawe, pokraj po nu -da ta i pobaruva~kata na pazarot, imaat ikrup nite {pekulacii na finansiskite in -ves titori.

Kako najgolemite rizici za svetskiotrast, vo izve{tajot se potencirani vlo {u -va weto na svetskata kreditna kriza, sla -bi ot dolar i zgolemuvaweto na cenata nanaf tata. Ovogodi{niot rast na amerikan-sko to stopanstvo e procenet na 0,2%, naja pon skoto na 0,9%, a na zapadnoevropsko-to na 1,1%. (MBMonitor)

OBEDINETITE NACII TVRDAT:

Според податоците на Заводот за ста-тис тика на ЕУ, стапката на инфлација воУни јата во мај достигнала висина од3,6%...

Spored podatocite na Zavodot za sta-tis tika na EU, stapkata na in fla -cija vo Unijata vo maj dostignala vi -

si na od 3,6%, najgolema vrednost vo pos -led ni te 16 godini i za 0,1% povisoka odpred vi duvawata na ekonomistite naBlumberg.

Pri~inite za vakvata sostojba glavnose lociraat vo rekordnite ceni na nafta-ta na svetskiot pazar. Cenata na eden ba -rel surova nafta vo poslednite 12 mesecie zgolemena dvojno i na 22 maj vo Wujork japos tigna rekordnata vrednost od 135,09do lari.

Visok rast beleì i cenata na hrana-ta, oso beno na p~enicata, koja vo posled-nite 12 meseci porasna za 45%, dodekacenata na p~enkata se zgolemi za 51%.

Evropskata centralna banka (ECB)nas tojuva da ja ograni~i stapkata na in -fla cija na nivo pod 2%, no vo posledniteosum godini toa ne i’ poa|a od raka. Socel da se izbori so visokata inflacija,ECB ja tar getira{e kamatnata stapka nanivo od 4%, {to pretstavuva najvisokavrednost vo pos lednite {est godini.(Blumberg; MB Mo ni tor)

Se do minatata godina operatorot naFrank furtskata berza, Doj~e ber -za, minuva{e niz dolg period na ne -

uspe{ni evropski dilovi. Najgolemataev ropska berza spored prihodite i pa zar -nata vrednost vo dva obidi ne uspea da jakupi Londonskata berza, a tri pati po redne uspea da ja otkupi nitu Eu ro nekst,evropskata berza formirana od ber ziteod Amsterdam, Pariz, Brisel i Lisabon.

Minatata godina Doj~e berzata objavide ka uspeala da sklu~i dogovor za spoju-va we so International Securities Exchange

Hol ding, vtorata po golemina berza za op -cii vo SAD, neposredno otkako Wu jor { ka -ta berza i pojde od raka za 14,6 milijar didolari da se spoi so Euronekst. Ovaazdelka ja ~ine{e Doj~e berzata 2,8 mi -lijardi dolari, a taa i obezbedi pozici jana najgolem transatlantski operator vobiznisot na trguvawe so derivativi vosvetot. Delumno blagodarenie na ovaazdel ka, koja be{e zaklu~ena vo dekemvri2007 godina, Doj~e berzata denovive jaoce nuvaat kako prili~no pametna. Prekuope raciite na Frankfurtskata berza, taadrì najgolem del od trguvaweto so ger -manski hartii od vrednost, a go posedu vai Eureks (Eurex), najgolemata ev rop skaberza na derivativi. Upravuva i soClearstream, eden od dvata najgolemi glo -balni provajderi na uslugi za kliring iporamnuvawe na trguvaweto so hartii odvrednost.

Prihodite na Doj~e berzata minatatago dina porasnaa za 18% vo odnos na 2006go dina i dostignaa 3,4 milijardi dolari.Do bivkata vo 2007 be{e za 37% pogolemavo odnos na 2006 godina i iznesuva{e 1,4mi lijardi dolari. Glavniot izvr{en di -rek tor, Reto Frankioni, izjavi deka Doj -~e berzata e berza so najgolema mo} za ge -nerirawe prihodi vo svetot.

Sega predizvik za Doj~e berzata e ka -ko da ja so~uva vakvata pozicija i da go

odr ̀ i nivoto na prihodi vo uslovi naras te~ka konkurencija. Nacionalniteber zi vo Evropa tradicionalno uìvalekva zi-monopolski status, me|utoa novatare gulativa gi otvora vratite za novi ti -po vi na elektronski berzi, koi nudat po -ef tino i pobrzo trguvawe.

Do sega edinstveno Chi-X, del od No -mu ra holdinzite, uspea da prezeme zna ~a -en del od trguvaweto od tradicionalni teevropski berzi. Me|utoa, na povidok se idrugi sli~ni planovi. Edna nova elek -tronska platforma za trguvawe, na re ~enaTurquoise, {to ja postavuvaat de vet inves-ticiski banki koi zaedno kontro liraatokolu polovina od trguvaweto so hartiiod vrednost vo Evropa, treba da po~ne dafunkcionira vo septemvri ovaa godina.

Vo me|uvreme, Nasdaq i negoviot odne odamna steknat partner, OMX, svoitepla novi gi fokusiraat, glavno, na SAD inor diskite zemji. Analiti~arite sme ta -at deka i site pogolemi evropski berzi }ego sledat trendot i }e pravat promeni vosopstvenite elektronski platformi.

Konkurencijata koja e vo podem moèda go podzapre rastot na prihodite naDoj ~e berza. Nekoi eksperti procenuvaatde ka vo godinite {to sledat rastot napri hodite na kompanijata ve}e nema dabi de dvocifren tuku ednocifren. Oddru ga strana, tie velat deka Doj~e berzatol ku intenzivno }e prodolì da go zgo -le muva biznisot so derivativi iporamnu vawa, {to prihodite {to toj i ginosi }e gi nadomestat nastanatite razli-ki.

Vo ovoj moment 65% od dobivkata predodano~uvawe na Doj~e berza doa|a odbiznisot so derivativi i poramnuvawa, atie ne se pod udar na novata re-gu lativa.Toa, verojatno, }e i ovozmoì na kompani-jata kralskata kruna da ja no si u{teizvesno vreme.

Најголемата европска берза според приходите и пазарната вредност 65% оддобивката пред оданочување ја обезбедува од бизнисот

со деривативи и порамнувања

NA SVETSKITE PAZARI NA KAPITAL

DOJÊ BERZATA - NAJGOLEMA MO] ZAGENERIRAWE PRIHODI VO SVETOT

INFLACIJATA OD 3,6% NAJVISOKA VO POSLEDNITE 16 GODINI

VO EVROPSKA UNIJA

Економските заедници на двете земји кон с та -ти раа дека во повеќето стопански гранки пос -то јат идентични производни програми, штоовоз можуваат воспоставување повисоки фор -ми на стопанска соработка. Како особено при-влеч ни сектори за бизнис посочени се туриз-мот, шумарството и дрвната индустрија, агро-ком плексот, текстилот

Makedonija i Bugarija kone~no }e vos -pos tavat biznis odnosi, kakvi {to zas lu -ù vaat dve sosedni evropski zemji. Na mi -na tonedelnata sredba odràna vo Skopje,pret stavnici na dvete biznis zaednicikon statiraa deka dosega{nata trgovskaraz mena od skromni 250 milioni evra morapod itno da se zgolemi, vedna{ otfrlaj}i

gi predrasudite i politi~kiot faktor, koido sega bile edinstvenata pre~ka za dobrade lovna sorabotka. Turizmot, {umarstvotoi drvnata industrija se granki koi se oso -be no privle~ni za sorabotka, izjavija dve -te strani i najavija intenzivirawe na biz-nis relaciite.

- Ovaa sredba }e ne pottikne da se an -ga ̀ irame pove}e na direktni kontakti i

so rabotka pome|u regionite. Vpro ~em, edenod koncepciskite stolbovi na razvoj naEv ropskata unija e razvoj i so ra botka nare gionite, osobeno prekugra ni~ nite. Na{apred nost e {to nemame kultu rolo{ki i ja -zi~ ni barieri, no nemame do volno inicija-tiv nost potencijalite od dve te strani dagi stavime vo funkcija na za edni~ki pro -iz vod, osobeno namenet za tre ti pazari.î nam deka nedostig na inici jativnost,pred se, se dolì na ne do vr {en proces nade centralizacija vo na{ata zemja i na iz -gra duvawe na kapacitetot na lokalni -re gionalni institucii i vlasta - ocenuvaGoran Rafajlovski, pretsedatel na re gi -o nalna komora - Skopje.

Kako {to be{e zaedni~ki konstatira-no, osobeno ima prostor za unapreduvawena sorabotkata me|u regionite vo ramkitena bilateralniot dogovor za realizacijana Programata za sosedstvo kako del odpro gramite za me|ugrani~na sorabotka naEU. Dosega{nite iskustva od sproveduva -

DOBRI OSNOVI ZAINTENZIVIRAWENA BIZNISOT


So pove}e od 52 iljadi vraboteni na830 lokacii so pove}e od 100 zemjivo svetot, Kine+Nagel e edna od vo -

de~ kite logisti~ki kompanii vo svetot. Sore kordnite dostignuvawa postignati mi -na tata godina vo site segmenti na svoetora botewe, Kine+Nagel ja zacvrsti pozici-ja ta kako edna od trite vode~ki kompaniivo transportot i logistikata na globalni -ot pazar. Najgolem porast kompanijata za -be leà vo godi{niot promet - 15,3% ili20.975 milioni {vajcarski franci, a netopro fitot e zgolemen za 15,9% ili 531 mi -li on {vajcarski franci.

Kine+Nagel vo Makedonija postoi od1996 godina i vo periodot na svoeto ra bo -te we pokaùva permanenten porast napre vezuvanite pratki. Imeno, ostvareniotobrt od 210 milioni denari minatata go -dina, kako {to istaknuva direktorkataBlagica Trpezanovska, za mala firma od17 vraboteni e respektibilna brojka. Kol -ka vo e podobruvaweto vsu{nost, najdobrogo vori podatokot deka vo 2006 godina obr-tot bil 78,8 milioni denari. Iskaànopre ku koli~ina na prevezena stoka, poras-tot e od 3.200 toni vo 2006 godina na 23 il -jadi toni vo minatata godina. - Ovie re -zul tati pokaùvaat deka i makedonskotosto panstvo odelo po nagorna linija, zatoa{to, logi~no, transportot e tesno povrzanso sostojbite vo dràvata - veli Tr pe za -nov ska.

Osnovnata aktivnost na Kine+Nagel voMa kedonija e logisti~ka poddr{ka na svo -i te klienti pokrivaj}i {irok spektar naus lugi po~nuvaj}i od tradicionalnitetipovi na transport - kamionski, avions-ki, brodski preku skladirawe vo soodveni

ma gacini, carinski aktivnosti i na ci o -nal na distribucija. Poseben akcent voniv noto rabotewe se stava na koristewetona naprednite tehnologii vo transportno-to upravuvawe, internet baziranite prog -ra mi za sledewe na pratkite, kako i kom-plet ni monitoring uslugi na procesite nalo gistikata. - Od na{eto dosega{no is -kus tvo, avionskiot transport, na nivo nace lata kompanija, zabeleà zgolemuvaweod 31,6%, a vo Makedonija e vo minimalenpo dem ovaa godina. So ogled na visokitece nite za avionskiot transport, na na{itekli enti im nudime re{enija so ostanatitevi dovi na transport - objasnuva Tr pe za -nov ska. - Dokolku stanuva zbor za evrop-ski te destinacii, klientite gi op slu ̀ u -va me so na{iot redoven zbiren kamionskitrans port, koj na klientite im ovozmoùvani ski transportni tro{oci i brza ispora-ka na pratkite. Stanuva zbor za eden per-fek ten sistem na rabotewe, koj pokraj fi -zi~ kiot transport na stokite nudi kom-plet no pratewe na stokite i navremenoin formirawe na klientite za nivniotsta tus.

Mreàta za zbiren kamionski trans-port na Kine+Nagel se bazira na eden cen-tra len i sedum regionalni magacini koislu ̀ at kako podr{ka na nacionalnitekan celarii i povrzuvawe na 38 evropskidr ̀ avi. Vakvata dostava na pratki ovoz-mo ̀ uva brzo tranzitno vreme.

- Vo Makedonija, dokolku stanuva zborza evropskite destinacii,se zabeleùvazgo lemuvawe na kamionskiot prevoz vo od -nos na drugite vidovi transport, zatoa {toe mnogu poeftin i pobrz - veli Trpe za nov -ska. - Imaj}i predvid deka na{iot pazar e

KINE+NAGEL DOOEL SKOPJE SO OPTIMISTI^KI PLANOVI ZA IDNINATA

STRANSKITE INVESTICII - POZITIVENSIGNAL ZA TRANSPORTERITE

При ливот на странски инвестиции иза живувањето на македонското сто -

панство овозможија оваа фирма, ко јае алка во синџирот на една од во -

дечките компании во транспортот илогистиката на глобалниот пазар, дабележи исклучителни резултати восвоето работење. Во фирмата сме -таат дека влезот на странските ин -вестиции не ќе значи само поголемангажман за нив, туку и поширо коприфаќање на европските и свет -ските стандарди во работењето

POTTIKNUVAWE NA REGIONALNATA SORABOTKA ME\U MAKEDONIJA I BUGARIJA

we to na ovaa programa pokaàa deka nama kedonskite institucii i organizacii ime neophodno pogolemo iskustvo i treningvo podgotovkata na proektite za aplicira -we na Programata za sosedstvo, kade {tobu garskite institucii i organizacii mo -àt da pomognat so svoite iskustva i eks -per tizi.

Inaku, Republika Bugarija e tradici o -nal no eden od desette trgovski partnerina Republika Makedonija i naj~esto me|upr vite pet. Trgovskata razmena, vo pos -led nive 20 godini bila vo postojan podem,pri {to izvozot se dvièl od 12,7 do 256mi lioni dolari, a uvozot od 23,3 do 255,8mi lioni dolari. Komperativnata analizaza trite meseci od 2008 godina vo odnos nais tiot period lani zabeleèn e rast vovkupnoto nadvore{no-trgovsko ra bo teweod nad 71 milioni dolari ili 83,8%. Nastranata na izvozot evidentirano e zna -~aj no zgolemuvawe od re~isi 48 mi lionido lari, kako rezultat na zgolemeniot iz -voz na rudite na bakar, olovo i cink i natop lo i ladno valanite proizvodi. Porast

od okolu 24 milioni dolari ima i vo uvoz -noto saldo, koe se dolì na zgo le meniotuvoz na odpadoci i ostatoci od le giran~elik. No, za àl, makedonskata stra nabeleì trgovski deficit vo sive ovie 20godini i toj se dviì od 5,8 do 158, 2 mil-ioni dolari.

Biznismenite se soglasija deka imazna ci na zgolemen interes kaj ekonomskiteza ednici na dvete zemji za sozdavawe name {oviti firmi, no zagriùva toa {toglav no takvite firmi rabotat vo oblastana trgovijata i uslugite. Nedostatokot naka pital gi ograni~uva mo`nostite za for -mi rawe na me{oviti pretprijatija vo pro -iz vodstvoto, pred se vo energetikata, cr -na ta i oboenata industrija, hemijata, pro -iz vodstvoto i prerabotkata na drvo, elek-tro industrijata. Sepak, vo pove}eto grankina stopanstvoto, osobeno vo agrokomplek-sot, metaloprarabotuva~kata, tekstilnataindustrija vidlivi se identi~ni pro iz -vod ni programi, ottamu proizleguva i pot -re bata od vospostavuvawe povisoki formina stopanska sorabotka.


mal, imame mnogu po~esta potreba za zbi -ren transport, otkolku drugite vidovitrans port.

Evi dentnoto razdviùvawe vo stopan-ski te tekovi vo dràvava, pottiknato i sopri livot na stranski investicii, vo Ki ne -+ Nagel go do~ekuvaat so optimizam, bi dej -}i toa }e zna~i i zgolemen anga`man naniv nata firma vo idnina. Vo odnos naobez beduvaweto kamionski prevoz, vofir mata postoi celosna podgotvenost dase odgovori na barawata na klientite, bi -dej }i vo dràvava ima dovolno prevoz ni -~ ki firmi, koi gi zadrùvaat ev rop ski -te stan dardi na rabotewe i kva li te totna us lugite. No, postoi re a len prob lemso è lezni~kiot transport, i toa odpo ve }e pri~ini. Ed nata e {to è lez -ni cata na porane{na Ju gos -la vi ja, najmnogu za ra divoj ni te {to se vo dea naovie pros to ri, os ta -na na nivoto koe {tobe {e pred ras pa dotna dr ̀ avata, od nos noret ko koj inves ti ra{evo oso vre me nu va we naè lez ni~ kiot soobra }aj.

- Problem so dos tava na kon-tej ne ri, ne dostig na lokomo tivi i dotraja -nos ta na va gonite koi baraat pos tojanoser visirawe pre t s tavuva mnogu golemprob lem. So moder nizacija na èleznica-ta, so investira we na novi lokomotivi iè lezni~ko po vr zuva we na na{ata zemja soso sedstvoto e ne{ to {to treba da go na -pra vi è lez ni~ ki ot transport eden od vo -de~ kite - objasnu va Trpezanovska.

Kako problem ve}e podolgo vreme seblo kadite i {trajkovite kaj na{iot juènso sed, odnosno vo pristani{teto Solun,koe ne samo za Makedonija, tuku i za Ko so -vo, e najbliskoto i najiskoristenoto pris-ta ni{te. - Problemi so Solunskoto pris-ta ni{te postoele i vo minatoto, no godi-nava {trajkovite i blokadite traat ve}e{est meseci, {to e realen problem za na -{i te uvoznici i izvoznici. Ottuka, na{a

za da~a i obvrska be{e da obezedime sood-vet no re{enie za transportot na kontej ne -ri. Vo zavisnost od potrebite na na{itekli enti nudime transport od prista ni{ -ta ta vo Dra~, Bar, Varna i Rieka - poten-ci ra direktorkata Trpezanovska.

I pokraj ovie problemi, vo Kine+Nageldo oel Skopje maksimalno se trudat da giza{ titat interesite na nivnite klienti,spro veduvaj}i ja politikata za podednakov

tret man kako za malite taka i za golemitefir mi.

Zaradi spektarot na uslugite {to moèda gi ponudi, ovaa firma sorabotuva sokom panii od site stopanski sektori vo dr -à vava. No, zaradi tipot na pazarot, ma ke -donskata filijala na svetskiot lo gis -ti~ki gigant, ne moè da gi ponudi iplasira vo dràvava site uslugi. Ed na od

niv e dogovornata logisti ka, koja naklientot mu nudi kom pletna usluga

pri uvoz ili iz voz na pratkite,kompletno ma gacinsko rabotewe,selektira we i kapilarna dosta-va, so {to logisti~arot stanuvasos ta ven del na raboteweto ifunk cioniraweto na klientot.Ka ko {to objasnuva Trpe za nov -ska, iskustvoto im pokaàlodeka kaj nas rabotite pobavnose menuva at. Od druga strana

pozitiven pri mer e dràvniotzavod za statisti ka, koja za raz-

lika od porano, koga so po datociteza stopanskite dvièwa doc ne {e po

dve tri godini, godinava ve}e vo martbea prezentirani lanskite rezultati.

Nam, a i na drugite kompanii, tie finan-siski podatoci ni se potrebni ne samo kakobaza vrz koja gi pravime na{ite planovi naraboteweto vo idnina, tuku i da si golocirame vistinskoto mesto na transport-niot pazar vo Makedonija.

V.M.

Бродски превозKine + Nagel prestavuva lider vo brodskiot transpot na svetsko nivo vrz osnova na

brojot na godi{no preveze kontejneri. Kine + Nagel Skopje dava svoj doprinos za glob-alnata pozicija na kompanijata so postojano zgolemuvawe na svoite klienti — veliTrpezanovska - Pokraj golemiot broj na firmi uvoznici koi koristat brodski transportna relacija Azija — Evropa, zavidna e i brojkata na firmi izvoznici, posebno od oblas-ta na metalurgijata, kako {to se Feni industri, Silmak, Maksil, koi imaat navistinainteresni koli~ini za na{i uslovi. Nie kako firma, po pat na javen tender dobivmedel od transportite na Feni i rabotevme za niv minatata godina, a i godinava.Vsu{nost, Feni e u{te eden primer {to zna~i vleguvaweto na stranski investitor vozemjava. Ve u~i na nov na~in na funkcionirawe i ne samo {to }e ima pove}e anga`man,tuku samata rabota na tie firmi }e nametne nov tip na odnesuvawe.

Поважни индикатори за Република БугаријаBugarija, kako biv{a komunisti~ka zemja,

a se ga ~lenka na EU, doìvea makroekonoms-ka sta bilnost i pozitivna stapka na porastpo go le miot ekonomski pad vo 1996 godina.Stend-baj spogodbata od 300 milioni do la -ri, dogovo re na so IMF kon krajot na 2001 go -di na, koja ima {e za cel da gi nadmine vi so -ki te stapki na si roma{tija i ne vra bo te nost,i pomogna na dr ̀ a vata da ja oddrì eko nom -ska ta stabilnost, a vo isto vreme da se na -ma li deficitot vo bu xe tot i da se od dr ̀ iin flacijata.

Vo 2007 godina Bugarija zabeleà realnastap ka na porast na BDP od 6,1%, a BDP poì tel (paritet na kupovna mo}) lani iznesu-va{e 11.800 dolari. Stapkata na inflacijadostigna 7,6%. Izvozot ima{e vrednost od19.77 milijar di dolari, a spored struktura-ta, nego go so ~i nuvaaobleka, obuvki, ~elik,è lezo, ma {i ni, oprema, gorivo. Pritoa, naj-golemi trgovski partneri na Bugarija, sporedpodatocite od 2006 godina, se Italija, Tur -ci ja, Germanija, Grcija i Belgija.


VESTI BERZA... VESTI BERZA...

VO PRVOTO TRIMESEÎE OD 2008 GODINA

Nerevidirani Bilansi na uspeh, za periodot od 01.01.-31.03.2008 godina objavija site kotirani dru{tva. Vo peri-odot na izvestuvawe od dostavenite finansiski izve{tai, 25 dru{tva iskaàle dobivka a 13 zaguba.

Vkupnata objavena dobivka na kotiranite dru{tva za prvite tri meseci od 2008 godina e za 58,4% pomala vo odnosna istiot period od prethodnata 2007 godina. Vkupnata objavena dobivka na kotiranite dru{tva za prvite tri meseciod 2008 godina pretstavuva 12,19% od vkupno ostvarenata dobivka za 2007.

KOTIRANITE KOMPANII SO NAMALENA DOBIVKA


1. MASLOTO ZA JADEWE BRILIJANT POEVTINO ZA TRI DENARI (*****)2. STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE (****)

05.06.2008 g. ÊTVRTOK

Trendot na poskapuvawe na kreditite vozem java, e edna od nose~kite temi vo po ve }e -to dnevni vesnici. Po minatonedelniot po -rast na kamatite vo Komercijalna banka, odv~e ra i Stopanska banka najavi porast na ka -mat nite stapki do eden procent. Spored eks -per tite zgolemuvaweto na kamatite e o~e ku -va no poradi zgolemenite kamati na blagaj -ni~ kite zapisi i kontinuiranata inflacija.Ime no, Stopanska banka gi zgolemi kamatni -te stapki na denarskite krediti i na de nar -ski te depoziti. Vo soop{tenieto na bankatase veli deka promenite se napraveni vo sog -las nost so signalite dadeni od monetarnatavlast za korekcii na kamatnite stapki naban karskite krediti. - So odlukata da gizgo lemime kamatite veruvame deka }e se za -dr ̀ i makroekonomskata stabilnost, {to nadolg rok }e ovozmoì kamatnite stapki da seodr ̀ uvaat na nivoto na vode~kite razvienizem ji. Prisposobenite kamatni stapki se od -ne suvaat na oro~enite denarski depoziti,{ted nite smetki, kreditnite karti~ki, doz -vo lenite pre~ekoruvawa i kratkoro~nitede narski krediti. Promenite se odnesuvaatvo prosek od 0,5 do eden procenten poen na -go re. Kaj kreditite so obezbeduvawe imotili depozit ostanuvaat nepromeneti do se -ga{ nite kamatni stapki - soop{tuvaat odSto panska banka.

Inaku, spored izjavata na guvernerot,Na rodna banka gi zgolemila kamatnite stap-ki na blagajni~kite zapisi za da im ispratisig nal na bankite i tie da gi zgolemat ka ma -ti te. Prakti~no preku ovaa merka, poskapitekre diti treba da dovedat do namaluvawe naop{ tata pobaruva~ka i vo krajna linija davlijaat na namaluvawe na inflacijata. Za -se ga Ohridska banka i Tutunska se u{te }era botat spored dosega{nite propi{ani ka -

mat ni stapki, barem do krajot na mesecot, seraz bira, dokolku monetarnata politika nepre zeme novi zatezni merki vo ovoj segment.

Koga sme kaj bankite, u{te edna novina,no pozitivna. Ohridska banka voveduva novakre ditna linija nameneta isklu~ivo za pro-fe sionalci {to se zanimavaat so razli~nipro fesii. Ohridska banka, kako del od gru-pa cijata Sosiete èneral, kreditite odprog ramata nare~ena, Ekspert gi nameni zali ca so pravni, medicinski i tehni~ki pro-fesii, no moè da ja koristat i novinari,umet nici i drugi lica. Ponudata opfa}a na -men ski i nenamenski krediti za investicii,ka ko i krediti za zapo~nuvawe biznis. Kre -di tite se odobruvaat so minimalni formal-nos ti, bez investiciski plan, po konkurent-ni kamatni stapki, na iznos do 100.000 evra,so grejs-period od {est meseci i so rok naot plata do 15 godini.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate dekana Makedonska berza v~era{niot trgovskiden trite indeksi go zavr{ija so pad. Ma ke -don skiot berzanski indeks -MBI-10 beleìopa |awe za 1,50 indeksni poeni, odnosno0,03%. Indeksot na Javno poseduvani dru{t -va - MBID opadna za 78,53 indeksni poeni,od nosno 1,23%, a Indeksot na obvrznici naMa kedonskata berza - OMB za 0,44 indeksnipo eni, odnosno 0,40%. Inaku, v~era samo To -p li fikacija, Alkaloid i ZK Pelagonija ost-va rija promet od 35,8 milioni denari, {topret stavuva{e 73% od prometot so akcii vokla si~no trguvawe. Site drugi akcii {to beapred met na trgovska razmena na pazarot za -ed no ostvarija promet pomal od 14 milionide nari. Na redovniot pazar v~era be{e ost-va ren promet od 1,7 milioni denari. Naj go -le mo u~estvo vo prometot imaa akciite narud nikot za nemetali Strmo{ od Pro bi{ -

tip so promet od 0,4 milioni denari reali -zi rani vo samo edna transakcija

Vo fokusot na dene{nite vesnici e ives ta za {tipskata kompanija Brilijant kojastar tuva{e so proizvodstvoto vo novata fa -b rika opremena so najsovremena tehnologijaza proizvodstvo na maslo za jadewe. - Vo no -va ta fabrika se vloèni 9,7 milioni evra.Do sega{noto dnevno proizvodstvo od 70 tonise ga e zgolemeno na 150 toni maslo za jadewe.So surovina se snabduvame od Rusija, Bu ga ri -ja i od Srbija, a vo posledno vreme kon ku ren -t no stanuva i surovoto maslo od Romanija iMol davija, veli komercijalniot direktor naBri lijant, Zlatko Mihajlov. Novata opremae od svetskiot proizvoditel na prehranbenateh nologija GEA Vestfalija. Opremata epris posobena da prerabotuva, pokraj maslood son~ogled, i maslo od {e}erna repka, soja,pa muk, pa duri i od palma. Inaku, poradi na -ma lenite tro{oci na proizvodstvo, maslotoza jadewe se prodava so namaleni ceni, od -nos no poevtino za tri denari.

Namaluvawe ima i kaj mlekoto, no ne napro da`nata tuku kaj otkupnata cena. De ne{ -ni te vesnici objavija deka Svedmilk ja na -ma li otkupnata cena na mlekoto za eden de -nar. - Cenata e namalena poradi dvojno po go -le mite koli~ini na mleko poradi periodotna laktacija, No, od mlekarata tvrdat dekani tu eden sto~ar {to do{ol da go predademle koto ne e odbien.

Sto~arite tvrdat deka otkupnata cena ena malena za dva denara, {to }e se odrazi vrzren tabilnosta na proizvodstvoto i }e go re -du cira brojot na dobitokot. - Do 31 maj Sved -milk, mlekoto go otkupuva{e po 29 denari, aod po~etokot na ovoj mesec za litar pla}a po27 denari - velat od Federacijata na far -me ri.


ДНЕВНИКs.5 MASLOTO ZA JADEWE BRILIJANT POEVTINO ZA TRI DE NA -

RIs.5 PONISKA OTKUPNA CENA NA MLEKOTOs.11 KREDITI OD OHRIDSKA ZA PROFESIONALCIs.11 STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE

БИЗНИСs.1 OD AVGUST ZEJTINOT POEVTINs.1 UVOZOT NA HRANA I GORIVO MESE^NO JADE 180 MILI O -

NI DOLARIs.1 ZGOLEMEN PROMETOT- MINIMALEN PAD NA INDEKSOTs.9 MBI 04.06.2008s.9 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSIs.9 AKCIITE NA TOPLIFIKACIJA - NAJTRGUVANI

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.8 STRUJATA VO REGIONOT POSKAPUVA, MAKEDONIJA

ZASEGA SO ISTA CENAs.8 OHRIDSKA BANKA VOVEDE EKSPERT-KREDITI ZA PROFE-

SIONALCIs.8 MBI 04.06.2008s.9 ]E GI VRATI LI SKAPATA HRANA NA[ITE LU\E NA SELO?s.9 MASLOTO BRILIJANT SO PONISKI CENIs.9 BANKITE EDNA PO EDNA GI POSKAPUVAAT KREDITITE

ВЕЧЕРs.1 KOSOVARITE GO BLOKIRAA BLACE s.1 MAKEDONIJA DOBI NAGRADA ZA TOP REFORMATORs.1 BRILIJANT OTVORI FABRIKA VREDNA 10.000.000EUR

s.5 SE OÊKUVAAT REKORDNI PRINOSIs.6 KREDITI ZA PROFESIONALCIs.7 KAMATITE ZGOLEMENI ZA 1 OTSTO

ВРЕМЕs.1 KAMATITE ODLEPIJAs.6 VO MAKEDONIJA IMA RESTRIKCII NA STRUJA?s.6 TRI KOMPANII SO PROMET 600.000 EVRAs.6 NA NIVITE SE PEÊ NOVATA CENA NA LEBOT

ВЕСТs.7 BRILIJANT OTVORI NOVA FABRIKA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.1 NA BLACE SMRDEA VO VOZDUHOT, STRAV VO KOSKITE s.8 TRI TRANSAKCII GO KRENAA PROMETOT NAJAVA ILI SLU -

ÂJ NOST? s.8 ZGOLEMENATA PONUDA JA NAMALI OTKUPNATA CENA NA

MLEKOTOs.8 NAMALENI DANOCI ZA BENZINOT ZNAÎ POPULIZAMs.8 GLOBALIZACIJATA VO RIKVERC OD VISOKITE CENI NA

NAFTAs.9 BRILIJANT OTVORI NOVA FABRIKA ZA MASLOs.9 GRUEVSKI VO WUJOK JA PRIMI NAGRADATA ZA REFORMA-

TORSKA MAKEDONIJAs.9 STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE

ШПИЦs.1 POLICAJCI ZATRUENI OD KAMIONITE NA BLACE?s.6 STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITEs.8 VO MAKEDONIJA NEMA OTROVEN ZEJTIN?




1. DEFICITOT BROI 902,7 MILIONI DOLARI (***)2. NAFTATA POEVTINI POD 122 DOLARA (***)

06.06.2008 g. PETOK


Top vest vo site mediumi e nagradata{to premierot Nikola Gruevski ja dobi zare formite {to gi sprovede Makedonija, spo -red koi, vo izve{tajot Duing biznis 2008,zem java e rangirana na visokoto ~etvrtomes to na listata so 10 najreformski zemji vosve tot. - Tokmu poradi reformite {to gispro vedovme, na Makedonija se gleda so mno -gu po~it i kako na zemja koja e mnogu pogodnai interesna za investicii - izjavi Gruevskipo Forumot na investitori od Reformskiotklub, koj go organizira{e Me|unarodnata fi -nan siska korporacija(IFC).

- Ne sme optovareni so toa na koe mestosme. Najva`no e rabotite da se zavr{uvaat ida se odi napred. Sekako deka priznanijatase prijatni, zatoa {to svetskite investitorizbo ruvaat za niv i postojano slu{aat za raz -ni nagradi, taka {to dobro e da bideme pri -sut ni vo eden takov ambient - istakna Gru -ev ski.

Vicepremierot Zoran Stavreski izjavide ka ostvarile kontakti so pove}e ame ri -kan ski i evropski kompanii {to u~estvuvaana nastanot.

- Ima interes zatoa {to koga edna re no -mi rana institucija kako Svetskata bankazbo ruva vo najpozitivno svetlo za Make do -ni ja, investitorite veruvaat vo toa. - istak-na toj.

Vest koja isto taka e prisutna vo siteeko nomski rubriki e i deka vo prvite ~etirime seci od godinava, trgovskiot deficitdra mati~no raste vo razmena so stranstvo.Ves nikot Biznis na ovaa tema pi{uva deka vonad vore{no-trgovskata razmena, realizi ra -na vo prvite ~etiri meseci od godinava, dr -

à vata ostvarila deficit od 902,7 milionido lari. Ova pretstavuva re~isi dvojno zgo -le muvawe vo sporedba so istiot period mi -na tata godina, koga deficitot iznesuval456,8 miliona dolari. Vkupnata vrednost naiz vozot na stoki od Makedonija, vo periodotja nuari-april iznesuva okolu 1,28 milijardido lari, a na uvozot 2,18 milijardi dolari.Naj golemo u~estvo vo izvozot ima feroni ke -lot, proizvodite od èlezo i ~elik (valanipro izvodi) i oblekata, dodeka vo uvozot naj -mno gu e zastapena surovata nafta, elektri~ -na ta energija i motornite vozila. Vo toj pe -ri od, Makedonija najmnogu izvoz ostvarilavo zemjite ~lenki na EU - 62,2 nasto i vozem jite od Zapaden Balkan - 33,2 procenti, avo uvozot na stoki najgolemo u~estvo imaatzem jite od EU i zemjite vo razvoj. Sporedvkup niot obem na nadvore{no-trgovskataraz mena, Makedonija najmnogu trguva so Sr -bi ja, Germanija, Rusija, Grcija i Bugarija.

Naftata na svetskite berzi padna pod122 dolari za barel, e naslov vo UtrinskiVes nik, a e vest koja ja objavuvaat site medi-u mi. Cenata na naftata na svetskite berziv~e ra prodolì da se namaluva pod 122 do -la ri za barel. Po 22 maj, koga amerikanskatai evropskata nafta gi dostignaa svoite re -kor di od 135,14, odnosno 135,09 dolari zaba rel, nivnata cena se namali za okolu 10ot sto. Na padot vlijae namalenata pobaru-va~ ka, koja minatata sedmica vo SAD zabe le -à namaluvawe za 1,4 otsto, dodeka zalihitena nafta se zgolemija za 2,9 milioni bareli.

O~ekuvawata na Berzata ne se ostvaru-vaat e naslov na analizata vo vesnikot Biz -nis, vo koja se objasnuva deka i ~etvrtiot den

po izborite se povtoruva padot na makedon-ski ot berzanski indeks MBI-10. Duri i na -ma luvaweto na tarifite na trguvawe i na -do mestocite za depozitarite, {to go napra-vi ja Makedonskata berza (od 0,6% na 0,4% potran sakcija) i Centralniot depozitar (od0,135% na 0,125”), koi na drugite berzi imaatgo lemo vlijanie vrz obemot na trguvaweto, ane retko i na cenite na akciite, kaj nas toa nepre dizvika nikakvi promeni.

So uvoz na rafinirano maslo od Ar gen -ti na od avgust zejtinot poeftin e naslov natekst vo Vesnikot Biznis. Vo po{irokataana liza na ovaa tema, stoi deka gotovitepro izvodi se poisplatlivi od dorabotkite.Stra tegijata za industriska politika na dr -à vata, za periodot do 2020 godina, treba dagi definira industriskite granki koi }epri donesat za zgolemuvawe na vrabotenostai povisok standard na ìveewe. Izminativego dini, izvozot na visokodohodovni uslugibe {e vo dlabokata zadnina. Vo 2000 godinalo not u~estvuva{e so 48 procenti, a vo 2002go nadmina 50-procentnoto u~estvo vo vkup-ni ot izvoz, pi{uva Biznis.

Vo Ve~er, kako i vo drugite vesnici moèda se pro~ita deka Makedonski Telekomdvoj no gi zgolemi brzinite na Maks ADSL pa -ke tite za gra|anite i za biznis korisnicite.No vite pretplatnici koi }e sklu~at dogovorna edna godina dobivaat bes-platen MaksAD SL vo prviot mesec, a korisnicite na pos-toj nite paketi, za da gi koristat novite br -zi ni treba da migriraat kon novite paketi,pri {to migriraweto e besplatno.

ДНЕВНИКs.12 VRAÊNA NAGRADATA ZA TOP-REFORMSKA ZEMJAs.12 TRGOVSKIOT DEFICIT STANA REKORDENs.12 AVSTRIJA SAKA POVE]E SORABOTKAs.12 MBI 05.06.2008

БИЗНИСs.1 DEFICITOT BROI 902,7 MILIONI DOLARIs.1 IZBORITE POMINAA, PROVIZIITE SE NAMALIJA A

MBI-10 SE U[TE PA\As.3 GOTOVITE PROIZVODI - POISPLATLIVI OD DORA-

BOTKITEs.3 MAXADSL PAKETI SO DVOJNO ZGOLEMENI BRZINIs.5 OFICIJALNI DOZVOLITE ZA NOVI BROKERI I IN-

VESTICIONI SOVETNICIs.8 IZBORITE POMINAA, PROVIZIITE SE NAMALIJA, A

MBI-10 SE U[TE PA\As.9 MBI 05.06.2008s.9 PAD NA MBI-10 ZA 0,38 PROCENTIs.9 PROMETOT OD TRGUVAWETO 16,2 MILIONI DENARI

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.1 ZA 4 MESECI TRGOVSKI DEFICIT OD 902 MLN. DOLARIs.7 TRGOVSKIOT DEFICIT DRAMATI^NO RASTE - ZA 4

MESECI STASA 902 MILIONA DOLARIs.8 NOVI INTERNET-PAKETI SO DVOJNO ZGOLEMENI BR-

ZINI OD TELEKOM

s.8 NAFTATA POEVTINI POD 122 DOLARAВЕЧЕР

s.6 HRVATI SAKAAT DA VLO@AT VO VETERNICIs.6 CENATA NA NAFTATA PO^NA DA PA\As.6 EVN SAKADAJA KUPI ALBANSKATA DISTRIBUCIJAs.7 ADSL SO DVOJNO POGOLEMA BRZINA

ВРЕМЕs.1 @ETVATA I SUBVENCIITE RAKA POD RAKAs.6 ZA PEKARITE NEMA LEB BEZ 25 DENARIs.6 AMBO POSIGUREN OD BURGAS - ALEKSANDROPOLUSs.6 @ETVATA I SUBVENCIITE ODAT RAKA POD RAKA

ВЕСТs.9 NAFTATA PADNA POD 122 DOLARA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 BERZATA POD RA^NA KO^NICAs.8 MAKEDONIJA NUDI [EST PATNI PRAVCI NA KON-CE -

SI JAs.8 SAEM NA TURIZAM PRED RAMSTORs.8 POEVTINUVA NAFTATA NA SVETSKITE BERZIs.8 DVOJNO ZGOLEMENI BRZINITE NA INTERNET PAKE-

TI TE OD TELEKOMOTШПИЦ

s.7 DVOJNO POBRZ INTERNETs.7 KOSMOFON IM POMAGA NA DECATA SO POSEBNI POT -

REBI


1. BRENDOT BEKUTAN - LIDER VO REGIONOT (****)2. KOSMOFON VLEGUVA VO FIKSNATA TELEFONIJA? (**)

31.05.2008 g. SABOTA


Odbeleùvaweto na jubilejot - 30 godi-ni od postoeweto na proizvodite Bekutan,eden od najpoznatite brendovi na farmacev -t skata industrija Alkaloid, nesomneno e topvest vo site dene{ni vesnici. Vo izminatitetri decenii, kako {to informira pe~atot,pro dadeni se pove}e od 40 milioni par~iwadet ski krem bekutan, inaku lider vo be be{ -ka ta kolekcija, ~ii proizvodi se klini~ki ider matolo{ki testirani i razvieni vo so ra -bot ka so dermatolozite i so pedijatrite. Napros lavata, na koja be{e promoviran i no vi -ot proizvod od kolekcijata Bekutan, anatom-ski oblikuvani peleni, @ivko Mukaetov,pret sedatelot na Upravniot odbor na Al ka -lo id, najavi za idnata godina kontinuiranoin vestirawe vo novi proizvodi, investira -we vo novi znaewa kaj vrabotenite i {irewena kompanijata.

Mobilniot operator Kosmofon, kako {toin formiraat del od vesnicite koi se po vi -ku vaat na neoficijalni izvori, najavuvavlez vo fiksnata telefonija. Iako operato -rot e nostrificiran kako fiksen u{te preddve godini vo Agencijata za elektronski ko -mu nikacii, dosega ne po~na so davawe uslugiod ovoj rang. Izvesno e deka Kosmofon }evle ze vo fiksnata telefonija za dve nedeli,so {to Makedonski telekom, po Ontel, }e do -bie seriozna konkurencija na pazarot nafiks nata telefonija.

Makedonskiot elektroprenosen sistemope rator (MEPSO) na poslednata aukcija nano} ni vi{oci na elektri~na energija, za pe -ri odot 9 - 15 juni godinava prodade 2.450 me -ga vat-~asovi struja i zaraboti 80.000 evra,se veli vo soop{tenieto od kompanijata, koego prenesuvaat vesnicite. Na aukcijata,

skop skata Cementarnica Usje kupi 490 mega-vat-~asovi elektri~na energija, a kompani-jata Rudnap od Belgrad, Srbija - 1.960 mega-vat-~asovi. Kako {to stoi vo soop{tenieto,ot kako se odrùvaat aukciite za proda`bana no}nite vi{oci na struja, sega za prvpat epro dadena celata ponudena elektri~naener gija.

Visokiot trgovski deficit od 902 mili -o ni dolari za prvite ~etiri meseci od godi-na va, i vo sabotnite izdanija na pe~ateniteme diumi e tema za koja pi{uva. Taka, Ut rin -ski vesnik vo podolgiot osvrt, go postavuvapra {aweto dali vo Makedonija se znae kakvae opasnosta od dramati~no visokoto minusnosal do i kakvi posledici moè da predizvi-ka toa vrz makedonskata ekonomija, osobenodo kolku so vakvo tempo prodolì da sedviì do krajot na godinava. Ova od pri~ina{to matematikite zboruvaat deka, ako mnogusko ro ne se smeni ne{to vo pozitivna nasoka,pos toi rizik trgovskiot deficit do krajot nago dinava da nadmine dve, pa duri i 2,5 mili -jar di dolari.

Visokite kamati ne gi pokolebaa gra |a -ni te, e naslovot na tekstot vo Vreme, vo kojmo ̀ e da se pro~ita deka zgolemuvaweto naka matnite stapki na denarskite krediti kajne koi od bankite ne dovede do namaluvawena pobaruva~kata za zaemi kaj gra|anite.Dnev nata dinamika ostanala ista, a najmnogu,spo red izjavite na bankarite, se baraat ne -na menski krediti.

Vikend izdanijata na vesnicite infor -mi raat i deka @itoluks a.d. Skopje ne ja ga -ran tira cenata na lebot i ne znae dali }eot kupi doma{na p~enica. Od rakovodstvotona kompanijata istaknuvaat deka eventual-

noto zgolemuvawe bi zaviselo od cenata nap~e nicata i od tro{ocite za gorivata, {to vopos ledniot period se mnogu visoki.

Dene{en Dnevnik informira deka hr -vat skiot pazar }e bide zatvoren za makedon-sko to sirewe. Ova se dolì na zabranata nauvoz na site proizvodi od ìvotinsko potek-lo od zemji {to nemaat izvozni broevi za Ev -rop skata Unija, {to ja sproveduva Hrvatska.So nea }e bidat pogodeni del od makedon-skite firmi, koi so godini izvezuvaat jajca,mle ko i mle~ni proizvodi i mesni prerabot-ki na hrvatskiot pazar. Od Ministerstvotoza zemjodelstvo se obiduvaat da ja ubedat hr -vatskata vlada da ja izzeme Makedonija odovaa odluka, barem dodeka Hrvatska ne stane~lenka na Unijata. Vo istiot vesnik moè dase pro~ita deka Makedonija ne planira daza brani uvoz na ovo{je i zelen~uk od Turcija,ka ko {to v~era napravi Rusija so obrazlo -è nie deka turskite proizvodi se polni sopes ticidi i se otrovni. Vo Direkcijata zahra na velat deka gi sledat odlukite na Bri -sel i deka ottamu nema takva informacija.

Vo berzanskiot izve{taj na Nova Ma ke -do nija se beleì u{te eden siroma{en tr -gov ski den. Sepak, kako iznenaduvawe na de -not se istaknuva Tehnometal-Vardar, ~ija,ina ku niskolikvidna akcija, v~era be{e in -te resna za investitorite. Imeno, bea istrgu-va ni 0,4 otsto od glavnicata na kompanijataili 310 akcii. Toa {to od po~etokot na godi-na va dosega bile istrguvani pomalku od 130ak cii od ovaa kompanija, gi pottikna anali-ti ~arite da se zapra{aat na {to se dolìin teresot za ovie akcii.

ДНЕВНИКs.9 NE SE GARANTIRA CENATA NA LEBOTs.9 NEMA ZABRANA ZA UVOZ NA HRANA OD TURCIJAs.9 HRVATSKIOT PAZAR ZATVOREN ZA MAKEDONSKOTO SI -

RE WEs.9 MBI 06.06.2008

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.7 VISOKIOT TRGOVSKI DEFICIT ZAKANA ZA DEVI-Z NI -

TE REZERVIs.7 KOSMOFON VLEGUVA VO FIKSNATA TELEFONIJA?

ВЕЧЕРs.1 BRENDOT BEKUTAN - LIDER VO REGIONOTs.1 KOSMOFON I FIKSEN OPERATORs.4 BRENDOT BEKUTAN - LIDER VO REGIONOVs.6 KOSMOFON I FIKSEN OPERATOR?s.6 MEPSO ZARABOTI 80.000 EVRAs.6 TRGOVSKI DEFICIT OD 902 MILIONI DOLARIs.7 MA\AR TELEKOM ]E GI POVLEÊ AKCIITE OD WU-JOR -

[ KA TA BERZAs.7 GRAHAM I BAVARSKI INTEGRALNI LEBOVI

ВРЕМЕs.5 BEKUTAN GO PROSLAVI 30 RODENDENs.5 VISOKITE KAMATI NE GI POKOLEBAA GRA\ANITE

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 DENOT REZERVIRAN ZA REZERVATA TEHNOMETAL-VAR-

DARs.8 CENATA NA STRUJATA NA BALKANOT ]E RASTE VO

NAREDNITE PET GODINIs.8 MAKEDONECOT IMA 200 EVRA ZA HRANA I 50 EVRA ZA SE

DRUGOs.9 KRIVI^NI PRIJAVI ZA DANO^NO ZATAJUVAWE VO

TUTUNSKI KOMBINAT - PRILEPs.9 ALKALOID I SO ANATOMSKI OBLIKUVANI PELENI BE -

KU TANs.9 SLABA EKONOMSKATA SORABOTKA ME\U MAKEDONIJA

I BUGARIJAШПИЦ

s.6 EKONOMSKATA SORABOTKA SO BUGARIJA E MNOGUSLABA

s.6 MEPSO ]ARI 80.000 EVRA


ГЛОБУСs.30 DOBIVKI IMA, DIVIDENDA NEMAMalku se kompaniite {to kotiraat na Makedonskata berza koi na

svo ite akcioneri godinava re{ija da im podelat del od lanskata do -biv ka. Ekspertite go odobruvaat ova nerasfrlawe so sredstvata, none i nemaweto planovi {to so akumuliranata dobivka, a u{te pomalkune transparentnosta kon akcionerite koi imaat pravo da znaat za {to}e bidat upotrebeni nivnite pari.

KAПИТАЛs.10 MAKEDONIJA POZADOL@ENA I OD AFRIKASpored podatocite dobieni od Svetska banka, Makedonija e po za -

dolèna i od Afrika. Sepak, na listata na dol`nici spored Svetskaban ka, vo odnos na zemjite od regionot, situacijata i ne e tolku lo{a.

s.10 ]E POEVTINI REGISTRACIJATA NA VOZILA ZA 30%Namaluvawe od 30% za registracijata na avtomobilite e prvata

od luka {to ja najavi premierot Nikola Gruevski, eden den po pobeda-ta na izborite.

s.10 GRANIT ]E GO GRADI ERA SITI VO SKOPJEKonzorciumot na makedonski izveduva~i predvodeni od Granit e

iz bran za najdobar ponuduva~ na tenderot za izgradba na kompleksotEra Siti na slovene~kata grupacija ERA, {to vo narednite pet godinitre ba da se izgradi na prostorot kaj Skopski saem.

s.10 VO DEKEMVRI ]E TRGNE TRAMVAJOT VO SKOPJEPo dve decenii prazni zboruvawa, tramvajot vo Skopje stanuva re -

al nost. Gradskata vlast minatata nedela go pretstavi proektot za iz -grad ba na lesna èleznica-tramvaj vo glavniot grad.

s.24 ZO[TO AGROKOR GI POVIKUVA GRA\ANIGE DA GLASAATZA VMRO-DPMNE?

Makedonskite parlamentarni izbori, na koi hrvatskite marke -tin {ki eksperti gi isprobuvaat, ve}e isprobanite taktiki na poli-ti~ ka kampawa vo Hrvatska, predizvikaa u{te eden nenadeen poli-ti~ki anga`man na najgolemata hrvatska privatna kompanija Agrokor.Iz vr{niot potpretsedatel Qerka Puli}, stana “manekenka” na kam-pa wata na vladeja~kata politi~ka partija vo Makedonija, pi{uva hr -vat ski Business.hr

s.27 FRANCUSKATA MONTIPE ]E GRADI FABRIKA ZA AV TO -DE LOVI VO BUNARXIK

Francuskata kompanija Montipe do krajot na godinata }e zapo~neso izgradba na fabrika za proizvodstvo na avtomobilski delovi zamotori vo Slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Ova e prva francus-ka grinfild investicija vo Makedonija.

s.28 ZO[TO E “ZAMRZNAT” IMOTOT NA SVISLION VO AGRO-PLOD DR@AVATA ]E BARA KRIMINAL VO AGROPLOD

Izjavata na srpskiot biznismen Rodoqub Dra{ ko vi}, sopst ve ni -kot na Svislion, po odlukata za zamrznuvawe na del od nivniot imotvo Agroplod, gi vklu~i alarmite vo javnosta deka se slu~uva ne{tosim ptomati~no.

s.40 SE OÊKUVA NOV KVALITET VO PROIZVODITE I US LU -GI TE

So poslednite akvizicii na skopskite Izvozna i kreditna i In -vest banka od strana na stranski bankarski grupacii, brojot na make-don ski banki poseduvani od stranci se zgolemi na 13, od vkupno 17 ko -mer cijalni banki na pazarot.

s.42 KROACIJA OSIGURUVAWE JA PREZEMA AUTOMAKEDONI-JA?

Vesnikot Biznis novine od Srbija objavi deka hrvatskata KroacijaOsiguruvawe e vo seriozni pregovori za prezemawe na nekolku kompa -nii niz regionot. Vo Makedonija, spored Biznis novine e ve}e dogovo -re na akvizicijata na kompanijata Automakedonija, vo BiH se pregovaraza dve prezemawa, a za prezemawe na slovene~kata Adriatik Slo ve -nik ve}e e dadena konkretna ponuda.

s.43 MAKSTIL ]E GI POKRIE ZAGUBITE OD MINATITE GODI-NI

Sobranieto na akcioneri na Makstil na svojata redovna sednicado nese odluka za raspredelba na dobivkata, so koja celiot iznos odos tvareniot profit vo 2007 godina se rasporeduva za pokrivawe naza gubite od prethodnite godini.

s.44 SO BLOK TRANSAKCIJA PRODADENI 3,7% OD PRILEP-SKA PIVARNICA (26.05-30.05)

Minatata nedela ja odbeleà trgovijata so paket od 1.477 akciina Prilepska pivarnica, vo blok transakcija, po cena od 20.000 de na -ri, ili vkupno 29,54 milioni denari. Istrguvanata koli~ina pretsta -vu va 3,7% od vkupno izdadenite akcii na dru{tvoto.

s.70 NA SEKOI [EST MINUTI PO EDEN NOV ADSL KORISNIK!Gospodine Firfov, kakva e spored Va{ite soznanija sostojbata so

upot rebata na Internetot vo Makedonija. Kakva e razvojnata linija naIn ternet - penetracija vo izminative godini? Sostojbata vo Make do -ni ja pokaùva seriozen nagoren trend na na{e zadovolstvo, a veruvami na zadovolstvo na mnogubrojnite na{i korisnici.

ФОРУМs.20 ZA FAKTITE I EKONOMSKITE RABOTI Niski i poednostaveni danoci se samo eden mal del koj, pokraj

Ma kedonija, e prezemen i od drugi zemji od sosedstvoto. Toa sekako ebes polezno, dokolku ne e vo kombinacija so u{te najmalku: otvorena ime|unarodno povrzana ekonomija, stabilnost i predvidlivost na sis-te mot koj bi privlekol stranski (no i bi gi zadràl doma{nite) in -ves titori, ohrabruvawe na pretpriemni~kiot duh, kreativno op kru -ù vawe, soodvetno kvalifikuvana rabotna sila, kako i postepenosoz davawe klima za vra}awe na uspe{nite emigranti (~esto od SAD),eli minirawe na administrativnite i jazi~nite barieri za Globalenbiz nis

s.26 PRVI DESET ÊKORI Rekordna inflacija, golema nevrabotenost, ceni koi sekojdnevno

ras tat, nisko nivo na stranski investicii, skapi energensi, najava zazgo lemuvawe na cenata na strujata... se samo del od ekonomskite pre -diz vici so koi }e se sudri staronovata Vlada u{te vo prvata godinaod vladeeweto.

s.31 NA SCENA KOMERCIJALNA I ALKALOID Poslednata trgovska nedela od maj, koja voedno be{e i posledna-

ta od predizbornata parlamentarna kampawa, pomina voobi~aeno, bezgo lemi berzanski turbulencii. Ottuka razbirlivo {to i ovaa berzan-ska nedela pomina so nezabeleìtelni promeni kaj dvata indeksa, naak ciite i na obvrznicite.

ФОКУСs.30 NA BUGARITE VE]E NI GRBOT NEMO@E DA IM GO VIDIMEOcenka na ekonomskata javnost vo Makedonija e deka inflacijata

pret stavuva edna od klu~nite opasnosti za Vladata na Nikola Gru ev -ski vo naredniot period ako poslednite vesti bi trebalo da de luvaatsmi ruva~ki, so ogled na toa {to inflacijata blago opadnala i segaiz nesuva 9,6 otsto, stravuvawata se deka taa e na granica koga ne tre -ba mnogu za da se ottrgne od kontrola.

s.35 BRZI MERKI ILI U[TE POBRZ BANKROTIzborite pominaa onaka kako {to pominaa. Ostanuva da vidime

koi }e bidat kratkoro~nite i dolgoro~nite politi~ki posledici nado ma{no i me|unarodno pole.

МАКЕДОНСКО СОНЦЕs.34 ZGOLEMENI SREDSTVATA OD IPARDFONDOVITE ZA

MAKEDONIJA - Sredstvata vo IPARD-fondovite nameneti za Re pub -li ka Makedonija se zgolemeni do 12,5 milioni evra i toa samo za 2010godina.

s.34 GLAVNA PRIÎNA ZA NAMALUVAWETO НA CENITE НAMLE KOTO SE ZGOLEMENATA PRODUKCIJA I PONUDA

Cenite na mlekoto vo Makedonija po~naa da se namaluvaat. PrvoSvedmilk gi namali cenite na mlekoto so 3,5 otsto maslenost, a na ja -vu va i namaluvawe na cenite i na drugite proizvodi. Na ovaa najava sepriklu~i i Industrijata za mleko -Bitola (IMB).

s.35 OD 1 JUNI POSKAPEA DEL OD KREDITITE VO KOMERCI-JALNA - Od 1 juni poskapea del od kreditite vo Komercijalna banka.Glavna pri~ina se povisokite stapki na blagajni~kite zapisi, koiNarodna banka na Makedonija gi zgolemi so cel da ja zauzda inflaci-jata.

s.35 GRANIT ]E GO GRADI ERA SITI VO SKOPJEKonzorciumot na makedonski izveduva~i, predvodeni od Granit, e

izbran za najdobar ponuduva~ na tenderot za izgradba na kompleksotEra Siti na slovene~kata grupacija ERA, {to vonarednite pet godinitreba da se izgradi na prostorot kaj Skopski saem.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

02.06.-07.06.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



NEDELAVA JA ODBELE@AA...

За првпат на пазарот Охридска банка дел од Societe Generale Групацијата, воведе кредитна програма наменетаисклучително за професионалците што се занимаваат со некоја од регулираните професии.

Зошто регулираните професии? Zatoa {to vie ste zaslu`ni za uspehot na drugite, vie ste tie {to sekojdnevno go dokaùvate svojot pro-

fesiona li zam, grièj}i se za zdravjeto na drugite, za{tituvaj}i gi niv nite interesi, upravuvaj}i sonivnite finansii, sozda vaj }i proekti za niv... No, koj se griì za va{iot sopstven pro fesionalen uspeh?

Зошто ја именувавме Програма експерт? Zatoa {to vie ste vistinski eksperti vo svojata oblast, koi so celosna li~na i moralna odgovornost i

so isklu~itelni profesionalni kvalifikacii ja izvr{uvate svojata dejnost vo interes na klientite ijavnosta.

Iskoristete gi povolnostite {to vi gi nudi va{ata profesija!

ПРОГРАМА ЕКСПЕРТ... Создадена според вашите потреби!

За кого е наменета Програмата експерт? Za kredit od Programata ekspert moè da aplicira se -

koe fizi~ko ili pravno lice koe:

�Se zanimava so nekoja od slednite regulirani pro fe -sii:

�Pravni profesii (advokat, notar, izvr{itel) �Medicinski profesii (lekar, stomatolog, farmacevt,

veterinar) �Tehni~ki profesii (arhitekt, gradeèn inèner, pro -

cenitel, revizor, finansiski konsultant, smetkovoditel) �Drugo (novinar, umetnik itn.)

� Rabotno iskustvo od minimum {est meseci; za kreditot za zapo~nuvawe biznis maksimum tri godi-ni od diplomiraweto i rabotno iskustvo od minimum tri do {est meseci;

� Da ostvaruva godi{en prihod od izvr{eni uslugi i/ili proda`bi ne pogolem od 61 milioni denari.

Предности на Програмата експерт:

� Minimalni formalnosti � Bez investiciski plan � Iznos i rok na otplata na kreditot spored va{ite potrebi � Konkurentni kamatni stapki � Grejs-period do {est meseci � Odgovor i isplata na kreditot za samo dva do pet dena.Potrebno e samo da otvorite ìro-smetka vo Ohridska banka, so cel da vi gi prefrlime sredstvata od

odobreniot kredit

Видови кредити од Програмата експерт

Кредит за инвестиции Idealen za modernizirawe na va{iot biznis i

za pro{iruvawe na rabotnite aktivnosti:� Nabavete ja opremata za koja dosega samo

me~ taevte; � Opremete ja kancelarijata so mebel kako

od spisanijata; � Investirajte vo svoj sopstven prostor -

or dinacija, kancelarija, kabinet i sl.

Кредит за започнување бизнис Idealen za zapo~nuvawe na va{ata profesion-

alna kariera:� Obezbedete gi finansiskite sredstva

{to vi nedostigaat i zapo~nete go svojot profesi -o nalen son.

Услови на Програмата експерт ��

OHRIDSKA BANKA SO KREDITI ZA PROFESIONALCI

PROGRAMA EKSPERT - VERUVAME VO VA[ATA PROFESIJA

берзНИК broj 26 Data 09.06.200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 02.06. - 06.06.2008 godina


Documents

MKIBN20080609-0026L