MKIBN20080602-0025L

берзНИК

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

25 -

02 J

UNI

200

8 GO

DI

NA

- (P

RIL

OG

NA

TEN

DER

NI

K)

MAKEDONIJA MUDRO NAPATOT KON EVROPSKATAUNIJA!?

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 02.06.2008 broj 25 берзНИК

Makedonija mudro na patot konEvropskata Unija!?

Makedonija vo poslednite nekolku godini so zabrzanotem po se pribliùva kon ponaprednite tranziciski eko -no miii. Nekolku godini po red ostvaruvame pozitivni ista bilni stapki na rast, no se u{te e daleku od prosekotvo zemjite od evrozonata. Imeno produktivnosta vo sekto -rot na razmenlivi dobra vo odnos na stranskite partneriras te so relativno poniski stapki, {to posebno dojde doiz raz poradi otsustvoto na golemi stranski kompanii i gu -be weto na zna~ajni stranski pazari, poradi izvozot napro izvodi so ponizok kvalitet. Dvièwa koi vo sekoj slu -~aj predizvikaa inflaciski pritisoci i otsustvo na real-na aprecijacija, kakva {to beleèa drugite tranziciskizem ji. Ova e zaklu~okot od Me|unarodnata konferencijako ja na krajot na mi na ta ta nedela ja organi zi ra{e Na rod -na ta ban ka na Makedonija na te ma, Konkurentnosta na zem -ji te na Jugoisto~na Evropa i predizvicite.

Guvernerot na NBM,Pe tar Go{ev, pritoana glasi deka vo pos -led nata decenija Ma ke -do nija beleì relativ -no niska stapka na rastna ekonomijata od 2,7%vo prosek, a so toa i ni -sko nivo na pribli ̀ u -va we kon EU. Bruto-do -ma{ niot proizvod naì tel iznesuva 25,7 %od prosekot vo evrozo -na ta, iako vo odnos na1996 g. ( 23,6%) e zgole-men. - Zna~i, nekolkugo dini po red ostvaru-va me pozitivni i sta-bil ni stapki na rast,avo 2007 g. ostvarivmenaj visoka stapka narast na BDP od 5,1 ot -sto. Vakviot proces epod dràn od ostvare-nite stranski investi -

cii i zabrzanata kreditna ekspanzija, koja lani ostvaripo rast od 39%. Od posledni ot kvartal lani e zabeleànoza brzuvawe na doma{nata stap ka na inflacija, koja vo naj-golem del e uslovena od glo balniot rast na cenite na hra -na ta i na energijata - re ~e Go{ev.

No, site ovie parametri za ekonomskiot rast se del odtrans formacijata ne samo na na{ta zemja, tuku i na trans-for macijata na zemjite na Centralna i Isto~na Evropa napa tot do nivnoto za~lenuvawe vo EU, koi kako {to naglasigu vernerot, }e ostavat golem beleg vo ~ovekovata istorija.Ia ko BDP po glava na ìtel ne e sovr{en pokazatel za go -le minata na promenite, sepak sporedbata na ovoj pokaza-tel na po~etokot na tranzicijata i sega pokaùva jasnasli ka na napredok na zemjite-~lenki na EU. Vo 1993 godi-na, grupata od deset novi ~lenki na EU ima{e BDP po ì -tel koj be{e 37,2 % od nivoto na evrozonata, a vo 2007 go-di na pokazatelot dostigna vrednost od 56,4 %. No, iakona predokot e jasno vidliv, ostanuva u{te mnogu da senapravi za da se dostigne nivoto na starite ~lenki, istak-

na guvernerot. Razli~nosta na realnoto pribliùvawe nano vite zemji-~lenki na EU i na zemjite kandidati e predi-z vikana, kako {to vepi Go{ev, od faktorite na proizvod-stvo i tehnolo{kiot razvoj na sekoja zemja.

Predizvikot e kako na kratok rok, ako seu{te moèmeda go koristime ovoj termin koga sme na opa{kata na tran -zi ciskite zemji, kako da se namali opasnosta od visokitede ficiti na tekovnata smetka koi{to moàt da dovedatdo po{iroka finansiska kriza, kombinirana so valutnatakri za vo zemjite so fiksni devizni kursevi i valutni od -bo ri (kako na{ata). I ekonomskata teorija i ekonomskatais torija se jasni deka sega{nite okolnosti ne se povolniza ovie zemji. Deficitite na tekovnata smetka, koi{to sevo porast, ne se odr`livi i ne moàt da traat beskone~no.[to pove}e se zgolemuvaat tolku pogolem stanuva priti-sokot za realna deprecijacija, kako na~in za vra}awe nakon kurentnosta.

- Spored Svetskiot ekonomski forum (SEF) koj vr{iran girawe na nad 100 ekonomii (131 vo 2007 godina) sporedkon kurentnosta, ekonomiite se grupirani vo tri grupi:

- Faza vo koja ekonomiite se vodeni od tradicional-ni te faktori na proizvodstvo,

- Faza vo koja ekonomiite se vodeni od efikasnosta i- Faza vo koja ekonomiite se vodeni od inovaciiteSpored, ovaa klasifikacija, Makedonija vo momentov

se nao|a vo preodna faza od konkurentnost zasnovana nace ni, kon konkurentnost zasnovana na kvalitet, merenospo red nivoto na razvienost (BDP po ìtel), veli TrajkoSla veski, minister za finansii na Vladata vo ostavka.Toa zna~i deka idniot razvoj na zemjata i nejzinata glo-bal na konkurentnost se pove}e }e zavisat od efikasnostana pazarite, kvalitetot na visokoto obrazovanie i rabot-na ta sila, razvienosta na istraùva~kata dejnost, itn.

Preminot kon konkurentnost zasnovana na kvalitetzna ~i i premin kon povisoki fazi na proizvodstvo i ob ra -bot ka, povisoka produktivnost i pogolema dodadena vred-nost, odnosno pobrz razvoj na zemjata. No, ovoj premin ne esamo posakuvana opcija od strana na Vladata na RepublikaMakedonija, tuku i neminovnost. Imeno, porastot na op -{to to nivo na ceni vo 2008 godina, kako i o~ekuvanotoprib liùvawe na nivoto na cenite vo Makedonija kon toavo EU, ili barem sosednite zemji-~lenki na EU (t.n. nomi-nalna konvergencija), implicira deka, vo idnina, Re pub -li ka Makedonija }e bide cenovno nekonkurentna.

Spored Slaveski,op{ta karakteristika na site zemjivo procesot na pristapuvawe kon EU e procesot na konver-gencija, realna i nominalna. Realnata konvergencija seodviva preku pribliùvawe na BDP po ìtel vo zemjataiden ~len kon nivoto vo zemjite ~lenki na EU, dodeka paknominalnata konvergencija opfa}a pribliùvawe naop{toto cenovno nivo. Iskustvata i empiriskite rezulta -ti pokaùvaat deka porazvienite zemji imaat povisoko ce -nov no nivo, i ottuka, stapkata na inflacija vo zemjite id -ni (i novi) ~lenki e povisoka otkolku vo porazvienitezem ji-~lenki na Unijata i nominalniot devizen kurs naid nite ~lenki aprecira so zatvorawe na razvojniot jaz po -me|u zemjite.

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na берзНИК

e-mail: [email protected]

I po dve decenii tranzicija (da ne jasit nime za malku) zamislete, treba da pro -dol ̀ ime mudro na patot kon EvropskataUni ja... i sekako da gi preskokneme pre pre -ki te ({to jas veruvam deka taa namerno nigi podiga)..., No Republika Makedonija tre -ba mudro da go odbere svojot pat kon Ev rop -ska ta Unija, poa|aj}i od iskustvata nanovite ~lenki, e porakata na Ministerotza finansii na Vladata vo ostavka, TrajkoSla veski do makedonskite finansiskieks perti... Zar dosega ne gi slu{avme i ko -ris tevme nivnite iskustva... Koj znae, tolkuvla di smenivme, biravme ekonomsko- fi -nan siski eksperti da go izberat i da neupa tat po toj pat, no pustoto ( {to bi rekolna rodot) Evropjanite ili mnogu baraat odnas, ili na{ite ni ministri mnogu pre }u tu -vaa... A, fakt e, deka dobivavme i po neko-ja pofalba, tokmu od visokite finansiskiev ropski institucii. No, {to e, tuka e, ise ga pak }e gi poslu{ame ... moèbi, ko ne~ -no }e se digne evropskata rampa i za make-donskite biznis- standardi....

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIберзНИК broj 25 Data 02.06.2008

NLB Tutunska banka, minatata nedelaob javi Javen povik za zapi{uvawe i kupuvawena obvrznica na Bankata. KHV ja odobri prva-ta emisija na obvrznici na NLB TutunskaSkop je po pat na javna ponuda na 7.maj godina-va. Bankata }e izdade 12.000 obvrznici sovkup na vrednost od 12.000.000 evra. Rokot nados pevawe na obvrznicata e tri godini, vi -si na na kamatna stapka e {est mese~enEURIBOR+ 1,2%, dodeka minimalniot iznosza otkup od strana na eden kupuva~ e100.000,00 evra odnosno 100 obvrznici. Spo -red obrazloènieto od KHV, Bankata gi iz -da va obvrznicite za potrebite na upravuva -we so strukturna likvidnost, obezbeduvawedol goro~ni izvori na finansirawe na ak tiv -nos tite na bankata i upravuvawe so kamatni -te rizici. Ova e prva emisija na korporativ -ni obvrznici vo Republika Makedonija {to sere alizira kako javna ponuda. Objaveni se iJav nata ponuda i Prospektot za zapi{uvawei kupuvawe na obvrznicata na NLB Tutunskaban ka. Od prospektot koj gi sodrì site po -da toci za osnovaweto, kapitalot, rabotewe-to, rakovodeweto,trguvaweto i idnite pla -no vi na bankata, kako i detalnoto informi-ra we od koga i kolku trae zapi{uvaweto na

ob vrznicite stoi i slednoto. Podatoci za osnovawe i kapital na iz -

da va~ot- Bankata ima 34 ekspozituri i {al -

te ri vo 19 gradovi vo Makedonija preku koi -{to se vr{i celosno opsluùvawe na klien-ti te. Vrz osnova na konsolidirani revidira -ni finansiski izve{tai za 2007 godina,Ban kata raspolaga so vkupni sopstveni sred-st va (kapital vo 000 denari):

Zapi{an kapital - 693.866 785.621Premii od akcii - 968.422 1.610.707Revalorizaciona rezerva -120.458

213.093Rezervi - 501.711 535.187Akumulirana dobivka - 649.150 833.658Vkupno 2.933.607 3.978.266- Kapitalot (osnovnata glavnina) na Ban -

ka ta na 31.12.2006 godina iznesuva693.866.000 denari i se sostoi od 643.645obi~ ni akcii i 50.221 prioritetni akcii sono minalna vrednost od 1000 denari po akci-ja. Na 31.12.2007 godina, osnovnata glavninaiz nesuva 785.621.000 denari i se sostoi od735.400 obi~ni akcii i 50.221 prioritetniak cii so nominalna vrednost od 1000 denaripo akcija.

- Akcioneri koi u~estvuvaat so pove}e od10% vo osnovnata glavnina na akcionerskotodru{tvo se:

LHB Inetrnationale Handelsbank AG 29,83%NLB InterFinanz AG 29,04%Nova Ljubljanska banka d.d. 26,96%.- Spored komentarot na menaxmentot na

Ban kata za rezultatite od raboteweto vosog lasnost so revidiranite nekonsolidira -ni finansiski izve{tai na Bankata za 2007go dina, bankata planiranite targeti za godi-na ta vo golem del gi nadminala, so porast nabiz nisot vo site segmenti na rabotewe, po -rast na klientskata baza, zgolemeno pazarnou~es tvo vo site segmenti od pazarot i zgole-me na profitabilnost na Bankata. Vo 2007 go -di na Bankata ostvarila bilansna suma od42.474.928 iljadi denari ili porast na po -ten cijalot od 44,2%. Depozitite od klientise zgolemeni za 47,5% a plasmanite kaj kli-en ti se povisoki za 45,0%. Neto dobivkata vo2007 godina iznesuva 552.581 ijladi denari eza 36,1% povisoka vo odnos na 2006 godina.Pri toa e ostvaren povrat na kapitalot (ROE)pred odano~uvawe od 23,3%, a ekonomi~nostana raboteweto izrazena preku pokazatelotCost/Income iznesuva 48,48%. Adekvatnostana kapitalot na krajot od 2007 godina iznesu-va 12,90%. Zarabotkata po akcija na Bankataza 2007 godina iznesuva 775,04 denari, dode-ka vo 2006 istata iznesuvala 585,17denari.

Bankata preku cenovno ~uvstvitelna in -for macija objavena na Makedonska berza jain formira javnosta deka na godina{noto So -bra nie na akcioneri (odràno na 22 maj), bilado nesena odluka za upotreba i rasporeduva -we na ostvarenata dobivka vo 2007 godina.Nad zorniot Odbor odlu~il dobivkata pooda no~uvawe vo iznos od 9.091.598,00 denarida se rasporedi na sledniot na~in:

- 20% od iznosot na dobivkata po oda no -~u vawe ili vo apsoluten iznos od1.818.320,00 denari da se upotrebi za formi-ra we na rezerven fond na bankata;

- 80% od iznosot na dobivkata po oda no -~u vawe ili vo apsoluten iznos od7.273.278,00 denari da se rasporedi i evi-den tira vo fond za posebna rezerva za otkupna sopstveni akcii.

Дозвола за кредитно изложувањеVe izvestuvame deka Narodnata banka na

Republika Makedonija ja ukina za bra nata naKomercijalno Investiciona Banka a.d. Ku ma -

no vo da odobruva krediti i drugi ob lici nakreditna izloènost. So Re {e ni e to done-seno na 26.05.2008 godina od strana naguvernerot na NBRM prestanuva va`nosta naRe{enieto br.02-14/120-2005 od 29.09.2005godina so koe se izre~eni korektiv ni merkikon Komercijalno Investiciona Banka a.d.Kumanovo.

Vo izminatiot period od godinata, kakore zultat na zgolemena inflacija vo Re pub -li ka Makedonija od strana na NBRM vo trina vrati be{e izvr{eno zgolemuvawe na ka -mat nite stapki na blagajni~kite zapisi. Ko -mer cijalna banka AD Skopje pri prvoto i privto roto zgolemuvawe na kamatnite stapki nabla gajni~kite zapisi ne izvr{i zgolemuvawena svoite kamatnite stapki, prezemaj}i nase be del od zgolemenite tro{oci. Sepak, potre toto zgolemuvawe na kamatnite stapki nabla gajni~kite zapisi i porastot na inflaci-ja ta koja vo april iznesuva{e 10,1%, Bankatase odlu~i za selektivno zgolemuvawe na ak -tiv nite i pasivnite kamatni stapki, po~ nu -vaj }i od 01.06.2008 godina, vodej}i pritoasmet ka za svojata konkurentska pozicija.

So ogled deka Bankata na 01.01.2008 go-di na gi zgolemi pasivnite kamatni stapki nana selenieto, od 01.06.2008 godina Bankata }eiz vr{i zgolemuvawe na odredeni pasivni ka -

mat ni stapki na pravni lica za 0,5 procentnipo eni.

Kaj naselenieto nema da se smenat kamat-ni te stapki kaj kreditite koi imaat kva li -tet no obezbeduvawe i toa stanbenite, avto-mo bilskite i potro{uva~kite krediti obez -be deni so zalog na hartii od vrednost iliza log na depozit, a }e se izvr{i zgolemuvawena kamatnite stapki na potro{uva~kite kre -di ti obezbedeni so menica za 0,5 procentnipo eni, kako i zgolemuvawe na kamatnitestap ki na negativnite salda na kreditnitekar ti~ki i tekovnite smetki za 1,0 procentenpo en. Kaj pravnite lica }e se izvr{i zgole-mu vawe samo na kamatnite stapki na de nar -ski te krediti od 0,5 procentni poeni, so is -klu ~ok na denarskite krediti obezbedeni sopa ri~en depozit. Vakvoto zgolemuvawe naka matnite stapki za klientot }e predizvikami nimalno zgolemuvawe na mese~nata kamatavo apsoluten iznos, a kako ilustracija moè

da posluàt slednite primeri:1. Kaj krediti na fizi~ki lica, odobreni

so rok na vra}awe od 7 godini, zgolemuvawe-to na mese~nata kamata

- za iznos od 150.000,00 denari }e izne-suva 61,00 denari;

- za iznos od 300.000,00 denari, }e izne-suva 123,00 denari;

- za iznos od 480.000,00 denari, }e izne-suva 197,00 denari;

Za iskoristeno dozvoleno pre ~e ko ru va -we od 50.000,00 denari po tekovna smetka,zgo lemuvaweto na mese~nata kamata }e izne-suva 40,98 denari.

1. Kaj krediti na pravni lica, zgolemuva -we to na mese~nata kamata

- na iznos od 1.000.000,00 denari, }eiznesuva 416,67 denari;

- na iznos od 5.000.000,00 denari, }eiznesuva 2.083,33 denari;

- na iznos od 10.000.000,00 denari, }eiznesuva 4.166,67 denari;

- na iznos od 50.000.000,00 denari, }eiznesuva 20.833,33 denari.

KIB KUMANOVO

KOMERCIJALNA BANKA

OSUMDESET PROCENTI OD DOBIVKATA ZAOTKUP NA SOPSTVENI AKCII

MINIMALNO SELEKTIVNO ZGOLEMUVAWE NAKAMATNITE STAPKI

MINIMALNIOT IZNOS ZA EDEN KUPUVA^ -100 AKCII

NLB TUTUNSKA BANKA SO JAVEN POVIK ZA KUPUVAWE NA OBVRZNICI

BERZA VESTI... BERZA VESTI...


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. AGRILEND PO^NUVA SO OTKUP VO JUNI (****)2. AKCIJATA NA GRANIT SE TRGUVA[E KAKO PO HOLIVUDSKO SCENARIO (**)

26.05.2008 g. PONEDELNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

ДНЕВНИКs.5 AGRILEND PO^NUVA SO OTKUP VO JUNIs.9 MAKEDONSKI MED NA KINESKITE TRPEZIs.9 KREDITNIOT REJTING GO OLESNUVA PATOT

DO KREDITIБИЗНИСs.1 PORAST NA TRANSAKCIITE SO KREDITNI

TRANS FERI NAMALENA VREDNOSTAs.1 DOMA[NIOT PAZAR - PRETESEN ZA LO KAL -

NI TE PROIZVODI s.2 PAD NA MBI-10I MBIDs.2 VREDNOSTA NA OFICIJALNIOT 24,3 - NA RE -

DOV NIOT 1,4 MILIONI DENARIs.4 NO]NITE VI[OCI NA STRUJA NIKOJ NE GI

SA KA!?s.4 SILVER MUN, PODMLADOK NA SKOPSKOs.4 PODDR[KA NA INVESTICII ZA MODERNI ZA -

CI JA NA STOPANSTVATAs.11 INTERES ZA AGRAROT I PROMETOT SO NED -

VI@ NINIs.11 RASTE POTREBATA OD SOFISTICIRANI KRE -

DIT NI ANALIZIs.17 PRIVREMEN PREKIN NA TRGUVAWETO SO OB -

VRZ NICITE ZA DENACIONALIZACIJAs.17 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.17 NETRGOVSKI TRANSFERIs.17 AKCIITE NA GRANIT SKOPJE - NAJTRGUVANIs.17 INVESTITORITE MIRUVAAT VO OÊKUVAWE

NA IZBORITE

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.5 ZEMJITE OD BALKANOT SONUVAAT DA STANAT

NOVA SAUDISKA ARABIJAs.10 [TIP PREKU TEKSTILOT ]E VLEGUVA VO EV -

ROPAs.10 NOVA KOMPANIJA ZA ZEMJODELSKI PRO IZ -

VO DI AGRILENDВЕЧЕРs.5 CENATA NA ÎNEWE NA STANBENIOT PROS-

TOR PADNA ZA 40 OTSTOs.7 AGRILEND ]E OTKUPUVA ZEMJODELSKI

PROIZVODIs.7 NAD 410 MILIONI EVRA OD ALO I INTERNETs.7 PROMET OD DVA MILIONI EVRA

ВРЕМЕs.1 ZEMJODELCITE ]E ]ARAT OD INFLACIJATAs.6 NEMA KOJ DA VNIMAVA NA KRIMINALOT VO

ENERGETIKATAs.6 GRANIT PREDIZVIKA NAJGOLEM INTERESs.6 MAKEDONIJA E PREPLAVENA SO NEPROVE RE -

NI PROIZVODIs.7 ZEMJODELCITE ]E ]ARAT OD INFLACIJATAs.7 RODOT OD NIVITE NA SIGUREN PAT

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 VOZAÎTE BARAAT SPAS VO PRIRODEN GASs.8 AKCIJATA NA GRANIT SE TRGUVA[E KAKO PO

HOLIVUDSKO SCENARIOs.8 IZRAELSKI KAPITAP ]E GO RAZVIVA MAKE-

DONSKOTO ZEMJODELSTVO

S O D R @ I N A

VOVEDNIK .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3

VESTI BERZA... VESTI BERZA... . . . . . . . . . . . . . . . . .4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6

RAZGOVOR SO POVOD.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8-9

ME\UNARODNATA PROGRAMA ZA EKSPERTI ZAZEMJODELSKATA NAUKA I TEHNOLOGIJA.. . . . . .9

IMA LI DOVOLNO NAFTA ZA BALKANSKITENAFTOVODI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10-11

NBRM - IZVE[TAJ ZA BANKARSKIOT SIS-TEM VO 2007 GODINA................................12

BERZNIK - ̂ ETVRTOK, PETOK, SABOTA .. . . . . . . . . . .13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELATA JA ODBELE@AA.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

VESTI BERZA... VESTI BERZA... . . . . . . . . . . . . . . . .17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZAZA HARTII OD VREDNOST.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na берзНИКAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;

e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

IKT Menaxer: Kiro VelkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКберзНИК e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКBroj: 25Data: 02.05.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: NBRM

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na берзНИКInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska Mickoska, Kiro SimonovskiKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Top vest, koja ja prenesuvaat site mediumi epro moviraweto na AGRILEND, novata me{ovitakom panija koja }e bide vo sopstvenost na Vladata ina izraelskata firma Soli grup. VicepremierotZoran Stavreski re~e deka odlukata za formirawena me{ovitata kompanija doa|a po sprovedenitestu dii od izraelskiot partner, so koi se utvrdeniog romnite potencijali na makedonskoto zemjodelst-vo i se identifikuvani problemite so koi toa seso o~uva. Agrilend }e po~ne so rabota vo po~etokotna juni i }e obezbeduva organiziran i siguren otkupna zemjodelskite proizvodi i direktno }e prido ne -se za nadminuvawe na dosega{nata stihijna politi-ka vo zemjodelstvoto. Direktorot na Soli grup, IsakLaj brih, poso~i deka nedostigot od sovremena teh -no logija e eden od glavnite problemi na makedon-ski te zemjodelci. Soli grup e renomirana kompani-ja so dolgo iskustvo vo oblasta na otkupot i plasma -not na oranèriskoto proizvodstvo i proizvodst -v o to na organska hrana.

Vrednosta na Oficijalniot 24,3 - Na Redovniotpa zar - 1,4 milioni denari, e del od izve{tajot zara botata na Berzata vo izminatata nedela, za kojare dovno izvestuva vesnikot Biznis. Vo petokot be -{e ostvarena vkupna vrednost od trguvaweto vo vi -si na od 25.830.950,95 denari, a se realizira od 138tran sakcii. Na Oficijalniot pazar najtrguvani beaak ciite na Granit Skopje, pri {to so 10.563 obi~niak cii bea realizirani 16.905.362 denari. Na pa za -rot za hartii od vrednost vo petokot be{e ostvare-na vkupna vrednost od trguvawe 25.830.950,95 de na -ri, a se realizira od 138 transakcii. Vkupnatavred nost po pazari be{e slednava - na Ofici jal -ni ot pazar se realiziraa 24.338.204,96 denari od103 transakcii, dodeka ostanatite 1.492.746 denarise realiziraa na Redovniot pazar od 35 transakcii.MBI-10 indeksot zabeleà pad od 0,39 procenti,MB ID indeksot zabeleà pad od 0,62 procenti, OMBin deksot zabeleà porast od 0,45 procenti. NaOfi cijalniot pazar najtrguvani bea akciite na Gra -nit Skopje, pri {to so 10.563 obi~ni akcii bea re a -li zirani 16.905.362 denari. Prose~nata cena naovie akcii iznesuva{e 1.600,43 denari. Vtori povred nosta na trguvawe bea akciite na AlkaloidSkop je so koi se istrguvaa 132 akcii po prose~na ce -na od 8.584,43 denari, i pri toa ostvarija vkupnavred nost od 1.133.145 denari. Treti po vrednosta natr guvawe na ovoj pazar bea akciite na MakpetrolSkop je koi ostvarija 934.500 denari na promet, sere alizira od tri transakcii po prose~na cena od84.954,55 denari, dodeka so niv se istrguvaa 11 ak -cii, pi{uva Biznis.

Gradot [tip stana ~len na AKTE, Evropskaaso cijacija za poddr{ka na baznoto tekstilno pro -iz vodstvo, e naslov na tekstot vo Utrinski Vesnik.Na 16. Generalno sobranie na AKTE, asocijacija nagra dovite so razviena tekstilna industrija, koemi natata nedela se odrà vo Lo|, Polska, [tip be -{e primen vo ovaa golema evropska asocijacija voko ja ~lenuvaat sedumdesetina gradovi od stariotkon tinent. Na sve~enata ceremonija be{e re~enode ka [tip e eden od onie evropski gradovi koi svo-ja ta ekonomija dolgoro~no ja povrzale so tekstilot,so {to gradot daval silen impuls vo razvojot na mo -der nata tekstilna industrija vo Evropa. Pod got vu -vaj }i se za prezentacijata na mo`nostite na [tip voob lasta na tekstilnata industrija se dojde do ne ve -ro jatni brojki. Spored dràvniot registar, vo ovojgrad se registrirani 160 pretprijatija na koi osnov-na dejnost im e tekstilnoto proizvodstvo. Pro ce ni -te se deka aktivni ostanale okolu devedeset vo koira botat nad 7.000 lica.

Izminatata nedela ja odbeleà i promovira -we to na novoto pivo Silver Mun od Skopska Pi var -ni ca. Silver mun e pomaloto brat~e na Skopsko, re -~e na promocijata na novoto pivo, Igor Ilievski,mar ketin{ki menaxer na Pivarnica - Skopje. Sta -nu va zbor za svetlo pivo so mek vkus, kreacija naeks pertite na pivarnicata Skopje. Od tamu istaknu-va at deka noviot pivski brend e rezultat na temel-ni istraùvawa na potrebite, èlbite i o~e ku va -wa ta na doma{nite konsumenti, posebno od pomla-da ta populacija. Proektiranata proda`ba na skop-sko silver mun do krajot na ovaa godina e dimenzi -o nirana na dva miliona {i{iwa, prioritetno zado ma{niot pazar, no se vodat inicijalni pregovorii za distribucija vo regionot.

Vesnicite ja prenesuvaat i minatonedelnataposeta na parlamentarno - biznis delegacija od Ka -na da na na{ata zemja. Apr Hanger, ~len na kanad-ski ot Parlament i pretsedava~ na Zakonodavnatakomisija vo kanadskiot Parlament, Meno Kor nel -sen, biznismen koj se zanimava so zemjodelstvo iavi onska industrija, Vejn Vebster, biznismen koj seza nimava so nedvi`nini, Xeri [erman, direktor iDar lene Mek Lin, zamenik-direktor na Hris ti jan -ska ta ambasada na Kanada, na preporakata na Gli -gor Ta{kovi}, minister za investicii vo Vladatana Republika Makedonija, ja posetija Stopanskatako mora na Makedonija Tie bea vo misija da se in -for miraat za ekonomskite sostojbi vo zemjava i somo` nostite za unapreduvawe na bilateralnata sto -pan ska sorabotka.


Benzinite poskapi za dva, dizelot za 3,5de nari, prenesuvaat dene{nite vesnici. -Zaprv pat otkako vo zemjava se prodava dizel,toj e poskap od bilo koj vid na benzin, velatod Regulatornata komisija za energetika(RKE). Taka novata cena na dizel gorivoto,EU RODIZEL (D-E IV) e 74 denari za litar, ana motorniot benzin MB-96 }e iznesuva 76,5de nari za litar. Bezolovniot benzin EURO-SUPER-95 }e se prodava za 73,5, a EURO-SU PER-98 za 74,5 denari za litar.

Za razlika od ovie goriva, Makpetrol jana mali cenata na biodizelot B-6, koja sega eized na~ena so onaa na dizelot Evro 4, pre-nesuva Biznis.Toa zna~i, deka B-6 ~ini 74de nari za litar. Spored informaciite odkom panijata, ovoj poteg e rezultat na go le mi -ot interes za biodizel gorivoto, pri {toMak petrol im izleguva vo presret na pot ro -{u va~ite, vo uslovi koga cenata na dizelot,na pazarot postojano raste.

Vo nego }e pro~itate deka KIB od Ku ma -no vo }e se preimenuva vo Stater banka. Seo~e kuva dobivawe na prethodna soglasnostod Guvernerot na Narodna banka, po {to od -lu kata za promena na imeto }e bide oficija -li zirana. Bankata }e izvr{i i namaluvawena po~etniot kapital (osnovna glavnina) kojiz nesuva 601.573.440 denari na 593.873.000de nari so poni{tuvawe na 4.477 sopstveniak cii na iznos od 7.700.440 denari

Top tema vo dene{nite pe~ateni mediumie i vesta za novata ponuda na Hipo adria li -zing. Kompanijata, za 15 meseci rabota stana

li der na makedonskiot pazar so 46% u~est -vo. Tie, kako {to velat poradi steknatatado verba vo makedonskite korisnici go uki -nu vaat u~estvoto od 10% za vozila. Otsegaav tomobilite }e moàt da se kupat na lizingbez u~estvo,a kompanijata }e dava lizing iza brodovi i za motori. - Interesot za vakovvid na usluga go gledaat vo potencijalot zaraz voj na turizmot vo Ohrid. Spored \or|eVojnovi}, ~len na Upravniot odbor na HipoAl pe Adrija lizing, investicijata vo Ma ke -do nija za godina ipol iznesuva okolu 30 mi -li oni evra. No tie planiraat i novi inves-ticii. - Naskoro po~nuvaat so izgradba nasopst ven objekt od 13.000 kvadratni metri za{to grupacijata }e vloì 17 milioni evra, agra de`nite raboti }e gi izveduvaatmakedon skite firmi - najavi Oliver Cintl,~len na Upravniot odbor. Menaxmentot na ja -vi i otvorawe na novi filijali niz Ma ke do -ni ja, koi od sega{nite tri, do 2010 godinatre ba da stanat 10.

Eu gi zgolemi parite za makedonskitezem jodelci, prenesuva Nova Makedonija -Sred stvata od IPARD fondovite }e bidatvkup no 31,5 milion evra za periodot od 2007do 2010 godina

Evropskata Unija gi zgolemi sredstvatavo IPARD-fondovite nameneti za poddr{kana razvojot na makedonskoto zemjodelstvo za12,5 milioni evra do 2010 godina. So ova, pa -ri te na IPARD samo od evropskite fondovi}e iznesuvaat vkupno 31,5 milion evra za pe -ri odot od 2007 do 2010 godina.

Vo makedonskoto ministerstvo za zem jo -del st vo o~ekuvaat vkupnata suma za pod dr{ -ka od IPARD-proektot da dostigne do 80 mi -li oni evra.

Ve~er i Utrinski prenesuvaat deka Ma -ke donski telekom gi namali za 20 otsto ce -ni te za interkonekcija so drugi operatori.No vata referentna ponuda za interkonekci-ja treba da po~ne da se primenuva od prvi ju -ni. Dotoga{ Telekom e dolèn na svojata in -ter net stranica da ja objavat referentnatapo nuda so novite ceni za me|usebio povrzu-vawe. Visokite interkonekciski ceni beaedna od glavnite pre~ki za razvoj na fiksna-ta telefonija. Vo sekoj slu~aj vakvata najava}e mu ovozmoì na vtoriot fiksen operatorOn tel da ponudi konkurentni ceni na lo kal -ni, me|ugradski i me|unarodni razgovori.

Vest objavuva deka opa|a denarskoto{te dewe na gra|anite. Stravot deka dvo-cifrenata inflacija moè da dovede do de -val vacija gi tera gra|anite dokolku {tedattoa da go pravat vo devizi. Spored Tutunskaban ka Skopje od januari {tedeweto vo celi-na raste, no se zabeleùva pad na denarsko-to {tedewe. So istata konstatacija i vo Ko -mer cijalna banka. Deviznite depoziti nafi zi~ki lica na krajot na mart godinavaspo redeno so krajot na 2007 se zgolemeni za5,14 procenti. Denarskoto {tedewe, pak, zais tiot period e namaleno za 1,32 procenti.Po datocite od Narodna banka potvrduvaatde ka od po~etokot na godinava, se namaluvain teresot za {tedewe vo denari.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. HIPO LIZING GO [IRI BIZNISOT (*****)2. BENZINITE POSKAPI ZA DVA, DIZELOT ZA 3,5 DENARI (*****)

27.05.2008 g. VTORNIK

ДНЕВНИКs.1 FRANCUSKI 100 MILIONI EVRA VO BUNARXIKs.7 BENZINOT POSKAP ZA DVA DENARAs.7 SPASENOSKI DOGOVARA IZVOZs.7 HIPO LIZING GO [IRI BIZNISOT

БИЗНИСs.1 LIZING ZA AVTOMOBILI BEZ UÊSTVOs.1 BRUTO-PLATA POGOLEMA ZA 8,4 NASTOs.2 PRVI JA VOVEDUVAME USLUGATA I PRODUKTOT BLEK-

BERI OD VODAFONs.3 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, DIZELOT ZA 3,5 DE -

NA RIs.3 BIODIZELOT B-6 - POEVTINs.3 BRUTO-PLATATA POGOLEMA ZA 8,4 OTSTOs.4 CARINSKO OSLOBODUVAWE DO 175 EVRAs.8 KOMERCIJALNO INVESTICIONA BANKA SE PRE¬IME-

NUVA VO STATER BANKAs.8 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.8 NETRGOVSKI TRANSFERIs.9 MBI-10 OPADNA - MBID I OMB PORASNAAs.9 OFICIJALNIOT PAZAR SO PROMET OD 12,6 MILIONI

DENARIs.9 MBI 27.05.2008

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.10 HIPO ALPE ADRIJA GO PRO[IRUVA BIZNISOTs.10 INTERKONEKCISKITE CENI PONISKI ZA 20 OTSTO, NA

RED SE OPERATORITEs.10 IMB PODELI 42 LAKTOFRIZERIs.10 CENITE NA BENZINITE SKOKNAA ZA DVA, DIZELOT ZA

TRI I POL DENARIs.13 VRABOTENI VO PO[TENSKA BANKA UKRALE 150.000

s.13 OGRABENI SEFOVITE NA STOPANSKA BANKAВЕЧЕР

s.5 OGRABENA BANKAs.7 BENZINITE POSKAPI ZA DVA, DIZELOT ZA 3,5 DENARIs.7 ZA 20 OTSTO PONISKI INTERKONEKCISKI CENIs.7 ZEJTINOT ]E POSKAPI DO 120 DENARI!s.7 MAKEDONCITE ZAINTERESIRANI ZA LIZING NA JAHTI

I SKUTERIВРЕМЕ

s.7 BENZINOT POSKAPE ZA DVA, A DIZELOT ZA 3,5 DENARIs.7 VO TELEKOM SE SLUÛVA[E TRAGIKOMEDIJAs.7 ZAKONITE GO ZAKR@LAVEA FINANSISKIOT PAZAR

ВЕСТs.1 OPA\A DENARSKOTO [TEDEWEs.3 OGRABENA EKSPOZITURA NA STOPANSKA BANKAs.3 DIZELOT POSKAP OD BENZINOT

НОВА МАКЕДОНИЈАs.1 EU GI ZGOLEMI PARITE ZA MAKEDONSKITE ZEM-JO -

DEL CIs.5 BENZINOT POSKAPE ZA DVA, DIZELOT ZA TRI I POL

DE NARIs.8 PAD NA NAPONOT NA BERZATAs.8 EU GI ZGOLEMI PARITE ZA MAKEDONSKITE ZEM¬JO-

DEL CIs.8 VO MART PROSE^NATA PLATA 15.520 DENARIs.8 HIPO ALPE ADRIA NA GOLEMO GO [IRI BIZNISOT VO

MA KEDONIJAШПИЦ

s.1 DIZELOT OD DENESKA POSKAP OD BENZINOTs.5 PROSE^NATA PLATA 254 EVRAs.5 DIZELOT PRVPAT POSKAP OD BENZINOT

Evropskata unija gi otvori fondovite zama kedonskite zemjodelcite, e vesta koja ezas tapena vo site dene{ni izdanija na pe ~a -te nite mediumi. Makedonija }e dobie dopol-ni telni 12,5 milioni evra od pretpristap-nite fondovi na Unijata, {to zaedno sopret hodnite 19 milioni evra zna~i deka bu -xe tot za fondovite IPARD, nameneti za ru -ral niot razvoj vo periodot od 2007 godina do2010 godina, }e iznesuva 31 milion evra. -Toa avtomatski zna~i deka treba da bidatzgo lemeni i sredstvata od Makedonija za ne -kol ku milioni evra, kako i sredstvata odfi nansierite i investitorite {to }e apli-ci raat i }e gi dobijat ovie grantovi. Pr vi~ -no, vkupnite sredstva za ovie fondovi beapla nirani na okolu 50 milioni evra, no soova zgolemuvawe, tie sredstva planirame dados tignat nad 80 milioni evra, istaknuva Pe -ro Dim{oski, zamenik-minister za zem jo -del st vo, koj pretsedava so Monitoring ko mi -te tot za IPARD-fondovite, formiran odVla data na Republika Makedonija i pret-stav nici od Generalniot direktorat za zem -jo delstvo i ruralen razvoj na EK.

So golemo vnimanie od vesnicite e pros -le dena i prvata francuska grinfild inves-ti cija vo Bunarxik. Imeno, mediumite in -for miraat deka delegacija na makedonskataVla da, predvodena od premierot NikolaGru evski deneska vo Pariz }e potpi{e do go -vor so renomirana francuska kompanija zaiz gradba na nova fabrika vo slobodnataeko nomska zona. Imeto na kompanijata dopot pi{uvaweto na dogovorot se drì vo taj -nost, no e poznato deka Francuzite planira -at da otvorat golema fabrika za izrabotkana avtomobilski delovi za poznatite fran-

cu ski marki citroen, reno, peò, kako i zagi gantot Xeneral motors. Spored najavite,in vesticijata za prvata godina }e bide 60mi lioni evra, a vo fabrikata }e bidat vra -boteni okolu 500 lu|e.

Re~isi sekojdnevnoto zgolemuvawe nace nite na bezinite e predmet na interes napo ve}eto od dnevnite vesnici. Spored mis-le wata na ekspertite, koi gi prenesuva Ut -rin ski vesnik, Makedonija ne moè da se bo -ri protiv poskapuvaweto na benzinite, bi -dej }i cenite na doma{niot pazar se formi-ra at soglasno so trendovite na svetskitenaf teni pazari. Po najnovoto zgolemuvawena cenite na naftata vo zemjava, cenite nadi zel-gorivoto gi nadminaa onie na be zo -lov niot benzin, sostojba koja prv pat se slu -~u va vo doma{nata ekonomija. Vreme pak, in -for mira deka ne o~ekuva golem bran na pos -ka puvawa, {to }e zapo~ne so novite ceni votak si prevozot, a }e prodolì so poskapuva -we na javniot gradski prevoz (posle iz bo ri -te), kako i so novite cenovnici kaj privatni -te transporteri.

Na osmiot obid za proda`ba na ve le{ ka -ta Topilnica, pokraj drugite vesnici, se os -vr nuva i Vest. Tenderot za proda`ba na me-ta lur{ko - hemiski kombinat }e se raspi{ene delava, a kombinatot }e se prodava bezpo ~etna cena. No, potencijalnite kupuva~i }emo raat da imaat bankarska garancija vo vi -si na od eden milion evra. Odlukata za novten der za Topilnicata ja donese Sobranietona doveriteli na najgolemiot vele{ki za ga -du va~ so te{ki metali. Za uslovite pod koi}e se prodava Topilnicata ovoj pat glasa{e inaj golemiot doveritel, {vajcarsko - an gli -ska ta kompanija Mineko, ~ij pretstavnik so -

op {ti deka e zainteresiran da ja kupi topil-ni ca, da go restartira proizvodstvoto naobo eni metali i da se griì, a ne da go za ga -du va gradot.

Po nekolkumese~niot trend na rast nece nite na mlekoto i mle~nite prerabotki,ko ne~no povolna vest za naselenieto - mle -ko to poevtinuva. Prvo Svedmilk gi namalice nite na mlekoto, a na ovaa najava se prik-lu ~uva i Industrijata za mleko - Bitola(IMB). Glavnata pri~ina za pad na cenite namle koto se lociraat vo zgolemenata produk-ci ja i ponuda na mlekoto, koja rezultira sopo golemo proizvodstvo.

Po serioznite turbulencii na pazarot nakre diti i strukturni proizvodi, zgolemen eka pacitetot na bankite vo svetot za prepoz-na vawe i merewe na kreditniot rizik. Ova eza klu~okot na 19. sredba na Klubot na gu ver -ne rite na centralnite banki od centralnaAzi ja, Crnomorskiot region i Balkanot kojade novive se odrà vo Tirana, za koja in for -mi ra Biznis. Na sredbata bila istaknata ipot rebata od pogolema sorabotka me|u cen-tralnite banki i supervizorskite organi name |unarodno nivo, osobeno vo domenot na up -ra vuvaweto so mo`ni krizni situacii.

Vo Biznis moè da se pro~ita i dekaras te doverbata vo vtoriot penziski fond,bi dej}i penziskite dru{tva Nov penziskifond i KB Prv penziski fond vo izminativedve ipol godini privlekle nad 64 iljadidob rovolni ~lenovi, i pokraj toa {to nemaatak va zakonska obvrska. Inaku, dosega voVto riot penziski stol se za~lenija vkupno171.624 lica.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. ZGOLEMENI SE SREDSTVATA OD IPARD-FONDOVITE ZA MAKEDONIJA (****)2. FRANCUSKI MONTIPE VO BUNARXIK ]E PROIZVEDUVA AVTODELOVI (***)

28.05.2008 g. SREDA

ДНЕВНИКs.1 FRANCUSKI MONTIPE DOA\A VO BUNARXIK s.7 KOMPANIITE TREBA DA SE SEKSIs.7 NBM I NBS POTPI[AA MEMORANDUM ZA RAZBIRAWEs.7 ZBOGATEN FONDOT ZA RURALEN RAZVOJ

БИЗНИСs.1 ZA RURALEN RAZVOJ NA MAKEDONIJA 80 MILIONI

EVRAs.1 PENZISKITE DRU[TVA PRIVLEKOA NAD 64.000 DOBRO-

VOLNI ^LENOVIs.4 BANKITE SO ZGOLEMEN KAPACITET ZA MEREWE NA

KREDITNIOT RIZIKs.4 I FRANCUZI ]E GRADAT FABRIKA VO BUNARXIKs.7 MBI-10 OPADNA ZA 0,52 PROCENTIs.10 TEHNOMETAL-VARDAR JA RASPREDELI LANSKATA

DOBIVKAs.10 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.10 NETRGOVSKI TRANSFERIs.10 PROMETOT ZGOLEMEN, MBI 10 NAMALENs.12 PRISLU[UVANI UPRAVATA, MENAXERITE I NOVINAR-

ITE?!УТРИНСКИ ВЕСНИК

s.1 SPAS OD SKAPITE BENZINI E [TEDEWEs.10 ZGOLEMENATA PONUDA PO^NA DA GI SPU[TA CENITE

NA MLEKOTOs.10 ZGOLEMENI SE SREDSTVATA OD IPARD-FONDOVITE ZA

MAKEDONIJAs.12 VELE[KA TOPILNICA ]E SE PRODAVA BEZ PO¬Ê¬TNA

CENAs.12 SPASOT OD SKAPITE BENZINI E VO [TEDEWETO

ВЕЧЕРs.1 PLUS 12,5 MILIONI EVRA ZA MAKEDONIJAs.7 FRANCUZI ]E GRADAT FABRIKA VO BUNARXIKs.7 CRNI PROGNOZI ZA CRNOTO ZLATO

ВРЕМЕs.1 TRGNUVA LAVINATA OD NOVI CENIs.6 PADNAA AKCIITE NA TELEKOMs.6 UDVOENI KOLIÎNI NA MLEKOs.6 EU DADE U[TE PARI ZA ZEMJODELSTVOTOs.7 DVE FIRMI SO ISTI DIREKTORI ODNELE MI¬LI¬ONIs.10 UKRADENI 5.120 EVRA OD STOPANSKA BANKA

ВЕСТs.1 RAZGOVORITE NA OBRABOTKA VO GRCIJAs.6 OSMI OBID ZA PRODA@BA NA TOPILNICAs.10 VEVÂNI VO TEMNICAs.14 NAPADI VO NIGERIJA JA POKAÎJA CENATA NA NAFTA-

TAs.14 [OKANTNA OSTAVKA NA [EFOT NA VODAFON

НОВА МАКЕДОНИЈАs.1 NAFTATA JA TRESE I CENATA NA LEBOTs.8 BERZATA VO SENKA NA IZBORITE


BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 берзНИК broj 25 Data 02.06.2008

TA[KO RIZOV, UPRAVITEL NA ICL GRUPA MAKEDONIJA

NATPREVAROT NE E ME\U KOMPANIITE, TUKU ME\U SNABDUVA^KITE SINXIRI

Kompanijata ICL Makedonija, iakopos toi samo {est meseci, na Ev rop -ski ot den na pretpriema~ot, {to se

odr ̀ a na 9. maj godinava, be{e pretstave-na kako primer za uspe{na biznis prikaz-na. Minatata godina na istata manifes ta -ci ja, biznis planot, {to e temel na ovaakom panija, be{e najdobar vo prviot krug vonat prevarot na Biznis start-ap centarotpri Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij,no vo kone~niot plasman go osvoi {estotomes to. Toa, za tvorecot na biznis planot,Ta{ ko Rizov, zna~e{e od edna strana ne -do bivawe na pari~na pomo{ za ot po~ nu va -we biznis, no od druga strana mu ovozmoìso gotova ideja i podgotven biznis -planda go privle~e interesot na investito ri -te. Sega Rizov e upravitel na ICL GrupaMa kedonija, a negovata kompanija vo regis-ta rot na Ministerstvoto za ekonomija sevo di kako direktna stranska investicija.Za {to vsu{nost se raboti i koi se ele-men tite na biznis planot, vo koj investi-torite detektiraa potencijal za ostvaru-va we profit razgovaravme so mladiotbiz nismen Rizov.

- Nie vo su{tina nudime informa ti~ -ko -komunikaciska tehnologija, spakuvanavo edno gotovo re{enenie, koe{to, vo tes -na smisla na zborot, e nameneto za mali isred ni pretprijatija. Toj poim za menax-ment na snabduva~ki sinxiri kaj nas e ne{ -to novo {to se pojavuva, no vo su{tina pod -raz bira razgleduvawe na procesot na tr go -vi ja ne samo me|u kupuva~ot i prodava~ot,tu ku pome|u site alki koi{to se javuvaatvo toj sinxir, taka {to, so zaedni~ka komu-ni kacija i optimizacija na tie procesi votoj snabduva~ki sinxir, moè da se pos tig -ne pogolema konkurentnost na celiot sin -xir. Deneska vo svetot ne se natprevaruva -at kompaniite, tuku snabduva~kite sin xi -ri. Zna~i, makedonskite kompanii vo sekojslu ~aj se del od nekakvi snabduva~ki sin -xi ri. Dali za toa se svesni ili ne, ostanu-va da vidime, no sekako deka mora da gipri fatat tie trendovi na optimizacija nataa komunikacija i na tie procesi, so celda bidat del od najkonkurentnite snabdu-va~ ki sinxiri.

�Што поконкретно нуди вашата компанијаво овој сегмент?

- Na{eto re{enie ja opfa}a razmenatana dokumenti, informacii i podatoci po -me |u malite sredni firmi, ~lenovi nasnab duva~kite sinxiri i razmenata sovla dini institucii. Stanuva zbor za ef -ti no tehnolo{ko re{enie koe{to ovozmo -ù va eliminacija na barierata za komuni -ka cija vo slu~aj na razli~na struktura napo datocite i razli~en format na podato -

ci te. Toa {to kompjuterite ovozmoìja og -rom ni benefiti za nivnite korisnici vosmis la na razli~nite softverski i hard-ver ski komponenti, sega doveduva do pre -kin na komunikacijata pome|u imatelite nakom pjuterskite sistemi. Ili poednostavnoka ̀ ano, ako edna kompanija ima kompjuter-ski sistem A, koj {to treba da komuniciraso druga firma koja{to ima kompjuterskisis tem B, a tie se nekompatibilni me|u se -be, ne moàt da ostvarat komunikacija.

Zna ~i, treba nekoja od ovie kompanii da gopro meni svojot kompjuterski sistem, {to emno gu te{ko i mnogu skapo. Nie nudime re -{e nie vo sredinata, koe{to ovozmoùvako munikacija na vakvi kompjuterski siste-mi, bez razlika na formata i strukturatana podatocite.

�Вложувањето на американската ком па -ни ја ICLogistiks во Вашата фирма значеше неј -зин влез во Европа. Зошто инвеститорот Ве од -бра Вас и нашата земја за да се пласира на ев -роп скиот пазар?

- Nie vo Makedonija naj~esto trgnuva -me od toa deka imame evtina rabotna sila,no vo ovaa bran{a na biznisot toa ne e in -te resno. Toa {to e najinteresno vo ovoj dele toa, deka Makedonija ima kon ku ren t ska prednost vo odnos na geografskata pos -tavenost. Toa e ne{to {to go imame od po -~etok i {to }e go imame ponatamu, za dol govreme. Imeno, Makedonija e na di rek tnataraskrsnica na koridorite 8 i 10, {to e odogromno logisti~ko zna~ewe pri dvi -èweto na stoki vnatre vo zemjata, iz lez nadvor i tranzit po ovie dva koridori. Neslu~ajno Makedonija e del od ona {to po -rano se vikalo Patot na svilata. Zna~i,ge ografskata postavenost, reqefnite ka -rak teristiki na ovoj predel go napravile

toj priroden tek na stokata od ovde doBlis kiot i Dale~niot istok da pominuvatok mu ovde, pri dvièweto kon i od Ev ro -pa. Smetam deka vo periodot {to doa|a, soraz vojot na makedonskata industrija i sozgo lemuvaweto na potrebite za dvièwena stoki, no i na informacii, ova e od og -rom no zna~ewe. Otamu, smetam deka toa{to gi privle~e investitorite e toa {to goima me samo nie - geografskata pos ta ve -nost. No, od druga strana, jas kontaktiravso nekolku investitori pred ovoj koj{tore {i da investira i site bea v~u do ne vi -de ni, od na{iot, zna~i generalno, pris ta -pot na Makedoncite i nivnata otvorenostza stranski investicii - toa kako sme niepos taveni, posebno so poslednite programina Vladata za privlekuvawe stranski in -ves ticii i nivnite aktivnosti. Site go da -doa istiot komentar deka vo regionot nesret nale tolku golema otvorenost i gosto-pri mlivost. Toa e ne{to {to nie tradici -o nalno go imame, i toa vo vakvi priliki ene{ to {to samo ni nosi korist.

�Што би добиле малите и средни прет при -ја тија, како ваши потенцијални клиенти, со ко -рис тењето на вашите услуги? Дали веќенекаде практично се применуваат производитешто ги нудите на пазарот?

- Generalno, softverot nudi mnogu be -ne fiti, a jas bi gi izdvoil onie za namalu-va we na tro{ocite. So implementacija naed na vakvo re{enie, se namaluvaat tro {o -ci te za zalihi, za transport, za obrabotkana nara~kite... so {to ja zgolemuva kon ku -ren tnosta na malite i sredni firmi. Me -|u toa, vo isto vreme ovozmoùva i nivnapo dobra konkurentnost vo smisla na pod-got venost za komunikacija i postanuvawena del od nekoi od evropskite ili svet-ski te snabduva~ki sinxiri, posebno voproizvodstvoto i ma{inskata industrija.Toa e ne{to {to e mnogu va`no za makedon-ski te firmi dokolku sakaat da go zgolematsvo jot izvoz.

Inaku, seu{te nemame celosna imple-men tacija na softverskoto re{enie, odpri ~ina {to postoime samo {est meseci,pe riod vo koj del od vremeto go izgubivmeosoz navaj}i se samite sebe si, {to e toa{to sakame da go napravime, vo iznao|awena optimalnata organizacija, pa smetamde ka otsega natamu }e bideme mnogu ak tiv -

И македонските компании се дел од некoи снабдувачки синџири. Со воведување информациско-комуникациски апликации,се намалуваат трошоците за залихи, за транспорт, за обработка на нарачките... со што се зголемува конкурентноста на мали-те и средни фирми. Истовремено, се зголемува подготвеноста за комуникација и постанување на дел од некои од европските

или светските снабдувачки синџири, посебно во производството и машинската индустрија

RAZGOVOR SO POVOD...

Во моментов работиме на решение запотребите на Царинската управа на

Македонија, за процедурата за увоз заоблагородување. Развиваме апликацијакоја ќе овозможи олеснување на кому-

никацијата помеѓу малите и средникомпании и Царинската управа. За илу-страција, само за да се помине граница-та при увозот на стоки, денес се потреб-ни 30 страници текст, 40 документи со

200 податоци. Тоа одзема 60 до 70 отстоод времето од вкупниот ангажман...

ICLogistiks e amerikanska kompanija koja postoi 15 godini i se bavi isklu~ivo so prob -lemi, softverski alatki i tehnolo{ki re{enija za menaxment na snabduva~ki sin xi ri.Kompanijata ima ogromno iskustvo - imaat operacii vo Severna i Ju`na Amerika, del voIndija... Ve}e nekoe vreme se prisutni vo Regionot preku razli~ni proekti, {to se real-izirani vo Ukraina, Romanija, Bugarija, del i vo Makedonija, kade rabotea na pro ektipreku USAID. Posle prezentacijata na mojata ideja za biznis, se dogovorivme i ja formi-ravme kompanijata, vo koja tie so 78%, se dominanten sopstvenik - objasnuva Rizov.


ni na pazarot i vo eterot. No, vo momentovra botime na razvoj na vakvo re{enie zapot rebite na Carinskata uprava na Ma ke -do nija, za procedurata za uvoz za ob la go -ro duvawe. Tuka razvivame aplikacija koja}e ovozmoì olesnuvawe na komunikacija-ta pome|u malite i sredni kompanii i Ca -rin skata uprava.

�Како дојде до соработка со Царинскатауп рава?

- Se raboti za proekt na USAID. Tieve }e sorabotuvaat so Carina na nekolkupro ekti za iznajduvawe na~ini kako make-don skata carina da ja napravat naj kon ku -rent na vo Regionot. Edna od komponentitevo celiot toj proces e i razvojot na na{ataap likacija, so koja se poednostavuva ca -rin skata procedura. Za ilustracija, samoza da se pomine granicata pri uvozot nasto ki, denes se potrebni 30 stranicitekst, 40 dokumenti so 200 podatoci. Toaod zema 60 do 70 otsto od vremeto od vkup-ni ot an ga` man. Vsu{nost, porano na ovieprostori po brzo so karavani stignuvalastokata do od redi{tata, otkolku sega sosovremeni so obra}ajni sredstva. Na{atabiznis i teh nolo{ka logika e deka nudimere{enie koe {to ovozmoùva, dokolkupodatocite ed na{ se vnesat vo digitalnaforma, is ti te da moàt da bidat razmenu-vani niz snab duva~kiot sinxir onolkupati kolku {to e potrebno, bidej}i onaograni~uvawe na formata i strukturata napodatocite ne pos toi.

�Какви се плановите за во иднината, восмисла на проширување на бизнисот, из ле гу -ва ње на Берза…?

- Zasega ne sme razmisluvale za iz le -gu vawe na Berzata, no se nadevam deka vobli ska idnina }e imame i takva mo`nost.Na {ata ideja e vo kuso vreme da nastapimena regionalniot pazar, {to zna~i da bi de -me prisutni vo pove}e balkanski zemji.Ve }e imame kontakti i sorabotka so Ame -ri kanskiot univerzitet vo Blagoevgrad,Bu garija, a sledna cel ni e toa da go vos -pos tavime i so Srbija. Idejata e seto toada prerasne vo regionalen koncept, i votoj slu ~aj veruvam deka }e bide mnogu in -te res no dokolku nastapuvame na Berzata.

В.М.

ТТооаа шшттоо ггии ппррииввллееччее ииннввеессттииттооррииттее ее ттооаа шшттооииммааммее ссааммоо ннииее -- ггееооггррааффссккаа ппооссттааввеенноосстт

ME\UNARODNATA PROGRAMA ZA EKSPERTI ZA ZEMJODELSKATA NAUKA I TEHNOLOGIJA

Vo organizacija na Ambasadata na SAD vo Makedonija, vo Skopje se odràkon ferencija so koja be{e odbe le ̀ a na prvata godina na u~estvoto na Re -pub li ka Makedonija vo Me|unarodnata programa za eksperti od oblasta na

zemjodelskata nauka i tehnologija - Norman E. Bor la ug, i diplomiraweto naosum studenti od pr vata klasa od programata za eksperti od ob lasta na zem jo -del skata nauka i tehno lo gi ja. Programata, koja go nosi imeto na no be lovecot Dr.Norman E. Borlaug, koj se sme ta i za tatko na Zelenata revolucija, im pomaga nazem jite vo razvoj da gi zajaknat odr`livite zemjodelski sistemi preku krat -koro~ni nau~ni obuki i istraùvawa za stru~ni lica i univerzitetski profe-sori vo sorabotka so mentor od univer zi tet vo SAD ili od istraùva~ki insti-tut.

Ambasadorkata na SAD Xilijan Mi lo va novi}, koja ja otvori Kon fe ren ci ja -ta, is takna deka pristapuvaweto na Make do ni ja vo ovaa programa ovozmoùvagra dewe sil ni vrski me|u nau~nata zaednica od ob las ta na zemjodelskite i vete -ri narnite na u ki na dvete zemji. - Konkretnata cel na ovaa programa e da promo -vi ra bezbednost na hranata i ekonomski razvoj preku transfer na znaewe vo zem -jo delskata nauka i teh nologija, re~e ambasadorot Mi lo va no vi}, dodavaj}i dekapos lednoto zgolemuvawe na cenite na hranata u{te edna{ ja po tencira va`nostana zdrava zemjodelska po litika i postojano istraùvawe na no vi te zemjodelskiteh nologii.

Za va`nosta od u~estvoto na Ma ke do ni ja vo ovaa programa, dekanot na Fa kul -te tot za zemjodelski nauki i hrana, Ordan û kaliev, istakna deka ova e nepro-cen liva mo`nost makedonskite nau~nici da se za poznaat i fatat ~ekor so naj -sov remenite tren dovi vo zemjodelskite nauki i da sta nat del od svetskata na -u~ no-istraùva~ka dej nost vo ovaa oblast. - Zemjodelskiot fa kultet na oviemla di nau~nici }e se obi de da im ponudi uslovi za realizacija na ideite koi gistek nale na svojot studiski prestoj vo SAD - re~e ûkaliev.

Na konferencijata bea prezentirani trudovite na makedonskite zemjodels-ki nau~ni rabotnici i istraùva~i realizirani od nivniot prestoj na pove}euni verziteti vo SAD.

MAKEDONSKATA NAU^NAZAEDNICA VO ÊKOR SOSVETSKITE TRENDOVI Успешното завршување на обуката на американските универзитети,на македонските земјоделски научни работници и истражувачи ќеим овозможи да се запознаат со најновите достигнувања во зем јо -делството и да станат дел од светската научно-истражувачка деј -ност во оваа област


-Ogromnite energetski proekti koi sepla niraat na Balkanot vklu~uvaat go -le mi naftovodi i gasovodi, termocen-

tra li i nuklearni centrali ~ija primarnacel ne e samo snabduvawe so energija nare gionot tuku i na Zapadna Evropa. Vla di -te na zemjite od regionot se koncentriraatna ovie novi proekti, i posakuvaat nivnare alizacija bidej}i smetaat deka tie }edo nesat ekonomski razvoj, novi vrabotuva -wa, podobra infrastruktura. No, ovie pro -ek ti nosat so sebe i negativni vlijanijavrz ìvotnata sredina i lu|eto. Ins ti tu -ci ite treba da gi slu{nat dvete strani napri kaznata i za pridobivkite i za zakani -te od ovie proekti i da odlu~at {to e naj-dob ro i za na{ata zemja i za zemjite vo Re -gi onot, veli Ana ôlovi}, direktor naEko -svet, Centar za istraùvawe i in -for mirawe na ìvotnata sredina, koi mi -na tata nedela se javija kako organizatorina rabotilnicata, Naftovodi - zakaninas proti pridobivki. Vo ramkite na ovaara botilnica na tema Svetskatanaf ta i balkanskiot region, go -vo re{e i Petko Kova~ev od Ins -ti tutot za zelena politika naBu garija.

Toj svojata prezentacija ja za -po~ na so ednostavno pra{awe,ima li dovolno nafta za balkan-ski te naftovodi, koj }e ja obez -be di i kolku vkupno nafta imaka ko resurs?!

Нафтоводи воЦрноморскиот регион

Spored istraùvawata naKo va~ev okolu koli~estvata nanaf ta koi moàt da se transpor -ti raat preku naftovodite od Cr -no morskiot region se sveduvaat nasled nite broji: Burgas - Alek san -dro polis, od 35 - 50 milioni tonigo di{no; AMBO od 30 do 40 mili o -ni toni godi{no; Konstanta - Trstoko lu 40 - 60 milioni toni go di{ -no; Odesa - Brodi - Gdawsk, 62 mi -li oni toni godi{no i Samsun -ê -jen 70 milioni toni godi{no. Seza edno, toa iznesuva okolu 297 do382 milioni toni godi{no, odze-maj}i go naftovodot Baku - Tbi li -si - êjen, preku koj moàt da setrans portiraat okolu 50 milionito ni nafta godi{no, koj isto takaze ma nafta od Azerbejxan.

Ko va~ev istraùval i koja dràva sokol ku nafta kako resurs raspolaga i koj }eja obezbeduva za naftovodite? Negoviteza klu~oci se sveduvaat na ovie podatoci:Ru sija - osum milijardi sto i {eeset mili -o ni toni; Kazahstan - ~etiri milijardi iosum stotini milioni toni; Azerbejxan -952 milioni toni dokaàni rezervi; Turk -me nistan - 80 milioni toni. Site ~etirizem ji zaedno raspolagaat so okolu 13 mi-lijardi toni dokaàni rezervi, no trebada se ima vo predvid deka Rusija e na pr -vite tri mesta po proizvodstvo na nafta{i rum svetot. - Ako e napravena ovaa to -tal no nerealna i hipoteti~ka pretpos tav -ka deka na{ite cevkovodi }e ja privle~atce lata koli~ina na ovaa nafta, i povtoru-vam ova e sosema nerealno, me|utoa e naj-dob rata mo`na opcija, veli Kova~ev, -Kas piskiot region }e ni obezbedi nafta za35 do 45 godini za proektitie na Crnotomo re. Ova e najgornata granica koja {tomo ̀ e da se postigne, me|utoa ova pretsta -

vu va odredena granica. Sega da bideme po -kon rektni, porealisti~ni, prodolùva bu -gar skiot ekspert: - Ako go vidime odnosotre zervi nasproti proizvodstvo {to zna~iako zemjite prodolàt da vadat nafta sois ta brzina kako i deneska, dokaànitere zervi vo Rusija }e is~eznat za 18 godini,Ka zahstan za 23, Azerbejxan i Turk me nis -tan, zaedno za 15 godini. Zna~i ne zabora -vaj te deka naftovoditie se proektirani za40 godini.

Големи инвестиции заограничен рок наискористување

U{te edno porealno scenario za Cr no -mor skiot region e deka vo 2010 g. najmnoguod 30 do 150 milioni toni godi{no moàtda bidat dostapni i toa pod mnogu pretpos -tav ki. Zna~i, mnogu uslovi treba da bidatis polneti za da se ostvari ova scenario.

Vo 2020 g. ovaa koli~ina }e sezgo lemi, ne mnogu me|utoa, skorodo 180 milioni toni godi{no. Ot -tu ka i uveruvaweto na Kova~ev, -ako nekoj moè da se proiznese sopo realisti~ni koli~ini za 2030go dina, najverojatno }e treba dase obloì. Siguren sum deka nikojde neska ne moè da kaè kolkunaf ta }e bide raspolo`liva vo2030 g. Pred okolu mesec bev napre zentacijata na eden germanskieks pert za is~eznuvaweto nanaf tata i smaluvaweto na ko li -~i nite na naftata. Toj prezenti-ra {e brojki koi {to ne vetuvaatmno gu za ovaa industrija. [tozna ~i, ako sakame da ja reali zi -ra me raspolo`livosta na nafta-

ta treba da ispitame mnogu pove}eiz vonredeni informacii od onie{to gi dobivame na oficijalenna ~in. Mojata poraka e deka nietre ba da bideme poskepti~ni socel da odgovorime na glavnotopra {awe - Dali da gi investirameovie primarni sredstva na infra-struk tura i proekti koi {to moàtda is~eznat vo sredinata na niv -ni ot ìvoten ciklus. Sostojbata eu{ te posloèna, bidej}i e podvli janie i na politi~ki rizici vore gionot.

Za da ja iskaè kompleksnostana problemot, Kova~ev, dodavade ka ovoj biznis isto taka zavisi

IMA LI DOVOLNO NAFTA ZA BALKANSKITE NAFTOVODI?

IZGRADBATA NA AMBO ZAVISI ODKOLIÊSTVOTO NA NAFTA VO CRNO MORE

Истражувањата околу количествата на нафта кои можат да се транспортираат преку нафтоводите одЦрноморскиот регион се сведуваат на следните бројки: Бургас – Александрополис, од 35 – 50 милиони тони

годишно; АМБО од 30 до 40 милиони тони годишно; Константа – Трст околу 40 – 60 милиони тони годишно; Одеса– Броди – Гдањск, 62 милиони тони годишно и Самсун – Чејен до 70 милиони тони годишно

-Изградбата на АМБО зависи од количеството нанафта кое треба да се транспортира од Црното Море,односно потребно е доволно количество на нафта зада почне изградбата, рече министерот за странски

инвестиции Глигор Ташковиќ на работилница-та:Нафтоводи-закани наспроти придобивки, што ја

организираше центарот за истражување и информи-рање на животната средина, Еко –свет,Скопје. - Неможете да почнете со изградба на нафтоводот и да

го оставите празен. Прво мора да има доволни коли-чини нафта и да градите со идеја дека кога ќе

заврши изградбата ќе има доволно нафта која ќеминува низ него, смета министерот Ташковиќ.


od razvojot na primer, kako Rusija i SAD }egi razvijat svoite bilaterani odnosi, po -toa Rusija-Ukraina, Rusija i Gruzija. Kon -flik tite na Kavkazaot. Od druga stranaRu sija-Kina, Rusija-Indija, Kina-Indijase zemji, koi {to mnogu brzo se razvivaat inim im treba se pove}e i pove}e nafta. Ipos tojano baraat novi i novi izvori, koiRu sija bi im gi obezbedila na Akvam. (Ak -vam zna~i Gruzija, Ukraina, Azerbejxan,Mol davija, {angajskata organizacija za so -ra botka koja {to gi vklu~uva Kina i dru gi -te okolni zemji.) Patem razvojot na Ka zah -stan e edna od najgolemite zemji koja samopo sebe moè da povlijae na biznisot sonaf ta vo regionot i mnogu drugi zemji koise u{te ne gi znaeme.

- Zna~i site ovie aktuelnosti koi {tojas gi narekuvam rizici, no koi za drugitene mora da bidat rizici moàt da vlijaatna proizvodstvoto na naftata i nejziniottran sport vo na{iot region. I bez stabil-na analiza i predviduvawe u{te pote{koe da se kaè dali }e imame stabilno snab-du vawe so nafta vo narednite 40 godini.Ot tuka zaklu~okot bi bil. Prvo deka naf -to vodite planirani vo crnogorskiot re gi -on konkuriraat za istite nafteni resursi.Ovoj fakt dava mnogu silna mo} za poli-ti~ ki odluki koja {to e opasna, zatoa {topo liti~kite odluki nekoga{ gi nadminu-vaat ekonomskite pri~ini, {to zna~i akose borite so politi~kite sosedi ili ge o -graf skite sosedi za istata nafta ne seko-ga{ gi upotrebuvate ekonomski razumnitepa rametri, tuku si ja sledite va{ata po -li ti~ka agenda. I ova pretstavuva opas-nost za na{iot region. Vtoriot zaklu~ok seod nesuva na faktot deka dokaànite naf -te ni rezevi vo kaspiskiot region ne se do -vol ni da obezbedat stabilno snabduvaweza site proekti vo Crnomorskiot region sotoa {to vo isto vreme se dava prostor Ru -si ja i Kazahstan da ispora~uvaat vo drugire gioni kako {to e Kina, Indija koi {toba raat nafta vo isto vre me. Ovaa situaci-ja se ~ini de ka nema da sepromeni vo na red nite 10do 20 go di ni. Zna~i dekaza krat ko vre me }e nas-tane kon ku rencija za Kas -pi skata naf ta po me |u na -{iot re gi on i re gi o not naIs to~na i Ju`na Azi ja.Ovoj za klu ~ok os ta nu vasko ro ist du ri i da pret -pos tavime de ka Tur ci jaut re }e re{i da gi zat voriBos for i Dar da ne lite zanaf tenite tan ke ri, {tove ruvam ne ma da se slu~i.

Дали треба да се инвестира воАМБО?

-Analogno na toa veli Kova~ev,- bezdo volno nafta kako {to rekov na po ~e to -kot naftovotodite }e obezbedat pomal kupri hodi za vladite i zatoa }e se zgolemiri zikot deka dràvnite, odnosno lo kal -ni te buxeti }e treba da gi pokrijat o~e ku -va nite i neo~ekuvanite {teti, vrz ì vot -na ta sredina, socijalnite aspekti op{ te -st voto, a Makedonija e dosta sre}na {to evo sredinata, me|utoa Bugarija i Al ba nijaima at pomorski problemi i rizici za Cr -no to More i Jadranskoto more soodvet no.]e treba mnogu pari ako ne{to se slu ~i, apa ri, nemame. Iznosot od 35 mili oni do la -ri godi{no, koj {to Bugarija }e go do bivaod naftovodot Burgas - Alek san dropolis,pret stavuva 0,7 amerikanski centi po ki -lo metrar na tranzit i koga gi slu{am na -{i te ministri koj {to velat de ka prvo }eodat na specijalnite fonodovi za za{titana ìvotnata sredina, potoa na naredniotsos tanok, pak, velat Burgas }e proba da ginad mine regionalnite problemi, tretatane dela }e izglasaat parite da odat zane{ to drugo, toa se samo prikazni. A, 35mi lioni, moète da obezbedite so go di{ -ni ot suficit na bugarskiot buxet. Ko mu mue gajle za 35 milioni od ovaa rizi~na pri -kaz na koga ve}e imate dve milijardi go -di{ no rezervi. Zna~i, nikoj ne moè da meube di deka na buxetot mu trebaat oviesred stva. Koga }e se postavat site rizicikoi {to gi gledame tuka se postavuva pra -{a weto dali na{ite tri zemji treba dain vestiraat vo ovoj rizi~en biznis, mis-lam na trilateralniot dogovor za AMBOpo me|u Bugarija, Albanija i Makedonija, kojMi nisterstvoto za regionalen razvoj naBu garija ve}e go stavi na svojata veb stra -ni ca. Ova e odgovor {to treba da go naj de -me pred da dojdeme do na{iot kone~en zak -lu~ok.

MINISTER GLIGOR TA[KOVI]

Каспискиот Регион на редпо намалувањето на другитеизвори на нафта

Ministerot Gligor Ta{kovi} po -ten ci ra deka naftovodite vo regionotna Cr noto More se finansiraat vrz os -no va na 70 otsto od kapacitetot. - Spo -red pos lednite brojki koi {to jas gi znamod pred dve godini be{e 35-45 milionito ni godi{no, odnosno okolu 750 iljadiba re li dnevno {to podrazbira deka kogafi nansirate, pove}e pominuva, me|utoaka pacitetot na naftovodot e milion naden, {to zna~i deka nie go finansiramepro ektot na nivo na 70 do 75%. Toa sesa mo tro{oci za prokrivawe na proek-tot. Zna~i go kotirate proektot za 70%is koristuvawe, a se {to e nad tie 70%pos to vie zarabotuvate ekstra pari.

Ponatamu, moàm konkretno da ka -àm deka od pette proekti {to se nave-de ni, samo AMBO e dosega doteran po da -le ku od drugite,i veruvam deka na nego-va ta izgradba }e vlijaat i politi~kitepri ~ini, a ne samo ekonomskite. Zna~i,ako zboruvame od istoriski aspekt rus -ki ot izvozen terminal na Rusija voMurs bak, Murbasken vsu{nost e eden odnaj ju`nite izvozni terminali vo Rusija iako vidite na ovaa mapa }e vidite dekavsu{ nost naftovodite taka se gradat zada odat pove}e nadolu, me|utoa vo izmi-na tive decenii imame drugi na~ini zaiz voz na nafta za da ne zavisat samo oded no ili dve pristani{ta. Sakam da po -ten ciram deka proizvodstvoto od naf -te nite poliwa ne ni e prekinuva~ zasvet lost samo uklu~i i isklu~i tuku toae ne{to {to postojano se odviva. Tuka emno gu va`no da se kaè. Iznosot nanafta vo pogolemiot po{irokiot regionna Kaspiskoto More e samo okolu 4% odvkup nite svetski rezervi na nafta {tone e tolku mnogu. I seto ova dava mo` -nost za iskoristuvawe? Novi izvori nanaf ta se otkrieni vo moreto vo blizinana Brazil. Postojat kargo inspekciskigru pi CIG, koi pi{uvaat godi{ni iz ve{ -tai za celata nafta {to doa|a od Rusija,od Crnoto More i od Kaspiskoto more,koi informiraat kako se dviàt bro do -vi te, kako se tovari vo niv naftata, ka -ko se prevezuva. Toa se edinstvenitevis tinski broevi koi {to moàt da seko ristat, bidej}i toa se realnite brojkiod naftata nasproti toa {to go kaùvaatpo liti~arite za toa kolku nafta ima. Vovrs ka so proektot AMBO ona {to jas gove lam e deka nemoète da se odmoritedo deka ova ne se napravi bidej}i oviepa ri ne treba da bidat pari vo racete navla dite.

- Ova se procenkite za celiot re gi -on, zna~i dali Kaspiskiot region, dalikas piskata nafta, istraùvaweto zakas piskata nafta }e odi nagore zavisiod faktot dali drugite poliwa }e se na -ma luvaat ili ne.

АМБОProektot AMBO, koj pretstavuva Albansko-Makedonsko-Bugarska naftena korpo-

racija, se sostoi vo izgradba na naftovod vo dolìna od 894,5 kilometri koj po~nuvavo Burgas, Bugarija, pa preku Makedonija zavr{uva vo zalivot na pristani{tetoValona vo Albanija. Idejata za izgradba na naftovodot e zamislen so cel da go po mog -ne transferot na 30 do 40 milioni toni surova nafta godi{no od kaspiskiot regiondo Jadranskoto more i ponatamu do Evropa i SAD. Debatata za ovoj proekt trae ve}e 13go dini. Vkupniot iznos na proektot 1,8 milijardi dolari. Korporacijata AMBO gopret stavi naftovodot kako bezbeden i potreben za razvojot na regionot.


NBRM - IZVE[TAJ ZA BANKARSKIOT SISTEM VO 2007 GODINA

KREDITITE NA NASELENIETO SO NAJINTENZIVEN PORAST

Sovetot na Narodnata banka na Re pub -li ka Makedonija na sednicata, kojase odrà na 29 maj go razgleda i us -

voi Izve{tajot za bankarskiot sistem iban karskata supervizija na Republika Ma -ke donija vo 2007 godina.

Na 31.12.2007 godina, vkupnata aktivana bankarskiot sistem na Republika Ma ke -do nija dostigna iznos od 223,7 milijardide nari, {to vo odnos na 31.12.2006 godina,pret stavuva porast od 28,5%. Glaven dvi-gatel na rastot na aktivata na bankite, avo edno i najzna~aen izvor na finansirawena bankarskite aktivnosti, bea depozititena nefinansiskite subjekti. Trendot naza brzana kreditna aktivnost na bankitepro dolì so pogolem intenzitet i vo tekotna minatata godina, pri {to vkupnite kre -di ti na nefinansiskite subjekti za be le -àa godi{na stapka na porast od 39,1%.Kre ditite na naselenieto rastea najin-tenzivo, so godi{na stapka od 56,2%, do -de ka, spored vidot na kreditniot proizvodna menet za naselenieto, najbrzo rasteakre ditite po osnov na kreditni karti~ki ipre ~ekoruvawata po tekovni smetki so121,5% i 76,6%, soodvetno.

Paralelno so porastot na aktivata, vote kot na 2007 godina, prodolì trendot nanej zino pozitivno prestrukturirawe, sopo rast na u~estvoto na kamatonosnata ak -ti va za smetka na namalenoto u~estvo nanis kokamatonosnata i nekamatonosnataak tiva na bankite. Pritoa, u~estvoto nakre ditite na nefinansiskite subjekti sezgo lemi od 45,7% na 50,9% od vkupnata ak -ti va na bankite, nasproti natamo{noto na -ma luvawe na u~estvoto na plasmanite kajdru gite doma{ni i stranski banki, koe od

27,1% se svede na 20,9%. Vo 2007 godinapro dolì trendot na podobruvawe na pro -fi tabilnosta i efikasnosta na ban kar -ski ot sektor. Taka, vo 2007 godina, vkupna-ta dobivka na nivo na bankarskiot sistemiz nesuva{e 3,65 milijardi denari i vospo redba so 2006 godina se zgolemi za30,4%. Stapkata na povratot na kapitalot(ROE) na bankite na krajot na 2007 godina,iz nesuva{e 15,2% i zabeleà podobruva -we za 2,9 procentni poeni, dodeka pokaza-telot za povrat na aktivata (ROA) sezadrà na istoto nivo kako i vo 2006 god-ina (1,8%). Podobrenata profitabilnostse dolì ne samo na zgolemenata aktivnostna bankite, tuku i na nivnata podobrenaefi kasnost. Taka, u~estvoto na operativ -ni te tro{oci vo vkupnite redovni prihodina godi{na osnova, se namali i na krajot na2007 godina iznesuva{e 58,4%.

Bankarskiot sektor odrùva relativ -no visoka i stabilna solventna pozicija,pri {to na 31.12.2007 godina, prose~natastap ka na adekvatnost na kapitalot izne-su va{e 17%. Kreditniot rizik ostana do -

mi nanten rizik na koj{to se izloèni ban -ki te vo svoeto rabotewe. Na 31.12.2007 go -di na, u~estvoto na izloènosta so povisokri zik (klasificirana vo kategoriite nari zik V, G i D) vo vkupnata izloènost nakre diten rizik iznesuva{e 5,7%, {topret stavuva namaluvawe od 1,9 procentnipo eni vo odnos na 31.12.2006 godina. Sepak,kaj kreditnata izloènost kon sektorotna selenie registrirano e izvesno vlo {u -va we na kvalitetot na kreditnoto port-folio kaj potro{uva~kite krediti, kre-dit nite karti~ki i pre~ekoruvawata pote kovnite smetki.

Sovetot go razgleda i Izve{tajot zane zavisnoto potvrduvawe na izvr{enatasops tvena procenka na raboteweto na Di -rek cijata za vnatre{na revizija na Na rod -na ta banka. Ovaa eksterna procenka na ra -bo teweto na vnatre{nata revizija na Na -rod nata banka be{e izvr{ena vo soglas-nost so me|unarodnite standardi na Ins -ti tutot za vnatre{ni revizori od stranana ekspertski tim od Holandskata Cen -tral na Banka vo noemvri 2007 godina.

Според видот на кредитниот производ наменет за населението, најбрзо рас-теа кредитите по основ на кредитни картички и пречекорувањата по теков-ни сметки со 121,5% и 76,6%, соодветно... Лани, вкупната добивка на нивона банкарскиот систем изнесуваше 3,65 милијарди денари и во споредба со2006 година се зголеми за 30,4%.

SREDBA NA GUVERNERITE OD 14 DR@AVI

Кредитниот се повеќе во сенка на ликвидносниот ризикNa 23-24. 05. 2008 godina, vo Tirana be{e organizirana 19-tata sredba na Klubot

na guvernerite na centralnite banki od centralna Azija, Crnomorskiot region i Bal -ka not. Na sredbata prisustvuvaa guverneri od 14 dràvi. Na ovaa sredba bea razgle -da ni najnovite globalni makroekonomski dvièwa i posledicite od krizata na me -|u narodnite finansiski pazari. Be{e konstatirano deka po serioznite turbulenciina pazarot na krediti i strukturni proizvodi, e zgolemen kapacitetot na bankite vosve tot za prepoznavawe i merewe na kreditniot rizik. Sepak, ovoj rizik so koj se so -o ~ija bankite, sé pove}e go otstapuva mestoto na likvidnosniot rizik. Imeno, vo us -lo vi na likvidnosni tenzii na finansiskite pazari, golem predizvik za centralniteban ki e obezbeduvaweto na pogolema efikasnost vo sproveduvaweto na monetarnatapo litika i za{tita od makroekonomskite rizici i rizicite vrz finansiskata sta-bil nost. Isto taka, be{e istaknata potrebata od pogolema sorabotka me|u central-ni te banki i supervizorskite organi na me|unarodno nivo, osobeno vo domenot na up -ra vuvaweto so mo`ni krizni situacii.

Na ovaa sredba, guvernerite, isto taka, se osvrnaa i na najnovite makroekonoms-ki dvièwa vo nivnite zemji, kako i na pozna~ajnite aktivnosti na nivnite central-ni banki,

Vo ramkite na ovaa sredba, zaradi zajaknuvawe na sorabotkata pri sproveduva -we to na supervizorskata i regulatornata funkcija, be{e potpi{an bilateralen Me -mo randum za razbirawe me|u Narodnata banka na Republika Makedonija i Narodnatabanka na Srbija. So ovoj memorandum podetalno se regulira sorabotkata i razmenatana informacii, osobeno vo domenot na licenciraweto, mo`nosta za vr{eweto nazaedni~ki supervizorski kontroli, pozna~ajni promeni na regulativnata ramka i dr.Dosega, vakvi memorandumi za razbirawe Narodnata banka na Republika Makedonijaima potpi{ano so centralnite banki na Slovenija, Rusija, Bugarija, Albanija, Grcijai Crna Gora, a vo tek se podgotovki za potpi{uvawe i so centralni banki od drugi dr -à vi.


1. FRANCUSKATA MONTIPE SLEDNA STRANSKA INVESTICIJA VO BUNARXIK (*****)2. SKOKNAA KAMATITE NA KREDITITE VO KOMERCIJALNA (****)

29.05.2008 g. ÊTVRTOK

Francuski Montipe doa|a vo Makedonija,e naslovot so koj site dene{ni vesnici ja od -be leùvaat prvata francuska direktna in -ves ticija vo Makedonija. Do krajot na godi-nava, vo slobodnata ekonomska zona Bu nar -xik }e po~ne da se gradi fabrika za izrabot-ka na glavi za motori za avtomobili od mar -ka ta ford, koi se nameneti za izvoz na pa za -rot vo Anglija i vo Romanija. Ovaa grinfildin vesticija, vredna 60 milioni evra, ofici-jal no ja dogovorija premierot Nikola Gru ev -ski i izvr{niot direktor na kompanijataMon tipe, Mark Majus, koi potpi{aa Me mo -ran dum za sorabotka. - Vo prvata faza od re -a lizacijata na proektot }e se vrabotat 500li ca, a za tri do ~etiri godini ovaa brojka }ebi de dvojno pogolema, - izjavi Gruevski, po -so ~uvaj}i deka indirektna korist }e imaat idru gi makedonski kompanii. Od izvozot napro izvodite godi{no }e se realiziraat 70 do100 milioni evra, a za pet godini vo Ma ke do -ni ja }e ostanat 200 milioni evra dopolni -tel na vrednost.

Kako posledica na zgolemuvaweto nastap kite na blagajni~kite zapisi vo bitkatapro tiv visokata inflacija {to go napraviNa rodnata banka na Makedonija, po~na pos -ka puvaweto na kreditite, informiraat pe -~a tenite mediumi. Startot go ozna~i Ko mer -ci jalna banka, koja od prvi juni }e odi na mi -ni malno i selektivno zgolemuvawe na ka -mat nite stapki. Kako {to stoi vo so op { te ni -e to do javnosta od ovaa Banka, nema da sesme nat kamatnite stapki kaj kreditite koiima at kvalitetno obezbeduvawe i toa, stan-be nite, avtomobilskite i potro{uva~kitekre diti obezbedeni so zalog na hartii odvred nost ili zalog na depozit, a }e se iz vr -{i zgolemuvawe na kamatnite stapki na pot -ro {uva~kite krediti obezbedeni so menica

za 0,5 procentni poeni, kako i zgolemuvawena kamatnite stapki na negativnite salda nakre ditnite karti~ki i tekovnite smetki za1,0 procenten poen.

Granit startuva{e so izgradba na kom-plet nata infrastruktura na kompleksot EraSi ti na slovene~kata grupacija Era i na pr -va ta faza od komercijalno-delovniot ob -jekt, informira Utrinski vesnik. Vrednostana ovie grade`ni aktivnosti {to treba daza vr{at za osum meseci iznesuva okolu ~e ti -ri milioni evra. Spored proektot, Granit }eja gradi celata podzemna infrastruktura voko ja spa|aat vodovodni, elektri~ni, ga so -vod ni i termotehni~ki instalacii, a potoa}e se prefrli na nadzemnata i }e gi as fal -ti ra site ulici i pe{a~ki i velosipedskipa teki vo kompleksot. Celiot kompleks Erasi ti }e sodrì u{te dva golemi {oping-mo -la, tri katni garaì i eden energetski ob -jekt. Vrednosta na vkupnata investicija nakom pleksot }e iznesuva pribli`no 155 mi -li oni evra.

Britanskiot premier Gordon Braun voves nikot Gardijan predupreduva deka svetotse soo~uva so naften {ok i deka ne postoile sen odgovor za porastot na cenite bez ko -or dinirana globalna akcija, prenesuvaat na -{i te pe~ateni mediumi. I dodeka zemjite odsve tot razmisluvaat za ukinuvawe na ak ci -za ta i na danokot na dodadena vrednost nanaf tata i na naftenite derivati, eksperti -te kaj nas velat deka Makedonija ne moè daraz misluva za prezemawe vakvi ~ekori, bi -dej }i nie imame poinakva dano~na strukturaod evropskite zemji, odnosno deka Buxetotkaj nas zavisi od danocite na potro{uva~ka,a vo zemjite od EU zavisi od danokot na do -hod i od kapital.

Vo Vest moè da se pro~ita deka Svis -

la jon }e tuì za blokiraweto na akciite voAg roplod, bidej}i, spored izjavata na gazda-ta na Svislajon, srpskiot biznismen Ro do -qub Dra{kovi}, - ova {to se slu~uva so Ag -ro plod e politi~ki pritisok, za koj toj }eba ra ot{teta od 25 milioni evra. Za potse-tuvawe, KHV minatata nedela mu zabrani naSvis lajon d.o.o. Skopje da raspolaga so akci-i te na Agroplod Resen, po barawe na Dr ̀ av -no to pravobranitelstvo, koe bara po ni{ tu -va we na dogovorot so koj Svislajon vo juni2006 go kupi dràvniot paket od 5.339 akciiod Agroplod AD Resen.

Vesnicite go prenesuvaat i so op {te ni e -to od dràvniot prenosen sistem operatorMEP SO, deka povtorno po pat na aukcija pro-da va no}ni vi{oci na elektri~na energija vope riodot od prvi do osmi juni godinava. Kom -pa nijata kako licenciran snabduva~, na pa -za rot nudi 2.800 megavat-~asovi elektri~naener gija koi moàt da se koristat po polno}do sedum ~asot nautro. Po~etnata cena nastru jata na ovaa aukcija {to pak e utvrdenaod Regulatornata komisija za energetika iz -ne suva 32,70 evra za megavat-~as. Re zul ta -tite od aukcijata }e bidat objaveni na 30 maj.

Vo presret na 1 Juni- Svetskiot den namle koto, {to godinava e vo znakot na kva li -tet na ovoj proizvod, makedonskite eksperti,far meri i mlekoprerabotuva~i konstatira -at deka kvalitetot na makedonskoto mleko edaleku od evropskite standardi, dodavaj}ideka i pokraj ekspanzijata na mle~niot biz-nis vo Makedonija, se u{te nema dràvna la -bo ratorija koja bi go ispituvala i kontroli-ra la kvalitetot na mlekoto. Izlezot od ovaasos tojba, spored niv, e mlekoproizvodstvotoda prerasne vo semeen biznis.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

ДНЕВНИКs.1 ]E PROIZVEDUVAME ZA FORD s.1 SKOKNAA KAMATITE NA KREDITITE VO KOMERCIJALNAs.7 POTPI[AN MEMORANDUM SO FRANCUSKI MONTIPE

БИЗНИСs.1 INVESTICIJA OD 60 MILIONI EVRA VO FABRIKA ZA AV -

TO DELOVIs.1 SO KREDITITE POTTIKNAVME INVESTICII ZA NOVI RA -

BOT NI MESTAs.1 PO^NA IZGRADBATA NA ERA SITIs.1 MINIMALNO I SELEKTIVNO ZGOLEMUVAWE NA KAMATNI -

TE STAPKIs.3 NE DOZVOLUVAM NIKOJ VO MAKEDONIJA DA ME REKETIRA

ZA AGROPLODs.11 NLB TUTUNSKA BANKA SO JAVEN POVIK ZA KUPUVAWE NA

OBVRZNICIs.11 R@ INSTITUT ODVOJUVA 16,5 MILIONI DENARI ZA IN -

VES TICIIs.11 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.11 NETRGOVSKI TRANSFERIs.13 PAD NA MBI-10 ZA 10,34 INDEKSNI POENIs.13 NA OFICIJALNIOT PAZAR SE SVRTEA 14.4 MILIONI DE -

NA RIs.14 BRKOTNICA ZA 10 AKCII NA LOZAR PELISTERKAs.14 KOMPANIITE VO BIZNISOT SO ZLATO, SREBRO I NAFTA

IZGUBIJA OD VREDNOSTA s.15 INGRA I MAVROVO JA PODGOTVUVAAT PRVATA ZA-ED NI^ -

KA PONUDAs.16 CENATA NA NAFTATA PRODOL@UVA DA PA\A

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.1 VISOKITE CENI NA BENZINITE GO POLNAT BUXETOTs.1 DOMA[NOTO MLEKO DALEKU OD EVROPSKOTOs.2 GLOBALNA AKCIJA PROTIV SKAPATA NAFTAs.4 GRANIT STARTUVA[E SO IZGRADBA NA KOMPLEKSOT ERA

SITIs.10 FRANCUSKATA MONTIPE SLEDNA STRANSKA INVESTICI-

JA VO BUNARXIKs.10 KOMERCIJALNA GI ZGOLEMUVA KAMATITE NA DEL OD

KREDITITEs.10 DRA[KOVI] TVRDI DEKA KUPUVAWETO NA AGROPLOD BI -

LO ZAKONSKOВЕЧЕР

s.1 GRUEVSKI POTPI[A DOGOVOR SO FRANCUSKATA KOM-PANIJA MONTIPE

s.7 ZGOLEMENI KAMATNITE STAPKIs.7 NO]EN VI[OK - 2.800 MEGAVAT ÂSOVIs.8 GRANIT ]E JA GRADI INFRASTRUKTURATA

ВРЕМЕs.1 BUXETOT POLN, GRA\ANITE IZGORENIs.4 NE DOZVOLUVAM DA ME REKETIRAATs.4 GRANIT GO DOBI ERA SITIs.4 FRANCUSKI MONTIPE ]E GRADI FABRIKAs.4 ZELENÛKOT OD VELES E POLN SO OLOVO I SO ARSEN

ВЕСТs.1 SKOKNAA KAMATITE NA KARTI^KITEs.3 EKSPRESNA PETTA LICITACIJA NA NO]NI VI[OCI OD

MEPSOs.5 MONTIPE ]E GRADI FABRIKA ZA AVTOMOBILSKI DELOVIs.7 DRA[KOVI]: ]E BARAME OT[TETA OD 25 MILIONI EVRA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.1 POLOVINA ZA DR@AVATA POLOVINA ZA RAFINERIITEs.8 HRVATSKI FOND SO 500.000 EVRA IZLEZE OD PRILEPSKA-

TA PIVARNICAs.8 FRANCUSKI MONTIPE PO^NUVA SO PROTOTIP PRO-IZ -

VO DI VO BUNARXIKs.8 KOMERCIJALNA BANKA OD 1 JUNI GI ZGOLEMUVA KA MA TI -

TE




1. OD DEKEMVRI TRAMVAJOT ]E TRGNE KON SKOPJE (*****)2. TA[KOVI]: PUTIN ]E KA@E KOGA ]E SE GRADI AMBO (****)

30.05.2008 g. PETOK


PO NBM I BANKITE VO OFANZIVA?Trpenieto na bankite popu{ti. Po mone-

tar nata vlast, koja trikratno gi zgolemi ka -mat nite stapki na blagajni~kite zapisi zane kolku meseci so cel da ja zauzda inflaci-ja ta (koja vo mart i vo april ne se spu{ti do10%), bankite najavija zgolemuvawe na ka ma -ti te, stoi vo analizata na Dnevnik.

- Dobrata strana e vo toa {to poskapuva -at kamatite na potro{uva~kite krediti i nane gativnite salda na kreditnite karti~ki.So ovie merki narodot nema pove}e tolkules no da vleguva vo minus, a bankite }e bi -dat porigorozni pri davawe vakvi krediti.Toa moè da bide blagoprijatno za ekonomi-ja ta i da gi zapre inflatornite dvièwa.Lo {o }e be{e ako skoknea kamatite na kre-di tite na stopanstvoto i stanbenite kreditibi dej}i toa bi zna~elo zabavuvawe na eko -nom skiot rast - veli profesorot Nenovski.Spo red podatocite od NBM, kreditite na na -se lenieto minatata godina rastele najin-tenzivno, so godi{na stapka od 56,2%. Naj go -lem porast bil zabeleàn kaj kreditite poos nova na kreditni karti~ki (121,5%) i kajpre ~ekoruvawata na tekovnite smetki(76,6%). - Ovoj rast ima{e svoe vlijanie vrzstap kata na inflacija bidej}i go pottiknuvatro{eweto poradi toa {to tie pari najmnoguse tro{at vo ke{. Toa e pritisok na po-tro -{u va~kata, na parite vo optek i na ponudata,a i so toa na cenite - veli Nenovski.

Re~isi bez isklu~ok site dene{ni ves-nici gi prenesuvaat podatocite od Svetskataban ka, spored koi Makedonija e pozadolènai od Afrika. Sepak, na listata na dol`nicispo red Svetskata banka, vo odnos na zemjiteod regionot, situacijata i ne e tolku lo{a.Po zadolèni od Makedonija se Hrvatska,

Sr bija, Bosna i Hercegovina. No, pokraj CrnaGo ra, zad nas na listata na dol`nici se na -o |aat mnogu afrikanski dràvi, kako Uganda,Eti opija, Gana, Kenija, Egipet. Pri iz ra bot -ka ta na neodamne{nata lista, Svet ska taban ka ne ja zela predvid samo visinata nanad vore{niot dolg, tuku i brojot na ì teli iste penot na razvoj na zemjata. Ako se anali -zi ra zadolènosta po naselenie na svet skoni vo taa iznesuva okolu 8.000 ame ri kanskido lari. Sekoj Makedonec dolì po 1.350 do -la ri.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i de -ka AMBO }e po~ne da se gradi koga Putin }ego dozvoli toa. Odgovorot na pra{awetozo{ to AMBO ne po~nuva da se gradi }e go ba -ra te kaj premierot na Rusija, Vladimir Pu -tin. Toj go kontrolira celiot izvoz na naftaod Centralna Azija. Zasega nema odobrenieza dovolni koli~estva nafta za AMBO i za -toa ne se startuva so izgradba. Sepak, smetamde ka SAD i Evropa vr{at zna~itelen poli-ti~ ki pritisok da go trgnat AMBO od sfera-ta na ruskoto vlijanie i od agresivnite obi -di na Rusija da gi kontrolira site gasovodi inaf tovodi vo regionot, izjavi ministerot zastran ski investicii, Gligor Ta{kovi}, nav~e ra{nata pres-konferencija po rabotil-ni cata - Naftovodi - zakani nasproti pri-do bivki. Toj poso~i deka, iako dve godini enad vor od proektot AMBO, misli deka imana de` za nego, bidej}i ve}e bile obezbedenifi nansiski sredstva od pove}e stranskikom panii. Dopolnitelna potvrda za ova, spo -red Ta{kovi}, e i silnoto politi~ko lobi-rawe od evropskite zemji.

I berzata ~eka {to po izborite, objaviUt rinski vesnik. Ne se problem izborite,tu ku toa {to nikoj ne znae {to }e se slu~uva

to~ no vo zemjava po niv. Vaka berzanskiteana liti~ari ja tolkuvaat momentalnata dep -re sivna sostojba na Makedonskata berza, kojavla dee ve}e eden ipol mesec, ili prakti~noot kako zemjava vo Bukure{t ne dobi pokanaza ~lenstvo vo NATO, a vedna{ potoa vlastaod lu~i da raspi{e vonredni parlamentarniiz bori. Stranskite investitori re~isi ce -los no se povlekoa od trguvaweto, a i do ma{ -ni te se vozdrùvaat od kupuvawe i proda`bana akcii. Nikoj ne kupuva i nikoj ne prodavahar tii od vrednost. Situacijata prakti~nostag nira, predizvikana od neizvesnosta naber zanskite igra~i za toa kakov pat }e od be -re novata vlast po izborite.

Spored berzanskoto istraùvawe naIli rika fund menaxment, imaj}i go vo pred-vid dvièweto na cenite vo izbornite peri-o di vo Makedonija, u{te od krajot na de ve de -se tite godini voo~livo e pozitivno cenovnovli janie, osobeno izrazeno vo prviot mesecpo zavr{etokot na izborite. Denovive Ma ke -don skata berza prikaùva isklu~itelnosta bilna cenovna dinamika

- ]e go vratime sjajot na Mavrovo, e nas -lo vot na intervjuto na Marjan Kostren~i} -~len na Nadzorniot odbor na Ingra i liderna tranziciskiot tim vo Mavrovo vo Ve~er.Spo red nego tranziciskiot tim ima za zada~aza {est meseci da go osposobi Mavrovo damo ̀ e normalno da raboti..

- To~no e deka so Mavrovo gi prezemavmei dolgovite, no gi prezemavme i pobaruvaw-ta. Pobaruvawata {to gi ima Mavrovo od dr -à vata i privatnite kompanii vo golemamer ka gi pokrivaat dolgovite koi se natalo -ì le vo prethodniot period.

ДНЕВНИКs.7 BANKITE IZBRZAA SO ZGOLEMENITE KAMATNI STAPKI NA

KREDITITEs.7 GOLEMITE KRAVARSKI FARMI NOSAT GOLEM PROFITs.7 VITALIJA SO VTOR IZVOZ VO ANGLIJAs.7 MBI 30.05.2008s.17 OD DEKEMVRI TRAMVAJOT ]E TRGNE KON SKOPJE

БИЗНИСs.1 POSTIZBORNATA BERZANSKA EUFORIJA POD ZNAK PRA -

[ALNIKs.1 SEKOJ MAKEDONEC DOL@I 1.350 DOLARIs.3 MALKU PARI, NO CVRSTA POZICIJAs.3 ZA DEVETKILOMETARSKA TRASA - 50 MILIONI EVRAs.3 KREDITNITE KARTI^KI JA BILDAAT BANKARSKATA AKTI-

VA s.5 PO ISTEKOT NA ROKOT POVISOKI CENIs.9 CENATA NA NAFTATA ]E PRODOL@I DA RASTEs.11 PORAST NA MBI-10, A PAD NA MBIDs.11 MBI 29-05-2008s.11 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO 22,7 MILIONI DENARIs.14 INVESTITORITE NEODLU^NI PRED IZBORI s.15 KIB KUMANOVO IZDVOI 7,3 MILIONI DENARI ZA OTKUP

NA SOPSTVENI AKCIIs.15 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.15 NETRGOVSKI TRANSFERIs.16 I LETOVO BAREL SUROVA NAFTA 130 DOLARI

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.1 TRAMVAJ VO SKOPJE SO EVROPSKITE FONDOVIs.10 DANSKI JUSK PREKU TETOVO GO OSVOJUVA MAKEDONSKI -

OT PAZARs.18 AMBO ]E PO^NE DA SE GRADI KOGA PUTIN ]E GO DOZVOLI

TOAs.18 I BERZATA ÊKA [TO PO IZBORITEs.19 DONÊV: VO MAKEDONIJA NEMA RAMEN DANOK

s.19 DOMA[NITE BANKI LANI SO VKUPEN PROFIT OD 60 MIL-IONI EVRA

s.19 NAMESTO 500 VRABOTENI, ZASEGA TELEKOM GO NA-PU[TAAT SAMO 400

s.19 MAKEDONIJA POZADOL@ENA I OD AFRIKA?ВЕЧЕР

s.4 TA[KOVI]: PUTIN JA KOÎ IZGRADBATA NA AMBOs.7 ]E GO VRATIME NEKOGA[NIOT SJAJ NA MAVROVOs.10 SKOPJANI SE POBLISKU DO TRAMVAJOT

ВРЕМЕs.1 PUTIN STAVI VETO ZA AMBOs.7 AGRIKOR PO^NA DA JA GRADI INFRASTRUKTURATAs.7 MAKEDONCITE POZADOL@ENI OD AFRIKANCITEs.7 BANKITE SE PLA[AT OD ZGOLEMUVAWE KAMATIs.10 PUSTA @ELBA ZA TRAMVAJ BEZ PARI

ВЕСТs.3 TUTUNSKA BANKA NEMA DA GI ZGOLEMI KAMATITE OD 1

JUNIs.3 PRIZEMJEN EDINSTVENIOT AVION NA MAT VO DIZEL-

DORFs.6 HRVATSKI AGROKOR VO JUNI ]E PO^NE DA GRADI VO

STRUMICAs.16 TRAMVAJOT ]E SE GRADI OD DEKEMVRI

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 APÎWATA EDINSTVENI SO PROMET NAD MILION

DENARIs.8 EUROKONTROLS PRIZEMJI AVION NA MATs.8 TA[KOVI]: PUTIN ]E KA@E KOGA ]E SE GRADI AMBOs.8 MAKEDONIJA POZADOL@ENA I OD AFRIKA

ШПИЦs.6 BANKITE FLERTUVAAT SO POSKAPI KREDITIs.6 VELE[ANI OSTANAA SAMI VO BORBATA SO TOPIL-NICA-

TA


1. GO[EV PREDUPREDI NA VISOKIOT DEFICIT NA TEKOVNATA SMETKA (****)2. TIKVE[ SO POAGRESIVEN NASTAP NA EVROPSKITE PAZARI (***)

31.05.2008 g. SABOTA


- Fa}ame ~ekor so tranzicijata, no da le -ku sme od EU, e zaklu~okot na finansiskiteeks perti, koi debatiraa na me|unarodnatakon ferencija na tema: Konkurentnosta nazem jite na Jugoisto~na Evropa i prediz vi ci -te na patot kon EU, koja ja organizira{e Na -rod na banka na Makedonija. Zaklu~ocite odovaa konferencija gi prenesuvaat site sa -bot ni dnevni izdanija. - Makedonija vo pos -led nite nekolku godini spored ekonomskiotrast zabrzano se pribliùva kon ponapred-ni te tranziciski ekonomii, no se u{te e da -leku od prosekot vo zemjite od evrozonata.Gu vernerot na NBM, Petar Go{ev, poso~i de -ka vo poslednata decenija beleìme rela-tiv no niska stapka na rast na ekonomijata od2,7 otsto vo prosek, a so toa i nisko nivo naprib liùvawe kon EU. Bruto doma{niot pro -iz vod na ìtel iznesuva 25,7 osto od prose -kot vo evrozonata. Vo 1996 godina iznesuva -{e 23,6 procenti. - Sepak, nekolku godini pored ostvaruvame pozitivni i stabilni stap-ki na rast. Vo 2007 godina ostvarivme najvi-so ka stapka na rast na BDP od 5,1 otsto. Vak -vi ot proces e poddràn od ostvarenitestran ski investicii.

Top vest vo dene{nite vesnici e najava-ta za poagresiven nastap na Tikve{ na ev -rop skite pazari. Vinarskata vizba Tikve{na pazarot }e plasira nova unikatna serijana vina od brendot Aleksandrija i toa belo,roze i crveno so imeto Alexandria Cuvee. Ovievina koi neodamna prvpat bea prezentiranina londonskiot internacionalen saem za vi -na i za èstoki pijalaci, ve}e se prodavaatvo golemite marketi i vo restoranite vo

zemjava. Menaxmentot na Tikve{ najavi dekafor mirale nova zaedni~ka me{ovita kom-panija so germanskata firma Rici pod imeto,Tik ve{ki vina internacional. Kompanijataso sedi{te vo Minhen }e bide specijali -zirana za distribucija, trgovija i za logis-tika, so {to treba da se obezbedi u{te po go -lem plasman na makedonskite vina na ger-man skiot i na pazarot vo EU.

Vreme so interesen naslov - Skapatanaf ta }e ni go otvori patot kon EU. Ma ke do -nija moè da go iskoristi poskapuvaweto nanaf tata za osvojuvawe na pazarot vo evrop-ski te zemji, smetaat stranskite eksperti.Naf tata koja se planira da dostigne cena od200 dolari za eden barel, }e gi prenaso~izem jite od globalizacija kon regionalizaci-ja. Makedonija treba da go iskoristi momen-tot za sklu~uvawe dogovori so zemjite-~lenki od Evropskata unija za plasirawe nanej zinite proizvodi, smeta Mi{el Osmanli,izvr{en direktor na Amerikanskata stopan-ska komora. - Na zemjite od Evropa sega }e imbide mnogu poevtino da kupuvaat od Ma ke do -nija, otkolku od Kina. Naftata }e bide tolkuskapa, {to proizvodite od zemjite kako Kina}e stanat pomalku konkurentni na evrop-skiot pazar. Ova e golema mo`nost za razvojna tekstilnata industrija vo Makedonija,ko ja }e moè mnogu polesno da se plasira naovoj pazar - veli Osmanli.

Vo Utrinski vesnik }e pro~itate deka eras pi{an tenderot za proda`ba na vele{kaTo pilnica,koja ovoj pat }e se prodava bezpo ~etna cena. Zainteresiranite doma{ni istranski firmi }e imaat sedum dena da ja

po dignat tenderskata dokumentacija vredna2.000 evra. Pet dena potoa na smetka na MHKZle tovo vo ste~aj treba da se uplati depozitod milion evra kako garancija. Ponudite }ese otvorat na 17 juni vo Osnovniot sud vo Ve -les. Mineko, firmata koja e najgolem do ve -ri tel vo Topilnica, najavi deka }e u~estvuvana tenderot.

- Turskata kompanija, TAV erport hold-ing TAVHL.IS pak bara detali za predus lo -vi te za tenderot za izgradba - operirawe -transfer za aerodromite vo Skopje i Ohridvo Makedonija, soop{ti v~era kompanijata.TAB. Isto taka, vo soop{tenieto do Berzatavo Istanbul naveduva deka bara detali zapre duslovite za izgradba na transporten ae -rodrom vo [tip, Makedonija. Tenderite seob javeni od strana na makedonskoto Mi nis -ter stvo za transport.

Predrag Cvetkovi}, direktor na Bi tol -ska ta mlekarnica, vo intervjuto za Ve~er ve -li deka mlekoto }e poevtini. Najgolemiotmle koprerabotuva~ki kapacitet vo zemjava,po promenata na sopstveni~kata struktura, gopro meni i stilot na rabota. Od kompanijatana javuvaat nova investiciona programa sokoja se planira da se zgolemi sorabotkata sokooperantite - farmeri, da se pro{irikapacitetot na mlekarnicata, da se brendi-ra proizvodstvoto i da se pro{iri distrib-utivnata mreà vo regionot. Mlekarnicata,sega e del od grupacijata Danube fuds, pod~ija kapa se pove}e mlekari vo regionov me|ukoi i belgradski Imlek, Suboti~ka mlekara,mlekarnicata vo Bawa Luka. Bosanska Du bi -ca, Imlek Boka i Zelenika..

ДНЕВНИКs.7 MBI 31.05.2008s.7 FA]AME ÊKOR SO TRANZICIJATA, NO DALEKU SME OD EUs.7 NOVO RAKOVODSTVO VO EUROKOMPOZITs.7 TIKVE[ ]E OTKUPI 27 MILIONI KILOGRAMI GROZJEs.7 VRABOTENI DESETMINA VO REK BITOLA

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.7 GO[EV PREDUPREDI NA VISOKIOT DEFICIT NA TEKOV-

NATA SMETKAs.7 VELE[KA TOPILNICA SE PRODAVA PO OSMI PATs.7 TURSKATA TAV BARA DETALI ZA TENDEROT NA NA[ITE

AERODROMIs.7 DECENIJA SORABOTKA ME\U VI@N I XEJ-VI-SI PROFE-

SIONALs.9 TIKVE[ SO POAGRESIVEN NASTAP NA EVROPSKITE PA -

ZA RIs.9 NAFTATA MALKU POPU[TI - PADNA NA 126 DOLARI

ВЕЧЕРs.6 SKAPATA NAFTA JA PODGREVA INFLACIJATAs.6 ALEKSANDRIJA SO NOVA SERIJA NA VINAs.7 MLEKOTO ]E POEVTINIs.7 MA\AR TELEKOM ]E GO TU@I ELEK [TRAUB

ВРЕМЕs.1 SKAPATA NAFTA ]E NI GO OTVORI PAZAROT NA EUs.6 ZA AMBO TREBA LOBI KAJ NAFTENITE KOMPANIIs.6 PA\A VREDNOSTA NA DOLAROT I NAFTATAs.6 PREFRLETE OD TRETA VO PETTA BRZINAs.6 POGOLEMA PRODUKTIVNOST ZA POMALA INFLACIJATAs.7 TESTIRAWE NA PROIZVODITE NA JVCs.7 SKAPATA NAFTA ]E NI GO OTVORI PAZAROT NA EUs.7 NASELENIETO KORISTI POVE]E KREDITI

ВЕСТs.14 NAFTATA JA SKOKNA EU INFLACIJATA NA 3,6%

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 MAKEDONIJA VO LET ÊKA NOV INFLATOREN VITEL s.8 NLB TUTUNSKA BANKA VO JUNI NEMA DA GI ZGOLEMI KA -

MA TITEs.8 MBI 30.05.2008s.8 RASTE TRGUVAWETO SO RAZLI^NI AKCII, PAZAROT IZ LE -

GU VA OD MONOTONIJATA? s.8 SKOPSKIOT SAEM ORGANIZIRA DEGUSTACIJA NA TUTUN s.9 VO MART KREDITITE PORASNALE ZA 73 MILIONI EVRA

ШПИЦs.6 UKRAINSKI ZEJTIN GO TRUE DOMA[NIOT PAZAR?


ГЛОБУС

s.28 BAGEROT NA MAKEDONSKIOT MRAKna 2 maj godinava vo pretpladnevnite ~asovi masa od 400 kubni

metri jalovina se sru{ila vrz bagerot - xin SRS - 2000/1 i goo{tetila tolku {to toj }e ostane aut najmalku deset meseci. Za ovojnastan ne{to pi{uvavme pred dva broja i toga{ spomenavme deka bezovaa ma{ina vo dogledno vreme }e stane problemati~no snab-duvaweto so jaglen na termocentralata, a stru~wacite so koi kontak-tiravme velat deka havarijata }e zna~i deka vo mnogu klu~no vreme,koga na Makedonija }e i nedostasuva struja, REK Bitola }e nemadovolno jaglen, pa eden blok od trite vo Kombinatot }e bideisklu~uvan. [tetata koja glavno e indirektna, povrzana so izgubeno-to proizvodstvo, moè da se meri so brojka koja e nad 50 milioni evra.

S.35 POLITIKATA GI KASTRI PENZIITEREZULTATI - Lani makedonskite fondovi imale pogolem prinos

od hrvatskite. Spored MAPAS KB Prvo penzisko dru{tvo i vo Novpenziski fond lani ostvarile prose~en godi{en prinos od 7,23 otsto.Toj e povisok za 0,44 otsto od hrvatskiot na koj se povikuvaat predla-ga~ite na idejata za demontirawe na vtoriot penziski stolb, tvrdej}ideka na{ite fondovi ne obezbeduvaat dovolno oploduvawe na sred-stvata na osigurenici vo vtoriot penziski stolb.

KAПИТАЛ

s.10 SLOVENE^KA ISKRA ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK?-Slovene~ka Iskra, vode~kiot brend vo elektro i elektronskata

industrija, }e gradi fabrika vo Makedonija. Na 15.000 kvadratnimetri, vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik od januari slednatagodina }e startuva izgradbata na novata fabrika, a prvoto proizvod-stvo se o~ekuva od septemvri idnata godina.

s.10 SKOPSKO SILVER MUN NOV BREND - PIVO NA SKOPSKAPIVARA

Skopska Pivara promovira{e nov brend-pivo Skopsko silver munkoe }e se prodava samo vo ugostitelski objekti. Novoto pivo pret-stavuva podmladok na Skopsko - najsiliniot pivski brend voMakedonija.

s.10 KINEZITE ]E JADAT MAKEDONSKI MEDOkolu 300 toni med do krajot na mesecov }e bidat plasirani na

kineskiot pazar, informira{e Aco Spasenoski, minister zazemjodelstvo.

s.11 MAKEDONIJA DOBI INSTITUT ZA INFORMATI^KIISTRA@UVAWA

Duna kompjuteri i Makpromet vo [tip go otvorija prviot Institutza informati~ki istraùvawa Tri I, koj so raboteweto }e promoviraistraùvawe vo oblasta na informati~kata tehnologija.

s.19 VLADATA FORMIRA KOMPANIJA ZA TRGOVIJA SOZEMJODELSKI PROIZVODI

Vladata minatata nedela formira{e akcionersko dru{tvo zatrgovija na golemo so zemjodelski proizvodi. Vo ovaa kompanija,Vladata }e ima dominantna sopstvenost od 51%, a vtor akcionersodru`nik so 49% e firmata Soni lend, koja izraelskata kompanijaSoli Grup, formira{e isto minatata nedela, tokmu za ovaa namena.

s.28 PO MAKEDONSKIOT PAT NA VINOTONajcenetata turisti~ka destinacija za eden vinar, proizvoditel

na vino ili obi~en turist i patnik - namernik vo nekoja zemja koja epoznata po proizvodstvo na kvalitetno vino e takanare~eniot Pat navinoto.

s.40 KREDITNIOT REJTING E VA@EN INSTRUMENT ZA ANA -LI ZA NA INVEAICISKIOT RIZIK

Poslednive desetina godini, potrebata zo profesionalni anal-izi na kreditniot rizik raste so eksplozivno tempo, paralelno sorastot i globalizacijata na pazarite na kapital. Za da odgovori naovie potrebi, Moodys Corporation, najstarata i najgolemata svetskakompanija za odreduvawe na kreditni rejtinzi i drugi uslugi povrzaniso taa oblast, postojano ja {iri svojata mreà na kancelarii niz celsvet.

s.42 AKCIONERITE NA MAKPETROL ]E DOBIJAT PO 1.000

DENARI ZA AKCIJAProfitot {to najgolemiot naften distributer Makpetrol go ost-

vari minatata godina, a koj iznesuva okolu 2,67 milioni evra (164milioni denari), spored odlukata na Sobranieto na akcioneri }e sepodeli vo najgolemiot del za akcionerska dividenda.

s.43 NEMA DIVIDENDA ZA AKCIONERITE VO BETON!s.44 AKCIJATA NA GRANIT JA RAZMRDA BERZATA (19.05-23.05)Minatata nedela definitivno ja odbeleà trgovijata so akcijata

na Granit, koja za pette dena trguvawe se prodade vo koli~ina od27.821 akcii, za vkupno 45,2 milioni denari.

s.46 BIZNIS SORABOTKA POME\U UKRAINA I MAKEDONIJAIMA GOLEM POTENCIJAL

Nova Qubqanska Banka, ~ii {to biznis aktivnosti vo Makedonija,preku NLB Tutunska, NLB Lizing i NLB Nov penziski i se dobro poz-nati na na{ata javnost, e prisutna vo re~isi dvaesetina zemji voEvropa, so svoite 61 kompanija-~lenka.

s.48 HIPO ALPE ADRIA PONUDI LIZING BEZ UЧESTVOHipo Alpe Adria lizing ponudi nov paket-uslugi za makedonskite

gra|ani-lizing za vozila so 0% u~estvo, lizing za brodovi i lizing zamotorcikli. Kompanijata najavi i izgradba na novi delovni objekti sopovr{ina od 13.000 kvadratni metri, {to }e bide investicija vredna17 milioni evra.

s.48 INVESTBANKA OTVORI NOVA EKSPOZITURA VO SKOPJEInvest banka otvori nova ekspozitura vo Gradskiot trgovski cen-

tar, so koja mreàta na ekspozituri na bankata se pro{iri za u{teedna ekspozitura i sega broi 22 ekspozituri.

ФОРУМ

s.26 NABRGU 120 DENARI LITAR BENZINNova nedela, nova cena na benzinite. Dokolku pred nekolkude-

navi bea potrebni 70,50 denari za da pominete 10 kilometri sova{eto vozilo (koristej}i go najpopularniot benzin - evro-super 95),sega za istata kilometraà }e vi bidat potrebni plus u{te tridenari.

s.28 INVESTIRAME DVA MILIONAForum: DHL Ekspres Makedonija proslavi 15 godini od svoeto

rabotewe vo Makedonija. [to e ona na {to ste posebno gordi i kolkuod o~ekuvawata uspeavte da realizirate? Nanovi}: Nie sme osobenogordi na na{ite prvi petnaeset godini vo Makedonija. Periodot pret-stavuva primer za uspe{na prikazna. Po nekolku godini prisustvopreku zastapnici (agenti), vo 1993 g. ja formiravme kompanijata kakoedna od prvite makedonski firmi so 100 otsto stranski kapital.Nastapivme na t.n. devstven pazar na koj (so mal broj isklu~oci) nepostoe{e soznanie, nitu, pak, navika za koristewe na kurirskiotekspresen transport.

s.31 PAZAROT VO DOMINACIJA NA GRANITMinatata nedela pomina vo celosna dominacija na akcijata na

Granit. Pove}e od 85 transak-cii se istrguvaa 27.821 akcija ili 1procent od kapitalot na kompanijata. Akcijata na ovaa grade`na kom-panija ostvari promet od 45,2 milioni denari, {to pretstavuva 50otsto od prometot ostvaren na Oficijalniot pazar i 55-procentnou~estvo vo strukturata na prometot {to go ostvarija akciite odMakedonskiot berzanski indeks.

ФОКУС

s.31 ZO[TO GRCITE GO SAKAAT TEC NEGOTINO?Me|u mnogute uvezeni stoki i uslugi najzastra{uva~ko vlijanie

vrz ogromniot trgovski deficit na Republika Makedonija ima posto-janiot rast na uvozot na elektri~na energija. Od 2002-ta do 2004-tabile potro{eni prose~no po okolu 33 milioni evra godi{no deviznisredstva za uvoz na elektri~na energija i dotuka vkupniot uvoz be{ena relativno stabilno i ekonomski izdr`livo nivo. Vpro~em, moèda kaème deka do toj moment Makedonija be{e relativno nezavisnazemja na poleto na elektri~na energija.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

26.05.-31.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



NEDELAVA JA ODBELE@AA...

HIPO ALPE ADRIA LIZING

Hipo Alpe Adria Lizing lansira novpa ket uslugi na makedonskiot pazar -li zing ponuda za site tipovi vozila

so nula procenti u~estvo i za prv pat nama kedonskiot pazar se nudi lizing za bro -do vi i za motori. So revolucionernata us -lu ga, so nula u~estvo se ukunuva do se ga{ -no to minimalno u~estvo od 10 procenti odpro da`nata cena. Lizingot na brodovi euni katna i vrvna finansiska usluga, za ko -ja od kompanijata velat deka e vo soglas-nost so istraùvawata i pobaruvawata napa zarot, za {to posebno gledaat osnova voraz vojot na turizmot vo Ohrid. Vo soglas-nost so barawata i potrebite na klientitee i ponudata za lizing na motori.

Menaxmentot na Hipo Adria deka soniv niot vlez namakedonskiot pazar uslu-

gata lizing se zgolemila za 68 nasto, a odvkup niot pazar (tie samo za 15 meseci ra-bo ta vo zemjava), zafa}aat 46 procenti,{to gi pravi lideri vo ovoj biznis.

- Lizingot vo Makedonija se razvivapo sebno so na{eto vleguvawe na pazarot.Fakt koj{to go potvrduvaat i brojkite,spo red koi Hipo Alpe Adria Lizing voSkop je ima ostvareno 1.500 dogovori odope rativnoto rabotewe od startot vo fev -ru ari minatata godina, dogovori koi{to seso finansirana vrednost od nad 30 mili -oni evra - re~e \or|e Voinovi}, ~len naUp ravniot odbor na kompanijata. Na {todo dade deka toa e samo del od ona {toima at namera da go napravat vo Makedonijaso razvoj na kompanijata, a so toa i za raz -voj na ekonomijata vo dràvava.

Spored Oliver Cintal, ~len na Up -rav niot odbor, lizing kompanijata HipoAl pe Adria veruva vo Makedonija i zatoapo~ nale da otvoraat filijali i vo drugitegra dovi vo zemjava. Pred mesec ipol otvo-ri le vo Tetovo, slednite }e bidat ot vo re -ni vo Bitola, Strumnica i Ohrid a do 2010go dina }e ja pokrijat celata teritorija naMakedonija.

- Veruvame vo makedonskiot pazar, paza toa }e investirame i vo izgradba na sop-st veni objekti, koi }e bidat smesteni vocen tarot Mi-Da, vkupna investicija od 17mi lioni evra, za {to sigurno }e an ga ̀ i ra -me makedonski grade`ni kompanii, objas-ni ja pretstavnicite na menaxmentot.

Tie najavija deka se podgotvuvaat i zabiz nis so lizing na stanovi, no prethodno~e kaat odredeni izmeni vo doma{noto za -ko nodavstvo. Hipo Alpe Adria Grup neo-dam na be{e kupena od edna od najgolemitedr ̀ avni banki vo Germanija i zatoa raz -mis luva da vleze i vo bankarskiot sektorvo Makedonija.

LIDERI NA MAKEDONSKIOT LIZING PAZARЗа прв пат на домашниот пазар, лизинг за бродови и за мотори, а автомобил можеда купите и со нула учество, наместо со досегашното десетпроцентно учество

BERZA VESTI... BERZA VESTI...

R@ INSTITUT

За инвестиции 85 проценти од добивкатаPretprijatie za istraùvawe,uslugi i proizvodstvo R@ Institut a.d. na 27.05.2008

god. go odrà godi{noto Akcionersko sobranie. Na Sobranieto prisustvuvaa akcionerikoi poseduvaat vkupno 76.62 % od vkupniot broj na akcii.Ili od vkupno 113.394 obi~niak cii , na Sobranieto prisatvuvaa akcioneri so vkupno 86.884 obi~ni akcii. Na So bra -ni eto pokraj usvojuvaweto na odlukite za godi{nite izve{tai za raboteweto na dru{ -t v o to i revizorskite ocenki se usvoi i Odluka za raspredelba na neto dobivkata, itoa: 15% ili 2.914.781den. da se izdvoi za Zakonski rezervi na dru{tvoto , a ostatokotod 85%, odnosno 16.517.095den , za investicii.

V. V. TIKVE[ A.D. SKOPJE

Дивиденда само за ПИОМAkcionerskoto dru{tvo za proizvod-

stvo i prerabotka na vino Vinarskatavizba Tikve{ eksport - import Skopje,na Sobranieto na dru{tvoto odràno na

27.05.2008 godina donese Odluka zaras predelba na ostvarenata dobivka odra boteweto vo iznos od 106.935.070,00denari i toa za zakonski re zervi (15%)7.160.025,00, a za po na ta mo{na ras-pedelba ostanuvaat 85% ili90.894.810,00 denari. Od niv se iz de luvadividenda za PIOM po osnov na prior-itetni akcii vo visina od 2%, ili 1,96938.771,00 denari. Ostatok od do biv -kata.

Iznosot od 89.956.039,00 denari enamenet za reinvestirawe i treba da seiskoristi vo 2008 godina za vloùvawavo novi investicii.

Na Sobranieto akcionerite ja usvoi-ja i Zavr{nata smetka za rezultatite vo

raboteweto na Vinarskata vizbaTIKVE[ AD, Skopje

vo 2007 godina. Finansiski pokaza-teli za rezultatite

vo raboteweto na TIKVE[ za lan-skata godina se sveduvaat na ovie sumi:

1. Ostvareni prihodi 1.327.940.954,00denari

2.Ostvareni rashodi 1.198.956.808,00denari

3. Ostvarena bruto dobivka128.984.146,00 denari

4. Danok od dobivka 22.049.076,00denari

6. Ostvarena neto dobivka106.935.070,00 denari.

TEHNOMETAL-VARDAR IZVOZ-UVOZ A.D. SKOPJE

Нераспределената ланска добивка се пренесува во наредната година Tehnometal -Vardar, na sednicata odràna na 26.05.2008 godina, donese Odluka za

upotreba na ostvarenata ~ista dobivka po Godi{nata smetka za 2007 godina.îstata dobivka vo iznos od 377.404,00 denari ostvarena po Godi{nata smetka na

Tehnometal-Vardar izvoz-uvoz, a.d. Skopje, za 2007 godina, }e se upotrebi kako sledi:-15% od neto dobivkata vo iznos od 56.611,00 denari za zadolìtelna zakonska

rezerva - op{t rezerven fond.- Ostatokot od dobivkata vo iznos od 320.793,00 denari da se prenese vo naredna-

ta godina kako neraspredelena dobivka.

VITAMINKA PRILEP

Акционерите ќе добијат по 168 денари за акцијаAkcionerskoto dru{tvo, Vitaminka od Prilep na Godi{noto sobranie, koe{to go

odr ̀ a na 28 maj na predlog od Upravniot odbor donese Odluka za raspredelba nadobivkata na godi{nata smetka za 2007 godina. Spored, podatocite od ovaa godi{nasmetka dru{t vo to, od redovnoto ra botewe po odano~uvawe presmetalo dobivka od 32.349.000 denari. Od dobivkata 5.639.307 denari se izdvojuvaat za zakonski rezervi, a zaisplata na ak ci o nerite se od vo juva 15.150.000 denari. Od tie za personalen danok naisplatenata divi den da se izdvo juva 10% ili 1.515.00 denari. Za rezervi za otkup nasopstveni akcii se ras predeluva 9.253.618 denari,a kako neraspredelena dobivkaostanuva suma od 2.306.075 denari.

Imeno za 2007 godina akcionerite na Vitaminka }e dobijat po 168 denari neto poak ci ja ili 187 bruto.

берзНИК broj 25 Data 02.06.200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 26.05. - 30.05.2008 godina


Documents

MKIBN20080602-0025L