MKIBN20080211-0009L

berz

NIK

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

9- 1

1F

EVRU

ARI

200

8 GO

DI

NA

- (P

RIL

OG

NA

TEN

DER

NI

K)

OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT

Foto: Bernard Koenig

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 11.02.2008 broj 9 berzNIK

Ednostavno, transparentno,doverlivo, stru~no

prezentirawe

So berzNIKsekoga{, vosekoe vreme,do siteinformaciikoi gokreiraatjavnotomislewe....pridruètese i vie... iva{etomislewe,stav,znaewe, nekabide del najavna ocena

- Slovene~kite grade`ni kompanii se zain-teresirani da sorabotuvaat so makedonskitegrade`ni kompanii ... Lukoil saka da investiramnogu pove}e vo Makedonija... Me|unarodniotsovet na stranskite investitori vo Makedonijago odràa pettiot sobir, na koj Belata kniga sopredlog merki i zabele{ki mu ja predadoa navicepremierot Stavreski... Vlezot na francu-skiot bankarski brend Sosiete @eneral go od-beleà bankarstvoto vo 2007 godina, a godina-va vetuvaat udvojuvawe na delovnata mreà ina vrabotenite... Toa se samo del od vestite koija odbeleàa nedelata {to izmina, a koi berz-NIK, gi selektira, gi zabeleà i arhivira nasvojot internet timplejt, koi vie na{i sorabot-nici moète da go sledite sekojdnevno, ili,pak, da se navratite koga }e vi zatrebaat in-formaciite....

Na{ata baza na dnevni informacii e se po-brojna, a se pobrojni se i va{ite promotivnipretstavuvawa, viduvawa, zabele{ki, ocenki ikomentari...

Predizvikot, kako na najbrz, najlesen i ed-nostaven na~in da dojdete do dnevnite publiku-vani finansisko-berzanski informacii e os-novnata ideja na na{iot digitalen servis. Me-diumska zbirka vo koja se arhivirani site obja-vi za dvièwata na delovnite subjekti, za ka-rakteristikite na pravnite subjekti, za nivnitefinansiski portfolija, za nastanite, dogovo-rite, apelite i site slu~uvawa na relaciiteme|u u~esnicite na pazarot, koi po bilo koj os-nov ostavaat beleg ili vlijaat na dvièwata napazarot na kapital....

Tokmu na ovaa tema nedelniot pregled naberzNIK, gi ponudi svoite stranici za va{etoednostavno, transparentno, doverlivo, stru~noprezentirawe, za va{ite zabele{ki, analizi,komentari...

Makedonskite dnevni mediumi gi prene-soa i slednite vesti:

- Po{tenska i Sileks banka gi prezede bu-garskata Centralna kooperativna banka, a KIBKumanovo ja prezede islandskata kompanijaMajlstoun. Prakti~no preku ovie prezemawalani vo bankarstvoto vlegoa okolu 77 milionievra direktni stranski investicii (otkup naakcii okolu 46 milioni evra, okolu ~etiri mi-lioni evra reinvestirana dobivka, okolu 27,4milioni evra dokapitalizacija i subordinirandepozit). Se o~ekuva trendot da prodolì i votekot na ovaa godina...

- Kamatnite stapki na bankarskite kreditivo Makedonija vo tekot na 2008 godina nema da

se namalat. Iako i sega se me|u najvisokite voregionot i se dviàt od 7 do 12 otsto, moè dase o~ekuva nivno zgolemuvawe, prognoziraatdoma{ni bankarski analiti~ari. Na trendot nazgolemuvawe na kamatnite stapki, {to se slu-~uva vo bankite vo sosednite zemji i vo Evropa,ne moè da ostane imun nitu makedonskiot ban-karski sektor. No, bankarskiot esnaf smeta de-ka barem zasega Makedonija nema da bide zagro-zena od finansiskite slu~uvawa na evropskiotpazar, za{to delovnite banki vo zemjava ne sezavisni od evropskite izvori na finansirawe,bidej}i stranskite kreditni izvori u~estvuva-at so 10 procenti vo vkupnata struktura naobezbeduvawe sredstva na bankite, poradi {tose namaluva nivnata zavisnost od skapite izvo-ri na finansirawe...

- Vrednosta na akcijata na grade`notopretprijatie Mavrovo vo izminative nekolkudena beleì rast na berzata. Rastot na cenitena akciite na grade`noto pretprijatie se slu-~uva neposredno po oficijaliziraweto na in-formacijata deka stranska kompanija e zainte-resirana za vlez vo grade`nata firma Mavro-vo, iako ne se znae kolkav del od akcionerskiotkapital }e bide otkupen...

- Nezavisnata me|unarodna konsultantskaku}a Oksford analitik objavi indeks na globa-len krediten slom za 2008 godina, vo koj sevklu~eni 137 pazari vo razvoj. Makedonija naovaa lista na rizik od globalen krediten krahe na 48. mesto. Od zemjite vo regionot najgolemrizik ima za Hrvatska, koja e na ~etvrto. mesto,Romanija e na sedmo mesto, Slovenija na 10.mesto, Bosna i Hercegovina na 34. mesto, Srbijana 50. mesto i Polska e na 75. mesto...

- Digitalniot servis berzNIK, gi selektira-{e i gi zabeleà, gi arhivira...

- Sega, vie ste na red... vie dru{tvata koise zanimavate so rabota so hartii od vrednost... nafrlivme mnogu temi za razgovor, za anali-za, za diskusii, za istraùvawe, za polemiki,oceni, sugestii ...komentirajte gi vestite {todrugi ni gi plasiraat, dorabotete gi i kanali-zirajte gi za na{ite i va{i potrebi, obrazlo-ète gi i servirajte gi za korisnicite...

- Na{ite stranici i natamu se otvoreni zavas...

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik

na berzNIKe-mail: [email protected]

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 9 Data 11.02.2008

PETTI SOBIR NA ME\UNARODNIOT SOVET NA INVESTITORI VO MAKEDONIJA

BELA KNIGA ZA PODOBRUVAWE NA BIZNIS-KLIMATA

- ]e prodolìme da se zalagame za za-ìvuvawe na "bizniskratijata", namestodosega{nata "birokratija" - dade zbor vi-cepremierot Zoran Stavreski, pred ~leno-vite na Me|unarodniot sovet na investito-ri (ICI), ~ie Petto godi{no sobranie seodrà na 6 fevruari vo Aleksandar palas.Govorej}i za vladinite aktivnosti od as-pekt na delovnata klima vo dràvata,Stavreski Stavreski potencira deka us-

pe{no se sproveduva reformata na Katas-terot, pred se vo evidentiraweto na sopst-venosta, se pojavuvaat i prvite rezultatiod vladinata zalo`ba za intenzivnoto re-{avawe okolu problemite so denaciona-lizacijata. Naglasi deka rabotat na iz-menite na Zakonot za gradewe, kako i dekaso noviot Zakon za bankite zna~itelno seliberaliziral bankarskiot sektor, pri{to se olesni vlezot na stranski finansi-ski institucii i se ovozmoì zgolemuvawena konkurencijata.

Pretsedatelot na Me|unarodniot sovet

na investitori Aristides Vlahos na vice-premierot Stavreski mu ja predade belatakniga so zabele{ki na investitorite ipredlozi {to bi trebalo da se menuva vobiznis klimata vo Makedonija za da bidatvo soglasnost so zaedni~kite principi ivrednosti na Evropskata unija.

Godinava na sobranieto prisustvuvaaokolu 400 stranski investitori od zemjatai od regionot, kako i najvisokite vladinipretstavnici na diplomatskiot kor i name|unarodnite organizacii prisutni vozemjata i vo regionot.

Vicepremierot Stavrevski ja dobi belata kniga so zabele{ki na investitorite i predlozi {to bi trebalo da se menuva vobiznis klimata vo zemjava za da bidat vo soglasnost so zaedni~kite principi i vrednosti na Evropskata unija.

Me|unarodniot sovet na investitori (ICI) e osnovan vo 2002 godina, od strana na 11eminentni stranski investitori Denes, po pet godini od osnovaweto, Sovetot broi 35~lenovi, pretstavnici na stranski kompanii, investitori vo zemjata. So toa se potvr-duva ulogata na ICI kako seriozen pretstavnik na mnozinstvo stranski investitori.Stranskite investicii na site ~lenki na ICI zaedno, iznesuvaat okolu 80 otsto odvkupniot stranski kapital investiran vo zemjata.

Vo izminatiot period, ICI uspe{no gi pretstavuva interesite na stranskiteinvestitori vo Makedonija, problemite so koi tie se soo~uvaat, kako i nivnite zala-gawa za podobruvawe na investicionata klima. Preku svoite sovetodavni aktivnosti,ICI ja ohrabruva Vladata da prezeme neophodni merki i aktivnosti za poddrùvawe nainicijativata na privatniot sektor i postojano se zalaga za unapreduvawe nasorabotkata na site subjekti vklu~eni vo procesot na podobruvawe na investicionataklima vo zemjata.

LUKOIL SAKA DA INVESTIRA MNOGU POVE]E VO MAKEDONIJA

PROCESOT NA VOVEDUVAWE NA EVRO 5 E NEPOVRATLIV

Lukoil ne samo {to ja realizira svoja-ta programa vo Makedonija, tuku ja vr-{i svojata rabota i kako me|unaroden

brend, veli direktorot na kompanijata An-drej Kuku. - Jas mislam deka toa {to lu|etodenes gi ~uvstvuvaat visokiot kvalitet nauslugite i na gorivata e na{e zadovolstvo.Sekako deka imame problemi vo realiza-cijata na na{ata programa, bidej}i zakono-davstvoto vo Makedonija se u{te ne e do-volno reformirano i ni pravi birokratskipre~ki. No, Vladata pravi rekordni naporida donese novi zakoni, koi }e pridonesatza napredok na ovie reformi i za privle-kuvaweto na investitori vo Makedonija.Jas mislam deka na{ata investiciska pro-grama moèbi nema da bide realizirana votolku kratok rok kako {to sakavme nie. No,nie sme sigurni deka Lukoil }e raboti voMakedonija i deka taa }e stane prijatel nasite gra|ani vo ovaa zemja i }e ja prodolìrealizacijata na svojata programa.

Prviot ~ovek na Lukoil Makedonijaubeduva deka Lukoil saka da investiramnogu pove}e vo Makedonija. Celoto rako-vodstvo go poddrùva razvojot na kompani-jata tuka. Pogramata moèbi nema da biderealizirana vo tolku kratok rok kako {tosakavme, no sigurni sme deka }e rabotimevo Makedonija. Spored nego, najgolem prob-lem za sproveduvawe na planiranite ak-tivnosti e nedovolno reformiranoto za-

konodavstvo. Uveren sum deka za dve do trigodini od koren }e se izmeni strukturatana nafteniot pazar vo zemjava, i makedon-skiot pazar }e bide civiliziran i so viso-ko nivo. Toj smeta deka cenite na nafteni-te derivati vo Makedonija treba da se li-beraliziraat. - Samo konkurencijata ikvalitetot treba da gi opredeluvaat ceni-te. Vo Makedonija ima dràvno reguliraniceni i monopol na proizvodstvoto i dis-tribucijata. Toa ne e dobro. Sepak, mislamdeka stanuva zbor za preoden period, pri-vremena merka.

Kuku potseti deka vo Spogodbata zastabilizacija i asocijacija so EU e predvi-deno od 2011 godina pazarot na naftenitederivati vo Makedonija da bide potpolnoliberaliziran. - Se nadevame deka taka i}e bide. Vo EU ve}e se usvoija novite stan-dardi spored koi, od 1 januari 2009 godina}e bide vo upotreba samo EVRO 5, a Lukoil,naglasi Kuku, go sledi trendot. A, bidej}i iMakedonija e kandidat za vlez vo EU, jassum uveren deka procesot za liberalizaci-ja na pazarot e nepovraten proces. Prviot~ekor vo taa nasoka e liberalizacijata naEVRO 5 {to Vladata ve}e go napravi, napo-mena direktorot na Lukoil Makedonija. Ivo Makedonia }e bidat usvoeni evropskitestandardi. Vo vrska so toa {to vo Evropa}e bide upotrebuvan samo EVRO 5, odnosnoporadi toa {to se usvoija standarite za

negova upotreba na{ata kompanija celosnogi rekonstruira rafinieriite vo Evropa.Samo rekonstrukcijata i modernizacijatana na{ata rafinerija vo Burgas ~ini nadedna milijarda dolari. Mora da mislimena kvalietot na gorivata za da gi plasira-me vo Evropa, istakna direktorot na Luk-oil Makedonija na dene{nata sredba so no-vinarite.

- Zna~i nie gi razgleduvame svoitestandardi ne samo poradi toa da go vodimebiznisot , Lukoil sekoga{ gi razgleduva ipra{awata na ekologijata i socijalnitepra{awa. I iako sme mlada kompanija, kojapostoi samo 15 godini, sepak za ova kratkovreme postignavme dobri rezultati. Pod-gotveni sme da zapoa~neme da uvezuvame namakedonskiot pazar EVRO 5 , {to se nade-vam deka vo {to e mo`no pokratok rok }e nibide ovozmoèno. Siguren sum deka ovojproces e nepovratliv i deka }e se vovedatna makedonskiot pazar i EVRO 4 i EVRO 5.I ovie dogovori koi momentalmno se preze-maat za formirawe na cenata se tranzitni,preodni. Lukoil bi sakal pove}e da inves-tira vo Makedonija i zatoa sme sigurnideka }e se razvivame. Bukvalno sum uverendeka za dve do tri godini od koren }e seizmeni celata struktura na nafteniotpazar vo Makedonija na zadovolstvo nagra|anite i na tranzitniot transport.

Vo EU ve}e se usvoija novite standardi spored koi, od 1 januari 2009 godina }e bide vo upotreba samo EVRO 5, a Lukoil,naglasi Kuku, go sledi trendot. Bidej}i i Makedonija e kandidat za vlez vo EU, jas sum uveren deka procesot za liberal-

izacija na pazarot e nepovraten


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. ZA TELEFON PLA]AME POVE]E OTKOLKU STRUJA (**)2. VKUPEN PROMET OD 50.485.730,91 DENARI (*)

04.02.2008 g. PONEDELNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.7 IDEJA ZA JAVNO OBJAVUVAWE

NA SITE AKCIONERIs.7 RUDNIK ZA FENI ZAKANA ZA

GOLEMA POVR[INA SO [UMAs.7 IZVOZ OD STRUMI^KO VREDEN

70 MILIONI EVRABIZNIS

s.2 ERA SITI - GRAD VO GRAD NAVLEZOT OD SKOPJE

s.4 PROLETEN START SO 40 MILI-ONI EVRA

s.10 VKUPEN PROMET OD 50.485.730,91DENARI

s.10 AKCIITE NA MAKPETROL SKO-PJE - NAJTRGUVANI

s.11 INVESTITORITE GO ZADR@AATEMPOTO NA TRGUVAWE

s.11 IZVE[TAJ ZA 01.02.2008VEÊR

s.7 PA\A VREDNOSTA NA AKCIITE

NA OHRIDSKA BANKA s.7 T-MOBILE I KOSMOFON SO

PAZARNA MO]VREME

s.1 ZA TELEFON PLA]AME POVE]EOTKOLKU STRUJA

s.5 EKOLO[KA BARIKADA ZA TOP-ILNICATA

s.7 BEZ KRAEN ROK ZA OTVORAWEs.7 ZA TELEFON PLA]AME POVE]E

OTKOLKU STRUJAs.8 LUKOIL SE SOPNUVA NA NACI-

ONALIZIRANO ZEMJI[TENOVA MAKEDONIJA

s.5 MAJKROSOFT SO PONUDA ZAYAHOO

s.5 KOSOVO GO KREIRA PULSOT NABERZATA

s.5 ELEM I EVN ]E SKLUÂT DOGO-VOR ZA SNABDUVAWE NA TARI-FNITE POTRO[UVAÎ

S O D R @ I N A

NEDELEN IZVE[TAJ ZA TRGUVAWE . . . . . . . 2

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

PETTI SOBIR NA ME\UNARODNIOT SOVET NAINVESTITORI VO MAKEDONIJA . . . . . . . . . 4

LUKOIL SADA DA INVESTIRA MNOGUPOVE]E VO MAKEDONIJA . . . . . . . . . . . . . . . 4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA 5-7MBPR I DELOVNITE BANKI ]E FINANSIRAAT ENERGETSKA EFIKASNOST.... 8

OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVAPAZAROT. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

MAPAS - AGENCIJA ZA SUPERVIZIJA NA KAPITALNO FINANSIRANOTO PENZISKOOSIGURUVAWE.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10

CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA ODBUGARIJA..........................................1 2

DELOVNA SREDBA VO STOPANSKA KOMORA............................................1 2

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZAZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . . . . 17-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 9Data: 11.02.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: BERNARD KOENIG - PRV GENERALENDIREKTOR NA OHRIDSKA BANKA Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oskaoperatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, MartinArsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Idejata za javno otvorawe na akcioner-skite knigi na makedonskite firmi za sitezainteresirani investitori e se pove}e pri-sutna i kaj nadle`nite za pazarot na hartiiod vrednost i kaj javnosta. Spored informa-ciite na Dnevnik sekoj zainteresiran vo id-nina }e moè da izvr{i uvid vo celokupnatasopstveni~ka struktura na odredena firmapred da donese odluka dali }e kupi akcii votaa kompanija. Zakonot sega dozvoluva da sedoznaat samo akcionerite {to poseduvaatnad pet otsto od kapitalot. Pretsedatelkatana Komisijata za hartii od vrednost koja enadle`na za regulirawe na pazarot na kapi-tal, Marina Na}eva-Kavrakova smeta dekamora dobro da se proceni momentot koga ak-cionerskige knigi }e im stanat dostapni nesamo na akcionerite tuku i na javnosta, od-nosno na site potencijalni investitori koisakaat da vloùvaat vo edna kompanija i nasite zasegnati lica {to imaat vospostavenokakov bilo odnos so taa kompanija. Sporedprviot ~ovek na Centralniot depozitar zahartii od vrednost, Stevan [ap~evski, prvotreba da se definira motivacijata za celos-no otvorawe na akcionerskite knigi pred dase smeni Zakonot.

- Mora da se odmeri i dali e momentotsega da se napravi toa. Treba da se vnimavada ne se nametne rizik od zloupotreba na po-datocite. Koga se javni akcionerskite knigi,nekoj }e moè od niv da podgotvuva analizi iskapo da gi prodava. Smetam deka ni{tospektakularno nema da se dobie so nivno ot-vorawe.

Vo Biznis }e go pro~itate izve{tajot zatrguvaweto vo poslednata nedela od januari.Bez nekoi pozna~itelni cenovni pomestuva-wa, so re~isi identi~ni vrednosti na triteindeksi koi se presmetuvaat na Makedonska-ta berza, investitorite go zadràa tempotona trguvawe, pa prometot se odrà na pro-se~ni 50 milioni denari dnevno.

Spored realiziraniot promet, najtrguva-na minatata nedela be{e korporativnata ob-vrznica na Prokredit banka a.d. Skopje, kojazapo~na da se trguva na sekundarniot pazaru{te minatata nedela. Taa so promet od 57

milioni denari be{e daleku pred prometotna site drugi hartii od vrednost koi kotira-at na redovniot pazar.

Dene{nite vesnici prenesuvaat Agenci-jata za elektronski komunikacii im nametnu-va T-Mobile Makedonija i Kosmofon, kakooperatori so zna~itelna pazarna mo} na mo-bilniot pazar vo zemjava da im obezbedat nadrugite operatori interkonekcija i pristap,a toa da go pravat transparentno i nediskri-minatorski, kako i da vodat posebno smetko-vodstvo i kontrola na cenite.

Dvete kompanii go dobija ovoj status u{-te vo noemvri minatata godina otkako AEKnapravi analiza na mobilniot pazar za pe-riodot od juli 2006 do juli 2007 godina.

Dene{nite vesnici prenesuvaat i ednavest od lokalnata uprava koja bi trebalo dapretstavuva pozitiven primer i za drugiteop{tini Imeno lani se izvezeni od strumi~-koto stopanstvo tutun, sve` i konzerviranzelen~uk, grozje, vino, jagne{ko meso, sani-tarni proizvodi, felspat i konfekcija vovrednost od 70 milioni evra.

Najgolem del od proizvodite zavr{ija napazarite vo Srbija, Germanija, Bugarija, Gr-cija i Anglija. Spored vrednosta na ostvare-niot devizen priliv, najgolemi izvoznici sefirmite Strumica tabak, fabrikata za sa-nitarna keramika, Makedonija, konfekciiteGeras Cunev i Edinstvo, rudnikot Ogra`deni agroindustriskiot kompleks.

Denes }e pro~itate i za baraweto na ka-vadare~kiot kombinat Feni industri za kon-cesija za iskop na ruda na lokalitetot Stu-dena voda pod Koùv. Vo Ministerstvoto zaekonomija o~ekuvaat baraweto, koe e staropove}e od dve godini, da bide prifateno soizmenite vo Zakonot za mineralnite surovi-ni. No od Makedonski {umi predupreduvaatdeka so toa }e se uni{ti golema povr{ina so{uma vo blizina na granicata so Grcija. Tiese decidni,- nema pari {to moè da ja nado-mestat {tetata ako se ise~e {umata. Fenibara eksploatacija na ruda na povr{ina od22 hektari plus 2,5 hektari za pat. Lokalite-tot e na okolu 1.000 metri nadmorska viso~i-na...


Vesta za poeftinuvaweto na benzinitee prisutna vo site dene{ni dnevni vesni-ci. Imeno, od sino}a na polno} cenata nabenzinite e namalena za eden denar zalitar, dodeka cenata na dizel-gorivotoostanuva ista.

Vlezot na francuskiot bankarskibrend Sosiete èneral go odbeleà ban-karstvoto vo 2007 godina, izvestuva Biz-nis. Stranski kapital vleze i vo Po{tens-ka i Sileks banka, koi bea prezemeni odstrana na bugarskata Centralna koopera-tivna banka, kako i vo KIB Kumanovo, kojabe{e prezemena od islandskata kompanijaMajlstoun. Ili vkupno, lani vo bankarst-voto vlegoa okolu 77 milioni evra direkt-ni stranski investicii (otkup na akciiokolu 46 milioni evra, okolu 4 milionievra reinvestirana dobivka, okolu 27,4milioni evra dokapitalizacija i subordi-niran depozit). Se o~ekuva trendot da pro-dolì i vo tekot na ovaa godina.

Kamatnite stapki na bankarskite kre-diti vo Makedonija vo tekot na 2008 godinanema da se namalat. Iako i sega se me|u naj-visokite vo regionot i se dviàt od 7 do 12otsto, moè da se o~ekuva nivno zgolemu-vawe, prognoziraat doma{ni bankarskianaliti~ari vo vesnikot Vreme. Na trendotna zgolemuvawe na kamatnite stapki, {tose slu~uva vo bankite vo sosednite zemji ivo Evropa, ne moè da ostane imun nitu ma-kedonskiot bankarski sektor. No, bankar-skiot esnaf smeta deka barem zasega Ma-kedonija nema da bide zagrozena od finan-siskite slu~uvawa na evropskiot pazar,za{to delovnite banki vo zemjava ne se za-visni od evropskite izvori na finansira-

we, bidej}i stranskite kreditni izvoriu~estvuvaat so 10 procenti vo vkupnatastruktura na obezbeduvawe sredstva nabankite, poradi {to se namaluva zavisnos-ta na bankite od skapite izvori na finan-sirawe.

Bankarite, informati~arite i biznis-menite se najbrojni vo trkata za potpretse-dateli na Stopanskata komora, izvestuvaVe~er. Imeno, kako kandidati za oviefunkcii, se javuvaat Gligor Bi{ev, prviotgeneralen direktor na Stopanska banka odSkopje, Risto Ta{ev, direktorot na @itoVardar od Veles, [evki Idrizi, gazdata naRenova, Aleksandar Panov, generalniotdirektor na Makstil, Ilija Ge~ev, sopst-venikot i generalen menaxer na IGM od Ka-vadarci i Antoni Pe{ev od informati~ka-ta kompanija Ultra.

Naftovodot AMBO }e po~ne da se gradivo mart, izvestuva vesnikot Vreme, koj japrenesuva izjavata na Ted Ferguson, pret-sedatel na konzorciumot na AMBO. Sporednego, nvestitorite ne se otkaàle od naf-tovodot niz Makedonija, iako Rusija goforsira onoj od Bugarija do Grcija. Naspro-ti vakvite najavi na prviot ~ovek na ame-rikanskiot konzorcium, vo makedonskatavladata, spored izjavata na nejziniotportparol Ivica Bocevski, okolu nafto-vodot AMBO nema ni{to novo. Inaku, pro-ektot za koj se zboruva ve}e edna decenija,za Makedonija bi zna~el godi{en prihod od30 milioni dolari od taksata za tranzit nanaftata.

Del od vesnicite povtorno ja aktueli-ziraat temata okolu privatizacijata navele{ka porcelanka, bidej}i v~era{noto

ro~i{te be{e povtorno odloèno poradiotsustvo na Leonardo Piti}ev, sopstvenikna firmata Ekskluziva, koja vo 2001 godi-na vo sopstvenost ja ima{e Porcelanka.Poradi toa Osnovniot sud - Veles pozi-tivno odgovoril na baraweto na MVR zaraspi{uvawe me|unarodna poternica zaPiti}ev.

Dene{niot broj na Dnevnik informirai deka smetkata na kerami~kata industrijaKiro ]u~uk, od Veles e blokirana. Poradineplatenite 60.842.296,00 denari, zaklu~-no so 24.01.2008 god, po osnov na nepodmi-reni obvrski za DDV, personalen danok idanok od dobivka i koncesii, Upravata zajavni prihodi ja blokira smetkata na ve-le{kata kerami~ka industrija. Spored in-formaciite dobieni od UJP, Regionalnatadirekcija od Prilep, prezede merki zazabrana za prenos na pari~ni sredstvapreku smetkata na fabrikata so cel napodmiruvawe na obvrskite.

Me|u dene{nite vesti interesot goprivlekuva i informacijata na Biznis, kojnajavuva deka vinarskata vizba Skovin iFer{ped }e gi pretstavat makedonskitevina od nivnite vizbi na Denovite na ma-kedonskoto kulinarstvo i kultura, koi odsedmi do desetti fevruari }e se odràt voSlovenija. Sredi{te na manifestacijata}e bide eminentniot restoran GostilnaLovewak vo Murska Sobota.

Grabeòt na 34.000 evra vo denari i vodevizi od ekspoziturata 2 na Uni banka voTetovo, e vest koja ja prosledija site dnev-ni mediumi.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. BENZINOT POEVTIN ZA EDEN DENAR (****) 2. OBJAVENI PREDLOZITE ZA POTPRETSEDATELI (***)

05.02.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.7 BENZINOT POEVTIN ZA EDEN DENAR s.9 MBI 04.02.2008s.9 IZGRADBA NA INTERNET-AVTOPAT

BIZNISs.1 FER[PED I SKOVIN SE PRETSTAVUVAAT VO SLOVENI-

JAs.2 BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR s.3 FER[PED I SKOVIN SE PRESTAVUVAAT VO SLOVENIJAs.3 OBJAVENI PREDLOZITE ZA POTPRETSEDATELI s.5 VLEZ NA 77 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICIIs.12 MBI-10 NAMALEN - MBID SO PORAST s.12 AKCIITE NA ALKALOID SKOPJE - NAJTRGUVANI s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCIIs.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.12 MBI 04.02.2008s.13 VREDNOSTA NA PLATNIOT PROMET -237.557.998.684,50

DENARIUTRINSKI VESNIK

s.9 MAKEDONIJA ]E IMA ]AR AKO SRBIJA EKONOMSKIPROSPERIRA

s.9 BENZINITE POEVTINUVAAT ZA DENARs.9 MBI 04.02.2008s.9 BLOKIRANA SMETKATA NA VELE[KI KIRO ]UÛK s.11 OGRABENI 34.000 EVRA OD BANKA VO TETOVOs.11 SE BARA ME\UNARODNA POTERNICA ZA PITI]EV

VEÊRs.4 UJP JA BLOKIRA SMETKATA NA KIRO ]UÛK

s.7 VO IGRA BANKARI, INFORMATIÂRI I BIZNISMENI s.7 BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR

VREMEs.1 NAFTOVODOT PO^NUVA VO MART - VLADATA ABER NEMAs.5 TRIFUN GO SPONZORIRAL I VELE[KIOT SUD? s.6 NISKITE KAMATI - PUSTA @ELBAs.7 NAFTOVODOT PO^NUVA VO MART, VLADATA ABER NEMAs.7 SITE NAVALIJA NA PLATE@NITE KARTI^KI s.7 BENZINITE POEVTINI ZA DENAR

VESTs.2 BENZINITE POEVTINIJA ZA DENARs.3 SKOKNA EVROTOs.8 RAZBOJNIK OPQA^KAL 34.000 EVRA OD BANKARSKI

SEFs.15 FENI INDUSTRI

NOVA MAKEDONIJAs.3 PREDLOZI ZA POTPRETSEDATELIs.3 VOORU@EN GRABE@ VO UNI BANKAs.5 PROBLEMATI^NA E PONUDATA NA MICROSOFT DO

YAHOOs.6 TRI NOVI EKSPOZITURI NA OHRIDSKA, PRO KREDIT I

TUTUNSKA BANKA[PIC

s.2 JAHU MO@E DA SE ZDRU@I SO GUGL NAMESTO SOMAJKROSOFT

s.7 BENZINITE POEVTINILE ZA DENARsa.8 OGRABENI 34.000 EVRA OD TETOVSKA EKSPOZITURA NA

UNI BANKA


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI06.02.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.8 MBI 05.02.2008s.8 METALEC ]E GRADI DVA MOSTA VO ALBANIJAs.15 TOPLIFIKACIJA TRI GODINI NE PLA]A ZAKUP ZA TO-

PLOVODITEBIZNIS

s.1 MAKEDONIJA NA 48. MESTO SPORED RIZIKOT OD KRED-ITEN KRAH

s.1 NAJTRGUVANI I SO PORAST NA CENATA AKCIITE NA GPMAVROVO

s.1 ]E POMOGNEME VO REALIZACIJA NA E-MAKEDONIJAs.2 METALEC ]E GRADI DVA MOSTA VO ALBANIJAs.2 TEC NEGOTINO PRESTANA SO RABOTAs.3 MAKEDONIJA NA 48. MESTO VO SVETOTs.3 SOBIR NA STRANSKITE INVESTITORIs.5 ]E POMOGNEME VO REALIZACIJATA NA E-MAKEDONIJAs.8 SLOVENE^KI KONZORCIUM SAKA DA JA KUPI QUBQA-

NSKA BERZAs.11 XASTIN LIN XIFU OD KINA - GLAVEN EKONOMISTs.11 EKSPLOATACIJA OD 2010 GODINAs.11 NOVA EKSPOZITURA VO SKOPJE - ULICA MAKEDONIJAs.11 JAVNA PONUDA NA AKCII VO MAJs.12 MBI-10 SO PORAST OD 0,12 PROCENTI s.12 NAJTRGUVANI I SO PORAST NA CENATA AKCIITE NA GP

MAVROVOs.12 MBI 05.02.2008s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCIIs.13 RUSIJA NAJINTERESNA DESTINACIJA ZA INVESTIRA-

WE

UTRINSKI VESNIKs.8 XONSON METI GO RASPI[A PRVIOT KONKURS ZA Ê-

TIRI RABOTNI MESTAs.8 MAKEDONIJA NA 48. MESTO SPORED RIZIKOT OD KRE-

DITEN KRAHs.8 NOVA EKSPOZITURA NA NLB TUTUNSKA BANKAs.8 MBI 05.02.2008 s.9 VO PRILEP ]E VIREE ENERGETSKOTO RASTENIE VIS-

KANTUSVEÊR

s.6 TEC NEGOTINO VO POGON OD NEDELAs.8 MAMUTSKI PROEKT NA METALEC

VREMEs.7 TUTUNOT PRODADEN POSKAPO OD LANIs.7 NI SE ZAKANUVAAT NOVI KAZNI I KAMATI

VESTs.9 PRILEPSKI METALEC ]E GRADI MOSTOVI VO ALBANI-

JANOVA MAKEDONIJA

s.2 METALEC ]E GRADI MOSTOVI VO ALBANIJAs.2 POGOLEMO VNIMANIE DA SE POSVETI NA MAKEDON-

SKITE STOPANSTVENICI!s.3 TEC NEGOTINO NE PROIZVEDUVA STRUJAs.5 MAKEDONIJA ME\U PRVITE 50 ZEMJI SO KREDITEN RI-

ZIK[PIC

s.3 BELGRADSKATA BERZA SE KAÛVA VO OBLACI PO PO-BEDATA NA BORIS TADI]

s.8 ZAPRE TEC NEGOTINO PORADI [TRAJK VO SOLUN

Makedonija e me|u prvite 50 pazari vorazvoj {to }e platat najvisoka cena vo slu-~aj svetot da bide pogoden od kreditna kri-za. Ova se proceni na nezavisnata me|unaro-dna konsultantska ku}a Oksford analitik,{to ja prenesuvaat site dene{ni vesnici.Oksford analitik vsu{nost objavi indeksna globalen krediten slom za 2008 godina,vo koj se vklu~eni 137 pazari vo razvoj. Ma-kedonija na ovaa lista na rizik od globalenkrediten krah e na 48. mesto. Od zemjite voregionot najgolem rizik ima za Hrvatska,koja e na ~etvrto mesto, Romanija e na sedmomesto, Slovenija na 10. mesto, Bosna i Her-cegovina na 34. mesto, Srbija na 50. mesto iPolska e na 75. mesto.

Dene{nite mediumi ja prenesuvaat ivesta za ve~era{niot Petti godi{en sobirna me|unarodniot sovet na investitori(ICI) vo Makedonija, koj }e se odrì vo ho-telot Aleksandar palas. Godinava prisust-vo na sobranieto najavile okolu 400 strans-ki investitori od zemjata i od regionot, ka-ko i najvisokite vladini pretstavnici nadiplomatskiot kor i na me|unarodnite orga-nizacii prisutni vo zemjata i vo regionot.

Kako del od sve~enata ve~era po povodpettiot godi{en sobir, pretsedatelot naICI, Aristides Vlahos, }e mu ja predade napretsedatelot na Vladata Belata kniga nastranski investitori.

Prviot ~ovek na Nekskom Makedonija,Todor Cvetkovski veli deka }e pomogne vorealizacijata na e-Makedonija, objavi Biz-nis. Spored nego ne samo vo Skopje, tuku i vodrugite gradovi niz Makedonija, ve}e imaobezbedeno lokacii za bazni stanici, taka

{to veruva deka vo april }e moàt da po~-nat so promocija i proda`ba na na{ite uslu-gi. Visokite ceni vo fiksnata telefonija,veli toj se glavna pri~ina {to momentno 30otsto od gra|anite nemaat fiksen telefon,{to e zagriùva~ki procent, isto kako i ma-lata penetracija na Internetot.

Tabelite za dnevnite transakcii na ak-ciite na makedonskite kompanii moàt dase prosledat vo pove}e dnevni vesnici.Inaku spored berzanskite analizi v~eranajtrguvani i so najgolem cenoven rast imaatakciite na GP Mavrovo. Inaku vkupniot pro-met v~era iznesuva{e 32,804 milioni dena-ri, koj se realizira preku 220 transakcii.Indeksot MBI-10 porasna za 0,12 procenti.

Dene{nite vesnici prenesuvaat intere-sni vesti i za pazarite od regionot. Sporedqubqanskiot Finanse pet slovene~ki kom-panii pregovaraat za formirawe na hold-ing, koj bi ja prezel Qubqanskata berza.Finanse naveduva deka holdingot najvero-jatno }e ponudi po 400 evra za sekoja akcijana Qubqanska berza.

Za dokapitalizacija na Hrvatskata po{-tenska banka javnata ponuda na akcii ezaka-àna vo maj. Poslednata berzanska cena naakciite iznesuva{e 8.500 kuni po akcija.

Dnevnite vesnici prenesuvaat i del odberzanskata analiza objavena vo Politika,spored koja skokot na prometot, cenite naakciite i porastot na dvata indeksa na bel-gradskata berza, kako i rastot na dinarottamo{nite analiti~ari gi povrzuvaat so po-bedata na Tadi} na pretsedatelskite izborivo nedelata. Spored ovaa analiza prometotna berzata vo ponedelnikot bil zgolemen za

134 otsto vo odnos na petokot, a indeksot nanajlikvidnite akcii e zgolemen za 6,34 ot-sto. Od 150 serii akcii, koi zav~era bile vopromet, duri 85 poskapele, a razlikata me|upetokot i ponedelnikot vo trguvaweto vopari iznesuva 8,4 milioni evra.

- Najva`ni kriteriumi pri izborot nazemja pogodna za investirawe vo 2008 godi-na }e bidat procenkite za nejziniot stopan-ski rast, izloènosta na kreditnata kriza imakroekonomskata stabilnost, smeta DarioVilovi}, fond-menaxer na dru{tvoto za up-ravuvawe so investiciski fondovi Adrija-tika kapital od Hrvatska. Sledej}i gi tiekriteriumi, toj ocenuva deka godinava, Ru-sija bi moèla da bide najdobra destinaci-ja za investirawe.

Vo site dnevni mediumi objavena e i us-pe{nata zdelka na prilepski Metalec, koj}e gradi dva mosta na avtopatot Dra~-Valo-na, Republika Albanija. Prilepskata fab-rika za ~eli~ni konstrukcii, so kompanijataAlpine od Avstrija potpi{a dogovor vovrednost od {est milioni evra, so koj Meta-lec ima obvrska za 12 meseci da gi izgradi~eli~nite konstrukcii od 4.000 toni na dva-ta mosta.

Londonskata Xonson Meti v~era go obja-vi prviot konkurs za priem na rabotnici,odnosno rakovodni lica. Konkursot e za ~e-tiri lica, menaxer za ~ove~ki resursi, me-naxer za logistika, procesen inèner i pro-ekten administrator, pri {to se baraat vi-sokostru~ni lica so soodvetno rabotno is-kustvo.

1. TEC NEGOTINO PRESTANA SO RABOTA (****)2. METALEC ]E GRADI DVA MOSTA VO ALBANIJA (***)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 9 Data 11.02.2008

MBPR I DELOVNITE BANKI ]E FINANSIRAAT ENERGETSKA EFIKASNOST

ZA ZA[TEDA NA ENERGIJA,KREDIT OD 6,2 MILIONI DENARI

Makedonskoto bankarstvo fa}a ~ekorso trendot na finansiska poddr{kana proekti vo energetskiot sektor,

koi bi trebalo da dovedat do namaluvawena tro{ocite i koli~inata na potro{enataelektri~na energija. Najdocna do krajot namart, vo Makedonskata banka za poddr{kana razvojot, se o~ekuva da pristignat sred-stvata od Me|unarodna banka za obnova irazvoj, koi }e bidat nameneti za poddr{kana proekti za obnovlivi izvori na energijai za za{teda na energija. Kako {to objasnu-va Aleksandar Stanojkovski, direktor nasektor za kreditirawe i garancii vo Make-donskata banka za poddr{ka na razvojot, soprvata tran{a vsu{nost }e zapo~ne reali-zacijata na dogovorot {to ovaa Banka gosklu~i lani so Me|unarodna banka za obno-va i razvoj, a koj }e zna~i kreditirawe naproekti za energetska efikasnost. Vkupna-ta suma {to }e bide stavena na raspolaga-we na subjektite koi }e apliciraat so pro-ekti za obnovlivi izvori i za za{teda naenergija iznesuva 6,2 milioni dolari, odkoi 3,7 milioni dolari }e bidat grant, do-deka ostanatite 2,5 milioni dolari sesredstva na Makedonskata banka za poddr-{ka na razvojot.

Bankata }e gi plasira sredstvata prekubanki u~esni~ki vo proektot. Najgolem in-teres za ovaa specifi~na kreditna linija,{to rezultira{e i so sklu~uvawe dogovoripokaàa Komercijalna banka, TTK banka iUni banka. Vo zavr{na faza e dogovarawe-to so u{te tri drugi banki, a se o~ekuvakrajniot broj da bide okolu osum delovnibanki. - Nema limit kolku delovni banki}e u~estvuvaat vo proektot, bidej}i toe eintencijata i na Makedonskata banka zapoddr{ka na razvojot i na Me|unarodnatabanka za obnova i razvoj od pri~ina {to na-{ata Banka za razvoj ja dava samo inicijal-nata kamatna stapka, a ne ja utvrduvame ko-ne~nata kamatna stapka. Se obiduvame pre-

ku konkurencija, preku pazar na instrumen-ti, da dojdeme do najpovolna kamatna stap-ka, {to zna~i deka site banki u~esni~kiimaat ista startna osnova, no taa banka{to }e ponudi krajna najniska kamatnastapka }e dojde do poddr{ka i privlekuva-we na klientite - objasnuva Stanojkovski.

Najbiten uslov za koristewe na sredst-vata e proektite da nudat energetska efi-kasnost, preku za{teda na energija i obnov-livi izvori na energija. Kreditnata linija,inaku, e naso~ena kon mali i sredni kom-panii, stopanski subjekti vo dràvava, ka-

ko i kon javniot sektor, koi, ve}e pokaàaogromen interes za ovie krediti. - So pr-voto povlekuvawe na sredstvata }e gi su-mirame i prvite rezultati. ]e ima odredenmonitoring od strana na Me|unarodnatabanka za obnova i razvoj, i dogovorot e, do-kolku ima pozitivni efekti i dokolku pro-dolì vakviot trend na interes za oviesredstva, da se prodolì so vtora faza,odnosno so nova kreditna linija. - poten-cira Stanojkovski.

Kreditite za energetska efikasnostimaat i isklu~itelno povolni rokovi zaotplata na sredstvata. Imeno, ako stanuvazbor za proekt za obnovlivi izvori naenergija, rokot na otplata e do 10 godini, so3 godini grejs. Dokolku pak proektot e zaodr`liva energija, rokot na otplata e do~etiri godini.Zaradi dobriot odziv na po-tencijalnite korisnici, vo posledniterazgovori me|u Makedonskata banka za pod-dr{ka na razvojot i Me|unarodnata bankaza obnova i razvoj, vo delot na odr`livataenergija, dogovoreno e rokot od ~etiri dase pomesti nekade do {est godini.

Do krajot na mart, vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, se o~ekuva da pristignat sredstva-ta od Me|unarodna banka za obnova i razvoj, koi }e bidat nameneti za poddr{ka na proekti za

obnovlivi izvori na energija i za za{teda na energija. Sredstvata }e se plasiraat preku bankiu~esni~ki vo proektot, a dosega za ovaa specifi~na kreditna linija sklu~ile dogovori

Komercijalna banka, TTK banka i Uni banka

Me|unarodnata banka za obnova i razvojima obezbedeno dopolnitelni sredstva nagrantovska osnova i za Agencijata za ener-getika, koja }e gi poddrùva proektite odaspekt na podgotovka na dokumentacijata.Stanuva zbor za zna~aen iznos na sredstvanameneti za poddr{ka, bidej}i mnogu ~estopodgotovkata na dokumentacijata moè vodelot na finansiskata konstrukcija dadostigne i do pet procenti.

Ovaa kreditna linija vo sebe sodrì igarantna {ema. Toa zna~i, dokolku nekojproekt e poddràn od delovnite banki i fa-li sekundaren izvor, toga{ Bankata za pod-dr{ka na razvojot moè da izdade garancijakon delovnata banka so cel da go poddrìtoj proekt. Za poddr{ka na vakvi proekti,kade nedostiga sekundaren izvor vo delotna obezbeduvaweto se nameneti 1,3 milionidolari.


OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT

DO KRAJOT NA GODINATA - 24EKSPOZITURI I 340 VRABOTENI

Ohridska banka kako del od grupacija-ta Sosiete @eneral prodolùva soekspanzija na makedonskiot bankar-

ski pazar. Do krajot na godinata Bankataplanira da ima 24 ekspozituri na terito-rijata na Makedonija i okolu 340 vrabote-ni. Spored prviot ~ovek na bankata Ber-nard Koenig, ovie brojki vo odnos naperiodot koga ja prezedoa bankata (odmaj minatata godina) zna~at udvoju-vawe na delovnata mreà na bankatai na brojot na vrabotenite. Za real-izacija na vaka zacrtaniot plan tieu{te na po~etokot na godinava, vojanuari, ve}e otvorija dve ekspozi-turi vo Skopje, vo naselbite \or~ePetrov i vo Karpo{ 3. - Vo mart }e giotvorime vo Gostivar i vo Kumanovo,vo maj vo Tetovo i Karpo{ 1 i do kra-jot na juni se nadevame deka }e gi ot-vorime ekspoziturite vo Aerodrom ivo Veles i podocna vo Prilep. Zna~ido krajot na juni }e imame otvoreni 20ekspozituri i nema nikakvi problemida go ispolnime na{iot plan vo ovojdel, objasnuva Koenig. Paralelno sotoa te~at i pregovorite za kupuvawena delovni prostorii vo Skopje kade}e go smestime komercijalniot centarna bankata.

Koenig posebno go istakna zado-volstvoto od uspehot so novite ban-karski proizvodi. - Nema da zboru-vam za novite proizvodi koi plani-rame da gi promovirame i koi se votek na obrabotka, me|utoa }e zboru-vam za proizvodite koi ve}e gi imamepromovirano i lansirano.

Sakam da kaàm za eden proizvodkoj go vovedovme vo januari. Lansi-ravme edna ponuda za primawe naplata preku Ohridska banka i inici-ravme dogovori po firmite za ovaaponuda. Uspehot e takov {to vo edenmesec vo 2008 godina izdadovme tol-ku karti~ki koi pretstavuvaat 90nasto vo odnos na vkupno izdadenitekarti~ki vo 2007 godina. ]e ja zao-kruìme linijata na ke{ proizvodina bankata so kredit obezbeden sodepozit so ednokratna otplata nakrajot na koristeweto na kreditot.]e vovedime i novi proizvodi okoluprimaweto na plati preku na{atabanka.

Studentski kredit - Ohridskabanka ovoj mesec lansira{e kredit,so koj idnite akademski gra|ani }e

bidat vo mo`nost da gi koristat sredstva-ta za razni nameni u{te od prvata studiskagodina. Kreditot e namenet za redovnitestudenti i moè da bide od 500 do 5.000evra so maksimalen rok na otplata do petgodini, grejs period od 12 meseci i povolnakamatna stapka od 10%.

Malite i sredni pretprijatija imaatmo`nost da koristat: Mikro ekspres kre-diti - nameneti za obrtni sredstva i maliinvesticii do 5.000 evra so povolna kamat-na stapka od 12%.

Mikro krediti - za investicii do 20.000evra so rok na otplata do 36 meseci,bez hipoteka i so kamatna stapka od10%.

Kamatite }e pa|aat ako ne se zgo-lemi inflacijata

Vo odnos na kamatnata politika,direktorot na Ohridska banka ne sesoglasuva so politikata deka ne pos-toe{e namaluvawe na kamatnitestapki. Koga }e se pogledne nanazad-vo 2006 godina i sega, vo situacijakoga kamatnite stapki na evroto ras-tat, kaj nas stapkite se namalija zadva procentni poeni. Vo idnina, ka-matnite stapki }e zavisat od eko-nomskiot razvoj na Makedonija. Sopodobruvawe na ekonomskiot razvoj iso zacvrstvuvawe na poziciite nadràvata, }e ima osnova za namalu-vawe na bazi~nata kamatna stapkapod pretpostavka deka nema da imazgolemuvawe na inflacijata. I vobliska idnina pretpostavuvam }eprodolì ovoj trend na namaluvawe,veli Koenig. Spored nego za kamatitese va`ni dva faktori - tro{ocite irizikot so koj se soo~uvaat bankitepri plasmanite kaj firmite i kaj fi-zi~kite lica. So razvojot na dràva-ta i ekonomijata, }e se namali i ri-zikot za plasmanite. Bidej}i vo ban-kite kaj nas se operira so promenli-va kamatna stapka, Ohridska banka }ese obide da ja promovira fiksnatakamatna stapka, za {to treba da raz-misluvaat vo idnina i drugite bankivo dràvava.

Inaku, Makedonija po ovie para-metri e na nivo na regionot. Makedo-nija e vo popovolna situacija od dru-gite dràvi i ovde ne e porizi~no zavloùvawe vo sporedba so regionot,za{to ne e zavisna od finansiskiizvori vo svetski ramki. Toa zna~ideka svetskata finansiska krizanema golemo vlijanie vrz makedon-skiot bankarski sistem, bidej}i duri40 procenti od plasmanite se del oddepozitite i za dve godini nema dabide soo~ena so vakvi problemi koivo izminatiov period gi potresoasvetskite ekonomii.

Makedonija e vo popovolna situacija od drugite dràvi i ovde ne e porizi~no za vloùvawe vosporedba so regionot, za{to ne e zavisna od finansiski izvori vo svetski ramki.

Nastanite koi ja potresoa centralata naSosiete @eneral vo Pariz i dopolnitelno voRomanija nemaat zna~ajno vlijanie vrz stabil-nosta i sigurnosta na Ohridska banka. Taa pro-dolùva so svojot razvoj kako {to be{e pret-hodno predvideno. Sosiete @eneral naskoro }enapravi u{te eden zna~aen ~ekor, }e go prev-zeme mnozinskiot paket vo Ruskata banka -Rosbank, koja e vtora banka po potencijal naklienti vo Rusija. Zna~i Sosiete @eneral }eja kupi ruskata banka.


MAPAS - Agencija za supervizija na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe

PENZIITE NA KAPITALNA OSNOVA - FINANSISKI TEMEL

ZA PRIHOD VO STAROSTA

Agencijata za supervizija na kapital-no finansiranoto penzisko osiguru-vawe (MAPAS) e osnovana zaradi vr-

{ewe supervizija na raboteweto na dru{-tvata za upravuvawe so penziski fondovii na penziskite fondovi so krajna cel dagi za{titi interesite na ~lenovite napenziskite fondovi.

Osven {to e supervizorsko, MAPAS e iregulatorno telo vo kapitalno finansi-ranoto penzisko osiguruvawe i vo ramkitena ovaa funkcija donesuva podzakonski idrugi akti zaradi implementacija na Zako-not za vtor stolb i Zakonot za tret stolb igo promovira, organizira i pottiknuvarazvojot na kapitalno finansiranoto pen-zisko osiguruvawe vo Republika Makedo-nija, vo sorabotka so Ministerstvoto zatrud i socijalna politika. MAPAS e mo-derna institucija so sopstveni delovniprocesi i sovremena IT tehnologija, kojaredovno gi sledi principite na supervizi-ja koi proizleguvaat od svetskata praksa.Agencijata za supervizija na kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe (MA-PAS) e osnovana vo juli 2002 godina. Agen-cijata ima svojstvo na pravno lice i zasvojata rabota odgovara pred Vladata naRepublika Makedonija. Pokraj godi{niotizve{taj za svoeto rabotewe koj Agencijatago podnesuva do Vladata, taa izgotvuva iobjavuva godi{en izve{taj za sostojbite vozadolìtelnoto kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe so {to se obezbedu-va transparentnost vo ova osiguruvawe.

Agencijata gi vr{i slednive raboti:

izdava, povlekuva i odzema doz-voli za osnovawe na dru{tva i odobrenijaza upravuvawe so penziski fond;

vr{i redovna terenska i vonte-renska supervizija na raboteweto nadru{tvata i penziskite fondovi so koitie upravuvaat, a osobeno go kontrolirazakonitoto rabotewe na istite;

vr{i supervizija na rabotewetona pravnite lica koi se ~uvari na sredst-vata na penziskite fondovi i na stranski-te menaxeri na sredstva na penziskiotfond vo vrska so raboteweto so tie sreds-tva;

go promovira, go organizira i gopottiknuva razvojot na kapitalno finan-

siranoto penzisko osiguruvawe vo Repub-lika Makedonija, vo sorabotka so Minis-terstvoto za trud i socijalna politika;

ja razviva svesta na javnosta zacelite i principite na dru{tvata i napenziskite fondovi, za pridobivkite od~lenuvawe vo penziski fond, za pravatana ~lenovite na penziski fondovi i zadrugi pra{awa vo vrska so sistemot napenziski fondovi;

dava predlog za pokrenuvawe naprekr{o~ni i krivi~ni postapki prednadleèn organ protiv dru{tva za upravu-

vawe so penziski fondovi, ~uvari na imotna penziski fondovi, stranski menaxerina sredstva i drugi lica vo slu~aj na pov-reda na odredbite na ovoj zakon i na drugizakoni;

gi sledi i gi razgleduva finan-siskite izve{tai na penziskite fondovi ina dru{tvata;

vodi registar na agenti; zaradi obezbeduvawe na efikas-

na supervizija i regulativa na zadolì-telnoto kapitalno finansirano penziskoosiguruvawe i na finansiskiot sektor, so-rabotuva so Ministerstvoto za finansii,

NBRM, KHV i so drugi organi i instituciivo zemjata i vo stranstvo. Obemot, sodrì-nata i formata na sorabotka podetalnome|usebno gi ureduva Agencijata so nad-le`nite organi i institucii;

sorabotuva so Fondot na penzi-skoto i invalidskoto osiguruvawe na Ma-kedonija vo delot na ovlastuvawata {tomu se dovereni na toj fond so ovoj zakon;

donesuva akti soglasno so Zako-not za zadolìtelno kapitalno finansi-rano penzisko osiguruvawe i Zakonot zadobrovolno kapitalno finansirano pen-zisko osiguruvawe i;

donesuva interni upatstva zasvojata rabota i izgotvuva stru~ni upat-stva, prira~nici i sli~no, vo vrska so ka-pitalno finansiranoto penzisko osiguru-vawe;

inicira donesuvawe na propisi idrugi akti vo vrska so dru{tvata i so pen-ziskite fondovi;

se za~lenuva i u~estvuva vo do-ma{ni i me|unarodni organizacii, kogatakvoto u~estvo e vo interes na makedon-skiot penziski sistem.

Ot~et na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) za raboteweto vo2007 godina

1. Se griè{e za pravata i intere-site na 162.653 ~lenovi na privatnitepenziski fondovi koi imaat sredstva nad

So sozdavawe na mo`nosta na drugi dru{tva da dobijat dozvoli, pokraj doma{ni osnova~i, se pottiknuva i vle-zot na stranski investitori kako osnova~i na novi dru{tva koi }e upravuvaat so penziski fondovi.

Zgolemuvaweto na konkurencijata vo krajna linija zna~i za{tita na interesite na ~lenovite na penziskitefondovi bidej}i se pottiknuvawe namaluvawe na tro{ocite na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe

i zgolemuvawe na idnite o~ekuvani penzii za ~lenovite

Finansirawe na penziite na kapital-na osnova, vo ramkite na socijalnoto osi-guruvawe pretstavuva finansiski temel vosigurnosta za ostvaruvawe na prihod vostarosta


50 milioni evra i aktivno ja razviva{esvesta na javnosta za celite i principitena kapitalno finansiranoto penziskoosiguruvawe preku

u~estvo na emisii od javen ka-rakter;

davawe na izjavi za site novostipovrzani so KPFO vo pe~atenite i elek-tronskite mediumi;

gostuvawa vo 10 lokalni mediuminiz RM;

objavuvawe na 26 edukativnitekstovi vo pi{anite mediumi;

poseti na okolu 100 pogolemi ra-botodava~i vo okolu 25 gradovi i sela nizRepublika Makedonija

organizirawe na konferencii zape~at;

Zaedno so MTSP i Fondot na PI-OM zema aktivno u~estvo vo javnata eduka-tivna kampawa za trite stolba na refor-miraniot penziski sistem.

2. Vrz osnova na napravenata pres-metka i utvrdeniot buxet na Agencijata za2007 godina, go namali mese~niot nadomes-tok od proektiraniot 1.74% na 1.50% kojAgencijata go naplatuva{e od dvete dru{-tva vo 2007 godina;

3. Dopolnitelno na ova Agencijatago namali nadomestokot koj }e se naplatu-va od dru{tvata za upravuvawe so penzis-ki fondovi vo 2008g. za 33% odnosno od1.50% na 1%;

4. Vr{e{e sekojdnevna vonterenskakontrola na raboteweto na dru{tvoto socel navremeno sogleduvawe na eventual-nite nepravilnosti i gre{ki;

5. Sprovede nekolku terenski kon-troli na raboteweto na dru{tvata i fon-dovite so koi tie upravuvaat;

6. Redovno gi slede{e marketingaktivnostite na dru{tvata, preku vonte-renski i terenski kontroli i odobruvawena nivniot reklamen materijal se so cel

to~no, fer i objektivno informirawe najavnosta;

7. Povede inicijativa za izmeni idopolnuvawa na Zakonot za zadolìtelnokapitalno finansirano penzisko osiguru-vawe;

8. U~estvuva{e vo podgotvuvawetona dizajnot na Zakonot za dobrovolno ka-pitalno finansirano penzisko osiguruva-we i promotivnite aktivnosti za nego vozemjata (pred pogolemite banki, osiguri-telni kompanii i rabotodava~i) i strans-tvo (pred potencijalnite stranski inves-titori);

9. Rabote{e na izmena na postojni-te podzakonski akti i donesuvawe na noviakti za vtoriot i tretiot stolb;

10. Organizira{e ~etiri ispitnisesii za steknuvawe svojstvo agent so {tose ovozmoì povsoko nivo na edukacija naidnite ~lenovi za procesot na za~lenuva-we vo privatnite penziski fondovi;

11. Odgovori na 151 poplaki i bara-wa od strana na ~lenovite na penziskitefondovi;

12. Obezbedi transparentnost vo svoe-to rabotewe preku izgotvuvawe, pe~atewei distribuirawe na redovni statisti~kiizve{tai, godi{en izve{taj za sostojbitevo ZKFPO i Godi{en izve{taj za svoetorabotewe kako i preku redovno aùrirawena svojata veb strana www.mapas.gov.mkza site novosti i aktivnosti;

13. U~estvuva{e vo raboteweto na ra-botnite grupi i potkomiteti ~ija cel e uso-glasuvawe so zakonodavstvoto i prepora-kite na EU;

14. Sklu~i Memorandumi za sorabotkaso nekolku stranski i doma{ni regulator-ni tela i institucii so cel poefikasnoostavruvawe na svoite zakonski obvrski;

15. Stana ~lenka na Megunarodnata or-ganizacija na penziski supervizori, aktiv-no u~estvuva{e vo nejzinata rabota i do-nese Zaklu~ok za sledewe na principitena supervizija na IOPS;

16. Be{e vo uloga na predava~ na mnoguregionalni i me|unarodni konferencii iseminari (vo Slovenija, Srbija, ê{ka, Ki-na i sl.) na koi ja prezentira{e penziska-ta reforma na Republika Makedonija;

17. Stru~no se usovr{uva{e preku po-seta na regulatorni i supervizorski telavo Hrvatska, Bugarija, Holandija, Sloveni-ja i sl;

18. Organizira{e obuki od oblasta nazadolìtelnoto kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe na institucii koi{to imaat zna~ajna povrzanost so rabotatana MAPAS i vtoriot stolb;

Najva`ni novini vo odnos na kapitalno

finansiranoto penzisko osiguruvawe:

izdavawe dozvoli na novi dru-{tva koi }e upravuvaat so zadolìtelnipenziski fondovi

So Zakonot za zadolìtelno kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe e di-zajnirana strukturata na zadolìtelnotokapitalno finansirano penzisko osiguru-vawe ili takanare~eniot vtor stolb. Pen-ziskiot sistem se gleda na dolg rok i ottu-ka vo samiot zakon e predvideno da se sle-di razvojot na pazarot na kapital vo kore-lacija so penziskiot sektor i vrz osnova natie ekonomski zakonitosti da se opredeliponatamo{na politika dali se sozdadeniuslovi za otvarawe na mo`nosta za vlez nanovi dru{tva za upravuvawe so penziskifondovi. So reformata na penziskiot sis-tem se vovede finansirawe na penziite nakapitalna osnova, {to vo ramkite na soci-jalnoto osiguruvawe pretstavuva finansi-ski temel vo sigurnosta za ostvaruvawe naprihod vo starosta. So cel namaluvawe natro{ocite i zgolemuvawe na o~ekuvanitepenzii treba konkurencijata vo ovoj seg-ment da se izdigne na povisoko nivo. Po-radi ova so predvidenite zakonski izmenikoi se vo sobraniska procedura se davamo`nost za izdavawe dozvoli na novidru{tva koi }e upravuvaat so zadolìtel-ni penziski fondovi, pokraj postojnitedve. So sozdavawe na mo`nosta na drugidru{tva da dobijat dozvoli, pokraj doma{-ni osnova~i, se pottiknuva i vlezot nastranski investitori kako osnova~i na no-vi dru{tva koi }e upravuvaat so penziskifondovi. Zgolemuvaweto na konkurencija-ta vo krajna linija zna~i za{tita na inte-resite na ~lenovite na penziskite fondo-vi bidej}i se pottiknuvawe namaluvawe natro{ocite na kapitalno finansiranotopenzisko osiguruvawe i zgolemuvawe naidnite o~ekuvani penzii za ~lenovite.

Podgotovki za voveduvawe nadobrovolno kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe

Dobrovolnoto kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe pretstavuva penzi-sko osiguruvawe na dobrovolna osnova fi-nansirano so kapitalizacija na sredstva-ta. Vo ova osiguruvawe se vklu~eni licakoi ne se opfateni vo zadolìtelno pen-zisko osiguruvawe i lica koi se opfatenivo toa osiguruvawe zaradi ostvaruvawedopolnitelen prihod. Ova osiguruvawedava mo`nost i za organizirawe i finan-sirawe profesionalni penziski {emi.

Vo dobrovolnite penziski fondovi seupla}aat dobrovolni pridonesi od lica,rabotodava~i i zdruènija na gra|ani koi}e odberat da pridonesuvaat vo ovie fon-dovi ~ii sredstva se investiraat vo fi-nansiski instrumenti i se raspredeluvaatsoglasno ovoj zakon. Dru{tvata za upravu-vawe so dobrovolni penziski fondovi idru{tvata za upravuvawe so zadolìtelnii dobrovolni penziski fondovi koi is-polnuvaat odredni uslovi i imaat dozvolii odobrenija od MAPAS upravuvaat so oviefondovi.


CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA OD BUGARIJA

PONUDA ZA OTKUP NA 41,68 PROCENTI NA SILEKS BANKA

DELOVNA SREDBA VO STOPANSKA KOMORA

LICENCITE - PREPREKA ZAGRADE@NICITE

Soglasno Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva, CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA, ul. Georgi Sava Rakovski 103,Sofija, Republika Bugarija, objavuva

P O N U D Aza otkup na 183388 obi~ni akcii izdadeni od SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE

Ponudata se odnesuva na site akcioneri koi poseduvaat akcii so pravo na glas izdadeni od SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE. Ponu-duva~ot se obvrzuva da ja kupi sekoja akcija so pravo na glas, vo soglasnost so propi{anite i objavenite uslovi.

Cenata po koja CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA se obvrzuva da gi otkupi akciite iznesuva 4.791, 00 denari po akcija.Najmalata koli~ina na obi~ni akcii izdadeni od SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE, koja treba da bide prifatena za ponudata za otkup

da se smeta za uspe{na e 76437 obi~ni akcii odnosno 41,68% od vkupniot broj na akcii na koi se odnesuva ponudata za otkup .Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup iznesuva 20 denovi. Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup po~nuva da te~e od denot

na prvoto objavuvawe na izvadokot od Prospektot i Ponudata za otkup, odnosno od 30.01.2008 godina i zavr{uva na 18.02.2008 godina.Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup se prodolùva za 14 dena dokolku najmalata koli~nina na obi~ni akcii koja treba da bi-

de prifatena za ponudata za otkup da se smeta za uspe{na se ispolni vo poslednite 14 dena od rokot za prifa}awe na ponudata.Vo soglasnost so Dogovorot za vr{ewe uslugi vo postapkata za prevzemawe na akcionerskoto dru{tvo SILEKS BANKA A.D. - SKOP-

JE sklu~en me|u CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA i Centralniot depozitar za hartii od vrednost, ponuduva~ot }e go prefrli iz-nosot potreben za isplata na akcionerite koi gi dale nivnite akcii na Ponudata za otkup na ponuduva~ot soglasno so uslovite na Pros-pektot vo rok od tri dena po priemot na Re{enieto od Komisijata za hartii od vrednost za uspe{nosta na ponudata za otkup na poseb-na smetka na Centralniot depozitar za hartii od vrednost.

Centralniot depozitar za hartii od vrednost e dolèn vo rok od tri dena po deponiraweto na sredstvata neophodni za isplata naakcionerite koi validno gi ponudile akciite na ponuduva~ot vo soglasnost so Ponudata za prezemawe da izvr{i prenos na iznosot nasmetkite na sopstvenicite koi ja prifatile ponudata za prezemawe.

Pla}aweto na pari~nite sredstva na site imateli na obi~ni akcii koi }e ja prifatat ovaa ponuda }e se vr{i vo gotovo, na smetkavo delovna banka za koja }e go izvestat Centralniot Depozitar za hartii od vrednost so izjavata za prifa}awe na ponudata za otkup.

Ponuduva~ot, CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA, so Re{enie br. 7877 od 07.12.2007 godina na Narodna banka na Republika Ma-kedonija ima dobieno soglasnost od Narodnata banka za steknuvawe na akcii od SILEKS BANKA A.D. -SKOPJE.

Na Makedonska berza spored Zakonot za prevzemawe e objavena javna ponuda za prevzemawe na Sileks banka. Ponuda e dostavena odizvr{niot direktor na Centralna kooperativna banka Bugarija, Georgi Konstantinov, a kako prokurist e potpi{an Tihomir Atanasov

Protokolot za sorabotka, {to go pot-pi{aa makedonskiot minister zatransport i vrski, Mile Janakievski

i negoviot slovene~ki kolega, ministerotRadovan @erjav, e osnova za pogolema so-rabotka me|u grade`nite kompanii na dve-te zemji.

Slovene~kite biznismeni od oblastana grade`ni{tvoto se zain-teresirani zasorabotka so makedonski firmi. Edinst-ven problem, kako {to poso~ija na sredba-ta vo Stopanskata komora, e izdavawetolicenci za kompaniite i za inèner-ite. Sekoja kompanija {to po~nuva daraboti nadvor od svojata dràva pod-leì na povtorno licencirawe, a in-ènerite od ovie firmi soglasno no-vite propisi vo porane{nite jugoslo-venski republiki, mora da gi nostri-ficiraat diplomite ako gi steknalepo 1991/92 godina. Sega vo Slovenija,vo soglasnost so evropskite zakonipotrebno e licencirawe na stru~wa-cite i na kompaniite. Vo celiot Regi-on na porane{na Jugoslavija postoikodeks i propisi deka licencirawene e potrebno za onie diplomi koi sesteknati do 1992 godina. Sega, bidej}i

sekoja dràva ima svoe sopstveno za-konodavstvo, licenciraweto mora da sepovtori. Toa zna~i deka mora da ima stru-~en ispit i diploma nostrificirana vosekoja dràva. Ova e mnogu va`no pra{a-we, bidej}i moè da se slu~i da ima tenderi vedna{ da se javat administrativnipre~ki. Tie licenci ne moè da se dobijatza dve nedeli ili za eden mesec, do koga erokot da se predade ponudata, izjavi Anton[polar, pretstavnik na Svetovanie inè-nering za Jugoisto~na Evropa.

Vo Slovenija vo grade`ni{tvoto mo-mentno ima 70 iljadi vraboteni, a zapo~-nale so 15 iljadi vraboteni vo 1994 godi-na.

- Prisutni sme i na stranskite pazari,posebno vo zemjite od Jugoisto~na Evropa.Analizite pokaùvaa deka vo prosek 10 do15 procenti od prihodite, inènerskite iproektantskite firmi go ostvaruvaat odraboti vo zemjite od ovoj Region. Na{aèlba e makedonskiot pazar i celiot re-gion da bide politi~ki stabilen i da se

vratime da rabotime, veli [polar.Vo Republika Makedonija ima

preku osum iljadi firmi registrira-ni za rabota vo oblasta na grade`-ni{tvoto. Od niv, 98 procenti se ma-li pretprijatija, a samo dva procentise sredni i golemi kompanii..

So izmenite vo Zakonot za pros-tornoto i urbanisti~koto planirawe,ovoj mesec vo zemjava po~na postap-kata za izdavawe dozvoli. Dosega sepodneseni 40 barawa. Ministerot zatransport Mile Janakieski re~e dekanegoviot resor }e gi izdava dozvoli-te ako Komorata ne e podgotvena da gopravi toa.



1. SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJA (****) 2. SLOVENE^KITE GRADE@NI KOMPANII ]E SORABOTUVAAT SO MAKEDONSKITE FIRMI (****)

07.02.2008 g. ÊTVRTOK

Makedonskite i slovene~kite grade`ni-ci vo idnina }e sorabotuvaat mnogu pove}eotkolku vo izminative nekolku godini. Kako{to prenesuvaat site dene{ni vesnici,sredbite pome|u kompaniite od ovoj sektorpokaàa deka Slovencite imaat seriozninameri i golema èlba da se vratat na make-donskiot gradeèn pazar, no za da se slu~itoa, potrebno e da se re{i problemot so li-cencite i diplomi, koi bi trebalo da bidatnostrificirani za relativno kuso vreme, ane da se gubat meseci za toa. Makedonskiotminister, pak, veti deka so poslednite iz-meni na zakonite od sferata na grade`ni{-tvoto }e se skusat site rokovi za izdavawena potrebnite akti, me|u koi se i licencite.Slovene~kite grade`nici bea informirani{to ima napraveno Vladata na Makedonija zada go olesni vlezot na stranski investiciivo zemjava, so {to se sozdava povolna klimaza grade`ni{tvoto.

Dene{en Dnevik go najavuva vleguvawetona Gasprom vo Makedonija vo proektot gasi-fikacija, kako kompenzacija na ruskiot kli-rin{ki dolg kon zemjava. Vo tekot na mesecovvo Skopje }e dojde delegacija od Gasprom, sokoja Vladata }e gi definira uslovite za re-alizacija na proektot gasifikacija. Eksper-tite i davaat poddr{ka na ovaa ideja, bidej-}i pretstojnata liberalizacija na pazarot nastruja }e dovede do zgolemuvawe na cenite,{to }e bide golem udar za gra|anite. Isto-vremeno, ekspertite predupreduvaat odopasnosta nekomu da se ovozmoì monopol vosnabduvaweto so gas, {to bi bilo sprotivnona interesite na gra|anite.

Vo istiot vesnik moè da se pro~ita u{-te edna vest od energetskiot sektor. Imeno,Makedonskata energetska asocijacija (MEA)gi poddrà vladinite amandmani na Zakonotza energetikata, iako, spored pretsedatelotna MEA Dimitar Haximi{ev, i prvi~noto re-{enie na Vladata, Elektrani na Makedonijada ima pove}e funkcii kako proizvoditel itrgovec na golemo, ne e sprotivno na evrop-skite direktivi. Spored nego, dobro e {to epostignata soglasnost so koja se predviduvaglavniot proizvoditel i glavniot distribu-ter, odnosno ELEM i EVN, da sklu~at me|use-ben dogovor.

Sosiete èneral i natamu e prisutna te-ma vo site dnevni vesnici. No, ovojpat mes-toto na slu~uvawe na najnoviot skandal eRomanija, kade slu`beni~ka vo ekspoziturana Sosiete èneral nezakonski prefrlilaosum milioni lei (okolu 2,2 milioni evra) nasmetki na svoite prijateli. Slu`beni~kata euapsena, a kako {to prenesuvaat vesnicite,policijata se somneva deka vo bankarskataizmama se vme{ani pove}e lica.

Biznis izvestuva za smenite na direk-torskite pozicii vo brokerskite ku}i i di-rekcii za vr{ewe uslugi so hartii od vred-nost. Komisijata za hartii od vrednost dadesoglasnosti za Goran Markovski da bideimenuvan za direktor na Direkcijata za vr-{ewe uslugi so hartii od vrednost na Komer-cijalna banka, \or|i Palevski da bide di-rektor na Po{tel broker, Dim~e Panov darakovodi so Moj broker, Biqana Arizankovada bide imenuvana za direktor na Peon bro-ker i Katerina Nonkulovska da bide imenu-

vana za direktor na Direkcijata za rabota sohartii od vrednost i brokersko-posredni~kiuslugi na Stopanska banka Skopje. KHV izda-de ~etiri dozvoli za rabotewe na broker naDanica Gavrilovi}, Goran Popovski, IrenaKanev~e Georgieva i Toni Kostov.

Utrinski vesnik objavuva deka vrednostana akcijata na grade`noto pretprijatie Mav-rovo vo izminative nekolku dena beleìrast na berzata. V~era cenate na akciite naMavrovo dostigna 2.200 denari, {to pretsta-vuva porast za 9,96 otsto. Rastot na cenite naakciite na grade`noto pretprijatie se slu-~uva neposredno po oficijaliziraweto nainformacijata deka stranska kompanija e za-interesirana za vlez vo grade`nata firmaMavrovo, iako ne se znae za koja kompanija seraboti i kolkav del od akcionerskiot kapi-tal }e bide otkupen.

Vo svetski ramki, akciite na berzite pakpadnaa, evropskite gi sledea aziskite vo ob-noven strav od amerikanskata ekonomija.Vest gi objavuva podetalnite informacii:Britanskvot FTSE100 indeks padna za 18 po-eni ili 0,3% na 5850 vo prvite ~asovi, dode-ka germanskiot Daks izgubi 0,6%, a pariskiotCac 0,4%. Japonskiot Nikei 225 prethodnozatvori za 4,7% podolu. Padovite se eho naprethodnata no}, koga Vol strit splasna, povesta deka se smaluva amerikanski ot sektorza j avni uslugi. Dau Xouns zav~era zatvori za3% podolu. Nasdak i S&P 500, isto taka,izgubija po Z%. Vo Hongkong Hang Seng v~erapopladne be{e za 5,4% podolu, a indiskiotBSE za Z,2%.


DNEVNIKs.1 GASPROM VLEGUVA I VO MAKEDONIJAs.5 GASPROM VLEGUVA I VO MAKEDONIJAs.6 MBI 06.02.2008s.6 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJAs.6 DOGOVOREN OTKUP NA SONÔGLEDs.7 ENERGETIÂRITE GI PODDR@AA ZAKONSKITE IZMENI s.7 SLOVENE^KITE GRADE@NICI SE @ALAT NA LICENCI-

TEBIZNIS

s.1 INTENZIVNO TRGUVAWE SO AKCIITE NA GP MAVROVOs.3 ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA ZAZEMA STAV, A NE E

[email protected] KAJMAKÂLAN JA OSVOJUVA SRBIJAs.8 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJAs.11 SMENI NA DIREKTORSKITE POZICII VO BROKERSKI

KU]Is.11 ISPRATENI 80.000 IZVE[TAI ZA HARTII OD VREDNOSTs.12 MBI-10 NAMALEN ZA 0,24 PROCENTIs.12 NA OFICIJALNIOT PAZAR REALIZIRANI 80,6 MILIO-

NI DENARIs.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCIIs.12 MBI 07.02.2008s.13 INTENZIVNO TRGUVAWE SO AKCIITE NA GP MAVROVO

UTRINSKI VESNIKs.9 SRPSKATA POLICIJA GO BARA ÔVEKOT [TO GO URIVA

GO[EVs.9 AKCIITE NA MAVROVO RASTAT NA BERZATAs.9 ENERGETSKATA ASOCIJACIJA GI PRIFA]A PROMENI-

TE VO ZAKONOT ZA ENERGETIKA

s.9 MAKEDONSKA BANKA NE SE SOGLASUVA SO NAODITENA ANTIKORUPCIONERITE

s.10 SLOVENCITE SAKAAT DA SE VRATAT NA MAKEDON-SKIOT GRADE@EN PAZAR

s.10 MBI 07.02.2008s.10 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJAs.11 BANKITE TVRDAT DEKA NEMA FALC - ÊKOVI AMERI-

KAN EKSPRES VEÊR

s.4 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJAs.7 VIZA ZA ENERGETSKITE IZMENI

VREMEs.5 VLADATA IMA PRAVO DA JA KONTROLIRA STRUJATA?s.5 ANTIKORUPCISKA IZBRZA

VESTs.2 SLOVENE^KITE GRADE@NI KOMPANII ]E SORABOTU-

VAAT SO MAKEDONSKITE FIRMIs.3 SLOVENE^KITE GRADE@NI KOMPANII ]E SORABOTU-

VAAT SO MAKEDONSKITE FIRMIs.11 AKCIITE PAK PA\AAT

NOVA MAKEDONIJAS.9 NA MICROSOFT ]E MU TREBA KREDIT ZA KUPUVAWE NA

YAHOOs.9 GP MAVROVO I SKOPSKI PAZAR, LASTOVICI NA

BERZANSKATA PROLET?[PIC

s.2 I FRANCUSKIOT GUVERNER IZNENADEN OD SOSIETE@ENERAL

s.6 SO SITE ATOMI ZA BELENE



1. OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT (****)2. @ITO BITOLA SE PRODAVA SO POÊTNA CENA OD 7,3 MILIONI EVRA (***)

08.02.2008 g. PETOK


Ohridska banka prodolùva so ekspan-zijata na makedonskiot bankarski pazar.Taa }e ja zavr{i 2008 godina so 350 vrabo-teni i 24 ekspozituri, najavi v~era prviotgeneralen direktor na Bankata BernardKoenig. - Do krajot na godinava planiramedvojno da go zgolemime brojot na ekspozitu-rite i na vrabotenite. Do juni }e otvorimeekspozituri vo Tetovo, Gostivar, Kumanovo,Veles i ~etiri vo Skopje - najavi Kenig. Odnovite proizvodi planirani za godinava,toj go najavi studentskiot kredit.

Toj smeta deka makedonskiot bankarskisistem nema da pretrpi negativni posledi-ci od globalnata finansiska kriza. A istotaka posle potresite na centralata, Fran-cuskata banka ne samo {to }e opstane tukuja prezema i Rosbanka, vtorata banka po go-lemina vo Rusija. Prviot generalen direk-tor na Ohridska banka, Kenig uveruva dekaincidentot {to se slu~i so Sosiete @ene-ral na nitu eden na~in nema da se odrazivrz planovite vo Makedonija.

Premierot Nikola Gruevski ne se pojavipred stranskite i doma{nite investitori,koi zav~era na Pettoto godi{no sobranie naMe|unarodniot sovet na investitori o~eku-vaa da se sretnat so nego, prenesuvaat me-diumite. Mesto nego, predlozite, reakciitei mislewata na stranskite investitori giislu{a vicepremierot Zoran Stavreski. Vosvoeto obra}awe Stavreski gi informira-

{e gostite deka Vladata minatata nedelausvoila nov paket na reformski merki zaponatamo{no podobruvawe na biznis kli-mata vo Makedonija. Pretsedatelot na Me-|unarodniot sovet na investitori Aristi-des Vlahos mu ja predade belata kniga sozabele{ki na investitorite i predlozi {tobi trebalo da se menuva vo biznis klimatavo Makedonija.

Zemjodelcite }e potpi{uvaat osiguri-telni polisi, objavija dene{nite vesici. Zadve nedeli }e bide raspi{an tender za iz-bor na osiguritelni kompanii so koi zemjo-delcite }e moàt da sklu~uvaat dogovoriza osiguruvawe na svoeto proizvodstvo. Zada go zaìvee ovoj na~in na obes{tetuvawena zemjodelcite, ~ie proizvodstvo }e bidepogodeno od elementarni nepogodi, Vladata}e u~estvuva so 30 procenti kako subvenci-ja vo polisata {to treba godi{no da ja pla-ti proizvoditelot na osiguritelnata kom-panija.

Najgolemiot melni~ko-pekarski kombi-nat vo pelagonisko,@ito Bitola, e na pro-da`ba preku javen oglas. Se prodava celiotimot {to fabrikata go poseduva vo Bitolapodelen vo dva paketa. Vo prviot paket, pocena od 7,5 milioni evra, se nudi stopan-skiot dvor so site pridru`ni objekti. Vovtoriot paket, po cena od milion evra, seprodava nedvi`niot imot na periferijataod gradot, kade {to isto taka ima kancela-

rii i magacini.Ekonomskiot dneven vesnik pi{uva de-

ka na hrvatskata kompanija Agrokor i padnasekirata vo med, kako {to veli narodot.Vleze vo najproduktivniot makedonski sek-tor, za proizvodstvo na zelen~uk, so najvi-soka godi{na rekolta i so prete`no izvoz-na orientacija. Zatoa, nema nikakvi somne-vawa deka otkupniot centar {to }e se gra-di, prvo vo Strumica, a potoa i vo Rosoman,nema da se oplodi so u{te podobri rezulta-ti vo organizacijata na proizvodstvoto, ot-kupot i voedna~eniot pazaren nastap. U{tepove}e, za{to toa e investicija za berzan-sko rabotewe kako vo mnogu drugi zemji vosvetot, od koe }e imaat korist zemjodelci-te, regionot, no i kompanijata.

Agencijata za elektronski komunikacii,idnata nedela, od ponedelnik, 11 fevruari,do petok, 15 fevruari, }e bide doma}in iorganizator na prvata sredba na Izvr{niotkomitet na Me|unarodnata unija za teleko-munikacii (ITU).

Na makedonskiot pazar na kapital iv~era najtrguvani bea akciite na GP Mavro-vo Skopje. Se istrguvaa 6.091 obi~na akcijaso koi se realiziraa 14.359.948,00 denaripreku 39 transakcii. Prose~nata cena naovie akcii iznesuva{e 2.357,00 denari, {tobe{e za 6,60 procenti pogolema vo odnos naprethodniot den...

DNEVNIKs.5 OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROTs.8 MBI 07.02.2008s.8 SE PRODAVA @ITO BITOLAs.15 BANKAR OSOMNIÊN ZA GRABE@OT VO TETOVSKA UNI-

BANKAs.19 OBRAZLO@ENO MISLEWE VO VRSKA SO PONUDATA ZA

OTKUP NA OBI^NI AKCII NA SILEKS BANKA AD - SKOP-JE

BIZNISs.1 KAMATITE ]E PA\AAT AKO NE SE ZGOLEMI INFLACIJATAs.1 DODEKA GO KRADELE - KRADEL!s.3 GODINAVA - UDVOJUVAWE NA DELOVNATA MRE@A I

VRABOTENITEs.3 KAMATITE ]E PA\AAT AKO NE SE ZGOLEMI INFLACIJATAs.3 STUDENTSKIOT KREDIT - NOV PROIZVODs.4 ME\UNARODNA RABOTILNICA ZA TEHNOLOGIJATA VAJ-

MAKSs.5 ICI ]E POMAGA NA PATOT DO EVROINTEGRACIITEs.6 PRINOSOT ]E SE OSIGURUVA VO OSIGURITELNI KOM-

PANIIs.6 NA AGROKOR I PADNA SEKIRATA VO MEDs.11 AKCIITE SE VRA]AAT NA PREDIZBORNOTO NIVOs.11 SE OÊKUVA VKUPNA CENA OD 525 MILIONI DENARI s.12 MBI-10 SE NAMALI ZA 0,73 PROCENTI s.12 I VÊRA NAJTRGUVANI AKCIITE NA GP MAVROVOs.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCIIs.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.12 MBI 07.02.2008s.18 DODEKA GO KRADELE - KRADEL!

UTRINSKI VESNIKs.1 OTKAZ ZA SITE VRABOTENI VO SILMAKs.3 OTKAZ ZA SITE VRABOTENI VO SILMAKs.8 @ITO BITOLA SE PRODAVA SO POÊTNA CENA OD 7,3

MILIONI EVRAs.8 MBI 07.02.2008 s.9 KAMATITE ]E PA\AAT SAMO AKO NE RASTE INFLACIJATAs.9 ZEMJODELCITE ]E MORA DA GO OSIGURUVAAT PRINO-

SOTs.12 BANKAR GO ISKORISTIL GRABE@OT NA PARI OD TETOV-

SKATA UNI BANKAVEÊR

s.6 @ITO BITOLA NA [email protected] ZEMJODELCITE ]E POTPI[UVAAT OSIGURNTELNI PO-

LISIVREME

s.1 POSKAPUVA PARNOTO GREEWE? s.1 [LANAKICA ZA 400 INVESTITORIs.3 PREMIERSKA [LAKANICA ZA 400 STRANSKI INVESTITO-

RIs.6 LO[IOT BENZIN GI RASIPA NOVITE VOZILAs.6 @ITO-BITOLA NA [email protected] AKCIITE NA MAVROVO SE ZGOLEMUVAATs.7 POSKAPUVA PARNOTO GREEWE?s.7 SOSIETE @ENERAL DONESE NOV KVALITETs.11 OD KRADECOT UKRAL 15.000 EVRA

VESTs.2 TENDER ZA OSIGURITELNI KOMPANII ZA ZEMJODEL-

CITEs.6 NAMESTO PRED INVESTITORITE, GRUEVSKI NA PAR-

TISKA TRIBINAs.8 KAMATITE ]E PA\AAT AKO NEMA INFLACIJA

NOVA MAKEDONIJAs.1 CENOVNIOT [OK NEMA DA VLIJAE NA KAMATNITE

STAPKI s.4 VRABOTENIOT KRADEL OD UKRADENOTO s.6 CENOVNIOT [OK NEMA DA VLIJAE NA KAMATNITE STA-

PKIs.6 KOMISIJATA ZA NADZOR NE MO@E DA JA KONTROLIRA

SEKOJA BANKARSKA OPERACIJAs.6 MIKRO EKSPRES KREDITI DO 5.000 EVRAs.7 @ITO BITOLA SE PRODAVA s.7 BANKARSKA SLU@BENI^KA UKRALA 2,2 MILIONI EVRAs.7 AEK ORGANIZIRA RABOTILNICA WIMAX

[PICs.6 BANKARSKI SLU@BENIK KRADEL OD OGRABUVAÔT



1. LUKOIL BARA PAZARNI CENI NA GORIVATA (***)2. ODNOVO ]E SE PRESMETUVA KOLKU DA POSKAPI PARNOTO (***)

09.02.2008 g. SABOTA

Vladata ne moè gi izbegne podignu-vaweto na standardite za gorivata, celos-no liberaliziraniot uvoz i pazarnotoformirawe na cenite, za koi }e bide pre-suden kvalitetot - veli Andrej Kuku, di-rektor na Lukoil Makedonija, vo intervju-to, objaveno vo dene{niot Dnevnik. SporedKuku, - Evropeizacijata na Makedonija enepovraten proces. Od 1 januari v godina,vo EU }e vaì primenata samo na standar-dite Euro 5 za kvalitet na gorivata. Ma-kedonija e zemja-kandidatka taka {to nemoè da gi odbegnuva takvite obvrski.Spored nego, procesot na voveduvawena ev-ropskite standardi vo gorivata e nepovra-ten.

Razmisluvwata za liberalizacija napazarot na nafteni derivati na prviot ~o-vek na Lukoil Makedonija gi prenesuvaat iostanatite dnevni vesnici. Spored KukuLukoil }e prodolàt da ja realiziraatsvojata investiciska programa vo Makedo-nija i sakaaat da go zgolemat obemot na in-vesticii, iako za toa moèbi }e treba po-ve}e vreme.

Utrinski prenesuva deka Guvernerot naNarodna banka na Makedonija, Petar Go-{ev, u~estvuva{e na sostanokot na prvitelu|e na centralnite banki od zemjite voJIE vo Solun. Na sostanokot {to go organi-zira{e Bankata na Grcija prisustvuvaa gu-vernerite na centralnite banki od Make-donija, Albanija, Bugarija, Bosna i Hercego-vina, Kipar, Grcija, Crna Gora, Romanija iSrbija. Sostanokot se odrà vo ramki namultilateralniot Memorandum na razbi-

rawe, koj be{e dogovoren vo Atina vo juliminatata godina, a ima{e cel da ja zajaknesorabotkata vo oblasta na bankarskata su-pervizija vo Jugoisto~na Evropa i da ja za-~uva finansiskata stabilnost vo regionot.

Vo nego }e pro~itate i za kreditnataafera vo bitolskata filijala vo kojanevraboteni bitol~ani podigale nenamen-ski krediti do 5.000 evra, a posrednicitenapla}ale po 50.000 denari. Bankarskatainterna kontrola otkrila tri slu~ai nalaìrani aplikacii u{te pri prvataproverka na podatocite i vedna{ ja alar-mirala istragata. Stopanska banka -Skopje se u{te nema podatoci kolku nena-menski i OK krediti se podignati odnevraboteni lica vo Bitola i za kolkava{teta stanuva zbor.

Regulatornata komisija za energetikaneodlu~na okolu zgolemuvaweto na cenatana parnoto greewe vo Skopje. Taa na v~e-ra{nata podgotvitelna sednica pobaraladopolnitelni podatoci od dvete kompanii-skopska Toplifikacija i od Skopje Sever,koi baraat da se zgolemi cenata na toplin-skata energija. Inaku, kako {to prenesuva-at dene{nite vesnici Skopska Topli-fikacija bara od Regulatornata komisijaza energetika da poskapi parnoto greewe za25 procenti, a od Toplanata Skopje - Severza 19,8 otsto. Ako regulatornata komisija godozvoli ovoj procent na poskapuvawe, to-ga{ toj }e po~ne da se primenuva od 1 fev-ruari.

Uslugata za prefrluvawe od eden nadrug telefonski operator, a pritoa koris-

nikot da ima pravo da go zadrì stariotprefiks i broj, zaglavi. Ovaa usluga, poz-nata kako prenoslivost na broevi, dosegatreba{e da bide implementirana, no ten-derot za izbor na firma {to }e go izrabotisoftverot definitivno propadna. Iakoponudata na firmata "Semos" vo dva navra-ta be{e izbrana za najpovolna, po sugestijana Vtorostepenata vladina komisija,Komisijata pri Agencijata za elektronskikomunikacii po tretoto razgleduvawe seizjasni deka nema da se odbere ponuduva~,so obrazloènie deka dokumentacijata naprvorangiranata kompanija e nekompletna.

EVN ja dobi koncesijata za iskoristu-vawe na celiot hidropotencijal na rekataDevol vo Albanija. Dnevnik doznava dekana oglasot za davawe pod koncesija na ovieresursi imalo samo dve ponudi, dve stran-ski kompanii EVN AG, koja go dobi i bonusotod deset otsto, i konzorciumot Landviskjumend Kurum holding.

Od ponedelnik }e bidat otpu{teni 500vraboteni od tetovskiot kombinatJegunovce. Kombinatot za ferosilicium neuspea da go preìvee startot na liberal-izacijata na pazarot na elektri~na eneogi-ja vo zemja so koja golemite potro{uva~itreba sami da ja kupuvaat strujata popazarni ceni. Menaxerskiot tim naKombinatot od Jegunovce ve}e gi podgotvu-va otkaznite re{enija, bidej}i od 1 januari,godinava, so novite pazarni ceni na struja-ta, Silmak ne moè da raboti rentabilno.


DNEVNIK

s.9 MBI 08.02.2008 s.9 LUKOIL BARA PAZARNI CENI NA GORIVATAs.9 HE E RE[EN NIEDEN STEÂJ VO KUMANOVOs.9 EVN ]E GRADI HIDROCENTRALI VO ALBANIJAs.9 STUDIJA NA MEPSO ZA NOV DALNOVOD KON NI[

UTRINSKI VESNIK

s.1 NOVI PRESMETKI KOLKU DA POSKAPI PARNOTOs.7 STOPANSKA BANKA OTKRILA TRI LA@IRANI KREDITI

VO BITOLA s.9 LUKOIL SAKA DA GI ZGOLEMI INVESTICIITE VO

MAKEDONIJAs.9 MBI 08.02.2008s.9 MAKEDONSKIOT KA[KAVAL KAJMAKÂLAN GI OSVOJU-

VA SRBITEs.10 SEMOS ISFRLEN OD IGRA ZA PRENOSLIVOST NA

BROEVITEs.10 GUVERNERITE OD JIE POVE]E ]E SORABOTUVAAT VO

SUPERVIZIJATAs.11 RAZBOJNIK PRI OBID ZA GRABE@ VO BANKA, SO NO@

PROBOL [email protected] ODNOVO ]E SE PRESMETUVA KOLKU DA POSKAPI

PARNOTO

VEÊR

s.8 KUPUVAÔT DA GI DOSTAVI ORIGINALITE s.8 ]E IMA LI POSKAPUVAWE NA PARNOTO?s.8 SILMAK V PONEDELNIK ]E PROIZVEDE 500 OTKAZIs.8 LUKOIL NE MO@E DA UVEZUVA EURO 5 OTI NEMA CENA

VREME

s.5 KREDITI SE DELELE SO POTKUP s.8 RUSITE JA POTSETIJA MAKEDONIJA DEKA E KANDIDAT

ZA EU s.8 VLADATA URGIRA KAJ TOPLIFIKACIJAs.8 AKCIITE NA MAVROVO PA\AAT PO PORASTOTs.8 POLOVINA SKOPJE OSTANA BEZ STRUJA

VEST

s.2 ODLO@ENO POSKAPUVAWETO NA PARNOTO VO SKOPJEs.9 STOPANSKA BANKA SKOPJE PODARI SOBI ZA IGRAs.11 BANKARSKI SLU@BENIK IZBODEN SO NO@

[PIC

s.6 OD DENESKA POEVTINUVAAT LEBOT, MLEKOTO IMASLOTO?

GLOBUS

S.11 STEÂJNIOT NA KOGO GRCITE POKA@UVAA SO PRSTTuku{to uapseniot ste~aen upravitel Zoran Stojanki}, koj se

obvinuva za nezakonski dejstva vo ste~ajot na Centro, e star mu{te-rija na kolegite {to gi ureduvaat crnite i stopanski hroniki. Poseb-no pa|a v o~i negovata uloga vo ste~ajot na Iskra inènering od Ku-manovo koga, da se potsetime, na nekoi negovi postapki ostro reagi-ra{e Alfa banka, vo koja, kako {to e poznato, ima gr~ki kapital. To-ga{ Stojanki}, kako {to veli advokatot na bankata, nezakonski pro-daval del od ste~ajnata masa iako vrz nea imalo hipoteka, koja biladozvolena, pak, od ste~ajnata sudijka Marina Di{kovska, spored to-ga{nite izve{tai (sredinata na 2006 godina). Bankata od hipotekatasakala da si naplati dolg od 1,4 milioni evra, a taa e prodadena sa-mo za polovina milion evra.

S.70 ÔVEKOT OD PET MILIJARDI EVRAGLOBALEN FINANSISKI HAOS ÛDAK [TO JA UNI[TI BER-

ZATAôvekot od pet milijardi evra@eron Kerviel razgovaral samo so ku~iwa, veruval deka na svo-

jata banka i obezbedi golem profit, a negovata zaribotuva~ka voop-{to ne mu bila va`na

FINANSISKI SKANDAL NA DECENIJATAMol~aliviot broker od francuskata banka Sosiete èneral so

svoite berzanski malverzacii sozdade rekordna zaguba vo mo}natafinansiska institucija i gi strese svetskite berzi. No, toj osamen~ovek, se ~ini, nemal namera da ja izlaè bankata i da stekne imot-na korist...

S.72 KERVIEL GI NAPRAVIL ZAGUBITE OBLO@UVAJ]I SEDEKA FRANCUZITE ]E STANAT RABOTLIVI

Otkako e obvinet za zloupotreba na doverbata, Kerviel dobil igolem broj sledbenici vo virtuelniot svet na Internetot. Kervielimal svoj profil na Fejsbuk, t.n. socijalna mreà za sklu~uvawe poz-nanstva, druèwa, razmena na fotografii. No, pred izbivaweto naskandalot, tuka bile registrirani samo desetmina negovi "prijate-li". Koga stasal na naslovnite stranici na svetskite mediumi, brojotna negovite oboàvateli stanal stopati pogolem.

KAPITAL

S.10 ERA SITI ]E STANE NAJGOLEM DELOVEN I ZABAVENCENTAR VO REGIONOT

So postavuvawe na kamen-temelnik od strana na premierotNikola Gruevski, ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija,Dimitrij Rupel i pretsedatelot na slovene~kata grupacija ERA, Gvi-do Omladi~, minatata nedela zapo~na izgradbata na ERA Siti kojtreba da bide najgolem i najposeten trgovski i zabaven centar voregionot.

S.10 GRANIT JA GRADI NOVATA AMERIKANSKA AMBASADA

Amerikanskata ambasada {to se gradi na skopsko Kale }e bideglaven bezbednosen centar na Balkanot. Vo ovoj oddel }e se preselii del od centarot za razuznavawe, koj sega funkcionira vo Atina.Ovoj objekt }e bide posebno vaèn za Centralnata razuznava~kaslu`ba (CIA) za bezbednosta na Balkanot i za sledewe na aktiv-no-sti na teroristi~ki grupi.

S.19 DALI INGRA TAJNO GO KUPUVA ADG MAVROVO?!

Grade`nata kompanija Mavrovo od Skopje se prodava na hrvats-kata kompanija od istata bran{a, Ingra. So ovaa informacija {peku-lira javnosta denovive, dodeka cenata na akcijata na Mavrovo rastesekojdnevno, i ve}e ja zgolemi svojata vrednost re~isi dvojno od po-~etokot na godinava. Akcionerite zadovolno trijat race, po internetforumite kade {to komuniciraat pome|u sebe zasegnatite positni ipokrupni investitori o~igled-na e naviva~ka atmosfera, pa se slu-{aat i o~ekuvawa deka akcijata }e rastela do 4,5,6 i pove}e iljadidenari.

S.28 IZVOZOT NI E NAJSILNATA OSOBINA! PRODAVAWE -

NE PO SEKOJA CENA!Intervju: Savka Dimitrova Generalen menaxer na Evropa

Izvozot na Evropa na stranski pazari e mnogu postabilen, otkol-ku proda`bata na doma{niot pazar. 28% od proda`bata e na doma{-niot pazar, a duri 72% e izvoz. Izvozot e vo Slovenija, Crna Gora,Bosna i Hercegovina, Srbija, Kosovo. Ova e odli~en raspored za kom-panijata. Izvezuvame i vo Avstralija, kade na{iot izvoz e ve}e tra-dicionalen, kako i vo Amerika, Francija, Holandija, Ermanija, Grcijai vo drugi zemji od EU. Evropa e fabrika {to opstojuva tri veka. Itoa ne e moja samobendisanost, za{to ne ja odrùvam jas ovaa fobri-ka tri veka, iako imam ~est da bidam relativno dolgo vreme vo nea.Evropa e rezultat na trudot na nekolku generacii. I za prehranbeni-te proizvodi, istorijata zna~i mnogu. Taa zna~i iskustvo, tradicija,kvalitet. Evropa e najstarata fabrika vo Makedonija, i edna od najs-tarite, ako ne i najstara, konditorska fabrika na Balkanot. Otvore-na e vo 1882 godina, kako rabotilnica so ~etvorica vraboteni i pro-izvodstvo od 250 kilogrami na den. Toa se ve}e 125 godini postoewei kontinuitet na dejnosta i imeto Evropa.

S.34 INVESTITORITE SE VRTAT KON OBVRZNICI?Januarskiot rast od 70,44% na trguvaweto so obvrznici na Make-

donskata berza najavuva nov trend na vrtewe na investitorite konovoj vid posigurni hartii od vrednost. Nekoi analiti~ari, duripredviduvaat deka kaj segmentot koj dosega ima{e mala likvidnost,naskoro }e dojde do nedostig na ponuda, poradi zgolemenata pobaru-va~ka koja ja kreiraat "napolnetite" penziski dru{tva

S.37 MAL PORAST NA INDEKSOT, MAL PAD NA PROMETOTMinatata berzanska nedela zavr{i so porast na MBI-10 od

0,16%, {to zna~i deka negativniot trend od nedelata prethodno (padod 4,35%) be{e sopren. Vkupniot promet vo klasi~no trguvawe izne-suva{e 240,6 milioni denari, {to e za 6% pomalku vo odnos na nede-lota od 21 do 25 januari.

S.42 [TO SE KRIE ZAD NAJGOLEMATA BANKARSKA PRONEVE-RA VO ISTORIJATA?

Vesta deka golemata francuska banka Sosiete @enerap moè daizgubi pet milijardi evra, i toa zaradi eden "mal" broker, ja potresefrancuskata berza, no i site evropski analiti~ari. @erom Kerviel(31 godina) vleze vo knigata na rekordi kako ~ovek koj ja napravilnajgolemata bankarska pronevera na site vremiwa. Francuskiot bro-ker go simna od prestolot angli~anecot Nik Lison, koj vo 1995 godi-na, ja dovede do bankrot dva veka starata angliska banka Barings, vokoja i smata kralica ima{e smetka.

S.43 DEVIZEN PAZAR

S.45 VO STRUMICA I ROSOMAN VLEGUVAAT 40 MILIONIEVRA!

Hrvatskiot koncern Agrokor godinava definitivno }e po~ne soizgradbata na prvite dva zemjodelsko-distributivni centri voStrumica i Rosoman, za {to po~etno }e investira 40 milioni evra, avo koi Vladata }e bide kosopstvenik so 30% do 35%-ten udep,vloùvaj}i dràvno zemji{te i ladilnici.

FORUM

S.31 TOP-10 BERZANSKI KRAHOVI

S.33 AKCIJATA NA MAVROVO POVTORNO SO NAJGOLEM RAST

MAKEDONSKO SOMCE

S.34 JAGLENOT "POCRNE" OD POLITIKATASpored ekspertite, Makedonija ima rezervi na jaglen za pove}e

od 200 godini. Ovoj energens go ima, no podlaboko vo zemjava. Zatoaredno e da se investira vo podzemnata eksploatacija, namesto da seìvee vo strav deka havarija vo povr{inskite kopovi moè zemjavada ja ostavi bez elektri~na energija.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

04.02.-09.02.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 04.02. - 08.02.2008 godina



Documents

MKIBN20080211-0009L