berz

NIK

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

8- 0

4 F

EVRU

ARI

200

8 GO

DI

NA

- (P

RIL

OG

NA

TEN

DER

NI

K)

NIE NUDIME 2,5 PATI

POEVTINI USLUGI

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 3Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

Da se zapoznaeme...berzNIK!

Dodeka vo svetot epresti` da sekotira, da setrguva, da sebide dominantenna pazarite,da se bide krupenakcioner vopove}e kompanii, kajnas toa segazasega e - nerazgovorli-va - tema...Krupniteakcioneri nese falat sosvoiteuspe{ni investirawa,ne sakaat dase znae kade iso kolkav kapitalraspolagaat

- Na{ite stranici i natamu se otvoreni zavas...

Pokana koja veruvam ne im e dosadna na oniekoi ve}e go razgledale i go koristat na{iotberzNIK - dneven elektronski distributivenservis na informaciite od pi{anite mediumi,tuku }e ja iskoristat kako potsetuvawe da zapo~-neme sorabotka. Na onie koi prvpat go gledaatnedelniot pregled na berzNIK, sigurno }e im bi-de interesno da go proanaliziraat, iskomenti-raat i da ni sugeriraat za sodr`inite koi sme-taat deka treba da bidat prezentirani, prenese-ni ili obraboteni na stranicite na ovoj specija-liziran medium.

Idejata za zaedni~ka sorabotka i dobrovol-no besplatno pretstavuvawe na va{ata ku}a,dru{tvo, kompanija, i na~inot i uslugata koja jatretirate e ~ekor pogore, ~ekor koj }e ve dobli-`i do zaedni~kite korisnici. Velam zaedni~ki,zatoa {to krugot na licata, pravnite subjekti,organizacii, zdru`enija i institucii vo ~ijapercepcija se finansisko- berzanskite podato-ci se malubrojni i {to e najva`no izgledaat kakoprikrieni. I dodeka vo svetot e presti` da sekotira, da se trguva, da se bide dominanten napazarite, da se bide krupen akcioner vo pove}ekompanii, kaj nas toa sega zasega e - nerazgovor-liva-tema. Ili, pak, ako ste so dobra volja danapravite nekolku reda muabet okolu ovaa prob-lematika, treba viza od povisoko skalilo. Krup-nite akcioneri ne se falat so svoite uspe{niinvestirawa, ne sakaat da se znae kade i so kol-kav kapital raspolagaat. Ottuka proizleguvadeka target grupata koja e zapoznaena ili u{tepove}e koja gi koristi uslugite na specijalizi-ranite ku}i za rabota so hartii od vrednost, ba-rem vo na{ava dr`ava e dosta ograni~ena. Nesum skeptik, no sepak sopstevnicite na hartii odvrednost morame da priznaeme deka vo golem delse samo naslednici (od aspekt na toa {to gi do-bija,a ne gi kupija akciite ), koi delumno se sves-ni deka raspolagaat so kapital, del od niv gikoristat kako lotarija, a samo eden mal del zna-at {to tie zna~at i trguvaat so niv na nivoto koetie i go imaat na pazarot na kapital.

Tokmu zatoa smetam deka dru{tvata koi sezanimavaat so rabota so hartii od vrednost tre-ba da imaat {to pove}e afirmativni prezenta-cii, a menaxerskite timovi da gi zapoznavaat,animiraat i populariziiraat istra`uvawata,analizite i prognozite za dvi`eweto na kapita-lot na kompanijata i pred niv i po{iroko vo od-nos na drugite subjekti na pazarot. Mo`ebi ovaamoja konstatacija vi izgleda sme{na i naivna, none ja akcentiram bez pri~ina. Eve eden mo`ebinavidum prost primer, no koj zad sebe ostavamnogu pra{awa bez odgovori. Neodamna mi seslu~i pri poseta na Komisijata za hartii odvrednost, dvajca akcioneri od vnatre{nosta so -list hartija za sopstvenost na akcii (hartijata

od pred nekolku godini), baraa da im objasnat voinstitucijata {to zna~i napisot na hartijata,{to imaat i ima li nekakva vrednost. Neli esimptomati~no da znaat deka postoi KHV, a da neznaat dali nivnite akcii imaat vrednost ilidali dru{tvo od kade gi imaat akciite e vo ste-~aj. Otuka se nametnuvaat pove}e pra{awa.

Prvo, dali tie akcioneri se informirani dokade e nivnoto dru{tvo? Dali znaat deka akcii-te se upi{uvaat vo CDHV? Dali znaat deka mo`atda se informiraat za akciite na Akcionerskosobranie? I deka vo najbliskata notarska ku}amo`at da im pomognat i to~no da gi upatat {totreba da prezemat i okolu sostojbata i na dru{-tvoto i okolu sopstvenosta so akciite? I tretokade se menaxerite, ako dru{tvoto postoi, zo{todozvoluvaat nivnite akcioneri da neznaat {to ikako poseduvaat i kolku nivniot doprinos vo ra-boteweto mo`e da vlijae na vrednosta na akcii-te...? Sigurno mo`e da postavime u{te mnogupra{awa okolu ovoj primer, me|utoa su{tinata evo toa deka pazarot na kapital se u{te e nepoz-nat za imatelite na akcii, se u{te se tretirakako pazar na koj slu~ajno se na{le, kako pazarkoj go smetaat za kockarnica, na koja dobiva{ iligubi{. Toa mi dava za pravo da smetam dekapretstavuvaweto preku na{ite stranici trebada bide samo prvoto skalilo za afiramcija nasite direktno ili indirektno vklu~eni u~esni-ci na pazarot. Sekoja pogolema prezentacija ipreku nas i so nas pred menaxerskite timovi, pai po{iroko pred akcionerite na dru{tvata, predinstituciite i pred i so site zasegnati so ovaaproblematika pretstavuva zaedni~ki poteg: dase zapoznaeme, da sorabotuvame; da razmenimeidei, stavovi, li~ni iskustva; da si upatime za-bele{ki, kritiki; da gi zabele`ime pozitivnitei negativnite komentari. Site ovie potezi vodatkon eden zaedni~ki is~ekor kon priklu~uvawe-to, trguvaweto i razvivaweto na pazarot na ka-pital koj poleka no sigurno stanuva sekojdnevieza golem broj pravni i za golema radost i fizi~-ki igra~i na pazarot na kapital...

Se nadevam deka povikot za sorabotka }e jazavrti zatvorenata karta kon eden nov pootvo-ren na~in na sorabotka, posebno so brokerskiteku}i, investiciskite fondovi od otvoren i zat-voren tip, kako i privatnite i penziskite fon-dovi, dr`avnite institucii koi se nadle`ni zarealizacija, sledewe i kontrola na pazarot, re-vizorskite ku}i i site drugi u~esnici na pazarotna kapital...

Do sledniot ponedelnik

Makedonka Baldazarska

Glaven i odgovoren urednik

na berzNIKe-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 28.01. - 01.02.2008 godina

Promet po pazarni segmenti

Podatoci za kompaniite od indeksot MBI-10

Deset najlikvidni kotirani kompanii

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 5Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. KOSMOFON PODGOTVUVA DOGOVOR SO AEK, A T-MOBILE - TU@BA!? (****)2. GASIFIKACISKITE PROEKTI VO MAKEDONIJA ZAKO^ENI VO MESTO (***)

28.01.2008 g. PONEDELNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.9 GASIFIKACIJATA NA TEC NEGOTINO

]E NE SPASI OD MRAKs.9 NA PRINUDEN ODMOR 200 RABOTNI-

CI OD KIRO ]U^UK BIZNIS

s.1 TRANSAKCISKITE SMETKI NE JA NA-RU[UVAAT PRIVATNOSTA NA GRA-\ANITE

s.3 SAMO BANKITE ]E GI ZNAATSOSTOJBITE NA SMETKITE

s.3 DENES SE ODBELE@UVA EVROP-SKIOT DEN NA ZA[TITA NA LI^NITEPODATOCI

s.3 TRANSAKCISKITE SMETKI NE JA NA-RU[UVAAT PRIVATNOSTA NA GRA-\ANITE

s.7 ON.NET SO LOKALNI FIKSNI TELE-FONSKI RAZGOVORI!

s.7 KOSMOFON PODGOTVUVA DOGOVORSO AEK, A T-MOBILE - TU@BA!?

s.12 MBI 25.01.2008s.12 VKUPEN PROMET OD 73,49 MILIONI

DENARIs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA MAVROVO s.13 TABELAREN I GRAFI^KI PREGLED NA

MBI-10 OD 21.01.2008 DO 25.01.2008GOD.

s.13 RAZDVI@UVAWE, BUDEWE I VRA]A-WE NA OPTIMIZMOT

UTRINSKI VESNIKs.1 GASIFIKACISKITE PROEKTI VO MA-

KEDONIJA ZAKO^ENI VO MESTO s.2 AL^NOSTA I STRAVOTs.5 GASIFIKACISKITE PROEKTI VO MA-

KEDONIJA ZAKO^ENI VO MESTO

s.8 VELE[KI FIRMI MU DOL@AT 80 MI-LIONI DENARI NA FONDOT ZA PEN-ZISKO

VE^ERs.6 ZA SEKOJ OPERATOR PO EDNA 3-G

FREKVENCIJA!s.6 OTKUPENI 4.500 TONI TUTUNs.7 SE VRATI INTERESOT ZA AKCIITE

IA MAVROVO VREME

s.3 ALBANSKATA VLADA ]E GO TU@I GRA-NIT

s.5 TRETATA TEHNOLOGIJA GI SKARAMOBILNITE OPERATORI

s.7 I LUKOIL SE ZADU[UVA OD SUL-FUROT NA OKTA

s.7 TOPILNICATA DA SE PRESELI PO-DALEKU OD VELES

s.11 TTK BANKA ]E JA VRATI OPREMATANA MEDICINSKA PLASTIKA

VESTs.7 T-MOBILE PONUDIL PET PATI PO-

NISKA CENA OD KOSMOFONNOVA MAKEDONIJA

s.5 MOBILNITE OPERATORI BEZ 309BAZNI STANICI

s.5 BANKATA VEROJATNO MU DALA ODVR-ZANI RACE NA KERVIEL

s.5 SILNI PROMENI NA BERZATA, PUKAMRAZOT?

[PICs.2 OSOMNI^ENIT BANKAR OD SOSIETE

@ENERAL NASKORO NA RASPITs.5 BITOLSKI FARMERI UCENUVAAT SO

SVEDMILK

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . 4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA 5-7NIE NUDIME 2,5 PATI POEVTINI USLUGI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

ZASTAPENOST NA HEDGE FUNDS VO SVETOT. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

NOV PENZISKI FOND AD SKOPJE.. . . . . .10

KB - PRVO PENZISKO DRU[TVO ADSKOPJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

BERZANSKI VESTI............................1 2

BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZAZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . . . . 17-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: info@interNIK.com.mk

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENIMEDIUMI berzNIK

berzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENIMEDIUMI berzNIKBroj: 8Data: 04.01.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: Majkl Lorens - glaven izvr{en direktor na T-Mobile

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oskaoperatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, MartinArsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Na startot na nedelata, tenderot za 3-Gtehnologijata i natamu edna od glavnite temi vopi{anite mediumi. Vpro~em, iako Makedonijaima nekolku slobodni frekvencii za nudewe us-lugi od tretata generacija mobilna telefonija,sepak dodeli samo edna i toa preku tender naKosmofon. Spored misleweto na ekspertite, toae pogre{en poteg bidej}i ovaa usluga koja ima sepogolema primena vo svetot treba da ja nudat si-te {to imaat mo`nost za toa. - Vo zemjite od Ev-ropskata unija 3-G tehnologijata ja nudat ogromenbroj virtuelni mobilni operatori. Tie nemaatsopstvena mre`a ja koristat na postojnite za{to im pla}aat odreden nadomestok - velat ek-sperti. Makedonija zaedno so Albanija e posled-nata zemja vo Evropa bez uslugi od tretata gene-racija mobilna telefonija. Iskustvata od zemji-te od na{eto opkru`uvawe i EU ka`uvaat dekaoperatorite za nudewe 3-G uslugi ne se biraatna tender, tuku deka licenca za vr{ewe na vakvadejnost dobiva bilo koja telekomunikaciskakompanija {to gi ispolnuva uslovite za toa. Kajnas tretata tenderska presmetka, {to vo periodod nepoln mesec se slu~i me|u T-Mobile Make-donija i Kosmofon, a vo koja povtorno, (po vtorpat), e pobednik vtoriot mobilen operator, naj-verojatno }e predizvika i najgolemi konfronta-cii i reakcii, kako vo stru~nata, taka i vo po{i-rokata javnost vo zemjava.

I gasifikacijata vo zemjava povtorno na ta-pet. Nekolku vesnici povtorno ja aktueliziraatovaa tema, bidej}i gasifikacijata nikako da mr-dne od mesto i pokraj mnogubrojnite proekti sta-veni na hartija koi ~ekaat realizacija. Nespornoe deka site dosega{ni vladi ja potenciraa gasi-fikacijata kako zna~ajna za ekonomskiot rast, iza ovaa godina Vladata odobri 180 milioni de-nari za proekti za gasifikacija, koi ve}e gi imaeden kup vo nadle`nite ministerstva. No, i po-kraj toa Makedonija be{e i ostana na marginitena site zapo~nati ili najaveni proekti vo pob-liskiot region.

Spored analizite, tabelite i grafikonite

za sostojbata na Makedonska berza koi{to giprezentiraat pove}e dnevni vesnici zabele`-livo e razdvi`uvaweto na investitorite. Iakoindeksot MBI-10 od ponedelnikot do petokotzagubi okolu 4,50 procenti od svojata vrednost, aMBID 2,30 procenti za istiot period, prose~ni-ot dneven promet re~isi se udvoi vo sporedba sopredminatata nedela i stigna do prose~ni 50milioni denari. Porastot na indeksite vo pos-lednite dva dena od trguvaweto, po nivniot dvo-dneven poostar pad vo vtornikot i sredata, e se-kako predznak deka se vra}a optimizmot kaj in-vestitorite. Inaku vo nedelata {to izmina naj-trguvani bea akciite na grade`nata komlanijaMavrovo. Vo vkupen lromet od 48,3 milioni de-nari ili re~isi 800 iljadi eera, bea prodadeninad 30 iljadi akcii od grade`nata kompanija.

Utrinski prenesuva deka pove}e vele{kidru{tva mu dol`at na Fondot za penzisko osigu-ruvawe okolu osumdeset milioni denari za ne-plateni pridonesi za vrabotenite. Najgolemdol`nik e kerami~kata industrija Kiro ]u~uk so44 milioni denari za neplateni pridonesi za600 vraboteni za pove}e godini. Fabrikata zamaslo Blagoj \orev dol`i 12 milioni denari.Dol`at i Trans Veles, Tediko, i dvete vo ste~aj,potoa Fabrikata za {inski vozila Kolska.

Biznis prodol`uva so objasnuvawata okolukoristeweto na novo otvorenite transakciskismetki za gra|anite. Na toa pole od Klirin{ka-ta ku}a objasnuvaat deka tie imaat legitimna os-nova za vodewe na Edinstveniot registar natransakciski smetki i za obrabotka na ovie li~-ni podatoci. Klirin{kata ku}a, vo Edinstveniotregistar }e gi vodi samo transakciskite smetki,a pritoa nema da ima uvid vo sostojbata na smet-kite na sekoj gra|anin. Ova zna~i deka sostojba-ta na smetkata }e bide poznata samo na bankatakade {to e otvorena, a bankite se obvrzani na~uvawe bankarska tajna. Vaka gledano, nemaopasnost po odnos na privatnosta na u~esnicitevo platniot promet...

6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

U{te edna nova penetracija na make-donskiot pazar. Slovene~kata grupacijaViator i Vektor v~era go oficijalizirakupuvaweto na skopskata firma Tran{pedkomerc. Spored Dnevnik, grupacijata kojapokraj vo Slovenija, prisutna e i vo Hrvat-ska, Bosna, Srbija, no i vo Romanija, Rusijai vo drugi - zemji, najavi deka prezemawe-to e prv ~ekor vo nejzinite ambiciozniplanovi za vlez na makedonskiot pazar.Pokraj logistikata, koja e osnovna dejnostna Viator i Vektor, od kompanijata najavu-vaat probiv i vo drugi segmenti na proiz-vodstvo i na uslugi, otvorawe novi rabotnimesta i voveduvawe standardi koi se ka-rakteristi~ni za raboteweto na ovaa gru-pacija, edna od pogolemite vo Slovenija.Nova Makedonija objavuva podetalni in-formacii za firmata: Viator i Vektorraspolaga so nad 500 sopstveni tovarni vo-zila i 350 avtobusi za turisti~ki prevoz.Ima razviena mre`a na zastapni{tva nizcela Evropa i poseduva nad 200 iljadi met-ri kvadratni skladi{ten prostor vo Slo-venija i stranstvo.

Problemi so zatajuvawe na danok voJaka Tabak. Utrinski vesnik objavuva dekasektorot za vnatre{ni raboti vo Strumicapodnese krivi~na prijava protiv \orgi Te-nevski (47), generalen direktor na rado-vi{kata kompanija Jaka tabak. So prijava-ta e opfatena i Tatjana Krsteva (36), fi-nansiski direktor vo istata kompanija, iStojka Atanasova (53), rakovoditelka vosmetkovodstvo. Trojcata prijaveni, spored

MVR, storile krivi~ni dela dano~no zata-juvawe i falsifikuvawe ili uni{tuvawedelovni knigi. Dnevnik dodava deka sporedpolicijata, osomni~enite go izvr{ile de-loto vo avgust 2005 godina. Toga{ vo knigo-vodstvenata evidencija na firmata za iz-dadeni repromaterijali prika`ale iznospomal od realniot i ne platile DDV od174.146 denari.

Aktuelnosta na skandalot vo Sosiete@eneral seu{te kotira visoko vo sitednevni pe~ateni mediumi. Ve~er pi{uvadeka ovaa izmama bila del od nezakonskitekovi vo koi cirkulirale vkupno 50 mili-jardi evra. Spored oficijalnoto soop{te-nie na bankata, prviot somne` deka ne{tone e vo red se pojavil na 18 januari, godina-va, koga se informirani nadle`nite nasomnitelniot broker. @erom Kervijelpriznal deka imal dve otvoreni smetki sokoi gi obavuval fiktivnite operacii, ~ijavrednost se procenuva na 50 milijardi ev-ra, {to e pove}e od vrednosta na samatabanka, koja iznesuva 35 milijardi evra, a eblisku do francuskiot deficit na godi{nonivo. Kervijel ja po~nal izmamata vo fev-ruari 2007 godina i prodol`il se do sre-dinata na ovoj mesec. Koga se puknalo, ved-na{ e otpu{ten, zaedno oo ~etvorica odgo-vorni vo oddelenieto za akciski kapital ifinansiski derivati. Po ovoj nevidenskandal, bankata soop{ti deka }e prezememerki za jaknewe na sistemite za kontrolana rizici.

Od doma{nite vesti, Dnevnik pi{uva

deka Dr`avna lotarija na Makedonija e no-vata kompanija {to ja formira Vladata, akoja }e organizira igri na sre}a, kako bingoi loto. Vo oktomvri lani bea nazna~eni~lenovi na Nadzorniot odbor, a upravenodbor ne e se u{te formiran.

Firmata e registrirana kako akcio-nersko dru{tvo vo stoprocentna sopstve-nost na dr`avata, potvrdija vo Vladata.Spored novite izmeni, koi Vladata gi us-voi vo maj minatata godina, 48 otsto od pa-rite od proda`bata na lozovi }e se izdvo-juvaat vo poseben fond za izgradba i za od-r`uvawe sportski objekti, a dva otsto zaposeben fond za borba protiv semejnotonasilstvo.

Pregled na trguvaweto na Makedonskaberza standardno objavuva Biznis. Na pa-zarot za hartii od vrednost vo ponedelni-kot be{e ostvarena vkupna vrednost od tr-guvawe od 35.864.883,05 denari, a se reali-zira od 219 transakcii, i pri toa MBI-10indeksot porasna za 0,51 procenti. Vkupna-ta vrednost po pazari be{e slednava, naOficijalniot pazar se realiziraa25.655.540,00 denari od 160 transakcii,dodeka ostanatite 10.209.343,00 denari serealiziraa na Redovniot pazar od 59 tran-sakcii. Najtrguvani bea akciite na Komer-cijalna banka Skopje, pri {to so 869 obi~niakcii bea realizirani 5.559.158,00 denariod preku 19 transakcii. Prose~nata cena naovie akcii iznesuva{e 6.397,10 denari.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. SLOVENE^KATA GRUPACIJA VIATOR I VEKTOR GO PREZEMA TRAN[PED KOMERC (****)2. NOVA KRIVI^NA ZA DIREKTOROT NA JAKA TABAK (****)

29.01.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.1 BINGO ZA VLADATA s.2 BINGO ZA VLADATAs.7 IZMAMNIKOT OD SOSIETE SI IGRAL SO 50 MILIJAR-

DI EVRAs.7 MBI 28-01-2008 s.14 NOVA KRIVI^NA ZA DIREKTOROT NA JAKA TABAKs.15 POLOVINA GRAD BEZ PARNO PORADI STRUJNI UDARI

BIZNISs.1 SLOVENE^KATA GRUPACIJA VIATOR I VEKTOR GO PRE-

ZEMA TRAN[PED KOMERCs.3 SLOVENE^KATA GRUPACIJA VIATOR I VEKTOR GO PRE-

ZEMA TRAN[PED KOMERCs.5 POTPI[UVAWE DOGOVOR ZA SEKOJA TRANSAKCISKA

SMETKAs.12 MBI 28.01.2008s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.12 ADG MAVROVO NE POSEDUVA UDEL VO MAVROVO IN@E-

NERINGs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKAs.12 MBI-10 BELE@I PORAST ZA 36,07 INDEKSNI POENIs.13 MAKEDONIJATURIST OTKUPI SOPSTVENI OBI^NI AK-

CIIs.13 JAVNA OPOMENA ZA R@ INTER-TRANS[PED

UTRINSKI VESNIKs.8 MAVROVO OSTANA BEZ MAVROVO IN@ENERINGs.8 MAKEDONIJA VO NAREDNITE ^ETIRI GODINI ]E DO-

BIE 280 MILIONI DOLARI OD SBs.8 SLOVENE^KI VIATOR I VEKTOR GO KUPI SKOPSKI

TRAN[PED KOMERCs.8 MBI 28.01.2008s.9 ODDELOT NA STOPANSKA BANKA PRODOL@UVA SO TR-

GUVAWE

s.9 HRVATSKA INFODOM VLEGUVA NA NA[IOT PAZARs.12 NOVI PRIJAVI VO JAKA TABAK PORADI DANOK

VE^ERs.1 I DA NE KRAHIRA, SOCIETE GENERALE TONEs.1 VNIMAVAJTE I BANKARITE ZLOUPOTREBUVAATs.2 VNIMAVAJTE I BANKARITE ZLOUPOTREBUVAATs.6 BROKEROT PROKOCKAL 50 MILIJARDI EVRA?!s.7 SON^OGLEDOT SE VRA]A NA NIVITEs.7 SLOVENCI NOVI GAZDI NA TRAN[PEDs.9 NA UDAR DOL@NICITE OD NOVO LISI^Es.11 NE PLATILE DANOK OD 200 ILJADI DENARI

VREMEs.6 NAMESTO EVROPSKI KVALITET, MILIONI DOLARI

PROFITs.11 TENEVSKI ODNOVO OBVINETs.13 KARVIEL SE KOCKAL SO 50 MILIJARDI EVRA

VESTs.2 SO KREDIT OD SVETSKA BANKA ]E SE POMAGA OBRAZO-

VANIETO NA SIROMA[NITE DECAs.5 TELEKOM GO KR[I ZAKONOT ZA ZA[TITA NA LI^NI

PODATOCIs.6 PONUDATA NA T-MOBILE E DISKVALIFIKUVANAs.7 SLOVENE^KI VIATOR I VEKTOR GO KUPI TRANS[PED

NOVA MAKEDONIJAS.5 VIATOR I VEKTOR NOV SOPSTVENIK NA TRAN[PEDs.5 PADNA INTENZITETOT, SE SMIRIJA STRASTITE, PRO-

SE^NO BERZANSKO TRGUVAWEs.5 FRANCUSKIOT BROKER PROKOCKAL 50 MILIJARDI EV-

RA, A NE PET MILIJARDI[PIC

s.3 BROKEROT VRTEL 50 MILIJARDI EVRA NA SOSIETE@ENERAL

s.8 SLOVENE^KA GRUPACIJA JA PREZEDE TRANS[PED

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 7Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI30.01.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.5 NLB NOV PENZISKI FOND JA NAMALI PROVIZIJATA ZA

EDEN OTSTOs.5 ZA NEIZDADEN LEK APTEKA NA REPLEK KAZNETA SO

75.000 DENARIs.8 MBI 29-01-2008 s.8 T-MOBILE JA USLOVIL NISKATA CENA SO SKAPA

PRETPLATAs.9 SVEDMILK PRIDOBIVA BITOLSKI MLEKARI

BIZNISs.2 ZA APTEKATA REPLEK VO GTC KAZNA OD 75.000 DENARIs.2 MLEKOTO BEZ OGRANI^UVAWA ]E PATUVA VO EUs.3 ELIMINIRANI PORADI DOPOLNITELNITE OBJASNU-

VAWA DADENI VO PONUDATA!?s.3 I SO BENEFICIRAN STA@ MO@E DA SE IZBIRA PEN-

ZISKO DRU[TVOs.11 NOV ROK ZA OFORMUVAWE PAKET-AKCII ZA PRODA@-

BAs.11 OTVORENI NOVI 55.000 TRANSAKCISKI SMETKI ZA

FIZI^KI LICAs.12 MBI 29.01.2008s.12 R@ USLUGI NEMA DA INVESTIRA VO BAKAR I BAKARNI

LEGURIs.12 AKCIITE NA VINARSKA VIZBA TIKVE[ SO PORAST NA

CENATAs.12 MBI-10 NAMALEN ZA 1,04 PROCENTI

UTRINSKI VESNIKs.8 MBI 29.01.2008 s.8 OD FEVRUARI POMALA PROVIZIJA VO NOV PENZISKI

FONDs.8 IK BANKA IM OTVORI TRANSAKCISKI SMETKI NA

KLIENTITEs.8 MAKEDONIJA TE[KO ]E VLEZE VO EU BEZ UTVRDENA

MINIMALNA PLATAs.9 AGROKOR I BLEKSTON FAVORITI ZA MIGROSs.9 TRGOTEKSTIL NEZAKONSKI SE RASKR^MUVA, TVRDAT

AKCIONERITEs.9 T- MOBILE BARA PREISPITUVAWE NA IZBOROT ZA ZG-

TEHNOLOGIJAs.9 SVED MILK GI PRIVLEKUVA I BITOLSKITE FARMERI

VE^ERs.4 REPLEK E KAZNET PARI^NOs.6 CENATA NA PRIRODNIOT GAS MOLSKAVI^NO RASTEs.7 MLEKO ]E IMA ZA IZVOZs.7 T-MOBILE ISFRLEN OD IGRA BIDEJ]I BIL TRANSPA-

RENTENs.7 PO^ETOK NA IZGRADBATA NA ERA SITI

VREMEs.6 OP[TINITE [TO NEMA DA PLATAT STRUJA, VO MRAKs.6 DA SE PREISPITA IZBOROT ZA VIDEOFONIJAs.6 TOPLIFIKACIJA VE]E NE SAKA DA BIDE MONOPOLs.7 SVEDMILK BARA MLEKOs.13 KARVEL ODBIVA DA BIDE @RTVENO JARE

VESTs.2 NOV PENZISKI FOND JA NAMALI PROVIZIJATA ZA

0,5% s.3 75.000 DENARI KAZNA ZA REPLEK PORADI KRIEWE LE-

KOVIs.7 I T-MOBILE BARA LICENCA ZA VIDEOTELEFONIJAs.7 SVEDMILK PO MLEKO VO BITOLA

NOVA MAKEDONIJAs.3 APTEKATANA REPLEK KAZNETA SO 75 IJLADI DENARIs.4 ZAOSTANATIOT DOLG DA SE PLATI DO FEVRUARIs.5 SAMO EDNA LICENCA ZA ZG TEHNOLOGIJA NEMA NIKA-

DE VO EVROPAs.5 VLADATA GO POSLU[A BRISEL, ELEM NEMA DA BIDE,

SNABDUVA^ NA GOLEMO[PIC

s.6 T-MOBILE KE JA NOSI NA CYG ZG-TELEFONIJATA s.7 FARMERITE ZAD0V0LNI OD MLE^NIOT BIZNIS s.8 REPLEK VO GTC DOBI PARI^NA KAZNAs.9 EVN ]E IM SVETNE NA OP[TINITE AKO PLATAT

Prepukuvawata okolu izborot na ope-ratorot za 3-G telefonijata, ne stivnuva.Rakovodstvoto na T-Mobile v~era pobaraAgencijata da ja preispita odlukata zaproglasuvawe na Kosmofon za pobednik naoglasot so ponudata od 4,5 denari za minu-ta videopovik.

Dnevnite vesnici go prenesuvaat ob-jasnuvaweto na T-Mobile Makedonija, dekatoj bil isfrlen od trkata za izbor na naj-povolen operator koj }e ja nudi 3-G tele-fonijata bidej}i pokraj tabelite so ceniteza golemoproda`nite i maloproda`niteuslugi, dostavile i doobjasnuvawe na po-nudata, {to bilo sprotivno na tenderskiteuslovi. Od ovoj mobilen operator v~erapojasnija deka toa go napravile bidej}ismetale deka kon korisnicite moraat dabidat jasni i transparentni. Nasproti nivvo Agencijata za elektronski komunikaciivelat deka ponudenata cena od 0,9 denariza minuta video ili govoren povik T-mo-bile ja uslovil so 800 denari mese~napretplata za gra|anite bez razlika dalizboruvale ili ne. Ottamu tvrdat deka toabilo edna od pri~inite zo{to ja otfrlileponudata na T-Mobile na javniot oglas zatreta generacija mobilna telefonija. Dru-ga pri~ina bila {to T-Mobile baral dru-gite operatori da mu pla}aat po pet denariza vospostavuvawe povik, kako i tri mili-oni evra (po eden milion za mobilni, fik-

sni-mobilni i za internet uslugi) godi{-no, bez razlika dali nivnite korisnici }epotro{at tolku za razgovori.

Re~isi site dnevni vesnici ja prenesu-vaat vesta i od Noviot penziski fond, kojnajavi deka od 1 fevruari }e ja namaliprovizijata {to im ja napla}a na svoite~lenovi, a ista najava ima i od KB Prvopenzisko dru{tvo. Provizijata, kako {toveli direktorot na Nov penziski fondKristijan Pavlovski, }e bide namalena zaeden otsto, so toa {to nivniot fond jasimnal provizijata za 0,5 otsto, kolku {toe i namaluvaweto na provizijata na MA-PAS kon penziskite dru{tva.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itateu{te edna interesna pozitivna vest za ma-kedonskite sto~ari. Dojdoa pette minutiza makedonskite farmeri. Golemata kon-kurencija na mlekarnici ne samo {to ja po-ka~i otkupnata cena na litar neprerabo-teno mleko tuku gi prinudi mlekoprerabo-tuva~ite da vlezat vo bezmilosna trka zada privle~at pove}e farmeri. Na sto~ari-te kako nikoga{ dosega im se dade mo`nostda biraat so koja mlekarnica }e sorabotu-vaat.

Skopskata mlekarnica so {vedski ka-pital Svedmilk, vo trkata da gi privle~ebitolskite farmeri i mlekoproizvodite-li od Pelagoniskiot region na sorabotkaso nea vetuva pari vo ke{ za sekoj preda-

den litar mleko, a ne mleko i sirewe. No-vata mlekarnica najavi deka e podgotvenada vlo`i do dva miliona evra za usovr{u-vawe na farmite na svoite kooperanti akose poka`at kako seriozni partneri. ]e ku-puva laktofrizeri, a }e investira i vo ge-neratori vo selata so slab napon na elek-tri~na energija.

IK banka, vo soglasnost so noviot Za-kon za platen promet, po avtomatizam imotvori transakciski smetki na site gra-|ani - klienti na bankata, koi prethodnoimale barem eden denarski proizvod i is-tite gi prijavi vo Edinstveniot registarna transakciski smetki. Bankata, na svoi-te klienti - fizi~kite lica, ne im napla-tuva nadomest za izvr{enata usluga. Taaotvorila 255.000 transakciski smetki.

Na pazarot za hartii od vrednost vovtornikot be{e ostvarena vkupna vrednoetod trguvawe od 62.608,262,03 denari, a serealizira od 243 transakcii, i pri toaMBI-10 indeksot padna za 1,04 procenti.najtrguvani bea akciite na GP MavrovoSkopje pri {to so 4.027 obi~ni akcii bearealizirani 6.217.368,00 denari od preku30 transakcii. Prose~nata cena na ovieakcii iznesuva{e 1.543,00 denari. Porastna cenata na Oficijalniot pazar be{e za-bele`ana kaj akciite na Vinarska vizbaTikve{, od 5,26 procenti kako i kaj akcii-te na Teteks od 2,72 procenti.

1. T- MOBILE BARA PREISPITUVAWE NA IZBOROT ZA ZG- TEHNOLOGIJA (*****)2. SVEDMILK PRIDOBIVA BITOLSKI MLEKARI (*****)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

8 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

T- MOBILE tvrdi:

NIE NUDIME 2,5 PATI POEVTINI USLUGI

Vo Evropa nema da najdete nitu ednadr`ava vo koja samo edna kompanijaima licenca za ZG. Pologi~no e i

dvajcata operatori koi u~estvuvale natenderot da dobijat licenca za tretatamobilna generacija koja nudi i videotele-fonija, ocenuva menaxmentot na T-MobileMakedonija, ~ija ponuda na tenderot za ZGlicencata Agencijata za elektronski ko-munikacii ja diskvalifikuva{e. Glavniotizvr{en direktor Majkl Lorens izjavi de-ka dodeluvawe na samo edna licenca gio{tetuva potro{uva~ite, odnosno }e seodrazi vrz telekomunikaciite vo Makedo-nija. Sepak, toj veruva deka vakvata odlu-ka na AEK nema direktno da se odrazi vrzraboteweto na kompanijata, koja sega ima

nad 1,2 milioni korisnici i koja i vo id-nina }e ostane fer i transparenten part-ner vo zemjava. Inaku, T-Mobile Makedo-nija lani investiral okolu 20 milioni ev-ra vo razvoj na tehnologija, a ovaa sumaplanira da ja vlo`i i godinava, kako vonovi tehnologii taka i vo novi uslugi, kakoveb end vlog, veb SMS i pu{ meil.

Od T-Mobile objasnuvaat deka na ten-derot za 3G radio frekvencijata dale po-volna i podobra ponuda. - Referentniotpaket, be{e jasen, precizen i transparen-ten, bez vo nego da se krie ne{to. Ednos-tavno, vo nego nema skrieni ceni, kako {togi ima na drugata strana koja, na primerdava tabela so povici i ceni za niv, a ne ikon kogo se odnesuvaat tie povici. Pritoa,i vo delot na govorni povici, kako i za vi-deotelefonijata, na{ite ponudeni i gole-mo i maloproda`ni ceni se i za 2,5 do tripati poniski od onie na Kosmofon, deci-den e Majkl Lorens, glaven izvr{en direk-tor na T-Mobile. - Bi bile zadovolni kogaAgencijata za elektronski komunikacii bija preispitala svojata odluka, a T-Mobilesvojot stav za nea }e go soop{ti po razgo-vorite so svoite akcioneri, objasni naprezentacija na sporedba na cenite, koitie i nivniot konkurent gi ponudile natenderot za koristewe 3G tehnologijata.

Spored prezentiranite podatoci natabelata, cenite od referentniot paketponudeni od T-Mobile za mobilni uslugiza gra|anite se 6,9 denari, a na Kosmofon17,5 denari, a internet cenata e samo edendenar, nasproti 1,5 denari kaj Kosmofon.Od T-Mobile ne se zadovolni i od obraz-lo`enito poradi koi kriteriumi tie ne seizbrani na tenderot za 3G tehnologija, od-nosno komisijata na AEK samo tehni~ki giinformirala oti nivnata ponuda e odbie-na, bez precizno obrazlo`enie na odluka-ta poradi {to baraat Agencijata za elek-tronski komunikacii da ja preispita odlu-kata za dodeluvawe na licencata.

Vsu{nost , dopolnitelnite zabele{kivo ponudata na T-Mobile, kako {to objasnidirektorot za marketing i regulativaBranko Stan~ev, se osnova za nivna disk-valifikacija. - Toa go napravivme po ofi-cijalnite sesii so AEK, vo koi pobaravmepojasnuvawa vo vrska so tenderot, a pri{to ni be{e re~eno deka vo na{ata ponudane treba da se krie ni{to i deka se trebada e jasno izneseno i prika`ano.

Prakti~no T-Mobile na ovoj tenderponudil ednokraten nadomest za dobivaweodobrenie za koristewe 3G radiofrekven-cii vo visina od 10.000.100 evra, a Kosmo-fon so ponuda za istata usluga od10.050.000 evra, najavija `alba do Uprav-niot sud za odlukata na AEK.

Menaxmentot na T-Mobile bara Agencijata za elektronski komunikacii da ja preispita odlukata zadodeluvawe na licencata, zatoa {to tie ponudile jasen, precizen i transparenten paket, bez vo nego

da se krie ne{to. Ednostavno, vo nego nema skrieni ceni, kako {to gi ima na drugata strana...

Agencijata za elektronski komu-nikacii

T-MOBILE PONUDI NISKACENA, NO ZADOL@ITELNA PRET-PLATA

Ponudenata cena od 0,9 denari zaminuta video ili govoren povik T-mobile ja uslovil so 800 denarimese~na pretplata za gra|anite bezrazlika dali zboruvale ili ne, velatvo Agencijata za elektronski komu-nikacii. Ottamu tvrdat deka toa biloedna od pri~inite zo{to ja otfrlileponudata na T-Mobile na javniot oglasza treta generacija mobilna telefoni-ja. Druga pri~ina bila {to T-Mobilebaral drugite operatori da mu pla}aatpo pet denari za vospostavuvawepovik, kako i tri milioni evra (po edenmilion za mobilni, fiksni mobilni iza internet uslugi) godi{no, bez raz-lika dali nivnite korisnici }epotro{at tolku za razgovori.

KOSMOFON tvrdi:

NA[ATA PONUDA ZA 3G TEHNOLOGIJA E NAJEVTINAKosmofon gi otfrla tvrdewata na T-Mobile deka nejzinata ponuda za ZG-tehnologi-

ja e netransparentna i so skrieni tro{oci, kako i deka e tripati poskapa.Nadle`nite od Kosmofon objasnuvaat deka vakvite konstatacii od nivniot konkurent

koj ne ja dobi licencata za ZG-tehnologijata se nevistiniti i ne se bazirale na fakti, so{to javnosta se doveduvala do zabluda. - Gi ispolnivme site uslovi propi{ani so ten-derot za ZG-tehnologija, ja dadovme najdobrata ponuda eksplicitno i transparentno ipritoa ne ja uslovivme so ograni~uvawa i dopolnitelni nadomestoci {to ne bea dozv-oleni vo tenderot, e stavot na Kosmofon objaven vo mediumite...

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 9Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

ZASTAPENOST NA HEDGE FUNDS VO SVETOT

FONDOVITE ALOCIRANI VOISTO^NA EVROPA I RUSIJA

IMAAT NAJVISOKI PRINOSI

Brojot na novite hedge funds osnovanivo Evropa, se zgolemuva brzo vo iz-minative deset godini, iako vo mo-

mentov se karakteriziraat so pobaven rast.Ponovo formiranite fondovi se podobrostrukturirani i osobeno fokusirani na up-ravuvaweto so rizici od prethodno. Rabot-na grupa od 14 vode~ki hedge funds (HRWG)vo London dobrovolno }e vovede postrogistandardi na obelodenuvawe na informa-cii i na upravuvawe, osobeno vo delot naupravuvawe so rizikot i vrednuvawe nakompleksnite finansiski instrumenti, socel zgolemuvawe na doverbata vo stabil-nosta na finansiskata industrija kaj in-vestitorite. Glavniot pravec kon koj serazvivaat evropskite fondovi e poziti-ven. Se zgolemuva alokacijata na sredstvakon pazarite vo razvoj, kako i konzistent-nosta i stabilnosta na prinosite koristej-}i superioren menaxerski talent.

Najgolemiot del investitori pribli`-no 75% vo evropskite hedge funds se po po-teklo od Evropa, dodeka samo okolu 20% odSAD. Dokolku evroto ja zadr`i svojata sil-na pozicija kon SAD dolarot i aziskite va-luti, se o~ekuva se pogolema alokacija nainvestitorite od amerikanskite i aziskitekon evropskite hedge funds.

Najgolem del od vkupniot broj na hedgefunds se so sedi{te vo Velika Britanija,okolu 76%, od koi pove}eto vo London(70%). Vo Germanija e najnisko u~estvoto naovie fondovi okolu 1% od vkupniot broj,najmnogu kako rezultat na strogata regula-tiva.

Vo odnos na regionite vo koi se aloci-rani dominantni se onie evropski hedgefunds investirani globalno (58%) i nivniotbroj se zgolemuva, dodeka brojot na onie koise fokusirani na Evropa (24%) se namalu-va. Sepak najvisoki prinosi (apsolutni iprilagodeni na rizik) vo izminatata godi-na imaat onie fondovi koi se alocirani vo

Isto~na Evropa i Rusija, kako i na Bliski-ot Istok i Afrika.

Pove}eto evropski hedge funds vo odnosna strategijata na investirawe se akciski ,okolu 40% od vkupniot broj, sli~no na fon-dovite od Severna Amerika, dodeka pomal-ku vo odnos na Aziskite (56% od hedgefunds).

Za hedge funds od su{tinsko zna~ewe epred se sposobnosta na menaxmentot da giproceni i predvidi uslovite na pazarot nakapital i izborot na strategijata na inves-tirawe na sredstvata na fondot. Od goreprika`anoto mo`e da se zabele`i deka

menaxmentot e ispraven pred {irok spek-tar na kompleksni strategii, me|utoa voizminatata godina najuspe{na za fondovi-te se poka`a zavzemaweto na kratka pozi-cija na sekundarniot hipotekaren pazar. Zaovie fondovi visokiot stepen na nesta-bilnost na finansiskite pazari nudi pro-fitabilni mo`nosti vo kratkoro~noto tr-guvawe. Vakov primer be{e John Paulson'sPaulson & Co (SAD) koj ostvari multi-bili-onski dolarski profiti to~no predvidu-vaj}i gi idnite pazarni trendovi.

Sporedbeno so aziskite i latino ame-rikanskite, evropskite hedge funds, poka-`uvaat poniski prinosi. No, sporedbeno soseverno amerikanskite vo izminatata go-dina tie se izedna~eni, pa duri i nadmina-ti od strana na evropskite koi bea vo pod-redena pozicija vo prethodnite devet go-dini. Isto taka potesen e intervalot vo kojse dvi`at prinosite na oddelnite evrops-ki fondovi otkolku kaj severnoamerikan-skite. Ova e indikator za polesna mo`nostda se izbere pobedni~ki fond vo Evropaotkolku vo SAD.

Spored analizata na Euro ekviti invest fond brojot na novite hedge funds osnovani vo Evropa, sezgolemuva brzo vo izminative deset godini, iako vo momentov se karakteriziraat so pobaven rast...

Najgolemiot del investitori pribli`no 75% vo evropskite hedge funds se po poteklo od Evropa,dodeka samo okolu 20% od SAD...

Najgolem del od vkupniot broj na hedge funds se so sedi{te vo Velika Britanij a, okolu 76%, od koipove}eto vo London (70%)...

TREND KAJ EVROPSKITE HEDGE FUNDS

10 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

NOV PENZISKI FOND AD SKOPJE

SIGURNOSTA VO INVESTIRAWETO - SIGURNI

PENZISKI DENOVI

NLB Nov penziski fond od 1 fevruarina svoite ~lenovi }e im naplatuvavlezna provizija od 6,9 otsto. Pro-

vizijata, kako {to istaknuva generalniotdirektor na Nov penziski fond KristijanPavlovski, }e bide namalena za eden ots-to, {to e rezultat na namaluvaweto naprovizijata za 0,5 otsto na MAPAS konpenziskite dru{tva. - Dokolku sme pozi-

tivni vo raboteweto i ako site ekonomski,politi~ki i sistemski pretpostavki osta-nat isti, ovaa provizija vo kontinuitet }eja namaluvame i o~ekuvam do krajot na go-dinava da gi nadmineme vleznite provi-zii, najavi Pavlovski.

Vo Nov penziski fond, sumirajki gi re-zultatite od svoeto dvegodi{no rabotewe,2007 godina ja ocenuvaat kako uspe{na god-ina, vo koja se ispolneti nivnite planira-ni celi i o~ekuvawa. Imeno, zgolemen ebrojot na ~lenstvoto za 15.500 novi ~leno-vi, taka {to sega vo Fondot ~lenuvaat po-ve}e od 77.000 ~lenovi.

- Na{iot Fond, ili neto vrednosta naFondot ja pomina brojkata od 1,4 milijardi

denari, odnosno 23,3 milioni evra. Toa sesredstva so koi upravuva Dru{tvoto. Mi-natata godina za prvpat ostvarivme i po-zitiven finansiski rezultat vo rabote-weto, istakna Pavlovski. - Iako e simbo-li~en, sepak toa be{e pri~ina u{te ed-na{ da gi preispitame na{ite politikivizavi proviziite koi gi napla}ame od na-{ite ~lenovi, bidejki Noviot penziski

fond, kako del od renomi-ranata NLB grupacija seko-ga{ se deklariral dekaprofitot ne e edinstvenmotiv za koj nie investira-me vo Makedonija, tuku se-koga{ vo kreiraweto na na-{ite politiki determini-ra~ki moment }e bide i so-cijalniot aspekt.

Promoviranata konzer-vativna investiciona po-litika na Fondot, koja predse ima zada~a da obezbedisigurnost na investiranitesredstva, rezultira{e soprinos od 7,48 otsto, {to edefinitivno podobruvawevo sporedba so 2006 godina,koga prinosot na sredstvataiznesuva{e 5,9 otsto. Vo us-lovi koga ima turbulentnidvi`ewa na doma{nataBerza, na regionalnite isvetskite berzi, od osobe-no zna~ewe za na{ite ~le-novi e da imame sigurnostvo investiraweto, bidej}iostvaruvaweto na sigurenprinos na krajot na krai{-tata zna~i i sigurnost vopenzionerskite denovi, is-takna Pavlovski.

Za Nov penziski fondminatata godina be{e karakteristi~na ipo prvoto investirawe vo stranstvo, vovisina od okolu 200 iljadi evra, {to zna~ideka ~lenovite na ovoj Fond sega seimateli na stranski hartii od vrednost od

kompanii od sektorite energetika, farma-cija, kozmetika i bankarstvo. Vo Fondotbudno se sledat slu~uvawata na stran-skite berzi i vo momentot koga }e smetamedeka }e prestane padot na indeksite ivrednostite na stranskite hartii, vo tojmoment }e se odlu~ime da investirame,veli Pavlovski.

Iako ovaa godina ~lenstvoto za prvpatdobiva mo`nost da se prefrla od eden vodrug fond, ne o~ekuvame da ima golemidvi`ewa. Kako Dru{tvo razrabotivmestrategija so koja }e gi motivirame na{ite~lenovi da ostanat vo na{iot Fond. Soovoj ~ekor na namaluvawe na vleznata pro-vizija se nadevame deka i ponatamu }e ost-varuvame visoki prinosi na Fondot, taka{to rabotime na relacijata so ~lenstvoto.Transparentnosta i me|usebnata komuni-kacija so ~lenstvoto e zapazena, taka {tone o~ekuvam da ima nekoi racionalni mo-menti zo{to bi preo|ale od na{iot Fondvo drug. Postapkata za premin, koga nekojod na{iot Fond bi odel ne e transparent-na vo momentot koga toj }e odlu~i. Zna~i,nie }e doznaeme vo onoj moment koga odMAPAS }e dobieme informacija deka toj~len potpi{al vremen dogovor i deka toj~len }e bide prefrlen od na{eto Dru{tvovo drugoto dru{tvo. Dosega znaeme samo za~lenovi koi sakaa da preminat od drugotodru{tvo kaj nas. To~na brojka ne bi mo`elda ka`am, no ne se pove}e od dvaesetina.

- O~ekuvam do krajot na godinava da ginadmineme vleznite provizii bidej}i napo~etokot bea dosta visoki. Sega so ovaatendencija }e go skratime toj period. O~e-kuvam vo tekot na ovaa godina da gi nadmi-neme tie tro{oci i da ostvarime efekti-ven neto prinos.

Pozitivniot efekt od raboteweto naFondot e simboli~en. Na 31 januari }e bi-de kone~en, sega e neoficijalno - nekadeokolu 5,9 milioni denari.

Strukturata na portfolioto vo 2007godina ima{e otprilika 55 otsto vo obvr-znici, 22 otsto vo bankarski depoziti i 23otsto vo akcii.

- Vo uslovi koga ima turbulentni dvi`ewa na doma{nata Berza, na regionalnite i svetskite berzi, od osobenozna~ewe za na{ite ~lenovi e da imame sigurnost vo investiraweto, bidej}i ostvaruvaweto na siguren prinos

na krajot na krai{tata zna~i i sigurnost vo penzionerskite denovi

NLB Nov penziski fond od 1fevruari na svoite ~lenovi }e

im naplatuva vlezna provizija od6, 9 otsto, {to zna~i namaluvawe

na provizijata za eden nasto.Inaku, neto-vrednosta na

dru{tvoto e okolu 23,3 milionievra, od koi 55 otsto se investi-

rani vo obvrznici, 22 otsto vobankarski depoziti, i 23 otsto vo

akcii.

Prvpat vo 2007 godina, parite naosigurenicite sevlo`eni i vo stranski hartii odvrednost vo visinaod okolu 200.000 evra.

KOLKAV BROJ OD ^LENOVITE NEMAAT PLATENO PRIDONESI?- Spored podatocite so koi raspolaga Fondot okolu 15 procenti od ~lenovite imaat ne-

kontinuirani primawa. Okolu 20 otsto od klientite nie gi vikame nefunkcionalni, me|utoaeden pomal procent se ~lenovi koi imaat t.n. nula smetki. Za `al, nemame informacii dalitie lu|e koi imaat nula smetki rabotat ili ne. Na{a pretpostavka e deka najverojatno go izgu-bile rabotnoto mesto, ili mo`ebi dobivaat plata na drug na~in kolku da bidat materijalnostimulirani, a rabotodava~ot da ne gi pla}a redovno obvrskite. Zna~i, za ova sme apeliralei do PIOM i do MAPAS, taka {to o~ekuvame dr`avata da prezeme merki so koi }e se stim-uliraat rabotodavcite navreme da si gi ispolnat svoite obvrski i da gi pla}aat pridonesiteza vrabotenite. Tuka zna~i }e treba da bide implementiran poefikasen sistem od strana nadr`avata, so cel da se zapazat pravata na vrabotenite.

V.M.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 11Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

Penziskiot fond KB Prv otvoren pen-ziski fond - Skopje, donese odlukaza namaluvawe na nadomestokot od

uplateni pridonesi od sega{nite 7,9 pro-centi na 6,8 procenti, po~nuvaj}i od 1fevruari ovaa godina. Namaluvaweto naprovizijata za 1,1 procent e rezultat nanamaluvaweto od 0,5 procenti {to go odo-bri MAPAS i 0,6 procenti od strana na KBPrv otvoren penziski fond. Glavnata pri-~ina za namaluvaweto na provizijata, pok-raj interesite na svoite ~lenovi, kako {toobjasnuva generalniot direktor na ovojFond, Jadranka Mr{i}, e obezbeduvawetona konkurentna ponuda i podobri uslovi isigurnost na sredst-vata na ~lenovite naKB Prv otvoren pen-ziski fond. Vsu{-nost, toa e i osnovatana koja se bazira ra-boteweto na Fondot,od kade iska`uvaatotvoreno zadovolstvood postignatite rezu-ltati vo minatata go-dina.

- Sredstvata vo2007 godina porasnaaza 149 procenti i segaiznesuvaat 1,7 mili-jarda denari ili 28milioni evra. Okolu95 procenti od niv giinvestiravme na fi-nansiskiot pazar voRepublika Makedoni-ja i so toa stanavme zna~aen u~esnik naovoj pazar. Vo ramki na zakonskite limiti,investiravme re~isi pet procenti nastranskite pazari i bevme prvi makedons-ki investitori na stranskite berzi. Jarealiziravme na{ata investiciona poli-tika za 2007 godina i so stru~no anal-izirawe i prognozirawe na dvi`ewata imo`nostite na finansiskite pazari, ost-varivme prinos sveden na godi{no nivo vovisina od 7,38 procenti. So toa ost-varivme dobivka na Fondot vo iznos od83,5 milioni denari, istaknuva direktorotJadranka Mr{i}.

Vo izminatata godina Penziskiot fondKB Prv otvoren penziski fond bele`i izgolemuvawe na svoeto ~lenstvo. Od vkup-no 34.622 novi ~lenovi vo vtoriot penzis-ki fond, 19.122 se odlu~ile svojata dover-ba da mu ja dadat na ovoj Fond, {to pret-stavuva zgolemuvawe od 29 procenti spo-

redeno so 2006 godina, pa sega KB Prv pen-ziski fond ima vkupno 65.746 ~lenovi ivremeno raspredeleni lica. - Na{iteo~ekuvawa za ovaa godina se deka }e pro-dol`i trendot na zgolemuvawe na vrabo-tuvaweto vo Republika Makedonija, sog-lasno poddr{kata na Vladata na proektiteza novi vrabotuvawa, pa ottamu planiramena krajot na ovaa godina da imame re~isi100 iljadi ~lenovi i sredstva za upravu-vawe vo visina od tri milijardi denari,odnosno okolu 48 milioni evra. I vo 2008godina }e prodol`ime da ja ostvaruvamena{ata cel - da obezbedime sigurnost nasredstvata na na{ite ~lenovi i profit

za nivna pogolema penzija, veli Mr{i}...Politikata na investirawe na sreds-

tvata KB Prvo penzisko dru{tvo, sporedobjasnuvaweto na Janko Trenkovski, vtori-ot generalen direktor, se bazira na mo-dernata portfolio teorija, kako osnovavrz koja se nosat odlukite. Vo ovie turbu-lentni vremiwa na pazarite, nie go stava-me rizikot kako najbiten faktor koj{to goocenuvame i koj{to vlijae najmnogu vrz no-seweto odluki za investirawe. Fondot{to go rakovodi KB Prvo penzisko dru{tvoja zavr{i godinata so 27,7 milioni evra vosredstva. Vkupnata dobivka na Fondot e1,4 milioni evra za 2007 godina. Od do-ma{nite investicii, veli Trenkovski, nie,vo soglasnost so Zakonot i na{ite mo`-nosti, investiravme vo dr`avni obvrzniciokolu 84 procenti, bankarski depozitiokolu 16 procenti i vo akcii na 13 doma{-ni akcionerski dru{tva, so 15 procenti

u~estvo vo vkupnite sredstva. Ostanatitepet procenti, {to e zakonskiot limit, govlo`ivme vo stranstvo. Zna~i, nie sme pi-oneri i lideri na pazarot vo Makedonijavo odnos na vlo`uvawe i diverzifikacijana stranskite pazari i zatoa mo`eme sozadovolstvo da ka`eme deka soglasno ri-zikot, portfolioto na KB Prvo penziskodru{tvo i Fondot e dosta konzervativen iso takva politika ostvaruvame dobra za-rabotka, odnosno dobri prinosi.

Indirektno, nad 85 iljadi gra|ani naMakedonija se prisutni na svetskite berzii mo`at da ka`at indirektno deka se sop-stvenici na akcii na renomirani svetski

kompanii od tipot naGeneral Electric Co,Proctor&Gamble Co,Oracle Corporation,Bank of America Corpo-ration, Cisco SystemsInc, 3M Co, GenentechInc, Dell Inc, site odSAD; BMW od Germa-nija; Total SA, Carre-four SA, Sanofi-AventisSA, site od Francija;BHP Billiton PLC odVelika Britanija; Un-credito Italiano SpA odItalija i investici-skiot fond (ETF) iShares MSCI Japan In-dex Fund na Wujor{-kata.

So ogled na toa{to Dru{tvoto po~na

da ostvaruva pozitivni finansiski rezul-tati, a takvi se o~ekuvaat i za ovaa godi-na, vo Penziskiot fond KB Prv otvorenpenziski fond predviduvaat deka duri vo2009 godina }e ja pokrijat po~etnata zaguba{to e napravena vo 2005 godina. Dokolkuima mo`nosti, ako se namalat tro{ocitena raboteweto, a vo interes na ~lenovite,}e bide donesena odluka za natamo{no na-maluvawe na provizijata.

Vo ovoj Penziski fond se pravat pod-gotovki i za vklu~uvawe vo tretiot stolb,odnosno vo dobrovolnoto penzisko osigu-ruvawe. - Nie }e bideme vklu~eni i }edoneseme odluka za osnovawe na Dru{tvoza upravuvawe i so dobrovolni penziskifondovi, objasnuva Mr{i}. Bidej}i nie smespecijalizirani za upravuvawe so sredst-va na penziski fondovi, logi~no e deka }ese vklu~ime i }e upravuvame i so dobro-volnite penziski fondovi.

KB - PRVO PENZISKO DRU[TVO AD SKOPJE

PRV MAKEDONSKI INVESTITORNA STRANSKITE BERZI

Nie sme pioneri i lideri na pazarot vo Makedonija vo odnos na vlo`uvawe i diverzifikacija na stranskite pazari

Fondot {to go rakovodi KB Prvo penzisko dru{tvo ja zavr{i godinata so 27, 7 milioni evra vo sredstva. Vkupnata dobivka na Fondote 1,4 milioni evra za 2007 godina. Investirale vo dr`avni obvrznici okolu 84 procenti, bankarski depoziti okolu 16 procenti i vo ak-

cii na 13 doma{ni akcionerski dru{tva, so 15 procenti u~estvo vo vkupnite sredstva. Ostanatite pet procenti, {to e zakonskiotlimit, go vlo`ile vo stranstvo. [to zna~i indirektno, nad 85 iljadi gra|ani na Makedonija se prisutni na svetskite berzi i mo`at da

k a`at deka indirektno se sopstvenici na akcii na renomirani svetski kompanii od tipot na General elektrik Ko, Proktor i Gembl,Orakl, Sisko sistems, BMV, Total, Kerfur i drugi...

12 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

BERZANSKI VESTI... BERZANSKI VESTI...

GD Granit a.d. po dogovor za konzorcium so Turboinstitut od Slovenija, Fero-invest doo Veles i Toplifikacija a.d. Skopje u~estvuva{e na tender za izgradba namali hidrocentrali i ostanati pridru`ni objekti vo RM. Vladata na RM na tenderotgo izbra ovoj konzorcium za izgradba i koncesija na 15 mali hidrocentrali. Poradi toaGD Granit donese odluka za u~estvo vo formirawe na novo dru{vo od zaedni~ki inte-res i partnerstvo - MALI HIDRO ELEKTRANI doo Skopje, so skraten naziv MHE dooSkopje vo koe }e investira 20% od osnova~kiot vlog. Funkcijata na ovaa firma esklu~uvawe dogovor za izgradba na ovie hidrocentrali i koncesija za upotreba na vo-da za proizvodstvo na elektri~na energija. Izgradbata na ovie hidrocentrali prematenderskata dokumentacija potrebno e da se izvr{i najkasno vo rok od tri godini,akoristeweto na koncesijata prema tenderskite uslovi e 20 godini.

STOPANSKA BANKA BITOLA

ROKOT ZA FORMIRAWE PAKETAKCII ZA PRODA@BA - PRODOL@EN

Vo Dogovorot za oformuvawe napaket akcii za proda`ba na Stopanskabanka a.d. Bitola, zaradi pribavuvawena ponuda za otkup na mnozinskiotpaket na akcii od strana na zaintere-sirani stranski strate{ki investitori- stranski banki, rokot do 31.01.2008godina se zamenuva so 30.06.2008 godina,poradi prodol`uvawe na zapo~natiteaktivnosti.

Site zainteresirani akcioneri naStopanska banka a.d. Bitola, koi do-polnitelno sakaat da pristapat konDogovorot, za podetalni informaciimo`at da se javat na telefonite 047207 515; 207 566 i 207 549..

OHRIDSKA BANKA A.D.OHRID

NOVI ^LENOVI NA NADZOREN ODBOR I NA ODBOROT NA REVIZIJA

Minatata nedela Ohridska banka a.d. Ohrid ja odr`a svojata 18 sednica naSobranieto na akcionerite zaradi usoglasuvawe so Zakonot za banki.

Na Sobranieto bea predlo`eni i usvoeni izmenite na Statutot na Bankata i beaizbrani ~lenovi na Nadzorniot Odbor i Odborot za revizija na Bankata.

Za ~lenovi vo Nadzorniot odbor na Bankata se izbrani licata:@an Didier Renier, Direktor za Evropa vo otsekot za Me|unarodno bankarstvo na

malo vo Sosiete @enaral - Pariz, Perin Mari @ilber, zamenik direktor za marke-ting i unapreduvawe na proda`bata vo otsekot za Me|unarodno bankarstvo na malo naSosiete @eneral - Paris Filip Gidez, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Sosite@eneral Srbija - Beograd od redot na akcionerite.

Kako nezavisni ~lenovi vo ovoj organ izbrani se Ratko ^adikovski, pretsedatel naNadzoren odbor na Vinarskata vizba Tikve{ od Kavadarci i Ko~o Mocan, pretsedatelna Upravniot odbor na Tehnometal Vardar a.d.Skopje.

Za ~lenovi na Odborot za revizija na Bankata se izbrani pogore spomenatite~lenovite na Nadzorniot odbor od redot na akcionerite i dvajca nezavisni ~lenovi itoa Prof. d-r Van~o Uzunov od Pravniot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril iMetodij Skopje i Rudi Lazarevski, partner za delovni soveti vo RSB Konsalting -Makedonija kako ovlasten revizor.

Mandatot na ~lenovite na Nadzorniot i na ~lenovite na Odborot za revizija naOhridska banka a.d.Ohrid, trae ~etiri godini.

ADG MAVROVO NE POSEDUVAUDEL VO MAVROVO IN@ENERING

Upravniot odbor na ADG Mavrovokako legitimen organ na upravuvawepotvrdeno i so tekovnata sosotjba odCentralniot registar na RepublikaMakedonija preku cenovno ~ustvitelnainformacija objavena na 28 januari go-dinava na makedonska berza ja infor-mira javnosta deka ne e sodru`nik voMavrovo in`enering.

Grade`nata kompanija Mavrovo,smetano od 29.12.2007 godina ne e so-dru`nik, odnosno ne poseduva udel voMavrovoin`enering d.o.o. Skopje.Imenoudelot na akcionerskoto dru{tvo Mav-rovo Skopje vo trgovskoto dru{tvoMavrovoin`enering doo skopje, koj{tobe{e zaplenet preku izvr{itelot An-ton~o Ko{tanov od 14 mart minatata go-dina, zaradi naplata na dolg na dove-ritelot, fabrikata za bitumenski izo-lacioni materijali a.d. od Sveti Niko-le, po izvr{enata isprava: Presuda naOsnoven sud Skopje 1 Skopje e prodadenna sodru`nikot vo dru{tvoto {to e vosoglasnost so odredbite na Zakonot zaizvr{uvawe.

I TOPLIFIKACIJA VO MHE

I Upravniot odbor na Dru{tvoto zaproizvodstvo i distribucija na toplin-ska energija Toplifikacija a.d.- Skopjena svojata 22-ra sednica odr`ana na23.01.2008 god,.donese Odluka za osnova-we na dru{tvo so ograni~ena odgovor-nost MALI HIDRO ELEKTRANI DOOSkopje, Republika Makedonija. Toplifi-kacija AD-Skopje u~estvuva so 20% voosnova~kiot vlog na novoto dru{tvo.

Toplifikacija AD - Skopje, }e gokompletira procesot na osnovawe na no-voto dru{tvo so svoite delovni partne-ri:

-Turboinstitut - Slovenija-Feroinvest DOO - Veles, R.M-Granit a.d.-Skopje,R.M kako sodru-

`nici.

JAVNA OPOMENA ZA R@ INTER -TRAN[PED A.D.SKOPJE

Odborot na direktori na Makedon-skata berza na sednicata odr`ana na 25-januari godinava donese odluka za izre-kuvawe na merkata javna opomena na ko-tiranoto dru{tvo R@ Inter-Trans{peda.d. Skopje. Merkata se izrekuva zaradineispolnuvawe na odredbite od to~ka6.09. podto~ka 5 od Pravilata za kotaci-ja so koja kotiranite dru{tva se obvrza-ni da objavat javen povik za odr`uvawena Sobranie na akcioneri i preku inter-net aplikacijata za izvestuvawe odstrana na kotiranite dru{tva SEI-NET.

Objavuvaweto na javen povik za odr-`uvawe na Sobranie na akcioneri nadru{tvoto pretstavuva edna od osnovni-te obvrski koi proizleguvaat od kotaci-jata na dru{tvata na Oficijalniot pazarna Berzata i istoto vlijae na donesu-vaweto na investitorskite odluki i nacenata na akciite na dru{tvoto na Ber-zata.

R@ USLUGI NE PLANIRA KKPROIZVODSTVO NA BAKARInformacijata vo nekoi mediumi

deka R@ Uslugi a.d. Skopje }e investi-ra vo proizvodstvo na bakar i bakarnileguri vo 2008 godina i vrz osnova natoa }e go zgolemi profitot za 23.4 pro-centi, ne se to~ni informiraat od kom-panijata.

So ova izvestuvawe gi izvestuvameakcionerite deka R@ Uslugi a.d. Skopjenema vo plan da investira vo ovoj sek-tor i napisot vo KAPITAL e grubagre{ka i dezinformacija.

MHE - DRU[TVO OD ZAEDNI^KI INTERES I PARTNERSTVO

AD GRANIT - U^ESTVUVA VO FORMIRAWE NA NOVO DRU[TVO

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 13Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

1. PORANE[EN ZAMENIK-MINISTER OSOMNI^EN ZA GRABE@ NA CENTRO (****) 2. FALSIFIKUVANI ^EKOVI AMERIKAN EKSPRES VO MAKEDONSKITE BANKI (**)

31.01.2008 g. ^ETVRTOK

Evropskata banka za obnova i razvoj (EB-OR) o~ekuva zemjite od isto~na Evropa i po-rane{niot Sovetski Sojuz da ostvarat dobrirezultati i pokraj neodamne{nite turbulen-cii na svetskite finansiski pazari, koi, se-kako, deka }e vlijaat vrz regionot, prenesu-va Ve~er.

- Regionot dobro se dr`i, no }e pretrpivlijanija od globalnite finansiski pazari.Kako rezultat na toa, ovaa godina EBOR o~e-kuva pomal porast vo regionot za okolu 0,5procentni poeni. Vo svojot posleden tranzi-ciski izve{taj objaven vo noemvri, lani, EB-OR predvide deka vo 2008 godina prose~niotporast vo 29-te zemji kade EBOR deluva(centralna i isto~na Evropa, Rusija,Ukraina, zemjite od Kavkaskiot region, cen-tralna Azija i Mongolija) }e iznesuva 6,1otsto za razlika od porastot od 7 procentivo 2007 godina. Sega o~ekuvaat ovaa brojkada iznesuva 5,5 otsto.

Dene{nite vesnici pak ja prenesuvaat ivesta za sredbata na liderite na ~etiritevode~ki zemji vo Evropskata unija - VelikaBritanija, Germanija, Francija i Italija.Tie povikuvaat na poaktivna ekonomska so-rabotka i demonstriraa edinstvo vo uslovina nestabilni svetski pazari. Kako {to javiBi Bi Si, tie apeliraa do bankite i do dru-gite finansiski institucii da ja podobrattransparentnosta vo site nivni aktivnosti...Za trguvaweto na Makedonska berza }e pro-~itate poop{irno vo Biznis. Spored objave-nata analiza na Oficijalniot pazar v~eranajtrguvai bea akciite na Komercijalna ban-ka, dodeka nagorna promena zabele`aa akci-ite na Mavrovo od 9,2 prcenti. Na Redovniot

pazar najtrguvani bea obvrznicite na Pro-kredit banka. Se istrguva koli~ina od 378obvrznici, dodeka se otkupuvaa po 101,20procenti i pritoa ostvarija vrednost na tr-guvawe od 22.952.160,00 denari. Najgolemapromena na cenata na ovoj pazar imaa akcii-te na Ohim Gest od 10 procenti.

Vo blok transakcija, v~era na Redovni-ot pazar - sloboden pazar, be{e istrguvanakoli~ina od 393 obi~ni akcii na kompanija-ta Pekabesko a.d.Skopje. Ova pretstavuva1,21 procent od osnovnata glavnina na kom-panijata. Vrednosta na transakcijata iznesu-va 7.860.000 denari. Stopanska banka - Bi-tola pak go prolongira rokot za proda`ba.Ovaa banka v~era ja informira{e Berzatadeka dogovorot za oformuvawe paket-akciiza proda`ba zaradi pribavuvawe ponuda zaotkup na mnozinskiot paket od strana nazainteresirani stranski banki, rokot kojistekuva denes go prodol`uva za 30 junigodinava.

Re~isi site v~era{ni vesnici ja prene-suvaat vesta od KB Prvo penzisko dru{tvo zanamaluvawe na nadomestokot od uplatenitepridonesi na ~lenovite od dosega{nite 7,9otsto na 6,8 otsto, od 1 fevruari. - Segaimame 85.746 ~lena, a o~ekuvame okolu 100iljadi osigurenici do krajot na godinata.Sredstvata na ova dru{tvo se zgolemeni za149 otsto vo odnos na 2006 godina i segaiznesuvaat 28 milioni evra - re~e direk-torkata na KB Prvo penzisko dru{tvo,Jadranka Mr{i}, na v~era{nata pres-kon-ferencija. ^lenovite na KB Prvo penziskodru{tvo se akcioneri na Xeneral elektrik,Prokter i Gembl, Cisko sistems, germanska

BMV i drugi renomirani svetski firmi odoblasta na informatikata, trgovijata,grade`ni{tvoto, farmacijata. Vakvotoakcionerstvo se dol`i na toa {to KB Prvopenzisko dru{tvo minatata godina pet otstood parite na svoite ~lenovi gi vlo`ilo voovie firmi. Preostanatite 95 otsto od sred-stvata se investirani na doma{niot pazar.

Utrinski so skandalozna vest. Re~isipolovina godina vo nekoi makedonski bankise slevaat falsifikuvani ~ekovi amerikanekspres. Stanuva zbor za dobro razrabotenkanal za distribucija na falsifikuvanitravel-~ekovi na koi naj~esto e vpi{ana su-ma od 500 amerikanski dolari. Poznava~itena prilikite velat deka stanuva zbor zabalkanski kanal koj nepre~eno funkcionira,navodno, so amin na nekoi slu`benici vomakedonskoto Ministerstvo za vnatre{niraboti. Za falsifikuvanite ~ekoviamerikan ekspres od neodamna e zapoznaenai ambasadata na SAD vo Makedonija.

Me|u dene{nite vesti na ovaa tema -pro-nevera se objaveni i vestite za priveduva-weto na porane{niot zamenik-minister zapravda Zoran Stojanki}, koj e osomni~en dekakako ste~aen upravnik vo Centro nezakonskizel 33,5 milioni denari. Za istiot slu~aj seobvineti i trojca ste~ajni sudii. I prilep-skata policija podnese nova krivi~na prija-va protiv eksdirektorot na prilepskiot Tu-tunski kombinat Dimitar Bogdan za zloupot-reba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, aporane{niot direktor na pe~atnicata -11Oktomvri Sa{o Zafiroski go osomni~i zapottiknuvawe izvr{uvawe krivi~no delo...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

DNEVNIKs.2 PORANE[EN ZAMENIK-MINISTER OSOMNI^EN ZA

GRABE@ NA CENTRO s.5 I KB PRVO PENZISKO DRU[TVO GO NAMALI

NADOMESTOKOTs.6 MBI 30-01-2008s.7 BESPLATNA NAJAVA ZA GOVORNA PO[TA

BIZNISs.3 PROVIZIJATA ZA PRIDONESI NAMALENA NA 6,8 PROCEN-

TI s.3 NA MOBILNITE OPERATORI ]E IM PADNAT 309 BAZNI

STANICI!?s.3 NEKSKOM MAKEDONIJA POSTAVI DVE STANICI ZA VAJ-

MAKS s.12 MBI 30.01.2008s.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII I NETRGOVSKI TRANSFERI

NA AKCII s.12 ISTRGUVANI 393 OBI^NI AKCII NA PEKABESKO SKOPJE s.12 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA - NAJTRGUVANIs.12 MBI-10 PORASNA ZA 19,12 INDEKSNI POENI s.13 PODATOCI ZA MAKEDONSKIOT BERZANSKI INDEKS s.13 PODATOCI ZA KOMPANIITE OD INDEKSOT MBI-10 s.13 DESET NAJLIKVIDNI KOTIRANI KOMPANII s.15 EDINSTVO VO USLOVI NA NESTABILNI PAZARIs.18 TUTUNSKIOT KOMBINAT O[TETEN ZA 28 MIL. DENARI

UTRINSKI VESNIKs.8 KOSMOFON TVRDI DEKA NEJZINATA PONUDA ZA ZG E NAJ-

DOBRA s.8 ^LENOVITE NA KB PRVO PENZISKO DRU[TVO STRANSKI

AKCIONERI s.8 ]E GI POVLE^E LI INFLATORNIOT BRAN I KAMATITE s.8 STOPANSKA BANKA -BITOLA PAK GO ODLO@I ROKOT ZA

PRODA@BA s.9 MBI 30.01.2008s.9 SOSIETE @ENERAL MO@E DA STANE LESEN PLEN NA

POGOLEMITE BANKI

s.9 VODE^KITE ^ETIRI EVROPSKI ZEMJI ZAEDNO PROTIVEKONOMSKITE RIZICI

s.10 NOVA PRIJAVA ZA EKSDIREKTOROT NA TUTUNSKIOT KOM-BINAT

s.10 FALSIFIKUVANI ^EKOVI AMERIKAN EKSPRES VO MAKE-DONSKITE BANKI

s.10 UAPSEN EKSZAMENIK-MINISTER ZA PRAVDA I STE^AENUPRAVNIK NA CENTRO

VE^ERs.1 PRIVEDEN EKS ZAMENIK - MINISTEROT ZA PRAVDAs.2 PRIVEDEN EKS ZAMENIK - MINISTEROT ZA PRAVDAs.6 STOPANSKA GO ODLO@I ROKOT ZA PRODA@BAs.7 REGIONOT DOBRO SE DR@I I POKRAJ KRIZATA NA SVET-

SKITE PAZARIs.7 PADNA PROVIZIJATA ZA 0,6 PROCENTI s.11 BOGDAN OTPI[AL DOLG NA PE^ATNICATA 11 OKTOMVRI

VREMEs.4 UAPSEN PORANE[EN ZAMENIK-MINISTER ZA PRAVDAs.6 PENZISKITE FONDOVI GI NAMALIJA PROVIZIITE

VESTs.2 KB PRVO PENZISKO DRU[TVO JA NAMALI PROVIZIJATA s.11 BROKEROT NA SOSIETE @ENERAL GI VME[UVA I

[EFOVITENOVA MAKEDONIJA

s.9 KB PENZISKO DRU[TVO GI NAMALI PROVIZIITEs.9 MEJLI NA T MOBILE ]E BIDE BESPLATNOs.9 MBI - 10 VO KOREKCIJA OD 1 OTSTO, PROMETOT NA BERZA

37 MILIONI DENARI[PIC

S.6 PRIVEDEN PORANE[NIOT ZAMENIK-MINISTER STO-JAN^I]

s.7 DR@AVNI BIZNIS-KREDITI ZA NEVRABOTENIs.8 PRIFATENA OSTAVKATA NA PRVIOT KADROVIK VO

TELEKOMs.8 NAJAVNATA PORAKA NA MEJLI NA T-MOBILE STANUVA

BESPLATNA

14 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

1. PETAR GO[EV POSTAPUVAL ZAKONSKI ZA SLU^AJOT MAKEDONSKA BANKA (*****)2. FORMIRANA FIRMA ZA IZGRADBA NA 15 HIDROCENTRALI (***)

01.02.2008 g. PETOK

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

Vo dene{nite vesnici odlukata na An-tikorupciskata komisija vo slu~ajot PetarGo{ev, glavna tema. Spored nea guvernerotPetar Go{ev postapuval zakonski pri lik-vidacijata na Makedonska banka, objavuvaVe~er. Po nizata ispituvawa i proverka nadokumenti, antikorupcionerite zaklu~iledeka re{enieto za likvidacija bilo done-seno vrz osnova na odredbi na Zakonot zabanki. I Utrinski vesnik, pi{uva deka re-{enieto za likvidacija na bankata e done-seno vrz osnova na Zakonot za banki i dekasite prezemeni merki proizleguvaat od za-konskite ovlastuvawa koi mu davaat pravona guvernerot da odlu~i za toa. Nema nikonflikt na interesi so otpis na pobaruva-weto.

U{te otpi{ani krediti i somnitelnitransakcii se slu~uvale vo vremeto predJaka 80 da stane akcioner vo Makedonskabanka. Ova go tvrdat od Inicijativniot od-bor za spas na bankata. Spored direktorotna Makedonska, Stefan Mickovski, osvenotpi{aniot kredit na firmata Zm od ban-kata vo tekotna 2005 godina, bile otpi{u-vani i dolgovite na firmite Bujoto mobilarte i Daj te~.

Ve~er ja objavuva vesta za novoto dru{-tvo Mali hidroelektrani (MHE) {to goformiraa skopskata grade`na firma Gra-nit, slovene~ki Turboinstitut, Feroinvestod Veles i skopska Toplifikacija. Ovie~etiri kompanii zdru`eni vo konzorcium

u~estvuvaa i dobija na tender izgradba na15 mali hidrocentrali vo zemjava. Funkci-jata na ovaa firma e da se sklu~i dogovor zaizgradba na ovie hidrocentrali i da se do-bie koncesija za upotreba na voda za proiz-vodstvo na struja. Izgradbata na ovie hid-rocentrali, soglasno tenderskata komisija,treba da se zavr{i za tri godini, akoristeweto na koncesijata e vo period od20 godini.

Topilnica da se dislocira, a lokacija-ta da se prenameni vo zona za `iveewe iza malo stopanstvo. Ova e su{tinata na od-lukata {to ja izglasa mnozinstvoto sovet-nici na Op{tina Veles, poddr`uvaj}i jainicijativata na Zelenata koalicija za iz-mena i dopolnuvawe na Generalniot urba-nisti~ki plan vo delot kade {to se nao|aTopilnicata.

Liberalizacijata na izvozot na ~elikpodetalno obrazlo`ena vo Utrinski ves-nik. Ova za na{iot najgolem izvozen adutpodrazbira ukinuvawe na dvojnata kontrolaza izvoz na ~elik i ~eli~ni proizvodi. Toa}e zna~i deka licencite {to kompaniitedosega gi obezbeduvaa od Ministerstvoto zaekonomija, a bea neophodni za izvoz, oddeneska nema da ima potreba da se vadat.

Odlukata za ukinuvawe na dvojnata kon-trola na ~elikot pri izvoz ja donese Za-edni~kiot sovet za stabilizacija i asoci-jacija me|u Evropskata unija i Makedonija,{to pretstavuva ukinuvawe na merkata koja

EU ja vovede kako za{titen mehanizam, abe{e dogovoren pri potpi{uvawe na Do-govorot za stabilizacija i asocijacija soEU pred deset godini.

EU ni upatuva u{te eden sovet, da sezgolemi cenata na telefonskite razgovo-ri. Vest doznava deka najdocna do april go-dinava cenite na lokalniot razgovor }e sezgolemat, a me|unarodnite }e se namalat,kako del od procesot na regulirawe namaloproda`nite ceni. Spored niv, reba-lansot na cenite }e bide na preporaka odEvropskata unija, ~ii nadle`ni komisiicenat deka eden denar za minuta razgovorvo Makedonija e mnogu niska vo odnos naevropskiot prosek. Gor|i Popov od Skopje edobitnik na avtomobilot mini {to mobil-niot operator VIP go dodeli vo nagradataigra - Osvoj me. Nagradata patuvawe za dva-jca vo Dominikanskata Republika ja dobiArgon Selimi od Struga, a edna godinabesplatno preku mre`ata na VIP }e razgo-vara Atanas Donevski od Ko~ani.

Uni Banka vo humanitarna akcija: }e do-nira 130.000 denari za doizgradba na ma-nastirot Sveto preobra`enie vo Kru{evo,{to ja po~na na{ata po~inata megayvezdaTo{e Proeski. Upravniot odbor na bankataodlu~i da donira 100.000 denari zadovr{uvawe na izgradbata na manastirot, a30.000 denari bea sobrani od strana navrabotenite...

DNEVNIKs.3 GO[EV RABOTEL ZAKONSKI, NO MU SE ISPITUVA IMO-

TOTs.5 TOPILNICATA ]E SE SELI OD VELESs.10 MBI 31.01.2008s.10 SDSM JA OTFRLA ODGOVORNOSTA ZA PROBLEMITE VO

REK BITOLAs.10 ]E NEMA POSREDNIK POME\U ELEM I ESM-EVNs.11 SEMOS ]E TU@I ^LENOVI NA TENDERSKA KOMISIJAs.11 EU ]E VOVEDE CARINA ZA IZVOZOT NA SILMAK

BIZNISs.1 GUVERNEROT GO PREDUPREDUVA PRETSEDATELOT NA

SOBRANIETOs.1 @EROM KARVIJEL - ^E GEVARA ZA FINANSIIs.2 ZADOL@ITELNO ZA BANKITE - SISTEM ZA UPRAVUVAWE

SO VALUTEN RIZIKs.2 VLADATA ]E GO PO^ITUVA STAVOT NA VELE[ANIs.4 \OR\I POPOV GO DOBI AVTOMOBILOT MINIs.5 GUVERNEROT GO PREDUPREDUVA PRETSEDATELOT NA

SOBRANIETOs.5 ZEMJI[TETO VO GEVGELISKO E ^ISTOs.5 OTPI[ANITE 139 MILIONI EVRA NE SE VO VREME NA

JAKA 80s.5 GUVERNEROT ODGOVARA PRED PARLAMENTOTs.7 MOBILNITE TELEFONI NE VLIJAELE NA DOGOVOROT

ME\U T-MOBILE I SOBRANIETOs.12 MBI-10 I MBID VO PORASTs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA STOPANSKA BANKA BITOLAs.12 GD GRANIT SO OSNOVA^KI VLOG ]E U^ESTVUVA VO MALI

HIDRO ELEKTRANIs.12 MBI 31-01-2008s.13 REGIONOT ]E PRETRPI VLIJANIJA OD GLOBALNITE

FINANSISKI PAZARIs.13 INVESTBANKA SO [EST NOVI EKSPOZITURIs.15 NOVI TU@BI ZA IZMAMATA VO SOSIETE @ENERALs.18 STOJANKI] PRONEVERIL 10 MILIONI EVRAs.21 @EROM KAPVIJEL - ^E GEVARA ZA FINANSII

UTRINSKI VESNIKs.1 UJP ]E GO PROVERUVA IMOTOT NA GO[EV

s.4 UJP ]E MU GO PROVERUVA IMOTOT NA GUVERNEROT GO-[EV

s.6 LOKALITETOT NA VELE[KA TOPILNICA - ZONA ZA @I-VEEWE I MALO STOPANSTVO

s.8 OD DENESKA ^ELIKOT ]E SE IZVEZUVA BEZ LICENCIs.8 BUGARITE OBJAVIJA PONUDA ZA KUPUVAWE NA SILEKS

BANKAs.8 FORMIRANA FIRMA ZA IZGRADBA NA 15 HIDROCEN-

TRALIs.9 JAKA NE OTPI[UVALA DOLGOVI KOGA BILA GAZDA NA

MAKEDONSKAs.9 \OR\I POPOV OD SKOPJE DOBI AVTOMOBIL MINI OD

VIPVE^ER

s.2 PETAR GO[EV POSTAPUVAL ZAKONSKI ZA SLU^AJOTMAKEDONSKA BANKA

s.6 \OR\I POPOV ]E VOZI MINI KUPERs.6 MEJLITO E BESPLATNOs.6 DONACIJA ZA MANASTIROT SVETO PREOBRA@ENIEs.6 MHE ]E GRADI 15 HIDROCENTRALIs.10 PRITVOR OD 30 DENA ZA STE^AJNIOT NA CENTRO

VREMEs.3 GO[EV ^IST ZA KREDITITE, ZEMJI[TETO GO RABOTI

MVRs.3 MAKEDONSKA BANKA ZA OBVINUVAWATA NA GO[EV

VESTs.1 ]E POSKAPI TELEFONOTs.3 ]E POSKAPI TELEFONOT

NOVA MAKEDONIJAs.7 VLADEE JAGMA ZA MLEKOs.8 EVN ]E DADE SOGLASNOST ZA DUPOVITE?!

[PICs.6 ANTIKORUPCIONERITE VELAT DEKA NA GO[EV MU SE

^ISTI RACETE

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 15Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

1. STARTUVA[E IZGRADBATA NA ERA SITI VO SKOPJE (*****)2. AGROKOR PO^NUVA SO INVESTICIJA OD 40 MILIONI EVRA (****)

02.02.2008 g. SABOTA

V~era vo fokusot na site makedonskimediumi be{e postavuvaweto na kamen te-melnikot na ERA Siti Skopje na Skopskisaem, koj treba da bide najgolemiot i naj-sovremen deloven. trgovski i zabaven cen-tar vo regionot. Ova e prioriteten proektna grupacijata ERA za koj taa vo slednitepet godini }e vlo`i okolu150 milioni ev-ra, a celokupnata investicija se o~ekuva daotvori okolu 800 rabotni mesta

Kamen-temelnikot za izgradba na ob-jektot sve~eno go postavija premierot Ni-kola Gruevski, ministerot za nadvore{niraboti na Slovenija Dimitrij Rupel ipretsedatelot na Upravniot odbor naSkopski saem i pretsedatel na upravata naGrupacijata ERA Gvido Omladi~. Vo pove-}enamenskiot kompleks ERA }e go gradinajgolemiot trgovski centar vo regionot koj}e opfa}a podzemen parking, prizemje ikat, so vkupna povr{ina od 85.000 metrikvadratni.

Pokraj zapo~nuvaweto na izgradbata naERA Siti vo Makedonija startuva i iz-gradba na dva centri za otkup na zemjodel-ski proizvodi, vo Strumica i vo Rosoman.Sabotnite izdanija na dnevnite vesniciprenesuvaat deka hrvatskata kompanija Ag-rokor }e vlo`i 40 milioni evra vo Make-donija za izgradba na dvata centri za otkupna zemjodelski proizvodi. Prviot otkupencentar treba da po~ne da se gradi vo Stru-mica vo maj, godinava, a ovo{jeto i zelen-~ukot }e se otkupuva od mart v godina, koga

treba da zavr{i i izgradbata na objektot.Spored premierot Nikola Gruevski, za petgodini se o~ekuva da se otkupat 100.000 to-ni zemjodelski proizvodi samo od Stru-mi~ko, {to e re~isi polovina od vkupnotoproizvodstvo vo ovoj region.

Investicii i vo energetskiot sektor od50 do 60 milioni evra najavuva italijan-skata korporacija CPL Concordia grup so se-di{te vo Modena. Pretstavnici na ovaakompanija v~era pred Vladata i pred eks-pertite od oblasta na energetikata gi pre-zentiraat svoite biznis-aktivnosti, noo~ekuvaat i konkretno da se zapoznaat sodelovnata klima vo zemjava i da iznajdatpartneri za sorabotka. Konkordija grup ezainteresirana za gasifikacija na op{ti-nite, za gradewe fabriki za reciklirawena gradskiot smet i negovo pretvorawe vokorisen otpad, kako i za izgradba na veter-nici so mo}nost od eden do tri megavati.

Bernard Koenig, prv generalen direk-tor na Ohridska banka vo intervjuto za Ve-~er tvrdi deka nema posledici za make-donskata banka od izmamata vo Sosiete@eneral. Spored nego se raboti voobi~ae-no. Posledici nema zatoa {to Ohridskabanka e celosno odvoena banka so dominan-ten akcionerski sopstvenik Sosiete @e-neral so 58 procenti. - Rabotime kako iprethodno i }e prodol`ime da se razviva-me po planot, a mo`ebi i pove}e od plani-ranoto. Vtorata pri~ina e deka i pokraj go-lemata izmama blagodarenie na vkupnata

finansiska sila i diverzificiranatabiznis strategija Sosiete vo 2007, poka`aprofit od 0,6 do 0,8 milijardi-evra. Sosi-ete re{i da go zgolemi kapitalot za dopol-nitelni pet milijardi evra garantiran oddve investicioni banki. Vo intervjuto, Ko-enig veli deka centralniot menaxment naSosiete @eneral treba da ostane na funk-cija za stabilizirawe na sostojbata, velideka brokerot rabotel onaka kako

{to bankata nikoga{ ne rabotela, i de-ka vo 104 godini istorija, nieden klient nebil ostaven bez svojot depozit, duri i vosostojba na vojna ili kriza.

Remontite na JP Makedonski `elezni-ci }e gi pravat dve doma{ni kompanii. Ovae oficijalnoto objasnuvawe od pretprija-tieto koe sleduva kako odgovor na anonim-nite obvinuvawa deka Makedonski `elez-nici navodno izbralo dve kompanii za na-bavka na materijali i odr`uvawe na `e-lezni~kata infrastruktura bez tender. Voobvinuvaweto e navedeno deka javnotopretprijatie planira da dade blizu edenmilion evra na doma{nata kompanija Re-mont za odr`uvawe trafostanici, remontii sproveduvawe na opti~ki kabli.

Od M@ informiraat deka dvete fir-mi: Remont na prugi i Kolska se osnovani oddr`avata i se edinstvenite firmi vo Ma-kedonija koi mo`at da rabotat na odr`uva-we i renovirawe na `eleznicata.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

DNEVNIKs.9 MBI 01.02.2008

s.11 ITALIJANSKA FIRMA NAJAVI VLO@UVAWE OD 60 MIL-IONI EVRA

s.11 AGROKOR PO^NUVA SO INVESTICIJA OD 40 MILIONIEVRA

s.17 SKOPJE ]E IMA NAJGOLEM TRGOVSKI I DELOVEN CEN-TAR VO REGIONOT

UTRINSKI VESNIKs.9 MBI 01.02.2008 s.9 DVE DOMA[NI FIRMI ]E GI PRAVAT REMONTITE VO

M@ s.9 STARTUVA[E IZGRADBATA NA ERA SITI VO SKOPJE s.10 MAJKROSOFT NUDI 44,6 MLD. DOLARI ZA JAHU s.10 ITALIJANSKATA KONKORDIJA SAKA DA INVESTIRA VO

MAKEDONIJA s.10 HRVATSKI AGROKOR INVESTIRA 40 MILIONI EVRA VO

MAKEDONIJA VE^ER

s.5 GARANTIRAME ZA PARITE I AKCIITE NA NA[ITE KLI-ENTI

s.8 AGROKOR ]E VLO@I 40 MILIONI EVRA s.8 GRADOT NA ERA ]E TRASIRA PAT DO EUs.8 CONCORDIA DRUP ]E VLO@I 60 MILIONI EVRA s.11 KRIVI^NI ZAEKS DIREKTORI NA MASLODAJNA

VREMEs.6 PRED SKOPSKI SAEM ]E NIKNE GRADs.6 AGROKOR VLEGUVA VO MAKEDONIJA

VESTs.9 SLOVENCITE PO^NAA DA GO GRADAT ERA SITIs.10 AGROKOR ]E GRADI OTKUPNI CENTRI VO STRUMICA I

VO ROSOMANs.13 MAJKROSOFT OBJAVI PONUDA ZA KUPUVAWE NA JAHU

NOVA MAKEDONIJAs.4 AGROKOR ]E GRADI DVA OTKUPNI CENTRI s.5 POSTAVEN KAMEN TEMELNIK NA ERA SITI SKOPJEs.5 DIREKTOROT NA SOSIETE @ENERAL OSTANUVA NA

FUNKCIJATA [PIC

s.3 MAJKROSOFT PONUDI MILIJARDI DOLARI ZA JAHU s.4 EPA SITI VO SKOPJEEPA SITI VO SKOPJEs.4 HRVATSKI AGROKOR DOA\A CO 40 MILIONI EVRA

GLOBUSInvestirajte vo Makedonija izleguva od Ministerstvoto za eko-nomija i }e bide pod kontrola na premierots. 36 AGENCIJATA ZA INVESTICII - VLADIN PRIVRZOKNASOKA Diri`ablot nare~en Investment in Macedonia }e se simnevo sobraniskite klupi, baraj}i samo formalen ekskluzivitet zalovcite na stranski investicii

Ekipata na premierot Gruevski vleguva vo svojata tretakalendarska godina na vlast. Nominalno, toa se, sepak, samo 18meseci, rasporedeni vo periodot avgust 2006 - januari 2008 godi-na, vo ~ie vremetraewe najkoristenite zborovi bea - stranskiinvesticii.

[to e cel na najnovata izmena za Zakonot za Agencijata zastranski investicii?

"VO 3AVET" Spored Vladata, cel na donesuvaweto na ovojakt e postignuvaweto finansiska nezavisnost i institucionalnozajaknuvawe na Agencijata - }e se menuva imeto, strukturata naUpravniot odbor, na~inot na postavuvawe direktor, nasokata naot~etnosta...

IZLEZ Nema dvoumewe deka vo javnosta ne provejuva ne-kakva atmosfera za poinakvo tretirawe na problemot na stran-skite investicii osven onaa - ajde da vidime dali nekoj parajli-ja }e ni se pribli`i i vo sledniot krug. Ottamu, eventualnite po-liti~ko-pravni valeri na slu~ajot nema da naidat na kakvo biloprenaso~uvawe. Javnosta go gleda izlezot samo vo tolku spomnu-vanite grinfild-investicii i "navle~ena" na toj optimizam ja~eka svojata nagrada - za sebe, za decata, za vnucite.Vistina e deka vo mnogu zemji vo razvoj, pred se vo zemjite votranzicija, ima mnogu primeri kade {to tokmu vakvi agencii dalerezultat. Eden od primerite e ^e{ka, kade {to na ovoj na~in,preku grinfild-investicii vo visina od osum milijardi evra seotvoreni nad 70 iljadi rabotni mesta, "rasposlani" vo grinfild-investicii na 2.000 "osvoeni" hektari. No, profesorot MetodijaNestorovski od Ekonomskiot fakultet vo Skopje veli deka "po-aktivniot pristap e dobar, no nedovolen". Na toa upatuvaat ibrojni diskusii i napi{ani materijali, a takov e stavot i pri mi-natonedelnata panel-tribina, organizirana od strana na pret-sedatelot na dr`avata, Branko Crvenkovski, kade {to be{e re-~eno deka eden nezadovolen investitor koj si odi od Makedonija,od koja bilo pri~ina, pravi polo{a reklama za Makedonija, ot-kolku {to dobra slika nosat site golemi pari vo reklamite vostranskite vesnici. Vo toj kontekst, da napomneme deka od kaj nasso "nezavr{ena rabota" si zaminaa eden Simens, holandskataING, gigantot Hilton... i go ponesoa "negativot od filmot Make-donija", koj nitu stotici pozitivni kritiki za takvi "filmovi"nema lesno da go pokrijat.

- Na stranecot-investitor ne mu e tolku va`no dali }e imaplus-minus pet otsto od zamisleniot profit, otkolku dali ima-me efikasno sudstvo, dali mu e zagarantirana sopstvenosta ikolku lesno mo`e da ja za{titi, smeta profesorot na Pravniotfakultet, Van~o Uzunov, vo intervjuto {to denovive go dade zaRadio Slobodna Evropa. Ilijan~o Gagovski od filijalata na Maj-krosoft govori, isto taka, za stravot od sudovite kaj strancite,a eksdirektorot na ASI, Viktor Delov, veli deka na toj stravtreba da go zalepime i stravot od krizi {to postoi za Makedonijakako del od regionot.

KAPITALS.9 VLADATA FORMIRA[E FIRMA NAFTOVODOT DOEL

Naftovod DOOEL e novata firma, koja Vladata kone~no jaosnova{e so cel da vleze vo upravuvaweto so naftovodot Solun-Skopje. Iako ovo pravo e dogovoreno u{te so proda`abta na OKTA vo1999 godina, firmata se formira duri sega (vo sredinata no janua-ri).

S.10 BINGO ZA DR@AVATA Dr`avna lotarija na Makedonija e novata kompanija {to ja

formira Vladata, a koja }e organizira igri na sre}a kako bingo i lo-to. Firmata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo stoprocent-na sopstvenost na dr`avata, a minatata godina bea nazna~eni i ~le-novite na Nadzorniot odbor. Od Vladata ne ka`uvaat koga }e po~neda raboti novata dr`avna lotarija.

S.10 KOSMOFON DOBI ODOBRENIE ZA ZG S.32 NIKOLI], KOSOVO I KRIZATA VO SAD GI URNAA

BERZITE!Posle strmoglaviot pad na indeksite na berzite vo regio-

not minatata nedela, investitorite seriozno se za gri`ija za svoiteberzanski portfolija.

Vo krugovite na berzanskite investitori i analiti~ari vo Sko-pje, zadovolno nasmeani lica kako od vremeto na lanskiot berzanski"bum", mo`ete da vidite se pomalku.

S.34 GP MAVROVO Toa {to se slu~i so akcijata na GP Mavrovo minatata nede-

la, so ogped na momentalnata situacija vo kompanijata e daleku odzdravata logika. Dodeka se ~eka sudska razvrska na skandalot so ne-objavuvaweto na cenovno ~uvstvitelna informacija, a akcijata doneodamna be{e suspendirana od trguvawe, odedna{ minatata nedelagledame porast od re~isi 50% i trgovija od re~isi 50 milioni denari(najgolem na berzata) za 30.000 akcii {to e 14,2% od osnovnata glav-nina.

S.34 KOMERCIJALNA BANKA Ovaa akcija se istrguva za 31,9 milioni denari minatata

nedela, {to e porast za 86% vo odnos na nedelata prethodno. Poleka,no sigurno se "poprava formata" na ovaa akcija, barem {to se odnesu-va na koli~inata na istrguvanite akcii, {to ne mo`e da se ka`e i zanejzinata prose~na cena.

S.34 (1) FMG FUNDS VLEGUVA VO MAKEDONIJAFMG Funds, vode~kata svetska grupacija koja upravuva so

privatni investiciski fondovi, vleguva na makedonskiot pazar nakapital, preku doma{noto dru{tvo za upravuvawe so privatni fon-dovi Mok Assets Menaxment, doznava ekskluzivno Kapital.

S.34 ALKALOIDAkcijata na Alkaloid povtorno be{e me|u ~etirite najtrgu-

vani minatata nedela, ovoj pat so promet od 28,6 milioni denari, {toe 3,3 pati pove}e otkolku predminatata nedela, koga akcijata ima{eedno od najslabite trguvawa poslednive meseci.

S.35 GRANIT Akcijata na Granit povtornio e me|u najtrguvanite posle

pauza od dve nedeli. Minatata nedela prometot iznesuva{e 14,6 mi-lioni denari. Toa e ogromen porast vo odnos na prethodnata nedela,koga iznesuva{e samo 2,5 mipioni denari.

S.37 PODATOCI ZD KOMPANII OD INDEKS MBI-10(21.01.2008-25.01.2008)

S.37 INDEXESS.37 PROMETOT DVOJNO POGOLEM, INDEKSOT PADNA ZA

4,3% Vo sedmicata od 21 do 25 januari prometot na Makedonskata

berza iznesuva{e 256 milioni denari {to e za re~isi 90% pove}eotkolku prethodnata berzanska nedepa. Od ovie ~etiri milioni evra,84% bea promet na oficijalniot pazar.FORUM

s.30 MAKEDONIJA VO ZLATNA LUDA^KA KO[ULA Minatiot ~etvrtok, na 24 januari, Ohridska banka odr`a

sobranie na akcionerite, me|u drugoto, so cel da se izberat novi~lenovi na rakovodnite organi. Glaven vpe~atok, normalno, ostaviprisustvoto na visoki funkcioneri na Sosiete `eneral od centra-lata vo Pariz, od neodamna glavniot akcioner vo bankata, koi bea narabotna poseta vo Ohrid.

S.33 NEVERIJATEN PORAST NA MAVROVO OD 48,08 OTSTOBudeweto na Berzata, kako {to i najavi Forum, se slu~i.

Sostojbata ja potvrduvaat i pozitivnite berzanski parametri. Sudej-}i samo spored ostvareniot promet, koj minatata nedela se dupliravo odnos na prethodnata, nema prostor za negativni predrasudi. Re-aliziranite kupoproda`ni zdelki sporedeno na nedelna osnova,produciraa pozitivna promena od 59,90%.MAKEDONSKO SOMCE

S.34 "BELENE" GO OTPI[AVME - GASOT NE GO ZAPI[UVAMEDodeka vo regionot i po{iroko se vodi "vojna" za zgolemu-

vawe na kapacitetite za proizvodstvo na elektri~na energija, voMakedonija ekspertite i zasegnatite strani se podgotvuvaat dabaraat od Ustavniot sud da gi preispita izmenite na Zakonot zaenergetika, dokolku Vladata, i pokraj ostrite kritiki od Brisel,re{i da gi donese.

DENESS.24 KAKO DA SE PROTURKA ZIMATA

Predlog-izmenite na Zakonot za energetika so koiVladata, lekomislena no cvrsta vo inaetot, nastojuva{e oddr`avnata kompanija za proizvodstvo AD "ELEM,, da napravi novmonopol, o~ekuvano ne naidoa na poddr{ka od Evropskatakomisija vo Brisel.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

28.01-02.02.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA

16 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 17Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 28.01. - 04.01.2008 godina

18 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMIberzNIK broj 8 Data 04.02.2008

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI 19Data 04.02.2008 broj 8 berzNIK

ADG MAVROVO MAKEDONIJA TURIST AD SKOPJE

MAKPETROL AD SKOPJE MAKSTIL AD SKOPJE

STOPANSKA BANKA AD BITOLA MAKSTIL AD SKOPJE