MKIBN20080121-0006L

berz

NIK

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

6- 2

1 JA

NUA

RI 2

008

GOD

IN

A -

(PRI

LO

G N

A T

END

ERN

IK

)

SPECIFIÊN I SKAP TURIZAM -

PRIORITET ZA MAKEDONIJA

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 21.01.2008 broj 6 berzNIK

Informacija, afirmacijai prezentacija - berzNIK

Navremeniot pristap do to~nite informa-cii, ili ednostavno re~eno na pravo mes-to vo vistinsko vreme, sekoga{ bile i }e

bidat vo inters na pravecot na odredeni dvi-èwa vo bilo koj segment vo op{testevno - eko-nomska zaednica. Zna~i to~nite i pravovremeniinforamcii se naj~esto zamaecot e toj {to tre-ba da go inicira zabrzuvaweto za da se dojdedo opredeleno nivo, da se postigne celta koja epredmet na liferuvanata informacija. Ona {toberzNIK saka da go aktuelizira e navremenodostaveni, klasificirani informacii koi seodnesuvaat na biznis zaednicata. Ili u{te po-konkretno informaciite koi se zastapeni narazli~ni stranici vo razli~ni dnevni vesnici,a koi gi otslikuvaat delovnite subjekti i gipretstavuvaat vo odreden del nivnite pozitiv-ni ili negativni komponenti i karakteristikikoi direktno ili indirektno vlijaat na pazarotna kapital nie gi arhivirame, selektirame ielektronski gi distribuirame do VAS - dragina{i korisnici.

Trkata za tragi~nite, finansiski i poli-ti~ki aferi - kako top vest, ne se na{iot pre-dizvik. Za nas top vest e koga navreme }e godobiete preraskaànoto za vas, za va{ata kom-panija, za pazarot, dokolku se smetate za li~-nost od ovaa fela. Navreme da gi slu{neteoficijalnite stavovi, re{enija, odluki za sis-temskite proceduri, no isto taka navreme dadoznaete i za ~ar{iskiot muabet, koj moèbi }evi gi otvori o~ite. Realno site vesti i pozi-tivni i negativni gi servisirame do vas, a vieodlu~uvate {to od toa e vo va{a korist, {to odniv moè da posluì za va{a natamo{na afir-macija i prezentacija - pak preku distribu-tivniot servis - berzNIK, nedelen prglednik nanastanite.

Tokmu vo taa nasoka, a vo interes na podr-ùvawe na pozitivnata klima za privlekuvawena stranski investitori vo zemjava, osobeno zaprivlekuvawe novi stranski i doma{ni igra~i,u~esnici na pazarot na kapital, vo ovoj broj nanedelniot preglednik oddelivme prostor i zaprviot Me|unaroden saem za turizam i Turis-ti~kiot biznis forum koj ovie denovi se odr-ùva vo Ohrid. Manifestacija na koja smetamedeka }e naprvat svoja promocija pove}e turis-ti~ki i hotelierski kompanii i pove}e dru{tvaod oblasta na vinarstvoto. Imaj}i gi vo predviddimenziite na ovaa saemska manifestacija-registrirana i vo Svetskata turisti~ka organi-zacija, imaj}i go vo predvid i golemiot is~ekorna Vladata vo ovaa bran{a - finansiskata in-

jekcija od milion evra, ne e isklu~ena mo`nostagolem del od niv kapitalot da go zgolemat soemisii na akcii ili oplodat tokmu preku ber-zanskite transakcii - da stanat potencijal zatrguvawe na Makedonskiot pazar.

A, deka Makedonskiot pazar na kapital vovtorata decenija od svoeto funkcionirawezabrzano fa}a ~ekor so berzite i od regionot iod JIE govorat i brojkite ostvareni vo minata-ta godina. Vistinski podem. Zaklu~ok koj gopotvrduvaat i berzanskite pokazateli izloè-ni vo statisti~kiot godi{en bilten na Make-donska berza, iako pretposlednite meseci odgodinata ima{e golema korekcija i stagnacija.Vkupniot promet e zgolemen za 34,45 procentivo odnos na 2006 godina, so toa {to najgolem po-zitiven skok e napraven vo klasi~noto trguva-we so porast od duri 181,86 procenti. Najgolempromet e realiziran vo oktomvri, a najgolemou~estvo vo nego imala Komercijalna banka so26,40 nasto. MBI beleì najgolem porast vo re-gionot - skok od 109 procenti. Najgolem cenovenrast na Oficijalniot pazar beleàt akciite naR@ Inter - Tran{ped, i toa za 1.000,82 procen-ti vo dekemvri vo odnos na januari, dodeka naj-golem pad imale akciite na Makoteks za 82,76procenti.

Posle vakvite brojki, sigurno se sloùvate,kolku i da go etiketiraat na{iot pazar kakomal, toj sepak se smeta za klu~en igra~ vo regi-onot, osobeno koga e vo pra{awe vlez na krupniinvesticii. A, ako kon ova se dodadat i ocenki-te na analiti~arite deka lani site igra~i naberzata dobija, odlukite }e bidat polesni... Atuka se i investiciskite fondovi - emisaritekoi }e treba da go vklu~at vo biznis trguvawe-to i pogolemiot del od gra|anstvoto, a boga mi}e dovedat i do zgolemuvawe na konkurentnostapome|u postojnite bankarsko-finansiski ins-titucii vo zemjava.

Veruvam deka servis uslugite na berzNIK vogolem del }e vi pomognat da gi koristite poten-cijalnite investitorski soveti pred da done-sete pravilna, vistinska i profitabilna odlu-ka za vloùvawe na svojot kapital.

Do sledniot ponedelnik

Na{atabaza e sepobrojna, apobrojni sei va{iteviduvawa iva{itepretstavu-vawa prekuna{iotservis

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik

na berzNIKe-mail: [email protected]

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 6 Data 21.01.2008

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 14. - 18.01.2008 godina

Promet po pazarni segmenti

Podatoci za kompaniite od indeksot MBI-10

Deset najlikvidni kotirani kompanii


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. TENOK PROMET OD 1,4 MILIONI EVRA (***)2. TOPILNICATA ]E RABOTI SAMO SO EKOLO[KA DOZVOLA (***)

14.01.2008 g. PONEDELNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.7 SEKOJ ]E MO@E DA YIRNE VO

VA[ATA SMETKA?s.7 TOPILNICATA ]E RABOTI SA-

MO SO EKOLO[KA DOZVOLAs.8 NOV HRVATSKI FOND NA BER-

ZATAs.9 NOV POGON VO PRILEPSKA VI-

TAMINKA BIZNIS

s.1 BANKARITE RAZLI^NO GI PRI-MENUVAAT PROMENITE

s.5 BANKARITE RAZLI^NO GI PPI-MENUBAAT PROMENITE

s.7 T-MOBILE I KOSMOFON VOBITKA I ZA TEHNOLOGIJATA 3-G

s.7 GOLEMO INTERESIRAWE ZAMALITE HIDROCENTRALI

s.7 SOOP[TENIE ZA JAVNOSTAs.11 PAD NA PROSE^NIOT PROMET

ZA NAD 40 PROCENTIs.12 PAD NA TRITE INDEKSIs.12 BETA BROKER AD SKOPJE -

NOVA ^LENKA NA BERZATAs.12 DNEVNIOT PROMET POD 20 MI-

LIONI DENARI s.12 IZVE[TAJ ZA 11.01.2008

s.13 TRI ÊTVRTINI OD PROMETOTOSTVAREN NA OFICIJALNIOTPAZAR

UTRINSKI VESNIKs.12 MZT HEPOS GO VOVEDE CE-

STANDARDOT NA PROIZVODITEs.12 NOV POGON I 50 NOVI VRABO-

TUVAWA VO VITAMINKA VEÊR

s.6 ELENICA GO KUPUVA KIRO ]U-ÛK?

s.6 TENOK PROMET OD 1,4 MILIO-NI EVRA

s.6 DISLOKACIJA NA TOPILNICA-TA

s.7 POTRO[UVA^KI KREDIT ZAMALI I GOLEMI @ELBI

VESTs.7 POPOVA [APKA SE PRODAVA

PO TRET PATs.16 KISELA VODA NE GO MERI

ZAGADUVAWETO OD USJEVREME

s.7 PESTICIDITE NE SE RASI-PALE, DEL ]E SE UPOTREBUVA

[PICs.6 OKTA LANI NAJMNOGU ZAMATI-

LA, SMILENSKI IZBISTRIL

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . 4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA 5-7

PRV ME\UNARODEN SAEM I BIZNIS FORUMZA TURIZAM VO OHRID. . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . 8-9

POIM I UPRAVUVAWE SO PRIVATNI INVES-TICIONEN FOND. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10-11

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12-14

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

GODI[EN STATISTI^KI IZVE[TAJ ZA 2007 ...16-20

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIK

berzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 6Data: 21.01.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA:

Foto:

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oskaoperatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, MartinArsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Slabiot promet na Makedonskata Berzaza hartii od vrednost be{e tema koja ja raz-rabotija pove}eto dnevni vesnici. Ve~er pi-{uva deka Makedonskata berza go registri-ra{e najmaliot nedelen promet vo svojataistorija vo izminatava nedela. Po Boì} za~etiri rabotni dena bea svrteni edvaj 1.4milioni evra {to e daleku pod berzanskiotprosek. Podetalnite informacii gi objavuvaBiznis:

Na sedmiot den na trguvawe na Makedon-skata berza a.d. Skopje, odràn na den11.01.2008 godina vkupno se trguva{e so 33akcii i obvrznicite za denacionalizacija(~etvrta i petta emisija). Istrguvani se 5.647akcii preku 149 transakcii i obvrznici vonominalna vrednost od 12.069 evra preku 10transakcii. Vkupno se sklu~eni 159 transak-cii i e ostvaren vkupen promet od17.985.945,52 denari.Vo petokot Makedon-skiot berzanski indeks - MBI-10 iznesuva-{e 7.525,41 i beleì opa|awe za 39,81 in-deksni poeni, odnosno 0,53 procenti.

Isto taka, po svojata zastapenost se izd-vojuva vesta za otvorawe na nov pogon voPrilepska Vitaminka koj }e obezbedi 50 novivrabotuvawa. Spored Dnevnik, pogonot }eima godi{en kapacitet od 2.000 toni biskvi-ti nameneti, pred se, za doma{niot pazar.Utrinski vesnik dodava deka stanuva zbor zanajkrupna investicija na Vitaminka vo pla-niraniot petgodi{en razvoj. Vloùvawata sevredni pet milioni evra, pari obezbedenipreku Evropskata banka za obnova i razvoj.

Opremata od Holandija, Avstrija i Italija emontirana, a naskoro }e po~ne i probnotoproizvodstvo, veli crviot ~ovek na fabri-kata Simon Naumoski.

Utrinski vesnik, pi{uva i za doma{natakompanija MZT Hepo koja vovede nov standardvo proizvodstvoto. Na ovoj na~in, so vovedu-vawe na CE-oznakata, so koja proizvodite nakompanijata imaat podobri {ansi za plasmanna stranskite pazari. MZT Hepos proizvedu-va oprema za sopira~ki za lokomotivi, lesni{inski vozila, patni~ki {inski vagoni itovarni vagoni. CE-standardizacijata pod-razbira ozna~uvawe na proizvodite za uso-glasenost so site evropski regulativi.

Vesta za dislokacija na Vele{kata to-pilnica ja razbranuva vele{kata javnost.Zelenata koalicija, sostavena od sedum nev-ladini organizacii do gradona~alnikot naVeles, Ace Kocevski, podnese barawe za pok-renuvawe na inicijativa za promena na gene-ralniot urbanistn~ki plan i za dislokacijana topilnicata. Kako odgovor na taa inicija-tiva, Ministerot za ìvotna sredina i pros-torno planirawe, Xelil Bajrami }e izjavi:Li~no, ne sum za dislokacija na vele{katatopilnica, a veruvam deka toa e i stav naVladata. Toj kapacitet e bogatstvo i za Ma-kedonija i za Veles, pi{uva dene{en Dnev-nik. Vele{kite ekologisti od lokalnata i odcentralnata vlast o~ekuvaat da se spre~ipovtoruvawe na crnata ekolo{ka prikazna~ii posledici se ~uvstvuvaat i po 5 godiniod zatvoraweto na topilnicata.


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI15.01.2008 g. VTORNIK

Voveduvaweto na transakciskite smetkiporadi {to se sozdade mete` vo bankite iponatamu tema broj eden vo dnevnite pi{animediumi. Na zabele{kite deka od po~etokovna godinava vo bankite e haos, bankarite sepravdaat deka meteòt }e bide kratkotraen,no efektite od voveduvaweto na transakci-skite smetki vo sekoj slu~aj }e bidat pove}e-kratni. Vsu{nost so voveduvaweto transak-ciski smetki, spored bankarite, }e se poed-nostavi na~inot na izvr{uvawe na platniotpromet za fizi~kite lica kako {to posled-nive {est godini go vr{at pravnite lica. OdNova godina, site uplati i isplati na gotovipari, kako i prenesuvawe na sredstva od ed-na na druga smetka se odvivaat preku trans-akciskite smetki koi se prijaveni vo edins-tveniot registar na transakciski smetki.Edna od pri~inite za nevoobi~aenite turka-nici vo bankite e voveduvaweto na transak-ciskata smetka, koja treba da mu bide otvo-rena na sekoe fizi~ko i delovno lice. Ovaanovina e del od reformite vo platniot pro-met. Otvoraweto transakciska smetka e us-lov za rabotnicite na krajot od mesecot da jadobijat januarskata plata.

Od 1 januari godinava osigurenicite vovtoriot penziski stolb imaat pravo da mig-riraat od eden vo drug penziski fond, ako nese zadovolni od dru{tvoto vo koe ~lenuvaat.

Preminuvaweto e besplatno ako osigureni-kot pominal najmalku 24 meseci vo eden oddvata fondovi {to funkcioniraat vo zemja-va i toa KB - Prv penziski fond i NLB - Novpenziski fond. Ako osigurenikot saka daprejde vo drug fond, po ovoj period, }e trebada plati nadomestok za toa. Toj iznesuva 25evra za premin po {estmese~no ~lenuvawe voeden od fondovite, potoa po 20 evra do 12meseci, do 18 meseci e 15 evra i 10 evra do24 meseci.

Od dvata penziski fonda {to gi kontak-tirame velat deka interes za preminuvaweod edno vo drugo dru{tvo najavile mnogu malbroj na osigurenici.

Smenata na prviot ~ovek vo Kosmofon eedna od nose~kite akuelni vesti koi ja pre-nesoa site dnevni vesnici. Petros Lefkovice noviot glaven izvr{en direktor na mobil-niot operator Kosmofon.

Dosega{niot prv ~ovek Stefanos Okta-podas }e ostane glaven izvr{en direktor namobilniot operator AMC vo Albanija i ~lenvo Odborot na direktori na Kosmofon. Odkompanijata soop{tija deka Lefkovic izvr-{uval menaxerski funkcii vo pove}e gr~kikompanii za mobilna telefonija, a vo Kos-mofon doa|a od ~elnata pozicija vo Samsungelektroniks vo Grcija.

Pove}eto dnevni vesnici standardno go

objavija trguvaweto na Makedonska berza, odkade moè da se konstatira deka se u{tetrae postnovogodi{niot mamuren period somal promet, niskata likvidnost i pad na in-deksite na akciite. Pri v~era{noto trguva-we porast na cenata na Oficijalniot pazarzabeleàa edinstveno akciite na TTK Bankaod 1,08 procenti. Pove}e mediumi ja prenesoai vesta za otvoraweto na tri novi ekspozitu-ri na Tutunska banka i edna na Uni banka.

Nova Makedonija prenesuva deka Ki~ev-ski TEC Oslomej e bez rezervi na jaglen ipostoi seriozna opasnost, ovoj kapacitet daprestane so proizvodstvo na struja. Vo REKBitola, rezervite se svedeni na minimum.Rakovodstvoto na Oslomej velat deka nao|a-li{ta ima, no ne kaùvaat dali vo niv segaima uslovi da se kopa. Nema odgovor i napra{aweto dali Oslomej }e moè da proiz-veduva struja, dokolku od koi bilo pri~inizapre mehanizacijata za iskop na jaglen.

Ve~er pak objavuva deka prodolùvaatproblemite vo Silmak. Od tamu sindikatotnajavuva deka Silmak }e raboti no}e za dakoristi poevtina struja. Vrabotenite se pod-gotveni da rabotat i no}e, koga strujata emnogu poevtina, so {to drasti~no }e se nama-li prose~nata cena na ~inewe na elektri~-nata energija...


1. PETROS LEFKOVIC NA ÊLO NA KOSMOFON (***)2. REDICI PRED [ALTERITE ZA TRANSAKCISKA SMETKA (**)

DNEVNIKs.8 MBI 14.01.2008 s.9 REDICI PRED [ALTERITE ZA TRANSAKCISKA SMETKAs.9 INSPEKTORI OTKOPAA PROBLEMI VO RUDNIKOT

[email protected] PETROS LEFKOVIC NA ÊLO NA KOSMOFON

BIZNISs.1 TTK BANKA EDINSTVENA SO PORAST NA CENATAs.11 BANKITE I [TEDILNICITE PREKU PRA[ALNICI SE

IZJASNUVAAT ZA [email protected] MBI 14.01.2008 s.12 PAD NA INDEKSITE NA AKCIITEs.12 TTK BANKA EDINSTVENA SO PORAST NA CENATAs.13 EMISIJA NA AKCII VO VREDNOST OD 369,8 MILIONI

DENARIs.13 ZAPO^NA SO RABOTA NOVATA EKSPOZITURA VO

OP[TINA ÂIRs.13 TRI NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE

UTRINSKI VESNIKs.12 PO ISKLUÛVAWETO NA STRUJATA, VO SILMAK VRIEs.12 OKTAPODAS SI ZAMINUVA, PETROS LEFKOVIC PRV

ÔVEK NA KOSMOFONs.12 MBI 14.01.2008

VEÊRs.6 SILMAK ]E RABOTI NO]E ZA DA KORISTI POEVTINA

STRUJAs.6 HS ZLETOVICA INTENZIVNO SE GRADIs.7 NEMA INTERES ZA SMENA NA PENZISKIOT FONDs.7 TRI NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJEs.7 NOVA EKSPOZITURA VO ÂIRs.7 LEFKOVIC GO ZAMENI OKTAPODAS

VREMEs.6 ALUMINA NE SMEE DA SE PRODAVA?s.7 STRAV OD RUSKATA INVESTICISKA ME^KA?

VESTs.5 TEKOVNITE SMETKI STANUVAAT TRANSAKCIONI

NOVA MAKEDONIJAs.2 PRILEPSKA VITAMINKA SO NOV POGON ZA PROIZ-

VODSTVO NA BISKVITIs.4 TEC OSLOMEJ SO MINIMALNI REZERVI NA JAGLENs.5 MAL PROMET, NISKA LIKVIDNOST, INVESTITORITE

ÊKAAT PODOBRI DENOVI

Redici pred {alterite za transakciska smetka Od {alterite do vleznata vrata bea

dolgi redicite od gra|ani {to v~era ~ekaada zavr{at rabota vo bankite vo Skopje. Ed-na od pri~inite za nevoobi~aenite turkani-ci vo bankite e voveduvaweto na transakci-skata smetka, koja treba da mu bide otvorenana sekoe fizi~ko i delovno lice. Ovaa nov-ina e del od reformite vo platniot promet.

Mnogu od gra|anite bea revoltirani oddolgoto ~ekawe pred {alterite. Nekoi odniv bea zapoznati so izmenite i zna~eweto

na transakciskite smetki, a drugi bea izne-nadeni.

- Potpi{av dogovor i dobiv nova smetkapreku koja }e se vodi evidencija za penzijata{to ja zemam i za site pari {to }e gi primamili ispla}am preku bankata. êkaweto vre-de{e bidej}i otsega }e postoi pogolema fi-nansiska disciplina i }e se znae koj kolkupari zema, dali dolì i dali pla}a danok nadràvata - izjavi penzioniran inèner odSkopje.

Petros Lefkovic na ~elona Kosmofon Petros Lefkovic e noviot glaven izvr-

{en direktor na mobilniot operator Kosmo-fon.

Dosega{niot prv ~ovek Stefanos Okta-podas }e ostane glaven izvr{en direktor namobilniot operator AMC vo Albanija i ~lenvo Odborot na direktori na Kosmofon. Odkompanijata soop{tija deka Lefkovic izvr-{uval menaxerski funkcii vo pove}e gr~kikompanii za mobilna telefonija, a vo Kos-mofon doa|a od ~elnata pozicija vo Samsungelektroniks vo Grcija.


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI16.01.2008 g. SREDA


1. MA\AR TELEKOM OTPADNA OD IGRA (***)2. ISPLATA NA PLATI SAMO PREKU TRANSAKCISKA SMETKA (**)

DNEVNIKs.7 MBI 15.01.2008 s.7 NOVI EKSPOZITURI NA TUTUNSKA I NA UNI BANKAs.9 DOJÊ TELEKOM IZLEZE OD TRKA ZA SLOVENE^KIOT

TELEKOMBIZNIS

s.1 ISPLATA NA PLATI SAMO PREKU TRANSAKCISKASMETKA

s.3 ISPLATA NA PLATI SAMO PREKU TRANSAKCISKASMETKA

s.11 HARTII NA SMRTTA - INTERESEN, NO POMALKU MOR-BIDEN FINANSISKI IZUM

s.12 MBI 15.01.2008s.12 PAD I MBI-10 I MBIDs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA ZK PELAGONIJAs.13 MAKOTEKS JA PRODAVA DELOVNATA ZGRADA VO CENTA-

ROT NA SKOPJEUTRINSKI VESNIK

s.8 BERZATA SO MINIMALEN PROMET, INVESTITORITE GOÊKAAT NATO

s.8 TEC OSLOMEJ MO@E DA PRESTANE SO PROIZVODSTVOs.8 MBI 15-01-2008

VEÊRs.6 GRA\ANITE VO BANKITE ÛVAAT NAD 1,5 MILIJARDI

EVRA!s.6 MA\AR TELEKOM OTPADNA OD IGRAs.7 DOBROVOLNA PENZIJA PRIVILEGIJA ZA BOGATITEs.7 REVIZIJA NA INDEKSOT MBID

VREMEs.6 ]E RABOTIME NO]E, SAMO DAJTE STRUJA!

NOVA MAKEDONIJAs.5 PETROS LEFKOVIC NOV GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR

NA KOSMOFON[PIC

s.7 HIDROCENTRALITE NA MAVROVO CE GOTOVA RABOTA! s.7 ANTIKORUPCISKA GO MERI NAPONOT NA TENDEROT ZA

UVOZ NA STRUJA s.7 TRANSAKCISKITE SMETKI HE JA NARU[UVAAT DOVER-

LIVOSTA

Niskiot promet na Makedonskiot pazarna kapital i vo tretava nedela vo Novata go-dina e edna od osnovnite vesti koja se pove-}e se prenesuva vo site dnevni mediumi. Voznakot na o~ajno nizok promet pomina i v~e-ra{niot berzanski den. V~era se svrtea samo18 milioni denari na Berzata, {to, sporedbrokerite, e nivo na promet od pred trigodini, a mnogu ponisko od prosekot vo dob-rite denovi na berzanskoto rabotewe. Ovazna~i deka prodolùva nadolniot trend naberzata, koj e osobeno aktuelen od startotna godinava. Vo vakva sostojba v~era bea naj-trguvani akciite na ZK Pelagonija. Inakuedna interesna vest za biznismenite pret-stavuva proda`bata na delovniot prostor naMakoteks, odnosno toj objavuva deka go pro-dava nedvi`niot imot - administrativno-deloven objekt vo sopstvenost na dru{tvotovo centarot na Skopje na ul. Makedonija br.9-11, Skopje, koj se sostoi od podrum, pri-zemje i ~etiri sprata, so vkupna povr{ina od2.362 metri kvadratni i dvorno mesto od 52metri kvadratni.

Dnevnik prenesuva deka Doj~e telekom eeliminiran od javniot povik za kupuvawe na49,13 otsto od dràvnite akcii vo Telekomna Slovenija, bidej}i ponudil poniska cenaod drugite dva konkurenta. Da potsetime de-ka Germanskiot telekomunikaciski gigantu~estvuva{e na povikot preku ungarskatapodru`nica Ma|ar telekom, koj e mnozinskisopstvenik na Makedonski telekomunikacii.Slovene~kiot telekom, pak, vo 2006 godina

kupi 76 otsto od On net, koj e glaven konku-rent na Makedonski telekomunikacii vo in-ternet uslugite i vo fiksnata telefonija.

Vesta za isplatata na plati preku trans-akciska smetka i ponatamu sozdava haos vobankite. Vo taa nasoka Biznis prodolùva daobjavuva edukativni tekstovi - objasnuvawaod razli~ni banki. Vo ovoj broj za toa objas-nuvaat od Investbanka. Taa, kako i site ban-ki vo dràvata, tekovno gi sproveduva pro-menite vo platniot promet. Bankata gi iz-vestuva site deponenti deka od prviot denna godinava, isplatata na plata se vr{i is-klu~ivo preku transakciska smetka na vra-botenite, otvorena vo Platen promet. So no-viot Zakon za Platen promet, isplatata naplata, hrana i prevoz vo gotovo se ukinuva.Poradi toa, sekoja firma treba da otvoritransakciski smetki za svoite vraboteni, nakoi }e go vr{i prenosot na sredstvata po os-nova - mese~ni primawa.

Vo istiot konteks [pic pak doobjasnuvadeka transakciskite smetki ne go naru{ijaprincipot na doverlivost kaj bankite, a sitesmetki se vodat vo Edinstven registar natransakciski smetki, vo soglasnost so me|u-narodnite smetkovodstveni standardi, ob-jasnuvaat nadle`nite.

- Pri prisilna naplata na dolgovite,bankite nema me|u sebe da se poramnuvaat,odnosno ako nema pari vo edna banka, dolgotnema da se naplati od druga banka, no zatoa}e se blokiraat site drugi smetki na klien-tot. Na toj na~in se onevozmoùva gra|anite

ako imaat dolgovi vo edna banka, da rabotatso smetkite vo druga banka.

Vo [pic }e pro~itate i za dodelenitetri lokacii vo nacionalniot park Mavrovoza izgradba na mali hidrocentrali na fir-mite koi konkurirale na minatogodi{niottender, velat od Ministerstvoto za ìvotnasredina. Ottamu informiraat deka za dapo~ne izgradbata, treba samo kompaniite dagi potpi{at dogovorite. Izgradba na malihidrocentrali na firmite koi konkuriralena minatogodi{niot tender, velat od Minis-terstvoto za ìvotna sredina.

Utrinski vesnik tematski ja obrabotuvaproblematikata so termocentralata Oslo-mej. Taa vo sekoj moment moè da prestane soproizvodstvo na elektri~na energija, poseb-no ako se vlo{at vremenskite uslovi. Jaglenna raspolagawe ima samo za nekolku dena itoj sekojdnevno se dotura od rudnikot, vo kojzasega te{ko se vr{i iskopot na rudata. Nedeka vo noviot jaglenokop Oslomej-Zapadnema dovolno jaglen. Se procenuva deka imarezervi od okolu 14 milioni toni, {to ga-rantira tolku godini kontinuirano proiz-vodstvo na elektri~na energija, no toj ne erazotkrien dovolno poradi nenavremenatadislokacija na rekata Temnica, koja be{epre~ka da se koristat otkrienite rezervijaglen, poradi {to vo izminatata godina ma-{inite vo TEC Oslomej miruvaa {est mese-ci...

Isplata na plati samo preku transakciska smetka Investbanka, kako i site banki vo drà-

vata, tekovno gi sproveduva promenite voplatniot promet. Bankata gi izvestuva sitedeponenti deka od prviot den na godinava,isplatata na plata se vr{i isklu~ivo prekutransakciska smetka na vrabotenite, ot-vorena vo Platen promet. So noviot Zakon za

Platen promet, isplatata na plata, hrana iprevoz vo gotovo se ukinuva. Poradi toa, se-koja firma treba da otvori transakciskismetki za svoite vraboteni, na koi }e govr{i prenosot na sredstvata po osnova -mese~ni primawa.

Ma|ar Telekom otpadna odigra Ma|ar Telekom, dominantniot sopstve-

nik na Makedonski telekomunikacii i T-Mobile Makedonija otpadna od procesot naprezemawe na 49,13 procenti od akciite naTelekomot na Slovenija, koj e vo dràvnasopstvenost. Do petokot, Ma|ar Telekom be-{e vo igra zaedno so islandskiot Skipti,kako i britansko-germanskiot konzorciumBain Capitap and Axos Capital vo sorabotka soBriti{ Telekom. Site tri kompanii trebaado v~era da napravat korekcija na obvrzu-va~kite ponudi.


PRV ME\UNARODEN SAEM I BIZNIS FORUM ZA TURIZAM VO OHRID

SPECIFIÊN I SKAP TURIZAM -

PRIORITET ZA MAKEDONIJA

Od 17 do 20 januari Ohrid i Struga sedoma}ini na prviot Me|unaroden saemza turizam,vino, organska hrana, eko-

turizam i zanaet~istvo. Organizator na ovojsaem e Makedonskata asocijacija na hoteli irestorani - HOTAM i Balkanskataalijansa na hotelskite asocijacii - BA-HA so logisti~ka poddr{ka na Skopskisaem, Skopje i Op{tina Ohrid. So ovaprakti~no se realizira nekolkugodi{-nata ideja za organizirawe na vakva sa-emska manifestacija.Pokrovitel na sa-emskata manifestacija e Nikola Gruev-ski, Pretsedatel na Vladata na Repub-lika Makedonija, koj sve~eno go otvorisaemot vo Hotel Ineks Gorica Ohrid.

Na Saemot za turizam i forumotu~estvuvaat okolu 250 pretstavnici odkoi 90 u~esnici na forumot i nad 30firmi/organizacii - izloùva~i. Se

pretstavuvaat pove}e nacionalni turisti~kiorganizacii i internacionalni asocijacii,zdruènija na zanaet~ii, vinarii, trans-portni organizacii, avio-prevoznici i drugiod zemjata i regionot, so {to ovoj saem dobi-va po{irok regionalen karakter. Me|unarod-niot saem na turizam se o~ekuvada prerasne vo tradicionalnapresti`na manifestacija, zatoa{to organizatorite ve}e se iz-borija za negovo registrirawe ivo Svetskata turisti~ka organi-zacija.

Osnovna tema na Biznis fo-rumot, kako sostaven del naovaa saemska manifestacija e -Kreirawe na regionalen proizvod.

Idejata na Biznis forumote sozdavawe na integralni bal-kanski turisti~ki proizvodi,bazirani vrz isklu~itelno boga-toto kulturno nasledstvo na ovana{e zaedni~ko podnebje, no, ovojpat Makedonija da bide lider vo

sozdavawe na proizvo-dot, so toa {to po avto-matizam }e bide vklu~e-na vo site turisti~kiproizvodi na balkanski-te zemji.

Tokmu zatoa, na Biz-nis forumot se pokanetii aktivno u~estvuvaateminentni pretstavnicina nau~nata i na stru~-nata turisti~ka javnostod site zemji na Balkan-skiot Poluostrov, vopravec na dobivawe ce-

losna slika za mo`nostite za razvoj na kul-turniot turizam na Balkanot.

Biznis forumot se odviva preku ~etirirabotnilnici na tema: Pateki na kulturnotonasledstvo, Regionalno povrzuvawe na bal-kanskite destinacii i Balkanskite vinski

pati{ta i Problemi naturisti~koto stopanst-vo na Makedonija i Bal-kanot.

Se o~ekuva prekuobjektiven, altruisti~-ki i celosno apoliti-~en priod kon tolkuva-weto na istorijata dabidat usvoeni konkret-ni predlozi vo pravecna opredeluvawe turis-ti~ki lokaliteti i at-raktivni kompleksi koizasluùvaat da bidatinkorporirani vo inte-gralen turisti~ki pro-izvod na Balkanot, so

{to Balkanot kone~no }e se nametne na me|u-narodniot turisti~ki pazar kako atraktivnai kompetitivna turisti~ka makro destinaci-ja. A vo ramkite na toa i strategija za razvojna turizmot vo Makedonija, za koj Don~o Ta-nevski od HOTAM smeta deka treba da serazviva vo pravec na specifi~na i skapa po-nuda za povisoki standardi, poskap turizam,a ne masoven. Zna~i ne samo na brojnost tukui na kvalitetnost vo ponudata.

Saemskiot nastap na u~esnicite se odvi-va vo Sportskata sala na Biljaninite izvori,dodeka biznis forumot }e se odviva vo Ho-tel Ineks Gorica.

Na saemot za turizam pokraj izloùva-

Na prviot Me|unaroden saem zaturizam, vino, organska hrana ,eko - turizam i zanaet~istvo sepriutni i gi pretstavuvaat svo-ite proizvodni i uslu`ni kapa-citeti nekoi dru{tva koi trgu-vaat na Makedonska berza. Veru-vame deka so ovaa manifestaci-ja }e se promoviraat i drugidru{tva, koi raspolagaat so po-tencijal za trguvawe na na{iotpazar na kapital


ZA RAZVOJ NA TURIZMOT - MILION EVRA

Odrùvaweto na Saemot na turizmot vo Ohrid,nesomneno deka ima golemo zna~ewe za afirmacijana makedonskite turisti~ki potencijali poradi{to godinava za prvpat mu e daden i prioritet predse od premierot Gruevski po ~ija inicijativa seoddeleni petpati pove}e sredstva od Buxetot {todosega ne be{e praktika. Zna~i godinava sredstva-ta za turisti~kata propaganda od 100.000 evra sezgolemeni na milion evra. - Tie sredstva }e setro{at racionalno, pred se vo iznao|awe re{eniekako da se namalat cenite na avionskite karti zaMakedonija, {to e klu~no za turisti~kiot razvoj nazemjata, veli Dimitar Bojaxiski, od sektorot za tu-rizam pri Ministerstvoto za ekonomija. Kultur-noto nasledstvo e silen adut na Makedonija vo tur-

isti~kata ponuda, no toa kulturno nasledstvo mora da se definira za da se znae {to moè, a {to ne e podgotveno dase ponudi na turisti~kiot pazar, smeta profesorot Sa{o Korunoski, moderator na forumot na edna od ~etirite rabo-tilnici organizirani za kulturnoto nasledstvo.

ZACVRSTUVAWE NA SORABOTKATAPOME\U TURISTI^KITE

STOPANSTVA NA DVETE DR@AVI

Na ovaa saemska manifestacija me|u drugite }e se pretstavi i Slovene~-kata turisti~ka organizacija ~ij direktor, Dimitrij Piciga, so zadovolstvopo ovoj povod izjavi:

- Slovene~kata turisti~ka organizacija se odlu~i za pretstavuvawe naSlovenija i slovene~kata turisti~ka ponuda na ovoj saem, bidej}i smetamedeka, ova e dobra mo`nost neposredno da ja pretstavime, t.e. da ja promovira-me na{ata dràva i na{iot turizam na makedonskiot pazar. Pretstavuvawetodobiva na teìna i poradi terminot vo koj se odrùva saemot, bidej}i Slo-venija kako predsedava~ na Evropskata Unija e izloèna na pogolemo vnima-nie na stranskata stru~na i po{iroka javnost. Istovremeno ocenuvame, dekapo vleguvaweto na Slovenija vo zaedni~kiot {engenski prostor, interesotza na{ata dràva, koja vo Ohrid i Makedonija e tradicionalno dobro pozna-ta destinacija za odmor i izleti, dopolnitelno }e se zgolemi. Pretstavu-vaweto na Slovenija na prviot turisti~ki saem vo Ohrid zna~i i zacvrstu-vawe na sorabotkata pome|u turisti~kite stopanstva na dvete dràvi, predse vo nasoka na razmena na mislewa - (vo stru~niot forum u~estvuvaat nekoipretprijatija od oblasta na turizmot, kako na primer Sava hoteli od Bled,koi se primer za razvoj na ezerskiot turizam i wellness ponudata), kako imo`nosti za sorabotka na destinacija Ohrid i Bled - vo nasoka na zaedni~konastapuvawe na stranskite pazari.

Svoe pretstavuvawe ima i Ministerstvoto za stopanstvo na RepublikaSlovenija. Po povod na ovaa manifestacija generalniot direktor na Direk-toratot za turizam, Marjan Hribar veli:

Turizmot e svetski fenomen, se raboti za najbrzo raste~ka stopanskagranka na svetot. No toa ni oddaleku ne e edinstveniot efekt, tuka e i me|u-kulturniot dijalog, kvalitetot na kohabitacija, druèweto na generacii it.n. Turizmot vo Slovenija e isklu~itelno perspektivna stopanska granka sogolem multiplikatoren efekt. Posledniov period mnogu investiravme voturisti~kata infrastruktura kako i vo znaeweto na vrabotenite vo turizmot.Pogolem del od razvojnite proekti uspeavme da gi realizirame so pomo{ nasredstva od EU. Vo idnina Jugoisto~na Evropa sigurno }e bide va`na turis-ti~ka destinacija i nie sme podgotveni svoeto znaewe i iskustva da gi pode-lime so drugite dràvi od ovie prostori.

UÊSNICITE NA SAEMOT,GOSTI I NA PRAZNIKOT

VODICIU~esnicite na Saemot i Biznis fo-

rumot, na 19 januari (sabota) imaatmo`nost da prisustvuvaat i na pros-lavata na golemiot verski praznikVodici, osvetuvawe na Ohridskotoezero preku ~inot na frlawe na sve-tiot krst vo Ohridskoto pristani{te.Preku 200 mladi lu|e sekoja godina seobiduvaat da go fatat krstot od eze-roto, {to spored veruvaweto, }e imdonese zdravje i sre}a vo tekot na go-dinata.

Gostite }e moàt da go nabquduva-at nastanot od brod. Manifestacijatae zbogatena so muzi~ki nastapi i ogno-met, dodeka kafuliwata i restorani-te sluàt besplatno topla rakija.

weto na svoi proizvodi hotelierite, turo-peratorite i turisti~kite agencii }e imaatmo`nost da prisustvuvaat na gastro natpre-varot vo hotelot Drim vo Struga. Prviot me-|unaroden saem na turizam i forum za turi-zam sve~eno }e se zatvori so dodeluvawe nanagradi vo pove}e kategorii vo Hotel IneksGorica Ohrid, na 20 januari vo 11~asot.


POIM I UPRAVUVAWE SO PRIVATNI INVESTICIONEN FOND

Vo Makedonija se osnovani vkupno devet pri-vatni investiciski fonda. [est od niv se osno-vani i upravuvani od Fi{er Investments.

Pojavata na prvite privatni fondovi trebada ja razdviì makedonskata ekonomija i dapridonese nekoi makedonski kompanii da dobi-jat strategiski partner

* PRIVATEN FOND** Poim za privaten fond** Privaten fond pretstavuva poseben

imot, bez svojstvo na pravno lice, formiranso cel za pribirawe na pari~ni sredstvapreku privatna ponuda za prodavawe na do-kumenti za udel vo fondot, ~ii sredstva sevloùvaat vo soglasnost so celite na vlo-ùvawe utvrdeni so prospektot na fondot.Sopstvenicite na dokumentite za udel imaatpravo, pokraj pravoto na udel vo dobivkatana fondot, da baraat i isplata na udelot ina toj na~in da istapat od fondot, na na~in ipod uslovi utvrdeni vo prospektot na fon-dot.

Privatniot fond se registrira vo regis-tarot na Komisijata.

Osnovawe i rabotewe na privaten fondPrivaten fond se osnova samo na odre-

deno vreme koe ne moè da bide pokratko odosum godini.

Goleminata na fondot iznesuva najmalku500.000 evra vo denarska protivvrednost.

Privaten fond go osnova i so nego upra-vuva dru{tvo za upravuvawe so privatnifondovi. Za osnovawe na privaten fonddru{tvoto za upravuvawe so privatni fon-dovi donesuva statut i prospekt na fondot.

Rabotewe na dru{tvoto za upravuvawe soprivatni fondoviDru{tvoto za upravuvawe so privatni

fondovi e dol`no raboteweto so imotot nafondot da go vodi so vnimanie na dobar sto-panstvenik i isklu~ivo vo interes na sopst-venicite na udelite vo fondot, vrz osnovana statutot na fondot i odredbite na ovojzakon.

Osnova~ite na dru{tvoto za upravuvaweso privatni fondovi, ~lenovite na upravni-ot organ i nadzorniot odbor na dru{tvoto ivraboteni vo dru{tvoto ili lica koi zadru{tvoto vr{at postojani ili povremeniraboti vrz osnova na poseben dogovor, sedol`ni da ja ~uvaat tajnosta za rabotite nadru{tvoto, vo soglasnost so zakon i statutotna dru{tvoto za upravuvawe so privatnifondovi.

Podatocite za sopstvenicite na doku-menti za udeli, uplatite i isplatite se de-lovna tajna i moàt da se soop{tuvaat samovrz osnova na sudski nalog.

Vodewe i prikaùvawe na imotot nadru{tvoto za upravuvawe so privatnifondoviImotot na dru{tvoto za upravuvawe so

privatni fondovi zadolìtelno se drì ise prikaùva odvoeno od imotot na fondo-

vite so koi upravuva.Nastapuvawe na dru{tvoto za upravu-

vawe so privatni fondovi vo pravniotpromet

Dru{tvoto za upravuvawe so privatnifondovi vo pravniot promet nastapuva vosvoe ime i za smetka na sopstvenicite na do-kumentite za udel vo privatniot fond.

Odgovornost na dru{tvoto za upravuvawe soprivatni fondoviDru{tvoto za upravuvawe so privatni

fondovi e odgovorno za vr{eweto na dejnos-ta na upravuvawe so privaten fond vo sog-lasnost so odredbite na ovoj zakon i statutotna fondot. Dru{tvoto za upravuvawe so pri-vatni fondovi odgovara za {tetata pri~ine-ta na sopstvenicite na dokumenti za udel voprivatniot fond, za dejstvuvawe sprotivnona odredbite na ovoj zakon i na statutot naprivatniot fond.

Dru{tvoto za upravuvawe so privatnifondovi so celokupniot svoj imot odgovaraza pravnite raboti sklu~eni vo svoe ime i zasmetka na sopstvenicite na dokumenti zaudel vo privatniot fond.

Finansiski izve{tai na privatniot fondDru{tvoto za upravuvawe so privatni

fondovi izgotvuva revidirani godi{ni fi-nansiski izve{tai za sekoj privaten fond sokoj upravuva.

Dru{tvoto za upravuvawe so privatnifondovi e dol`no da gi dostavi do vloùva-~ite na fondot revidiranite godi{ni fi-nansiski izve{tai za sekoj fond so koj upra-vuva vo rok od tri meseci od usvojuvawe nazavr{nata smetka na privatniot fond.

Finansiskite izve{tai se izgotvuvaatvo soglasnost so me|unarodnite smetkovods-tveni standardi.

Zo{to vloùvawe vo fond?Glavnata pri~ina poradi koja vo inves-

ticiskite fondovi sekoja godina se vloù-vaat po stotina milijardi dolari leì vofaktot {to preku investicionite fondovimoè da se ostvari mnogu pogolema dobivkaotkolku so klasi~noto vloùvawe na sred-stvata vo banki ili {tedilnici. Paritevloèni vo fondot ne se oro~eni i sekoga{se na raspolagawe na vloùva~ite. So vlo-ùvaweto vo investicionite fondovi seovozmoùva pogolema mo`nost za podelba na

rizikot na vloùvawe na sredstvata. Sofondovite rakovodi tim od stru~ni licakoi profesionalno upravuvaat i go vodatportfolioto na fondot, pridrùvaj}i se doosnovnite pravila za profitabilnost, sig-urnost i likvidnost i ovozmoùvaj}i ostva-ruvawe na pomali tro{oci pri trguvawetoso hartiite od vrednost vo odnos na samos-tojnoto vloùvawe.

Po izmenata na regulativata vo Zakonotza investicioni fondovi vo april/2007, zanepolni pet meseci se osnovaa vkupno devetprivatni investiciski fonda. [est od nivse osnovani i upravuvani od Fi{er Inves-tments.

Kako {to nalaga regulativata, privatni-te investiciski fondovi gi upravuvaatdru{tva za upravuvawe so privatni fondo-vi. Pojavata na prvite privatni fondovitreba da ja razdviì makedonskata ekonomi-ja i da pridonese nekoi makedonski kompaniida dobijat strategiski partner

Izmenite vo Zakonot za investicionifondovi vo delot za Privatni fondovi koibea doneseni vo prvata polovina na 2007 go-dina se vo soglasnost so globalnite slu~u-vawa na pazarot na kapital vo sferata nahedge funds & private equity funds. Soglasnoovoj model na zakonot privatniot fondpretstavuva fond za apsoluten povrat na in-vesticiite ~ij {to Menaxment napla}a per-formance fee i otvoren za ograni~ena klasa nainvestitori (doma{ni i stranski institu-cionalni investitori, kompanii i imotnifizi~ki lica). Tokmu poradi ovie restrik-cii, ovie tipovi na fondovi se mnogu malkuregulirani od regulatornite tela, so {to imse ostava po{irok spektar na instrumenti naraspolagawe so cel ostvaruvawe na osnovna-ta cel - maksimizacija na dobivkata i upra-vuvawe so kapitalot soglasno interesite nainvestitorite kako {to se:

Neograni~eni mo`nosti za investirawena doma{nite i stranski pazari na kapital

Vloùvawa vo kompanii koi ne kotiraatna pazarite na kapital

Investicii vo nedvièn imotBuy-out akvizicii ili prevzemawe na

zna~aen del od sopstveni~kata struktura sopravo na upravuvawe vo edna ili pove}ekompanii.

Fond of Fonds Golema grupa na institucio-nalni investitori vo privatnite fondovi sei fondovite, {to pretstavuva akumulirawena kapital od drugi fondovi vo fond so celpostignuvawe na delovnite celi. Vo global-ni ramki 14% od vkupniot kapital na fon-dovite e skoncentriran vo Fondovi na Fon-dovi.

Privatnite fondovi generiraat golemikapitalni dobivki vo mnogu slu~ai i odkratkotrajni pozicii na pazarot na kapitaltn. short selling - kratkotrajni pozicii, forexexchange i od upotreba na golem del od fi-nansiskite derivati Fju~ersi, svopovi, op-

POGOLEMO OPLODUVAWE NA KAPITALOT - PODELBA NA RIZIK ZA

VLO@ENITE PARI

Glavnata pri~ina poradi koja vo in-vesticiskite fondovi sekoja godina sevloùvaat po stotina milijardi do-lari leì vo faktot {to preku investi-cionite fondovi moè da se ostvarimnogu pogolema dobivka otkolku so kla-si~noto vloùvawe na sredstvata vobanki ili {tedilnici. Parite vloènivo fondot ne se oro~eni i sekoga{ sena raspolagawe na vloùva~ite. So vlo-ùvaweto vo investicionite fondovise ovozmoùva pogolema mo`nost za po-delba na rizikot na vloùvawe na sred-stvata.


cii, margini i ostanati derivativi kako ikoristewe na leverix.

Kako rezultat na slabata regulativa voglobalni ramki na ovoj tip na fondovi, iprimatniot akcent na edinstvenata cel self-interests surrounding, privatnite fondovi do-bija reputacija na tajnost tn. reputation forsecrecy.

Kako najgolemi kompanii za upravuvaweso privatni fondovi moàt da se izdvojat

Soros Fund Management LLC osnovana odGeorge Soros korporacija koja upravuva soinvestitorskite strategii na mnogubrojnifondovi od grupata na Quantum Group ofFunds. Investicionite strategii na kompa-nijata se baziraat na percepcijata na makro-ekonomskite trendovi vo mnogu razli~nizemji.

SAC Capital Partners (SAC Capital Advisors,SAC Capital Management) e grupacija za upra-vuvawe so fondovi vredna $14 milijardi do-lari. Ovaa grupacija vo svoite fondovi upo-trebuva najrazli~ni strategii za maksimizi-rawe na kapitalot i dobivkite. Osnovana epoznatiot investitor Steven A. Cohen vo 1992godina.

Renaissance Technologies e kompanija za up-ravuvawe so hex fondovi osnovana od JamesSimons vo 1982 godina. Vo Mart 2007 godinaima{e 27 milijardi dolari vo pozicii vojavni kompanii kotirani na oficijalnitepazari.

Fi{er InvestmentsDru{tvo za upravuvawe so privatni

investicioni fondovi * Dru{tvoto za upravuvawe so privatni

fondovi e osnovano 15.06.2007 godina i za-pi{ano vo Centralniot registar na RM soosnovna dejnost - rabota so hartii od vred-nost i upravuvawe so fondovi

* Dru{tvoto izvr{uva dejnosti samo vovrska so osnovawe i upravuvawe na privatniFondovi vo svoe ime i za smetka na sopstve-nicite na dokumenti za udeli vo fondot vosoglasnost so Zakonot za investicioni fon-dovi i drugi propisi t.e Statutot i Prospek-tot na Fondot. Dru{tvoto upravuva i rakovo-di so imotot na Fondot kako sovesen stopan-stvenik i isklu~ivo vo interes na sopstve-nikot na udel vo Fondot

* Fi{er Investments nudi najkvalitetniuslugi na svoite klienti od oblasta na fi-nansiski analizi i upravuvawe so portfo-lija i investicii. So cel da gi sledimesvetskite trendovi i da otvorime novi hori-zonti za investirawe na klientite, na na-{ite sorabotnici i na institucionalniteinvestitori, so brziot rast na fondovite iobvrskata za ostvaruvawe na investitorski-te strategii na investitorite, kako i potre-bata za investirawe vo likvidni i pomalkurizi~ni hartii od vrednost pridonese i zarazvoj i nastap na Fi{er Investments naglobalnite pazari na kapital.

Fi{er Investments upravuva o {est pri-vatni investicioni fondovi registrirani voKomisija za Hartii od Vrednost

Site privatni fondovi upravuvani odFi{er Investments se registrirani za in-vesticii i trguvawe so site vidovi hartii odvrednost i drugi alternativni investicii vozemjata i na site svetski pazari na kapital.

Privaten Investicionen Fond pretsta-vuva poseben imot bez svojstvo na pravno li-ce, koj so odobruvawe na Komisijata za har-tii od vrednost e osnovan od Dru{tvo za up-ravuvawe so privatni investicioni fondoviso cel za sobirawe na pari~ni sredstva pre-ku privatna ponuda za prodavawe na doku-menti za udel vo fondot.

Va`no e da se spomene individualniotpristap na privatnite fondovi kon svoiteinvestitori. Imeno privatnite fondovisvojata investitorska politika ja kreiraatsoglasno potrebite na svoite investitori.

Fondot e sopstvenost na investitorite.Sekoj investitor za izvr{ena uplata vofondot dobiva soodveten broj na udeli vofondot (hartii od vrednost so koi stanuvasopstvenik srazmerno na vloèniot iznos).

Treti lica ne moàt od imotot na pri-vatniot fond da namiruvaat svoi pobaruva-wa.

Podatocite za sopstvenicite na doku-menti za udeli, uplatite i isplatite se de-lovna tajna i moàt da se soop{tuvaat samovrz osnova na sudski nalog.

1. Privatniot fond Fi{er OMEGA e reg-istriran vo registarot na Komisijata za har-tii od vrednost na den 11.07.2007 godina.

2. Privatniot fond Fi{er ALFA e reg-istriran vo registarot na Komisijata za har-tii od vrednost na den 13.07.2007 godina.

3. Privatniot fond Fi{er Teta e reg-istriran vo registarot na Komisijata za har-tii od vrednost na den 19.09.2007 godina.

4. Privatniot fond Nova investment eregistriran vo registarot na Komisijata zahartii od vrednost na den 19.09.2007 godina.

5. Privatniot fond Fi{er Delta e reg-istriran vo registarot na Komisijata zahartii od vrednost na den 19.09.2007godina.

6.Privatniot fond Fi{er Gama e reg-istriran vo registarot na Komisijata za har-tii od vrednost na den 19.09.2007 godina.

Za podetalni informacii na vebstrana-ta na Komisija za Hartii od Vrednost-Regis-tar na privatni fondovi http://sec.gov.mk/-mak/fondovi.asp ili www.fisher-in.com.


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI17.01.2008 g. ÊTVRTOK

Lanskiot porast na cenite na akciite naMakedonskata berza godinava nema da sepovtori, prognoziraat analiti~arite i bro-kerite vo zemjava, koi se potpiraat na op{-tata berzanska kriza {to go zafati svetot vopo~etokot na 2008 godina, prenesuva Dnev-nik. Spored ovaa analiza re~isi site indek-si na pogolemite svetski berzi ovoj mesec sevo nadolna linija... Makedonskiot berzanskiindeks ne moè da zazdravi nekolku meseci,a dnevniot berzanski promet denovive sesvede na 300.000 evra. Vo minatata godinadnevniot obrt na Berzata soboruva{e rekor-di i od nekolku milioni evra. IndeksotMBI-10 sega ima 7.472 poeni, a lani na 31oktomvri be{e pozicioniran na 10.057 poeni.Analiti~arite predviduvaat deka moè daima kratkoro~en porast na cenite, no toj ne-ma da bide ni pribli`no kolku minatogo-di{niot. Inaku v~era na Makedonskata berzaza hartii od vrednost na redovniot pazar voblok transakcija bea prodadeni 49,33 pro-centi od kapitalot na skopskata kompanijaBroDil. Kupuva~ot platil 23,98 milioni de-nari za kupuvawe na akciite na ovaa kompa-nija. Cenata na edna akcija dostignala iznosod 324.179 denari.

Ovoj dneven vesnik pi{uva i za borbataza prevlast vo grade`nata kompanija Mavro-vo, bidej}i e doveden vo pra{awe biznisvreden milijardi evra, koj go nudi ruskiotgrad So~i, kade {to vo 2014 godina }e seodràt zimski olimpiski igri.... A, tokmu voSo~i, gradot {to naskoro }e stane ogromnogradili{te, kompanijata Mavrovo imalapretstavni{tvo i vaèla za tradicionalenpartner na tamo{niot pazar... Vo me|uvremeMavrovo inènering se oddeli od mati~nata

kompanija Mavrovo. Van~o Popovski, koj seu{te figurira kako aktuelen direktor voMavrovo ispratil objava do Komisijata zahartii od vrednost vo koja istaknuva dekaMavrovo nema pove}e nikakov udel vo pora-ne{nata firma-}erka Mavrovo inènering,zatoa {to toj bil zaplenet so izvr{no sudskore{enie za naplata na dolg. Udelot od 15procenti go otkupil eden od sodru`nicite voMavrovo inènering, firmata Medijan trejd.

Biznis prodolùva so prenesuvawe naobjasnuvawata od bankite za upotrebata natransakciskata smetkka. Vo soglasnost soizmenite vo Zakonot za platen promet koj za-po~na da vaì od 01.01.2008 godina, transak-ciskata smetka za sekoj klient Bankata edol`na da ja prijavi vo ERTS Ti Edinstvenregistar na transakcioni smetki koj se vodivo Narodna banka na RM, objasnuvaat od In-vestbanka. Tie obrazloùvaat deka na tojna~in klientite pokraj drugite prednostidobivaat i za{tita na podatocite za prenosna li~niot dohod na sekoj vraboten poedi-ne~no. Za{teduvate vreme i pari za pi{uva-we i kupuvawe na soodvetni nalozi.

Vo ovoj ekonomski dneven vesnik }e pro-~itate i za Brokerskata ku}a Dinev broker,koja e pretposlednata od brokerskite dru{-tva koi se otvorija minatata godina, odnosno22 direkten u~esnik na pazarot na kapital.Za idejata da otvorat brokerska ku}a i pok-raj toa {to makedonskiot pazar se kvalifi-kuva kako mal pazar, zboruva direktorot naDinev broker Lenin Prculovski. Spored negona makedonskiot pazar se u{te postojat pot-ceneti akcii, od edna, no od druga strana tojveli deka materijalot na trguvawe, odnosnoasortimanot na hartii od vrednost e mal vo

zemjava. Vo smisla na raznovidnost. Pokrajtoa {to nemame nekoi surogati na hartii odvrednost kako fju~ersi, opcii i dr. firmitene izdavaat nitu akcii ili mnogu malku gopravat toa, nitu obvrznici...

Del od pi{anite mediumi go prenesuvaati zakanata na rabotnicite od prilepskitefirmi ~ii smetki se blokirani deka }e pro-testiraat ako ne se odloì primenata na Za-konot za platen promet. Tie dobija poddr{kai od lokalniot sindikat. Noviot zakon imzabranuva na firmite so blokirani smetkida pravat kompenzacii, asignacii i cesii.

Vo ovaa nasoka Ve~er objavuva deka sitegra|ani koi, pokraj platata ili penzijata,imaat i drugi prilivi na pari, niv mora da giprijavat do Upravata za javni prihodi naj-docna do 15 mart ovaa godina. Vo tek e pod-nesuvaweto na godi{nite dano~ni prijavi doUJP. Za onie {to }e zadocnat i }e go ispu{-tat zakonskiot rok, dano~nite vlasti pre-dupreduvaat deka }e sledat golemi kazni od500 do 1.000 evra, kako {to predviduva ~len144 od Zakonot za personalen danok na do-hod.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i zaprviot Me|unaroden turisti~ki saem koj oddeneska treba da bide otvoren vo Ohrid, ka-de }e u~estvuvaat okolu 250 pretstavnici naturisti~kiot sektor od zemjava i od regio-not. Tie treba da definiraat regionalen tu-risti~ki proizvod so koj zemjite }e nasta-pat vo Evropa i po{iroko. Predvideni seraspravi na tema Makedonija kako turisti~-ka destinacija, Patot na kulturnoto nasled-stvo vo Makedonija i vo regionot, Patot navinoto i Pogolemo regionalno povrzuvawe naturisti~kite centri...


1. TRANSAKCISKITE SMETKI I PENZIITE SOZDADOA METE@ NA BANKARSKITE [ALTERI (****)2. PRV TURISTI^KI SAEM VO OHRID (**)

DNEVNIKs.1 LANSKITE CENI NA AKCIITE GODINAVA [email protected] BITKATA ZA MAVROVO STIGNA DO SOÎs.6 LANSKIOT PORAST NA CENITE NA AKCIITE GODINAVA

[email protected] SINDIKATOT ]E PROTESGIRA PROTIV ZAKONOT ZA

PLATEN PROMETs.6 PRV TURISTI^KI SAEM VO OHRID s.7 BITKATA ZA MAVROVO STIGNA DO OLIMPIJADATA VO

SOÎs.7 MAVROVO IN@ENERING SE ODDELI OD FIRMATA-MAJ-

KABIZNIS

s.1 SO IZDAVAWE NA AKCII - DO SVE@ KAPITALs.1 RASTE INTERESOT ZA HARTII NA SMRTTAs.5 UPOTREBATA NA TRANSAKCISKA SMETKA - ZADOL@I-

TELNAs.11 SO IZDAVAWE NA AKCII - DO SVE@ KAPITALs.12 MBI 16.01.2008s.12 INDEKSITE NA AKCIITE I NATAMU VO MINUSs.12 PORAST BELE@AT SAMO TRI AKCII OD MBI-10s.12 STOPANSKA BANKA BITOLA -NAJTRGUVANI s.16 VO SVETOT RASTE INTERESOT ZA HARTII NA SMRTTA

UTRINSKI VESNIKs.1 OBVINITELSTVOTO RABOTI NA OKTA

s.3 TRANSAKCISKITE SMETKI I PENZIITE SOZDADOAMETE@ NA BANKARSKITE [ALTERI

s.3 OBVINITELSTVOTO INTENZIVNO RABOTI NA SLUÂ-JOT SO OKTA

s.8 ILI DANO^NA PRIJAVA DO 15 MART ILI KAZNA DO 1.000EVRA

s.8 MBI 16.01.2008VEÊR

s.7 POLOVINA OD BRODIL PRODADENAs.7 ZA ZATAJUVAÎTE NA DANOK - GLOBA OD 1000 EVRA!

VREMEs.3 GO[EV PREKU FIRMA NA SINOT NABAVUVAL KANCELA-

RISKI MATERIJALIs.6 UPRAVNIOT ODBOR GO PRODAL UDELOT VO FIRMATA-

]ERKAs.6 TRANSAKCISKITE SMETKI DONESOA NERVOZA NA

[ALTERITENOVA MAKEDONIJA

s.1 MAKEDONIJA LIDER NA BALKANSKIOT TURISTI^KIPROIZVOD

s.8 MALI HIDROCENTRALI - EKONOMSKI I ENERGETSKIEFIKASNI PROEKTI

s.9 MAKEDONIJA LIDER NA BALKANSKIOT TURISTI^KIPROIZVOD


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

1. NEKSKOM VO APRIL ]E PONUDI BEZ@IÊN INTERNET I TELEFON (*****)2. FIRMA NA SINOT NA GO[EV SNDBDUVDLA BANKI (***)

18.01.2008 g. PETOK

Za industrijata sepak poeftina struja, eodluka na Vladata koja ja prenesuvaat re~isisite pi{ani dnevni mediumi. Vsu{nost Vla-data im ponudi 35 megavat-~asovi elektri~-na energija od no}nite vi{oci na Silmak, Fe-ni i na Usje po cena od 29,6 evra za megavat-~as. Tie }e moè da ja dobivaat elektri~nataenergija od 1 mart do krajot na dekemvri godi-nava. Kombinat Silmak od tetovsko Jegunovcedo krajot na slednata nedela }e odlu~i dali}e ja prifati poslednata vladina ponuda dakupuva 35 megavat-~asovi struja od no}nitevi{oci, po cena od 29,6 evra za megavat - ~as,koja }e se nudi od mart do krajot na dekemvrigodinava. Inaku za godinava }e bidat nabave-ni vkupno 578.225 megavat-~asovi elektri~naenergija po prose~na cena od 92 evra za mega-vat-~as. Za taa cel od Buxetot }e bidat odvo-eni 63 milioni evra od koi cenata na elek-tri~nata energija iznesuva 55 milioni evra, aosum milioni evra se Danok na dodadenavrednost, informiraat od MEPSO.

Dnevnik i Biznis i ponatamu prodolùva-at so objasnuvawata okolu voveduvawe na no-vata zakonska merka za otvorawe na transak-ciski smetki. Gra|anite denovive vo rediciso ~asovi ~ekaat vo bankite za da zavr{at ra-bota. Pove}eto od gra|anite ne znaat od kadese nametna potrebata da imaat transakciskasmetka, {to zna~i taa i dali }e im se namet-nuvaat novi obvrski vo raboteweto so banki-te. Vladimir Eftimoski, direktor na sekto-rot za platen promet vo Investbanka, tvrdideka ovaa novina nema da donese ni{to lo{o,tuku }e go zabrza, poevtini i }e go napravi po-

efikasen platniot promet. Transakciskasmetka, najednostavno kaàno, e toa {to be{eìro-smetkata za firmite. Kakva bilo prom-ena na sostojbata, odnosno sekoja priliv i od-liv na pari }e bide evidentiran i }e odi pre-ku transakciskata smetka. Spored evropskitestandardi, Makedonija mora da napravi ce-losna reforma na platniot sistem. Se {to seslu~uva vo platniot promet mora da bide pri-javeno vo soodvetnite institucii i da bideregistrirano od bankite i od NBM. [tednitekni{ki, kreditnite karti~ki i ponatamu }epostojat, no }e bidat povrzani so transakci-skite smetki. Na primer, parite {to gra|anitegi imaat na kni{ka, }e si ostanat tamu, notransakciite, odnosno vlezot i izlezot naparite, mora da se evidentira preku novatatransakciska smetka. Prednostite na ovaapromena i za bankite i za gra|anite se subli-miraat vo tri segmenti, a toa se pobrz, poefi-kasen i poevtin platen promet. Podignuvawe-to na platata }e se vr{i preku onaa smetkapreku koja dosega ste ja podignuvale platata({tedna kni{ka, maestro, vo gotovo), no pri-livot i odlivot na sredstvata uplateni odstrana na rabotodavecot na ime plata, penzi-ja, honorar ili drugi primawa }e se evidenti-raat (primaat) na transakciska smetka.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i zanovata ponuda za poevtina fiksna telefoni-ja i internet. Nekskom Makedonija, kompani-jata {to dobi nacionalna licenca za vajmakstehnologija odnosno fiksen bezì~en Inter-net v~era najavi deka na pazarot }e ponudiponiski i pokonkurentni ceni vo fiksnata

telefonija i Internetot....Se stega obra~ot okolu interpelacijata

na guvernerot. I denes site mediumi gi obja-vija dokazite za vme{anosta na Go{ev vo zde-lki pod raka, servirani od Inicijativniotodbor za spas na Makedonska banka. FirmataKeramika, vo sopstvenost na Filip Go{ev, sinna guvernerot Petar Go{ev, bez tender gi sna-bduvala re~isi site banki, NBRM i drugi in-stitucii so hartija za pe~atewe i so kancela-riski mebel. Vaka v~era obvini inicijativni-ot odbor za spas na Makedonska banka, javiNetpres. Keramika, spored niv, ima trojcasopstvenici. Osnova~ na firmata bile FilipGo{ev i Zoran Sindiliev, partner na guver-nerot vo kupuvaweto na spornoto zemji{tetovo Gevgelija, i firmata Bar raaas dooel. Os-nova~ na spomenatata firma bila Hit-as odSofija, ~ij osnova~ bil generalniot direktorna Tutunska banka, Qup~o Raevski. SporedZakonot za NBRM, guvernerot i negovata po-tesna familija ne smeat da stapuvaat vo de-lovni odnosi so bankite, ni so nivnite zakon-ski zastapnici - velat ~lenovite na odborot.

Vo Biznis e objaven i godi{niot statisti-~ki izve{taj za 2007 godina na Makedonskaberza. Spored nego, berzata lani ostvarilapromet od 41,7 milijardi denari, {to pret-stavuva porast od 34,45 procenti vo odnos na2006 godina, a najgolem pozitiven skok e nap-raven vo klasi~noto trguvawe, kade {to pro-metot e zgolemen duri za 181,86 procenti. Ko-mercijalna banka so 26,40 nasto ima najgolemou~estvo vo vkupniot promet, a najgolem porastna Oficijalniot pazar beleàt akciite naR@ Inter -Tran{ped, i toa za 1.000,82 pro-centi vo dekemvri vo odnos na januari, a naj-golem pad na Makoteks za 82,76 procenti.


DNEVNIKs. 10 MBI 17.01.2008s. 10 NEKSKOM VO APRIL ]E PONUDI BEZ@IÊN INTERNET I

TELEFONs. 11 TRANSAKCISKITE SMETKI SE OD KORIST ZA GRA\ANITEs. 11 ZA INDUSTRIJATA SEPAK POEVTINA STRUJA

BIZNISs. 1 INTERNET PRODA@BATA SO KARTI^KI INTERESNA ZA FIR-

MITEs. 1 OSTVAREN PROMET OD 41,7 MILIJARDI DENARIs. 2 PONUDENI NO]NITE VI[OCI STRUJA PO CENA OD 29,6 EVRA

ZA MEGAVAT-ÂSs. 3 NEKSKOM HAJAVUVA PONISKI CENI ZA FIKSNA TELEFONIJA

I INTERNET!s. 3 OKOLU 250 UÊSNICI ]E DEBITIRAAT, IZLO@UVAAT I ]E SE

NATPREVARUVAATs. 3 VLADATA ]E ODVOI 63 MILIONI EVRA ZA UVOZ NA STRUJAs. 5 VO ISTA BANKA MO@NOST ZA POVE]E TRANSTAKCISKI

SMETKIs. 11 INTERNET-PRODA@BATA SO KARTI^KI - INTERESNA ZA FIR-

MITEs. 12 PAD NA TRITE INDEKSIs. 12 MBI 17.01.2008s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII OD KOTIRANI DRU[TVAs. 12 DVA DENA PO RED NAJTRGUVANI AKCIIs. 13 OSTVAREN PROMET OD 41, 7 MILIJARDI DENARIs. 13 KANCELARISKI MATERIJALI ZA BANKITE PREKU FIRMATA NA

FILIP GO[EVUTRINSKI VESNIK

s. 1 BANKARITE BARAAT TRPENIE ZA METE@OTs. 1 NOVO OBVINUVAWE ZA GUVERNEROTs. 5 METE@OT NESTIVNUVA, BANKARITE BARAAT TRPENIEs. 5 VLADATA IM NUDI NO]NI VI[OCI STRUJA NA GOLEMITE, KO-

GA ]E GI IMAs. 6 VELE[KITE EKOLOGISTI BARAAT DISLOKACIJA NA TOPIL-

NICATAs. 8 USLUGITE VAJMAKS NA NEKSKOM DOSTAPNI OD APRIL

s. 8 MBI 17.01.2008s.9 NOVI OBVINUVAWA ZA GUVERNEROT GO[EV

VEÊRs. 1 [VAJCARSKATA ETF ]E NE SNABDUVA SO STRUJAs. 6 ZAKONOT ZA PLATEN PROMET NEMA DA GO ZATVORI EMOs. 6 [VAJCARSKATA ETF ]E NE SNABDUVA SO STRUJAs. 6 STAVREVSKI PONUDI: NO]NI VI[OCI NA STRUJA OD MART DO

DEKEMVRIs. 7 OD APRIL POEVTINA FIKSIA TELEFONIJA I INTERNET

VREMEs. 2 VLADATA IM POPU[TI NA GOLEMITE POTRO[UVAÎs. 2 EFT GO PREZEDE UVOZOT NA STRUJA VO ZEMJAVAs. 7 RAZDOL@UVAJTE SE NAVREME ILI BANKITE ]E VE ISCEDATs. 7 POEVTINA FIKSNA TELEFONIJA I INTERNETs. 7 GO[EV NA SUD DA DOKA@E KOJ SAKAL DA PRENESUVA DOKU-

MENTI VO RUSIJAs. 7 GUVERNEROT LOBIRA KAJ PRATENICITE

VESTs. 3 20 PENZIONERI OD PRIVATNITE PENZISKI FONDOVIs. 7 63 MILIONI EVRA ZA UVIZ NA SRTRUJA VO 2008 s. 7 VLADATA IM JA PONUDI NO]NATA SRTUJA NA SILMAK, FENI I

USJEs. 8 NEKSKOM MAKEDONIJA KOMERCIJALNO PO^NUVA OD APRIL

NOVA MAKEDONIJAs. 1 TEC NEGOTINO KAKO LADNA REZERVAs. 3 SINOT NA GO[EV PRODAVAL HARTIJA NA BAKITEs. 6 TEC NEGOTINO KAKO LADNA REZERVAs. 6 [EFOT NA OPEK POTVRDI DEKA ]E GO ZGOLEMI PROIZVOD-

STVOTO NA NAFTAs. 6 STOPANSKA BANKA BITOLA ODNESE 60 OTSTO OD PROMETOT

NA OFICIJALNIOT PAZAR NA BERZATA[PIC

s. 7 POEVTIN FIKSEN OPERATOR VO APRILs. 7 VLADATA IM GI NUDI NO]NITE VI[OCI STRUJA NA GOLEMITE

POTRO[UVAÎs. 7 FIRMA NA SINOT HA GO[EV SNDBDUVDLA BANKI


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI19.01.2008 g. SABOTA

Vo dene{nite sabotni izdanija na dnev-nite vesnici moàt da se pro~itaat interes-ni informacii za pove}e makedonski kompa-nii koi odamna se prepu{teni sami da sesnao|aat iako se biten element vo makedon-skata ekonomija.

Vest i Ve~er prenesuvaat deka Topilni-cata vo Veles }e ostane bez struja, poradidolg od 17 milioni denari kon MEPSO. Ste-~ajniot upravnik na Topilnicata RadoslavKiprovski objasnuva deka ìro - smetkata naTopilnicata e pod blokada od UJP poradi{to ne moàt da go platat dolgot kon MEP-SO. Upravnikot ve}e go informiral Odborotna doveriteli za posledicite {to }e gipretrpat ma{inite i postrojkite vo dvatakompleksa - metalurgija i hemija vo Topil-nicata, dokolku strujata se isklu~i. I dode-ka Topilnicata, ve}e nekolku godini e voste~aj, nema pari za da se platat zaostanati-te dolgovi, doveritelite (Komercijalna ban-ka, Tehnometal, Veteks, Makpetrol, Stopan-ska banka i Fer{ped) gi prodavaat svoitepobaruvawa za mnogu mali sumi i toa na{vajcarskata firma Mineko, koja e vo sopst-venost na porane{nite rakovoditeli na MHKZletovo, koi i go turnaa Kombinatot vo ste-~aj.

Vo Ve~er }e pro~itate i deka se u{te nee aktivirana proda`bata na melni~ko -pe-

karskiot kombinat @ito Bitola. Proda`ba-ta zaglavila poradi toa {to ne bilo odlu~e-no kako }e se otu|i Kombinatot. Sega sepredlaga vo eden paket da se prodavaat dvo-rot i objektite na @ito Bitola vo gradot, avo vtor paket da se nudat site ostanati ob-jekti, vklu~uvaj}i gi i onie vo Resen i Kru-{evo.

Vo Dnevnik pak }e pro~itate za previra-wata vo ohridski EMO.Sindikatot na ovaafabrika tvrdi deka samo polovina od 2.232vraboteni odat na rabota i ne zele plata odpet do 15 meseci vo zavisnost od toa vo koedru{tvo rabotat. Pretsedatelot na sindika-tot na Emo, Dragan Molkoski, veli deka od800 do 1.000 rabotnici se na prinuden odmorbez nikakvi prava.Inaku dràvata poseduva42 otsto od kapitalot na fabrikata za elek-tromaterijali. Vo minatata godina Vladatapostavi novo rakovodstvo. Sindikatot obvi-nuva deka menaxmentot formiral 19 novifirmi-}erki za da moè da raboti bidej}ina drugite 23 im se blokirani smetkite.

Utrinski vesnik objavuvi deka oprematana fabrikata za medicinska plastika Tetovovo vrednost od nad 56 milioni denari i go-tovi proizvodi od pred voveduvaweto naste~ajot vo vrednost od 35 milioni denari ibile nepravilno odzemeni na kompanijata idadeni na TTK banka, pri aktivirawe na za-

lo`ni~ko pravo. Vaka presudil Osnovniotsud vo Tetovo, po barawe na ste~ajniot upra-vitel, koj pobaral ovie sredstva da vlezatvo ste~ajnata masa, a ja zadolìl TTK bankada gi vrati.

Utrinski i [pic gi prenesuvaat deman-tirawata na DS-Keramika za obvinuvawataod Inicijativniot odbor za spas na Make-donska banka. Spored tvrdewata, DS-Kera-mika bez tender gi snabduvala re~isi sitebanki, Narodna banka i drugi dràvni insti-tucii so kancelariski materijali. FirmataDS-Keramika na sinot na guvernerot PetarGo{ev, Filip, najostro gi demantira tvrde-wata na spasuva~kiot odbor na likvidira-nata banka. Tie objasnuvaat deka od osnova-weto na kompanijata, pa do denes ne rabo-tele, nitu, pak, rabotat so hartija za pe~ate-we i za kancelariski mebel. Nitu sme imale,nitu imame kakvi bilo delovni od-nosi soMinisterstvoto za finansii, Narodna banka,ili pak so koja bilo druga banka.

V~era{niot berzanski den, posleden odnedelata, zavr{i vo pozitiva od minimalni0,01 otsto i prvpat indeksot se zatvori vozelenata zona. Inaku, MBI-10 vo nedelata{to izmina be{e zatvoren na nivoto od7.459,35 indeksni poeni.


1. DS KERAMIKA GI DEMANTIRA OBVINUVAWATA NA MAKEDONSKA BANKA (***)2.TOPILNICATA ]E DOBIVA STRUJA IAKO E GOLEM DOL@NIK (**)

DNEVNIKs.8 SINDIKATOT SE PLA[I OD PROPAST NA EMOs.8 SITE BANKI KOMPJUTERIZIRANIs.9 MBI 18.01.2008

UTRINSKI VESNIKs.9 VIKENDOV ]E POSKAPI MLEKOTO NA BITOLSKATA

MLEKARNICA?s.9 MBI 18.01.2008s.10 OPREMATA I SE VRA]A NA FABRIKATA ZA MEDICINS-

KA PLASTIKAs.10 KULTURNOTO NASLEDSTVO E SILEN ADUT NA MAKE-

DONIJA ZA TURIZAMs.10 TRGUVAWETO NA BERZATA SO MINIMALNA POZITIVAs.10 DS KERAMIKA GI DEMANTIRA OBVINUVAWATA NA

MAKEDONSKA BANKAVEÊR

s.6 TOPILNICATA ]E DOBIVA STRUJA IAKO E GOLEMDOL@NIK

s.7 ISKONSKA PRIRODA ZA TURISTI^KA PROMOCIJA NAMAKEDONIJA

s.7 @ITO BITOLA ]E SE PRODAVA, AMA NE SE ZNAE KAKOVEST

s.9 VELE[KATA TOPILNICA ]E OSTANE BEZ STRUJAs.13 EURONEKST JA KUPUVA AMERIKANSKATA BERZA

NOVA MAKEDONIJAs.4 VRABOTENITE VO SUVENIR KONE^NO ]E PO^NAT SO

RABOTAs.5 TEKOVNITE SE TRANSFORMIRAA VO TRANSAKCISKI

SMETKI

[PICs.7 FIRMATA NA SINOT HA GUVERNEROT GO[EV HE PRODA-

VA KANCELARISKI MATERIJALIs.7 MEPSO: BU[AVA MATEMATIKA NA MAKRADULI


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

14-19.01.2008 g. -PONEDELNIK-SABOTA

GLOBUS

S.26-29RAFINERIJATA VO ]AR, GRA\ANITE - ZIJAN!ZAGADUVA^ Dodeka kako vo evtin vodviq prodolùvaat me|usebniteobvinuvawa na vlasta i na opozicijata za korupcija i netransparent-nost ili za nesposobnost da se prifatat tu|ite uspesi, a gra|anite seopredeluvaat me|u ocenite na ekspremierot Georgievski deka OKTA ezdelka na decenijata ili na eksministerot za ekonomija, Stev~e Jaki-movski, deka se raboti za kriminal na stoletieto, edinstven sigurenfakt e deka OKTA, so izim na Vladata, u{te 18 meseci nepre~eno }e jazagaduva ìvotna sredina. I pritoa, bez konkurencija, }e gi bilda pro-fitite. Vladata se ispazari so gr~kite sopstvenici na OKTA i im po-dari novogodi{no paket~e vo forma na nova spogodba, potpi{ana na 31dekemvri od vicepremierot Zoran Stavreski i ministrite za finan-sii i za ekonomija, Trajko Slaveski i Vera Rafajlovska, za isplata na40 milioni dolari spored izvr{noto sudsko re{enie za dolg na Re-publika Makedonija opredelen so odlukata na Arbitra`niot sud voPariz. No, so istata spogodba, Vladata fakti~ki ovozmoùva prodol-ùvawe na monopolskata pozicija na OKTA, kako i 18-mese~no odlaga-we na obvrskata na gr~kiot sopstvenik da investira i da go prisposo-bi proizvodstvoto na evropskite sgandardi!S.302) OKTA E KRIMINAL NA STOLETIETO!INTERVJU: STEVÊ JAKIMOVSKI EKSMINISTER ZA EKONOMIJA* Za {to i e presudeno na Makedonija vo Pariz?- Presudeno im e na glupostite na VMRO-DPMNE! Presudeno im e naonie 500.000 toni mazut {to treba{e da go tro{ime godi{no, presude-no mu e na pismoto na toga{niot minister Gruevski do Mamidakis, sokoe se zagubeni 13 milioni, ili so kamatite, okolu 17 milioni dolari,presudeno e zatoa {to ne protekle eden milion toni nafta niz naf-tovodot, pa za sekoj ton pomalku, mora da se platat po 27 dolari, za{tonekoj potpi{al dogovor spored koj, ako ne prote~at tie milion toni -Vladata }e kompenzira... E, za toa imame presuda, plus za carinskitetro{oci koi nie kako dràva bez dilema mora da gi vratime. No, pre-sudeno e i za razlikata vo sfa}aweto na dogovorot, zatoa {to od nivnastrana dogovorot se ~ita kako ekskluzivitet so koj so nafta i nafteniderivati moè da ne snabduva samo OKTA, dodeka nie go ~itame dekapo pette godini, pokraj OKTA, sekoj moè da ja snabduva dràvata, akoispolnuva uslovi utvrdeni so zakon. Ne gledam vo koj del od presuda-ta ima prekr{en dogovor od prethodnata vlada.S.361) UVOZOT NA STRUJA ]E JADE PO EDNA HIDROCENTRALA GODI[NODodeka gra|anite ja slavea Novata godina so penlivo vino vo race i sopogledi kon neboto, ispolneto so bleskava svetlina, energiti~aritevo zemjata ispu{tija dolga vozdi{ka - ot~ukuvaweto na polno}ta na 1januari zna~e{e deka vlegovme vo zonata na celosna liberalizacija voelektroenergetskata sfera, proces {to postoi vo razvienite zemjiodamna, no, na koj, tie se naviknuvale vo period od pet do deset godi-ni. Makedonija vo procesot na liberalizacija na kilovatite vlezepreku edna logi~na sekunda, {to se veli - bez anestezija i moèbi po-radi taa brzina promenata samo ja otvori Pandorinata kutija na pro-tivre~nostite, koi so godini postoele vo ovaa sfera, no koi se rezul-tat i na uporno i energi~no nastojuvawe vo samiot vrv na vlasta za it-niot ritam na preformatirawe na ovoj ~uvstvitelen segment od ekono-mijata.

FORUM

s.25]AR SAMO ZA OKTAOd pred nekolku dena malo-proda`nite ceni na benzinite se poviso-ki za dva denara. Cenata na MB-96 segae 70,50 denari, na BNM-91 e 67denari, na eurosuper-95 e 67,50 denari, a na eurosuper-98 dostigna68,50 denari. Po povisoki ceni se prodava i dizelot (3) - 61 denar zalitar, kako i ekstra lesniot (EL) - koj se prodava za 50 denari odlitar.s.28OTÊT SO (NE)^ ISTI RACE

Tvorecot na legendarniot slogan Co ~isti race, Petar Go{ev, koj ja iz-vr{uva funkcijata guverner na Narodnata banka na Makedonija, de-no-vive se soo~uva so sobraniska interpelacija za negovoto rabotewe. Seo~ekuva naskoro da se zakaè sednica vo Sobranieto za rasprava nobaraweto za odgovornost podneseno od 15 pratenici od re~isi siteprateni~ki grupi i nezavisni pratenici.

s.30]E IMA STABILIZACIJA NA CENITEForum: Kako go ocenuvate raboteweto na mlekarnicite na DanubeFoods vo zemjava Bu~en Kozjak Bitolska mlekarnica) vo izminatava go-dina, koga gi prezedovte ovie dve mlekarnici? Pribi~evi}: Se u{te erano za procenka na rezultatite. Toa {to sakam da go kaàm e deka smemnogu zadovolni {to uspeavme da vlezeme na makedonskiot pazar za kojmislime deka ima golemi perspektivi i potencijal. Ovaa godina seri-ozno po~nuvame so investicii, po {to }e se vidat rezultatite od na-{eto rabotewe. Smetame deka na{iot vlez }e bide posebno pozitivenza na{ite partneri, farmerite, kako i za potro{uva~ite na koi }e imponudime proizvodi so vrven kvalitet, so postoe~kite, no i so noviproizvodi koi dosega gi nema{e na makedonskiot pazar.S.31SKROMNO TRGUVAWE NA OFICIJALNIOT PAZARMirna trgovska nedela, malku transakcii, mal promet, nezainteresi-ranostza igra na pazarot i od dvete strani. Vo vkupniot promet od86,68 milioni denari vo izminatava nedela dominira{e prometot naOficijalniot pazar so promet od 65,85 milioni denari, a ce realizirapreku 441 transakcija. Trguvaweto i ponatamu ostana vo skromni gra-nici.

KAPITAL

s.28TRGOVIJA OD EDEN MILION EVRA NA ÂSMinatata godina za Makedonskata berza be{e najuspe{na otkako eformiran makedonskiot pazar na kapital, kako vo pogped na prometot,taka i po rastot na cenite na kotiranite kompanii. MBI-10, indeksotna najlikvidnite kompanii na oficijalniot pazar, ako se sporedatvrednostite od posledniot trgovski den na Berzata vo 2006,29.12(3702,54) i posledniot, 28.12 (7.740,79), zabeleà porast od 109%,najgolem od site me|u berzite od porane{nite JU prostori.s.33KABLI NEGOTINO ISKLUÊNI OD MBIDAkcijata na Fabrika za kabli - AD Negotino e isklu~ena od Indeksotna javno poseduvani dru{tva - MBID, kako posledica na vonrednatarevizija na indeksot od 15 ovoj mesec.s.34NE POSTOI NE[TO TAKVO KAKO BESPLATEN RUÊKNieden, pa nitu najgolemiot svetski ekonomski sistem kakov {to eekonomskiot sistem na SAD ne e imun na problemot so iracionalniteodluki na negovite agenti. Pri~inite za takvoto odnesuvawe na indi-viduite se brojni, a poedincite koi se odnesuvaat iracionalno seko-ga{ se prisutni na pazarite vo odreden broj.s.36PARITE NEMA POVE]E DA IM BIDAT IZGOVOR NA LO[ITE GRADO-NAÂLNICIAko ìveete vo nekoja od skopskite prigradski naselbi, ili vo nekojod pomalku frekfentnite makedonski gradovi, toga{ to~no znaete {tozna~i da se pristigne doma vozej}i po neasfaltiran regionalen patili po iskr{ena kocka.s.42OÊKUVAME BRZ RAST NA FINANSISKIOT PAZAR VO MAKEDONIJA!Minatata nedela Majlstoun go oficijalizira prezemaweto na 75,9% odakciite na Kumanovsko-investiciona banka (KIB) so odrùvawe naakcionersko sobranie. Bankata be{e vo lo{a finansiska sostojbapodolgo vreme. Kako novi dominantni sopstvenici, kakvi vi seplanovite za nejzin razvoj?Olason: KIB - Kumanovo be{e vo dolgovi koga re{ivme da ja preze-meme.






Documents

MKIBN20080121-0006L