MKIBN20080114-0005L

berz

NIK

- GO

DI

NA

I- B

ROJ

5- 1

4 JA

NUA

RI 2

008

GOD

IN

A -

(PRI

LO

G N

A T

END

ERN

IK

)

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 14.01.2008 broj 5 berzNIK

Vo berzNIK - prostor za site

Praznicite zavr{ija... Ve}e dve nedeli ~e-korime vo 2008 godina. Dinami~no sekojdnevie...tempo... i ona {to e predmet na na{iot distri-butiven servis berzNIK - prenosot na informa-ciite od pi{anite mediumi koi direktno iliindirektno se odnesuvaat na dvièweto na pa-zarot na kapital gi ima se pove}e i pove}e...Gledi{ta, ocenki, stavovi, komentari i analiziza dnevnite truvawa na pazarot za hartii odvrednost ima dovolno za da se otslika postno-vogodi{niot start na kompaniite, baza vrz koja}e se iscrtuvaat graficite so nagorna ili na-dolna linija... baza so koja }e se sporeduvatrendot na porast ili pad na hartiite od vred-nost, na indeksite, na obemot na trguvawe i nagoleminata na prometot... Parametri koi sekojanedela, sekoj mesec do krajot na godinata }eovozmoùvaat da se sogleduva realnata slikaza dvièweto na makedonskiot pazar.

Tokmu vrz istite ovie parametri e napra-vena analizata spored koja lanskoto dvièwena pazarot se smeta za golem podem za {to voovoj broj na nedelniot pregled na berzNIK goprenesuvame razgovorot so eden od prvite bro-keri na makedonskiot pazar na kapital KirilMitrovski, kako i berzanskiot izve{taj za pos-ledniot mesec od minatata godina.

Digitalniot servis berzNIK gi arhivira, se-lektira, klasificira sekojdnevno site vesti,informacii, izve{tai publikuvani vo dnevni-te pi{ani mediumi i istite dnevno gi distri-buira do site zainteresirani klienti na make-donski i na angliski jazik. Na{ata baza kakodel od digitalniot arhiv newsNIK, e se pobroj-na, pobogata so sodrìni i napisi za sekoj seg-ment koj ima bilo kakvo vlijanie na finasiskoekonomskite dvièwa vo zemjava. No, nie smepodgotveni da gi arhivirame, dokumentirame izapi{uvame i site va{i bele{ki, konstruktiv-ni idei, predlozi, programi, koi }e ja zbogatatna{ata baza na stru~ni mislewa, analizi, ko-mentari.

Tokmu zatoa berzNIK e otvoren za site va{iidei, zabele{ki, kritiki, istraùvawa, li~niiskustva i se {to smetate ili cenite deka moèda vlijae na znaeweto, pristapot, priklu~uva-

weto, razmenata i razvojot na svesta na site za-interesirani potencijalni u~esnici na pazarotna kapital.

Poa|aj}i od golemiot interes na korisnici-te i klientite, koi imaat potreba, èlba i in-teres da se informiraat za toa {to i kako ra-botite, {to i kako nudite i {to i kako tie trebada storat za da dobijat odgovor na nivnite pra-{awa, berzNIK na site u~esnici na pazarot nakapital im otstapuva ednakov prostor za indi-vidualno pretstavuvawe i zapoznavawe na jav-nosta so va{iot na~in i princip na rabota.

Bez pristrasnost na{iot digitalen servisnudi besplatno pretstavuvawe za site brokers-ki ku}i, otvoreni i privatni investiciski fon-dovi, penziski fondovi, revizorski ku}i, dr-àvni institucii koi pove}e ili pomalku sepovrzani so regulirawe, sledewe i revidirawena slu~uvaweto na pazarot... sekako dobredoj-deni se i pretstavuvawata na site pretstavni-ci na stranskite pretstavni{tva i dràvniinstitucionalni organizacii koi se od domenoti gi sledat finansisko - ekonomskite i pazar-nite slu~uvawa...

Na{ata cel e {to pove}e, {to poblisku ipoednostavno da im gi pretstavime na na{itekorisnici site detalni podatoci koi }e im po-mognat i ovozmoàt preku NAS, zaedno so VASda stasaat do svojata krajna cel, da stanat i tiedel od pazarot na kapital, da trguvaat, da serazvivaat i profitiraat...

Ova va{e li~no pretstavuvawe pred javnos-ta e samo prviot ~ekor... Sekoj nareden se nade-vam deka }e vlijae na zacvrstuvawe na na{atasorabotka, na zgolemuvawe na interesot nakorisnicite za va{ite i na{i uslugi. Se nade-vam deka samo taka zaedni~ki }e ja popolnimebazata so korisni podatoci, ocenki, analizikoi go otslikuvaat dvièweto na makedonskiotpazar na kapital...

Do sledniot ponedelnik

So va{ata

prezentacija,

preku

na{ata

funkcija -

site

zainteresira

ni stranki

poblisku do

pazarot...

Nie so vas...

Vie so nas...

Zaedno do

korisnicite

na va{ite i

na{i uslugi

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik

na berzNIKe-mail: [email protected]

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 5 Data 14.01.2008

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 07. - 11.01.2008 godina

Promet po pazarni segmenti

Podatoci za kompaniite od indeksot MBI-10


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. MAKSTIL I FER[PED SO NAJSILNI RASTOVI NA CENITE, ZA KOMERCIJALNA 38,5 OTSTO OD PROMETOT (**)2. OD IDNIOT MESEC ]E POEVTINAT INTERNETOT I FIKSNATA TELEFONIJA(**)

08.01.2008 g. VTORNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.1 OD IDNIOT MESEC ]E POEV-

TINAT INTERNETOT I FIK-SNATA TELEFONIJA

s.7 INTERNETOT I FIKSNATA TE-LEFONIJA ]E POEVTINAT

UTRINSKI VESNIKs.7 BERZATA MIRNA, INVESTITO-

RITE VO ISÊKUVAWE

VEÊRs.6 FABRIKITE ]E KA@AT DALI

JA SAKAAT VLADINATA STRUJAs.7 NA BERZATA SE GLEDA KAKO

NA KOCKA

VESTs.7 POPOVA [APKA SE PRODAVA

PO TRET PATs.16 KISELA VODA NE GO MERI

ZAGADUVAWETO OD USJENOVA MAKEDONIJA

s.5 KOMPANIITE GO IMAATKONE^NIOT ZBOR ZA PONUDA-TA OD 75 EVRA ZA MEGAVAT ÂS

s.5 MAKSTIL I FER[PED SONAJSILNI RASTOVI NA CE-NITE, ZA KOMERCIJALNA 38,5OTSTO OD PROMETOT

[PICs.6 SLUÂJOT MAKEDONSKA BANKA

]E GO MENUVA GO[EV?

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . 4

BERZNIK - VTORNIK, SREDA, ÊTVRTOK . 5-7

INTERVJU: KIRIL MITROVSKI-INVESTBROKER A.D. SKOPJE . . . . . . . . . . 8-9

PRIVATNI FONDOVI . . . . . . . . . . . . . . . . .10-11

prodolènie: INTERVJU: KIRILMITROVSKI- INVESTBROKER A.D. SKOPJE .12-13

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA , NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . 14-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

MESEÊN STATISTI^KI IZVE[TAJ . . . 17-20

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIK

berzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 5Data: 14.01.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA:

Foto:

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oskaoperatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, MartinArsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Makedonskata berza se iskali, e naslo-vot na Ve~er ja zapo~nuva ovaa prazni~na ne-dela so berzanska analiza za minatata godi-na. Spored nea Makedonskiot pazar na kapi-tal napravi vistinski bum vo 2007 godina sopromet od 681 milion evra. Prometot napazarot na hartii od vrednost sekoj mesecbe{e rekorden, se do esenta koga se stabi-lizira{e, za na krajot od godinata vonoemvri i dekemvri prometot drasti~no daopadne. No, toa spored berzanskite anali-ti~ari e normalna pojava, bidej}i spored nivako sega pa|aat akciite i interesot nainvestitorite toa ne zna~i deka taka }e bidei vo Nova 2008 godina.

Me|utoa ako se poglednat po~etnite cenina akciite vo 2007 godina i onie zavr{nitevo dekemvri, konstatacijata e edna, deka vogodinata {to izmina site se ofajdija. Od-nosno i pokraj korekcijata vo oktomvri i na-maleniot intenzitet na trguvawe vo posled-nite dva meseci, sepak re~isi site akcii be-leàt porast, se zgolemeni nekolku kratnovo odnos na cenata so koja ja zapo~nale godi-nata.

Utrinski vesnik i Nova Makedonija pakobjavija analiza za prvata trodnevna trgov-ska nedela. Zasega nema ni golem pad ni po-rast na cenite, pa moè da se konstatira de-ka sostojbata na Berzata stagnira. Vaka poz-nava~ite gi opi{uvaat prvite tri dena od go-dinava od raboteweto na Makedonskata ber-za. Pazarot na kapital rabote{e so namalenpromet. Spored realiziraniot promet domi-nantna vo minatata nedela e akcijata na Ko-mercijalna banka.

Pove}e dnevni vesnici ja prenesuvaat ivesta deka menaxerite na golemite indust-riski potro{uva~i deneska treba da i odgo-vorat na Vladata dali ja prifa}aat ponuda-ta da kupuvaat struja po cena od 75 evra zamegavat-~as, {to e za re~isi 20 procenti po-

niska od uvoznata. Vnimanieto na javnosta go privle~e i

vesta daka cenite na internetot i na fik-snata telefonija }e se prepolovat, dokolkuod idniot mesec prorabotat vajmaks-opera-torite za bezì~ni elektronski komunika-cii. Preku ovaa usluga se ovozmoùva koris-tewe internet so golem kapacitet i brzina,kako i prenos na podatoci, govor, zvuk i sli-ka bez da se koristat mreàta i resursite naMakedonski telekomunikacii. Prakti~no dokrajot na mesecov istekuva rokot vo koj dvataidni nacionalni vajmaks-operatori, gr~kiKosmotelko i amerikanskata Nekskom trebada po~nat so rabota. I dvete kompanii pripotpi{uvaweto na dogovorot za dobivaweradiofrekvencija najavija deka }e gi zapazatrokovite dadeni so javniot povik da po~natso rabota za {est meseci.

[pic objavuva deka slu~ajot Makedonskabanka ja razni{a foteljata na guvernerot.Imeno spored informacijata vo ovoj vesnikraspravata za interpelacija na guvernerotPetar Go{ev }e bide na dneven red vo Sob-ranieto kon sredinata na januari, otkakogrupa od 15-tina pratenici denovive pokre-naa inicijativa so obrazloènie deka toj jazloupotrebil guvernerskata pozicija vo slu-~ajot so likvidacijata na Makedonska banka.Na baraweto za odgovornost na Go{ev se pot-pi{ani pratenici od site partii vo Sobra-nieto, osven od DUI i od LDP.

Dru{tvoto za ugostitelstvo i turizamPopova [apka gi podgotvuva poslednite do-kumenti za tretiot obid da se prodade ovojzimsko-planinski turisti~ki centar na ja-ven tender. Na proda`ba se dvata hotelaSlavija i Popova [apka so vkupno 240 legla,11 ski-liftovi i vle~nici, kako i kondol-nata ì~nica do Tetovo, objavi Vest.


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI09.01.2008 g. SREDA

Site dnevni mediumi deneska ja prenesu-vaat vesta deka penalite za uvezenata stru-ja se previsoki. Vsu{nost golemite potro{u-va~i }e mu pla}aat penali na prenosniotoperator MEPSO ako pri uvozot na struja negi prezemat najavenite ili pobaraat pogole-mi koli~ini na elektri~na energija. Pret-stavnicite na osum industriski kapacitetipobaraa od dràvnata kompanija, za strujata{to ja pla}aat po pazarna cena, da ne pla}a-at kazna za pomalku ili pove}e prezemenitekoli~estva, bidej}i toa za niv }e bide do-polnitelno finansisko optovaruvawe.Prakti~no golemite industriski potro{uva-~i treba da pla}aat petpati poskapo od re-dovnata taksa od 1,7 evro za megavat~as zaprenesenata struja {to e potro{ena pove}eod najavenoto koli~estvo za odreden den.Ako potro{at pomalku od najavenoto, toga{cenata se zgolemuva dvojno. Toa zna~i dekaako nekoja fabrika od MEPSO prezeme 1.000megavati struja pove}e od najavenoto, toga{}e treba za taa struja da plati 8.500 namesto1.700 evra. Vo slu~aj fabrikata da prezemepomalku struja od najavenata, toga{ }e trebaza razlikata da plati dvojna cena. Ovojpredlog sekako e neprifatliv za golemite

potro{uva~i na struja bidej}i, kako {to ve-lat, ne moàt vo megavat da planiraat kolkuelektri~na energija }e potro{at.

Utrinski vesnik me|u drugoto ja prenesu-va i odlukata na Evropskata komisija dekanema osnova da ja kazni OKTA. Se raboti zatoa {to vo slednite 18 meseci rafinerijataOKTA }e proizveduva goriva so visoka kon-centracija na sulfur {to ne soodvetstvuvaatna propi{anite evropski standardi. Ova edel od spogodbata koja Vladata ja postigna sorafinerijata na posledniot den od 2007 go-dina, otkako Arbitra`niot sud vo Parizpresudi vo korist na gr~kite gazdi na rafi-nerijata.

Re~isi bez isklu~ok site pi{ani mediu-mi prenesuvaat deka na 23 januari istekuvarokot za zapo~nuvawe so rabota na dvata na-cionalni vajmaks operatora: Nekskom i Kos-motelko. Dokolku do ovaa data dvata nacio-nalni vajmaks operatora ne zapo~nat komer-cijalno da ja nudat uslugata, soglasno so za-konskata regulativa, Agencijata za elek-tronski komunikacii }e im gi odzeme licen-cite. Stanuva zbor za tehnologija koja }e nu-di uslugi od fiksnata telefonija preku bez-ì~na mreà, i so toa }e im bide direktna

konkurencija na Makedonski telekomunika-cii.

Vo Biznis novopotpi{aniot trigodi{endogovor za davawe uslugi sklu~en me|u Sob-ranieto na Republika Makedonija i T-mobi-le se kvalifikuva kako potkup. Podarenitemobilni telefoni na pratenicite i na drugivisoki slu`benici od T-mobile koi Sobra-nieto javno gi primi pretstavuva potkup odokolu 60 iljadi evra. Ova postapka sporedekspertite ne e bak{i{, ne e nitu reprezen-tacija, tuku klasi~na korupcija za koja trebada se bara odgovornost.

Site vesnici ja prenesuvaat i vesta odRegulatornata komisija za energetika za no-viot bran na poka~uvawe na cenata na benzi-nite. Tie od polno} se zgolemija za dva, adizelot za 1,5 denari od litar. Co ovaa od-luka se vr{i zgolemuvawe na rafineriskitei na maloproda`nite ceni na naftenite de-rivati vo prosek za 3,66, odnosno za 2,69procenti.

Standardno vo Biznis, Dnevnik, Utrin-ski... se prikaàni tabelarno i v~era{nitetrguvawa na Makedonskiot pazar za hartiiod vrednost.


1. BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5 DENARI (****)2. VAJMAKS OPERATORITE ]E NUDAT FIKSNA TELEFONIJA I BRZ INTERNET (***)

DNEVNIKs.5 VO SOBRANIETO STIGNAA DOKAZI ZA IMOTOT NA GO-

[EVs.7 BENZINOT POSKAP ZA DVA DENARAs.8 MBI 09.01.2008s.8 NEKSKOM NASKORO SO BEZ@IÊN INTERNET I SO TE-

LEFONIJAs.8 MEPSO ]E GI KAZNUVA GOLEMITE FABRIKI

BIZNISs.1 ROKOT ZA TRANSAKCISKI SMETKI - DO KRAJOT NA ME-

SECOTs.1 DALI ]E BIDE UAPSEN PRETSEDATELOT NA SOBRANI-

ETO QUBI[A GEORGIEVSKIs.2 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5

DENARs.2 DA ILI NE ZA VLADINATA PONUDA?s.3 DALI ]E BIDE UAPSEN PRETSEDATELOT NA SOBRANI-

ETO QUBI[A GEORGIEVSKI?s.3 ROKOT ZA TRANSAKCISKI SMETKI - DO KRAJOT NA ME-

SECOTs.5 ]E PA\AAT CENITE NA FIKSNATA TELEFONIJA I IN-

TERNETOTs.12 LOTARIJA NA MAKEDONIJA SO PORAST OD 14,68 PRO-

CENTIs.12 MBI-10 PORASNA ZA 1,47 PROCENTIs.12 UNIDUET - MASTERCARD I VISA CLASSIC BEZ GODI[NA

^LENARINAs.12 MBI 09.01.2008 s.13 PROMETOT NA BERZATA SO MESEÊN PAD OD 62,15

PROCENTIUTRINSKI VESNIK

s.2 CENITE NA BENZINITE ODAT KON NOVI REKORDIs.2 EVROPSKATA KOMISIJA NEMA OSNOVA DA JA KAZNI

OKTAs.3 GOLEMITE POTRO[UVAÎ NEZADOVOLNI OD PREDLO-

GOT NA VLADATA

s.8 VO 2008 GODINA NE MO@E DA SE OÊKUVA POEVTINOMLEKO

s.8 MBI 09-01-2008VEÊR

s.4 NEXKOM I COSMOTELCO SE PODGOTVENIs.6 BENZINITE POSKAPI ZA DVA DENARIs.6 PENALITE ZA UVOZ NA STRUJA PREVISOKIs.6 ZA KOSMOFON TENDEROT NE E ZAVR[EN

VREMEs.1 ZA GO[EV RABOTAT SOVETNICI NA GRUEVSKI I NA

CRVENKOVSKIs.3 ZA GO[EV RABOTAT SOVETNICI NA GRUEVSKI I NA

CRVENKOVSKIs.3 GUVERNEROT NE PRIJAVIL IMOT OD NAD 1 MILION

EVRAs.7 AKO GO ZATVORAT SILMAK, ]E SE PRESELIME VO

SKOPJEs.7 BENZINITE POSKAPI ZA DVA, DIZELOT ZA 1,5 DENARIs.7 PO^NA ISPLATATA NA PREZEMENIOT TUTUN

VESTs.3 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5

DENARIs.4 MUFTE TELEFONITE NE BILE MUFTEs.6 MEPSO GI ZGOLEMI KAZNITE ZA GOLEMITE POTRO[U-

VAÎs.9 VAJMAKS OPERATORITE ]E NUDAT FIKSNA TELEFONI-

JA I BRZ INTERNETs.10 MENAXERI OSOMNIÊNI ZA FINANSISKI MALVER-

ZACIINOVA MAKEDONIJA

s.3 NOVO POSKAPUVAWE NA BENZINITEs.4 GOLEMITE POTRO[UVAÎ PRED IZBOR ZA PREDLOGOT

NA VLADATA[PIC

s.8 SILMAK GLUV ZA STRUJA, RABOTNICITE VO PANIKAs.9 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA DENARI


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI10.01.2008 g. ÊTVRTOK


1. NOVITE MOBILKI PREMNOGU KOMPLICIRANI ZA PRATENICITE (****)2. MAJLSTON SO KONTROLEN PAKET AKCII VO KIB (****)

DNEVNIKs.1 MAKEDONIJA E PRISTOJNO MESTO ZA BIZNISs.3 ZATVOR I ZAPLENA NA IMOT ZA SOPSTVENIKOT NA

SLAVIJAs.4 MAKEDONSKITE BANKI SE PODGOTVENI ZA BRZIOT

RAZVOJs.4 INTERESNO E VO ZEMJA NA INTENZIVNA MODERNIZA-

CIJAs.6 MBI 10.01.2008s.6 STRANCI ]E GI SPASUVAAT OD STEÂJ OHIS I EMOs.7 MAJLSTOUN NAJAVI NOVI VLO@UVAWA VO KIB KUMA-

NOVOs.7 SDSM: VLADATA I OKTA DOGOVORILE POSKAPUVAWE

NA GORIVATAs.7 DEL OD INDUSTRIJATA JA ODBI VLADATA

BIZNISs.1 FLUKTUACIITE NA INDEKSOT BANALNI VO ODNOS NA

NISKIOT PROMETs.2 MAJLSTON PLANIRA ZGOLEMUVAWE NA AKCIONER-

SKIOT KAPITALs.3 PRATENICITE DA SE OTKA@AT OD APARATITE VO

DOBROVOLNI CELI!s.3 VAUÊR - NOV NAZIV ZA PODAROK!?s.3 MOBILKITE SE VO SOPSTVENOST NA SOBRANIETOs.5 NEKSKOM I KOSMOTELKO GARANTIRAAT NAVREMEN

STARTs.7 DOGOVOROT SO OKTA E KRIMINALEN, [TETEN I KO-

RUPTIVENs.11 AKCIONERSKI KNIGI ZA 536 AKTIVNI DRU[TVAs.12 PAD NA INDEKSITE NA AKCIIs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKAs.12 DIMKO MITREV SE ZADOL@IL KAJ INVESTBANKAs.12 IZVE[TAJ ZA DEN 08.01.2008s.13 FLUKTUACIITE NA INDEKSOT BANALNI VO ODNOS NA

NISKIOT PROMETUTRINSKI VESNIK

s.1 VLADATA NA GOLEMITE IM NUDI NA PRODA@BA STRU-

JA [TO JA NEMAs.2 VLADATA NUDI NA PRODA@BA STRUJA [TO JA NEMA!?s.3 NOVITE MOBILKI PREMNOGU KOMPLICIRANI ZA

PRATENICITEs.7 SDSM: NAJNOVIOT DOGOVOR SO OKTA E KRIMINALENs.7 TEHNOMETAL VARDAR PROSLAVI 60 GODINIs.7 MBI 10.01.2008s.8 ISLA\ANITE JA PREZEDOA KOMERCIJALNO-INVESTI-

CIONA BANKA OD KUMANOVOs.8 NOVI EKSPOZITURI NA IK BANKA VO SKOPJE I VO

GOSTIVARVEÊR

s.1 MAJLSTON JA PREZEDE KIB KUMANOVOs.2 PRATENICITE NA KURS ZA MOBILNI?!s.2 DOGOVOROT E ZAKONSKIs.6 SPOGODBATA E KRIMNNALNAs.6 VLADINATA STRUJA SPAS ZA SILMAK I FENIs.6 MAJLSTON SO KONTROLEN PAKET AKCII VO KIB

VREMEs.7 NORDISKI MAJLSTON JA KUPI KIB KUMANOVOs.7 NAJNOVIOT DOGOVOR SO OKTA E KRIMINALEN

VESTs.2 V PETOK OTVORAWE NA PONUDITE ZA KONCESII ZA 28

MALI HIDROCENTRALIs.7 MAJLSTON JA PREZEMA KUMANOVSKATA KIB BANKA

NOVA MAKEDONIJAs.2 ZAPO^NA ISPLATATA NA PARITE ZA PREZEMENIOT

TUTUNs.9 MBI-10 SE MAFTA UGORE - UDOLU SO PROMET POMAL

OD 20 MILIONI DENARI[PIC

s.7 SE ZATRÂA SO VI[OKOT STRUJAs.7 PO^NA ISPLATATA NA PRILEPSKITE TUTUNARIs.7 IK BANKA SO NOVI EKSPOZITURIs.7 SDSM: VLADATA BEZOBRAZNO I DAVA PRAVO NA OKTA

DA PROFITIRA

Denes vo Dnevnik dve interesni interv-jua od stranski biznismeni koi pozitivno giocenuvaat perspektivite na makedonskataekonomija. Bernard Kenig, prv generalen di-rektor na Ohridska banka - Sosiete èneralgrup, veli deka makedonskite banki se pod-gotveni za brziot razvoj, a Roxer Oskarson,direktor na Svedmilk, deka vo zemjava e in-teresno poradi intenzivnata modernizacija.

Kenig smeta deka relaciite pome|u in-dustrijata i finansiskiot sektor se posta-veni vrz pazarna osnova i tuka nema mesto zapolitika. Iako, me{aweto na politikata vobiznisot vo odredena mera e prisutno seka-de. Spored nego va`no e politi~arite i odvlasta i od opozicijata da imaat konsenzus ijasna vizija za idninata za da moè od nad-vor da se dobie pozitiven vpe~atok za zemja-va. Oskarson, pak, o~ekuva makedonskitekompanii da go podobruvaat proizvodot spo-red svetskite standardi, za{to sega konku-rencijata }e gi natera da se moderniziraat.

Dvajcata menaxeri vo intervjuata zaDnevnik tvrdat deka nemaat nitu o~ekuvaatproblem, so vodeweto na biznisot vo Make-donija.

Dnevnik objavuva deka Vladata barastranski konsultanti, koi }e napravat ana-

liza na sostojbite vo Ohis i Emo i }e ja utvr-dat nivnata vistinska vrednost. Nivnite iz-ve{tai treba da pomognat da se najdat stra-tegiski investitori za skopskata i za ohrid-skata fabrika, so {to 4.000 vraboteni }e sespasat od ste~aj.

Dene{nite vesnici go prenesuvaat i sta-vot na kompaniite za na~inot na pla}awetona elektri~nata energija. Nekoi golemi pot-ro{uva~i ja prifa}aat cenata od 75 evra zamegavat-~as, koja im ja ponudi Vladata. Dru-gite ocenija deka pove}e im odgovaraat dogo-vorite so trgovcite na slobodniot pazar, neporadi cenata, tuku poradi fleksibilnosta.Ova se del od predlozite koi gi izli vladi-niot portparol po zavr{uvaweto na v~era{-nata sredba na premierot Nikola Gruevski ivicepremierot Zoran Stavrevski so pret-stavnici na devet kompanii {to se golemipotro{uva~i na struja.

Tema za koja site dnevni mediumi otsta-pija golem del od svoite stranici se poklo-netite moderni mobilki na parlamentarci-te.

Nabavkata na ovie telefoni e del od be-neficiite koi Sobranieto kako golem ko-risnik gi dobilo pri dogovorot so T-Mobilei }e gi vratat bidej}i smetaat deka se pres-

kapi. Del od pratenicite ne gi koristat no-vite slu`beni mobilni telefoni bidej}ise mnogu sofisticirani, del od niv velatdeka starite mobilni telefoni gi zadovolu-vaat nivnite potrebi, a treti pak tvrdat de-ka doma im stojat kako ukras.

I vesta za oficijalnoto prezemawe naKomercijalno - investicionata banka vo Ku-manovo od Majlston, ja prenesoa site vesni-ci. Islandskata finansiska grupacija prak-ti~no e sopstvenik na 75,9 otsto od akciite,a ostanatite akcii gi poseduvaat okolu 100akcioneri. Vkupnata investicija vo bankata}e iznesuva 10,4 milioni evra od koi 4,3 mi-lioni evra se vloèni za otkup na akciite, adonesena e odluka za emisija na novi akciiso vrednost od nad {est milioni evra. Nav~era{nata sednica Jordan Trajkov, eden odsopstvenicite na vinarijata Popova kula,kako pretstavnik na Majlston e izbran za~len na Nadzorniot odbor i }e bide odgovo-ren za strategijata i dopolnitelnite inves-ticii vo ovoj sektor.

Vo pove}eto vesnici moè da se prosle-di i dnevnoto trguvawe, dvièweto naberzanskiot indeks i dnevniot promet namakedonskiot pazar na kapital...


* [to go odbeleà Makedonskiot pazarza hartii od vrednost vo 2007 godina ?

- Minatata godina pazarot na kapital gokarakterizira silen podem {to vo izmina-tive 12 godini ne se pojavi kako tendencijana pazarot. Zna~i vo 2007 godina pazarotkulminira{e - otide tolku nagore. Prvo, na-goren trend povlekoa stranskite investito-ri, regionalnite investiciski fondovi odHrvatska, Slovenija, Srbija, Bosna i Herce-govina, a vo posleden period i od Crna Gora.

Tie investiraa kaj nas vrz baza na svojastru~na analiza za makedonskiot pazar, kojaspored moe dlaboko ubeduvawe se bazira nanivoto na cenite na akciite, {to vo izmina-tive 12 godini be{e nisko, i toa od aspekt narealnata vrednost na kompaniite {to se naberzata. Takvata sostojba ja snimija i ja ana-liziraa stranskite investitori koi {toimaa pogolemo iskustvo i znaewe vo toj seg-ment od nas i {to posebno za~uduva imaa ipodobri informacii otkolku nie. Po svoikanali tie uspeaja da najdat na~in da dojdat

do pravilni informacii, za vistinskatavrednost na kompaniite i po nivna procenkavlegoa blagovremeno na ceni {to bea na nekojna~in mnogu ispod edno realno nivo, odnosnopod realna pazarna cena. Imaj}i gi vo pred-vid ovie fakti tie na po~etokot na godinata(2007) intenzi vno vlegoa vo solidni kompa-nii koi bea, se, i }e ostanat solidni. Otkakokupija golemi koli~estva akcii na niski ce-ni tie iniciraa proces na poka~uvawe na ce-nite. êkor koj go sogledaa i sledea potoa idoma{nite investitori. Druga rabota e {to

INTERVJU: KIRIL MITROVSKI- INVESTBROKER A.D. SKOPJE

MAKEDONIJA OTVORENA ZA STRANSKI INVESTITORI - ZATVORENA

ZA IZLEZ NA DOMA[NITEGolemiot

podem na Makedonskiot pazar zaHV vo 2007 godina }e ostane

zabeleàn vo kuluarite na biznis-berzanskata elita kako najuspe{na.

Zgolemuvaweto na intenzitetot natrguvawe, dvojniot pa i trojniot

porast na cenite na akciite,porastot na prometot, nad 100 pro-

centniot rast na Makedonskiotberzanski indeks, zgolemuvaweto

na brojot na u~esnicite na pazaroti pred se na nagliot interes na

gra|anite za trguvawe na Berzata,ja stavija na piedestalot -najin-

teresna, najistraùvana inajozboruvana tema vo javnosta.

Mnogumina podemot na pazarot gookvalifikuvaa kako mesto zabrza zarabotka i oploduvawe

na kapitalot, a drugi pak kakomesto za malverzacii, {peku-lacii, ili, pak, kako kladil-nica na koja brzo se zarabotu-va. Trgnuvaj}i od vakvite t.n.narodno ~ar{iski muabeti, a

imaj}i gi vo predvid imnogubrojnite iscrpni objasnu-

vawa od kompetentnite lica koidirektno se involvirani vo

raboteweto so hartiite od vred-nost, direktno za podemot na

berzata, za toa {to ostavi belegna nea vo 2007 g, zboruvame so eden

od prvite brokeri vo dràvataKiril Mitrovski, direktor na bro-

kerskata ku}a Investbroker. Dràvata treba da se izbori da gi otvori vratite za na{ite investitori itie da imaat mo`nost da go oplodat svojot kapital vo drugi zemji.


doma{nite investitori imaa pogolema do-verba na stranskite investitori, pa ottamu igi sledea nivnite postapki. Pokraj toa tiekako akcioneri imaa pravo na uvid vo akci-onerskite knigi vo Depozitarot od kade i so-gleduvaa deka strancite vlegoa so ogromnisumi. Ili narodno re~eno, {tom vleguva ne-koja si brokerska ku}a, fond i t.n. od Slove-nija si vika tuka e sigurno i dobro i nie davlezeme. Taka i na{ite klienti sledej}i gistranskite, povlekoa investiciski potezi naberzata.

* Smetate deka stranskite investitoriimaat (i dali e potrebna) posebna ku}a dago sledi pazarot, da pravi rangirawe nafirmite da gi ocenuva i sogleduva dali epravilno proceneta ili potceneta vred-nosta na edna akcija?

- Stranskite investitori imaat posebnisektori za analiza. Sega i kaj nas so obukatana investicioni sovetnici se raboti na toapole, me|utoa toa kaj nas e se u{te vo povoj,}e treba vreme tie lu|e da se obu~at, vremevo praksa i taka natamu. Istoto se slu~uvaloi kaj niv porano, i tie go pominale ovoj pat.Va`no e deka tie gi imaapo~etnite podatoci iodredeni soznanija koi {tonie ne gi znaevme vo vistinskimoment, a kako do{le do niv seu{te ne znaeme. Zna~i infor-maciite {to nie ne moème dagi razbereme, odnosnoslu{neme za kontaktite nana{ite kompanii so stran-skite, tie gi imaa. Informa-ciite za odredeni kompaniikoi vlegle vo pogolemi zdelkigi doznavavme otposle, otkako}e pomine vreme. Ovie dare~am insajderski informacii zna~ajni zacenite na akciite ili pregovorite za nekojarabota makedonskite biznismeni gi pre}utu-vaat (iako moèbi imaa pri~ina) ne sakaatda gi razbere konkurencijata, se pla{at odnesakani posledici, ne sakaat cenata naakcijata da se zgolemi poradi taa informa-cija. No za razlika od doma{nite stranskitekompawoni imaat druga metodologija na rab-ota pa navremeno gi izloùvaat i informi-raat svoite doma{ni investitori.

* Toa zna~i deka imaat poinakov prin-cip na pristap kon informaciite?

- Imaat mo`nost, imaa infrastruktura{to im ovozmoùva{e da dojdat do tie in-formacii koi vo golem del pridonesuvaa zanivnite uspe{ni procenki. Glavno e {to tiekonstatiraa deka cenite se mnogu niski. Re-alno na{iot pazar e prostor kade moè da sezaraboti i toa mnogu. Dokaz za toa se i na{i-te analizi. Eve na primer kako se dvièaakciite na nekoi na{i kompanii. Vo januarilani akcijata na Toplifikacija be{e nekadeokolu 4.500 denari. So padot vo poslednitemeseci od godinata, taa zavri nekade na 13iljadi. Zboruvame so korekcijata. A kaj oviesli~na cena ima{e i Alkaloid, i taa zavr{ina okolu 11 iljadi, Makpetrol startuva{e so48 iljadi, a na krajot na godinata iznesuva{eokolu 130 iljadi. I seto toa e minimum eden

prema dva, tri, a vo nekoi slu~ai i ~etiripati pove}e. Zna~i stranskite kupuva~i pra-vilno ja skenirale sostojbata na makedon-skiot pazar, napravile procenka deka cenitena na{ite kompanii se niski. Me|utoa napli-vot na doma{nite investitori koi kupuvaatokmu poradi stranskite investitori, nap-ravi fama, enormen interes za kupuvawe ak-cii koj {to mora{e da ima kraj. Euforijatakoja gi zafati na{ite gra|ani pomina vo ku-puvawe na slepo, {to pak doprinese za og-romniot rast na cenite na krajot na avgust.Nikoj vo momentot ne pomisli deka ova imakraj isto kako {to ima limit pa|aweto, li-mit ima i ka~uvaweto na cenite na akciite,kako i vo sekoja druga rabota ima maksimumpo {to sleduva nivelirawe, pa ima minimum.Niedna rabota nemoè vo beskone~nost dabide pozitivna ili negativna. Po moja pro-cenka doma{nite investitori po~naa da ku-puvaat so zadocnuvawe vo odnos na stranski-te, me|utoa site tie {to vlegoa neposrednoposle stranskite kupuva~i da re~am nekadevo april, maj napravija fantasti~na dobivka,{to gi stimulira{e povtorno da prodolàtso kupuvawe.

*Vie ste na pazarot od samiot po~etok.Porano se ~ini kako invstitori se javuvaapove}e pravnite subjekti za smetka na gra-|anite. Vo posledno vreme op{t vpe~atok edeka se promenija rabotite?

- Iako generalno se u{te nemame poda-toci, me|utoa spored mese~nite analizi odberzata, procentualnoto u~estvo na gra|ani-te e vo podem. Odnosno tie dominiraat voodnos na pravnite lica.

* Mislam ne na onie gra|ani koi stanaaakcioneri po sila na ne{tata, koi se naj-doa zate~eneni, tuku na lu|eto koi ne dobi-ja akcii pri transformacijata na dràv-niot kapital.

- Se raboti za novi investitori koi {togi ~uvale parite pod pernica, ili vo bankaso nekoja niska kamata. Zna~i ne se raboti zapari zemeni na kredit bidej}i toa e golemrizik. Neizvesnosta na berzata e prisutna.Gledam vo odredeni napisi nekoi koi {tovoop{to ne se vo na{ata bran{a, odnosno koine se stru~waci za berzansko rabotewe,prognoziraat pad ili zgolemuvawe na odre-deni berzanski parametri. A, toa nemoè ne-koj ni vo svetski ramki da go predvidi. Is-kreno da kaàm, padot koj mnogumina go pre-pi{aa na nepodgotvenosta na na{ite inves-titori deka ne moàt da se nosat so nego, go

o~ekuvav, me|utoa ne so takvo tempo, tolkavagolemina i tolkav period. Fakt e deka de-kemvri e sekoga{ mrtov mesec od aspekt nabiznis zdelkite. Poradi katoli~kiot Boìkse povlekuvaat strancite i za o~ekuvawe be-{e, me|utoa tolku drasti~en pad, vo sekojslu~aj ne. Kon krajot na godinata imavme sta-gnacija. Zna~i toga{ ne be{e drasti~niotpad. Toj po~na od porano zatoa {to se iscr-pija doma{nite investitori. Tolku bea pari-te, tolku be{e kapacitetot. Se iscrpea zas-tanaa i ~ekaa cenite povtorno da trgnat vonagoren trend.

* Ima{e li prostor i o~ekuvawe dauskoknat na{ite fondovi?

- Otvorenite Fondovi sega se registri-raa i seu{te sobiraat sredstva, no i toa ne edovolen kapacitet. Gledam po mediumitekaùvaat odredeni nivni idei kako }e rabo-tat, me|utoa nemaat golemi pari. Ne moèmeda o~ekuvame deka tie }e ja razmrdaat ber-zata. Celta na fondovite e da gi priberatneukite akcioneri, investitori i onie {tose pla{at samostojno da donesat odluka kadeda investiraat. Kapitalot so koj raspolagaat

fondovite e mnogu mal. Imabrokerski ku}i kako {to ena{ata {to raspolagaat sopove}e od tie investiciskifondovi. Nie sme registriraniso 500 iljadi evra pred tolkugodini, go nemame izgoreno kap-italot taka {to fakti~ki smeso pogolem kapital, no tolku ei na{ata sila. Jas pred nekolkugodini go kaùvav ova {to seslu~i vo 2007 godina. Gokaùvav vo berzanskite kuloari- dajte mi pet milioni evra i }evidite {to }e napravam na

berza. Treba pari, no,treba da se pravi iobrt. Stranskite fondovi imaa mo`nostibidej}i pozadi niv ima ogromna masa lu|ekoi {to investiraat, imaa mo`nosti da ig-raat na berzata, imaa mo`nosti i da riziku-vaat. Zatoa {to koga ima ogromni razliki os-tavaat mo`nosti za mali zagubi. Kupuvaat ina pazari kaj {to nemaat dovolni informa-cii, no se obiduvaat ne{to da napravat ima-at mo`nosti nekoi ceni da gi zgolemat, neka-de da se povle~at i da predizvikaat pad nacenata. No tie se mo}ni.

* Vo sekoj slu~aj, moè da se kaè dekaminatata godina na{iot pazar ima{e naj-golem podem?

- Da. Najgolem podem zatoa {to laniima{e najgolem porast na akciite. I pret-hodnata 2006 godina be{e dobra so porast naakciite, me|utoa ne so ovaa dinamika i gole-mina kade {to re~isi se ima porast duri od200 nasto. Ako sporedime, }e vidime dekakoga be{e maksimumot vo septemvri vo odnosna po~etokot na godinata, nivoto na akcijatana Toplifikacija e eden prema ~etiri, Mak-petrol dojde eden prema tri, Alkaloid be{e14 ilajdi, odnosno eden prema tri. Toa setrista nasto, Granit isto. I moè prakti~noda se kaè deka ovoj porast iako e za tri-~e-

Prodolùva na 12 str.

Minatogodi{niot podem na pazarot e ona {to nie so godini go o~eku-vavme. Bidej}i kapitalot vo na{ava dràva go ima me|utoa se u{te ne epravilno raspredelen, odnosno seu{te imame imobiliziran kapital kajgra|anite i kaj pretprijatijata. Druga pri~ina {to podolg period nema{einvestirawe na berzata be{e nedoverbata kaj gra|anite, {to pak. erefleksija na finansiskite problemi od minatoto, kako slu~aite sozarobenite devizi, so TAT....

I pokraj na{ite objasnuvawa deka berzata ne e nekoja forma na kockaili forma na izigruvawe na regulativata na propisite, deka parite nemoàt da propadnat - dilemata kaj lu|eto ostana. Za sre}a, lanskiotpodem, koj se slu~i blagodarenie na stranskite investitori, pred se naregionalnite investiciski fondovi gi ohrabrija i na{ite doma{niinvestitori, pa trgnaa vo ofanziva golem del i od gra|anite.


PRIVATNI FONDOVI

So izmenite na Zakonot za investiciskifondovi koi bea usvoeni vo maj 2007godina, vo Makedonija se otvori

mo`nosta za formirawe na dru{tva zaupravuvawe so privatni fondovi i privatnifondovi.

Vo svetot industrijata na privatni fon-dovi se razviva poveke od 100 godini. Prvitefinansiski trastovi se osnovani voBritanija u{te vo 19 vek i pogolem del odniv do dene{en den uspe{no rabotat. Kakoprimer moè da se poso~i kompanijataBlackstone koja ve}e nekolku deceniiraboti na svetskite pazari.

Soglasno zakonskite propisi, golemina-ta na osniva~kiot kapital na dru{tvoto zaupravuvawe so privatni fondovi iznesuva50 iljadi evra (vo denarska protivvrednost),dodeka za osnovawe na privaten fond mini-malnata obvrska za investirawe iznesuva500 iljadi evra.

Generalno glavnata razlika pome|uotvorenite i privatnite fondovi e na~inotna koj se formiraat fondovite.

- Otvorenite fondovi se formiraatpreku pribirawe na pari~ni sredstva odpravni i fizi~ki lica preku javen povik zauplata na udel.

- Privatnite fondovi se formiraat popat na privatna ponuda na ve}e poznatiinvestitori za proda`ba na udel, pri {tominimalnata prevzemena obvrska za uplatana eden investitor nemoè da bide pomalaod 50 iljadi evra.

Vremetraeweto na privatniot fond eograni~eno, za razlika od otvorenite kade{to rokot ne e ograni~en. Minimalno vreme-traewe na privatniot fond e osum godini. Voprivatniot fond e ograni~en i brojot nainvestitori koj izneuva maksimum 20 pravnii fizi~ki lica, za razlika od otvoreniotfond kade {to brojot na investitori e

neograni~en. Inaku i otvoreniot i privatniot fond

nemaat svojstvo na pravno lice i investi-raat vo soglasnost so prospektot i Statutotza investirawe.

Imotot na otvoreniot i privatniot fondse vodat otdelno od dru{tvata za upravu-vawe i ne vleguvaat vo nivnite bilansi.

Ivesticiite na privatniot fond se kon-troliraat od samite investitori prekunivno informirawe za investiciite.Privatniot fond e obvrzan da dostavuvarevidirani zavr{ni smetki do svoiteinvestitori.

Vidovi na privatni fondovi

Vo praktika privatnite fondovivloùvaat vo razli~ni instrumenti.Postojat razli~ni vidovi na privatni fon-dovi:

- berzanski - koi vloùvaat vo hartiiod vrednost na organiziranite pazari,indeksi;

- nedvièn - koi vloùvaat vo nekret-nini i hipotekarni instrumenti;

- ekviti - koi vloùvaat dominantenkapital vo osniva~kiot kapital na kompani-ite;

- me{ani fondovi koi prestavuvatme{avina od gorenavedenite investiciskiinstrumenti, i drugi vidovi fondovi a koise vo soglasnost so prospektot za investi-rawe koi investitorite go prifatija.

Fondovite moàt da se formiraat i za :- investirawe vo opredelena industri-

ja, t.n. industriski fondovi- energetski fond - fondovi koi inve-

stiraat vo kompanii samo od energetikata,- informati~ki fond - fond koj inve-

stira samo vo kompanii od informati~katatehnologija,

- zemjodelski fond - fond koj investi-ra vo kompanii od zemjodelstvoto i t.n.

Vo privatniot fond investitoritepotpi{uvaat dogovor za upravuvwe sodru{tvoto za upravuvawe so privatni fon-dovi, so koi se propi{uvaat uslovite naprospektot so koi zdruènite sredstva seinvestiraat.

Formirawe

Privatnite fondovi obi~no se formi-raat od strana na pravni i fizi~ki lica koisvojot kapital go zdruùvaat za ostvaruvawena zaedni~ki deloven interes.Investitorite koi gi zdruùvaat svoitesredstva go prifa}aat rizikot na investi-rawe. Rizikot se definira vo prospektot nafondot, koj{to investitorite svesno goprifa}aat. Poradi faktot na rizik, slobo-data na investiraweto, kako i otsutnosta nastroga kontorola na regulatorot, ovie fon-dovi se ograni~eni so privatno pribirawena sredstva kako i so minimalniot uplatendel od 50 iljadi evra.

MAK Assets Menaxment upravuva so SEEInvest Fond

Dru{tovot za upravuvawe so privatnifondovi MAK Assets Menaxment DOO eformirano vo juni 2007 godina. Vo juli ista-ta godina startuva{e i prviot privatenfond na Dru{tvoto SEE Invest Fond.Fondot soglasno svojot prospekt e akciski iinvestira na organiziranite pazari voMakedonija, Srbija, Bosna i Hercegovina,Hrvatska.

Investiciite imat karakter na dolgo-ro~ni i se vloùvaat vo takvi granki naekonomijata koi se smetaat za najperspek-tivni vo zemjata na vloùvaweto.

Dru{tvoto za upravuvawe so privatnifondovi MAK Assets Menaxment DOO Skopjerazgleduva mo`nosti i za osnovawe na fondza investirawe vo kapital na mali i srednipretprijatija preku niven otkup ili dokapi-talizacija. Toa sekako }e pridonese malitefirmi da dobijat eftin kapital, stabilenosniva~, taka {to posle opredelen period bibile privle~ni za stranski i doma{niinvestitori.

ZDRU@UVAWE NA KAPITALOTZA OSTVARUVAWE NA ZAEDNI^KI DELOVEN

INTERESInvestitorite koi gi zdruùvaat svoite sredstva go prifa}aat rizikot na investirawe. Poradi faktot na rizik,

slobodata na investiraweto, kako i otsutnosta na stroga kontorola na regulatorot, ovie fondovi se ograni~eni soprivatno pribirawe na sredstva kako i so minimalniot uplaten del od 50 iljadi evra.

11Data 14.01.2008 broj 5 berzNIK


tiri pati pogolem prakti~no e realna slikana vrednosta na akciite. Zna~i ova e ona {totreba{e da bide prethodno, ova treba{e dabide start, no toa ne se slu~i zatoa {to ne-ma{e investitori. Kaj nas imame interesnapojava site akcionerski dru{tva se od soci-jalizmot kade na rakovodnite strukturi imkomparira{e da prikaàt poniski ceni nanivnite akcii za da moàt tie da gi kupuvaatpo najniska cena. Tie imaa interes {to pove-}e da soberat procent po tie uslovi, {to enormalno koga nema koj da im go poremetiplanot. Koga akciite intenzivno rastea, sese}avate ima{e apeli od odredeni menaxe-ri. Tie reagiraa deka cenite na akciite na-vodno se vo porast ve{ta~ki. Za àl reakci-jata za mene ne be{e vo red, zatoa {to tietreba{e da svatat deka treba da si prevze-mat merki, da kupat po tie ceni pa da vidimedali taa akcija e najrealna. I u{te kaj sitetie {to reagiraa cenite povtorno otidoa na-gore. Zna~i, ne bilo toa {pekulativno ka~u-vawe na ceni, tuku toa bilo realno. I za àlodredeni menaxeri ne sakaa da priznaat de-ka gi potcenija akciite na svoite kompanii.Sega istite tie kompanii se aktivni na paza-rot i kupuvaat za da prisoberat no skapo gipla}aat vo odnos na prethodniot period.

* Odredeni analiti~ari smetaat dekanekoi kompanii, posebno golemite bankise zatvoreni, se pla{at od vlez na strans-ki investitori?

- Bankite se specifi~en segment na ber-zata i kako kompanii i kako dru{tva. Vo nivnema dominantni akcioneri kako fizi~kilica, posebno ne od menaxmentot. Tie beaformirani so golem kapital taka {to mena-xerite koi upravuvaa so bankite nemaa mo`-nost da imaat golemo procentualno u~estvo.Patem tie moraat da se pridrùvaat kon po-sebna zakonska procedura pri kupuvawe ak-cii, bidej}i za odreden procent moraat da

dobijat soglasnost od NBRM. Vo bankite imaedna druga pojava - golemite kompanii se ja-vuvaat vo uloga na akcioneri, iako taa poja-va se pove}e se menuva, tie se pove}e se za-interesirani da ne bidat akcioneri vo ban-kite, odnosno da go prodadat svojot kapital,zatoa {to vo tranzicioniot period bankitene rabotea mnogu visoko profitabilno, nedavaa adekvatna dividenda za vloènitepari, a od druga strana kompaniite gi vloù-vaa parite zo{to za da koristat krediti mo-raa da bidat u~esnici so akcii vo bankata.Sega interesot na kompaniite e naso~en kontoa da gi prodadat svoite akcii vo bankite itoa so povisoska cena. Vleguvaweto nastranskite investitori koi procenija dekatie ceni se niski, gi pomestija i tamu cenitevo nagorna linija i toa vo odnos od eden pre-ma tri kaj re~isi site banki. I tuka lu|eto sevklu~ija. Me|utoa sega ve}e ako se sledat ak-ciite na bankite podolgo vreme se na ednonivo. I pokraj toa {to ima{e najavi, nadvo-re{nite investitori sega biraat vo koja ban-ka }e investiraat zatoa {to ima pregrupira-we vo tie banki.

* Postoi u{te eden segment koj se pla-sira vo javnosta - so intenzivniot vlez nastranski investitori vo dràvata se gubinacionalnaosta na bankite. Kakvo e svet-skoto iskustvo koga kapitalot na ednabanka e vo dominacija na doma{nite ilipak na stranskite investitori?

-Za sekoj biznis nacionalnoto odbele-ùvawe spored mene ne e bitno zatoa {to vobiznisot celta e profitot. Cel svet funk-cionira so stranski banki i daj boè i nie daimame dominacija na strancite, da moèmeda rabotime. Koga }e vlezat i drugi bankar-ski brendovi kako {to e Sosiete @eneral,koj ja kupi Ohridska banka, od tipot na Doj~ebanka, Rajfajzen banka bi se raduval. Ako tieocenile deka vo Makedonija ima pazar, toa edobro. Na{iot pazar e mal i so tolku mnogubanki ne moè da funkcionira. Racionalno iovoj bankarski sistem mora da se namali.Stranskite bankarski institucii se samopoorganizirani od na{ite. Doma{nite bankisorabotuvaat so stranskite, bile na obuka,doobuka, seminari se raboti samo za reorga-nizacija, sve` kapital i novi proekti so koi}e se smeni na~inot na rabotewe, bankite odpasivni treba da stanat aktivni. Tie trebaagresivno da nastapat vo stopanstvoto, dabaraat da finansiraat proekti, da bidatinicijatori na odredeni proekti i sami da ginao|aat nivnite realizatori. Sega e obratno,sekoj stopanstvenik odi vo banka i grubo ka-àno na kolena moli za pari. Toa e sistemot.Na pr. Doj~e banka 67 do 70 nasto od prihodi-te gi ostvaruva na berza za hartii od vred-nosti i berza na valuti, 20 procenti plasira

sredstva vo proekti i pet posto za klasi~nokreditirawe. Zna~i tamu kreditiraweto eminorno, za razlika od kaj nas.

* Analogno na ova bi trebalo vo idni-na na{ite banki da se pojavat na berzatakako kupuva~i na akcii vo odredeni kom-panii, da bide obraten odnosot ne kakosega?

- Bankite i sega se zainteresirani zatoa, no imaat limit od NBRM, koja im barapokritie za rizi~no rabotewe, odnosno sebara obavezna rezerva, poradi {to iako bimoèle da ostvarat golemi profiti, sepakne investiraat vo akcii. Vo ovoj period ne esozreano vremeto bankite da bidat aktivnivo plasirawe, sega bankite vloùvaat samovo dràvni obvrznici, blagajni~ki zapisikade {to e vo pra{awe dràvata kako sigur-nost. Za da bidat konkurentni mora da sepromenat, a ova e samo eden od na~inite vokoi bankite }e treba da vloùvaat za da sepojavat kako igra~i na pazarot. Tie moè ipreku berzata da investiraat i vo postoe~-kite i vo novi kompanii. Treba inicijalno davloùvaat i dokolu se zgolemi cenata da giprodadat akciite i dobivkata da ja stavat vofunkcija na odredenata kompanija ne so kla-si~en kredit tuku so kupuvawe na andr akta -se kupuvaat pa se prodavaat tie akcii. Prekuberzata }e se vidi deka {tom bankata vlegla}e po~nat i gra|ani da kupuvaat od tie akcii.Na toj na~in bankata moè da ostvari prof-it i kompanijata da bide vo razvoj. Sli~na esostojbata i so penziskite fondovi. Tieimaat limiti. A na zapad golem del od pen-ziskite fondovi, profitot go ostvaruvaatpreku kupuvawe akcii i nedvi`ni imoti. Tietamu imaat po{irok spektar na investirawe.Kaj nas se u{te ima mnogu stegi koi {to te{kose probivaat za da moè poslobodno da seraboti na berzata i da se investira.

* Mnogu gra|ani berzata ja svatija kakokockarnica?

- Sekoga{ kaùvam deka berzata ne ekocka. Na kocka sigurno gubi{. Na berza sig-urno ne gubi{ tuku moè sigurno da dobie{ili da ostane{ na nula. No, retko gubi{. Sezavisi od proekcijata kade }e vloì{. Ima{porizi~no, pomalku rizi~no, voop{to nerizi~no.Se zavisi od procenkata, èlbite ikarakterot na ~ovekot. Druga rabota e {to naberzata se vloùva so slobodni pari, a ne sokrediti. Kreditot e ve}e rizik. Vo sekojslu~aj Berzata e sigurno mesto za investi-rawe bidej}i ima pravila na igra. Pravilana igra kade {to ako vloìte pari ne moèteda ne dobiete akcii. Ako prodadete akcii nemoè da ne dobiete pari. Postojat rigoroznipravila za Berzata, brokerite i depozitarotkoi se na evropsko nivo.Ovie tri segmenti seregulirani po site normi na EU i takva ocen-ka imame od EU. Zna~i ovoj segment e totalnopo nivni terkovi, no na{eto zakonodavstvou{te ne e prilagodeno na evropskite raboti.Na primer, ne moème da kupuvame akcii nastranskite berzi ni kako brokerska ku}a,nitu kako Kiril Mitrovski, ni bankite. .Devizniot zakon e koncizen i treba da seraboti na liberalizacija na toj del. Nie sme

Prodolènie od 9 str.

Investbroker postoi od mart 1996,koga i oficijalno zapo~na da funkcio-nira Berzata. Na startot bea okolu 17akcioneri koi ja formiraa berzata, ne-kolku {tedilnici i kompanii, a kakobrokerski ku}i vo ramkite na bankitebevme - Investbanka, Balkanska banka,Tutunska , i Almako.


otvoreni za vlez na stranski investitori, azatvoreni da izlezat doma{nite.... Dviè-weto na parite so niedn instrument na regu-lativite ne moè da se kanalizira, zo{to ionaka mnogu pari se odleaa od dràvata. Sinajdoa kanali nadvor. Zna~i dràvata trebada se izbori da gi otvori vratite za na{iteinvestitori i tie da imaat mo`nost da go op-lodat svojot kapital vo drugi zemji. Najaviza promeni vo ovoj pravec ima. Ostanuva davidime koga i kako }e se realizira..

* Ima li potreba na{ite brokeri da seobu~uvaat na stranskite, pogolemi paza-ri?

- Jas koga zapo~nav da rabotam imavponuda da dojdat konsultanti od London dane obu~uvaat, zatoa {to na{ata berza e pos-tavena po Londonski terk. No, ja odbiv po-nudata. Za{to na{ite brokeri se dovolnopodgotveni. I toga{ i sega zakonskata pod-loga na Makedonija i na Anglija ne e ista.Nivim e polesno. Ovde treba mladi, ambicioznii stru~ni lu|e.

Mojata ideja be{e da ne se ukinuva trgu-vaweto na parket. Podrugo e koga se poznava-at brokerite , odnosno igra~ite na pazarotme|u sebe. Vo drugite zemji iako e elektron-ski sistemot sepak se trguva na edno mesto,isto kako na parket. Kaj nas nema javno sle-dewe na trguvaweto, {to e va`no za promo-cija na novi kompanii. Toa e redovna prakti-ka na svetskite berzi. Kajnas ako se prodadatpodobrite kompanii, }e se namali obemot narabota. Na berzata treba da se pojavat novikompanii, perspektivata e vo toa, poradi{to treba i zakonski olesnuvawa. Sega spo-red Zakonot za kotitrawe na Oficijalniotpazar dru{tvata koi sakaat da kotiraat tre-ba da imaat tri godini minat trud, finan-siski izve{tai, a se se toa DOO.

* ]e baraat li brokerskite ku}i lib-eralizacija vo ovoj del, bidej}i i vas vi evo interes da imate novi klienti?

- Problemot e vo toa {to treba da sebara vo start od kompaniite. Potreben ekvaliteten materijal za da se dobijat in-formacii deka kompanijata {to }e kotira evo red . Vo momentov moè od DOO da staneA.D, no na tretiot pazar. No potrebna e i in-ventivnosta na menaxerite i na op{tinite.Tie postojano se àlat deka nemaat sredst-va, a moàt da gi imaat dokolku plasiraatobvrznici. Cel svet se finansira taka, notreba da imaat proekt. Site ~ekaat Vladatda napravi, a i gradona~alnicite treba ne{-to da srabotat. Tie treba da menaxiraat, davlezat i vo rizik, a neka baraat i stimula-cii... Akcionerite koi }e gi kupat tie obvrz-nici }e se trudat da donesat i biznis, zatoa{to }e bide i vo v o niven interes , i tie }eprofitiraat.

* Zadovolni li ste od rabotata. Moèli finansiski da se izdrì?

- Investbroker raboti 12 godini i e ve}eprofitabilna brokerska ku}a. I pokraj te{-kite uslovi na po~etokot, izminative godinirabotime uspe{no i akcionerite se zadovol-

ni. Konkurencijata e jaka. Vo momentot imaokolu 23, a do krajot na godinata o~ekuvamnivniot broj da bide 30. I za da dobijat odkola~ot gi namaluvaat proviziite duri i ne-normalno. Provizijata individualno ja od-reduva sekoja ku}a. Pred nekolku godinipredloìv da se regulira dolniot limit, notoa ne go napravivme. Sega nekoi se spremnida rabotat za minimalni procenti, {to smetana razvojnata komponenta. Godinava plani-ram i nie da gi nivelirame proviziite ne za-radi konkurencijata tuku poradi odano~uva-we na kapitalnata dobivka na gra|anite.Brokerite insistiraa ovaa odredba da ne sesprovede sega, barem na po~etok koga na{itegra|ani masovno zapo~naa da trguvaat na ber-zata. Baravme stimulacii barem do 2010 go-dina, taka }e ima{e pogolem vlez na gra|a-nite...

Inaku i prometot i transakciite bez2007 godina se zgolemeni po 20 do 30 pati...voodnos na po~etokot na berzata. Za da ima fi-nansiski efekti edna brokerska ku}a, naj-malku treba da napravi 15 milioni evra go-di{en obrt.

LANI SITE IGRAÎ NA PAZAROT - DOBIJA

Site koi igraa na pazarot, lani dobija. Mojata prognoza e deka maksimalnite ceniod minatata godina imaat prostor da se koregiraat, me|utoa sega ne so takva dinami-ka. Takov prostor nesporno deka ima kaj dobrite- likvidnite kompanii, duri i da senadmine toj iznos na ceni {to be{e maksimalen, no sigurno ne za 15-20 dena. Po moiskromni sogleduvawa prvoto polugodie na 2008 }e pokaè dali }e se ostvari toa, akoni{to drugo }e se vratat maksimalnite ceni, bidej}i i tie ne bea nabieni, no prebrzodojdoa na tie cenovni nivoa.

Lanskata godina vo septemvri na primer najgolemata pri~ina za naglata i silnakorekcija na cenite be{e {to stranskite investicioni fondovi se naso~ija konhrvatskiot Telekom. Zna~i tie ne izbegaa,tuku vo momentot imaa potreba sredstvatada gi vloàt vo profitabilni akcii. Za àl makedonskiot Telekom dràvata ne goplasira. Imame potencijal kade {to moè mnogu gra|ani masovno da kupuvaat. Sakamda kaàm deka e dobro {to golem broj lu|e go zanemarija stravot od prethodno ipokraj taa analogija na stranskite investitori vlegoa i dobija malku hrabrost daigraat na berzata. Igraweto na berzata ne e tolku rizi~no, samo e potrebna dobraindividualna procenka- dali, kade, {to, kako da se kupi ili koga da se prodade.

Potrebna e i inventivnost na menaxerite i na op{tinite. Tie postojano se àlatdeka nemaat sredstva, a moàt da gi imaat dokolku plasiraat obvrznici


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI11.01.2008 g. PETOK

Slu~ajot Vlada-OKTA ne stivnuva. Temakoja detalno ja obrabotuvaat site makedon-ski vesnici. - Vladata go voskresna monopo-lot na OKTA so dogovorot za poramnuvawe{to be{e potpi{an pred - novogodi{nitepraznici. Taa saka na golemite potro{uva~ida im prodava struja proizvedena od TEC Ne-gotino so mazutot na OKTA -obvini potpret-sedatelot na SDSM, Igor Ivanovski.

Spored nego, vo Makedonija bez rabotatana TEC Negotino se tro{at godi{no vo pro-sek 300.000 toni. mazut, a dokolku rabotitermoelektranata za 12 meseci dràvata }epotro{i u{te najmalku 300.000 toni mazut.Na toj na~in Vladata na Okta i dogovorilapazar za svojot nekvaliteten mazut vo iznosod 600.000 toni. Toa treba.da go platat gole-mite potro{uva~i i gra|anite. Nasproti vak-voto obvinuvawe vladiniot portparol IvicaBocevski potsetuva deka site dogovori po-vrzani so OKTA se nao|aat na veb-sajtot naVladata, od kade moè da se vidi deka nema{emi, nema aneksi, nema poddogovori, nemapremol~eni dogovori. Tokmu so pismenataspogodba so rafinerijata se ovozmoùvapromena vo pravilnikot za kvalitetot na go-rivata i so toa }e se unapredi nivniot kva-litet.

Portparolot naglasuva i deka so ovaaspogodba obvrskata od 93 milioni dolari,poradi odlukata na vladata na Crvenkovski,e svedena samo na 40 milioni dolari.

Vesnicite prenesuvaat i deka Agencijataza elektronski komunikacii deneska javno }egi otvori ponudite na tenderot za ZG tehno-

logija. Brziot internet, transferot na poda-toci so golema brzina, pristapot do multi-medijalni sodrìni, videotelefonijata itelevizijata se del od uslugite koi gi nudiovaa tehnologija.

Ekspertite se skepti~ni i velat deka ZGtehnologijata ne e usluga za po{irokata po-pulacija, poradi skapite telefoni i visoki-te ceni....

Stava li vlasta raka vrz guvernerskatapozicija e naslovot vo Utrinski vesnik. Voopozicijata se ubedeni deka vladeja~kitestrukturi imaat èlba preku interpelacija-ta, no i preku drugi formi na javen pritisok,da go isprovociraat Go{ev samiot da podne-se ostavka od svojata funkcija. Vo Vladatase kategori~ni deka ja po~ituvaat nezavis-nosta na NBRM. Monetarnata vlast vo Make-donija e nezavisna. Vladata, kako izvr{navlast vo zemjava, postapuva isklu~ivo voramkite na Ustavot i zakonite koga stanuvazbor za nejziniot odnos so monetarnatavlast.

Vreme objavuva deka ne ce znae koj vo mo-mentov e vistinski gazda na tutunskiot kom-binat Jaka tabak od Radovi{ i kako se menu-vala sopstvenosta vrz firmata, otkako po-rane{nite direktori zavr{ija vo pritvorobvineti deka proneverile dràven tutun, ase ~eka rasplet na aferata so kupoproda`-bata na akciite. Kako sega stojat rabotitevrabotenite vo kombinatot ne znaat za kogorabotat. Vo Centralniot depozitar za hartiiod vrednost, Jaka tabak e zavedena kako ak-cionersko dru{tvo vo privatna sopstvenost.

Za sopstvenici se navedeni Fondot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe i akcioneri{to poseduvaat obi~ni akcii...Ovoj vesnik japrenesuva i vesta deka pretstavnicite nanajpovolniot ponuduva~ za imotot na Alumi-na, izraelskata kompanija -Gazit gloub gopotpi{aa dogovorot za kupoproda`ba na ovojporane{en makedonski zagubar.

Kompanijata go uplati depozitot od 795iljadi evra i vo rok od 21 den treba da go up-lati i ostatokot od zdelkata so vrednost od19 milioni evra - izjavi Aco Dam~evski,likvidatorot na Alumina.

Vo ovaa nasoka Vest ja prenesuva infor-macijata od vrabotenite vo tulanata vo â{-ka deka strumi~kata fabrika za proizvodst-vo na grade`ni materijali Elenica }e go ku-pi pogonot za tuli vo â{ka na vele{ki Kiro]u~uk.

Po presudata za slu~ajot Slavija, Dnev-nik prenesuva deka Dràvnoto pravobrani-telstvo }e ja izvr{i sudski izre~enata za-plena na 97,6 milioni denari od li~niotimot na gazdata na Slavija, Kiril Ko~evski.Toj co pravosilna presuda e osuden na 6 go-dini zatvor poradi zloupotreba na slu`be-nata polo`ba pri privatizacijata na firma-ta. Pobaruvawata na o{tetenite akcioneri ivraboteni vo Slavija se re{avaat vo parni~-na postapka

Na pazarot na kapital akciite na Evropaso porast od 63 procenti, prenesuva Biznis.Se raboti za proda`ba na mal broj akcii itoa 12 akcii po 5.000 denari vo ednatransakcija i u{te 20 akcii po 9.990 denari.


1. OKTA DIKTIRA I PRAVILNICI I CENI ZA KVALITET NA BENZINITE (****)2. ANTIKORUPCIONERITE GI Ê[LAAT MOBILNITE (**)

DNEVNIKs.3 SO ZAPLENETIOT IMOT OD GAZDATA ]E SE OBES[TETI

[email protected] OKTA DIKTIRA I PRAVILNICI I CENI ZA KVALITET NA

BENZINITEs.4 ANTIKORUPCISKA ]E GI ISPITUVA PRATENI^KITE

MOBILKIs.7 MBI 11.01.2008s.7 DVE NOVI EKSPOZITURI NA IK BANKA

BIZNISs.1 TI-MOBAJL SE VADI - KOSMOFON ]E PRODOL@I SO

@ALBIs.2 HOVIOT DOGOVOP GO VOSKRESNUVA MONOPOLOT NA

OKTAs.3 TI-MOBAJL SE VADI - KOSMOFON ]E PRODOL@I SO

@ALBIs.3 JAVNOTO OTVORAWE NA PONUDITE ZA TEHNOLOGIJATA

ZGs.11 MAJLSTOUN ]E UPRAVUVA SO ME[AN TIM VO BANKATAs.12 AKCIITE NA EVROPA SO PORAST OD 63 PROCENTI s.12 MBI 10-01-2008s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI

UTRINSKI VESNIKs.1 STAVA LI VLASTA RAKA VRZ GUVERNERSKATA POZICI-

JA?s.2 STAVA LI VLASTA RAKA VRZ GUVERNERSKATA POZICI-

JA?

s.3 SDSM: VLADATA I OKTA GO VOSKRESNUVAAT MONOPO-LOT

s.6 MBI 11.01.2008s.8 NA PRODA@BA STRUJA [TO JA NEMA

VEÊRs.4 ANTIKORUPCIONERITE GI Ê[LAAT MOBILNITEs.6 OTVORENI DVE NOVI EKSPOZITURIs.6 BLADATA GO VOSKRESNA MONOPOLOT NA OKTAs.7 OTVORAWE NA PONUDITE ZA ZG

VREMEs.3 KOJ E GAZDA NA JAKA TABAK?p.3 IZRAELCITE DADOA KAPAR ZA ALUMINAs.7 VLADATA GO VOSKRESNA MONOPOLOT NA OKTAs.7 SILMAK NE MO@E DA GO RESTARTIRA PROIZVOD-

STVOTOVEST

s.9 STRUMI^KA ELENICA SAKA DA GO KUPI KIRO ]UÛKNOVA MAKEDONIJA

s.1 SILMAK ZATVOREN RABOTNICITE NA ULICAs.3 VLADATA SAKA DA PRODAVA STRUJA OD MAZUTs.6 SILMAK ZATVOREN, RABOTNICITE NA ULICAs.6 ZLATOTO NA BERZITE SO NOV REKORD OD OKOLU 900

DOLARI ZA UNCA[PIC

s.5 IVICA BOCEVSKI: NEMA [EMI, SE E TRANSPARENTNO s.5 SDSM: VLADATA SE PODMA^KUVA SO MAZUTOT NA OKTA


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

1. T-MOBILE I KOSMOFON SE TRKAAT ZA 3-G (****)2. ZA IZGRADBA NA 28 MALI HIDROCENTRALI SE PRIJAVILE 12 KOMPANII (***)

12.01.2008 g. SABOTA

Vo vikend izdanijata na dnevnite vesni-ci dominiraat tri osnovni vesti. Vo site sa-botni izdanija e prenesena vesta za otvora-weto na ponudite za izgradba na 28 malihidrocentrali vo Makedonija. Na me|unarod-niot tender na Ministerstvoto za ekonomijaza davawe pod koncesija na voda za proiz-vodstvo na elektri~na energija se prijavijasedum doma{ni i pet stranski kompanii, koidostavija 58 ponudi. Od niv sedum se doma{-ni, a najgolemo interesirawe ima za centra-lite na Markova Reka, Bregalnica i na Pena.Najgolem broj ponudi se od avstriskata kom-panija Enerxi Zotter Bau, koja na tenderotu~estvuva so 24 ponudi za izgradba na malihidrocentrali, a italijanskata CO-VERdostavi osum ponudi.

Vtorata vest koja ja prenesuvaat site pi-{ani mediumi se odnesuva na ponudite natenderot za ZG tehnologija vo koja bitkata }eja vodat samo T-mobile i Kosmofon, koiedinstveno i se javija na tenderot. Koj }e janudi ovaa usluga, Agencijata za elektronskikomunikacii }e soop{ti za dve nedeli. Ina-ku, T-mobile i Kosmofon konkuriraat za do-bivawe licenca za koristewe na radio-frekvencii za obezbeduvawe javni mobilnikomunikaciski mreì i uslugi od ZG-tehno-logijata

Slu~ajot OKTA i ponatamu tema koja jaobrabotuvaat site mediumi. Obvinuvawatana adresa na Vladata po odnos na otstapkiteza ispolnuvawe na dogovorot za poramnuva-we na dolgot ne stivnuvaat. Opoziciskata

SDSM obvinuva:- Vo dogovorot za poramnuvawe, {to pred

novogodi{nite praznici be{e sklu~en soOkta, Vladata konstatirala deka Rafineri-jata gi zavr{ila investiciite za instalira-we na famozniot desulfurizator i se obvr-zala vedna{ da izdade dozvola za toa. Spo-red potpretsedatelot na SDSM, Igor Iva-novski, ova e u{te eden dokaz deka Vladatase dogovara isklu~ivo vo interes na OKTA, ane vo interes na gra|anite. - OKTA ne samo{to ne se sankcionira zaradi nepo~ituvawena makedonskite zakoni, tuku dopolnitelnoso odlagaweto na primenata na Pravilnikotza benzinite i se dava pravo i ponatamu voslednite 18 meseci da proizveduva ekolo{-ki {tetni, nekvalitetni i skapi goriva, sme-ta Ivanovski i pra{uva kolku profit }e os-tvari OKTA so odpagaweto na primenata naPravilnikot za 18 meseci...

Od drugite vesti posebno vnimanie zas-luùva vesta koja ja prenesuva Ve~er za pu{-taweto na novata trafostanica za potrebitena GAMA vo slobodnata ekonomska zona Bu-narxik od ESM-EVN. So ova na gasovodnatakompanija GAMA i se ovozmoùva nepre~enarabota za razvoj na gasovodnata infrastruk-tura i mo`nost za transport na gas. Za celos-na elektrifikacija na zonata predvideni seda se izgradat nova 110kV trafostanica i110 kV dalekuvod, koi EVN }e ja ~inat okolu{est milioni evra.

Utrinski vesnik ja prenesuva inicijati-vata na Zelenata koalicija na op{tina Veles

za promena na Generalniot urbanisti~kiplan na op{tinata, koj se odnesuva na delotza lokacijata na vele{ka Topilnica. Pred-logot na ova gra|ansko zdruènie e vele{ka-ta Topilnica, koja be{e najgolem zagaduva~vo gradot, da se premesti 18 kilometri ju`nood Veles, vo Fabrikata za ve{ta~ki |ubrivaHIV, koja be{e vo sostav na MHK Zletovo.Tie tvrdat deka se pogolem e otporot me|ugra|anite za eventualna proda`ba na Topil-nicata i nejzino mo`no restartirawe na is-tata lokacija....

Na ovaa tema pi{uva i Vreme no za loka-cijata na koja se prostira skopskiot hemi-skiot gigant OHIS. Po ~etiri neuspe{nitenderi za proda`ba na hemiskiot gigantOHIS, od vladata stignuvaat najavi deka }ebara stranski konsultanti, koi }e napravatanaliza na sostojbite vo OHIS za utvrduva-we na nejzinata vistinska vrednost.

Na trite me|unarodni javni oglasi zaproda`ba na OHIS ne se javi nitu eden seri-ozen kupuva~, a proda`ba na dràvnite ak-cii na berza neodamna be{e prekinat poradi{pekulativni transakcii, koi predizvikaaporast na cenata na akciite. Najgolematamakedonska hemiska fabrika na posledniotjaven tender se nude{e za 8,6 milioni evra.Nasproti naporite na Vladata za revital-izirawe na fabrikata, vo javnosta kruàtinformacii deka na ova mesto se planiraizgradba na stanben kompleks.


DNEVNIKs.3 SDSM: VLADATA JA [TITI OKTAs.6 MBI 12.01.2008 s.6 DVOJNO POVE]E PONUDI ZA 28 MALI HIDROCENTRALIs.6 T-MOBILE I KOSMOFON KONKURIRAAT ZA VIDEOTE-

LEFONIJAUTRINSKI VESNIK

s.4 OKTA PRODOL@UVA DA GI TRUE GRA\ANITE, TVRDISDSM

s.7 ZA IZGRADBA NA 28 MALI HIDROCENTRALI SE PRIJAV-ILE 12 KOMPANII

s.7 KOSMOFON I T-MOBILE VODAT BITKA ZA 3G-TEHNO-LOGIJA

s.7 MBI 12.01.2008s.7 ZELENATA KOALICIJA BARA DISLOKACIJA NA VELE[-

KA TOPILNICAVEÊR

s.6 VLADATA DALA DOZVOLA ZA DESUFURIZATOROTs.6 ZA 28 HIDROCENTRALI SE JAVIJA 12 PONUDUVAÎ

s.7 T-MOBILE I KOSMOFON SE TRKAAT ZA 3-Gs.7 GAMA DOBI PRIKLUÔK VO BUNARXIK

VREMEs.6 ]E SE TRKAAT KOSMOFON I TE-MOBAJLs.6 RESTART NA OHIS ILI STANBEN KOMPLEKS?s.7 GLAVNIOT ÔVEK OD RUSIJA VO ZATVOR - NEMA GAS VO

MAKEDONIJAs.7 PRIJAVENI 12KOMPANII ZA MALI HC

NOVA MAKEDONIJAs.5 FINANSISKATA GRUPACIJA MAJLSTON PREZEDE 75,9

OTSTO OD AKCIITE NA KOMERCNJALNO-INVESTIC-NONA BANKA

s.5 SAMO T-MOBILE I KOSMOFON SO PONUDI ZA ZG-TEHNOLOGIJA

s.6 NEMA PONUDA, NO NEMA NITU KUPUVAÎ, SITE GOÊKAAT NOVIOT BRAN

[PICs.6 PING-PONG SO OKTA

T-Mobile i Kosmofon se trkaat za 3-G

Samo T-Mobile i Kosmofon rdostavijaponudi na tenderot za ZG tehnologija. Koj }eja nudi ovaa usluga, Agencijata za elektrons-ki komunikacii }e soop{ti za dve nedeli. Vopri-sustvo.na pretstavnici od dva mobilnioperatori, pretsedatelot na komisijata Mi-le Veqanov konstatira{e deka ponudite nakompaniite se kompletni bez da bidatobelodeneti detali. Tenderskata komisijatreba da gi razgleda ponudite i najdocna do

17 januari da napravi rang lista. Potoa, Ko-misijata na AEK do 25 januari }e odlu~i nakogo }e mu ja dade ra-diofrekvencijata za 3-G.

Klu~en uslov koj od dvete kompanii }ebide izbran e da ponudi poniski ceni zagra|anite, a istovremeno i prifatlivi gole-moproda`ni ceni za drugi operatori {to }esakaat da nudat 3-G.

Za izgradba na 28 mali hidrocen-trali se prijavile 12 kompanii

Na me|unarodniot tender za izgradba na28 mali hidrocentrali se prijavija sedumdoma{ni i pet stranski kompanii koi dosta-vija 58 ponudi. Najgolem broj ponudi se odavstriskata kompanija Enerxi Zotter Bau,koja na tenderot u~estvuva so 24 ponudi zaizgradba na mali hidrocentrali, a italijan-skata CO-VER dostavi osum ponudi. Po ~e-tiri ponudi ima od Purferco participej{nholding od [vajcarija i od slovene~katakompanija Poteza. Tri ponudi dostavileskopskite firmi: Eltek, Fidko, konzorciu-mot Ingmark i Flekspover.


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

07-12.01.2008 g. -PONEDELNIK-SABOTA

GLOBUS

STR.29

FUNKCIONERITE GLAVNI MU[TERII NA UPRAVATA SUMIRAWEFinansiskata policija lani otkrila deka naj~esti storiteli nakrivi~ni dela bile visoki dràvni funkcioneri, direktori nadràvni organi i javni institucii, dràvni slu`benici, no i direk-tori na banki, na firmi, carinski slu`benici, ste~ajni upravnici...Kolku krivi~ni dela godinava otkri i prosledi Upravata za finan-siska policija?- Vo tekot na 2007 godina Upravata za finansiska policija otkri i vopredistra`na postapka dokaà 76 krivi~ni dela. Do nadle`nite javniobvinitelstva podnese vkupno 41 krivi~na prijava za 61 prijavenolice. Otkrivme i vo predistra`na postapka dokaàvme deka so store-nite dela e napravena {teta vo buxetot za 2007 godina od okolu 12,6milioni evra.

FORUM

STR.8

]E LETA LI GUVERNEROT?Kon sredinata na mesecov na dneven red vo Sobranieto treba da bideraspravata za interpelacija na guvernerot Petar Go{ev. Baraweto zaodgovornost od prviot ~ovek na NBMe podneseno od 15 pratenici odre~isi site partii zastapeni vo parlamentot (osven DUI i LDP). Voobrazloènieto na ovaa inicijativa so koja Go{ev e obvinet za zlou-potreba na zakonskite propisi, se naveduva deka povodot e likvidaci-jata na Makedonska banka, za koja podnesuva~ite na interpelacijatasmetaat deka e nonsens koga stanuva zbor za pozitivni gotovinskitekovi i istovremeno profitabilna banka.

STR.31

DOMINANTNA AKCIJAT ANA KOMERCIJALNA BANKADominacijata na Komercijalna banka be{e ostvarena vo petokot koga seistrguvaa 3.090 akcii, a vkupno vo trite trgovski dena bea istrguvani0,16% od glavnicata na bankata so prose~na cena od 6.839 denari, {tovo sporedba so prethodnata nedela pretstavuva pad na cenata od 0,2%.Spored ostvaren promet od 8,9 milioni denari, na vtoro mesto eAlkaloid, ~ija{to akcija zabeleà pad na prose~nata cena od 1,18%.

KAPITAL

STR.26

DALI ]E SE POVTORI RASTOT NA MAKERONSKATA BERZA I VO2008? Po~etokot na godinata e voobi~aen period zs utvrduvawe na (ne)uspe-hot na site eknomski institucii vo prethodnite 12 meseci, pa taka i naberzite. Najlo{ rezultat od site regionalni berzi minatata godinapokaàla Bawalu~kata berza, ~ij {to indeks na najpikvidni kompanii,BIRS, i pokraj blagiot porast vo dekemvri, no nivo no cela 2007,oti{ol vo minus za 11,1%.

STR.28

MAKPETROL ME\U ÊTIRITE NAJTRGUVANI SO PROMET OD SAMO70 ILJADI EVRA Co promet od samo 4,6 milioni denari ili 73 iljadi evra, akcijata naMakpetrol vleze me|u ~etirite najtrguvani na po~etokot na godinava.Niskoto nivo na trguvawe ne e neobi~no za ovoj period od godinata, soogled na toa deka investiciskite fondovi, kako najgolemi dvigatelina berzata vo 2007, gi sreduvaat svoite bilansi i se podgotvuvaat zanovi vloùvawa.

STR.29

BUGARSKIOT ALFA FINANSISKI HOLDING GO KUPUVA I BROKER-SKOTO DRU[TVO EUROBROKER?!Spored neoficijalnite informacii do koi dojde Kapital prvi~niotdogovor za prezemawe na 51% od kapitalot na Euro-broker od stranana bugarskata finansiska grupacija e ve}e postignat.Dosega{niot sopstvenik na brokerskata ku}a Dragan Lasi}, navodno }ezadrì sopstvenost na nad 49% od akciite i relativno golema kontro-la vrz upravuvaweto so dru{tvoto.

STR.33

MBI-10 JA PO^NA GODINATA SO PADVo prvite tri dena na trguvawe vo novata godina, indeksot naMakedonskata berza zabeleà pad od 1,2%. Skratenata berzanska ne-dela ne donese ni{to spektakularno vo pogled na prometot i cenite naakciite, {to e i o~ekuvano za po~etok na godina.

STR.34

NE PLANIRAME DA KUPUVAME DRUGI BANKI VO MAKEDONIJABo najava e dokapitalizacijata no Nova Qubqanska banka vo iznos od300 milioni evra. Na koj na~in }e se realizira kapitalizacijta i za{to }e bidat nameneti sobranite pari?NLB u{te vo 2007 godina se dokapitalizira{e so 100 milioni evra.

STR.37

ZEMJODELSKI KREDITI SO KAMATA OD 4%Invest banka od Skopje po~na so plasman na sredstvata {to gi obezbe-di Vladata vo vkupen iznos od 8,2 milioni evra, nameneti za finan-sirawe ko individualni zemjodelci i pravni lica koi se zanimavaatso zemjodelstvo.

STR.45

PROKREDIT BANKA JA IZDADE PRVATA KORPORATIVNA OBVRZNI-CANa krajot na minatata godina ProKredit bankata ja izdade prvataemisija na korporativ na obvrznica. Stanuva zbor za prva emisija nakorporativni obvrznici {to ja izdava edna banka vo Makedonija.Iako izdavaweto na korporativni obvrznici e redovna praksa vo dru-gite ekonomii od regionot i po{iroko, za Makedonija toa za àl eretkost.

Str.46

MAKEDONIJA GI DOBI PRVITE INVESTICISKI SOVETNICIZgolemuvawe na informiranosta na potencijalnite investitori zasostojbite na pazarot za hartii od vrednost i sledeweto na berzan-skite spu~uvawa se dep od obvrskite na investiciskite sovetnici, koiv~era gi dobija diplomite za uspe{no zavr{ena obuka.

MAKEDONSKO SONCE

STR.26

PROFITITE POPRIVLE×NI OD RIZIKOTIako krajot na minatata godina donese odredena stagnacija, sepak seo~ekuva doma{niot pazar na kapital vo 2008 godina da stane zna-~itelno pointeresen, kako za potencijalnite stranski, taka i zadoma{nite akcioneri. Vsu{nost, site gra|ani koi raspolagaat so slo-bodni sredstva moàt svoite pari namesto vo banka (na kni{ka) da givloàt vo akcii na kompanija po sopstven izbor, koi }e gi kupat poponiska cena, a }e gi prodadat po poskapa, pri {to }e zarabotat vo raz-likata.





Documents

MKIBN20080114-0005L