Mina Hirsman

Umetnika etrt Gornji trg

diplomsko deloMina Hirman

Umetnika etrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije obmoja v Ljubljani

diplomska naloga Umetnika etrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije obmoja v Ljubljani

mentor prof. Milo Florijani u.d.i.a.somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a.konzultantka za statiko Ia Pliberek u.d.i.g.

diplomantka Mina Hirmanleto vpisa 2003-2004leto izdelave diplome 2012

Fakulteta za arhitekturo Univerza v LjubljaniLjubljana, maj 2012

uvod

razmislekidejareferenca

umetnost

ideje in referenni umetniki in arhitekturakot revitalizator v Ljubljani

lokacija

izbirazgodovinasedanjostprihodnost?

koncept

umetnost + lokacijaprostorprogramizborintervencije

intervencije

osnovna naelacelota - narti obmoja 1:500, vtisi, tehnini seznam, fotografije maketeprimer - naela, narti 1:50, 1:20, konstrukcija, prostorski prikazi

povzetek

zahvala

viri in literatura

456

7

8101113

16

17181925

26

2728303236

37

384159

67

68

69

3kazaloI don`t seek, I find. Pablo Picasso

diplomska naloga Umetnika etrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije obmoja v Ljubljani mentor prof. Milo Florijani u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hirman leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Zakaj je (sodobni) muzej vedno velika nova stavba?Zakaj sredie mesta revitalizirajo samo novi butiki, lokali,stanovanja?

Zakaj bi bil obisk muzeja edini nain stika loveka z umetnostjo?Ali bi lahko konzumiranje umetnosti postalo stalno, subtilno, do mere nenamerno, prijetno doivetje?

Ali je mona zdruitev: muzej v obstojeem tkivu inkonzumiranje umetnosti v vsakdanjem ivljenju?

Why is it that people don`t dance in the streets today? Christopher Alexander, A pattern language,1977

4uvod razmislek


Revitalizacija pozabljenega obmoja s pomojo umetnosti: umetnost predstavlja snov, vlito v obmoje, ki zapolni vrzeli, povee ter oivi obmoje in ga ivega tudi ohranja.

obmoje iva celotaumetnost

5uvod ideja


main outside stage

outside scene zone

theatre hall

foyer - connection zone

3D_zone view

FRONT VIE W UP VIE W

3 di f ferent

outs ide

sett ings

become f loor

for one main

outs ide stage

the new

theatre objec t

i s a stage a lso

for the outs ide

areas

the holes in the

roof create

occasional with

dayl ight

i l luminated

stages

underneath

ELEMENTS

exist ing

surrounding

+ new stage

exist ing f loor

+ new stage

+ wal l

exist ing stage

+ new f loor

exist ing

surrounding

+ new f loor

+ roof

exist ing f loor

+ new stage

exist ing f loor

+ new wal ls

exist ing

surrounding

+ new f loor

+ stage


3 di f ferent

outs ide

sett ings

become f loor

for one main

outs ide stage

the new

theatre objec t

i s a stage a lso

for the outs ide

areas

the holes in the

roof create

occasional with

dayl ight

i l luminated

stages

underneath

ELEMENTS

exist ing

surrounding

+ new stage

exist ing f loor

+ new stage

+ wal l

exist ing stage

+ new f loor

exist ing

surrounding

+ new f loor

+ roof

exist ing f loor

+ new stage

exist ing f loor

+ new wal ls

exist ing

surrounding

+ new f loor

+ stage


3 di f ferent

outs ide

sett ings

become f loor

for one main

outs ide stage

the new

theatre objec t

i s a stage a lso

for the outs ide

areas

the holes in the

roof create

occasional with

dayl ight

i l luminated

stages

underneath

ELEMENTS

exist ing

surrounding

+ new stage

exist ing f loor

+ new stage

+ wal l

exist ing stage

+ new f loor

exist ing

surrounding

+ new f loor

+ roof

exist ing f loor

+ new stage

exist ing f loor

+ new wal ls

exist ing

surrounding

+ new f loor

+ stage

Marca 2009 je v okviru projekta TACE (Theatre architecture in central Europe) s sedeem v Pragi, potekala mednarodna tudentska arhitekturna delavnica Visions and Possibilities. Naloga je zahtevala premislek in umestitev novega gledalia v strogi center mesta Ljubljane, in sicer Knafljev prehod. Izmed prispelih nalog je 4 lanska strokovna komisija iz sveta arhitekture in scenskih umetnosti, izbrala nao reitev kot najboljo.Ukvarjali smo se z obutljivim javnim mestnim prostorom, ki je vsakdanji prostor slehernega meana. Razvoj kulture in njene arhitekture je osnova za razvoj mesta. Neizkoriene mestne povrine zahtevajo temeljit premislek. Predlagana konkretna reitev je bila odmevna tako pri nas kakor tudi v tujini. Predstavitve so vodile v konstruktivne diskusije in potrjevale izvirnost ter unikatnost naloge.

eleli smo ustvariti prostor, ki vzbuja kreativnost pri umetnikem ustvarjanju in omogoa odprte monosti za njegovo porajanje. To vodilo je bil temelj naega koncepta, v katerem se implementira razprena in fleksibilna zasnova. Teater se tako ne omejuje le na teater kot stavbo, ampak zavzame iro lokacijo, celoten kare, v kateri se vzpostavi vrsta scenskih odrskih monosti. Hkrati zasnova ne eli specifino definirati nainov in namenov uporabe teh monosti, ampak le omogoiti, da se prostor teatra vzpostavi sam. Trajnostni pristop se kae v minimalnih ruitvah in novogradnjah, v najveji moni meri gre za prenovo obstojeih objektov, katere zavzame nov program. Rezultat je trajnostna in celostna ureditev in poivitev kareja, ki postane Gledaliko mesto.

Glede na finanno nestabilne ase, ko vsi veji arhitekturni in gradbeni projekti ostajajo v obliki nedokonanih gradbenih jam ali celo le kot narti ostajajo v predalih, je definitivno potreben nov pristop. Prenova obstojeih objektov ter temeljito , premiljeno in obutljivo raziskovanje in branje obstojeega stavbnega tkiva in prostora so zato neizogibni. Ravno v tem se kae izvrstnost in pomembnost naloge, ki temeljito razie obstojei prostor in nato s im ve prenovami in im manj ruitvami in novogradnjami v mestno jedro umesti pomemben program, kakrne ponavadi umeamo v velike, nove, drage objekte.

avtorji: Alen Hausmeister, Mina Hirman, Ale Kacin, Jana Kocjan, Katja Loarmentorja: prof. Milo Florijani, Mitja Zorc

tloris pritlija 1:2000osebni arhiv

maketa; prizoria in objektiosebni arhiv

koncept; gledaliko mestoosebni arhiv

6uvod referenca


ideje in referenni umetniki in arhitekturakot revitalizator v Ljubljani

Pravzaprav je umetnost bolj dialog kot stalie. Olafur Eliasson, Oris, t.51, Art is Frictional, 2008

7umetnostAli je umetnost lahko primerno sredstvo revitalizacije?


Ideje avantgarde

Avantgardno gibanje v umetnosti je bilo zaznamovano z razmislekom o vplivu galerij, muzejev in zbirateljev na umetnost. Umetnostni zgodovinar in direktor muzeja v Hannovru, Alexander Dorner, kot eden glavnih akterjev tega asa, je celo ivljenje stremel k zblianju umetnosti in vsakdanjega ivljenja. Verjel je v aktivno vlogo moderne umetnosti (umetnost mora pustiti vtis) in transformiral razstavne koncepte. Umetnost je definiral kot osvoboditev za umetnika in tudi za razgledanega opazovalca. S pojavim novih umetnikih zvrsti tako umetniki izdelki niso ve zgolj predmeti aenja in poelenja ali celo ostanki preteklosti, temve predstavljajo osnovo za razvoj javnih razprav oz. predstavljajo katalizatorje za nove naine gledanja in dojemanja sveta. Zato tudi muzej ne more ostati muzej v tradiconalnem pomenu. Ne more ostati monumentalna palaa preteklosti, ki umetnika dela zgolj hrani in prezentira. Muzej v prihodnosti bi kot objekt iz arhitekturnega vidika moral biti zasnovan funkcionalno, fleksibilno z uporabo sodobnih materialov. Korenitih sprememb pa bi bil potreben tudi iz konceptualnega vidika, z vidika ustanove, saj bi moral delovati kot arie produciranja novih idej in energij.

8umetnost ideje in referenni umetniki


Jannis Kounellis

V svoja dela vkljui najdene predmete, ive ivali, ogenj, prst...Namesto slikarskega platna uporabi okno, vrata, okvir postelje, celoten galerijski prostor...Uporablja nove materiale kot je dim, oglje, meso...Galerijsko okolje zamenja z zapuenim historinim ali industrijskim.

Inga Cholmogorova

Njene instalacije in preformansi so odziv na dano stanje. Ustvarja okolja s katerimi poudarja nevidne obstojee danosti, spodbuja interakcije opazovalca in nove naine dojemanja.V svojem delu se ukvarja s spremenljivo naravo stvari in konceptov, asa in prostora, lepoto, nestalnostjo in spominom.

Matej Andra Vogrini

Pozabljeni prostori in njihov zgodovinski kontekst izoblikujejo nosilno misel posameznega dela, ki jo poudari s ponavljanjem.Lokalne prebivalce skua spomniti na njihovo pozabljeno zgodovino.Proces realizacije, ki ponavadi pomeni zahtevno fizino delo, umetniku predstavlja vztrajnostni preizkus in vkljuuje irok spekter ljudi.

Jannis Kounellis: Brez naslova; Galleria Mario Pieroni, Rim; 1980http://historyofourworld.wordpress.com/2010/03/03/jannis-kounellis/

Inga Cholmogorova: Respiration; Amerika building, Atlas complex Arena, Amsterdam; 2009http://www.cholmogorova.com/

Matej Andra Vogrini: Peka kuc; Galerija kuc, Ljubljana; 2009http://liverpoolbiennial.adatabase.org/index.php/objectui/type,vra.vraagent/id,1103

9umetnost ideje in referenni umetniki


Centre Georges Pompidou

Objekt arhitektov Piana, Rogersa in Ranchinija, je bil v 70ih letih zasnovan kot gonilna sila revitalizacije mestnega sredia Pariza. Zasnovan od znotraj navzven, konstrukcija, komunikacije in instalacije se umaknejo na obod stavbe in v notranjosti puajo fleksibilne, velike, odprte razstavne prostore.

Sodobni muzeji in galerije so prevekrat bleee arhitekture, ki dajejo vtis da elijo preglasiti svojo vsebino. Za mesto pomenijo turistino znamenitost, programsko pa so postali urbana komunikacijska sredia s komercialimi programi. Notranji prostor muzeja sodobne umetnosti je prilagojen novim zahtevam, je performativen prostor.

Palais de Tokyo Ravno tako v Parizu, leta 2001, v drugo, pod taktirko arhitektov Lacaton in Vassal, z minimalnimi posegi in sredstvi, uspeno prenovljen objekt. Znotraj surove lupine objekta nastane platforma sodobne umetnosti, javni prostor v stiku s sodobno produkcijo, namenjen izmenjavi idej in zblianju umetnosti in vsakdanjega ivljenja.

Centre Georges Pompidou; Piano, Rogers, Ranchini; Pariz; 1977 http://www.conservapedia.com/Richard_Rogers

Palais de Tokyo; Lacaton Vassal; Pariz; 2001 http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=20&idi=1081

10umetnost in arhitektura


Zona Tortona Milano in Bologna Art fiera

Ulice Milana v vsako leto v asu Milanskega pohitvenega sejma zaivijo. Razlog za to so tevilni dogodki v sklopu Zone Tortone ki obsega tevilne razstavne in zabavne dogodke v mestnih trgovinah, lokalih, hotelih, zapuenih prostorih itd.

Podobno dogajanje se zgodi v Bologni v asu umetnostnega sejma, ko so mestne galerije in muzeji odprti dolgo v no, ko izbrana dvoria in lokali v starem mestnem jedru postanejo razstavni prostori.

Gronjan in Izola

Staro istrsko naselje Gronjan je e od leta 1965 poznano kot mesto umetnikov. V okviru revitalizacije so tevilne zapuene hie dali v uporabo umetnikom iz Slovenije, Hrvake in Vojvodine, ki so hie preuredili v slikarske ateljeje in galerije. Poleg tega se tukaj vsako leto zvrstijo tevilni raznovrstni kulturni dogodki, od Extempora pa vse do klasinih in jazz koncertov.

S podobnim pristopom so se lotili oivljanja starega mestnega jedra v Izoli. Pritlija v lasti obine so za simbolino najemnino 1 eura na leto oddali v najem umetnikom. Rezultati e niso znani.

Soho in Chelsea

V zapuenih industrijskih prostorih v predelu Soho v New Yorku so se v 60. letih naselili socialno ibkeji umetniki, ki so odprte in svetle prostore spremenili v ateljeje in stanovanja. Z umetnikim utripom je pozabljeno obmoje oivelo. Kot je pojem lofta kot bivalnega prostora, sasoma postal sinonim sodobnega ivljenja v zahodnem svetu, tako je tudi prej nezaeljeno obmoje kmalu postalo eno najdrajih. Danes si bivanje tukaj lahko privoijo le najpremoneji. Umetniki so si bili tako e v 90. letih prisiljeni poiskati alternativo. Nali so jo v opuenih skladiih zahodnega dela etrti Chelsea, ki danes prepredeno s tevilnimi galerijami predstavlja pomembno sredie sodobnega umetnikega sveta.

Gronjan; ulice Gronjana; 2010 http://lidijazizic.com/wp-content/gallery/groznjan/groznjan-istra-by-lidija-zizic-13.jpg

Izola; ORTO-Tape art; 2010 http://www.arhivo.com/lepljiva-umetnost-na-nasih-ulicah

Zona Tortona; Milanski sejem, Milano; 2010http://www.ilovezonatortona.com/2010/04/zona-tortona-bilancio-positivo-per-il-fuori-salone-2010/

Bologna art first; Bologna arte fiera; Paolo Icaro; Cardo e Decumano; Cortile Palazzo d'Accursio (Piazza Maggiore), Bologna; 2011http://www.artefiera.bolognafiere.it/imageserver/gallery_big/files/immagini//2011//bologna_artfirst2011//IMG_4_Paolo_Icaro.JPG

The New York Earth room; Walter De Maria; Soho, NYC; od 1977 http://www.nycgo.com/venues/walter-de-maria-the-new-york-earth-room

11umetnost kot revitalizator


Metelkova mesto

Leta 1993 se je podobna zgodba kot v Kbenhavnu, eprav v precej manjem obsegu, zgodila tudi v Ljubljani. Bive vojake objekte v centru mesta so zasedli brezdomci, umetniki in aktivisti. Nastalo je Metelkova mesto, ki je danes pomembno sredie umetnikega in rokodelskega ustvarjanja, politinega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s podroja glasbe, gledalia, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znano je kot sproen in navdihujo druabni prostor, ki poleg pestrih druabnih prostorov gosti tudi tevilne aktivne umetnike in rokodelce, ki s svojimi deli zaznamujejo prostor.

Christiania

Ograje zapuenega in slabo varovanega predela danske prestolnice z izpraznjenimi vojaki objekti in obzidjem, so leta 1971 podrli okoliki prebivalci in v njem uredili igrie za otroke. Kmalu so ga zavzeli in naselili tudi brezdomci, umetniki in aktivisti, tudi kot protest proti Danski vladi in predragemu trgu nepreminin. Obmoje veliko 34 hektarov se je osamosvojilo in vzpostavilo lastne zakone, televizijo, radio, postalo svetovna atrakcija, skratka novi prebivalci so obmoje in objekte reili pred propadom in mu vdahnili ivljenje. Oivitev Christianie je pritegnila tudi tevilna podjetja, tukaj se danes nahajajo raznolike originalne kavarne, restavracije, obrtne delavnice itd.

Manifesta

Evropski Bienale sodobne umetnosti, ki cilja na manja aktivna in zanimiva sredia. Prireditev naj bi izbranemu srediu pomagala razviti in ire uveljaviti lokalne potenciale, obenem pa naj bi ti potenciali in ustvarjalna energija teh mest pomagali sami Manifesti, da postane zanimiv in inovativen dogodek. Poleti 2000 je Manifesta 3 potekala v Ljubljani.

Manifesta: 3; Metelkova mesto, Ljubljana; 2000http://m.delo.si/clanek/150859

Christiania; Kbenhavn, Danskahttp://blog.hostelbookers.com/travel/christiania-city-guide/

Metelkova mesto; Ljubljanahttp://ljubljanski.projekti.si/kulturni-kare-na-metelkovi-in-akademije-na-roski.aspx

12umetnost kot revitalizator


12

3

4

5

67

8

9

11

10

12

1314

15

18

19

20

16 17

15 Mestna Galerija Ljubljana 1 16 Krakovski nasip17 Arhivski park18 Galerija in drutvo KUC

nova aria:

2 MSUM - Muzej sodobne umetnosti3 Center sodobnih umetosti Rog9 rezidenni center vicarija20 Umetnike akademije

19 umetniki predel Gornji trg

izbrana obstojea aria:

1 Metelkova mesto - KUD Mrea, Galerija Alkatraz, Zavod SCCA4 Galerija Kapsula5 Mala Galerija6 Muzej moderne umetnosti - Moderna galerija7 Jakopievo sprehajalie8 Mednarodni grafini likovni center10 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje11 Kulturni center Tobana 00112 Jakopieva galerija13 Galerija Vigalica14 Mestni Muzej Ljubljana

Kulturni kare ikaBeigrajska galerija 1, 2digitalni ortofoto posnetek Ljubljane

https://urbanizem.ljubljana.si/urbinfoweb/

13umetnost v Ljubljani


Moderna galerija

Eno monejih ari je Moderna galerija. Od leta 1994 dalje v Moderni galeriji poteka U3 - trienale sodobne slovenske umetnosti. Zamiljen je tako, da vsaki prikazuje trenutne razmere v sodobni slovenski umetnosti skozi subjektivni pogled gostujoega kustosa, ki izbere dela za razstavo. Na trienalih se izmenjujejo slovenski in tuji kustosi. Razstavo spremljajo performansi, projekcije filmov, pogovori in javna vodstva. Sve in sodoben pristop Moderne galerije se kae tudi s tevilnimi eksperimentalnimi umetnikimi dogodki med katerimi je tudi The Lovest: galerija se prelevi v klub in umetniko delo je zabava z dj-ji, performansi, ivo glasbo, snemanjem filma in e im

Jakopievo sprehajalie

V bliini Moderne galerije, v mestnem parku Tivoli se nahaja promenada Jakopievo sprehajalie. Z letom 2008 je bil tu urejen stalni razstavni prostor oz. galerija na prostem, dostopna preko celega dne in aktivna preko celega leta. Gre za preplet ne le razstavnega in javnega prostora, temve za poskus v zblievanju umetnosti in vsakdanjega ivljenja.

Galerija in drutvo KUC

Ena najvidnejih nevladnih organizacij neprofitnega znaaja kulturno-umetnike produkcije v Sloveniji, s statusom drutva, ki deluje v javnem interesu na podroju kulture. Njegovi zaetki segajo v prvo radikalno tudentsko gibanje v Ljubljani leta 1968, formalno pa je bil ustanovljen leta 1972. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je KUC predstavljal enega vodilnih spodbujevalcev, zdruevalcev in promotorjev alternativne kulture. Pomemben del delovanja KUC-a predstavlja tudi vkljuevanje mlajih in perspektivnih ustvarjalcev v kulturno dogajanje ter ustvarjanje razmer, v katerih bi mladi lahko aktivno preivljali prosti as.

U3: 6. trienale sodobne slovenske umetnosti; Moderna galerija, Ljubljana; 2010http://www.siol.net/Kultura/Dogodki/2010/06/Na_U3__razmisljanja_o_realnosti_in_realizmu.aspx

Jakopievo sprehajalie: razstava Zemlji na koo pisano, Ljubljana; 2011http://nepremicnine.si21.com/Razstave_-_predavanja/Zemlji_na_kozo_pisano.html

KUC: Dobimo se pred kucem; Stari trg, Ljubljana; 2006http://www.egoxmass.com/scena/default.asp?ItemID=70&cid=3



Center sodobnih umetnosti Rog

V Tovarni Rog, opuenem industrijskem objektu nekdanje tovarne koles, ki so si ga leta 2006 prisvojili alternativni umetniki in aktivisti, eli MOL urediti center sodobnih umetnosti. Programsko bo center usmerjen na podroje vizualnih umetnosti, kreativnih industrij, nartovana so razstavia, venamenske dvorane, umetniki ateljeji ter raziskovalne in pedagoke dejavnosti. Gre za novo ustvarjalno, umetniko in socialno arie prestolnice. Zasebni del projekta zajema stanovanjski, hotelski in poslovni del. Projekt je vpet v evropski projekt petih mest Second Chance, ki spodbuja kvalitetno prenovo opuenih industrijskih predelov mest, s poglobljenimi analizami, izmenjavo znanj in spoznanj itd.

Kulturni center Tobana 001

Sredi leta 2011 je ponudbo Muzeja in galerij mesta Ljubljane dopolnil Kulturni center Tobana 001. Gre za prenovo objekta, v katerem so bili neko pomoni prostori Tobane tovarne (pralnice itd). Prenova je zanimiva s trajnostnega in kulturno varstvenega vidika, urejanja degradiranih mestnih povrin, pomeni pa tudi simbolno prvo dejanje v izgradnji novega mestnega kvarta Tobana mesto. Poleg novega razstavnega prostora je Mestna galerija dobila tudi garsonjero za rezidenne umetnike, zgornje nadstropje pa je namenjeno stalni zbirki Tobanega muzeja.

Kulturni center Tobana 001; Tobana, Ljubljana; 2011http://www.rtvslo.si/kultura/novice/kulturni-center-tobacna-001-v-rokah-mesta-ljubljana/240516

Center sodobnih umetnosti Rog: prvonagrajeno nateajno delo; MX - SI architectural studio; Ljubljana; 2008http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=32



izbirazgodovinasedanjostprihodnost?

A lifeless street is like an empty theater: something must be wrong with the production since there is no audience.Jan Gehl, Cities for people, 2010

16lokacijaKakno je izbrano obmoje?


Le nekaj sto metrov oddaljen od mestnega dogajanja in turistinega utripa, v osrju kulturnozgodovinsko najbogatejega dela slovenske prestolnice, a vendar Gornji trg ne uspe zaiveti kot bi se za tak predel spodobilo. Zanimivost in ambientalno pestrost obmoja al preglasi zaparkiranost ulice, tevilna zaprta in prazna pritlija, ter propadajoi in zapueni objekti.

Ljubljanski gri

Ljubljanica

Karlovka cesta

Ljubljanski gri

Stara Ljubljana

izbrano obmoje

osebni arhiv

17lokacija izbira


irino. Na dananjem Gornjem trgu 15, bivi reduti, je zgrajeno olsko poslopje, zgrajena je tudi Samassova vila.

20.stoletje

Ob prelomu stoletja se mnoijo nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omreje (1898), tramvaj (1901), prvi kino (1907), v mesto pripelje prvi avtomobil itd. Gre za zlato obdobje mesta, ki traja do konca Dravske banovine. Maks Fabiani izdela nov urbanistini nart mesta. Med drugim Fabiani zgradi tudi novo entjakobsko upnie in fasado deklike ole na zaetku Gornjega trga.1913 je zgrajen dananji betonski entjakobski most, med abjakom in Krakovim je postavljena zapornica za uravnavanje Ljubljanice, kasneje premaknjena na pico. Z razpadom AO monarhije 1918 postane Ljubljana politino, upravno in kulturno sredie Slovenije, v okviru Kraljevine SHS. tevilo mestnega prebivalstva hitreje naraa, mesto se iri. V asu med vojnama arhitekturo mesta zaznamuje domaa ola, glavni protagonist je Joe Plenik. Med njegovimi tevilnimi posegi, ki mestu pustijo neizbrisen peat, so tudi ureditve bregov Ljubljanice, ureditev Levstikovega trga (zelenica z vodnjakom in Marijinim stebrom), ureditev poti na grajski gri in okolice cerkve sv. Florijana, ureditev nekdanjih grajskih utrdb in sprehajalia na ancah itd. Tik pred 2. svetovno vojno se na izteku Gornjega trga zgradi javno zaklonie v grajskem griu. V zaetku 50h let zanejo kopati grajski predor, ki povee Prule in Poljane, nasilno pa preree Karlovko cesto in degradira Samssovo vilo. Za razbremenitev Gornjega trga in boljo prometno povezavo proti Dolenjski, 1962 Karlovka cesta preseka Hrenovo, Rono ulico in Voarski pot. Staro mestno jedro je razdeljeno na Gornji trg in pozabljen abjak. Povezave od brega Ljubljanice do vznoja gria so prekinjene. Iznii se tudi Levstikov trg. Po nartih arhitekta Borisa Kobeta je zgrajen cestni portal, ki ohranja potezo Rone ulice in namiguje na prekinjeno povezavo abjaka in Gornjega trga.Po drugi svetovni vojni je Ljubljana politino, kulturno in gospodarsko sredie Slovenije, s hitrim razvojem industrije, obrti, trgovine, bannitva, gostinstva, turizma itd.1991 Ljubljana postane prestolnica neodvisne Republike Slovenije.

Emona

Okrog 30 p.n.. prihod Rimljanov in nastanek Emone. Poseljen tudi prostor izven vojakega obzidja, predvsem ob reki in vse do dananjega Levstikovega trga, Rone ulice in abjaka. Tod gre vicinalna cesta v proti vzhodu, ob kateri Rimljani pokopavajo mrtve.

Srednjeveka Ljubljana

V 10.stoletju med reko oz. porueno Emono in grajskim griem, na ostankih slovanskih seli, zane nastajati srednjeveka spannheimska Luwigana.V 13.stoletju se od treh z obzidjem loenih naselbinskih jeder (Stari, Mestni, Novi trg) gospodarsko in naselbinsko prvi najbolj razvije juni del, Stari trg, predel z ivahno menjalno in tranzitno trgovino, ki prevzame ves cestni promet.V 14.stoletju mesto dobi pravice deelnega srednjevekega mesta, postane pomembno prometno, gospodarsko in trgovsko sredie in je celotno obzidano, izbrano obmoje je v celoti znotraj obzidja. Starotrani si na trnem in semanjem prostoru, ki se odpira proti jugu, postavijo prvo cerkev, cerkev Sv. Jakoba. V svojem najirem delu Stari trg prehaja v Gornji trg, tu stoji vodnjak z lipo, in se vije ob vznoju grajskega gria ter se kona z mestnimi vrati Pisana vrata skozi katere se nadaljuje cesta proti vzhodu. Ljubljana pod Habsburani postane Laibach. Morfoloka struktura mesta, ulic in stavb, ki nastane v tem asu se je ohranila do danes. V 15. stoletju Ljubljano skuajo zavzeti Turki.

Renesansa

Ljubljana se v 16.stoletju uveljavi tudi v umetnosti in kulturi, dobi prvo srednjo olo, javno knjinico in tiskarno, postane sredie protestantizma. Mesto pokodovano v potresu 1511, se renesanno obnavlja in na novo obzida, kot gradbeni material sta uporabljena opeka in kamen. Lesene meanske hie in slamnate strehe so redkost.

Barona Ljubljana

V 17.stoletju je sredi dananjega Gornjega trga zgrajena cerkev sv. Florijana, v spomin na veliki poar 1640. To je as protireformacije in prihoda jezuitov. Ljubljana dobi gimnazijo, v mesto pridejo tevilni tuji stavbarji in kiparji (Francesco Robba) in baroni stil. Mesto dobi novo podobo z zdruevanjem, nadzidavami, prezidavami meanskih hi in preoblikovanjem fasad. Mestna uprava e predpisuje viino ostreij, ulino zazidalno stavbno rto itd. Prenovljene v svoji stavbni obliki, notranji ureditvi in okrasni opremljenosti, je tudi veina cerkva. 1677 je zgrajen Stiki dvorec, mestna rezidenca opatov cisterijanskega Stikega samostana. Jezuiti kupijo in podrejo 30 starotrkih hi in na njihovem mestu zgradijo samostan, kolegij, semenie in cvetlini vrt (Rona ulica). 1774 jezuitsko posest unii poar. Obmoje ostane nepozidano, na robu zraste Gruberjeva palaa, ob sv. Jakobu ostane trni prostor. V 18. stoletju rastejo manufakture, tobanih izdelkov v prostorih kaznilnice na abjaku, varilnica piva na Florijanski in Hrenovi ulici, livarna pred Pisanimi vrati, gospodarski pomen Ljubljane pa ostane na podroju tranzita. Konec 18.stoletja zanejo podirati mestno obzidje, obrambne stolpe in vrata, hie ter vrtovi od obzidju se zanejo iriti.

19.stoletje

V zaetku novega stoletja Ljubljana s prihodom Francozov za kratek as postane prestolnica Ilirskih provinc, dobi prvo visoko olo in drevored. Leseni most pri entjakobu je 1824 dokonan, promet stee preko Trga sv.Jakoba, po ozki Roni in Florijanski ulici ter dalje po Karlovki. Ureja se mestno tlakovanje, kanalizacija, izdelani so regulacijski narti reke. V Roni ulici ivi pesnik France Preeren, na abjaku je mestno kopalie. 1849 v Ljubljano iz Dunaja pripelje prvi vlak, 1857 je z eleznico povezana tudi s Trstom, povea se obrt, trgovina in tevilo prebivalcev, reni promet zane upadati. Nekdanja predmestja se zanejo zraati. 1895 mesto strese moan potres, ki porui 10% od priblino 1400 zgradb, pokoduje pa veino. Mesto obnavljajo predvsem avstrijski in eki arhitekti v neoklasicistinem in secesijskem slogu. V okolici cerkeve sv. Jakoba poruijo 15 hi, severni del Rone ulice razirijo na dananjo

fortifikacijski nart 1584B. Koroec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

srednjeveka LjubljanaB. Koroec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

1787B. Koroec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

leseni entjakobski mostB. Koroec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

Fabianijev nart 1895http://ppmol.org/urbanizem5/mainpager.php?get=123

trg sv. Jakoba1925D. Kladnik, Ljubljanske metamorfoze, 1991

18lokacija zgodovina


Nabor programa v obmoju je precej pester, od povsem zasebnih in za javnost zaprtih vsebin (zasebna stanovanja, upnijski dom), do kulturnih in izobraevalnih ustanov (vrtec, osnovna ola, Akademija za glasbo, drutva) in povsem komercialnih vsebin (sodobni hoteli, gostinski lokali, trgovine, lokali storitvenih dejavnosti, prodajne galerije...).V obmoju so prisotni tudi pomembni spomeniki (Herkulov vodnjak na Starem trgu, Marijin steber na Levstikovem trgu) in verski objekti (cerkev sv. Jakoba in sv. Florijana). Tudi zaklonie v grajskem griu se nahaja na koncu Gornjega trga.

Kljub vsemu naletimo tudi na prazna pritlija kot tudi cele objekte.

Program

kulturaizobraevanjeveragostinstvoprodajastoritvehotelstanovanjeprazno

V obmoju je e mo najti posamezne drobce umetnikega programa:

- galerija KUC, Stari trg 21,- galerija Feniks, Gornji trg 11,- razstavno prodajna galerija Luwigana, Gornji trg 19,- galerija in prostori Staroljubljanskega drutva Imago Sloveniae - Podo-ba Slovenije, Gornji trg 16,- Ropotarnica ole uporabnih umetnosti Famul Stuart, Gornji trg 24,- umetniki atelje v lasti MOL, Gornjem trgu 24,- umetniki ateljeji v lasti MOL, Gornji trg 44.

V bliini je zunanji razstavni prostor Arhivski park pred Gruberjevo palao.

1

7

4

23

5

8

9

6

1. Galerija in drutvo KUC; Stari trg 21osebni arhiv

7. Hotel Antiq; Gornji trg 3osebni arhiv

4. kavarni Repeate in Clementina; Gornji trg 23 in 25osebni arhiv

9. prazen objekt; Gornji trg 29osebni arhiv

3.upnijski dom; Gornji trg 21osebni arhiv

2.Akademija za glasbo; Stari trg 34osebni arhiv

8. stanovanje v pritliju; Gornji trg 32 - 36osebni arhiv

5. pletenine Dra; Gornji trg 9osebni arhiv

6. frizerski salon Studio Pramen; Gornji trg 42osebni arhiv

19lokacija sedanjost program


Noi v Stari Ljubljani in Jazz na Gornjem trgu

Tradicionalni mednarodni festival Noi v Stari Ljubljani in hkrati zakljuek festivala Poletje v Stari Ljubljani. Na ve prizoriih v starem mestnem jedru Ljubljane (npr. Cerkev Sv. Florjana, Gornji trg) se zvrstijo nastopi svetovno priznanih glasbenikov, predvsem s podroij jazz in etno glasbe. Program vkljuuje tudi plesne veere, otroke likovne delavnice ter slikarske razstave.V okviru mednarodnega festivala Poletje v Stari Ljubljani od leta 2009 naprej na obravnavanem obmoju poteka festival Jazz na Gornjem trgu. Dogajanje popestirijo nastopi tevilnih vrhunskih jazz glasbenikov, tako iz Slovenije kot tujine, ki se zgodijo kar sredi ulice.

Imago Sloveniae - Podoba Slovenije

Omenjena festivala sta plod delovanja neprofitne organizacije imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Ta je bila ustanovljena leta 1994 na podlagi Drutva za oivljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, ki je delovalo e od leta 1986. Gonilo organizacije je elja po celoviti revitalizaciji kulturne podobe starih slovenskih mestnih jeder, trgov, sakralnih objektov, gradov in muzejev ter vseh ostalih objektov kulturne dediine s pomojo ive kulture.Sede organizacije in Staroljubljanskega drutva se nahaja na obravnavanem obmoju, v pritliju stavbe na Gornjem trgu 16, kjer je urejena tudi razstavna galerija.

Jazz na Gornjem trgu; Gornji trg 18, Ljubljana; 2010http://www.imagosloveniae.net/?id=6

Jazz na Gornjem trgu; Gornji trg 18, Ljubljana; 2010http://www.visitljubljana.si/si/prireditve/21248/detail.html

Jazz na Gornjem trgu; Gornji trg 18, Ljubljana; 2011https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1685735557765&set=a.1685734677743.71403.1668956438&type=3&theater

20lokacija sedanjost dogodki


Umetnika trnica in Zajtrk ob Ljubljanici

Prvotno je bil projekt Umetnike trnice zastavljen kot niz umetnikih trgovin in ateljejev ravno na obmoju Gornjega trga. Uresnien je v okrnjeni obliki: vsako soboto od maja do oktobra Cankarjevo nabreje in evljarski most preplavijo umetnike stojnice. Izbor umetnikov je irok, na trnici pa svoja dela razstavljajo, prodajajo ter ustvarjajo in s tem obiskovalcem nudijo vpogled v proces ustvarjanja.V organizaciji KUD Pika iz Kamnika je leta 2007 na obmoju Levstikovega in Gornjega trga potekala galerija na prostem, Zajtrk ob Ljubljanici. Vsako poletno in zgodnjejesensko soboto so se tam zbrali slikarji, ki so svoja dela razstavljali in na licu mesta ustvarjali nova. Slikarjem so se lahko pridruili tudi turisti v likovni delavnici za turiste.

ProstoRo ter Pozabljena in (S)Lepa ulica

Ekipa ProstoRo je z dvema akcijama posegla na izbrano obmoje. Jeseni 2006 je v zakloniu pod gradom potekala modna revija Nogard in skuala ponavadi nedostopen prostor spremeniti v javnega. Decembra 2008 pa so vodnjaka na Gornjem in Levstikovem trgu zavarovali in okrasili. Obmoje je bilo predmet tudi dveh multimedijskih projektov oblikovalke Tanje Rade. Cilj obeh, je bilo oivljanje pozabljenega prostora, opozarjanje na njegove kvalitete in podaljanje prazninih sprehodov po Stari Ljubljani. Projekt je bil del praznine okrasitve Ljubljane 2008 in 2009 in je zajemal okrasitev ulice s poudarkom na dveh kritinih, zapuenih objektih Gornji trg 29 in Gornji trg 30.

ProstoRo: Modna revija Nogard; zaklonie pod gradom, Ljubljana; 2006http://prostoroz.org/slo/index.php?/projects/nogard/

ProstoRo: Vodnjaki; Levstikov trg, Ljubljana; 2008http://prostoroz.org/slo/index.php?/projects/vodnjaki/

Tanja Rade: Pozabljena; Gornji trg 29, Ljubljana; 2008http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042231637

Zajtrk ob Ljubljanici; Gornji trg, Ljubljana; 2007http://narocanje.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/261300

Umetnika trnica; Vid Sark, Ljubljanahttp://www.artmarket.si/index.php?path=o_projektu

ProstoRo: Modna revija Nogard; zaklonie pod gradom, Ljubljana; 2006http://prostoroz.org/slo/index.php?/projects/nogard/

21lokacija sedanjost dogodki


Evidentirani spomeniki so:

- profana stavbna dediina:meanske hie: Gornji trg 9, Gornji trg 10, Gornji trg 11, Gornji trg 13, Gornji trg 15, Gornji trg 17, Gornji trg 25, Stari trg 21, Stari trg 30, Stari trg 32upnie: entjakobsko upnie na Gornjem trgu 18dvorec: Stiki dvorec na Starem trgu 34- sakralna stavbna dediina:cerkev sv. Florijana, cerkev sv. Jakoba na Levstikovem trgu,- vrtnoarhitekturna dediina:Levstikov trg

nepremina dediina so nepreminine ali njihovi deli z vrednotami dediine, vpisani v register dediinekulturni spomenik (v nadaljnjem besedilu: spomenik) je dediina, ki je razglaena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaenega muzejaprenova je sklop razlinih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in kulturnega podroja, s pomojo katerih se ob ustreznem prostorskem nartovanju zagotovita ohranitev in oivljanje dediine

iz Zakona o varstvu kulturne dediine (ZVKD-1), Ur.l.RS t. 16/08, I.Splone odlobe, 3.len (definicije)

Kulturna dediina

Obmoje Gornjega trga je v Registru kulturne dediine evidentirano kot:- del spomenika Ljubljana - Arheoloko najdie Ljubljana, razglaenega z Odlokom o razglasitvi arheolokega kompleksa v ljubljanskih obinah za kulturni in zgodovinski spomenik (evidenna t.:329)- del naselbinske dediine Ljubljana- Mestno jedro (evidenna t.: 328) - del spomenika Ljubljana - Srednjeveko mestno jedro, razglaeno z Odlokom o razglasitvi srednjevekega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega gria za kulturni in zgod. spomenik ter naravno znamenitost (evidenna t.: 7589)

Kulturna dediinahttps://urbanizem.ljubljana.si/UrbinfoWeb/profile.aspx?id=Urbinfo2@Ljubljana

22lokacija sedanjost pomen


Manje prenove sicer skuajo zaceliti prostor in privabiti ljudi, vendar gre ponavadi al zgolj za kozmetine, strokovno neustrezne in celostno nepremiljene posege, ki obmoje le e dodatno degradirajo in uniujejo.

Za prepreevanje nadaljnega propadanja in neustreznih posegov je potreben nartni, celostno premiljen in usklajen pristop k revitalizaciji obmoja.

Teava je zagotovo tudi zakonodajne in e kakne druge narave, znailne za mesto Ljubljano, kjer po eni strani prihaja do prestrogega varovanja in omejevanja, po drugi pa nerazumnega dopuanja in popuanja, na alost prevekrat pri manj kvalitetnih projektih.

Med vzroke (in hkrati posledice), da obmoje ne zaivi spadajo:

- odbijajoa zaparkirnost ulice- neprivlana prazna ali zaprta pritlija- propadajoi zapueni objekti- nedostopna potencialno zanimiva dvoria in vrtovi

Zaradi splone neatraktivnosti in celostne neurejenosti tudi redki pozitivni poskusi oivitve ne uspejo zaiveti (npr. lokal Lars), e niso izredno originalni (npr. lokal Pri zelenem zajcu).

1

2

3

4

5

praznine vsaj v pritlijih stavb

3. nedostopni potencialno zanimivi vrtovi; Gornji trg 1-7osebni arhiv

2. neprijetna in odbijajoa zaparkirana ulica; Gornji trg 28-40osebni arhiv

1. propadajoi zapueni objekti; Gornji trg 13osebni arhiv

4. propadajoi zapueni objekti; Gornji trg 30osebni arhiv

5. primer prenove; Gornji trg 6osebni arhiv

23lokacija sedanjost problemi


Veina projektov je e bila izvedena, poleti 2011 se je tudi zakljuila obnova komunalne infrastrukture in obmoje je dobilo novo tlakovanje.

fotografije: dela dne 22.4.2011

ve o tem na http://ljubljanski.projekti.si/

Izmed tevilnih projektov v dobro mesta Ljubljane, nartovanih s strani MOL, je nekaj manjih predvidenih tudi za obmoje Gornjega trga:

- obnova vodovodov na Gornjem trgu - gradnja meteorne kanalizacije na Gornjem trgu- podzemne zbiralnice na Roni ulici in Gornjem trgu- obnova fasade objekta Gornji trg 27 v okviru projekta Ljubljana moje mesto- obnova vrtca pod Gradom, enota Stara Ljubljana: obnova elektrinih instalacij, ureditev novega oddelka, sanacija strehe in dimnika in ureditev sanitarij za nov oddelek, obnova sanitarij, kuhinje, pralnice in interventno popravilo kanalizacije.

obnova komunalne infrastrukture; april 2011osebni arhiv

novo tlakovanje; april 2011osebni arhiv

24lokacija sedanjost MOL


Turizem

Gornji trg ima velik potencial v smislu podaljanja turistine ponudbe starega mesta Ljubljane. Blinja Mestni in Stari trg namre spadata med glavne adute turizma Ljubljane. Turistina ponudba se zato poasi e iri v to obmoje, o emer najbolj zgovorno pria odprtje kar treh novih hotelov.Preden pa obmoje popolnoma podlee nepremiljeni prenovi zaradi potreb turizma, preden turistina ponudba postane edini karakter ob-moja, bi bil potreben temeljit in celovit premislek, katerega rezultat bi bil nastavek dovoljenih oz. smiselnih in preferiranih posegov in progra-mov v obmoju.

Razni projekti, iniciative, akcije ...

Gornji trg je (lahko) idealno ciljno obmoje raznih projektov, iniciativ, akcij, pobud, od civilnih do obinskih in mednarodnih, starejih e uveljavljenih in novejih, npr. Za mesto po dveh, Ljubljana moje mesto, Second chance, Urbact, itd. Posploeni cilji le-teh so:- ohranjanje starih mest, - spodbujanje uporabe javnega prometa, - izboljanje javnega prostora, - prenove degradiranih obmoij itd.

Za mesto po dveh: predlog preureditve Slovenske ceste; Ljubljana; 2009http://www.zamestopodveh.org/projekti/slovenska-ulica---zila-javnega-prometa

25lokacija prihodnost?


umetnost + lokacijaprostorprogramizborintervencije

Pri urejanju mesta in tudi na drugih podrojih ivljenja umetnost potrebujemo, saj nam pomaga razumeti ivljenje, pomene in pojasniti odnose med naim notranjim ivljenjem in ivljenjem okoli nas. Jane Jacobs, Umiranje in ivljenje velikih amerikih mest, 2009

26koncept

Kam in kako se lahko znotraj izbranega obmoja umetnost naseli?Kaj umetnost potrebuje?


Nadaljno se porodita novi vpraanji: Kam in kako se znotraj obmoja umetnost lahko naseli?Kaj umetnost potrebuje?

Umetnost je lahko s svojo prilagodljivostjo in ivostjo uspeen revitalizator prostora.

Pozabljeno obmoje sredi starega mesta, ki mu ne uspe zaiveti, potrebuje novo, fleksibilno vsebino.

Sledi logina zdruitev:revitalizacija pozabljenega obmoja s pomojo umetnosti, kjer ta predstavlja snov, vlito v obmoje, ki zapolni vrzeli, povee ter oivi obmoje in ga ivega tudi ohranja.

obmoje zacelitev obmojaumetnost

27koncept umetnost + lokacija


bi lahko ureditev tega obmoja predstavljala tudi dodaten dostop v umetniko etrt Gornji trg.

4 med Karlovko in Ljubljanico

Predel je z obravnavanim obmojem povezan z zgodovino. Predstavlja naslednji korak pri revitalizaciji starih mestnih predelov, s imer lahko Gornji trg zopet vzpostavi izgubljeno povezavo z Ljubljanico. Prvi korak v to smer je Mesarski most. Obmoje lahko tudi predstavlja monost iritve ali nadgraditve obmoja 2.

ire obmoje definirajo vstopi na Gornji trg (Stari trg) in zgodovinska dejstva (obmoje je bilo vasih del dveh karejev in je bilo tako povezano z Ljubljanico).Pri revitalizaciji zapuenega dela Gornjega trga ja zato potreben iri premislek. Obmoje lahko delimo na tiri dele:

1 spodnji del Gornjega trga

Predel je delno urejen, vendar predstavlja bolj zakljuek in zaokroitev Starega trga. Posegi v tem delu bi morali delovati kot atraktorji, ki vabijo in e kaejo karakter in dogajanje na zgornjem delu Gornjega trga.

2 zgornji del Gornjega trga

Glavno obmoje, najbolj potrebno revitalizacije obsega zgornji del Gornjega trga. S severne strani v zaledju grajskega gria, na jugu omejeno s Karlovko cesto.

3 Levstikov trg, Grudnovo nabreje in Rona ulica

Tudi to obmoje je absolutno potrebno prenove in temeljitega premisleka. Trenutno je povsem podvreno prometu, eprav ponuja precej zanimivih ambientov. Glede na skladnost programa (razstavni park pred Grubarjevo palao) in skoraj direktno povezavo z obravnavanim obmojem (objekt Karlovka vrata, Levstikov trg),

Levstikov trg

Karlovka cesta

Stari trg

Ron

a ulic

a

Hren

ova u

lica

Gornji trg

Gru

dnov

o na

bre

je

Voa

rski p

ot

Ulica

na gr

ad

Gal

luso

vo n

abre

je

pred

or p

od g

rado

m

5 25 50 100

28koncept prostor obmoje


Izhodia/cilji:

1. oiviti obmoje,

2. ohraniti obstojeo identiteto obmoja in tkivo v najveji moni meri,3. vkljuiti obstojei program,4. izkoristiti praznine in potenciale,

5. povezati obmoje v Umetniko etrt, v celoto s prepoznavnim karakterjem,6. navezava na Stari trg in komunikacija predela z okolikimi obmoji (Levstikov trg, abjak, Prule).

Sredia rabe prostora zrastejo v ivahnih, raznolikih etrtih... Taka sredia so e zlasti dragocena za identifikacijo s etrtjo, e premorejo kaj razpoznavnega, kar je ne samo simbol prostora, ampak tudi etrti. Toda sredia ne morejo sama nositi bremena identifikacije s etrtjo; po vsej etrti morajo biti posejane razline komercialne in kulturne ustanove ter spreminjajoi se in pestri prizori. Jane Jacobs, Umiranje in ivljenje velikih amerikih mest, 2009

prazno, pozabljeno obmoje

ivahno obmoje

OIVITEV PROSTORA

obstojei program, zevajoe praznine, pozabljeni potenciali

ohranitev tkiva, vkljuitev obstojeega programa, zapolnitev praznin, izraba potencialov

OHRANJANJE IN VKLJUEVANJE OBSTOJEEGA TER POLNITEV PRAZNIN

preko Gornjega trga se oivi e abjak

NAVEZAVA NA STARI TRG

Stari trgGornji trg abjak

Stari trg je ivo obmoje, Gornji trg in abjak samevata

preko Starega trga se oivi Gornji trg

praznina

umetnost

obstojee

obstojeepodporni program

podporni program

CELOSTNOST IN KOMUNIKACIJA Z OKOLICO

obmoje je povezano v prepoznavno celoto, komunicira z okolico in tako nakazuje na dogajanja v notranjosti

umetnost

29koncept prostor cilji


Na to se more odzvati izbor prostorov v obmoju. Prostori morajo biti pripravljeni na vse, primerni za razline naine uporabe, dopustiti morajo razline odnose med umetnikim delom in lovekom, omogoati morajo razlina doivetja.

Dandanes se umetnost znajde tako med stenami (muzeja) kot v zunanjih prostorih.V prostor se naseli za stalno, lahko se pojavi zgolj za trenutek, lahko se pojavi in izgine poasi. Obsega neomejen spekter izraznih tehnik.e potrebuje platno ga najde v tleh, na fasadi, na drevesu...Nabor uporabljenih medijev je irok.Umetnika dela so vizualno, zvono ali drugano utno doivetje.Poigrava se z naimi utili, poraja vpraanja, spodbuja razmislek ali pa je tam zgolj zato da je.Omejitev ni.Mono je vse.

Obmoje se oivi z umetnostjo, ki se jo razume kot ivo, stalno razvijajoo, spreminjajoo, skratka aktivno snov, ki obmoje ne le oivi temve ohranja ivo.

Jorge Rodriguez Gerada: Identity Series: Tina; objekt Obine ika, Ljubljana; 2009http://www.motamuseum.com/Production/Public%20Space%20Projects/identity-series-tina

Marina Abramovi in Ulay: Imponderabilia; Galleria Comunale d'Arte Moderna, Bologna; 1977http://www.x-traonline.org/current_articles.php?articleID=407

Richard Serra: xxxxxxxxxx; Gagosian Gallery, New York; 2011http://marybethrothman.wordpress.com/2011/11/20/art-objects-observed-richard-serra/

Francoise Schein: Subway map; sidewalk in Soho, New York; 1986http://www.wordsinspace.net/urban-media-archaeology/2011-fall/2011/11/12/map-critique-and-application/ Olafur Eliasson: The Weather Project; Tate Modern, London; 2003

http://artmarkets.wordpress.com/2011/03/11/the-artist-olafur-eliasson/

Anish Kapoor: Cloud gate; Millennium Park, Chicago; 2006inLuftwerk: Luminous Field; 2012http://www.archdaily.com/208761/luftwerk%E2%80%99s-luminous-field-lights-up-millennium-park/

ejla Kameri: EU/Others; Manifesta 3, Ljubljana; 2000http://www.sejlakameric.com/art/eu_others.htm

30koncept program


Poleg umetnikega je nujno potreben tudi t.i. podporni program. Ta prvega dopolnjuje in je precej splone narave (v muzeju so to ponavadi muzejske kavarne, trgovine, pisarne, depoji itd). Del tovrstnega programa se v obmoju e najde: razne trgovine, hoteli, prodajne galerije, kavarne in restavracije itd. Z uspeno vzpostavitvijo in zaivetjem umetnike etrti se podporni program spreminja in nadgrajuje (npr. odpiranje novih lokalov), zapolni preostale praznine v obmoju in tako nadaljuje revitalizacijo obmoja.

obstojei program/obstojei prebivalcipodporni programiumetnost/umetnikobiskovalci/ivljenje

Procesa prezentacije in konzumacije umetnosti zahtevata raznolike prostore, uporabne na razline naine, za razline namene:- obasne ali stalne razstave,- bolj ali manj konvencionalne razstave,- veliko ali malo tevilo ljudi,- bolj in manj intimen oz. direkten odnos med umetnikim delom in lovekom itd.

Produkcija umetnosti poleg primernih prostorov za ustvarjanje (ateljeji, delavnice itd) zahteva tudi bivalne (stanovanja za domae in gostujoe umetnike, rezidenni centri itd) in izobraevalne prostore (predavalnice, knjinice, mediateke itd). To v obmoju ohranja in vzdruje stalni umetniki utrip.

Kdaj obmoje postane Umetnika etrt?

Kadar v irem mestnem prostoru predstavlja pomembno in ivahno umetniko arie, sredie, srealie.Takrat v obmoju potekajo procesi:- prezentacije umetnosti,- konzumacije umetnosti,- in produkcije umetnosti.

prezentacija

konzumacija

produkcija

ustvarjalni prostori

bivalni prostori za umetnike

umetnost

podpora

kavarne in restavracije

pestri razstavni prostori

trgovinehoteli

pisarneknjigarne

izobraevalni prostori

prodajne galerije

stanje v prostoru: prazni objekti, nezanimivi programi, prazno obmoje... zaetek revitalizacije: umestitev programa - prihod ljudi nadaljevanje revitalizacije: vedno ve ljudi, vedno ve novega programa, vedno ve ljudi ...

UMETNIKA ETRT

31koncept program


Pester nabor prostorov omogoa:

- da v obmoju svoje mesto najdejo raznolike umetnike zvrsti oz. tehnike,- razline obutke in doivetja obiskovalcev.

Izbor konkretnih prostorov v obmoju temelji na zagotavljanju raznolikosti:

- v odnosu prostora do ulice,- v odnosu prostora do loveka,- iz vidika uporabnosti oz. kako vpliva na odnos umetnikega dela in loveka.

UMETNIKO DELO : LOVEK

pozicija umetnikega dela

PROSTOR : LOVEK

velikost umetnikega dela

odprtost/zaprtost prostora

velikost prostora

temnost/svetlost prostora

ULICA : PROSTOR

prostori loveka potegnejo iz ulice v razline globine obmojalovek na ulici

32koncept izbor


R isarna

Risarna

Prostori povezave s sosednjimi obmoji so tisti, kjer se bo lahko dogajanje na Gornjem trgu povezalo s sosednjimi: z ivahnim Starim trgom, Levstikovim trgom, abjakom in Prulami. Na teh mestih so moni in zaeljeni umetniki posegi.

KUC

GT4

GT11

GT7

GT25GT16

Antiq

Angel

Allegro

Luwigana

Sv.Florijan

pajzaZeleni zajec

GT44

zaklonie

GT39GT35Taverna

GT29

GT30GT34

GT20GT22

GT24

GT40

Valmarin

Repeate

Gornji trg 4pasaa proti atriju

Gornji trg 11terasast vrt

Gornji trg 7vrtna pload

Gornji trg 16vogal

Gornji trg 25balkon v nadstropju

Stari trg

Levstikov trg

abjak

Prule

Karlovka vrata

KUCdrutvo in galerija

Antiq hotelAngel hotel

Luwiganaprodajna galerija

Repeate bar

Imago Sloveniaedrutvo in galerija

Stari trg s Herkulovim vodnjakom

Gornji trg 13prazen objekt

Allegro hotel

Levstikov trg in Karlovka vrata

ClementinaImago

Feniksprodajna galerija

GT13Feniks

Clementina bar

Akademija za glasboO Janez Levec

Akademija

O

Slaiarna

GT18

Slaiarna pri vodnjaku

Gornji trg 18upnijsko dvorie

33


potencialni prostori umetnostiprostori programa podporeprostori povezave s sosednjimi obmojiopomba: vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice.

Pri izbranih prostorih programa podpore gre za obstojei program, ki lahko uspeno sodeluje in soustvarja Umetniko etrt: drutva, galerije, ateljeji, ole, gostinski lokali, hoteli itd.

Izbor potencialnih prostorov umetnosti sledi zahtevam na strani 32 in je bolj podrobno pojasnjen na strani 35.

Sv.Florijanvhodno stopnie

Gornji trg 24balkoni nad ozkim dvoriem

Gornji trg 29mansarda

Gornji trg 34dvorie z nadstrekom

Gornji trg 44vkopano pritlije

Gornji trg 30vmesna terasa

Gornji trg 35terasast vrt Gornji trg 39 in 39a

terasa nad trgom

Gornji trg 40podstreni prostori

zaklonie v grajskem griuzaklonini prostor

Gornji trg 22atrij s kletjo

pajzarestavracija

Ropotarnicadelavnica ole uporabnih umetnosti

ateljeji Gornji trg 44

atelje Gornji trg 24

Gornji trg 20terasa

Pri zelenem zajcubar

Valmarinrestavracija

abjak - Hrenova 5cestna fasada

Taverna Tatjanagostilna

iz smeri Prulcestne fasade

34koncept izbor


- velikost prostora, ki vpliva na mono tevilo ljudi v njem in na mono velikost umetnikega dela. Od lastnosti prostora je odvisen nain njegove uporabe:- velikost prostora vpliva na mono velikost umetnikega dela, - stopnja osvetljenosti, odprtosti in zgradba prostora vplivajo na mono uporabo, zvrst umetnikega dela in odnosa, ki ga lahko vzpostavi s lovekom.

Pri izboru potencialnih prostorov gre poleg iskanja raznolikih lastnosti, tudi za vkljuevanje zapuenih, neizkorienih prostorov in zanimivosti z vidika zgradbe prostora, ugotovljenih na podlagi doivljanja prostora pri zadrevanju na obmoju in pri pregledu nartov objektov (npr. balkon, klet, pasaa, vogal, terasa itd).

Prostori se razlikujejo v naslednjih lastnostih:- stopnji odprtosti oz. zaprtosti (popolnoma odprta pload, atrij brez nadstreka, prostor ob steni, popolnoma zaprt prostor itd),- stopnji osvetljenosti prostora (temano zaklonie, senni atrij, svetla terasa itd),- v relaciji prostora do ulice, kar pomeni da lahko lovek spozna in se vplete v razline plasti oz. globine obmoja (ulica, mansarda, vrt itd),

odprtost/zaprtost prostora: temnost/svetlost prostora: velikost prostora:relacija prostora do ulice: velikost umetnikega dela: pozicija umetnikega dela:

potencialni prostor:




Gornji trg 16vogal

Gornji trg 25balkon v nadstropju

Gornji trg 13prazen objekt

Gornji trg 18upnijsko dvorie

Sv.Florijanvhodno stopnie


Gornji trg 29mansarda

Gornji trg 34dvorie z nadstrekom

Gornji trg 44vkopano pritlije

Gornji trg 30vmesna terasa


Gornji trg 39 in 39aterasa nad trgom

Gornji trg 40podstreni prostori

zaklonie v grajskem griuzaklonini prostor

Gornji trg 22atrij s kletjo

Gornji trg 20terasa

35koncept izbor


Izbrani prostori naj postanejo zgostitve umetnikega utripa. Vmesni len med prostorom in umetnostjo predstavljajo intervencije. So osnova, podlaga umetnosti, kot okvir prihajajoi umetnosti. Hkrati pa so tudi stalni atraktorji, ki prostoru dajejo dodatno kakovost, neodvisno od umetnosti.Intervencije v prostoru so torej vzgib ne le za umetnike, temve vsakega posameznika. Z vplivom na naa utila, elijo v loveku vzbuditi obutke in raziskovanje.

intervencija deluje tudi brez umetnosti

umetnost se spreminja, intervencija ostajaintervencija predstavlja osnovo za umestitev umetnosti

36koncept intervencije


osnovna naelacelota primer

Arhitekturni izdelek ne sme postati transparenten v svoji utalitarni in racionalni utemeljenosti; obdrati mora nedosegljivo in skrito skrivno-stnost in nam s tem netiti domiljijo in ustva. Juhani Pallasmaa, Oi koe, 2007

37intervencijeKako prostori postanejo zgostitve umetnosti?


Prostora intervencije ne omejujejo, niti bistveno ne spreminjajo. Zgolj namigujejo, opozarjajo, obetajo. Vedno dopuajo iroko polje uporabe in razline interpretacije.

Na nivoju etrti raznolike intervencije ustvarjajo pestrost, privlanost in ivahnost.

Celovitost in prepoznavnost intervencij, ki kot novo preplavijo obmoje se dosee z uporabo enakega materiala.

Gornji trg prostorsko pripada iremu obmoju Stare Ljubljane, kar se najbolj zgovorno izkazuje z enotnim tlakovanjem iz granitnih kock.

Intervencije na to povezanost ne smejo vplivati. Zato so v tektoninem smislu v izbrani prostor subtilno poloene. Tektonika se izraa v odnosu med prostorom in intervencijo: prostor nosi intervencijo.

Razlinost izbranih prostorov vpliva na specifinost intervencij.

TEKTONIKA IN SPECIFINOST

CELOVITOST IN PESTROST

FLEKSIBILNOST

izbrani prostor

lepljenje intervencije v prostor

razline intervencije prepoznati kot celoto

odprta zasnova intervencij pua iroko polje uporabe

38intervencije osnovna naela


tiri stopnje gostote omogoajo razlino prepuanje svetlobe, pogledov ali kaknega drugega materiala (npr.trave). To pripomore k boljemu prilagajanju intervencije posameznemu prostoru oz. bolj smiselnemu in obutljivemu poudarku prostora.

Polna ploskev, ne prepua niesar, jasno zamejuje.Perforirana ploskev, e vedno opazno zamejuje vendar e nekoliko prepua.Pri zaporedju trakov je odnos polnega in praznega blizu izenaenega, poraja se vpraanje ali gre za polno na praznem ali za prazno na polnem.Mrea kot najbolj prosojna oblika je e vedno zaznana a skoraj popolnoma prepua.

Materialnost intervencij sledi ideji poloenosti v prostor. Pogoji kot so relativno hitra, enostavna in ista izvedba, neobutljivost in odpornost ter e omenjena ideja poloenosti botrujejo izboru kovine kot osnovnega materiala.

Izbor treh variant z razlinim izgledom, lastnostmi in ugledom omogoa vejo pestrost in bolji uinek:

- rjavno jeklo oz. korten, kot teak vendar mehak in minljiv,- medenina, kot dragocena, fina, prijetna in obdelovalna,- aluminij, kot lahek, oster, hladen in neuniljiv.

MATERIAL

korten:teak, mehek, minljiv

medenina :dragocena, fina, obdelovalna

aluminij:lahek, oster, hladen, neuniljiv

GOSTOTA

polna ploskev mreaperforirana ploskev trakovi



Kot e reeno je loevanje na zgolj eno vrsto utenja nesmiselno, saj je najbogateja izkunja ravno tista, ki jo obutimo simultano na ve nivojih. Namen delitve na tri osnovne tipe zato ni strogo loevanje in omejevanje dojemanja prostora, temve slui zgolj kot neka osnova, preko katere se zbujajo in draijo tudi ostale modalitete. Glavna misel, elja tega pristopa pa je ta, da se v sodobnem, odtujenem svetu, zaznamovanem s prevlado vizualnega, znova vzbudi in vzdrai tudi ostale ute. Da naa doivetja zopet postanejo bolj polna.

Kljub temu, da je dojemanje prostora rezultat kompleksnega prepleta razlinih utenj, posameznikovega znanja, spominov itd; so intervencije zasnovane tako, da skuajo eno modaliteto bolj oitno vzdraiti kot druge.

Poenostavljeno in idealistino reeno, torej lovek intervencije zazna na enega izmed treh nainov:

- vizualno, - sluno,- taktilno.

Namen intervencije, ki v prvem planu meri na vizualno je, da jo lovek zagleda ali gleda. Morda intervencijo opazi zaradi nenavadne pozicije v prostoru, gibanje v vetru, odboj svetlobe, morda pa je namenoma nevidna in s tem poudarja bistvo v prostoru...

Intervencija, ki naj bi na loveka bistveno delovala na sluni ravni je morda sliana kot drugaen, nepriakovan zvok korakov, kot umenje vode, ki preglasi hrup prometa, kot odmev oz. ojaitev taistega zvoka...

Taktilne intervencije so tiste, ki so v direktnem stiku s lovekom, ki se jih lovek dobesedno dotakne. Denimo, ko se oprime ograje pri vzpenjanju po stopnicah, ko odpre vrata, ko sede na stol...

Vsako ganljivo doivetje arhitekture je veutno; lastnosti prostora, snovi in merila enako merijo oko, uho, nos, koa, jezik, skelet in miica.Juhani Pallasmaa, Oi koe, 2007

ZAZNAVA

vizualna slunataktilna



BA

Antiq hotel

Angel hotel

Stari trg

Allegro hotel

Levstikov trg

Repeate barClementina bar

Akademija za glasbo


+-0.0m (290m n.m.v.)

+3.0m

-1.0m

+5.0m

+10.0m

+7.0m

+3.0m

+1.0m

Gallusovo nabreje

Imago Sloveniaedrutvo in galerija



Rona ulica

Osnovna ola Janez Levecizobraevalni prostori

atrij osnovne ole

Stika ulica

cerkev sv. Jakoba

Herkulov vodnjak

atrij z balkoni

Gornji trg 25novo stopnie - platforma


pokrit atrij

usmerjevalna stena - klop

prazen prostor potencialno primeren za potrebe ume-tnosti in ustre-zne podpore

atrij

potencialna povezava trga in nabreja skozi objekt

Gornji trg 13vhod

Gornji trg 11vhod


atrij hotela

Gornji trg 16vogal in pload

Gornji trg 18upnijski vrt

upnijski dom sv. Jakoba

vodna stena in vodnjak

nedeljska umetnika trnica

tortica pri vodnjaku

otvoritev razstave

okrogla miza o sodobni umetnosti

odmor za kavico

poitek na travi

nepriakovan performans med zajtrkom

razstava v recepciji

zaasna instalacija

depoji

shema obmoja

predavanje

pisarna glavnega kustosa

41


BA

01 52 10 20

Karlovka vrata


Hrenova 5cestna fasada

atelje Gornji trg 24

+7.0m

+3.0m

+1.0m

+2.0m

+3.0m

+3.0m

+5.0m

intervencijaprimer umestitve umetnikega dela

potencialni bodoi prostori umetnosti ali ustrezne podpore

Karlovka cesta

Predor pod gradom

Hrenova ulica

Zvonarska ulica

Voarski pot

sv.Florijancerkveni prostor umetnosti


pajzarestavracija



ateljeji Gornji trg 44

obnovljeno Plenikovostopnie pred cerkvijo

cestna fasada

cestna fasada

Ulica na grad

Gornji trg 29po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

prostori umetnosti v vkopanem pritliju

Gornji trg 44

vpogledne ploe pred okni

dvorie

Gornji trg 39 in 39avhod

Gornji trg 40vhod

Gornji trg 34vhod

dvorie in kletni prostori umetnosti

nadstreek in velika vrtljiva vrata

Gornji trg 30po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne pod-pore


Gornji trg 22kletni prostori umetnosti

prerezana hia

druabno dvorie


nova povezava

atrijatrij

projekcija ez cesto

odprta vrata ateljeja

kosilo v senci drevesa

kje je meja med umetnostjo in vsakdanjim ivljenjem?

umetnost v temi

umetnika mediateka

nova razstavno prodajna galerija

ateljeji mladih

42intervencije celota tloris pritlija 1:500


BA

vrt hotela Antiq

Gornji trg 25prostori umetnosti


Gornji trg 11terasa - avditorij


+7.0m

+18.0m

+6.0m

+3.0m

vodstvo po razstavi

razgled na vrtove in strehe

razstava kipov

skupni atelje gostujoih umetnikov

performans na balkonu

razgledna ploadvenamenski paviljon

nadstreek

postanek na poti na grad

na travi v prijetni senci

43


BA

01 52 10 20

Gornji trg 29mansardni prostor umetnosti

zaklonieprostor umetnosti

vhod v zaklonie

Gornji trg 39terasa nad trgom

Gornji trg 35terasast vrt - vrtni kino

Gornji trg 39apotencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 40podstreni prostori umetnosti

Gornji trg 30vmesna terasa in njen podaljek nad ulico


Gornji trg 20terasa



+8.0m

+13.0m

umetnost na hladnem

mimoidoi na razstavi

stanovanja za mlade umetnike

tudentska razstava ob zakljuku semestra

delavnice

44intervencije celota tloris nadstropja 1:500


TRG



Predor pod gradom

zaklonieprostor umetnosti

sv.Florijancerkveni prostor umetnosti


Repeate bar

Clementina bar

obnovljeno Plenikovostopnie pred cerkvijo

novo stopnie - platforma

prostori umetnostiv 1.etai

Gornji trg 25 Gornji trg 29mansardni prostor umetnosti

po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 35terasast vrt - vrtni kino

Gornji trg 39 in 39aterasa nad trgom

objekt 39a potencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Stari trg in Herkulov vodnjak

Osnovna ola Janez Levecizobraevalni prostori

Akademija za glasboatrij z balkoni

LjubljanicaGallusovo nabrejeImago Sloveniaedrutvo in galerija

Allegro hotel

atrij osnovne ole

Gornji trg 16

Gornji trg 4pasaa proti pokritemu atriju

potencialna povezava trga in nabreja skozi objekt ulini vogal

vogal in pload

zaasna instalacija

odmor za kavico

nepriakovan performans med kosilom

okrogla miza o sodobni umetnosti

nova razstavno prodajna galerija

umetnost na hladnemveerna projekcija filma

razstava v recepciji

glasbeno umetniki performans

zajtrk ob Ljubljanici

46intervencije celota prerez 1:500


BA

R isarna

Risarna

KUC

GT4

GT11

GT7

GT25GT16

Antiq

Angel

Allegro

Luwigana

Sv.Florijan

pajzaZeleni zajec

GT44

zaklonie

GT39GT35Taverna

GT29

GT30GT34

GT20GT22

GT24

GT40

Valmarin

Repeate

Stari trg

Levstikov trg

abjak

Prule

Karlovka vrata

ClementinaImago

GT13Feniks

Akademija

O

Slaiarna

GT18

Ta vogal dobesedno izziva, kae jezik! Zato se mi zdi povsem logino, da se ga je lotilo e toliko umetnikov. Gornji trg 16

Repeate barClementina barImago Sloveniae

drutvo in galerija


47


BA

01 52 10 20

potencialni prostori umetnostiprostori programa podporeprostori povezave s sosednjimi obmojivse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice

Saj sem slutil da se za temi hiami skrivajo zanimivi vrtovi, ampak takega domaega vrtnega kina pa res nisem priakoval! Gornji trg 35

Odprl sem vsa aluminijasta vrata v hii. Za zadnjimi sem pod frado nael mizico in dva stola. Sedem in malo poakam, mogoe pa e kdo pride? Gornji trg 40



Z ulice sem opazil, da se zgoraj na terasi nekaj premika in zdaj sem tu. Gornji trg 20

Tolikokrat sem e el tod mimo, pa teh velikih vrat nikoli nisem opazil. Dokler se danes nisem dobesedno zaletel v njih! Ali res ves as tako hitim? Najbolje, da izkoristim priliko, si utrgam trenutek in pogledam kaj ta vrata skrivajo... Gornji trg 34

48intervencije celota vtisi


BA

R isarna

Risarna

KUC

GT4

GT11

GT7

GT25GT16

Antiq

Angel

Allegro

Luwigana

Sv.Florijan

pajzaZeleni zajec

GT44

zaklonie

GT39GT35Taverna

GT29

GT30GT34

GT20GT22

GT24

GT40

Valmarin

Repeate

Stari trg

Levstikov trg

abjak

Prule

Karlovka vrata

ClementinaImago

GT13Feniks

Akademija

O

Slaiarna

GT18

Tukaj na travi, v senci dreves, kjer umenje vode preglasi vsakodnevni hrup, najdem svoj mir. Da razmislim o tej sodobni umetnosti. Mogoe pa najdem smisel...Gornji trg 18

Antiq hotel

Angel hotel Feniksprodajna galerija

Levstikov trg in Karlovka vrata


GT13prazen objekt

V paviljonu nad Staro Ljubljano lahko lovek marsikaj doivi. Lani recimo, se je vanj naselil nek tuj umetnik in razstavil samega sebe... Ampak tudi sicer rad pridem sem. Sploh poleti, ko si sezujem natikae, se bos sprehodim po travi in malo posedim v svei senci, preden nadaljujem svojo pot na grad. Gornji trg 7

49


BA

01 52 10 20


Mostiek sredi te ozke ulice? Kako prideva tja? Gornji trg 30

Prejnji veer sem hitel tod mimo in iz lastnih misli me je zbudila sprememba obutka pod nogami. Ustavil sem se in pogledal v tla. Zarjaveli pomol je vodil direktno do nizkega okna. Sprehodil sem se tja in zagledal da se v notranjosti pravzaprav nekaj dogaja... Gornji trg 44

el sem mimo in zaslial odmev korakov. Ustavil sem se pred hio brez vrat in ko sem zagledal kovinsko stopnie sem nanj stopil prav poasi. Mi uspe priti do vrha brez, da bi me sliali? Gornji trg 29

pajzarestavracija

ateljeji GT44



BA

R isarna

Risarna

KUC

GT4

GT11

GT7

GT25GT16

Antiq

Angel

Allegro

Luwigana

Sv.Florijan

pajzaZeleni zajec

GT44

zaklonie

GT39GT35Taverna

GT29

GT30GT34

GT20GT22

GT24

GT40

Valmarin

Repeate

Stari trg

Levstikov trg

abjak

Prule

Karlovka vrata

ClementinaImago

GT13Feniks

Akademija

O

Slaiarna

GT18

Na tej terasi smo se zaeli dobivati ob poletnih veerih, kjer se je ob performansu zbrala zanimiva mnoica ljudi. Odkar pa vemo, da je dostopna preko celega dne, se tukaj radi dobimo tudi za kosilo, ki si ga prinesemo kar s seboj. Gornji trg 11 in 13

Ta temen prehod me sicer malo plai, a svetloba na koncu me premami. Gornji trg 4


GT13prazen objekt

Allegro hotel

51


BA

01 52 10 20


Ko jo zagledam skoraj zasliim njen glas, ki mi pravi: Podaj mi roko, da te odpeljem v drug svet. zaklonie

Prulefasadi proti cesti

Na tem ivahnem ozkem dvoriu se mi zdi kot, da so hie same stopile skupaj in s tem zgostile dogajanje med njimi. Gornji trg 24


atelje GT24



BA

R isarna

Risarna

KUC

GT4

GT11

GT7

GT25GT16

Antiq

Angel

Allegro

Luwigana

Sv.Florijan

pajzaZeleni zajec

GT44

zaklonie

GT39GT35Taverna

GT29

GT30GT34

GT20GT22

GT24

GT40

Valmarin

Repeate

Stari trg

Levstikov trg

abjak

Prule

Karlovka vrata

ClementinaImago

GT13Feniks

Akademija

O

Slaiarna

GT18

Najprej sem mislil, da je ta plato zgolj za mize lokala. Zadnji je postal oder, gledalci smo sedeli na stopnicah pred cerkvijo. Danes pa sem dojel, da je dejansko rdea preproga pred vhodom v hio. Gornji trg 25

Stara Ljubljana mi je pri srcu, a po pravici povedano sem e nekoliko sit vseh teh komercialnih lokalov, vsi so isti... O, kaj je pa to nekaj novega pri vodnjaku?Stari trg

Sv.Florijanvhodno stopnie in cerkveni prostor


Akademija za glasbo


O Janez Levec

53


BA

01 52 10 20


Medeninasta ograja in vrata. To ne more biti nakljuje! Ko pokukam skozi luknjice v vratih ne vidim ni, zato vstopim. Temno je a vrata za seboj vseeno zaprem. V gosto temo zdaj neno zaree svetloba, ki pronica skozi tiste luknjice. Gornji trg 22

Postalo je oitno, da loe niso le v gledaliu. Gornji trg 39

Vstopil sem v zarjavel jekleni objekt. Material mi vzbuja obutek, kot da tu stoji e dolgo, a ker se ne dotika tal vem, da temu ni tako. V notranjosti opazim fasado hie na drugi strani ceste in zdi se mi kot da sem v sobi, ki jo je na pol prerezala cesta. abjak



BA

R isarna

Risarna

KUC

GT4

GT11

GT7

GT25GT16

Antiq

Angel

Allegro

Luwigana

Sv.Florijan

pajzaZeleni zajec

GT44

zaklonie

GT39GT35Taverna

GT29

GT30GT34

GT20GT22

GT24

GT40

Valmarin

Repeate

Stari trg

Levstikov trg

abjak

Prule

Karlovka vrata

ClementinaImago

GT13Feniks

Akademija

O

Slaiarna

GT18

Gornji trg 25:- venamenska pload - stopnie iz kortena- prostori umetnosti v 1. nadstropju

Gornji trg 16:- fasada in tla pred vogalom obloena s kortenom

Gornji trg 11 in 13:- kovinski stoli in mize na terasi pod drevesom- odstranitev vhodnih vrat obeh objektov- objekt Gornji trg 13 se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 4:- obloga obokanega hodnika-prehoda proti notranjemu dvoriu- odstranitev vrat med hodnikom in dvoriem

Gornji trg 18:- ozelenitev in zasaditev drevesna upnijskem dvoriu- polaganje pohodnih kovinskih reetk preko trave- glasna vodna stena - medeninasta horizontalna povrina vodnjaka za posedanje ob vodi

Gornji trg 7:- nadstreek prepleten iz kortenskih trakov- venamenski paviljon z razgledno ploadjo

Stari trg :- kortenska usmerjevalna stena - klop z izrezanim na-pisom Gornji trg umetnika etrt - shema etrti

55


BA

01 52 10 20

Gornji trg 29:- odstranitev vhodnih vrat- obloga stopnic s kortenom- odprt prostor mansarde namenjen prosti uporabi umetnika- objekt se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 35:- polaganje kovinske reetke preko trave terasastega vrta - kovinski stoli

Gornji trg 39 in 39a:- ograja terase se zamenja za ograjo-klop iz perforirane aluminijaste ploevine - objekt 39a potencialno primeren za potrebe ume-tnosti in ustrezne podpore

zaklonie:- medeninasta ograja ob vhodnih stopnicah

Gornji trg 40:- niz aluminijastih vrat, ki obiskovalca skozi hio pripelje do podstrenih prostorov- kovinski stoli in mize

Gornji trg 44:- na tla poloene kortenske ploe, ki vabijo obiskovalca da pokuka skozi okno v vkopano pritlije hie- dalja ploa se proti koncu dvigne na nivo manjega odra, veje klopi- prostori umetnostiv pritliju- uporaba vzhodne in june fasade za nagovarjanje mimovozeih

Gornji trg 34:- zamenjava vhodnih vrat za osno vrtljiva aluminijasta- zamenjava dvorinih vrat za velika osno vrtljiva

prerezana hia - abjak:- kortenski paviljon, ki namiguje na preteklo povezanost obmoja

Gornji trg 30:- mosti nad ulico, kot podaljek vme-sne terase iz ekspan-dirane ploevine- objekt se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnostiin ustrezne podpore

Gornji trg 24:- kovinski stoli in mize sredi ozkega dvoria

Gornji trg 22:- medeninasta kljuka vhodnih vrat- medeninasta ograja na stopniu, ki vodi v klet - medeninasta perforirana vrata kleti

Gornji trg 20:- ograja terase se zamenja z verti-kalnimi vrtljivimi aluminijastimi paneli, ki omo-goajo razline stopnje zastrtosti in se premikajo vmonem vetru- objekt se preno-vi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

polna ploskevperforirana ploskevtrakovimrea

vizualna zaznavataktilna zaznavasluna zaznava

kortenmedeninaaluminij

56intervencije celota tehnini seznam

diplomska naloga Umetnika etrt Gornji trg - idejna z

Documents

Mina Hirsman