mEiwx¿.J•tllí apz;¿ 1 - Zgodovina Slovenije - SIstory · mEiwx¿.J•tllí4apz;¿ 1+.i»ü7iír; i*'),; .—'^••, „ .-U^Z ' /Vv' ;'" ¡0>•- 'v t .-•'.. «i T'/- 47

mEiwx¿.J•tllí4apz*;¿ +.i»ü7iír; i*'),;1 .—'^••, „ .-U^Z

\

' /Vv' ;'" ¡0>•-

'v t

.-•'.. «i T'/-

47. \^

•, ,;\i"

'•• k ''-5,,! -,,\ •

I •.i,';," '•;•

• -( .*

A'•••?: 4f:>'-v-:'",s •W'>;\ •< '

<;,s¡\"<! ,.-

*''*,', * / '''ii''1

•i í-"---', ,> ;•/ • .tiî„; •., , » -'. ' í

-I',';'J "'^^V/îV^b^^^V'^^ -';."".'"'A': :•:!'!• ''''. :•'"/•'• '/•''-'"';; •il''''''

V:;1»'."'':,,.'1/:^

»^waVMw-^«-« £±••••<• if will«.

'»fj

lî)

Zgodovina stil rep veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih sol.

\ v- v.' ;

Jos. Bučar, profesor- •• ••. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.

Z ilmlatkoni slik.

Odobreno z razpisom poverjeuištvn za »k in hogorüstji' z (Ine 12. prosincu 1020, štev. 105.

(Vna vezani knjigi Ki K.

Ljubljana l!>2<>.

Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani,

Tiskala Jugoslovanska tiskarna. •

Wil</ú. •• ••.•-•••

• •. i "155.

\ \*

Kazalo. Uvod

Strun 1

A. Orientalski narodi.

1. Egipčani 2. Bab ilonci in Asirci 3. Feničani 4. Izraelci 5. Medijani in Porzijci

B. Grki.

I. Dežela in prebivalci II. Vera Grkov

1. Olimpski ali nebeški bogovi 2. Zemeljski bogovi 3. Podzemeljski bogovi 4. Bogočastje ....

Ili. Grške pripovedke . . 1. Postanek človeškega rodu 2. Heraklej 3. Egej in Tezej 4. Argonavti 5. Kadern in njegov rod ... 6. Trojanska vojna 7. Vrnitev junakov

a) Agamemnonova usoda . . . . . b) Odisejeve blodnje

IV. Začetki Sparte in Aten . . . . 1. Sparta in Likurgova ustava 2. Atene in Solonova ustava . . 3. Vlada Pizistratidov. (Tiranstvo) . .

V. Doba grških bojev za svobodo 1. Jonska vstuja . 2. Grki v obrambi proti Perzijccm . .

a) Darijevi vojni zoper Grke . . . b) Kserksova vojna .

3. Grške napadalne vojne ... VI. Periklej. Atene na višku procvitu

VII. Boji za pro v lado v Greciji . . 1. Poloponeška vojna 2. Sokrat

3

8

13

15

17

2!)

30 32 33 34 30 30 37 41 43 46

•

54 54 55 62 63 66 69 71 71 72 72 75 80 H'i

m 86 91

'.4;:r.i-

IV Stran

VIH. P r e v lađa Tebancev. — Epaminonda in Pelopida 94 IX. Doba macedonske nadvlade 96

1. Fyip •. 90 2. Aleksander Veliki .... 100

X. Doba helen izina .... 108 1. Boji za Aleksandrovo dedfičino 108 2 Hclenistična kultura 109

C. Rimljani.

I. Stara Italija in njeni prebivalci II. Doba kraljev

1. Romul • ... 2. Numa Pompili j 3. Tul Hostilij 4. Ank Marcij •). Tarkvinij Prisk . . ß. Servij Tulij 7. Tarkvinij Superb ....

III. Notranji in zuna nji boji m la d e re publike . . . . 1. Ureditev in obramba republike ... 2. Boji med patriciji in plebejci. (Stanovski bon) 3. Vojne za časa stanovskih bojev ....

IV. Vojna s Tarentotn in Pirom, kraljem opirskim . . V. Rimska vojska v dobi republike

VI. Boj za prevlado v Sredozemskem m or j u . . 1. Prva punska vojna ... ... 2. Druga •••••• vojna ... 3. Tretja punska vojna 4. Postanek rimskega svetovnega gospodstva in njegove

posledice ... VII. Propad republike. Doba državljanskih vojen

1. Brata Graha 2. Marij in Sula 3. Pompej in Cezar 4. Antonij in Oktavijan .... .... ...

VIII. Cesarstvo ... 1. Avgust in njegova doba ... 2. Avgustovi nasledniki iz juli]sko-IUnvdijskegn i odu. Začetek

krščanstva 3. Flavijci 4. Cesarji posinjenci 5. Vojaški cesarji .... '•>. Dioklecijan, Konstantin in njegovi nasledniki 7. Preseljevanje narodov in razpad /apadnorim~ke«a cesarstva

Popravki ... .... časovna^razpreglednica

V

111 114 116 117 118 119 119 120 120 122 122 123 127 132 134 135 135 138 146

148 150 150 151 157 107 172 172

178 180 183 185 186 190 194 195

A. Orientalski narodi. Najstarejša kulturna naroda sveta, od katerih so vsi drugi

narodi naokrog prejeli svojo kulturo, so bili: Egipčani in Babilonci.

1. Egipčani.

Dežela, ligipct so nazivali v starem veku Nilovo dolino oil .Sredozemskega morja do mesta Sijene (Syene, sedaj • s s u a n), kjer veletok zadnjič prodre plast trde kamenine ter tvori brzice (katarakte). Ozko, povprečno 20 km Široko dolino loči na vzhodu in zapadu nizko, nerodovitno gričevje od \rabske in od Libijske puščave. Šole na severu, kjer se umaknejo robovi puščave, se dolina razširi; Nil se razcepi v ver- ro k a v o v ter toče po obširni in rodovitni delti.

Že v starem veku so imenovali Egipet »Nilov dar«; kajti brez njega bi bila dežela, kjer redko dežuje, puščava, kakor so njene sosednje pokrajine na vzhodu in zapadu. Redne vsako- letne poplavo dajejo Egiptu izredno rodovitnost, tako da spada med najbolj blagoslovljeno in najbolj obljudene krajo na zemlji. Kadar se prične v porečju gorenjega Nila doba tropičnega de- ževja ter se jame v abcsinskih gorah topiti sneg, naraste reka mogočno ter izpremeni vso deželo v jezero, iz katerega se vzdigujejo vrhovi droves ter više ležeča človeška bivališča kot otoki. Toda prevelike poplavo bi kaj lahko opustošile polja v delti. Zato so bili Egipčani prisiljeni regulirati Nilovo poplave z nasipi in zatvornicami. Po premnogih prekopih so dovajali že v starem veku Nilovo vodo v oddaljene kraje ali jo z raznimi napravami dvigali na više ležeče predele, ki jih ni mogla do- seči naravnim potom. Tako je nastala na jugozapadu mesta M o m f i d e (Memphis) umetno regulirana kotlina Morid- skcgajezera.v katero so za poplave^ navajali Nilovo vodo in jo odvajali, kadar je nastopila suša. .

Sredi oktobra začne voda odtekati in polagoma upado Nil zopet v svojo strugo; poplavljeno zemljo pa pokriva mastno, rodovitno blato, ki ji daje vqdno nove redilne moči. Te zemljo ni treba dosti obdelovati. Takoj, ko voda odteče, obsejejo Egip- čani zemljo, ki jo žarki južnega solnca kmalu spremene v najbujnejše polje; meseca marca pa že žanjejo.

Ker je Egipet najrodovitncjša dežela v Afriki, so se ljudje ' že v davnih časih naselili tam ter zgradili v Nilovi dolini cve- toča mesta. Stari Egipčani so razdelili svojo domovino ña tri delo: 1, Gorenji Egipet med Sijeno in glavnim mestom Tebami (Thebae); 2. Srednji Egipet med Tebami in glavnim mestom Memfido in 3. Dolenji Egipet (Ni- lo va delta), kjer so stala mesta Heliopolis, Sais in Peluzij (Pelusiu m).

Narod. Stari Egipčani so bili hamitskega pokolenja ter so prebivali že pred več kot 4000 leti pred Kr. v Nilovi dolini. Državi je načeloval kralj, imenovan farao,* ki je bil obenem najvišji duhovnik in sodnik. Občeval je z bogovi ter bil njih namestnik na zemlji. Zato so ga tudi častili po božje in smatrali za najvišjo odlikovanje,' če je smel kdo gledati kralju v obličje, ali mu poljubiti nogo. Sijajen dvor je obdajal faraona, ki so ga zvali solnčncga sina. Vendar so njegovo moč omejevali raz- lični predpisi, ki so določevali za vsako uro dneva* gotovo opravilo. Natančno je bilo določeno, kdaj mora kralj zjutraj vstati, kdaj se mora kopati, darovati bogovom in vršiti razna državna opravila. Niti jedi si ni smel sam izbirati, a vino, ki soga Egipčani radi pili, je smel le redko in zelo zmerno za- uživati.

Egipčani so se ločili v razne stanove. Navadno je volil sin poklic svojega očeta, vendar je lahko tudi najpreprostejši državljan dosegel s pridnostjo in nadarjenostjonajvišje državne službe. Najvplivnejša stanova sta bila duhovski in vojaški stan. Najvišje spoštovanje so uživali duhovniki, ki niso oskrbo- ' vali samo verskih obredov, temveč so bili tudi državni uradniki ter so gojili umetndsti in znanosti, osobito zdravilstvo in zvezdoslovje (astronomijo). Vojaki so imeli nalogo braniti do-

' Bosoda farao pomoni pravzaprav kraljevi dvor z vsemi uradniki, slično, kakor imenujejo Turki svojo vlado »visoka porta«.

Uvod. Človeštvo delimo po telesnih znakih (barva kože, lasje, ob-

lika črepinje) navadno na petero glavnih plemen: belo ali kavkaško (sredozemsko), žolto ali mongolsko, rjavo ali malaj- sko, črno ali zamorsko ter rdeče ali ameriško pleme.

Toda ta plemena niso sodelovala na enak način pri ustanovitvi in ureditvi naših sedanjih razmer. Prebivalci step in puščav, kjer se le semtertja nahajajo rodovitni pašniki, so postali pastirji in živinorejci ter so) se selili s svojimi čredami od kraja do kraja. Take prebivalce brez stalnega bivališča imenujemo pastirske ali nomadske narode. Večji del človeštva je pa opustil že zgodaj pastirsko življenje ter se naselil v rodovitnih dolinah in nižinah, kjer je gojil poleg živinoreje tudi poljedelstvo in ustanavljal države. Prebivalci so si delili delo in se ločili v poljedelec, živinorejce, obrtnike, trgovce, mornarje in uradnike. Imeli so tudi že razvite verske nazore ter so se pečali s književnostjo in umetnostjo. Take narode, ki so_ jie povzpeli na višjo stopnjo omike, zovemo ci- vilizirane ali kulturne narode.

Nekateri narodi, kakor Indijci, Kitajci, Mehi- kanci in Peruanci so pač dosegli visoko stopnjo kulture, toda odrezani od ostalega sveta üi vsled prevelike oddaljenosti od Evrope so ostali brez posebnega vpliva na splošni razvoj.

Zgodovina sporoča najvažnejše dogodke iz življenja in delovanja onih oseb in kulturnih narodov, ki so vplivali v prvi vrsti na razvoj človeštva.

Skoro vsi zgodovinski narodi pripadajo torej belemu ali kavkaškemu plemenu, ki ga ločimo v tri skupine:

1. Indogermane ali Arij ce, h katerim prištevamo a) v Aziji: Indijce in iranske narode (Perzijce, Medijane

i. dr.); h) y Evropi: Grke, Italcc, 'Kelte, Germane in Slovane.

Jos. Baiar • Zgodovitm. I

ki TI

'J 2

2. Semite, ki se dele v Babilonce, Asirce, Fenican«. Izraelce in Arabce.

3. II amite, h katerim pripadajo Egipčani in drugi severoafriški narodi.

Zaradi lažjega pregleda delimo zgodovino navadno v tri velike dobe ali veke: I. Stavi v e k, od najstarejših časov do razpada zapadnorimske države (476 po Kr.).

II. Srednji vek, od razpada zapadnorimske države do odkritja Ameriko (1492 po 'Kr.).

III. Novi vek, od odkritja Amerike do današnjega dne. Pozorišče zgodovine se je vedno širilo. V starem vejtu ob-

sega prvotno samo Egipet in Prednjo Azijo; prebivalce teb dežel zovemo s skupnim imenom orientalske (orient :- vzhajajoče solnce, vzhod) narode. Potom se je pozorišče Sirilo vodno bolj proti zapadu, dokler ni slednjič obsegalo vseh dežel ob Sredozemskem morju, izmed katerih sta bili najimenitnejši Grška in Italija. Šele v srednjem veku se razširi pozorišče nn vso Evropo; v novem veku pa obsega vse dele sveta.

"" \,

niovino, zato so bili naseljeni pretežno ob mejah. Duhovniki in vojaki so posedovali skoro vsa zemljišča, ki jih pa niso sami obdelovali, temveč so jih dajali v najem. Ostali narod so tvorili rokodelci, kmetovalci, mornarji in pastirji, ki so bili večinoma odvisni od višjih stanov. Splošno zaničevani so bili svinjski pastirji ter oni, ki so mazilili trupla.

Veía. Egipčani so bili mnogobožci. Ker so bili kot poljedelci odvisni od prirodnih sil, so jih častili kot bogove, ki so jih ločili v dobre in hudobne. Dobri bogovi so pospeševali plodo- vitost polja ter so naklanjali obilne žetve, hudobni pa so povzro- čali vročino in sušo. Najvišji bog je bil solnčni bog R e. Poleg njega so častili Egipčani še razne druge bogove, kakor Ozi- rida (Osiris), božjega vladarja vsega podzemlja; Seta, boga tmine in vsega zlega, in I z i d o (I s i s), boginjo lune. Toda niso častili povsod istih bogov, temveč je imela vsaka pokrajina, celo vsako mesto svoje verske posebnosti. Edino H e jo užival povsod najvišje čcščenje.

Razen bogov so častili Egipčani tudi nekatero živali, kakor mačke, pse, krokodile, ibiso, bike, ker so menili, da prebivajo v njih bogovi. Ce je kdo pobil, četudi ne namenoma, katero izmed teh živali, je zapadel smrti. Posebno so častili A p i s a (Api s), črnega bika, ki je imel belo liso na čelu in hrbtu. V Memfidi so mu sezidali veličastno svetišče, kjer so mu stregli duhovniki ter mu kleče polagali klajo v marmornate jasli. Ka- ' dar je poginil, so ga mazilili in pokopali kot kralja. Ves narod je žaloval, dokler niso dobili novega.

Egipčani so verovali tudi v življenje duše po smrti. Po smrti se je preselila duša v spodnji svet, kjer jo je sodil Oziris Q s svojimi 42 sodniki. Duše pravičnikov so prišle v nebeške po- ljane, kjer so nadaljevale opravke, ki so jim bili na zemlji naj- ljubši, duše krivičnih pa je pahnil Oziris v večno temo. Toda ¡ po mnenju Egipčanov je živela duša le tedaj, če se je ohranilo , truplo nestrohnelo. Zato so mrliče skrbno mazilili, da bi jih | obvarovali trohnobe. Maziljena trupla, ki jih zovemo mumije (na tisoče so jih je ohranilo do današnjega dne), so polagali v ! .i lepo okrašenih krstah v grobove, ki so jih izklesali enega poleg j in vrhu drugega v težko dostopnih krajih libijskega pogorja. I j

Poljedelstvo, obrt in trgovina. Egipčani so bili v prvi vrsti i ¡ poljedelci in živinorejci. Nilova dolina je bila žitnica tudi so-

— 6 -

scdnjim narodom. V Egiptu je izvrstno uspevalo žito; dežela jo dajala razno olje, vino in bombaž, iz čigar nitk ao Egipčani tkali oblačila. Zelo razvita je bila živinoreja, posebno v rodovitni nižini delte, kjer so redili govedo, ovce, koze, osle in velblode. Konja sprva Egipčani niso poznali; pozneje je pa dajala dežela toliko konj, da so jih celo izvažali.

Ker poljedelstvo samo ni moglo preživljati mnogoštevilnega in vedno bolj naraščajočega prebivalstva in je dežela imela dosti surovin, je pri Egipčanih cvetela že zgodaj obrt. Mojstrsko so že zgodaj kovali kovinsko orožje; izdelovali so razne obleke iz platna, bombaževine in ovčje volne, okusne predmete iz usnja ter lepotičje iz zlata in slonovine. Egipčani so prvi izdelovali steklo in pisali na papir, ki so ga izdelovali iz stržena povodno rastline, »papyrus« imenovane; njih izumek je tudi pivo, ki so sa prebivalci Nilove doline nadvse radi pili.

Manj razvita je bila egipčanska trgovina. Sicer so Egipčani po Nilu in po karavanskih potih sami izmenjavali blago v notranjosti dežole, toda prekmorsko trgovino so prepuščali popolnoma Keničanom in Grkom; kajti po morju, ki so ga smatrali za nečisto, se niso radi vozili.

Znanost in umetnost. Najbolj občudujemo Egipčane na polju znanosti in umetnosti. Življensko razmere so jih dovedlo žo zgodaj do zvezdoslovja. Ker je bil od Nilove poplave odvisen uspeh obdelovanja polja, so morali prebivalci natanko poznati čas naraščanja in upadanja vodo. To pa je bilo mogoče le • pomočjo koledarja. Ski'bno so opazovali zvezde; določili so solnčnemu letu 365 dni ter poznali celo prestopno leto. Gojili so tudi geometrijo, ki so jo pridno uporabljali pri zgradbi prekopov in stavb. Zelo čislani so bili egipčanski zdravniki, ki pa so smeli zdraviti bolezni le po državnih navodilih in predpisih. Zdravnika, ki se ni držal predpisov ter je zakrivil bolnikovo smrt, so obsodili na smrt.

Znamenita je egipčanska pisava, ki se je razvila iz podobo- pisja. Egipčani so prvotno zaznamenovali vsako besedo s podobo. Tako so- n. pr. zaznamenovali besedo veter z jadrom, besedo vidtiti z dvema očesoma. To pisavo, ki jo imenujemo z grško besedo hieroglifi (sveta znamenja), nahajamo na najsta- rejših spomenikih in papirovih zvitkih. Da bi hitreje pisali, so Egipčani skrčili podobe, ki niso več pomenile celih besedi,

— 7. —

temveč samo zloge, naposled pa tudi posamezne črke. Tako so znamenja vedno bolj zgubila podobnost s predmetom, ki so ga prvotno predstavljala. Z velikim trudom se je posrečilo šele začetkom preteklega stoletja učenjakom raztolmačiti to zago- netno pisavo.

Egipčani so gradili velikanske stavbe, ki se jim čudimo Se dandanes. Najstarejše glavno mesto Egipta je bilo Memfida, ki ga je baje sezidal prvi kralj Menés na levem bregu Nila, blizu današnje 'Kaire. Blizu Meridskega jezera je stal labirint, velikanska palača s 3000 sobami, izmed katerih jih je ••• pol, nad zemljo in pol-pod zemljo. Vse stavbe sveta pa presegajo v svoji velikosti piramide, ki se vzdigujejo na zapadni strani Memfido blizu vasice Gizeh. Bili so to kraljevi grobovi s kva- dratično podstavo, natančno uravnano proti štirim stranem neba, in s stranicami, ki se ob vrhu stikajo. Še danes je ohra- njenih kakih 70 piramid. Najstarejša in največja je piramida kralja Keopsa (Cheops), ki je še danes 137 m visoka. Za to veli- častno zgradbo, ki so jo gradili 30 let, je bilo treba stotisoč ljudi, ki so se menjavali vsake tri mesecev Znotraj drže kri- žema, tesni hodniki k rakvi, v kateri je ležala kraljeva mumija. Iz velikosti vsake piramide sklepamo, kako dolgo je vladal njen graditelj. Čim dalje je vladal kralj, tem večja je bila piramida

njegov grob. Poleg Keopsove piramide stoji velikanski sfing, t. j. levji

kip s"človeško glavo. Ta oi"jak, izklesan iz ene same skale, meri od repa do prednjega konca nog G0 m ter je 20 m visok; čelo samo je črez i m visoko, uho pa meri 1-37 m. Med šapami je imel dosti prostora za majhno svetišče. Dandanes pokriva pesek

_večji del trupla, samo njegova glava se še_yidi. Čudovita lepa so bila svetišča in palače mesta Teb, ki so

bile tedaj, ko je bil Egipet na višku svoje moči in slave, glavno mesto cele države. Pri današnji vasici K a r n a k u stoje razvaline velikanskega svetišča, ki je imelo v obsegu 3800 m ter je bilo 1400 m dolgo ter 500 m široko. Velika dvorana tega sve- tišča je bila 90 m dolga in 54 m široka; na 134 stebrih, ki so bili 23 m visoki ter so merili v obsegu po 10 m, je stal stroj) iz kamenitih plošč.

Egipčanska svetišča so imela po več oddelkov. Ob poti do njih so postavljali na desni in levi strani sfinge. Vhod v svetišče

— 8 —

sta tvorili dvo stolpasti poslopji, imenovani pilona, pred njima pa so navadno postavljali obeliske, t. j. solnčnemu bogu posve- čene, iz ene same granitne skale izklesane, kakor stolp visoke koničaste stebre. Skozi vrata si prišel v vežo, ki jo je obdajalo velikansko stebrišče. Od tu je bil šele vhod v pravo svetišče, kamor so smeli stopiti samo kralj in duhovniki, kadar so opravljali daritev.

Znamenita sta končno tudi Memnonova kolosa, še danes po 15 m visoka, ki predstavljata egipčanskega kralja in •njegovo ženo. Grki so mislili, da je eden izmed kipov M e m - non, sin Eoje (Eos = jutranja zarja), ki ga je ubil Ahil v trojanski vojni in ki je donel ob solnčnem vzhodu. Nekoč je bil namreč potres razdejal zgornji del kipa; odslej se je iz njegn glasil čuden glas, podoben onemu, ki ga dajo struna, preden se utrga. Grki so si razlagali ta čudni pojav z lopo pravljico: Vsako jutro zbudi Eos svojega rano umrlega sina s svojimi solzami (rosne kapljice) in s svojimi rdečimi žarki; ta pa glasno odzdravlja svoji materi. Te glasove je v resnici povzročal veter, ki je pihal vsak dan ob jutranji zarji skozi luknje in špranje razpokanega kamenja. Odkar je dal neki rimski cesar kip po- praviti, je zopet onemel.

Zgodovinski pregled. Zgodovina Egipčanov sega v peto tisočletje pr. Kr. Nad tisoč let je bila Memfida prestolica farao- nov. Slabotni vladarji so izgubili moč; država je razpadla v več kneževin, in kraljevi prestol so zasedli vladarji iz tebanske knežje rodovine. Takrat je bila egipčanska država najmočnejša in najslavnejša; kajti Egipčani si niso osvojili samo Etijopije na jugu Egipta, temveč so podjarmili tudi vso Prednjo Azijo do Evirata in severne meje Sirije. Vsled notranjih bojev in nesloge je država po več kakor tritisočletnem obstanku pro-

525 padla. Mogočni Pcrzijci so 1. 525. v bitki pri Poluziju premagali egipčanskega kralja Psametiha III. in priklopili Egipot perzijskemu kraljestvu. Egipet je postal perzijska provincija, njegova prastara kultura pa je živela dalje.

2. Babilonci in Asirci. Dežela in prebivalci. Babilonska in asirska država sta na-

stali ob bregovih Evfrata in Tigrida, ki izvirata v Armenskem višavju. Po daljšem teku se približata reki druga drugi; nato

se zopet oddaljita, dokler se slednjič ne združita v eno, ki se izliva v Perzijski zaliv. Pokrajino, ki jo reki oklepata, so imenovali v starem veku Mezopotamijo, t. j. Medvodje. Se- verni del je bolj pustinjski 1er ima jako malo padavin, južni del pa je bil v starem veku vsled_poplav, ki jih povzročata reki, zelo rodoviten in zato tudi prav gosto naseljen. Ko se začne spomladi tajati sneg v armenskih gorah, poplavljata Evfrat in Tigris, kakor Nil Egipot, pokrajino daleč naokrog in jo pokri- vata s plodnim blatom.

Že zgodaj so spoznali prebivalci stare Mezopotamije veliki pomen poplav. Po prekopih so navajali vodo daleč naokrog ter gradili nasipe, ki so varovali niže ležeče predele pred deročimi valovi. Plodonoshe palme so spremljale v dolgih vrstah bregove rek, za nasipi pa so sejali žito, ki je izvrstno uspevalo. Dan- danes pa je dežela žalostna, pusta in nezdrava, ker Turki niso vzdrževali prekopov. Velik del pokrajine je radi močvirja in mrzličastega podnebja skoro nedostopen.

Prebivalci stare Mezopotamije so bili semitskega pokolenja ter so se ločili v več rodov. Najimenitnejši so bili Babi- lonci in A s i • • i. Babilonci so prebivali v jugovzhodnem delu nižine, severozahodno od njih pa so ustanovili svojo državo bojeviti Asirci. Središče južnega kraljestva ob bregovih dolenjega Evirata joi bil mogočni Babilon ali Babel, ki je štel baje nad milijon prebivalcev. Njegove razvaline se komaj še poznajo. Mesto je bilo zidano v četvero kotu ter je zavzemalo baje večji prostor kakor današnji London. Oklepalo ga je 70 km dolgo obzidje, ki je imelo 250 stolpov ter 100 bronastih vrat.

Še večja in lepša je bila N i n i v a ,* prestolica asirskega kraljestva, na levem bregu Tigrida, v bližini sedanjega mesta M o s u 1 a. Baje je imela 90 km v obsegu ter je človek rabil tri dni hoda, da jo je obšel. Neizmerno bogastvo so tu nagro- liiadili asirski kralji; meščani so živeli v največjem blagostanju, saj sta obrt in trgovina tako cvetela, da je prerok N a h u m dejal, da je v Ninivi več trgovin, kakor zvezd na nebu.

* Stari pisatelji velikost Babilona in Ninivc zelo pretirajo. Občimi prostor, na katerem sta stali mesti, _so pokrivala tudi polja in vrtovi. Razvaline Babilona zavzemajo samo kakih H km'.

-- i

— 10 —

Kultura. Asirci in Babilonci so bili že 3000—4000 let pr. Kv. na visoki stopnji omike. Njihovi kralji so sicer imeli nad svojimi podložniki popolno oblast, vendar niso uživali tolikega ugleda kakor egipčanski faraoni, ker jih ljudstvo ni častilo kot bogove, temveč jih je smatralo le za njih namestnike. Kralji so skrbeli za red in mir v državi in za blaginjo podložnikav; zato je bila njih glavna naloga, da so gradili prekope in nasipe, uravnavali reke ter skrbeli za poljedelstvo. Najvplivnejši stan so bili duhovniki, ki so jih imenovali kaldejce. plasti so gojili znanosti. Marljivo so se bavili z zvezdoslovjcm; natanko so poznali tek planetov in določevali že naprej solnčne in lunine

t mrke. Razdelili so leto na 12 mesecev, mesec na i tedne po 7 dni, dan na 2i ur in uro na minute ter sekunde. Tudi solnčna ura ter razdelitev kroga na stopinje, minute in sekunde je njih izumitev. Babilonci so prvi uvedli v trgovino zlato in srebro kot merilo za vrednost blaga; izumili so uteži ter enotno dolgostno, ploskovno in telesno mero.

Babilonci in Asirci so prištevali solnce, mesec in zvezde med božanstva. Najvišji bog je bil Bal ali Bel (_= gospod), bog svetlobe in stvarnik sveta. Njegova žena se je zvala Belit, ki so jo kot boginjo lune nič manj častili, ko Bela. Iz teka planetov so skušali kaldejci prorokovati bodočnost in člove- ško usodo; tako se je razvila pri njih astrologija, ki se je iz Babilonije razširila širom sveta ter še danes ni popolnoma izumrla. ^_

Asirpi in Babilonci so pisali s klinastimi pismenkami na lončene ploščice, ki so se mnogoštevilno ohranile; njih pisava se zove klinopis.

Asirci in Babilonci so bili spretni zidarji in graditelji, o čemer nam živo pričajo razvaline premnogih svetišč in palač. Kov v Mezopotamiji ni bilo dobiti trdnega zidiva, so gradili palače in mestno obzidje z opeko, ki so jo sušili na solncu ali pa žgali v pečeh. Da so bile zgradbe trdnejše in lepše, so krili stene z marmornatimi in alabastrovimi ploščami, ki so jih ali pisano pobarvali, ali pa vdolbli vanjo podobe, predstavljajoče junaška dela kraljev in prizore iz življenja državljanov. V bli- žini današnjega Bagdada se nahajajo razvaline Belovega sve- tišča, takozvanega babilonskega stolpa, s katerega so kaldejci opazovali zvezde. Svoj čas se je vzpenjal sedem nadstropij vi-

— 11 —

soko v nebo; danes stoje samo še spodnja nadstropja, ki so še vodno 65 m visoka in nam pričajo o veličastnosti te zgradbe. Velikanske so bile tudi kraljeve palače, ki so se dvigale več nadstropij visoko. Pred vhode palač in svetišč so postavljali \sirci in Babilonci leve aH bike s človeškimi glavami in ptič- limi perutmi.

Znameniti so bili takoimenovani viseči vrti S e m i v a - in i di ni (Semiramis, žena kralja Nina, je bajeslovna oseba), ki jih ju zgradil babilonski kralj Nebukadnezar svoji ženi, rodom Medijanki, da bi ji nadomestil gore njene domovine. Bili •• to velikanski nasadi, ki so se dvigali, oprti na zidane oboke, v stopicali črez najvišje zgradbe mesta Babilona. Na oboke so nasuli toliko zemlje, da so na njih rustia največja drevesa.

Prebivalci stare Mezopotamije so bili tudi vešči raznim obrtim. Širom sveta so prodajali trgovci tkanine, krasna obla- čila in preproge. Njih izdelki* iz železa, brona in zlata, steklo, mazila i. dr. so bili razširjeni po vsej Prednji Aziji. Zelo razvita je bila trgovina. Po rekah, prekopih in izvrstnih karavanskih cestah so pošiljali blago v najbolj oddaljene kraje. Vsled ugodne lege, ki jo ima Mezopotamija med Iranom in ostalo Prednjo Azijo ter Egiptom, se je njena trgovina polagoma razvila v -vetovno. Babilonski denar; mere in uteži so bile razširjene po eciem svetu; babilonski jezik pa je veljal dolgo časa za sve- tovni jezik.

Državne razmere. Med Asirci in Babilonci je vladalo skoro vodno nasprotstvo in sovraštvo. Najprvo so ustanovili Babi- lonci svojo državo, o kateri nam ni veliko znanega. Asirci so ¡im bili podložni.

Najimenitnejši kralj je bil Ham u rabi, ki je izdal prvi zakonik sveta. Toda Babilonci so so vsled razkošnega življenja jiomc-hkužili, njih država jo začela propadati. Asirci, bojcvitejši o¿i Babiloncev, se niso samo otresli babilonskega jarma, temveč so toliko čaâ napadali babilonsko državo, dokler si je niso popolnoma osvojili. Asirsko državo sta baje ustanovila \ i n (Ninus) in njegova drzna in modra žena Semiramide <K<'mi''aniis). Nin, ki je ustanovil mesto Ninivo, je podvrgel Babilonce ter razširil svoje gospodstvo do Sredozemskega morja in do Inda. Ito njegovi smrti je kraljevala njegova vdova mesto

— 12 —

nedorastlega sina Nina in si osvojila Libijo in Etijopijo. Na- padla je celo Indijo, toda brezuspešno. Vrnivši se domov, •• je Semiralnida odpovedala kraljestvu na korist svojemu sinu ter je nato zletela kot golobica k bogovom.

Tako pripovedka; v resnici so pa Asirci šele v devetem stoletju ustanovili mogočno državo, ki je naposled obsegala vse semitske narode, vzhodno 'Malo Azijo, zapadni Iran in skorò ves Egipet. Asirci so ravnali s podjarmljcnimi narodi jako kruto; cele narode so preselili iz Sh-ije v najbolj oddaljene kraje svoje države in obratno. Zato so imeli mnogo sovražnikov in so se morali neprenehoma bojevati z uporniki.

Po sedmem stoletju je začela država propadati. Najprvo se je po dolgih in hudih bojih zopet osamosvojil Egipet. Nato so se otresli Babilonci in Medijani asirskega jarma. Babilonski namestnik N a b o p o 1 a s a r se je združil z medijanskim kraljem Kijaksarom (Cyaxares). Oklenila sta Ninivo, ki se jo branila dve leti. V tretjem letu pa je Tigris vsled deževja toliko narastel, da je podrl kos obzidja. Skozi to vrzel so planili sovraž- niki v mesto. Pomehkuženi S a r a k < (piipovedka ga imenuje Sardanapala) je dal zažgati kraljovo palačo in narediti veliko grmado, na kateri je zgorel s svojimi ženami in zakladi

606 (1. 606.). Sedaj je bil Tigris meja med novo babilonsko in medijansko

državo. Babilonsko kraljestvo je kmalu postalo prva velevlast v Prednji Aziji. Kralj Nebukadnezar je najprvo napadel judovsko kraljestvo; osvojil je Jeruzalem, razdejal Salomonovo

586 svetišče ter odgnal 1. 586f najuglednejše prebivalce v notranjo Babilonijo (babilonsko sužnjost). Tudi Fenicijo si je osvojil in razširil svoje gospodstvo do Sredozemskega morja in egiptov- skih mej. Na znotraj je preuredil državo ter tako zacelil rane, ki so jih zadali Babiloncem Asirci. Dal je iztrebiti zasute prekope in sezidati v zaščito države na severu medijanski zid. Prcstolico Babilon je močno utrdil ter jo razširil in olepšal s krasnimi stavbami. ,

Njegovi nasledniki so bili slabotni vladarji. Komaj dvajset let po Nebukadnezarjevi smrti je napadel mogočni perzijski kralj K i r babilonskega kralja Naboneda (Nabonedj ter ga premagal. Njegov sin • e 1 s a z a r se je umaknil v utrjeni Babilon, ki ga je pa Kir po zvijači zasedel. Dal je na-

""•

— 13 —

¿peljati Evfrat v drugo strugo. Ko so se Babilonci, ,zaupajo/: trdnemu mestnemu obzidju, neke noči razuzdano razveseljevali, je pridrl Kir po skoro suhi strugi v mesto, si ga osvojil in zažgal (1. 539.J. Babilonska država je postala perzijska provincija, 539 upravljana od kraljevega namestnika.

3. Feničani.

Dežela. Feuičani so bivali v ozki primorski deželi med Libanonom in Sredozemskim morjem. Bila je približno tako velika kakor današnja celinska Dalmacija. Fenicija je biln rodovitna dežela; dajala je veliko žita, sadja in vina. Vznožje golega grebena Libanona, čigar vrh pokriva več mesecev v letu sneg, je obrobljal zelen pas vinogradov, palm in sadnih dreves, ob pobočju pa so se razprostirali temni hrastovi in cedrovi gozdovij ki so dajali izboren les za zgradbe in za tesanje ladij. Po pravici so torej pevali arabski pesniki o Libanonu, da nosi na vrhu zimo, na prsih pomfad, na vznožju pa poletje. Ob obrežju so bila varna in pripravna pristanišča; najznamenitejši sta bila S i d o n in Tir (Tyrus).

življenske razmere. Čeprav je bila Fenicija rodovitna de- žela, vendar ni mogla rediti naraščajočega naroda. Zato so se poprijeli Feničani pomorske trgovine ter postali najpodjetnejši in najdrznejši trgovski narod starega veka, ki ni tržil samo z lastnimi izdelki in pridelki, temveč tudi z izdelki tujih narodov. Tako je postala Fenicija, ležeča med največjima tedanjima kul- turnima državama, Egiptom in Mezopotamijo, središče obrti, trgovine in brodarstva.

Glavni izhodišči za prekmorsko trgovino sta bila S i d o n in T i r. V tujih deželah, kamor so vozili Feničani svoje blago, so ustanavljali naselbine ali kolonije, iz katerih so se razvila sxasoma cvetoča mesta. Na bližnji Ciper (Cyprus) so-hodili po baker, vino in olje. Od tod jih je vodila pot na maloazijsko obal in od tam preko Egejskoga morja v Grecijo, kjer so kupovali vino in olje, oziroma v Marmarsko in Črno morje, kjer so zamenjavali kože, žito in sužnje. Iz Grecije so jih ladje ponesle na Sicilijo, Sardinijo, Korziko ter na severno obal Afrike, kjer so ustanovili svojo najimenitnejšo naselbino Kartagino (Carthago). Pravljica pripoveduje, da je be-

_ u _

žala tirska kraljična Elisa (Elissa) ali D i d o pred svojim bi'atom, ki je bil umoril njenega moža ter se polastil njegovih zakladov. Ko je po mnogih nezgodah in blodnjah pristala k afriški obali, je naprosila Libijce/toliko sveta, kolikor ga obseže volovska koža. Ko so ji Libijci to navidezno neznatno zahtevo dovolili, je razrezala kožo v ozke jermene ter z njimi oklenila velik kos sveta. Tam je sezidala grad, okoli katerega je nastalo mesto Kartagina.

V južni Hispaniji, ki je slovela po bogatih srebrnih rudni- kih, so ustanovili Feničani Ga d es, sedanji Kadiks (Cadix). Od tam so pripluli celo v Britanijo, kjer so dobivali ein; na obalo Baltskega morja pa so hodili po jantar. Na vzhodu so dospeli na svojih trgovskih potovanjih do Indovega izliva, kjer so kupovali drage kamene in bisere. Po suhem so po karavanskih potih dospeli v Armenijo, kjer so zamenjavali konje in mule, v Arabiji so kupovali razne dišave, gumi in kadilo, H Egipta pa so dobivali žito, steklo, slonovino in zlato.

Feničani so bili mojstri v tesanju ladij; od njih so se učili drugi narodi gl'aditi ladje in sploh brodarstva. Bazne obrti so cvetele. Feničani so bili spretni rudarji in kovinarji; znali so vlivati železo tcv so iz njega, kakor tudi iz bakra in čina, izdelovali najrazličnejše okraske. Izumili so barvanje na Skrlat, ki so ga dobivali iz soka škiiatnika, živečega v velikih mno- žinah v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Iz škrlatastega blaga so izdelovali dragocene obleke, prepi'ogc in zavese. Ker je bilo barvanje na škrlat zelo drago, so le kralji in bogati ljudje nosili škrlatasta oblačila. Feničani so najbrže izumili tudi črko- pis, iz katerega so nastali skoro vsi alfabeti sveta. Razširjali so izumke tujih narodov, kakor steklarstvo, denar, uteži, orien- talsko znanost in umetnost, ter so tako postali učitelji drugih narodov, predvsem Grkov. Prinesli so na zapad pšenico, vino, Jjko, dateljevo palmo, osla in goloba. Feničani so bili prvi mornarski narod starega veka. Na povelje egipčanskega kra.lja Neka (Neko), ki je pospeševal trgovino, so objadrali feni-

GOtt čansk.i mornarji okoli leta 000. pr. Kr. afriško zemljino. Odja- drali so z Rdečega morja in so se vrnili tretje leto skozi Gibral- tarski preliv zopet v Egipet.

Vera in državne razmere. Vera Feničanov je bila podobna babilonski veri. Najvišji bog je bil Bal, bog svetlobe. Bogu

— 15 -

í ¡ • 1 • h u , ki so ga upodabljali kot bika, so žrtvovali tudi ljudi, zlasti otroke in mladeniče. Zelo so častili tudi M e 1 k a rt a kot zaščitnika mornarjev in naselbin.

V vsakem mestu je vladal kralj. Iz trgovskih ozirov so se pozneje mesta združila v zvezo, v kateri je imelo sprva največjo oblast mesto Sidon, pozneje pa Tir, ki ga je posebno povzdignil kralj. Hiram. Po njegovi smrti je vsled notranjih bojev pro- padala moč Tira, dokler niso Feničani izgubili svoje nezavis- nosti. Najprvo so jih podjarmili Egipčani, za temi Asirci, potoni Rabilonci in naposled Perzijci.

4. Izraelci. Dežela. Med Evfratom in Sredozemskim morjem se je raz-

tezala Sirija, njen jugozapadni del so imenovali Kanaan (t. j. nižina) ali P a 1 e s t i n o. Na severu je mejila dežela na gorovje Libanon in goro H e r m o n (južni konec Aliti- li b a n o n a), na vzhodu in jugu je segala do puščave, na zapadu pa do morja. Največja reka kanaanska je Jordan, ki izvira v Antilibanonu, teče skozi Me romsko in Geneza- r e t s k o ali T i b e r i j s k o jezero ter se izliva v Mrtva m o r j e. Njen tek je ločil deželo v dva neenaka dela. Zapadni del, ki je obsegal pokrajine Judejo, Samari j o in Ga- lilejo, je bil rodovitnejši ter vsled tega tudi zgodovinsko važ- nejši kot vzhodnojordanska pokrajina P e r e j a. Nekateri predeli so pusti, nekatere doline so pa rodovitne, in so dajale obilo žita, olja, vina in sadja.

Državne in verske uredbe ter politična zgodovina. Kakor poroča sv. pismo, se je iz Kaldcjc okoli 1.2000. pr. Kr. preselil v 2000 Palestino očak Abraham. Njegov vnuk Jakob ali Izrael je za časa hude lakote odvedel Izraelce v rodovitni Egipet, kjer so se naselili v deželi G o z e n. Ker so jih faraoni prehudo zatirali, SO sklenili, da se vrnejo pod Mozesovim vodstvom v Kanaan. Srečno so utekli zasledovanju Egipčanov ter dospeli ua .Sina j ski polotok, kjer jim je Mozes dal deset zapo- vedi, ki mu jih je bil razodel J o h o v a. Temelj Mozesovim postavam je vera v enega samega Boga. V tem se razlikujejo Izraelci od vseh narodov starega veka. Po Mozesovi smrti je peljal njegov naslednik Jozua ljudstvo črez Jordan. Po dolgo-

— 16 —

trajnih in težkih bojih je zasedel Kanaan, obljubljeno deželo svojih očakov, ter jo razdelil med dvanajst rodov.

Kanaanejcem, prvotnim prebivalcem Palestine, ni bila všeč nova priselitev; zato so izkušali z vso silo pregnati Izraelcr. Vneli so se krvavi boji, v katerih so Izraelce vodili junaki, ki

• jih sv. pismo imenuje sodnike. Toda tudi ti niso mogli rešiti naroda. Ko so od jugozapada udarili na Izraelce Filistejci ter jim ugrabili največjo narodno dragocenost, skrinjo zaveze, je prikipela sila do viška. Tedaj je pomazilil po želji narodovi sodnik Samuel hrabrega Savla iz rodu Benjaminovega za kralja. Ta junak je rešil izraelsko ljudstvo pogina. Premagal je Filistejce ter jim odvzel skrinjo zaveze; bojeval se je srečno tudi z drugimi narodi ter uredil državo.

Njegov naslednik David iz rodu Judovega je razširil svojo državo do Evirata in do Rdečega morja; celo ponosni Damask se mu je moral pokoriti. Nato je povzdignil Je- ruzalem za glavno mesto ter prenesel tja skrinjo zaveze; na Sijonski gori pa si je zgradil prekrasno kraljevo palačo. V svojih psalmih, v katerih je poveličeval čast božjo, je ustvaril svojemu ljudstvu neusahljiv vir verskega navdušenja.

Njegov sin in naslednik Salomon (umrl okoli leta 930.) je bil miroljuben in moder vladar. Na gori Moriji jè sezidal s pomočjo feničanskih umetnikov prekrasno svetišče. V zvezi s feničanskim kraljem Hiramom je pričel tržiti z zlata bogato deželo Ofir, katere lega nam je neznana; mogoče je bila Indija, mogoče pa tudi kaka obrežna pokrajina v Afriki. Glas o njegovi modrosti se je širii v najbolj oddaljene dežele in tujci so radi prihajali v Jeruzalem, kjer so se divili njegovi modrosti in sijajnemu dvoru.

Po Salomonovi smrti je država razpadla. Visoki davki, ki jih je moralo ljudstvo plačevati za predrage stavbe ter razkoš- nost in zapravljivost na dvoru, so povzročili splošno nezadovoljnost. Ker Salomonov naslednik Rehabeam ni hotel upoštevati pritožb naroda, je nastal upor. Deset severnih rodov je odpadlo od novega kralja ter si ustanovilo kraljestvo Izrael s prestolico Samarijo; samo južna rodova Juda, Simeon iii del rodu Benjamina so ostali zvesti Hehabeamu ter osnovali

930 kraljestvo Juda z glavnim mestom Jeruzalemom .(1. 930.).

-.~• 46

sprejmejo. •• pa Jazon zapusti Medejo, hoteč se oženiti s hčerjo tamošnjega kralja, pomori užaljena Medeja lastne otroke ter se vrne na zmajevem vozu preko zračnih višin v svojo domovino. Nesrečni Jazon ne mor« odslej nikjer najti miru in pokoja. Ko nekoč zaspi v svoji ladji, se strohnelo tramovje razauje in ga ubije.

5. Kadern in njegov rod.

K a d e m (Cad • u s) je bil sia feničanskega kralja A g e - nor j a (Agenoij in brat lepe Evrope (Europa); to je bil ugrabil Zevs, prišedši k njej v podobi bika, ko je na pisani livadi trgala cvetlice v družbi svojih tovarišic. Nič «hudega sluteč, zleze Evropa krotkemu biku na hrbet. Toda v tem hipu skoči ta na noge in beži s svojim tovorom preko morja. Na otoku Kreti se spremeni Zevs zopet v krasnega boga ter ljubeznivo ponudi roko začudeni devojki, ki postane s tem njegova soproga. Po njej so imenovali odslej zemljino na zapadni strani Vzije, Evropo.

Silna žalost zavlada na kraljevem dvoru, ko se raznese novica o čudežnem ropu lepe kraljične. Žalostni oče poSlje svojega sina Kadma po svetu iskat svojo sestr© Prišedši v Dclfe, vpraša Kadern proročišče za svet. Apolon mu odgovori: »Ne išči več Evrope! Postala je Zevsova soproga in se ne sme več vrniti. Ker pa ne smeš brez nje k svojemu očetu, ti ukažem, da ostaneš na (irskem. Naletel boš na kravo z belo liso; pojdi za njo in sezidaj grad tam, kjer se vleže!« Kadern se pokori božjemu povelju. Kmalu nato sreča lisasto kravo; sledi ji noč in dan, dokler se slednjič ne vleže žival na prijaznem holmu. Tu sezida Kadern grad K a d m e j o (C a d m e a), okoli katerega je polagoma nastalo mesto Tebe.

Njegov pravnuk je bil Laj (L ai u s), ki se jo oženil z J o kasto (J o caste), hčerko imenitnega Tebanca. Delfijsko proročišče mu je prorokovalo, da ga bo umoril rodni sin, ki se bo po njegovi smrti oženil z lastno materjo. Da se ne bi izpolnile strašne besede, da Laj svojemu sinčku takoj po porodu prebosti noge ter ga odnesti na goro. Pastirji najdejo siromaka in ga zaradi oteklih nog imenujejo. E di p a (Oedipus) ter ga izroče korintskemu kralju. Tam kmalu vzraste v krepkega in čilega mladeniča. Ko se nekoč igra v veseli družbi, mu ko-

— 18 —

Iranci so bih Zoroastrove- (Zoroaster) vere, ki jo- učil, da sta dva glavnu bogova: O r m uzd, bog svetlobe, resnico in čistosti, in A r i m a n , bog teme, luži in zlobe. Med njima je vočon boj; vsakdo nuj sr tega boja udeložuje kot zaveznik Ormuzdov s tem, du nikdar ne laže, da pokončujo nevarne živali ter obdeluje zemljo. Duhovniki te vere so se zvali IllUtìi.

Preprost in krepak je bil iranski uarod, ko je vstopil v zgodovino ter napravil konec trhlim državam starega orienta. Toda, kakor vsi narodi, ki so stopili na zapeljiva in bogata kulturna tla Prednjo Azije, tako se tudi Iranci niso mogli ubraniti mogočnemu vplivu te prastare kulture.

Kii, ustanovitelj perzijske države. Medijani in Perzijci so Dili dolgo podložni Asircem. Toda v sedmem stoletju pr. Kr. ||| so se Medijani osvobodili ter v zvezi z Babilonci uničili asirsko državo. (Glej str. 12.) Podjarmili so tudiJ3aktre in Perzijce ter bili nekaj časa najmogočnejši narod Prednje Azije. Toda njih država je obstajala le kratek čas; zadnji kralj je bil Sstiag (Ast y ages), ki se je moral ukloniti perzijski •• oblasti.

• tem pripoveduje pripovedka sledeče: Astiagu se je sanjalo, da je iz njegove hčere Mandane pognala vinska trta, ki jo obseneila s svojim listjem vso Azijo. Takoj pozove k sebi razlagalce sanj, de m ii razložijo sanje. Ti mu reko, da bo Mandana rodila sina» ki ga |;§| bo pahnil s prestola in zavladal vsej Aziji. Da se prorokovanje ne , bi izpolnilo, odpravi Astiag svojo bčer z dvora ter jo da knezu l-J

î ','

i> i podložnih Pcrzijcev iz rodu Ahemenidov za ženo. Ko je Mandan.i j

' povila sinčka Kira, se je Astiag, ki so mu vedno rojile hude sanj»' £*'&, po glavi, zelo prestrašil. Svojega vnuka da privesti k sobi ter g« "^ izroči svojemu najzvestejšemu dvornomu uradniku Harpagu (Har- pagu s), da ga umori. Toda ubogo doto so Harpagu zasmilL Zato pokliče kraljevega pastirja ter mu zapove, naj nese dete v gozd, dn ga pojedo divje zveri. Temu je bilo pravkar umrlo lastno dete; zato ga žena pregovori, da zavije mrtvo dete v dragocene Kirove tančice ter ga izpostavi divjim zverem, Kira pa vzamo za svojega.

Na pastirjevem domu se Astiagov vnuk lepo razvija ter s svojim pogumom in bistroumnostjo prekaSa vse svoje tovariše na paái. Dečki ga tako vzljubijo, da ga pri igri vedno izvolijo za kralja In se radi pokore njegovim ukazom. Nekoč se pridruži igrajočim so pastirjem sin imenitnega Medijana. Kir mu poveri neko opravilo. Ko ga pa gosposki sinček ne uboga, ga ukaže Kir zgrabiti in pošteno naávigati. Nato se oče kaznovanega dečka pritoži pri Astiagu. Ta pokliče pa-

•

— 19 —

btirÈka predse ter spozna v njem svojega vnuka. Siloo se razljuti kralj nad evojim služabnikom, ki ni izvršil povelja, ter sklene grozno osveto- Harpagu mpovc, naj svojega sinčka pošljo tla dvor, da se bosta igrala s Kirom, njega samega pa povabi na dvorni obed. Nato zapovc Astiag Harpagovoga edinega sinčka umoriti, truplo razkosati in posamezno dele speči. Pri obedu dobijo vsi gostje jagnjetino, le Harpaga doleti nenavadna pečenka. Kralj mu postavi na mizo meso njegovega lastnega otroka. Ko nesrečni oče pokusi jodiió, mu prineso slugo v pokritem košku glavo in ostanke sinčkove. Ob tem groznom pogledu vstane Ilarpag navidezno miren, toda v srcu sklene strašno inaščovanje.

Astiag pozove sedaj k sebi mage, da mu svetujejo, kaj naj stori s Kirom. Ti ga potolažijo, rekoč: »Ničesar se ne boj več! Če je deček kraljeval v igri, so se sanje izpolnile.« Nekaj časa obdrži kralj dečka še pri sobi na dvoru, potem ga pa posije njegovim staršem v Perzijo.

Ko Kir doraste, mu pošlje Harpag zajca v dar in mu naroči po slu, naj ga sam razpara. V poslanem zajcu najde Kir pismo, v kati rem ga Ilarpag nagovarja, naj naščuva Perzijce zoper medijansku vlado, potem pa naj z vojsko napade svojega hudobnega deda. Ta predlog ugaja mlademu junaku, ki je že davno mislil na maščevanje. Skličo najimenitnejšo Perzijce ter jim razodene, da ga je Astiag im< - noval za voditelja Perzijcov. Nato jim zaukaže, naj pridejo drugo jutro vsi s srpi ter naj \os dan trebijo polje, zarnstlo s trnjem. Ko so bili dotrebili, jim Kir naroči, naj pridejo drugi dan zopet, toda praznično oblečeni. Tedaj jih polje Kir na mehko trato, kjer so se vos dan gostili in veselili. Naposled jih vpraša: »Kateri dan vam bolj ugaja, današnji ali včerajšnji?« »Današnji seveda,« zakličejo vsi; •kajti včeraj smo bili sužnji, danes smo pa gospodje.« Nato reče Kir: .iSužnji bodetc, dokler bo krvolok Astiag vaš gospodar; kakor danes, imeli brídete verino vsega v izobilici, če potegnete z menoj in odpo- veste pokorščino onemu trinogu.«

Perzijci so odpadli od Astiaga, pregnali medijansko namestnike ter oklicali Kira za svojega kralja. Ko je Astiag to čul, je oborožil vojsko ter jo poslal pod starim poveljnikom Harpagom zoper uporne Perzijce. Toda ta je prestopil z vso vojsko h Kiru. Nato je oborožil Astiag novo vojsko proti upor- nemu vnuku, toda ta ga je premagal in ujel v bitki pri Pa- sargadali (1. 550). Kir se ni maščeval nad svojim dedom; 550 lepo je ravnal z njim ter ga obdržal pri sebi do smrti.

Krez (Croesns) in Solon. Kmalu nato je osvojil Kir lidijsko kraljestvo, ki je obsegalo vso Malo Azijo do reke H a 1 i s. Z.t kralja Kira je vladal lidijskemu kraljestvu Astiagov svak Krez, ki je slovel za najbogatejšega azijskega kneza.

V

-- 20 -•

Nekoć pride na Krezov dvor v Sarde glasoviti grški postavo- dn jalee Solon. Krez •• ga razveseli; razkažo mu neprecenljive zaklade zlata, žlahtnih kamenov in drugih dragotin ter ga vpraša: »Povej mi, o Solon, kdo se ti zdi na svetu najsrečnojai?« V njegovo /¡(čudenje mu Solon imenuje atenskega meščana Tela (Tellus), ki je bil poštenjak od nog do glave ter je, zapustiväi volouglodno sinove, padel v junaškem boju za domovino. Nato ga vpraša Kroz, kdo jo za Telom najsrečnejši na svetu. Solon sedaj imenuje brata K 1 e o b i j a <K 1 e o b i s) in • i t o n a (Hito n), kojih mati je bila Ilerina sveč'' ionica \ Argih. Imela sta v izobilju vsega, kar je potrebno za živ- ljenje, predvsem telesno moč in gibčnost ter sta se proslavila kot zmagovalca • olimpijskih igrah. Nekoč se je hotela njuna mati peljati v svetišče. Kor pa niso prignali vprežne živine pravočasno s polja, sta sinova samotež peljala svojo mater dve uri daleč v sve- tišče. Zbrano ljudstvo jo hvalilo pridna in krepostna mladeniča ter čestitalo materi, ki je rodila taka sinova. Do solz ginjena stopi mati z voza v svetišče, kjer prosi boginjo, naj podeli sinovoma, kar je za njiju najboljše. Medtem sta sinova, ki ju je utrudila težka-pot, legla k počitku; mirno sta zaspala ter" se nista več zbudila, »Zakaj pa mone ne priStovaS srečnim, saj si vendar videl moje bogastvo?« ga zavrne nejevoljni kralj. Tedaj ga Solon modro opomni: »Sreča je opoteča; nihče naj se ne smatra srečnim, dokler živi.« Ta -preprosti odgovor kralju zamrzi, da ves nejevoljen odpusti Solona.

Krez in Kir. Da se maščuje nad Kirom, ki je pahnil njegovega svaka Astiaga s prestola, se je Krez zvezal z babilonskim in egiptovskim kraljem. Preden je napovedal Kini vojno, je poslal poslance k slavnemu delfijskemu proročišču vprašat boga Apolona, kako se bo vojna končala. Proročišče je Krezu odgovorilo: >Če prestopiš Halis, boš razdejal veliko državo.« Kralj je te besede razlagal sebi v korist in mislil, da ga božji izrek pozivlje na boj. Zato ni hotel čakati svojih zaveznikov; pre- koračil je mejno reko Halis ter je šel Kiru nasproti. Po ne- odločni bitki se je Krez umaknil v svojo prestolico, Kir pa je hitel za njim ter zavzel mesto. Ujetega Kreza je obsodil na grmado. Privezan vrh grmade, ki so jo že zažigali, se spomni nesrečni kralj pogovora s Solonom in njegovega izreka, da se n ilice ne more imenovati pred smrtjo srečnega. Globoko ginjen zakliče trikrat z žalostnim glasom ime grškega modrijana. Ko ga jo Kir ves osupel vprašal, kaj te besede pomenijo, mu je Krez razodel, kaj mu jo rekel Solon, ko mu je razkazoval svoje bogatijo. Kir je ostrmel; spomnil se je, da bi se mogla tudi njegova sreča obrniti, ter je pomilostil Kreza. Vzel ga je na svoj dvor ter ga pridržal do -smrti pri sebi za svojega prvega svetovalca.

21

Kirove poslednje vojne in njegova smrt Nekaj let po osvojitvi lidijskega kraljestva je navalil Kir na babilonsko kraljestvo ter ga razdejal. (Glej str. 13.) Nato so so zmagovalcu podale 111 il i Sirija, Palestina in Fenicija. Izraelcem, ki so živeli v babilonski sužnjosti, je dovolil, da so so vrnili v domovino ter zopet zgradili razrušeno Salomonovo svetišče.

Naposled je sklenil Kir upokoriti hrabre nomadske narode iia severu Irana, toda tam ga je doletela smrt (529). 529

Pokopali so sa v bližini Pasargad, kjer je še ohranjen njegov grob. Na sedmerih marmornatih stopnicah stoji malo, svetištu podobno poslopju, kamor so položili Kirovo truplo; loda zlata krsta je izginila. Na spomeniku je bajò Se Aleksandt • Veliki bral skromni napis: »Tujec, jaz sem Kir, ki si jo osvojil vso Azijo; zato mi groba ne zavidaj!«

Kambiz (Cambyses). Po Kirovi smrti je zasedel perzijski prestol njegov sin Kambiz. Napadel je leta 525. pr» Kr. Egipet, 525 zadnjo še samostojno državo, ter premagal kralja 1'sainetiha pri Peluziju. \•••] str. 8.) Tedaj je dobil iz domovine zelo vznemirjajoča poročila. Pred svojim odhodom v Egipet je bii dal Kambiz umoriti svojega mlajšega brata Bard j o (Bardja), ki ga imenujejo (Irki S m e r d i s ; storil je to, da bi se v njegovi odsotnosti ne polastil prestola. Ko se je^mudil Kambiz v Kgrptu, se jo neki mag, ki je vedel za umor ter bil umorjenemu močno podoben, razodel za .pravega Smerdija ter se polastil prestola, Kambiz se je hitro napotil domov, toda spotoma je baje tako nerodno skočil s konja, da se je hudo ranil z mečem, si zastrupil kri ter umrl (1. 522.). 522

Đarij, obnovitelj perzijske velevlasti. Kambiz je zaupal pred smrtjo skrivnost o Smerdijevem umoru svojemu bratrancu I) a r i j u (Darius), ki je, prišedSi domov, takoj začel zasledo- vati krivega Smerdija. Perzijski velikaši so kmalu umorili sleparja ter na prestol postavili mladega, pa podjetnega Darija 0

do

'521 485). 485 Pravljica pripoveduje, da so se perzijski knezi domenili, da bodo

ob solnčnem vzhodu jahali na sprehod ter okiicali tistega za kralja. Oigar konj bo prvi zarozgetal. Ko so knezi drugo jutro zajahali svoje konje, je začel Darljov konj na vos glas rozgotati. Takoj spoznajo vsi, da so bogovi mladomu knezu naklonjoni; spoštljivo skočijo s konj ter so poklonijo novemu kralju.

- 22 -

Izpremembo na kraljevem prestolu so porabili podjarmljeni narodi; zgrabili so •• orožje, da so otresejo perzijskega jarma. Toda novi kralj je po krvavih bojih zaduSil upor; v 19 bitkah je premagal vse upornike ter ujel 9 kraljev. Najdalje se jo upiralo mesto Babilon, ki ga je šele po dvajsotmosečnem obleganju po zvijači osvojil.

Darljcv vojskovodja Zopir (Z o p • r u s) si je namreč odrez.'iJ ••• in ušesa 1er se dal do krvavega bičati. Nato se je prikradel kakor ubežnik v Babilon, kjer je pripovodoval meščanom, da ga jo dal kralj tako razmosariti. Prosil jih je, naj ga sprejmejo med sobojevnike, češ, da se hoče maščevati nad krutim vladarjem. Ukanjeni Babilonci so mu v začetku poverili malo krdelo, s katerim je večkrat premagal Porzijce, kakor so je bil dogovoril z Barijem. S tem si je pridobil Zopir zaupanje meščanov v toliki mori, da so mu izročili po- voljstvo nad vso vojsko in mostne ključe. Sedaj pač ni bilo težko izročiti mesta Porzijcem. Prepozno so uvideli Babilonci prevaro. Zopir jo odprl pri napadu mestna vrata; nato so Perzijci udrli v mesto ter se ga polastyi. Darij jo zvestega vojskovodjo bogato obdaril ter ga častil kot največjega junaka. Večkrat je dejal: »Ljubái bi mi bil Zopir nopoškodovan, kakor dvajset takih mest, kakršno je Babilon.«

Največjo slavo si je pridobil Darij s tem, da je vzorno uredil upravo svoje države; zato se po pravici imenuje drugi ustanovitelj perzijskega kraljestva. Razdelil je velikansko državo, ki je segala od Egejskega morja do Inda ter od Nilovih brzic do Jaksarta, na "¿O nnniestniStev ali satrapij, ki so jih upravljali kraljevi namestniki ali satrapi. Le bližnjim sorodnikom in posebno vdanim Porzijcem je podeljeval Darij to dostojanstvo. Satrapi so upravljali satrapije, načeljevali vojakom, sodili toi plačevali dvoru vsako leto določene davke. Ker je bila njihova moč zelo velika, jim kralj ni posebno zaupal. Nadzirali so jih posebni uradniki (»kraljeve oči in ušesa«), ki so poročali kralju o njihovem delovanju.

Darij je gradil trdne ceste, po katerih je vozila državna pošja. Na vsakih 2ó km je stala poštna postaja, kjer so zamenjavali Utrujene konje s spočitimi. Tako je dospelo pismo iz Suz v Sarde v 6 dneh, dočim je navaden pešec rabil za to pot 90 dni. Uredil je tudi denarstvo ter koval zlati denar (larejkos«. Kraljevi dvor je bival, ravnajo so po letnih Časih,

v raznih prestolicah. Zimska je bil Babilon ali Perzepola; spomladi se je kralj s svojim dvorom preselil \ Suzo, poloti pa v hladno Ekbatano. Najlepša prestolica je bila Perzepola, kjer

— 23 —

sí je Darij sezidal prekrasno palačo, katere razvaline so se Se do danes ohranile.

Darija so častili podložniki kakor boga; kdor se mu je približal, je moral pasti pred nJim na kolena. Varovala ga je tellina straža, 10.000 vojakov-nesmrtnikov, kojih število se ni Minilo nikdar skrčiti, ter nebroj dostojanstvenikov v bleščeči opravi. Kralj se je redko pokazal ljudstvu; kadar pa se jo, tedaj jo nastopil v največjem sijaju.

Kakor njegovi predniki, je skušal tudi Darij razširiti mejo svoje države. Sklenil je, prvi izmed azijskih osvojevalcev, podjarmiti tudi Evropo. Najprvo je napadel nomadske Skite, biva- joče v nižini ob severni obali Črnega morja. Maloazijski Grki >o mu morali zgraditi preko Hospora most na ladjah, ki ga jo prekoračil s svojo silno vojsko. Ko je osvojil skoro ves severovzhodni del Balkanskega polotoka, je dospel do reke Istru (Ister = dolenja Donava), na meji skitske dežele. Dal ga je pre- mostiti z ladjami ter ukazal straziti most Grkom, ki so gti opremljali. Najimenitnejša med njimi sta bila II is tie j (Hi- stiaeus), miletski glavar, ter Atenec M i 1 t i a d , ki je imel ob- íirna posestva na traškem H o r z o n • z u {Chersonesus).

Toda Skiti se niso. hoteli bojevati s Perzijci, temveč so so umikali pred njimi vedno dalje v pustinje ter zli seboj uniče- vali vse, posebno živila. Darij se je skušal z njimi pogajati, toda Skiti so za odgovor poslali miš, žabo in puščico ter mu za pretili: »Če se ne poskrijete v zemljo kakor miši in ne po- skačete v močvirje kakor žabe, vas bodo naše puščice vso postrelile.«

Ko je perzijski vojski že pohajal živež, so je Darij vrnil proti Istru. Toda tam bi ga bila kmalu dohitela še hujša ne- sreča. Skiti so namreč po bližnjicah prihiteli do •vega bregu Istra ter prigovarjali Grkom, naj podero most ter tako uničijo kralja in njegovo vojsko. Tudi Miltiad je nasvetoval svojim rojakom, naj se poslužijo lepe prilike ter osvobode maloazijske Grke perzijskega jarma. Toda Histiej je ugovarjal ter jih naposled tudi pregovoril. Tako sta se rešila Darij in njegova vojsko. Ker ec je Miltiad bal kraljeve kazni, je zbežal v Atene, Histicju pa je poplačal kralj zvestobo s tem, da mu je prepustil pokra-, jino ob reki Strimonu.

••

__ 24 —

Kmalu nato je pričel Darij vojno • evropskimi Grki, ki mu je prinesla same neuspehe; še preden so se težki boji kon- čali, je umrl.

Darijcva država je bila svetovna država, največja, kar jih jo dotlej obstajalo; v primeri z njo se nam zdita celo Egipet in Asirija majhna. Čez 50 milijonov podanikov se je klanjalo mogočnemu Dariju, »kralju vseh kraljev«.

Po njegovi smrti sé je poprej utrjeni narod pomeukužil; zato je jcla perzijska država propadati. Tedaj je začel vzbujati splošno pozornost mali evropski narod Grkov, ki je kmalu zavzel prvo mesto v zgodovini človeštva.

•. Grki.

I. Dežela in prebivalci. a> Dežela. Najvzhodnejši izmed ti'eh velikih južnoevropskih

polotokov je Balkanski polotok. Zapadno obrežje oblivajo J a đ r an sko morje, Otrantski preliv in Jonsko morje, vzhodno pa Egejsko morje, odkoder drži D a r - danelska ožina (Helespontus) v Marmarsko morje (PropontiS), ki ga spaja Bospor s Črnim morjem (Pon- t u s E •• inu s). Balkanski polotok, ki je na severu sirâi kakor na jugu, je obsegal v starem veku v svojem severnem delu tri pokrajine: 1. Na severozapadu Ilirijo (Illy ria), t. J. da- našnjo Dalmacijo, Bosno s Hercegovino, Črno goro in Albanijo; '2. •• severovzhodu T r • • i j o s T r • • k i m H e r z o n e z o m (dandanes polotok Galipoli), in •. na jugu Macedonijo s H a 1 • i d i â k i m polotokom (C h a. Le i d i • e). Ožji južni del polotoka približno od iOn s. .š. je zavzemala Grocija, ki io prištevamo k najčlenovitejšim deželam sveta. Dvakrat se zajeda morje v nasproti se razprostirajočih zalivih, precej globoko v deželo ter jo deli s tem v tri dele: Severno, Sred- njo in Južno G r e • i j o.

1. Severna G r e • i j a je segala do • m b r a š k e g a (Sinus Ambra ci cus) in Malijskega zaliva (S. Ma- liacus) ter je obsegala pokrajini Tesalijo (Thessalia) in E p i r. Na zapadu oklepa rodovitno tesalsko kotlino, ki je bila posebno pripravna za konjerejo, gorovje P i n d ; na severu jo zapira Kambunsko gorovje, na vzhodu pa se vzdiguje 2985 m visoki Olimp (Olympus), najvišji vrh Grecije, ter Osa (Osea). Med njima teče P e n • j (Poneus) po slikoviti dolini Temp e. Naj važne j ča mesta so bila^L a ri s aL (Larissa^ JFjjr^- • a 1 (Pharsaius) in J o 1 k (lolcus) ob P a ga z e j s k e m z a- livu. Na zapadni strani Pinda se je razprostiral gorati Epir, čigar prebivalci so bili zelo bojeviti in telesno utrjeni. V D o - doni je bilo najstarejše gröko proročišče, kjer so oznanjevali

— 26 —

duhovniki Zevsovo voljo iz šumenja svetega hrasta in iz do- nenja bronasti!} plošč, visečih na vejah.

2. Srednja G r e • i j a ali Helada (Hellas) se je razprostirala do • • r i n t s • e g a (S. • • r i n t h i a • u s) in Saronskega zaliva (S. Saronicus). Od Pinda se od- cepi proti vzhodu gorovje Eta (O e t a), ki se je raztezalo v starem veku prav do morja, tako da je ostalo ob njeni komaj prostora za edino pot, ki je vezala Te,salijo s Srednjo Grecijo. To so bile slavnoznane Termopile (Thermopylae ; g o s"k a vrat a), dve uri hoda dolga soteska. Najvažnejše srednjegrške pokrajine so bile Do rida, Focida (P ho • i 8), • e • • i j a (Do co t i a) in A t i k a (Attica). V Focidi je ob vznožju svete gore Pa masa (Parnassus) stalo mesto Delfi (Delphi) s slavnoznanim Apolonovim -svetiMem. Na jugovzhodu Focide se je razprostirala Beocija, rodovUna^Ttotla- Hta nižina, ki je bila kakor Tesalija pripravna za živinorejo, obenem važno bojišče. Sredo nižine jo polnilo K o p a j s k o jezero, ki je poleti presihalo po podzemeljskih luknjah v morje, kakor Cerkniško jezero na Notranjskem. _Med mnogimi mesti so bila posebno imenitna: Tebe (Thebae) z gradoni K_a d me j o (Cad m e a), Platejo (Platacae),_Levk- t r e (L n u o t r a), H e r o n e j a (C h • • r o n e a) in • • 1 i d a (A u 1 i s). Jugovzhodne strani Beocije se je dotikal trikotni polotok Atika. Deželico, ki je bila približno^tako velika, kakor polovica Istre, je' ločilo na severu od Beocije gorovje K i t e r o n 1• i t h a e • o n). Ostalo pokrajino pokriva gričevje. P e n t e 1 i k (P • n t o 1 i • u s) na severovzhodu pokrajine je dajal krasen marmor za stavbe in kipe; proti jugu se razteza rožnati H i m e t (Hymcttu s), glasovit po izvrstnem medu, južni kot polotoka pa zavzoma srebroviti Lavrij (Laurium) s S u n i j s k i m rtičem (Sunium Promonto riu m).

Glavno mesto Atike in najslavnejše grško mesto so bile Atene (Athenae), sezidane ob skalnatem griču, ki je imel na vrhu utrjen grad Akropolo (Acropolis). Najboljše atensko pristanišče, ki je bilo oddaljeno od mesta uro hoda, je bilo p i r • j s k o (Piraeus). Iz Aten je peljala takozvana sveta cesta v E1 e v z i n o (Eleusis), kjer so častili boginjo Demetro. Severno Pentelika se je ob morju širilo okoli vasi Maraton (Marathon) znamenito Maratonsko polje.

— 27 —

3. Srednjo Grecijo je Korintska zemeljska ožina • 1 sthmus) vezala z Južno Grecijo ali Peloponezom (sedaj Morca). Ob I s t m u je ležala deželica Korintija (Corinthia) z glavnim mestom Korintom (Corin- t h u s), najbogatejšim grškim trgovskim mestom. Sredi Pelo- poneza se dviga Arkadsko višavje, ki ga obdajajo kroginkrog visoka gorovja; od njih se cepita proti jugu gorovji T a j - set (T a y g e t, u s) in Pavnon, ki se strmo spuščata v morje do Te n a r s k e g a (T • • n a r u m P r.) in M a 1 e j • k e g_« rt i č a (Malea P •.). Prelepe primorske dežele so oklepale Ai- kadijo: na severu poljedelska in obrtna_ Ahaja (• eh aia), na zapadu rodovitna in izvrstno obdelana Elida s slovočo • ! i m p i j • (Olympia), na jugu pa rodovitna M e s e n i j a /. Meseno (Messene) ob vznožju gore I t o m e (I t h o m e) ter gorata L a k o n i j a (L • • o n i a), ki jo je napajal Euro- t a a. Glavno mesto Lakonije je bila Šparta. Proti vzhodu je prehajalo Arkadsko višavje v skalnato in malorodno deželo • r g o 1 i d • (• r g o 1 i s), ob A r g o 1 i d s k e m zalivu (S. • r g 1 li • u s), kjer so^ cvetela v najstarejši dobi grške zgodovine mesta: A r g i (Argos), M ike ne (Mycenae), Ti- ri n t (T • r i n s), N e m e j n (N e m e a) in Trezen (T r o e -

. Grecijo obdaja kroginkrog venec premnogih otokov. Na zapadu so Jonski otoki, izmed katerih sta najbolj znana K o r k i r a (C o r • • r a) in 11 a k a (Ithaca), na jugu pa K i t e r • (• • t e r a) in raztegnjena K r e t a , ki je skoro tolika kakor Kranjska. Posebno mnogoštevilni sa otoki v Egejskcni morju, ki tvorijo naravni most med Evropo in Malo Azijo. V saronskem zalivu (S. Saronicus) sta Egina (Aegina) in calamina (Salamis) tik^ atiškega obrežja^ Največji otok Egojskega morja je E v b e j a (E u b o e a) z A r t e m i z i j - s kim rtičem (Artcmisium P r.) in mestoma H a 1 k i d o (C h a 1 • i s) in E r • t r i j o (E r e t r i a). V smeri Evbeje, Atike in Argollde leže Kikladi (Cyclad e_s¿, t. j. »v krogu raz- postavljeno« otočje okoli svetega otoka Dela (Delos), rojstnega kraja boga Apolona. Med njimi je slovel Par (Paros) po svojem lepem marmorju, N a k s (Naxos) pa po izvrstnem vinu. Ob severozapadni_ obali Male Azije sta otoka_ T e n e d </T e n e d o s) in L e z b (Lesbos), kjer je jmesto M i t i l_o n a_§

— 28

(M y til ene) slulo po svoji omiki¡ jugozapadno obal pa spremljajo S p o r a d i (S p • • a d e s), t. j. raztreseni otoki, jzmed katerih so bili H i j (C h i o s), Sam (Sa mos) in Rod (Rhodos) najimenitnejši. ,

Grecija je imela v najstarejših časih drugo obličje kot dandanes. Prostrani gozdi niso pokrivali samo gorovja, temveč . so pogosto segali prav do morja; tudi je bilo povsod dosti pašnikov. Vslcd naraščajočega prebivalstva pa so se jeli gozdi polagoma krčiti; mnogo lesa so posekali Feničani za gradbo

• ladij, zato so pa presadili v Grecijó lavoriko in mirto. ; Palme, oljka in druge rastline so se razmeroma zelo pozno udomačile. V začetku zgodovinske dobe je bila torej Grecija pretežno pokrita z gozdovi in pašniki; poljedelstvo pa vsleci nerodovitnih tal ni bilo razvito.

b) Prebivalci. Grki so se preselili tekom drugega tisočletja pr. Kr. iz Prednje Azije preko nižin ob dolenji Donavi v svojo poznejšo domovino, kjer -so se razcepili v več rodov; najzname- nitejši so bili 1) • • • i, J o n • i in Kolci. Toda ti rodovi, ki so se razlikovali med seboj po notranjih uredbah, šegah in navadah, so šele po krvavih in dolgotrajnih bojih s prvotnimi prebivalci ter po večkratnem preseljevanju zasedli one dežele, ki so jih obdržali tudi v poznejši zgodovini.

Dorci so zasedli poleg male gorske deželice Doride (ü o r i s) vzhodno in južno stran Peloponeza, južne otoke Egej- skega morja in jugozapadno maloazijsko obal. Jonci eo se naselili v Atiki ter so odtod posedli večino otokov Egejskega morja in sredino zapadne maloazijske obali; črez vso Severna Grecijo in večji del Srednje Grecije, Ahajo, Arkadijo in severo- zapadno maloazijsko obal se je pa razširilo pleme Eolcev.

Pregusta obljudenost, notranji boji, neiodovitnost posameznih pokrajin so povzročili, da so obrnili Grki, slično kakor Feničani, že zgodaj svojo pozornost na morje. Ustanovili so premnogo naselbin ali kolonij na obrežju in otokih Sredozemskega morja, odkoder so končno popolnoma izpodrinili ieničansko trgovino. Posebno Jonci so razvili živahno kolonizatorično delavnost. Ustanovili so na zapadni obali/Male Azije toliko kolonij, da so začeli imenovati kratkomalo vse maloazijske Grke Jonce. Tam je bilo najimenitnejše mesto M i 1 e t (Mile- tus), kjer so živahno trgovali, pa tudi gojili znanosti ter umet-

'¿9 —

nosti. V Traciji, ob vhodu v Čmo morje, je cvetel • i z a n • i j (Byzantin m) , današnji Konstantinopel (Cari- grad). Južno Italijo so zaradi mno"gih grških naselbin, izmed katerih je bila najimenitnejša bogato trgovsko mesto' Tarent (T aren t u m), imenovali: Velika Greci j a. Tudi na Siciliji, v južni Galiji (danaSnji južni Francoski) in v Hi spani j i so nastale premnoge naselbine, kjer so Grki povsod širili svoj jezik in svojo kulturo.

Čeprav so živeli Grki razkropljeni aironi sveta ter v naj- različnejših razmerah sredi tujih narodov, so vendar povsod v. žilavo vztrajnostjo ohranili svojo narodno posebnost. Imo Heleni, ki je prvotno značilo samo prebivalce južne Tesa- lije, je polagoma postalo splošno ime vseh grških rodov. S ponosom so se ločili od drugih narodov, ki so jih zvali barbare. Kimljani so Helene zvali Grace i; po njih jih tudi mi imenujemo Grke, njihovo deželo pa G r e • i j •.

II. Vera Grkov.

Grki so oboževali v najstarejših časih, kakor vsi Indo- germani, prirodne sile, sčasoma pa so si predstavljali v svoji živi domiäljiji bogove kot človeška bitja z vsemi krepostmi in strastmi; vendar pa nadkriljujejo bogovi človeka po duševnih in telesnih močeh. O postanku sveta in izvoru bogov so si izmislili grški pesniki najrazličnejše bajke in pripovedke; naj- starejša in najznamenitejša med njimi sta H o m e r (II orne rus in H e z i o d (H e s i o d u s).

V začetku, pripovedujo Heziod, je bilo vse pusto in prazno. Ta neizmerni, popolnoma temni in prazni prostor so zvali K a o s (C h a o s). Polagoma se je iz tega kraljestva tmine izločila naša zemlja kot velika okrogla plošča, ki je ločila nebo od podzemeljskega sveta ali Tar- tara (Tartarus). Ker se je bal Uran (Uranus), vladar neba, svojih sinov Titanov (Titani), jih je pahnil v podzemlje. Toda materi so se smilili sinovi, zato je izročila vsakemu srpasto zakrivljen nož, da se maščujejo nad očetom. Kron, najmlajši izmed Titanov, je s svojimi brati napadel spečega Urana in ga tako močno ranil, da je izkrvavel ter padel v Tartar. Iz njegove krvi, ki je kapala iz i ane na zemljo, so zrastle strašne E r i n i j o ali Evmonide, boginje osveto. Bile so to grde črne ženske s kačjimi lasmi. Pre- ganjale so zločince noč in dan in niso poprej odnehale, dokler ni nesročnož končal v obupu svojega življenja.

— 30 —

Kron je. prevzel po svojom očetu vlado na nebu. Da bi ga lastni* otroci ne palmili s prestola, kakor j'c on svojega očeta, je Kron vsu- koga otroka takoj po porodu požrl. Samo Zov sa (Zev_s) jo mato riña zvijača rešila očetove krvoločnosti. Dala je brezčutnemu očetu mosto deteta \ plenice zavit kamen, ki ga je ta požrl, misleč, da je njegov otrok; Zevsa pa je pred očetom skrila na otok Kreto, kjer je ' (lorastel • najkrej'kejšegn. božjega mladeniča. Sedaj se je dvignil Zevs /.oper s\ojega očeta ter ga prisilil, da je izbljuval svoje otroke; nato ga je združen s svojimi brati in sestrami pahnil v Tartar. S svojimi brati si je sedaj razdelil vladnrstvo sveta. Sam je obdržal le vlado n» nebu in zemlji in si izvolil za bivališče Olimp. Gospodstvo nad morjem je izročil svojemu bratu Poze j donu (Poseidon); Had (Ha- des) ali Pluton (Plut o), njegov drugi brat, pa jo dobil vladarstvo v podzemeljskem svetu. Vendar pa je imel Zevs kot, najstarejši. najmodrejši in najmočnejši, vladarstvo nad vsemi drugimi liogci; ostal je Se nadalje kralj bogov.

V polnem sijaju in moči nastopajo bogovi pri Homer uf

ki na mnogih mestih svojih junaških pesmi »Iliade« in O d i s e j e« slika njih življenje na Olimpu.

1. Olimpski ali nebeški bogovi.

Z e v s, prvak nebeških bogov, vlada vesoljni svet. Kot očetu bogov in ljudi se morajo njegovi volji pokoriti vsi bogovi. On brani pravico in postavo ter daje kraljem oblast; v njegovi oblasti je človeška usoda; vse dobro in vse hudo pride od njega. Kadar je* jezen, mu lete strele iz roke; tedaj zmaje s kodrasto «lavo, da se stresejo olimpske višave, ter zavihti svoj ščit (egido)i da zabuči vihar po vsem svetu. V vseh važnih vpra- šanjih skliče bogove k skupnemu zborovanju v olimpske dvorane. Tedaj se pripelje v sijajni opremi na zlatem vozu v zbornico. Ze od daleč pomigne Hcrmcju (Hermes) in Iridi (Iris),' svojima poslancema, ki mu služita. H erme J naci- kriljuje v zvitosti in premetenosti vse bogove ter ščiti trgovce, potnike, poslance, pa tudi tatove. Hitrih nog prileti k Zevsu, ki ga pošlje k drugim bogovom z naročilom, naj se takoj zbero k posvetovanju. Irida, boginja mavrice, dobi isto naročilo ter odleti z zlatimi peroti na zemljo. Ko stopi nebeški vladar raz voz, odpro H o r e, boginje časa in letnih časov, vrata nebeške palače, lesketajoče se v zlatu. Dostojan- stveno stopi Zevs v dvorano, kjer je že zbranih nekaj bogov. Hera (He r a), ki'aljica nebes in zaščitnica zakona, pričakuje svojega soproga, toda ne posebno prijaznega lica; pogosto jo

- 31 —

namreč prepirljiva in nezaupljiva boginja z njim nezadovoljna- Poleg nje stoji Palada Atena (Pallas Athene), boginja modrosti, in junaštva, Zevsova najljubša hčerka, ki je skočila nekoč oborožena s šlemom, ščitom in kopjem iz njegove glave. Tudi Ares, bog prepira in vojno, je že tu. Njegovo največje veselje je sredi bojnega meteža, kjer bi najraje vse uničil in etri. Resnega obraza stoji poleg njega Zevsova sestra II e s ti j a (H estia), boginja domačega ognja in zaščitnica človeških bivališč, ki ima v vsaki hiši svoj oltar ali ognjišče, kjer so netili njej na čast sveti ogenj.

Ko ti po medsebojnem pozdravu zasedejo svoje pre- stole, začno prihajati od vseh strani drugi bogovi. Apolon (Apollon), bog solnčne svetlobe, proroštva in pesništva, je moral zapustiti svoje bivališče na gori P a r n a s u , kjer ga je razveseljevalo s potjem in plesom devet modric (muze), boginj raznih umetnosti in njegovih spremljevalk. Z njim je prišla tudi njegova sestra A r t e m i d a (Artemis), boginja luno in lova, ki jo je božji poslanec Hermcj baš došel, drvečo s svojimi nim- fami, nežnimi, lepimi deklicami, čroz drn in strn. K božjemu zborovanju je z otoka K i t e r e (• y t e r a) prišla tudi Afro- dita (Aphrodite), boginja ljubezni in lepote. Za roko vodi svojega sinčka Erota (Eros), malega boga ljubezni, ki more s svojimi ostrimi puščicami raniti celo srca bogov. Spremljajo jo H a r i t e (lat. Gracije), boginje miline. Poze j don, vladar morja, je sedel baš v svoji zlati palači na dnu morja, ko mu je prinesel H erme j povabilo k posvetovanju. Hitro za- preže svoje čile konjiče v prekrasen voz ter se poslovi od svoje soproge A m f i t r i t e (A m p h i t r i t e). Kakor blisk drči voz med valovi, ki se dele prod mogočnim vladarjem, iz morskih filobočin pa priplavajo Tritoni, bajne pošasti, katerih zgornji del jo podoben človeku, spodnji pa ribi, ter veselo piskajoč na školjke spremljajo svojega gospodarja. Iz srebrno- svetlih jam se prikažejo Nereide, ljubeznive hčerko pomor- skega boga N e r o j a (N e r e u s), ter ga pozdravljajo plešoč in pojoč. Tako prevozi Pozejdon morje, kakor da je na kopnem, potem ga pa poneso konjiči v olimpske višave, kjer sede poleg svojega brata, ki mu je enak po moči in ugledu.

Še mnogo drugih bogov, »olimpski« imenovanih, se udeleži zborovanja; treba je razsoditi spor med dvema narodoma na

- - 32

zemlji. Nekateri bogovi podpirajo težnje in zahteve te stranko, drugi se priklopijo nasprotni; toda njihova volja ne odločuje, kajti nad njimi vlada temna, nepojmljiva sila, usoda ali M o j r a, ki se ji morajo celo bogovi ukloniti. Vendar se vname mod njimi prepir; nekateri se drznejo nasprotovati celo vse- mogočnemu Zevsu, toda ta jim ostro in oblastno zapreti Takoj vsi utihnejo; le Hera bi se rada ugovarjala, toda njen sin Hefajst (Hephaestus) ji ljubeznivo prigovarja ter jo pomiri s čašo sladkega nektarja. Hefajst je bog ognja, nebeški kovač in izumitelj kovinskih umetnosti. Nekoč je branil svojo mater, ki se je bila sporekla s Zevsom. Tega je sinovo vmeša- vanje v prepir silno razjezilo; pograbil ga je za nogo ter ga pahnil z Olimpa. Ves ljubi dan je padal proti zemlji; šele zvečer je telebnil napol mrtev na otok Lernen (L e m n o s) ter si pri padcu zlomil nogo. Odslej šepa, kar vzbuja med bogovi vedno veliko veselost. Kadar ga vidijo šepajočega po dvorani in natakajočega bogovom iz velikega vrča sladke pijače, se tako gromsko zukrohotajo, da pozabijo na prepir; veselo po- sedejo k zlatim mizam, kjer jedo ambrozijo in pijejo nektar do pozne noči. Sfcrežeta jim večnomlada H • b a (Hebe) in božji točaj G a n i m e d (G a n • m e d o s), Apolon jim svira •• strune, muze pa rajajo okrog njih ter jih zabavajo z lepoglasnim petjem.

Tako so si predstavljali Grki življenje in delovanje olimp- skih bogov. Poleg njih pa so oboževali še mnogo drugih, biva- jočih v morju, na zemlji in v podzemlju.

2. Zemeljski bogovi.

Zoreče klasje spominja na boginjo Demetro (Deme- t e r), mater zemlje, ki budi iz nje rastlinstvo in pospešuje njeno rodovitnost; vino pa je posvečeno bogu Dionizu (Dion•- s u s), ki ga zori ter mu daje opojno moč. Dioniz, ki ga časti ljudstvo z razuzdanimi veselicami, podeljuje tudi vobče zemlji rodovitnost, čuva nad njenimi uredbami ter navaja ljudi k nravnemu življenju. Vozi se na vozu, ki ga vlečejo levi in druge zveri; za njimi se pa drve Satiri, ki imajo človeško podobo, kozjo brado, na glavi pa rožičke. S seboj vozijo velik sod vina, na katerem uganja njih voditelj take burke, da hoče tse po- pokati od smeha. Seveda ne manjka tudi pastirskega boga

33 —

Pana (P a nu s), ki s svojim glasojii rad straši osamelega popotnika (paničen strah); kot najboljši plesalec veselo poska- kuje s svojimi kozjimi nogami v sprevodu. Le Dioniz jp vedno

. resen in trezen.

3. Podzemeljski bogovi.

Popolnoma drugo življenje vlada v podzemeljskem svetu, kjer gospodari strašni, brezsrčni bog Had ali Pluton. Nje- gova soproga je P e r z e f o n a (Persephone), ki jo je nekoč ugrabil Demetri ter jo odvodel v svoje kraljestvo. Ko se je mati vsled tega pritožila pri Zevsu, so se naposled pobotali. Zevs je določil, da mora bivati Perzefona dve tretjini leta pri svoji materi na zemlji, ostali čas pa- pod zemljo pri svojem soprogu. in tako prihaja Perzefona vsako leto, ko se poraja pomlad, k svoji božji materi, v pozni jeseni pa •• vrača v kraljestvo smrti.

V Hadovo kraljestvo se preselijo duše umrlih, ki jih spremlja božji poslanec Hermej. Noben solnčni žarek se ne more pri- krasti skozi strašne pečine v ta kraj temóte, okoli katerega se vije reka S tik s (Styx). Brodnik H ar on (Charon), čme- ien starec s sršavo brado, sprejema duše v svoj čoln in jih prepeljava na drugi breg. Za prevoznino dobi od mrtveca ba- kren novčič, oboi (óbolos), ki ga polože sorodniki mrtvecu v usta. Onstran reke preži grozni troglavi pes Kerber (Cer- berus), ki nikomur ne brani vhoda v Plutonovo kraljestvo, pa tudi nikogar ne pusti več vunkaj. Brž ko pridejo duše umrlih v podzemlje, stopijo pred sodnike, ki jih obsodijo po njihovem zaslužen ju v E 1 i z i j (Elysium) ali pa v Tartar. V Eli- ziju uživajo blaženo življenje, ko so se napili vode iz reke Lete (L • t h e) in s tem pozabili vse bridkosti sveta; v Tar- taru pa morajo trpeti grozne muke. Frigijski kralj Tantal (Tantalus), ki ga je Zevs kot zločinca treščil v Tartar, stoji tu do prsi v vodi; nad njim visi najslastnejše sadje; toda kadar sežo po sadju ali se pripogne, da bi se napil hladne vode, se umakne obojo. Korintski kralj Sizif (Sisyphus), ki je več- krat hudo žalil bogove, vali za kazen velikansko skalo navkre- ber, ki se pa vedno zopet zakota s hriba; Danaide, hčere argolidskega kralja D ana j a (D an a u s), pa morajo zajemati z reseti vodo in polniti sode brez dna, ker so pomorile v poročni noči svoje može.

•••. •••••: Zgodovina. o

— 34 —

i. Bogočastje.

Grki so v najstarejših časih častili svoje bogove na prostem, kjer so jim postavljali oltarje pod starimi drevesi, na holmih ali v jamah. Pozneje so jim začeli graditi svetišča, ki so bila le bivališča bogov, kjer pa se niso shajali verniki, kakor v naših cerkvah. Grška svetišča so bila zgrajena v dorakem, [ jonskem in korintskem slogu. Najstarejši in najpreprostejši je j bil dórski slog. Svetišča, zgrajena v tem slogu, so imela pravo- kotno osnovo ter so stala na stopničastem podzidju. Med ste- ' nami je bil prostor, kjer je stal kip boga, ki mu je «bilo posje- čeno svetišče. Stebri, ki so obdajali stene, so bili brez podstave, na žlebastem, zgoraj zoženem deblu pa je počival preprost glavič (kapitél).* Stebri so nosili tramovje, na katerem je slo- nela streha; ta se je nagibala na obe podolžni strani ter delala na ozkih straneh trikotno pročelje, ki so ga krasili kipi. Poleg dorskega sloga se je razvil pozneje jonski slog, ki se razlikuje od dorskega v tem, da ima jonski steber podstavo, vitkejše, žlebasto deblo in glavič s polžastimi svitki; v splošnem pa je bil podoben dorskemu. Korintski slog se je razvil šele v poznejšem času ter se razlikuje od dorskega in jonskega najbolj

' po bogato okrašenem glaviču. Grki so častili bogove z molitvijo, darovi, petjem in narod-

nimi igrami. Svečeniki niso imeli pri njih toliko vpliva, kakor pri orientalskih omikanih narodih. Vsakdo je smel sam darovati; duhovniki so bili samo čuvaji boga in njegovega svetišča.

Preden so se Grki lotili kakega važnega podjetja, so se obrnili do proročišča, t. j. svetišča, kjer so svečeniki oznanjevali voljo bogov. Prastaro je bilo Zevsovo proročišče v epirski Do- doni (glej stran 25), najimenitnejše proročišče pa je bilo Apo- lonovo v Delfih. Nad prepadom, iz katerega so puhteli omam- Ijivi plini, je stal zlat trinožec, na katerem je sedela svečenica Pit i ja (P y t h i a). Ko-jo je para omamila, je izgovarjala posamezne besede, ki so jih zlagali prisotni duhovniki v stihe ter z njimi izražali voljo Apolonovo. Odgovori so bili navadno nejasni in dvoumni (Krez!). Od vseh strani, celo iz tujih dežel so prihajali verniki, iščoč pomoči ali sveta pri Apolonu in

* Kapitel prihaja od latinske besede: capitellum = glavica, glavič.

- 35 —

piinašajoč mu prekrasna darila, po katerih, je premoženj« delfijskega proročišča ogromno narastlo.

Bogovom na čast so prirejali Grki tudi narodne slavnosti ali igre. Ker je vzdrževanje svetišč in prirejanje iger stalo mnogo denarja, so se združile pogosto sosedne občine in države v zveze, takozvane amfiktionijc. Najimenitnejša je bila delfijska amfiktionija, v kateri se je združilo dvanajst državic, da varujejo in vzdržujejo Apolonovo svetišče v Delfih, kjer so s<< vršile Apolonu na čast vsako četrto leto pitijske in delfijske igre.

Največja grška narodna slavnost pa so bile olimpijske igre, ki so jih prirejali Grki Zevsu na čast vsako četrto let« v elidski Olimpiji. Trajale so pet dni. Tja so prihajali Grki iz vseh držav in naselbin. Poslanci so opravili tu marsikak važen državni posel; stare sovražnosti so prenehale, nova prijatelj- stva so se sklepala.

Po svečanostneni darovanju v Zevsovem svetišču so se začele igre • tekanjem na podolgastem prostoru, »stadion« imenovanem. Sledila je borba, boj s pestmi, tek, metanje kopja in bronaste plošče ali diska. Najsijajnejše pa je bilo tekmo- vanje na vozeh v posebnem dirkališču, hipodrom imenovanem. Te dirke so se zlasti priljubile častihlepnim bogatinom; kajti častnega darila ni dobil voznik, temveč lastnik voza. V Olim- piji so Grki spoznavali tudi svoje najimenitnejše državnike in govornike; tu so v odmorih čitali pesniki in pisatelji svoja dela, slikarji in kiparji so razstavljali svoje umotvore. Zmago- valca so proslavili z vencem, spletenim iz oljčnih vejic, ter slovesno oklicali njegovo ime in rojstno mesto, kar so smatrali Grki za višek zemeljske sreče; kajti s to častjo ni bil počaščen samo zmagovalec, temveč ves njegov rod in rojstni kraj. Pri- petilo se je, da so očetje veselja umrli, ko so zvedeli, da so njih sinovi zmagali v olimpijskih igrah. Še večja slava je čakala zmagalca v domovini. V svečanem sprevodu so ga sorodniki in prijatelji pripeljali v domače svetišče, kjer je obesil svoj venec kot darilo bogovom. V Atenah so zmagovalci v olimpijskih igrah sedeli v gledišču na častnem mestu med prvo gospodo, v Sparti pa so se smeli v bitki bojevati poleg kralja samega. Zmagovalec je smel svoj doprsni kip postaviti v svetem logu v Olimpiji; kdor pa je trikrat zmagal, je smel tam celo po-

:)*

— 36 —

s-taviti svojo podobo v naravni velikosti. Pomen olimpijskih, iger, ki so vzbujale samozavest in krepile narodno edinost, je bil tolik, da so iteli Grki po njih leta. Štiriletno dobo od slo-

776 vpsnosti do slovesnosti so imenovali olimpijado. Leto 776., v katerem so Grki prvič javno zapisali imena zmagovalcev, je pričetek prve olimpijade.

Ili Grške pripovedke. Kakor vsi poganski narodi, tako tudi Grki niso strogo

ločili bogov od ljudi. Razne bajke in pravljice nam pripovedujejo o bogovih, ki so se družili z dražestnimi devojkami, in o boginjah, ki so se možile s krepkimi in lepimi mladeniči. Iz takih zakonov so se rodili otroci, ki so posredovali kot nad- človeška bitja, napol bogovi ali heroji, med bogovi in ljudmi in so uživali božjo čast. Tudi potomci človeških staršev so se zaradi posebnih zaslug za človeštvo in izrednih junaških činov lahko povzpeli do te častne stopnje. Bistveno se heroji niso ločili od navadnih ljudi; umrljivi so bili in le posamezni

. ljubljenci bogov so uživali neumrjočnost v Eliziju. Sicer so se pa odlikovali heroji po silni telesni jakosti.

Pripovedke o teh pradobnih junakih so nastale križem grške zemlje. Velikega pomena so za zgodovino, ker nas spominjajo najstarejših uredeb in prvih dogodkov grškega naroda.

4. Postanek človeškega rodu.

O postanku človeškega rodu so si pripovedovali Grki naj- različnejše pravljice. Oče človeškega rodu je bil baje titan Prometei (Prometheus), ki je ustvaril ljudi iz ilovice in vode; Atena pa jim je vdihnila dušo. Prometcj, ki jo smel radi svoje modrosti edini bivati med bogovi, jim je ukradel ogenj ter ga prinesel ljudem na zemljo. Razjarjeni Zevs je vsled tega sklenil kruto maščevati se nad človeškim rodom. Hefajstu je ukazal narediti iz ilovice in vode prekrasno devico Pandoro (Pandora). Tej je podaril posodo, v kateri je bilo zaprto vse hudo. Ko je Pandora iz radovednosti odprla posodo, je zletelo iz nje vsakovrstno zlo, kakršnega ljudje dotlej še niso poznali. Promoteja je dal Zevs za kazen prikovati na goro Kavkaško. Orel mu je izkljuval vsako jutro jetra, ki

37

so mu zopet zrastla ponoči, dokler ga ni Heraklcj osvobodil in spravil s Zevsom.

Sčasoma se je človeški rod popolnoma pokvaril, zato je sklonil Zevs, da ga pokonča v vesoljnem potopu. Le dvoje člo- veških bitij se je rešilo splošne pogube. Bila sta to Devka- lijon (D eukal i on) in Pira (Pyrrha), ki jima je ne- beški oče prizanesel, ker sta živela pravično in pošteno, Ko je nastopila povodenj, sta zbežala na ladjo, ki jo je stesal Devkalijon, ter se tako otela. .Obtičala sta na gori Parnasu, kjer sta metala po božjem naročilu kamenje za seboj. Iz ka- monov, ki jih je metal Devkalijon, so nastali moški; iz ka- mcnov, ki jih je metala Pira, pa ženske. Tako je nastal na zemlji nov človeški rod. Devkalijonov sin Helen (Helle- n o s) je postal praded Grkov, ki so se po "njeni zvali Heleni.

N2, Heraklej (Heracles).

Najimenitnejši grški junak je bil Heraklej. Njegov oče je bil Zevs, mati pa tobanska kraljica Al k mena (Alcme- n e). Zevs je svojemu ljubljenčku podelil čeznaravno moč ter mu prorokova! največjo slavo med ljudmi. Zavidna Hera je dečka vsled tega črtila in zasledovala vse njegovo življenje. Ko je bil šele osem mesecev star in je še ležal v bronastem ščitu, Ui mu je nadomestoval zibelko, je poslala sovražna boginja dvo veliki kači, da umorita speče dete. Toda Heraklej ae hitro dvigne, zgrabi z vsako ročico po eno kačo za vrat ter ji zadavi. Ko je dorastel, je nekoč na razpotju sedeč premišljeval, po kateri poti bi krenil. Kar se približata mlademu junaku dve visokorastli ženski postavi. Prva je bila silno lepa in ljubezniva. Predrzno stopi pred zamišljenega mladeniča ter mu obeta vse sladkosti zemeljskega življenja, če gre za njo. »Ženska, kako ti je ime?« vpraša Heraklej ves začuden ženo. Neznanka reče: J Prijatelji me zovejo srečo, sovražniki pa greh.« Medtem se približa mirnih stopinj druga žena, Herakleja resno, pa vendar prijazno ogledujoč. Bila je skromno oblečena, v očeh pa _se ji je zrcalila mirna vest in čisto srce. »Tudi jaz,« mu pravi, »se U ponujam za vodnico v življenju; toda pot, po kateri te bom vodila, bo težavna. Če mi zaupaš, ti obljubim, da postaneš neumrljiv, tvoje ime pa bodo slavili bogovi in ljudje.« Ko resna žena umolkne, jo vpraša Heraklej po imenu. »Pošteni.4iaaje

/ i •

- - 38 - -

nie /ovejo krepost.« mu skromno odgovori. V tem hipu zgineta 'T S-enski prikazni, Ileraklej pa fatane ter sklene podati roko kre-

posti in hoditi po njeni poti. Na povelje delfijskega proročišča je stopil Hcraklej nato v

službo mikenskega kralja E vrište j a (EuvysUiPus) ter je na njegovo povelje izvršil dvanajst težavnih del. Tako je poslal velik dobrotnik človeštva in najslavnejši junak svoje dobe.

Najprvo je ukazal Evristej Horakleju, naj ujame in ubije silnega leva, ki je v okolici mesta N e m e j e (Nemca) davil ljudi in živali. Heraklcj kmalu zasledi zver; hitro napne lok in izstreli vse puščice na leva, ki pa jih sproti otresa z ne- ranljivega telesa. Razkačena zver se sedaj obrne proti srčnemu lovcu in se pripravlja za naskok. V odločilnem trenutku mahne Heraklcj s kijem tako močno po levovi glavi, da se zvali zver vsa omamljena na. tla. Nato prime Ileraklej zver s krepkima rokama okoli vratu ter jo zadavi. S težavo odere kožo, ki mu odslej nadomešča plašč.

V L e r n a j s k e ni močvirju blizu mesta • r g o v je razsajala Hidra (H • d •-a), neizrečeno dolga kača z devetimi glavami; pustošila je po okolici in inorila ljudi in živali. He- raklcj izvabi pošast iz močvirja, potegne hitro svoj meč ter seka glavo za glavo. Pa groza! Iz krvi vsake odsekane glave zrasteta takoj dve novi. Tedaj ukaže Ileraklej svojemu sprem- ljevalcu, naj ožge drevesno deblo v ognju. Medtem, ko je Hc- raklej z desnico sekal kači glavo za glavo, je z levico hitro izžigal z ožganim deblom rane. Tako je preprečil, da Hidri ni nobena odsekana glava več zrastla. Nato razpara truplo ubite pošasti ter pomoči osti svojih puščic v strupeni žolč, da so odslej neozdravljivo ranile vsakega, ki so ga zadele.

V Erimantskem gorovju v ••kadiji je tedaj razsajal silen veper. Heraklcj ga prežene iz goščave na do- bravo, ki je bila pokrita z debelim snegom. Tu- ujame upehano zver, jo zveze, zadene na hrbet ter prinese v Mikene, kjer se je Evristej strašne zveri tako prestrašil, da se je skril v bronast sod.

Potem je Heraklcj lovil boginji Artemidi posvečeno ko- šuto, ki je imela bronaste noge in zlato rogovje. Zasledoval in preganjal je žival, ki je bila hitra ko veter, v arkadskem go-

— 39 —

rovju leto in dan, dokler je ni končno vse spchanc ranil s puščico v stegno ter je žive prinesel Evristeju.

V goščavi poleg močvirnatega Stimfalskega jezera (Stymphalus) v Arkadiji so bivale grozne ptice; imele so bronaste poroti, kljune in kremplje, vznašale so v zrak ljudi iii živali ter jih požirale na visoki skali. Heraklej je najprvo spodil z bronastima klopotcema preplašene ptice iz zarastlega skrivališča, nato je vzel lok ter jih večino postrelil s svojimi zastrupljenimi puščicami.

Elidski kralj Avgija (Augias) je imel velikanski hlev, v katerem je bivalo trideset tisoč goved. Že tïidcset let niso v tem hlevu izkidali gnoja. Tedaj ukaže Evristej Herakleju, da očisti velikanski hlev v enem dnevu. Heraklej izžene najprej govedo iz hleva, potem pa napelje skozi hlev reki Penej in Alfej (Alpheus), ki sta ves gnoj odplavili, preden je zašlo solnce za gore.

Takrat je na otokvi Kreti razsajal silen bik. Heraklej odjadra na otok, kjer ga prebivalci veselo pozdravijo kot svojega rešitelja. Hitro zgrabi bika z eno roko za rog, z drugo pa mu grozi s svojim silnim batom. Brez upora se da voditi ukročena žival. Junak jo brez truda pritira v Mikcne.

Potem se je napotil Heraklej v Trakijo. Tam je vladal kralj D i o m o d (D i o m o d • s). Ta je imel «tiri ogenj bruha- joče konje, ki jih je krmil s človeškim mesom. Prišedši v Tra- kijo, pobije Heraklej najprej stražnike, ki so mu branili vhod v kraljevi grad, nato zgrabi neusmiljenega Diomcda in ga vrže požrešnim konjem, ki ga namah požro. Ukročene konje privede v Mikenc, odkoder jih Evristej spusti v arkadske gore, kjer jih raztrgajo divje zveri.

Zdaj pošlje Evristej Herakleja daleč proti vzhodu k Črnemu morju, da vzame amazonski kraljici H i p o 1 i t i (Hippo- 1 • t e) dragoceni zlati pas ter ga prinese njegovi hčeri v dar. Hipólita ga prijazno sprejme in je pripravljena izročiti mu

pas. Toda Hera naščuva Amazonke proti junaku, češ, da jim hoče odpeljati kraljico. Takoj zgrabijo bojevite žene za orožje ter navale z vso silo na Herakleja in njegove tovariše. V ljutem boju postrelja junak s svojimi puščicami mnogo Amazonk, njih kraljico pa ujame ter jo prisili, da mu izroči zahtevani pas.

~ 40 —

Tío se je Heraklej vrnil z daljnega vzhoda, ga pošlje Evri- stej na skrajni zapad, kjer je pasel svoja goveda troglavi orjak (i eri j on (G er y o). Heraklej pobije velikana ter njegovo troglave pse in odvede živino preko Italije in Sicilije v Argo- lido. Ob morski ožini, ki loči Afriko od Španije, postavi na obeh rtičih ogromna skalnata stebra, ki so ju imenovali odslej H P r a k 1 e j e v a stebra (Gibraltarski preliv).

V prekrasnem vrtu ob Atlantskem oceanu so rastla zlata jabolka. Stiri nebeške devojke, H esperide imenovane, so negovale dragoceno sadje, stoglavi zmaj pa je noč in dan pazil pred vrati, da -se kdo ne prikrade v vrt. Evristeju se jo za- hotelo zlatega sadja; zato naroči Hcrakleju, da mu ga prinese. l»o trudapolni poti dospe Heraklej do roba zemeljske plošče, kjer je nosil orjak Atlant (Atlas), oče Hesporid, na svojih plečih nebeški svod. Heraklej ga nagovarja, da mu prinese dragoceno sadje. Hkratu se mu ponudi, da med tem časom mesto njega prevzame nebeško breme na svoja pleča. Atlant se vrne z jabolki, pa noče več prevzeti neba na svoja ramena, rekoč, da sam ponese jabolka Evristeju. Heraklej prosi orjaka, naj vsaj za trenutek zopet oprta breme, da si splete svitek in ga podloži. Velikan se da prekaniti in zopet zadene na svoja pleča nebeški svod, Hei-aklej pa urno pobere jabolka in se vesel vrne z njimi domov.

Zadnje delo, ki ga je imel Heraklej izvršiti, je bilo naj- težavnejše izmed vseh. Na povelje Evristeja privleče strašnega troglavega psa K e r b e r a (Cerberus) iz podzemeljskega sveta. Kralj se grozne pošasti tako prestraši, da jo mora pogumni junak takoj odpeljati nazaj.

Ko dovrši Heraklej dvanajst napornih in nevarnih del, gn Kvristej odpusti iz službe. Toda junak si no privošči miru, temveč izvrši na lastno pest še marsikatero slavno delo. V hudem boju si pribori lepo etolsko kraljično D e jan i •• (Deianira) ter jo vzame za ženo. Na potu proti domu prideta do široke reke. Heraklej prekorači reko sam, njegovo ženo pa prenese centaver N e s (N e s s u s), velikan z napol človeškim in napol konjskim telesom. Ko pa stopi Nes z njo na breg, jo zgrabi s svojima žilavima rokama ter jo houe- od- nesti. V tem hipu napne Heraklej svoj lok in ustreli roparskega centftvra s puščico, zastrupljeno s krvjo lernajske kače. Umi-

_- 41 _

rajoči Nes svetuje Dejaniri, naj prestreže nekoliko njegove krvi kot izvrstno čarovno sredstvo, da si ohrani trajno ljubezen in zvestobo svojega moža. Ko se je Dejanira pozneje bala, da jo Heraklej zapusti, mu je poslala dragoceno spodnje oblačilo, ki ga je namazala s centavrovo krvjo. Vesel sprejme Heraklej darilo svoje žene; toda komaj ga obleče, mu prešine vse ude strašen strup lernajske kače. V groznih bolečinah prosi svoje prijatelje, da ga poneso na goro Eto. Tam napravi junak velikansko grmado, spleza sam nanjo ter zapove okoli stoječim, da jo zažgo. Visoko se dvigne plamen iz goreče grmade; v tem trenutku se hipoma stemni nebo, Herakleja pa odnese oblak med bučanjem groma v Olimp, kjer ga Zevs oženi s Heb o, boginjo veine mladosti.

3. Ggej in Tezej.

Atenskemu kralju E g e j u (A e g e u s) je porodila njegova soproga, hči trezeiiskega kralja, sina • imenom Tezej (T h • - sous). Ko sc je inoral oče vrniti v Atene, je naročil materi, ki je ostala pri svojem očetu, naj sinčka skrbno vzgojuje ter šolo tedaj pošlje v Atene, kadar bo mogel sam odvaliti skalo, pod katero je skril svoj meč in dragocene sandale. Ko je Tezej izpolnil šestnajsto leto, je brez težave vzdignil pečino ter potegnil izpod nje meč in sandale. Brez pomisleka si opaše meč, obuje sandale ter se napoti proti Atenam. Prijatelji mu svetujejo, uaj potuje k očetu po krajši poti preko morja, kjer ni toliko nevarnosti, kakor po suhem preko lstma, kjer gospo- darijo v temnih gozdih roparji ter napadajo potnike. Tezej, ki je gojil edino željo, da tudi on postane nekoč tako slaven junak, kakor Heraklej, se odloči za nevarnejšo in težavnejšo pot po suhem. Pred očeta hoče stopiti kot neustrašen in slaven junak«

Spotoma naleti na štiri orjaško razbojnike. Že prvi dan se spopade s P e r i f e t o m (P e r i p h e t • s), ki je pobijal potnike z železnim batom, mu izvije bat in ga probode z očetovim mečem. Nato pobere Tezej bat in ga v spomin na svojo prvo zmago nosi vedno s seboj. Potem naleti na velikana S i n i d a (Sini s), ki je z močno roko pripogibal po dve skupaj stoječi smreki in mimo gredoče potnike privezaval za vsako nogo na eno drevo. Nato je izpustil drevesi, da sta se razbrsnili in nesrečnike raztrgali. Tczcj zgrabi razbojnika in- ga umori prav

— 42 —

tako, kakor je hotel on njega. Blizu Megäre je naletel na tolovaja Skirona (S • ir on), ki je, sedeč na strmi pečini, vsakega potnika prisilil, da mu je umival noge; ko pa je potnik klečal pred njim, ga je hudobnež pahnil v morje. Tezej zgrabi razbojnika ter ga vrže v morje. Blizu Aten pride Tezej k orjaku Prokrustu (Procrustes), ki je vabil mimo gredočo ljudi, naj se odpočijejo v njegovi hiši. Ta razbojnik je mučil ljudi na poseben način. Imel je dve postelji, kamor je polagal nesrečnike. Majhne potnike jo položil v dolgo posteljo, kjer jih je toliko časa raztczaval, da jim je raztrgal ude; če je bil pa potnik velik, tedaj mu je odsekal noge za toliko, kolikor so molele iz postelje. Prokrust odvede tudi Tezeja v spalnico, ali ta zgrabi tolovaja, ga položi v kratko posteljo ter mu odseka glavo in predolge noge.

Kot izkušen junak je prišel Tezej v Atiko, kraljestvo svojega očeta Egeja, ki ga je veselo sprejel. Kmalu si je znal Tezej pridobiti ljubezen in hvaležnost Atičanov. Tedaj je razsajal na Maratonskem polju strašen bik, ki je daleč naokrog pustošil polja in davil živino. Splošno so mislili, da je to oni bik, ki ga je bil nekoč ujel Heraklej na Kreti in ga je kralj Evristej zopet spustil na svobodo. Tezej ujame grozno zver ter jo vleče zvezano v Atene, kjer jo zakolje in daruje bogu Apolonu.

Kmalu si je pridobil Tezej še večje zasluge za mesto Atene. Mogočni kretski kralj M i n o j (Minos) je bil namreč premagal Atence ter jim naložil strašen davek. Vsako deveto leto so mu morali izročiti sedem mladeničev in sedem devic, da jih je vrgel v žrelo Minotavru (Minotaurus). To je bila grozna pošast, pol človek, pol bik, ki je bruhala ogenj ter žrla ljudi. Zaprta je bila v Labirintu, velikanskem poslopju, ki je imelo toliko nadzemskih in podzemskih sob, da ni našel nihče iz njega izhoda, ako ni bil o stavbi natančno poučen. Da osvo bodi Atence groznega davka, se ponudi Tezej, da gre prostovoljno z nesrečniki na Kreto, da ubije pošast in reši domovino za vselej nečastnega davka. Le nerad in s težkim srcem dovoli Egej svojemu edinemu sinu nevarno podjetje. Pred odhodom obljubi Tezej očetu, da razpne ob povratku bela jadra, če se mu posreči ubiti grdo pošast. Ladja, ki je plula z ne- srečnimi žrtvami na Kreto, je imela namreč v znamenje glo- boke žalosti črna jadra. Tezejeva srčnost in plemeniti izraz

— 43 —

njegovega obličja ganeta Ar i ad no (Ariadne), lepo Mino- jevo hčerko. V srce se ji zasmili mladi junak, ko pomisli, du, bode moral tudi on umreti kot žrtev nenasitnega Minotavra. Da mu klopčič, ki ga Tczoj priveze na lubirintska vrata. Od- vijaje nit, dospe Tezej po mnogih ovinkih in hodnikih do po- šasti, ki jo umori, in dospe, navijaje nit v klopčič, srečno i/. j poslopja. Potem se napoti z osvobojenci domov. Tudi Ariadna ! : zapusti skrivaj očetov dom in se ukrca na atensko ladjo, da ¡ spremi Tczeja kot njegova nevesta v Atene. Na otoku Naksu ! se prikaže Tezeju v sanjah bog Dioniz, ki mu zapove, da mora prepustiti njemu lepo Ariadno, češ, da ji je usojeno, da postane j njegova žena. Pokoren božjemu povelju ostavi Tezej drugi dan otok ter odrine ves potrt proti domu. V svoji žalosti pozabi : zgrniti črna jadra ter razpeti bela, kakor je bil obljubil očetu, < če se podjetje posreči. Na visoki skali kraj morja čaka skrbni ."• oče in gleda, kdaj se povrne sin. Kar zagleda črna jadra ter j skoči, prepričan, da so je sin ponesrečil, v morje, ki so ga odslej po njem zvali Egejsko.

Sedaj zasede Tezej v Atenah kraljevski prestol ter z modrimi postavami in naredbami tako ojači moč Aten, da postanejo i prva grška država. Toda slavni junak se kmalu naveliča mir- ! nega življenja na kraljevem dvoru. Zapusti mesto ter se ude- j leži vseh važnejših podjetij onega časa. Njegovo dolgo odsot- < nost so porabili njegovi sovražniki, ki so naščuvali narod proti t njemu. Ko se je Tezej vrnil v Atene, se je ljudstvo uprlo ter •• ga izgnalo iz dežele. Tezej prekolne nehvaležne rojake ter se , i poda na otok S k i r (S • y r o s) h kralju Likomedu(Ly- ,/ l k o m e d e s), ki ga navidezno prijazno sprejme. Boječ se, da l

"t ga Slavni junak kdaj pahne s prestola, ga pelje na visoko ;i pečino in pahne v morje. Tako je končal veliki Tezej svoje !¡¡ življenje. Atenci so kmalu spoznali, kako krivico so storili j možu, ki se je toliko žrtvoval za domovino. Prenesli so njegovo ', kosti v Atene, kjer so jih najsvečaneje pokopali; na njegovem f{ groibu pa so sezidali krasno svetišče, čigar ponosni stebri so ,j se ohranili do današnjega dne. ;j

i. Argonavti. ; j(

Beotijski kralj Atamant (Athamas) je zavrgel svojo H

prvo ženo ter se oženil z drugo. Iz prvega zakona je imel sina

U\ -t

•

F • i • s a (P h • i • u s) in hčerko II e 1 o (Hell e), ki Ju je hudobna mačeha črtila ter jima'stregla po življenju. Tedaj privede otrokoma skrbna mati zlatega ovna, ki je znal plavati, po zraku letati in celo govoriti. Friks sede nanj in se ga prime za močne roge, Hela pa sede zadaj ter se oklene brata. Takoj se vzdigne božja žival visoko v zrak in ju nese preko morja proti severovzhodni strani. Ko so pluli preko morske ožine, ki loči Evropo od Azije, hoče Hela se enkrat videti svojo domovino. Hitro se obrne in izpusti roki, ki se je z njima oklepala svojega brata. V tem hipu se ji zvrti v glavi; rcvica omahne in pade v morje, ki se odslej zove II e 1 e s p o n t (t. j. H e 1 i n • m o r j e). Friks pa pride srečno v solnčno deželo K o 1 h i d o (Colchis) na vzhodnem obrežju Črnega morja, kjer ga kralj Ejct (Acetes) prijazno sprejme ter mu da svojo hčer za ženo. Ovna daruje Friks bogovom na čast; njegovo zlato runo pa obesi v gaju na hrastovo drevo. Ker je bilo prorokovano, da bo Ejct tako dolgo vladal, dokler bo viselo zlato runo v gaju, zagradi kralj sveti gozdič z močnim zidom, za čuvaja pa postavi velikanskega, ogenj bruhajočega zmaja, ki nikdar ue spi.

Takrat je vladal v tesalskem mestu Jolku Atamantov nečak P e 1 i j a, ki je pahnil svojega polbrata s prestola. Pregnancev sin J a z o n (Jason) se je rešil pred hudobnim stricem k modremu centavru Hejronu (Cheiron), ki je vzgojil ubeglega kraljeviča v junaškega mladeniča. Ko Jazon doraste, so napoti v Jolk, da zahteva od svojega strica prestol, ki si ga je bil krivično prisvojil. Pelija je pripravljen odstopiti svojemu nečaku prestol, če mu prinese iz Kolhide zlato runo. Zlobni kralj je prepričan, da se Jazonu podjetje ponesreči in da se njegov nečak nikdar več ne vrne v Jolk. Jazon, ki ga je mikalo nevarno podjetje, zbere najslavnejše junake tedanjega časa. H e r a k 1 e j a , T e z e j a , slovita dvojčka K a s t • • j a (Ca - štor) in P o 1 u k s a (P o 11 u x), božjega pevca O r f o j a (O r p h e u s) in mnogo drugih. Najimenitnejši tedanji grški ladjetesalec Argo stese veliko ladjo, ki se je po njem imeno- vala Argo; udeležniki vožnje pa so se zvali Argonavti. Boginja Atena vteše v ladjo čudovit jambor, ki je bil posekan v sveti dodonski dobravi in je znal tudi govoriti.

Po čudnih dogodkih in mnogih nezgodah prijadrajo Argo- navti skozi Helespont in Bospor v Kolhido. Kralj Ejet si ne upa

— 45 —

ktatkomalo odreči Jazonu zlatega runa, ker se zboji grških junakov, pač pa obljubi, da izroči junaku dragoceni zaklad, če izvrši troje težavnih del. Najprvo naj razorje ledino z dvema bikoma, ki puhata ogenj iz nozdrvi, potem naj poseje zmajevo zobe ter pobije velikane, ki vzrastejo iz obsejane zemlje. Ja- zonu postane tesno pri srcu, ko začuje stroge Ejetove pogoje. Tu mu pomaga iz zadrege kraljeva hči M e d e j a (Medea), ki je znala carati. Ker se ji je prikupil mladi junak, mu izroči čudotvorno mazilo, ki ga je varovalo ogenj bruhajočih bikov. Jazon privede živali iz hleva, ju vpreže v plug in razorje •/. njima ledino. Nato poseje zmajeve zobe. V tem hipu zrastejo iz njih strašni velikani, oboroženi od pote do glave. Junak vrže po Medejinem navodilu med nje veliko skalo; nato planejo orjaki drug na drugega in se pobijejo. Ko Ejet Jazonu tudi sedaj še noče izročiti zlatega runa, poškropi Medeja ponoči zmaja s čudodelno vodo, da kmalu trdno zadremljc. Jazon pa hitro sname zlato runo z drevesa ter zbeži z Medejo in njenim malim bratom k svojim tovarišem na ladjo, ki hitro kot ptica zdrči po širnem morju. Kralj Ejet drvi z najhitrejšimi ladjami 7.0. Argonavti ter jih ob ustju Donave (Ister) skoro doide. Da reši sebe in Grke, izvrši Medeja v skrajni sili grozno dejanje. Svojemu bratu porine meč v srce in truplo razkosa; çlavo in roki položi na pečino, ostale-ude pa raztrese po morju. Ejet spozna takoj glavo svojega sinčka ter jame loviti posamezne kose, da jih spodobno pokoplje. S tem se pa toliko zamudi, da Argonavti srečno utečejo nevarnosti. Ko Ejet sprevidi, da ne more več dohiteti beguncev, se vrne žalosten domov.

Po Donavi navzgor prijadrajo Argonavti v Savo in po Savi navzgor do Ljubljanice, kjer ob njenem obrežju ustanove mesto Emono (Ljubljana). Potem veslajo dalje po jezeru, ki je tedaj stalo tam, kjer jo dandanes barje, do Vrhnike, kjer usta- novo mesto N a u p o r t u s. Od tu vale krepki junaki ladjo na valjih ter jo z velikim trudom spravijo v Jadransko morje. Po mnogih nezgodah pridejo domov.

Ker Pelija tudi sedaj noče izročiti kraljestva svojemu ne- čaku, mu Medeja zavda. Toda Jazonu se navzlic temu ne po- deči polastiti so prestola; razburjeno ljudstvo izžene njega in Medejo iz mesta. Bežita v Korint, kjer ju meščani prijazno

— 46 -

sprejmejo. Ko pa Jazon zapusti Medejo, hoteč se oženiti s hčerjo tamošnjega kralja, pomori užaljena Medeja lastne otroke ter se vrne na zmajevem vozu preko zračnih višin v svojo domovino. Nesrečni Jazon ne more odslej nikjer najti miru in pokoja. Ko nekoč zaspi v svoji ladji, se strohnelo tramovje razauje in ga ubije.

5. Kadern in njegov rod.

Kade m (C a ü • u s) je bil sin feničanskega kralja A g e - nor j • (• g e n o r) in brat lepe Evrope (Europa); to je bil ugrabil Zevs, prišedši k njej v podobi bika, ko je na pisani livadi trgala cvetlice v družbi svojih tovarišic. Nič «hudega sluteč, zleze Evropa krotkemu biku na hrbet. Toda v tem hipu skoči ta na noge in beži s svojim tovorom preko morja. Na otoku Kreti se spremeni Zevs zopet v krasnega boga ter ljubeznivo ponudi roko začudeni devojki, ki postane s tem njegova soproga. Po njej so imenovali odslej zemljino na zapadni strani \zije, Evropo.

Silna žalost zavlada na kraljevem dvoru, ko se raznese novica o čudežnem ropu lepe kraljično. Žalostni oče pošlje- svojega sina Kadma po svetu iskat svojo sestre Prišedši v Delie, vpraša Kadern proročišče za svet. Apolon mu odgovori: »Ne išči več Evrope! Postala je Zevsova soproga in se ne sme več vrniti. Ker pa ne smeš brez nje k svojemu očetu, ti ukažem, da ostaneš na (irskem. Naletel boš na kravo z belo liso; pojdi za njo in sezidaj grad tam, kjer se vleže!« Kadern se pokori božjemu povelju. Kmalu nato sreča lisasto kravo; sledi ji noč in dan, dokler se slednjič ne vleže žival na prijaznem holmu. Tu sezida Kadem grad K a d m o j o (C a d m e a), okoli katerega jo polagoma nastalo mesto Tebe.

Njegov pravnuk je bil Laj (L a i u s), ki se jo oženil z Jokasto (J o caste), hčerko imenitnega Tcbanca. Delfijsko- proročišče mu je prorokovalo, da ga bo umoril rodni sin, ki se bo po njegovi smrti oženil z lastno materjo. Da so ne bi izpolnile strašne besede, da Laj svojemu sinčku takoj po porodu prebosti noge ter ga odnesti na goro. Pastirji najdejo siromaka in ga zaradi oteklih nog imenujejo. Edipa (Oedipus) ter ga izroče korintskemu kralju. Tam kmalu vzraste v krepkega in čilega mladeniča. Ko se nekoč igra v veseli družbi, mu ko-

— 47 —

rintski mladeniči zbadljivo očitajo, da ni kraljevič, temveč najdenček, ki Se svojih staršev ne pozna. Ves osupel se napoti Edip v Delie in vpraša Apolona za svoje rojstvo. A proročišče mu ne da jasnega odgovora, temveč ga svari, naj se nikar ne vrne v domovino, sicer ubije svojega očeta in vzame lastno mater za ženo. Meneč, da je njegova domovina Korint, se napoti Edip v Beocijo. Med potjo sreča v soteski voz, na katerem sedi starček. Voznik zahteva, da se Edip umakne. Ker Edip ugovarja, se vname prepir, v katerem Edip ubije voznika in starčka. Ta starček je bil Laj, — njegov oče. Tako se je izpolnil prvi del prerokovanja.

Kmalu potem dospe Edip v Tebe, kjer so živeli prebivalci v groznem strahu. Pred mestom, ob cesti nad globokim prepadom, je čepela strašna pošast, sfing imenovana, ki je za- stavljala mimoidočim sledečo uganko: »Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh, in zvečer po treh nogah?« Kdor ni uganke pogodil, toga je pošast zgrabila in pahnila v brezdanji prepad.

Edip se napoti, priaedši v Tebe, takoj k sfingu, ki mu zastavi uganko. Malo pomisli, potem pa odgovori: »To je člo- vek. Kot otrok lazi po vseh štirih, v moški dobi hodi pokoncu, kadar ga pa zapuščajo na stara leta moči, tedaj se opira na palico, svojo tretjo nogo.« Ker je Edip pravo pogodil, se zvali razjarjena pošast v brez_d.no. Tebanci zmagonosnega junaka proslave kot svojega rešitelja; okličejo ga za kralja ter ga ože- nijo z vdovo Jokasto, — njegovo lastno materjo. In izpolnil se jo drugi del prorokovanja.

Edip je dolgo časa srečno vladal nad Tebami; dobil je četvero otrok, dva sina in dve hčeri. Kar začne v Tebah raz- sajati strašna kuga. V hudi stiski se Tebanci obrnejo za svet do proročišča. To jim odgovori, da kuga toliko časa ne bo prenehala, dokler ne doleti morilca kralja Laja zaslužena kazen. Dolgo ugibljejo meščani in iščejo krivca, pa ga ne morejo najti. Slednjič izpove slepi vedež Tirezija (T • i r e s i a s), da je Kdip morilec svojega očeta in soprog svoje lastne matere. Edip spozna svojo krivdo; v obupu si iztakne oči ter zbeži iz kraja pregrehe; JTokasta, njegova mati in žena, pa se v grozni žalosti obesi. Slepega očeta spremlja odslej njegova hči Antigona (Antigone) po svetu ter prosi od hiše do hiše. miloščine.

— 48 —

Naposled prideta v mesto Kolon (C o 1 o n u s) pri Atenah, kjer smrt reši Edipa bede in bridkosti.

Prokletstvo, ki je preganjalo Edipa, je prešlo tudi na njegova sinova Eteokieja (Eteocles) in Polinika (Po- ly n i • e s). Po očetovem naročilu bi se morala vrstiti vsako leto v vladarstvu. Ko pa se starejši brat Eteoklej, ki je bil prvi na vrsti, po preteku leta noče umakniti svojemu bratu, pobegne ta v Arge, kjer zbere več knezov, hoteč z njih pomočjo pahniti svojega brata s prestola. V strašnem boju poginejo vsi knezi, Eteoklej in Polinik pa se v dvoboju drug drugega pre- bodeta. Sedaj zasede njiju sü*ic K r e o n t (C r e o n) tebanski prestol. Etcoklu priredi krasen pogreb, toda prepove pod smrtno kaznijo pokopati Polinika, češ, da je s tujo vojsko napadel svojo domovino. Toda Antigona, zvesta Edipova hči, aklene navzlic grozni prepovedi pokopati svojega brata. V temni noči se splazi pred mestna vrata in pokoplje bratovo truplo. Razljučeni kralj jo da nato živo zazidati. Ta strašna kazen pa njenega zaročenca, Kreontovega sina, tako užalosti, da se vpričo očeta v obupu prebode. Ko Kreontovi ženi sporo- čijo, da so je sin usmrtil, si v neizrečeni žalosti prebode srce. Potrt neizmerne žalosti stoji Kreont ob grobu svojih dragih, zavedajoč se, da je sam kriv vsega gorja, ki je zadelo njegov rod.

6. Trojanska vojna. a) Povod. Na severo zapadnem maloazijskem obrežju, ob

južnem vhodu v helespontsko morsko ožino je stalo staro in utrjeno mesto Troja ali 11 i j (Iliu m), ki mu je vladal kralj P r i a m (P r i a m u s). Njegovi podaniki so živeli v sreči in blagostanju, toda desetletna, usodepolna vojna, ki jo je po- vzročil njegov sin Parid (Paris), je strmoglavila njega in njegovo rodbino ter zrušila Trojo v prah in pepel.

Ko se je oženil tesalski kralj Pelej (P eleu s) z morsko boginjo T e t i d o (Thetis), so bili vsi bogovi in boginje vab- ljeni v svate; prinesli so novoporočencema bogata darila. Le E r i d e (E r i s), boginje prepira, niso povabili, ker so se bali, da bi kalila po stari navadi obče veselje. Užaljena vrže Erida med zbrane svate zlato jabolko z napisom: »Najlepši!« Takoj se vname prepir med Hero, Palado Ateno in Afrodito; kajti vsaka hoče biti najlepša in zahteva zlato jabolko zase. Na-

— 49 —

poslcd se obrnejo vse tri boginje do najlepšega moža tedanjega časa, Parida, mehkužnega sina trojanskega kralja Priama, da razsodi prepir. Parid prisodi jabolko Afroditi, ki mu zato obljubi najlepšo ženo na svetu.

Kmalu nato se napoti Parid kot kraljevi poslanec v Sparto na dvor kralja Menelaja (Menelaus), kjer spozna njegovo soprogo Heleno, najlepšo ženo tedanjega časa. Menelaj ga sprejme z velikimi častmi in ga pridrži pri sebi dalj časa. Ko pa kralj nekoč odpotuje na otok Kreto, ugrabi nehvaležni gost kraljico ter jo odvede z mnogimi zakladi v Trojo.

b) Maščevalni pohod Grkov proti Troji. Da se osveti za to sramoto, zbere užaljeni Menelaj močno vojsko in ji pridobi

|fj" najimenitnejše grške kneze za poveljnike. Grške ladje se zbero .' '},i.1na vzhodni strani Grecije, v avlidskem pristanišču. Aga-

]¿: i m e m n o n , mikenski kralj in starejši brat Menelajev, je kot ^"'najmogočnejši grški kralj njih voditelj. Najstarejši junak v ] j, grški vojski je zgovorni Nestor iz Pila (P y hi s) v Mese-

, niji, izkušen starček, ki je mnogo koristil s svojimi nasveti. |i f S Salamme pride drzni A j a n t (A i a x), iz Argov pa silni Í:' D i o m e d (D i o m e d e s), čigar ščit je s sedmimi vdovskimi

kožami preoblečen in tako težak, da ga nihče ne more vzdigniti. Bojevnikom se pridruži tudi itaški kralj Odisej (O d y s -

Ibi s eus), ki je vsled svoje zvitosti in premetenosti znan širom ji Grecije. Najslavnejši junak pa je bogovom enaki Ah il .?• (Achilles), kralj tesalskih Mirmidonccv, sin Pelejev in [;••< Tetidin.

BV,1| Zaradi neugodnega vetra ne morejo odpluti Grki iz avlid- ske luke; kajti boginja Artemida se togoti, ker je Agamemnon \ nekoč na lovu ubil njej posvečeno košuto. Vedež K a 1 h a n t (Calchas) razodene naposled prestrašenim Grkom, da more Agamemnon potolažiti užaljeno boginjo, če ji daruje svojo hčer 11 i g e n i j o (I p h i g e n i a). Težko privoli oče v daritev ljub- ljene hčerke. Ko zavihu svečenik svoj morilni nož nad nedolžno devico, jo odnese Artemida med gromom in bliskom v T a v - rido (Tavris = Krim), kjer služi odslej kot svečenica v Artomidinem svetišču. Boginja je potolažena; kajti skoro zatno pihati ugoden veter, še tisti dan odpluje grško brodovje^ ter dospe po srečni vožnji do trojanske obali.

Jos. Bućiir : Zgodovina.

— 50 -

•) Obleganje Troje. Hektor in Anil. •• so Grki izkrcajo, potegnejo ladje na suho ter napravijo poleg njih velik tabor, ki ga zavarujejo z okopom. Nato oklenejo mesto od vseh strani. Kadar jim nedostane hrane, gredo ropat po okolici; večkrat napadejo tudi mesto, včasih pa uderó tüdi Trojanci iz mesta ter začno z njimi boj. Trojanci se hrabro branijo; imajo nam- reč mnogo zaveznikov in odličnih junakov, ki jih vse po svoji hrabrosti in plemenitosti nadkriljujo Hektor, najstarojši Priamov sin. Boje navadno odločujejo posamezni junaki v dvobojih. Poveljniki se bojujejo na bojnih vozeh, preprosti vojaki pa peš. Celo bogovi se udeležujejo bojev. Apolon in Ares pomagata Trojancem, Atena pa Grkom, ki so se zvali takrat A h a j • i ali D a n a j • i. •

Že deseto leto oblegajo Grki Trojo, pa še vedno ne morejalL IV*-

zavzeti dobro utrjenega mesta. Zmaga je sedaj na tej, sedaj nal oni strani. Devet let se udeležuje Ahil vseh bojev ter se vsekdar' izkaže pravega junaka, v desetem letu pa se pri razdelitvi bojnega plena spre z Agamemnonom. Globoko užaljen zapusti s svojimi bojevniki tabor ter v svoji jezi naprosi svojo božjo mater, naj naščuva Zevsa, da nakloni zmago Trojancem. Odslej se bojna sreča nagne na stran Trojancev. Zastonj se trudijo grški poveljniki, da potolažijo razjarjenega kneza; nobena beseda ga ne gane. Niti Odisej ga ne more pregovoriti, da bi pomagal Grkom iz zadrege. Mnogo grških junakov izkrvavi na bojišču; tudi Agamemnona zadene kopje v ramo, da se mora umakniti iz bojne vrste. Tedaj navali Hektor s Trojanci vnovič z vso silo na Grke, da se umaknejo v divjem neredu proti taboru. Zaman odbija hrabri Ajant naskoke Trojancev, naposled se mora tudi on umakniti sili in premoči. V tem pobere Hektor velikansko skalo in razbije z njo vrata grškega tabora. »Zapalite ladje!« vzklikne Hektor ter vrže gorečo plamenico na ladjo, da se takoj vname. Zastonj ga skuša Ajant s svojimi četami potisniti nazaj. Sila prikipi do vrhunca, toda o pravem času še se bliža nepri- čakovana pomoč.

V tej stiski stopi Patrokel (Patroclus) v šator svojega najzvestejšega prijatelja Ahila in ga s solznimi očmi poprosi, da pomaga Grkom iz velike nevarnosti, ali pa vsaj njemu dovoli, da zgrabi z Mirmidonci za orožje., Ahil dovoli svojemu prijatelju, da se udeleži boja, toda samo toliko» da

— 51 —

prepodi Trojancc iz tabora in reši grške ladje. Izroči mu tudj svojo prekrasno bojno opravo. Patrokcl prežene iz grškega tabora Trojanco, misleče, da jih podi Ab.il sam, ter jih drevi do mestnega obzidja. Tu se mu postavi v bran Hektor ter ga po kratkem boju probode s kopjem; nato mu vzame okrvavljeno Ahilovo bojno opravo ter so opravi sam z njo. Ko zve Ahil, da je padel njegov najboljSi prijatelj, se bridko zjoče; brzonog hiti iz svojega šatora, da še enkrat vidi truplo milega tovariša. Ko zagleda krvavečega junaka, pade kakor omamljen na tla in začne, prevzet žalosti, tako tuliti, da ga čuje njegova mati Tctida na dnu morja in ga prido tolažit. Nato odide boginja k Hefajstu in ga prosi, da skuje njenemu sinu novo bojno opremo. V malo trenutkih skuje božji kovač novo orožje, kakor ga še ni nosil noben človek.

Drugo jutro se Ahil spravi vpričo cele vojske z Agamem- nonom in odhiti s svojimi četami v boj. Trojanci beže pred junakom, ki jih podi črez reko Skamander, da rdi o"d krvi padlih junakov. Edini Hektor se ustavi zunaj pred mestnim obzidjem ter pogumno pričakuje Ahila. Ko pa pridrevi nanj slavni junak, upade Hektorju srce, da urno zbeži proti mestu. Toda brzonogi Tetidin sin ga podi trikrat okoli mesta. Naposled Hektor ves upehan obstane, se pripravi na boj in za- kliče: »Nočem več bežati pred teboj, Pelejov sin. Sklenil sem, da so poprimem s teboj, naj zmagam ali padem. Toda preden se pričneva boriti, so pogodiva pred vsevidečimi bogovi! Ako Zevs nakloni zmago meni, ne bom skrunil tvojega trupla, tem- več ga izročim Grkom, da ga slovesno pokopljejo. Obljubi tudi ti enako ravnati z mojim truplom!« Srdito odgovori Ahil: »Nikdar se ne bom pogajal s teboj. Kakor ne sklepajo prijatelj- stva levi in ljudje, kakor ni edinosti med volkom in jagnjetom, tako tudi med nama ni mogoča niti ljubezen, niti pogodba, dokler ne pade eden izmed naju.« Rekši zažene Ahil kopje v svojega nasprotnika, toda ta se hitro pripogne in strelivo odleti visoko nad njim. Nato zažene Hektor svoje kopje, ki pa odskoči od nasprotnikovega ščita; kajti oprema, ki jo je bil skoval Heiajst, je bila neprodirna. Sedaj potegne Hektor meč in plane na svojega nasprotnika, toda Ahil hitro pobere njemu namenjeno kopje in predere z njim Hektorju vrat, preden ga more doseči njegov meč. Smrtno ranjen se zgrudi Priamov sin v prah in

4*

V !

y

ì

- 52 -

prosi Ahila: »Rotim te, Ahil, pri tvojem življenju in tvojih star- Sin, ne vrzi mojega trupla psom! Vzemi v dar zlata in srebra, kolikor hočeš, moje truplo pa pošlji v Ilij, da ga pokopljejo Trojanci!« Toda Ahil odgovori, srpo zroč: »Ne roti me pri mojih starših, ti morilec mojega najljubšega prijatelja! Ne boa po- kopan, najsi mi dado Trojanci dvajsetero odkupnino in najsi te Priam preplača z zlatom.« »Poznam te,« vzdihuje umirajoči ¡lektor, »tvojega jeklenega srca ne more nihče omečiti; toda spomni se mene, ko me osvetijo bogovi.« Po teh besedah izdihne Ilektor svojo dušo.

Ahil potegne kopje iz trupla in mu sleče okrvavljeno opravo. Potem priveze truplo na svoj bojni voz, da se vleče glava po tleh. Nato skoči sam na voz in zdirja s svojimi iskrimi konji proti taboru, da Hektorjeva glava odskakuje v prahu. Žalostno gledajo Trojanci z mestnega zida, kako vlači Ahil truplo najbolj Sega njihovega junaka po bojnem polju. Zvečer se napoti stari Priam v grški tabor, da z bogatimi darili odkupi truplo svojega sina od Ahila. Težko izkušeni oče objame Ahi- lova kolena ter poljubi roke onemu, ki mu je ubil toliko vrlih sinov, bridko mu opisuje svojo strašno nesrečo ter ga spominja njegovega starega očeta, ki ga mogoče tudi zatirajo sovražni sosedi, a nima nikogar, da mu bi pomagal. Do solz ginjen zatre Ahil svoj srd ter ukaže Hektorjevo truplo umiti, pomaziliti in položiti na Priamov voz. Obenem dovoli Trojancem enajst- dncvno premirje, da slovesno pokopljejo Hektorja. Potem pa prične boj znova.

Kmalu nato pade tudi Ahil. Parid ga ustreli v peto, edini ranljivi del njegovega telesa. Novorojenčka je bila namreč njegova mati pomočila v reko Stiks. Vsled tega se je njegovo telo tako okrepilo, da ga nobeno orožje ni moglo raniti; le peta, za katero ga je držala mati, je ostala ranljiva. S strašnim ropotom se zgrudi slavni Tetidin sin na tla, da zabobni zemlja vsled njegovega padca. Še enkrat skoči pokoncu, zgrabi kopje in plane na Trojance ter jih mnogo pobije. Toda kmalu ga zapuste moči; udje mu otrpnejo, kri mu zastane, zgrudi se in izdihne svojo junaško dušo. Sedemnajst dni in sedemnajst noči pro-

/slavljajo bogovi in smrtniki z žalnimi pesmimi junaka; njegovo truplo pa pomazili Atena z nebeškim balzamom, da ga obvaruje trohnobe. Osemnajsti dan sežgo Grki Ahilovo truplo na veli-

~~ 53 —

kanski grmadi, njegov pepel zberó v zlato žaro in ga polože, na morski obali poleg Patroklejeve gomile k večnemu pokoju.

č) Osvojitev Troje. S smrtjo Ahila so izgubili Grki svojega največjega junaka; to,da še je stala Troja nepremagana. Tedaj je prorokoval neki vedež Grkom: »Troja se ne vda, dokler ji ne izmaknete p a 1 a d i j a.« Paladij je bila lesena podoba Palade Atene, ki je pri ustanovitvi mesta Troje padla iz neba. Slovel je za najmogočnejšega zaščitnika trojanskega mesta; kajti Troja je bila nepremagljiva, dokler je hranila to svetinjo med svojim obzidjem. Odisej in Diomed se. splazita, preoblečena v bera.ča, v mesto; ponoči izmakneta sveto podobo in jo prineseta v grški tabor. A tudi sedaj se Troja ne vda. Ne s silo in mečem, temveč z zvijačo se posreči končno Grkom zavzeti močno trdnjavo. Zviti Odisej si izmisli zadnje sredstvo. Po njegovem nasvetu stešejo Grki velikanskega lesenega konja; v njegovo votlo trebušino pa se skrijejo najhrabrejši junaki. Ostali Grki se delajo, kakor da so vračajo domov. Ponoči zažgo tabpr, potegnejo ladje s kopnega v morje in se odpeljejo za bližnji otok Tened (T en e dus), kjer se varno poskrijejo. Ko Trojanci opazijo odhod Grkov, jih prevzame nepopisno veselje. Vse vre iz mesta ter se zbira okrog konja. V tem privedejo trojanski pastirji Grka, ki je nalašč zaostal, da bi dajal Trojancem napačna pojasnila o konju. Ko ga stari Priam vpraša, kaj pomeni leseni konj in zakaj so se Grki odpeljali dompv, mu Grk zvito odgovori: »'Konj je namenjen kot spravno darilo boginji Ateni, ki so ji Grki izmaknili paladij, da bi jim dovolila vsaj srečno vrnitev, ker jim že ni naklonila zmage nad Trojanci. Čc spravite čudodelnega konja v mesto, ne more nihče zavzeti Troje, ker ostane v večnem varstvu boginje Atene.« Trojanci kar strme in premetenemu lažniku vse verjamejo. Toda trojanski vedež Laokoont (La • • o o n) jih svari, naj nikar ne verjamejo Grku, češ, da vsako grško darilo prinaša Trojancem nesrečo. Nato prime kopje ter sune z njim konja v bok,, da se kar strese in v trebu- šini zarožlja orožje skritih junakov. Skoro bi bila postala pre- vara Grkov očita, toda v tem hipu priplavata iz morja dve velikanski kači, ovijeta se okrog svarilca in obeh njegovih sinov in zadavita vse tri. Sedaj ni nihče več dvomil, da se je Atena sama maščevala nad Laokoontom, ker je s kopjem oskrunil njej posvečeno darilo. Takoj ' podero Trojanci del obzidja in

: . "v"'

— 54 -

izvlečejo z neizmernim trudom čudovito žival skozi široko vrzel v mesto.

Prvič po desetih letih ležejo Trojanci brez skrbi k počitku. Ponoči zlezejo drzni grški junaki iz konja, pomore speče straže in zažgo mesto. Prepozno se zbude nepremišljeni Trojanci. Že šviga ogenj nad njihovimi glavami, skozi razbita vrata pa dreve Grki v burnem naskoku v mesto. Vname so strašen boj. Grki uničijo Trojo popolnoma, pomore prebivalce, ali pa jih odvedejo kot sužnje s seboj na Grško. Le malo Trojancev se reši iz mesta, med njimi Ene j (Acnoa s),- Anhizov in Afroditin sin, ki natovori svojega starega, hromega očeta na svoja pleča in za rako vodeč svojega sinčka Askanija (Ascanius) srečno uide iz gorečega mesta čroz morje v Italijo.

7. Vrnitev junakov. a) Agamemnonova usoda.

Po padcu Troje so se vrnili grški junaki, kolikor jih ni pogubila desetletna vojna, domov. Nekateri so dospeli hitro in srečno v svojo domovino, drugim so razbili viharji ladje ali jih zanesli v neznane in oddaljene kraje, marsikoga pa je tudi doma pogubila nemila usoda.

Najstrašnejša usoda jo zadela Agamcmnona. Prišel je sicer srečno domov, kjer se je medtem njegova soproga K1 i t e m - nestra (Clytaemnestra), razljučena, ker je Agamem- non daroval boginji Artemidi njeno hčerko Ifigenijo, omožila •/. njegovim bratrancem E g i s t o m (A e g i s t h u s). Ko se je kralj po povratku, nič hudega sluteč, kopal v domači kopeli, ga napadeta Egist in Klitemnestra ter ga pobijeta s sekiro. Egist hoče umoriti celo O res t a (Orestes), Agamemnonovega najmlajšega sina, iz strahu, da se mu osveti. Toda njegova sestra Elektra (Eloctra) ga skrivaj odpravi v Fokido k svojemu stricu, kralju Strofiju. V skrbni stričevi vzgoji viraste Orest v čvrstega mladeniča in se iskreno spoprija'telji z njegovim sinom P i 1 a d o m (P y 1 a d o s). Ko doraste, gre s svojim zvestim bratrancem v Mikone, da se osveti za očeta. Tu se da spoznati svoji sestri Elektri, ki mu pripoveduje o groznem zlo- činu in solznih oči toži o mukah, ki jih mora pretrpeti od lastne matere. Ves besen plane nato Orest v kraljevo palačo in prebode •i mečem svojo mater in njenega moža.

— 55 ,-

Zaradi tega grozovitega umora popadejo strašne Erinij e Oresta ter ga preganjajo, da nima nikjer miru in pokoja. Sled- njič pride v Delie, kjer vpraša Apolona za svet, kako bi se rešil grozne kazni in strašnega preganjanja. Proročišče mu veli: »Pojdi v skitsko deželo Tavrido in pripelji od ondod sestro v domovino; potom se povrne mir v tvojo dušo!« Orest je mislil na Apolonovo sestro Artemido ter bil prepričan, da izvrši božjo naročilo, če izmakne njeno podobo. — Zato se napoti s svojim zvestim spremljevalcem Piladom v Tavrido. "Komaj se izkrcata, ju zgrabijo barbari, da ju po stari šegi darujejo bogovom. Du- hovnica, ki naj bi daritev izvršila, jo bila Ifigonija, Orestova sestra. Tedaj, ko jo morala biti v, Avlidi darovana Artcmidi, si jo je boginja izvolila za svojo svečenico in jo odpeljala v tav- ridsko deželo. Kako so razveseli Ifigonija, ko začuje iz Orestovih ust domačo govorico I Toda kaka groza jo obide, ko se spomni naloge, da mora Grka žrtvovati. Ko ji Orest razodene svojo žalostno usodo, se ga oklene Ifigenija solznih oči in mu zakliče: »Poglej me vendar, preljubi brat, ki sem te zapustila, ko si še ležal v zibelki! Jaz sem tvoja sestra, ki bi bila morala biti nekoč darovana v blagor domovine, toda Artemida me je odnesla v odločilnem trenotku tu som, kjer ji služim kot svečenica, daleč od drage domovine. Sedaj pa utecimo vsi skupaj iz to neprijazne dežele, v kateri sem pretočila toliko solz!«

Osvojivši si podobo boginje, utečejo vsi trije iz dežele. Zdajci prihiti To an t (Thoas), kralj tavridski, z oboroženci, da jih privede nazaj. Kar se prikaže boginja Atena ter ga potolaži in pregovori, da dovoli svečenici in mladeničema povratek v domovino.»Med potom zapuste Erinij e toliko skušanega Oresta; kajti bogovi so se spravili z njim. Doma zasede Orest očetov prestol in so oženi s Hermiono (Hermione), Menelajovo hčerjo, ki mu prinese za doto špartansko kraljestvo. Dolgo jo vladal v ¡Sparti, spoštovan in ljubljen od vseh.

b) Odisejeve blodnje.

Izmed vseh grških junakov, ki so se vračali v domovino, je najdalje blodil po svetu Odisej. Celih deset let je rabil in mnogo čudežnih dogodkov je doživel, preden je¡ dospel domov na Itako. O njegovih vožnjah in blodnjah nam pripoveduje Homer v svojem veličastnem epu Odiseji.

— 56 —

Odisej pri Lotofaglh in Kiklopih. Po daljši viharni vožnji dosppjo Grki do Malejskega rtiča. Ko zavijejo okoli skalnatega predgorja, jih zažene vihar daleč na morje. Po desetdnevni vožnji dospejo na severno obrežje Afrike v deželo Lotofagov. Bili so to dobrovoljni in srečni ljudje, ki so prijazno sprejeli tujce ter jih pogostili z lotosom, slajšim od medu. Kdor enkrat pokusi to jed, pozabi na svojo domovino ter želi vedno ostati na otoku. Lo s težavo spravi Odisej svoje tovariše na ladje, kjer jih trdno priveze k veslarskim klopem. Nato odjadrajo dalje in prispo na otok Sicilijo, kjer so takrat živeli Kiklopi, strašni velikani z enim samim očesom sredi čela. Postav niso poznali; tudi niso imeli skupnega vladarja, temveč so živeli posamezno vrhu visokih gora v skalnih votlinah. Pasli so drobnico ter se niso brigali za poljedelstvo, ker jim jo zemlja rodila sama od sebe vsega v izobilju. Odisej se izkrca na otoku z najhrabrejšimi tovariši, ostalim pa ukaže ostati na ladjah in jih čuvati. Kmalu najdejo Grki veliko jamo, kjer je prebival Polifem (Poly- p h e m u s), sin morskega boga Pozejdona, najstrašnejši in naj- večji vseli Kiklopov. Ni ga bilo doma, ker je pasel- svojo drobnico. Tovariši svetujejo Odiseju, naj vzamejo s seboj nekaj ovac in sira ter potem hitro zapuste nevarno votlino; toda junak se hoče 7. nenavadnim orjakom osebno spoznati. Šele proti večeru prižene Polifem svojo čredo v jamo ter zavali pred vhod velikansko skalo. Ko zakuri ogenj, zapazi preplašene tujce. Zastonj prosi Odisej, da jih prijazno sprejme in pogosti; grozovitež zgrabi dva izmed Odisejevih tovarišev ter jih pojé. Da reši sebe in svoje tovariše, si izmisli Odisej zvijačo. Drugi dan opijani orjaka z vinom, ki so ga bili vzeli Grki s seboj v mehovih. Ko ga od vina omamljeni Kiklop vpraša po imenu, mu Odisej odgovori: »Nikdo mi je ime; tako me zovejo oče in mati ter vsi moji tovariši.« Tedaj mu velikan odvrne: »Naj bode, dragi Nikdo! Ker si mi natočil sladko kapljico, hočem tebe zadnjega pojesti.« Po teh besedah se surovina, omamljen od pijače, zvrne na tla in sladko zaspi. Tedaj vzame Odisej kol, ga ožge na žarečem ognju ter ga zasadi Kiklopu v oko, da je začvrčalo kakor razbeljeno železo. Strašno zatuli Kiklop, da se stresejo skalnate stene v jami in prihite od vseh strani Kiklopi, popra- šujoč ga, ali mu je kdo kaj zalega storil. »Nikdo,« vpije Polifem iz jame. Tedaj se Kiklopi zopet umaknejo v svoje brloge, Odisej

— 57 —

pa se smeje od srca, ker se mu je zvijača tako izvrstno po- srečila. Slepi Kiklop odvali skalo, sede kraj vhoda in spusti čredo na pašo. Skrbno drži roko nad vhodom in vsako ovco otiplje po hrbtu, boječ se, da se mu tujci izmuznejo z ovcami iz jame. Toda Odisej zveze po tri ovce skupaj in jih spušča iz votline, a vsaki srednji priveze na trebuh po enega svojih tovarišev. Nazadnje se sam obesi največjemu ovnu za dolgo trebušno volno ter srečno uide iz jame. Nato hitro odveze svoje tovariše ter hiti z njimi na ladjo. Od daleč zakliče Polifemu: »Če te kdaj kdo vpraša, kje si izgubil oko, povej mu, da ti ga je iztaknil itaški kralj Odisej.« Ukanjeni Polifem moli k svojemu očetu Pozejdonu ter ga prosi, naj kaznuje drznega Odi- seja za njegovo hudobno dejanje. In res, odslej preganja Pozejdon v svoji jezi Odiseja, da ga doleti še mnogo nesreč, preden dospe v domovino.

Odisej pri Eolu in čarovnici Kirki. Kmalu potem pripluje Odisej do otoka, kjer je kraljeval Eoi (Aeolus), bog vetrov. Prijazno sprejme Grke ter da pred odhodom Odiseju meh, v katerem so bili zaprti vsi burni in neugodni vetrovi. Že za- gledajo domaČo zemljo; tedaj premaga Odiseja, ki je ves čas vodil krmilo, spanec, da truden leže in zaspi. To priliko porabijo radovedni tovariši in razvežejo meh, misleč, da ga je napolnil Eoi z zlatom in srebrom. Zdajci izbruhnejo viharji in zaneso ladjo nazaj na Eolov otok. Toda Eoi jih jezen odpravi, rekoč: »Poberite se mi čimprej z otoka; kajti ljudi, ki jih sovražijo bogovi, ne smem niti pogostiti niti spremiti domov.«

Vsi obupani odveslajo Grki in dospo sedmi dan k divjim Lestrigoncem, ki začno lucati velikanske skale na Odi- sejeve ladje. Enajst ladij razbijejo, mornarje pa potolčejo in požro. Z eno samo ladjo dospe Odisej do otoka, kjer je bivala lepa čarovnica K i r k a (Circe). S strahom se približajo Grki Kirkinemu gradu. Toda čarovnica jih povabi k sebi in jim postreže z okusnimi jedili in z močnim vinom, ki mu je pri- mešala strupenih zelišč, da so popolnoma pozabili svojo, domovino. Med obedom se dotakne svojih gostov s čarovno palico, da se vsi na mestu izpremene v svinje. Odiseju je bil Hermej med potom v grad izročil čarovno zelišče, ki ga naj bi varovalo Kirkinih čarovnij. Ko se ga dotakne Kirka s čarovno palico, zagrabi Odisej za meč ter jo prisili, da da njegovim tovarišem

— 58 —

zopet človeško podobo. Nato ostanejo Grki celo leto pri čarpv- nici, ki jim streže, kar more. Slednjič svetuje Kirka Odiseju, naj se poda v podzemlje in tam poizve, kam se mora obrniti, da dospe v domovino.

Odisej v podzemeljskem svetu. Odisej odjadra nato s svojimi tovariši proti skrajnemu koncu sveta, onstran globokega Okeana. Ko se izkrcajo, pridejo do razpoke, skozi katero je vodila pot v podzemeljski svet. Tu prorokuje Odiseju senca vedeža Tirezija, da bo moral pretrpeti Se marsikatero nezgodo, vendar pa bo prišel po mnogih zaprekah na Itako k svojim dragim. Odisej spozna med dušami tudi senco svoje matere, ki jo za njegovega odhoda pred Trojo še živela. Pripoveduje mu o njegovi soprogi Penelopi (Penelope) in sinu Tele- ma h u (T • 1 • m • • h u s), ki se ga vsak dan spominjata. Tudi njegov sivolasi oče L a e r t (Laertes) šo živi, toda zapustil je iz žalosti palačo in objokuje na deželi kot ubožec usodo svojega sina.

Poln vesele zavesti, da se ga na Itaki še spominjajo, se vrne Odisej zopet na zemljo.

Odisej pii Sirenah. — Sella in Haribda. Nato prijadrajo Grki na otok Siren, ki z milim glasom vabijo mimo plovečf mornarje v pogubo. Odisej zamaši tovarišem ušesa z voskom, sebe pa priveze k jadrniku. Sladki glasovi ga tako omamijo, da že miga svojim tovarišem, naj ga odvežejo. Toda gluhi tovariši ga ne razumejo in ga še trdneje privežejo. Tako srečno uidejo nevarnosti.

Kmalu zaslišijo strašno bučanjc in bobnenje. Na eni strani se je dvigala velikanska skala; sredi nje je bila široka vojtlina, črna kot noč. Tu notri je prebivala strašna pošast Scila (Scylla). Imela je 12 grdih nog in 6 dolgih vratov, na katerih so režale odurne glave in kazale tri goste vrste ostrih zob; s temi je razdrobila vse, kar se ji je približalo. Na nasprotni strani pa je prežala grozna Haribda (C h • • y b d i s), ki je pogoltnila vse, kar je dosegla. Grki urno veslajo mimo Haribde, toda v tem se preveč približajo Scili, ki zgrabi in požre šest Odisojevih tovarišev. Po hudem naporu se slednjič Grkom posreči spraviti ladjo iz nevarne morske ožine in kmalu prijadrajo do prijaznega, zelenega otoka Trinakrije (Tri- na • r i a), kjer so se pasla Apolonova goveda.

- 59 — '

Odisej na otoku Trinakriji in pri vili Kalipso. Odiseju so morali tovai-iši priseči, da se ne dotaknejo svetih živali. Ko pa Grkom poide hrana, zakoljejo v odsotnosti Odisejevi nekaj naj- lepših goved in jih spečejo. Zato jih bog hudo kaznuje. Ko kmalu nato odplujejo, nastane strašen vihar; strela udari v ladjo, da se razbije. Vsi Odisojevi tovariši poginejo v strašnih valovih, edino Odisej se reši ter priplava na otok O g i g i j o, kjer. je prebivala lepolasa nimfa Kalipso (Calypso). Sedem let ostane Odisej pri gostoljubni nimfi, ki si zaželi slavnega junaka za moža ter mu obeta celo neumrljivost, če ostane vedno pri njej. Toda Odisej preveč hrepeni po svoji zvesti ženi Pene- lopi in ljubljenem sinu Telemahu ter se nikakor noče vdati zapeljivi vili. Naposled si stese čolnič ter odrine domov, prijazno se poslovivši od svoje dobrotnice. Že ugleda oddalcč fejaški otok Sherijo; kar ga spazi Pozejdon, ki je preganjal Odiseja, ker mu je bil oslepil sina. Hitro zbore črne oblake, zgrabi trizob ter razburi z njim morje do notranjih globin. Sedaj zabobni silen vihar; strašen, kot gora težak val so vsuje z višine na čolnič, da se prekucne in potopi. Slavni junak pljuskne v razburkano morje, toda morska boginja Levko- t e j a (L e u • o t h e a) se ga usmili. Poda mu rešilno tančico, ki si jo priveze okoli prsi. Sele tretji dan ga vržejo valovi vsega onemoglega na fejaški otok, kjer leže za grm in sladko zaspi.

Odisej v gostih pri Fe jakih. Na otoku S h e r i j i so prebivali Fejaki, miroljuben narod, ki se je bolj pečal s trgovino in mornarstvom, nego z lovom in poljedelstvom. Temu sreč- nemu narodu je vladal mil in moder kralj • 1 k i n o j (Alci- nous). Imel je mlado hčerko Navzikajo (Nausicaa), ki je bila po krasoti in milini podobna nesmrtnim boginjam. Tisti dan, ko se je rešil Odisej na fejaški otok, pride Navzikaja s svojimi tovarišicami k morju perilo prat. Po pranju bijejo deklice žogo ter veselo skakljajo po obrežju. Kar jim pade igrača daleč v morje. Na ves glas zakriče deklice in zbudo spečega Odiseja. Ta vstane s svojega ležišča in se prerije skozi gosto grmovje. Silno se prestrašijo deklice neznanega moža, pokritega z listjem in morsko glino, ter zbežć na vse-strani; le Navzikaja stopi srčno pred njega in ga nagovori. Ko ji Odisej nakratko pove svojo nezgodo, mu da prinesti Navzikaja obleke in hrane ter ga povabi na očetov dom.

— 60 —

Ko stopi zvečer Odisej v kraljevo dvorano, sedi kralj Alkinoj s svojimi knezi baš pri večerji. Vse oči so obrnjene proti tujcu, ki pade pred kraljico ter ji spoštljivo poljubi kolena, proseč jo, da ga gostoljubno sprejme v svoji hiši. Nato sede Odisej na ognjišče poleg pepela ter ponižno čaka odgovora. Tedaj vstane kvalj, prime Odiseja za roko ter ga posadi na krasen stol poleg sebe. Drugi dan priredi Odisoju na čast veliko svečanost. Vsa dvorišča in dvorane so polne zbranih gostov. Prido tudi slepi pevec D e m o d o k (D e m o d • • u s), ki opeva junaštvo Grkov pred Trojo in proslavlja itaškega kralja Odi- seja. Vsi se čudijo zgodbam pogumnega junaka, le Odisej se globoko zamisli in molči. S plaščem si pokrije obraz, da ne bi zapazili Fejaki solz, ki so se mu prikradle iz oči. Tedaj vpraša kralj Odiseja, kdo je in odkod prihaja, da ga pesmi o slavnih junakih tako ganejo. Vsi ostrme, ko se jim junak razodene ter jim pripoveduje mnogotere svoje nezgode in nevarnosti, ki jih je prestal na svojem povratku izpred Troje. Ko konča, spregovori Alkinoj: »Blagor ti, predragi gost, da si pre- koračil prag moje hiše! Konec je tvojih blodenj po svetu; brez nevarnosti se vmes kmalu v svojo domovino. Najboljšo ladjo ti hočem dati na pot in moji Fejaki, izvrstni mornarji, to spre- mijo v ljubljeno domovino.« Poslovivši se od gostoljubnih oto- čanov, ki mu poklonijo dragocene darove v spomin, prispe Odisej na fejaški ladji kmalu nato na Itako, ki je ni videl že dvajset let.

/ Odisej pride domov in kaznuje snubače svoje žene. Med- tem, ko je blodil Odisej po svetu, je morala njegova zvesta žena Pcnelopa s svojim sinom Telemahom doma na Itaki pretrpeti mnogo bridkih ur. Večina grških knezov se je že bila vrnila iz Troje, le Odiseja ni bilo od nikoder. Splošno so mislili, da je na povratku s svojimi tovariši utonil v morskih valovih, ali pa ga je pobila sovražna roka v daljni deželi. Zato so nadlegovali najodličnejši knezi itaški in sosednih otokov premožno in lepo Penelope ter jo hoteli prisiliti, da si izvoli enega izmed njih za moža. Toda zvesta žena je ohranila v srcu ljubezen in spomin na dragega, plemenitega soproga; trdno prepričana, da se še kdaj vrne, je stanovitno odrivala nadležne snubače. Toda nesramneži so vedno bolj tiščali v njo; vsak dan so se shajali v kraljevem gradu in predrzno zapravljali Odisejevo imetje. Hudo je vse to bolelo ubogo Penclopo, toda ni ga bilo, ki bi ji

— 61 —

pomagal iz stiske. Odisejeva mati je žalosti umrla, stari L a e r t pa je šel na kmete. Pač je Telemah že vzrastel v čvrstega mla- deniča, toda kaj je premogel sam proti mnogim. Noč in dan je zdihovala zapuščena kraljica in jokala po izgubljenem možu. Ker so bili snubači čimdalje nadležnejši, je obljubila, da izpolni njih željo, če počakajo vsaj toliko časa, da stke svojemu sta- remu tastu mrtvaški prt. Tako je imela tri leta mir pred njimi; kar je podnevi natkala, je ponoči razparala. Ko pa je njena postrežnica izdala snubačem zvijačo, so ti obnovili svoje razuzdano vedenje ter so zahtevali še silneje, da se odloči.

Tedaj se poda Telemah v mesto Pilos k Nestorju in v Sparto k Menelaju, poizvedovat po svojem očetu. V Sparti zve, da je njegov oče še živ; toda na samotnem otoku ga zadržuje nimfa Kalipso. Pomirjen vsled tega poročila se vrne domov prav tedaj, ko so izkrcali fejaški mornarji Odiseja na itaški obali.

Da ga ne bi nihče spoznal, spremeni Atena Odiseja v starega berača. Nato se razodene Odisej Telemahu in svojemu zvestemu pastirju E v m e j u (E u m a e u s) ter se z njima do- govori, kako se hoče maščevati nad snubači. Potem se napoti proti kraljevi palači, kjer so se snubači ravno gostili. Pred vrati zagleda na gnoju svojega starega, zvestega psa, ki takoj spozna svojega nekdanjega gospoda. Prijazno začne mahati z repom, a je že tako slab, da se takoj nato zgrudi in mrtev ob- leži. Mirno prenaša Odisej zasramovanja predrznih snubačev; kajti tolaži ga zavest, da jih kmalu doleti maščevanje.

Drugo jutro stopi Penelopa, ki se ni mogla več ubraniti nadležnim snubačem, v dvorano. Iz zakladnice, kjer je bilo shranjeno orožje njenega moža, vzame Odisejev lok, tul in dvanajst sekir. »Poslušajte,« jim reče, »odločila sem se, da vza- mem onega izmed vas za moža, ki napne lok in ustreli puščico skozi uha vseh dvanajsterih sekir.« Snubačfm je ponudba všeč. Telemah ponudi očetov lok vsem zaporedoma; toda nobeden ga ne more napeti. Tedaj se oglasi pri vratih Odisej in prosi, naj mu dovolijo, da tudi on poskusi ustreliti. Silno se raztogoto snubači nad beračevo predrznostjo, toda Telemah mu poda lok. Odisej, vajen svojega orožja, napne s krepko roko tetivo in puščica završi skozi uha vseh dvanajsterih sekir. Prestrašijo se' snubači in oblede; Odisej pa zakliče: »Glej, Telemah! Tvoj gost ti ne dela sramote. Moja moč še ni oslabljena. Sedaj pa

- 62 -

jo Čas, da pripraviva plemenitim snubačem večerjo, preden se nagne dan.« Nato pomigne svojemu sinu, ki takoj zgrabi za meč in kopje ter pristopi k svojemu očetu. Tedaj razgrne Odisej beraško obleko, zgrabi za lok in zakliče s strašnim glasom: »Prva tekma je končana, sedaj pomerim v cilj, ki ga ni zadel še noben strelec.a Po teh besedah pomeri in prestreli grlo snu- baču, ki je ravno nastavil na usta zlat kozarec, tako da se mrtev zgrudi na tla. Osupli snubači spoznajo Odiseja; planejo s svojih .sedežev ter iščejo orožje po dvorani, ki sta ga pa bila prejšnji dan poskrila Odisej in Telemah. Vname se strašen boj. v katerem Odisej nikomur ne prizanese; eden za drugim pade, dokler ne leže vsi v krvi na tleh. Ko odnesejo mrtvece iz dvorane, pokliče Odisej Penelopo, ki ji je bila Atena udihnila trden spanec, da je ves čas strašnega boja spala v zgornji sobi. Solze veselja ji oblijejo lice, ko spozna in objame moža, ki ga ni videla dvajset let. Odisej potem še dolgo srečno vlada na otoku Kaki, ljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. /

IV. Začetki Sparte in Aten. Pod vplivom starih orientalskih kulturnih narodov so do-

segle državice ob členovitem vzhodnem obrežju Grecije že zelo zgodaj visoko stopnjo kulture, ki jo po mestu Mikene, kjer se je bila najbolj razvila, zovemo mikensko. Premnoge izkopine nam pričajo, da je bilo povsod razširjeno bogastvo in blaginja. Iz odkritih velikanskih grobišč in orjaških takozvanih^ ciklop- skih zidov, ki so oklepali trdne kraljevske gradove, sklepamo, da so vladarji te najstarejše dobe svoje podanike enako izkori- ščali, kakor faraoni v Nilovi dolini.

To prastare države so propadle za velikega preseljevanja grških narodov. V rodovitno Tesalijo so vdrli divji gorski narodi, ki so podjarmili tam naseljene grške prebivalce. Da bi se otresli težkega jarma, so si okoli leta 1100. bojeviti Dorci, ki so bivali v bližini Olimpa, izvojevali pot proti jugu in dospeli do Korintskega zaliva; tam jim je za nekaj časa morje zabra- nilo nadaljnje prodiranje. V Navpaktu (Naupactus) so si stesali brodove in se na njih prepeljali v Peloponez, kjer so po krvavih bojih s prvotnimi prebivalci ustanovili tri države: Argolido, Mesenijo in Sparto.

— 63 —

1. sparta in Llkuigova ustava. Razdelitev prebivalstva. Izmed treh novih peloponeških

dvžav je bila Šparta najmogočnejša. Zmagoviti Dorci so postali edini gospodarji dežele; ustanovili so Sparto in se zato tudi zvali Špartiati. Imeli so vse državljanske pravice in dolž- nosti; lov in boj sta jim bila nad vse. Prej naseljeni Ahajci, ki so so prostovoljno vdali, so se zvali p e r i e k i. Bili so osebno svobodni, toda brez političnih pravic; bavili so se z rokodel- stvom in obrtjo ter hodili na vojsko. Oni Ahajci pa, ki so jih podjarmili z orožjem, so bili državni sužnji brez pravicam posestva. Obdelovati so morali zemljo gospodujočih Špartiatov, rediti živino ter jim plačevati davek. Zvali so se h e lo ti.

Umljivo je, da so se podjarmljeni narodi čutili tlačene in zapostavljene; posebno heloti, katerih osoda je bilà kaj žalostna, so bili vedno pripravljeni na upor. Needinost in notranji prepiri so povzročili velike zmede v državi.

Likurg. Tedaj je baje nastopil moder Špartanec Likurg (L y cur g u s), ki je pomiril prepirajoče se stranke, dal državi novo ustavo ter določil, kako je živeti Spartancem in kako se vzgajaj mladina. Bil je kraljevega rodu in je vladal nekaj časa namesto svojega nedorastlejga nečaka. Toda njegovi sovražniki so ga obdolžili, da se hoče polastiti kraljevega prestola; zato je prostovoljno zapustil sparto ter se podal v svet, kjer si je izdatno razširil duševno obzorje. Ko ga je delfijsko proročišče Spartancem' priporočilo kot zakonodajalca, se je vrnil v domovino in prevzel težko nalogo.

a) Ustava. Po novi ustavi sta načelovala Spartancem, kakor doslej, dva kralja, ki sta bila najvišja duhovnika, sodnika in poveljnika v vojski. O vseh važnih državnih zadevah se je po- svetovala geruzi j a ali starejšinstvo, ki je štelo 28 vsaj šest- desetletnih mož. Starejšinstvo je svoje predloge, n. pr. o napo- vedi vojne ali sklepanju miru, o izpremembi zakonov, pred- lagalo narodni skupščini, ki jih je mrmrajo potrdila ali zavrgla. Govoriti ni smel nihče. Član narodne skupščine je bil vsak tridesetletni Špartiat. Pozneje je izpodrinilo moč ge- ruzije petero eforo v, ki jih je volila vsako leto narodna skupščina. Ti so izprva nadzirali nravnost in vzgojo mladine, sčasoma pa se polastili najvišje oblasti, tako da so celo kralja klicali na odgovor.

— • — b) Vzgoja mladine. Predvsem je stremel Likurg za tem, da

vzgoji državi krepke in utrjene vojake. Slabotne dečke so takoj po rojstvu vrgli v prepad ob Tajgetu; krepki in zdravi pa so ostali do sedmega leta pri starših, potem pa so jih vagajali v državnih vzgojevalnicah. Tu so bili dečki pod jako strogim nadzorstvom. Učili so se zakonov in lepih izrekov, toda preveč jih niso mučili z učenjem. Ves čas so porabili za utrjenje telesa. Vadili so se tekanja, skakanja in borenja, spali so na golih tleh ali na bičju; odeje niso dobivali ne pozimi, ne poleti. Njih obleka je bila- uborna, vse leto so hodili bosi in gologlavi. Hrane so dobivali le toliko, da niso umrli gladu; zato so morali dečki večkrat krasti, če so se hoteli nasititi. Krasti ni bilo pre- povedano, toda gorje, kogar so zasačili; neusmiljeno so ga pre- tepli. Tako so se vadili dečki zvijače in prekanjenosti.

Nekoč ukrade deček lisico ter jo skrije pod plaač. Na poti proti domu sreča starčka, ki se zaplete z njim v pogovor. V tem se zagrize žival v dečkovo telo. Toda ta se ne gane ter se raz- govarja, dokler se ne zgrudi mrtev na tla.

Vsako leto so na Artemidin praznik krvavo bičali mlade- niče. Kdor je zastokal od bolečin, je bil še huje tepen ter žel grajo in posmehovanje. Večkrat se je pripetilo, da se je bičan mladenič mrtev zgrudil na tla, ne da bi črhnil besedico. Tako so vadili dečke trpeti tudi rane in bolečine.

Mladina je bila dolžna, spoštovati starost; zato so Grki rekli, da je samo v Sparti prijetno biti star. Molčečnost je bila prva dolžnost in vrlina Špartancev; mladeniči vpričo starcev sploh niso smeli govoriti. Premetenost, dovtipnost in kratke, jedrnate odgovore so posebno čislali in slavili, še dandanes zovemo take odgovore »lakonske«. Ko je nekoč tuj vladar vpra- šal, katero znanost Špartanci najbolj gojé, je neki spartanski mladenič odgovoril: »Znanost, s katero se zapoveduje in uboga.« Argivca, ki je smešil kratke Spartanske meče, je zavrnil Spar- tance: »Dosti dolgi so, da dosežejo sovražnika.« Ko je atenski govornik nekoč imenoval Spartance nevedneže, ga je zavrnil mladenič: »Prav imaš; kajti mi smo edini, ki se nismo nič sla- bega od vas naučili.« Mati je izročila svojemu sinu, gredočemu na vojsko, ščit, rekoč: »Vrni se z njim, ali na njem!«

Z dvajsetim letom je vstopil Špartanec v vojsko, v kateri je moral služiti do spolnjenega šestdesetega leta. Ko je dopolnil

rf^

— 65 —

trideset let, se je smel oženiti; postal je državljan z vsemi pra- vicami in dolžnostmi. Slično kakor dečke so vzgajali tudi deklice, ki so živele pri materi; pa tudi njih vzgoja je bila jako stroga in tudi pri njih so bile telesne vaje nad vse.

c) življenske razmere odrastlih. Življenje odrastlcga Spar- tanca je bilo strogo uravnano po vojaških predpisih. Samo ženo in deklice so stanovale v preprostih hišah, moški pa so morali prebivati v šotorih ali lesenih kolibah brez vsake udobnosti. Po petnajst jih je obedovalo pri eni mizi. Hrana, za katero je moral vsak sam skrbeti, je bila kaj preprosta. Vsakdanja jed je bila malo okusna črna juha, t. j. v krvi kuhano, osoljeno in okisano svinjsko meso. Za prigrizek je dobil še vsak malo kruha, sira, sadja in nekaj vina. Preprosta kakor hrana je bila tudi njih obleka. Samo kadar so šli špartanci v boj, so si ovenčali laso in se lišpali, kakor da bi šli na svatbo in piro van j o.

Edina opravila špartancev so bila telovadba, lov in boj. Izbruh vojne so smatrali za veliko slavnost. Prepevajoč bojne pesmi in v spremstvu bučeče godbe so korakale čete težko ob- oroženih pešcev (h o p 1 i t o v) proti sovražniku. Nikogar ni obhajal strah. Prijatelji, ki so v miru skupno obedovali, so stali v bitki eden poleg drugega, pripravljeni umreti za domovino. Gorje mu, kdor je pobegnil iz boja; vsi so ga zasramovali. Rešil je svojo čast le, če se je vrnil v boj ter tu umrl, hrabro se boreč. Nasprotno pa so špartanci odlikovali junaka s tem, da so ga dvignili na ščit in ponesli z bojišča. Likurg je prepovedal Spar- tancem hoditi v tujino, da se ne bi navzeli tujih šeg in navad. Da bi še bolj otežkočil promet s tujino, je odpravil ves srebrni in zlati denar; plačevalo in kupovalo naj bi se samo z železnim denarjem.

č) Okrepitev In razvoj spartanske države. Ko je Likurg te naredbe zakonito uveljavil, je sklical baje narodno skupščino in ji sporočil^da gre vprašat delfijsko proročiščc, ali so njegovo postave dobre. Pred odhodom so mu morali vsi priseči, da se bodo tako dolgo ravnali po njih, dokler se ne vrne. Delfijsko proročišče mu je odgovorilo, da bodo Špartanci slavni in mo-

' gočni, dokler bodo živeli po njegovih postavah. Nato je sporočil Likurg božji odgovor pismeno v Sparto, sam pa se ni več vrnil domov, da bi prisega vezala Spartance, izpolnjevati njegove postave za vedno. Naselil se je na otoku Kreti, kjer je mirno

Jos. Bucar: Zgodovina. . 5

1 • ••-

66

živel do smrti. Na smrtni postelji je naročil svojim prijateljem, naj njegovo truplo sežgo ter pepel raztresejo po morju, da ga Špartanci nikdar ne bi mogli prinesti domov.

Preproste šege in navade, stroga vzgoja, vedna priprav- ljenost za vojno in ljubezen do domovine so povzdignile Spar- tance za najhrabrejši grški rod. Spartanska država je bila že v miru podobna velikemu vojaškemu taboru. Špartanci so si bili svoje moči tudi svesti ter bili vsak čas pripravljeni udariti na sovražnike. Obmejni prepiri so jih zapletli v boje z Mesenci, katere so v dolgotrajnih, krvavih bojih podjarmili. Mnogo Me- sencev se je izselilo v Italijo, ostale pa so Špartanci pohelotili in njih zemljišča med seboj razdelili. Kmalu nato so si uklonili špartanci tudi ostali Peloponez, predvsem Arkàdijo in Argo- lido. Večina držav je sklenila z njimi pogodbo, po kateri so morali pripoznati špartansko nadoblast, tako da so bili špar- tanci v šestem stoletju gospodarji Peloponeza. Tako je nastala Peloponeška zaveza, katere voditelji ali hegemoni so bili špartanci. Vsako mesto, ki je bilo v tej zavezi, je moralo prispevati z določenim številom vojaštva in denarjem za skupno peloponeško vojsko. V zveznem zboru, ki so ga sklicevali Špar- tanci, so sklepali o vojni in miru, odločitev pa so imeli vedno le špartanci. Tedaj se je začela razvijati v Srednji Greciji druga država. Bile so to Atene, ki so polagoma izpodrinile Sparto in zagospodarile vsej Greciji.

2. Atene in Solonova ustava.

Atene pred Solonom. Kakor v vseh drugih grških pokrajinah, so vladali tudi v Atiki v najstarejših Časih kralji. Zadnji kralj je bil baje Koder (C odru s)', ki se je prostovoljno žrtvo- val za domovino. Ko so namreč Dorci, osvojivši si Peloponez, udarili v Atiko in grozili Atenam, jim je delfijsko proročišče obljubilo zmago, če ne store kralju Kodru nič zalega. Kralj je zvedel za božji izrek ter sklenil žrtvovati sebe, da reši svojo domovino. Kmetsko oblečen se je splazil v dorski tabor in se je ondi s sovražnimi vojaki toliko časa prepiral, dokler ga niso ubili. Naslednji dan so prosili Atenci Dorce, da jim izroče ubi- tega kralja. Sedaj so spoznali Dorci, da je vsak nadaljnji boj brezuspešen, ter se vrnili domov. Atenci so tolikanj čislali plemenitega kralja, da se jim nihče več ni zdel vreden kraljeve časti.

i

67 ï/Î

Odslej so volili mesto kralja uradnika, ki je opravljal kra- ? ljeve posle. Imenoval se je a r h o n t. Sprva so mu podelili to j čast za vse življenje. Pozneje so določili dobo njegovega službo- ! vanja na deset let, končno pa so volili vsako leto po 9 arhontov, \ in sicer samo iz imenitnih rodovin bogatih posestnikov, ki so ! imeli vso državno oblast v svojih rokah. Tako vlado zovemo j plemenitaško ali aristokratsko. Hudi časi so nastopili tedaj za ljudstvo, ki je moralo plačevati plemičem visoke davke, pravic ,; pa ni imelo nobenih. Pogrezalo se je čimdaljc bolj v revščino; kdor ni mogel plačati dolga, tega so pahnili v ječo ali ga prodali ' kot sužnja v tujino. Pisanih postav ni bilo, in sodniki, sami i plemiči, so sodili pristransko. Tedaj je tlačeni narod zahteval od gospodujočih rodovin, naj se postave napišejo. Po ljutih notranjih bojih se je slednjič plemstvo vdalo in naročilo arhontu Drakonu, naj napiše postave. Toda njegove postave so bile tako ostre, da so o njih rekli, da jih je napisal s krvjo. J . Vsak najmanjši zločin so kaznovali s smrtjo. Ljudstvo se ni pomirilo, temveč je bilo še bolj razkačeno kot poprej. V tem so Megarci vzeli Atencem otok Salammo ter zadali s tem njihovi pomorski trgovini hud udarec. Večkrat so Atenci poskusili iztrgati sovražniku važno postojanko, a vselej jim je izpodletelo. ./££v. Naposled so popolnoma obupali ter sklenili vsakega obglaviti, ki bi jim nasvetoval novo vojno proti Salamini. V tej stiski je nastopil Solon ter rešil državo pogina.

Solon. Solon je bil izkušen trgovec iz Kodrovega rodu. Pre- potoval je mnogo sveta, opazoval šege in navade raznih narodov ter si razširil svoje duševno obzorje tako, da je slovel za najmodrejšega moža tedanjega časa. TCo se je vrnil domov, je sklenil posvetiti vse svoje duševne in telesne zmožnosti ne- srečni domovini. Kakor mnogi domoljubni mladeniči, tudi on ni mogel preboleti izgube Salamine. Tedaj je bilo splošno mnenje, da blazne bogovi sami navdušujejo. Nekega dne je prišel Solon na trg, kjer je ravno zborovala narodna skupščina. Delal se je blaznega ter je navdušeno predaval pesem, s katero je zbrano ljudstvo spodbujal na nov boj. Atenci so sprva milo- vali zblaznelega modrijana, toda krasno zložena pesem jih je tako razvnela in navdušila, da so sklenili obnoviti vojno z Me- garci. Posrečilo se jim je premagati sovražnika ter si zopet osvojiti Salamino. Tako je postal Solon najimenitnejši mož v

~^-"i-WA*.fc*r* .Tv

— 68 —

Atenah, priljubljen tako pri plemičih, kakor pri preprostem ljudstvu. Hvaležni Atenci so mu tolikanj zaupali, da so ga

594 izvolili 1. 59-i. za arhonta ter ga poverili, da spiše nove postave. Solonove postave. Solon je predvsem izboljšal neznosne

gospodarske razmere. Dal je izbrisati vse dolgove na zemljiščih ter prepovedal zasužnjcvati dolžnike; v sužnost prodane držav- ljane naj odkupi država. Potem je razdelil državljane po letnih dohodkih, brez ozira na pokolenje, na štiri razrede ter jim odmeril po dohodkih primerne dolžnosti in pravice. Na čelu države je obdržal 9 arhontov, ki jih je odslej volil vsako leto ves narod izmed prvorazrednikov. Njih oblast sta omejevala svetovalstvo in narodna skupščina. Svetovalstvo je štelo 400 čla- nov, ki jih je volila narodna skupščina vsako leto iz prvih treh razredov. Vse važnejše sklepe svetovalstva pa je morala odobriti narodna skupščina, ki se je je smel udeležiti vsak najmanj dvajsetletni državljan. Najvišje sodišče je bil aeropag, ki je nadziral nravnost naroda in državne uradnike. Sklepi aerp- paga so bili vsakemu Atencu sveti; zato so volili v to sodišče le one bivše arhontc, ki so svojo službo vzorno vršili. V Atenah so bili torej vsi državljani enaki pred zakonom; vsak je imel pravico in priliko, govoriti v narodni skupščini. Tako ustavo so nazivali Atenci ljudovlado ali demokracijo.

Vzgoja mladine. Modri Solon je tudi določil, kako je vzgajati in učiti mladino in kako je živeti meščanom. Prepričan je bil, da je lepo rodbinsko življenje najboljša podlaga močni državi. Zato atenskih dečkov niso vzgajali v javnih zavodih, kakor v Sparti, temveč so morali roditelji skrbeti za to, da so se otroci izučili v rokodelstvu ali kmetijstvu. Od sedmega leta dalje •• morali hoditi dečki v šolo, kjer so se učili čitati in pisati z železnim pisalom na tablico, prevlečeno z voskom. Čitali so pesmi, ki so slavile dela slavnih prednikov; učili so se jih na pamet ter jih predavali s spremljevanjcm godbe. Solon je tudi ukazal, da si mora mladina krepiti in utrjevati telo ter tako buditi pogum. V telovadnicah, ki so jih zvali palestre ali gimnazije, so dečki in mladeniči tekali, skakali, se borili ter metali disku s in kopje. Tako je postala mladina krepka, gibčna in pogumna. '

Predvsem je uveljavil Solon izrek: »Delati ni sramotno.« Vsakdo se je moral poprijeti kake obrti, trgovine ali kakega

i

— 69 —

drugega dela; tudi deklice so se morale naučiti potrebnih domačih opravil; kajti Solon ni dopuščal, da bi živeli v. Atenah postopači. Roditelji, ki so zanemarili vzgojo otrok, niso smeli zahtevati od njih podpore na stare dni. Poleg spoštovanja do bogov je Solon vcepil v mlada srca čut dolžnosti do staršev. Kdor je slabo ravnal s svojimi roditelji, tega so zatožili pri sodišču. Gorje tistemu, ki ga je sodišče spoznalo krivim! Zgubil jo vse državljanske pravice.

Z osemnajstim letom so mladeniča vpisali v vojake; z dvajsetim letom je postal polnoleten ter se smel udeleževati narodne skupščine, a tridesetim letom pa je dobil dostop do vseh javnih služb.

Solonove končne uredbe in smrt. Solon je ukazal svoje postav« napisati na lesene table ter jih izpostaviti na gradu in na trgu. Ko mu je narod prisegel, da jih najmanj deset let ne izpremeni, je odpotoval v tujino, da mu ne bi nikdo mogel oči- tati, da hrepeni po velikih časteh in službah. Najprvo je šel v Egipet, nato ga je pot zanesla na otok Ciper; slednjič je obiskal lidijskega kralja Kreza (glej str. 20).

V tem so se vneli v Atenah novi prepiri, ki jih je porabil njegov sorodnik Pizistrat (Pisistratus) ter se polastil vrhovne oblasti. Zastonj je Solon po svojem povratku svaril ljudstvo, naj ne zaupa zvitemu nasilniku. Ves užaljen se je odtegnil javnemu življenju ter je kmalu nato umrl kot osemdesetlctni starček. __-,, • Vlada Pizistratidov. (Tiranstvo.)

Pizistrat je bil imenitnega rodu. Že zgodaj je kazal bogate duševne zmožnosti, pa tudi nevarno častihlepnost. Zato ga je vzel Solon na svoj dom, da ga vzgoji za dobrega di'žavljana. In res se je Pizistrat proslavil v bojih zoper Megarcc. Toda njegova častihlepnost je s tem le še bolj rastla. Dokler je bil Solon v Atenah, je znal brzdati svojo strasti; po njegovem odhodu pa je čakal samo ugodne prilike, da se polasti državne oblasti.

Čeprav je imel Solon najboljše namene, vendar njegove uredbe niso zadovoljile nobene stranke. Posebno nezadovoljni so bili nižji sloji, ki so zahtevali novo razdelitev zemljišč. Na čolo teh nezadovoljnežev se je postavil Pizistrat. Nekega dne je ranil samega sebe ter se pripeljal na trg, trdeč, da so ga za vratno napadli plemiči — njegovi nasprotniki. Kljub Solono-

1 " ' • UEBI^MTI?^**^!

70

vemu svarilu je narodna skupščina sklenila, da ga varuj 50 s kiji oboroženih mož. To stražo je Pizistrat pomnožil na 400 mož.

660 samih svojili somišljenikov, ter je z njo zasedel 1. 5G0. Akropolo. Tako so. je polastil najvišje državne oblasti ter se postavil zu samosilnika ali tirana, kakor so v starem veku sploh zvali može, ki so se polastili nasilnim potom in protipostavno najvišje državne oblasti. Izgnali so ga sicer dvakrat, toda vsakokrat so je vrnil mogočnejši kot prej na svoje mesto, dokler ni končno premagal vse svoje nasprotnike.

Pizistrat je bil duhovit in moder državnik, pa tudi izvrsten vojskovodja. Vladal je milo ter uporabljal vso svojo moč in oblast v korist domovine. Trgovina, obrt in poljedelstvo so se za njegove vlade visoko dvignile. Okrasil je Atene z lepimi stavbami ter pomnožil atensko brodovje. Na njegovem dvoru so živeli najslavnejši tedanji pesniki; po njegovi zaslugi so se uredilo Homerjeve pesmi v tej obliki, kakor jih imamo dandanes. Atene so postale najimenitnejšo mesto ha Grškem ter središče grških umetnosti in znanosti.

Po njegovi smrti sta zavladala njegova sinova Hipija (H i j) p i a s) in H i p a* r h (H i p p • r • h u s). Sprva sta vladala milo in pravično, pospeševala sta znanosti in umetnosti, a nista poznala zmernosti, ki jo dičila njunega očeta. ^Nekoč jo ukazal Hiparh sestri plemenitega H a r m o d i j a (H a r m o d i u s) stopiti iz slovesnega sprevoda, ki so ga priredili Atenci na čast ' boginji Ateni. Njen brat je kar kipel od jeze ter sklenil, da se kruto maščuje nad hudobnim tiranom. S svojim prijateljem ' Aristdgitonom (A r i s t o g i t o n) jo zbral upornike, ki j

!so so /avptili zoper oba samosilnika. Toda zarotniki so umorili ( samo Hiparha. Razljučeni Hipija je odslej kruto in neusmiljeno preganjal svoje nasprotnike; v Atenah ni bil nihče več varen življenja. Mnog.o imovitih i'odovin je zapustilo domovino ter so presolilo na tuje, kjer so prosili pomoči zoper nasilnika. S po-

510 močjo čpartancev so slednjič 1. 510. izgnali Hipija, ki je pobegnil k perzijskemu kralju Dariju, skleniv.ši v srcu osveto Atencem

Atenci so sedaj obnovili Solonovo ustavo. Plemiči so sicer upali, da si pridobe svojo prejšnjo oblast, toda K1 i s t e n (C 1 i s t h e n e s), voditelj ljudske stranke, se jim je ustavil ter jf v. novimi postavami ščitil svoje pristaše proti vsakemu na- silstvu. Da si nihče več ne prilasti prevelike oblasti aH celo

— 71 —

tiranstva, je uvedel ostracizem, t. j. sodbo s črepinjami. Narodna skupščina je imela namreč pravico, izgnati iz Aten vsakega, ki je bil na sumu, da hrepeni po samovladi. Čigar ime je za- pisalo najmanj G000 državljanov na lončene tablice, je moral v pregnanstvo; vendar pa izgnanec s to obsodbo ni izgubil časti, pravic in imetja.

V. Doba grških bojev za svobodo. 1. Jonska vstaja.

Maloazijski Grki, ki so jih po najimenitnejšem plemenu imenovali Joncc, niso ohranili svoje svobode. Ko je bil Kir porazil lidijskega kralja Kreza, so se mu morali pokoriti tudi ti. Dokler je vladal blagi in mili Kir, ni bila odvisnost Grkov od Perzijcev preveč občutna; ko pa je nastopil vlado Darij, so se razmere znatno spremenile. Cvetoča mesta, ki so slovela po obrti in kupčiji, so izgubila svojo politično svobodo; vladali so jim takozvani tirani, ki so jako potratno živeli ter le za to skrbeli, da je narod ostal pokoren perzijskemu gospodstvu.

Eden izmed teh tiranov je bil Histiej iz 'Mileta, ki je v plačilo za zvestobo, ki jo je bil skazal Dariju s tem, da je ohranil most preko Istra, dobil pokrajino ob reki Strimonu z bogatimi rudniki. Tu si je zgradil Histiej trdno mesto ter z dobrim gospodarstvom v kratkem postal najbogatejši in najmogočnejši izmed vseh maloazijskih tiranov. Zato ga je nezaupni Darij pozval v Suze, češ, da hoče imeti tako zaslužnega in odličnega moža na svojem dvoru za svetovalca. Histiej je kmalu spoznal, da j • pravzaprav kraljev ujetnik; zato je sklenil, da se maščuje nad nehvaležnim kraljem in izneveri Perzijcem maloazijske Grke. Upal je trdno, da ga v slučaju upora pošlje Darij proti njim. Zvestemu sužnju je obril glavo ter napisal na kožo pismo. Ko so se bili sužnju zopet lasje zarastli, ga je poslal k Arista- so ri (A r i s t a g o r a s), svojemu zetu in nasledniku v Miletu. Aristagora se je začudil, ko ga je suženj prosil, naj mu ostriže fase; •• bolj pa je ostrmel, ko je bral na ostriženi glavi poziv, v katerem ga njegov tast spodbuja, naj odpade od perzijskega kralja. Aristagora je storil to tem rajši, ker se je bal kraljeve kazni zaradi nekega ponesrečenega podjetja.

•• preden se je vnel upor, je šel Aristagora na Grško, da si pridobi zaveznikov, spartanskomu kralju Kleomenu (Cleo-

ni e n e s) je predložil na bakreni tabli nacrtano karto (prvi zemljevid) perzijske države ter mu z živo besedo slikal bogate azijske dežele. Ko je kralj zvedel, da je v Suze tri mesece hoda, ga je nejevoljen zavrnil: »Prijatelj, beži in glej, da prideS še pred solnčnim zahodom iz mesta!« Toda Aristagora se ni dal kratkim potom odpraviti; poskušal je celo kralja podkupiti ter mu ponujal mnogo denarja. Kralj je že omahoval. Kar se oglasi

, njegova osemletna hčerka, svareč očeta: »Beži, tatek, da te tujec ne podkupi!« Besede nedolžnega otroka so vzdramile kralja; ukinil je nadaljnji razgovor z Aristagoro, ki je moral takoj zapustiti Sparto. Srečnejši je bil Aristagora v Atenah, kjer, so bili meščani razjarjeni nad Darijem. Ta jim je bil namreč ukazal, da morajo pregnanega Hipijo poklicati nazaj in mu izročiti vlado. ZMvelikim navdušenêm^mu je narodna skupščina dovolila dvajset oborožonih ladij. Tem so pridružili Er etri j ci še pet ladij.

V začetku je bila vstašem sreča mila. Jonci so zasedli 500 Sarde ter zažgali mesto (1. 500.). Toda kmalu se j>e bojna sreča

obrnila. Darij je oborožil vojsko proti upornikom ter jih premagal na suhem in na morju. Nato so Perzijci zasedli Milet ter ga razrušili, prebivalce pobili ali jih odpeljali v sužnost. Maloazijski Grki so se morali iznova pokoriti Perzijcem, ki so jih še bolj tlačili kot poprej. Aristagora je pobegnil takoj po prvih neuspehih v Tracijo, kjer je padel v boju z domačini.

Kako se je začudil Darij, ko je zvedel, da sta se drznili dve grški mesti, predvsem pa Atenci, pomagati maloazijskim vstašem. llazjarjon je izstrelil puščico proti "nebu, rekoč: »Na- klonite mi, bogovi, da se maščujem nad Atenci!« Hipija, ki je živel tedaj na njegovem dvoru, je znal netiti sovraštvo v kraljevem srcu. Vsak dan je moral suženj kralju pri obedu trikrat zaklicati: »Gospod, spominjaj se Atencev!«

2. Grki v obrambi proti Perzijcem. (492—479 pr. Kr.) a,) Darijevi vojni zoper Grke.

Darij je dobro vedel, da bodo maloazijski Grki vedno mislili na odpad, dokler bodo prosti njihovi evropski bratje. Zato je

492 sklenil, da si podvrže tudi te. Leta 492. je poslal svojega zeta M a r d o n i j a (M a r d o n i u s), izkušenega vojskovodjo, z brodovjem in vojsko, da ustrahuje prevzetne Grke. To"da strašen vihar je ob Atoškem rtiču razgnal in uničil brodovje. 20.000 ljudi

— 73 —

je tedaj bajč^ utonilo^ Ker so hkratu tudi vojsko na kopnem potolkli traški narodi, se je vrnil Mardonij brez uspeha domov.

Preden je začel Darij novo vojno, je poskusil Grke mirnim potom spraviti pod svojo oblast. Poslal je poslance v razna grška mesta, da zahtevajo prsti in vode, znamenje pokoritve. Večina mest se je pokorila kraljevi zahtevi. Le Atenci so pobili poslance ter jih pometali v brezdno, kakor na smrt obsojene zlo- čince; špartanci pa so jih pahnili v globok vodnjak, zasmehljivo jim kličoč: »Tu imate vodo in prst!«

To kršenje mednarodnega prava je Darija tako razkačilo, da je poslal 1. 490. novo vojsko proti Greciji. Pod vodstvom Datida (Dati s) in Ar taforna, ki ju je spremljal kot svetovalec Hipija, je odplulo močno brodovje preko Egejskoga morja naravnost proti Evbeji. Osvojivši si otok Naks, je priplulo ladjevje k otoku Evbeji, kjer so Perzijci razrušili Erctrijo, prebivalce pa prodali v sužnost. Enaka kazen naj bi zadela tudi prevzetne Atene. Po Hipijovem nasvetu so se Perzijci izkrcali pri Maratonu, odkoder jo vodila udobna cesta v Atene, ter se

Jam utaborili. Medtem so se tudi Atenci pripravili na boj. Dasi so bili pogumni in vajeni orožja, si vendar niso upali sami meriti se s Perzijci. Zato so poslali poslance v sosednje države prosit pomoči. Toda iz strahu pred porzijsko premočjo se nikdo razen špartancev ni upal pomagati Atencem; a tudi špartanci so se izgovarjali, da po stari uegi ne smejo pred ščipom na vojno. Atenci so si morali torej pomagati sami. Oborožili so 9000 mož, ki so, polni navdušenja in pripravljeni umreti za svobodo in domovino, šli proti sovražniku. Med potom se jim je pridružilo še 1000 Platejcev, ki so bili vedno zvesti zavezniki Atencev.*

Mlltiad in bitka pri Maratonu. Izmed deseterih poveljnikov, ki so so vsak dan menjavali v vrhovnem vodstvu te malo vojske, je užival največje zaupanje oni Miltiad, ki jo nekoč bežal pred osvete željnim Darijem (glej str. 23). Ko so se Grki na Pentolikonskih višinah pripravljali na boj, jim je pri pogledu na ogromno sovražnikovo vojsko upadlo srce. Mnogi poveljniki so so hoteli vrniti domov in počakati sovražnika za

* Poročila o velikosti grSke vojske so nezanesljiva. Po novejših raziskevanjih se je borilo pri Maratonu 4000 PeraijceV proti 5000 Atencem. '

490

- 74 — •

mestnim obzidjem. Toda Miltiad je z navdušenim govorom ! zadržal obupavajoče. Vsled tega je vseh devet poveljnikov radovoljno prepustilo vrhovno vodstvo do konca vojne Miltiadu, ki je s svojimi Grki pokazal, kaj premorejo junaki, ki ljubijo zlato svobodo in svojo domovino. '

Na povelje Miltiadovo so planili Grki na Perzijce ter jih po kratkem, toda krvavem boju popolnoma porazili. Cele vrste Azijatov so pokrivale bojno polje; med njimi je bil tudi izdajalec' Hipija. V divjem neredu je bežala ostala* vojska proti brodovju, kjer se je vnel iznova hud boj. Vendar se je Perzijcem posrečilo doseči ladje in na njih zbežati. Hoplit, držeč goli meč v krvavi roki, je pritekel z bojišča v Atene, da naznani skrbečim meščanom veselo vest o slavni zmagi. »Meščani, zmagali smo,« je zaklical, potem pa se je zgrudil mrtev na tla.

Perzijci so se odpeljali okoli Sunijskega rtiča proti pirej- skemu pristanišču, pričakujoč, da napadejo mesto brez obrambe. Ko pa so dospeli tja, so jih že pričakovale zmagovite čete z Maratonskega polja, ki so po kratkem počitku na bojišču prihitele mestu na pomoč. Perzijci, zagledavši znane junake, pri- pravljene na nov boj, so se osramočeni vrnili domov. Drugi dan so prispeli Špartanci na bojišče ter si ogledali velikanski plen, ki so ga zasegli Atenci. Niso se mogli načuditi njihovemu junaštvu in pogumu; obžalovali so svojo zakasnitev ter se vrnili domov.

Zmagovitega Miltiada so Atenci slavili kot rešitelja države. Izročili so mu neomejeno gospodstvo nad vojsko in brodovjem; pri vsaki priliki so ga odlikovali ter mu celo postavljali spomenike. Po naročilu naroda je odličen slikar upodobil Mara- tonsko bitko v krasni sliki, ki je predstavljala Miltiada, kako drevi, z mečem v desnici, na čelu svoje vojske proti sovražniku.

Miltiad ni dolgo užival časti in slavo. Izredna odlikovanja so ga spodbudila k novim podjetjem. Z močnim brodovjem je napadel prebivalce otoka Para, da jih kaznuje, ker so bili zavezniki Perzijcev. Toda podjetje mu je izpodletelo. Težko ranjen se je moral vrniti s svojo vojsko domov, kjer so ga obdolžili, da jo varal ljudstvo z obljubami. Sodišče ga je ob- sodilo v poravnavo vojnih stroškov. Ker ni mogel plačati visoke globe, so ga vrgli v ječo. Tam je umrl slavni mož kot, žrtev nehvaležnosti svojih sodržavljanov. Njegov sin Kiraon je

- 75 -

nabral pri sorodnikih in prijateljih toliko denarja, da je mogel plačati globo ter preskrbeti očetu dostojen pogreb.

b) Kserksova vojna. (4SO-- 479.)

Poročilo o porazu na Maratonskem polju je silno razljutilo mogočnega Darija. Namenil se je iti sam nad Grke z vojsko, kakršne še ni videl svet. Sredi velikanskih priprav ga je nenadoma prehitela smrt (1. 485.). Njegov sin in naslednik K s e r k s (Xerxes) je prevzel po svojem očetu izvršitev osvete, toda nemiri in upori, ki so izbuknili ob nastopu njegove vlade na vseh koncih države, so zavlekli priprave, šele spomladi leta 480. je udaril Kserks z mogočno vojsko proti Evropi. Preko Helesponta je dal zgraditi dva reostova na ladjah, ki so jih pa strašni viharji podrli. Nato je ukazal srditi kralj graditelje obglaviti in nepokorno morje s .šibami bičati. Ko so zgradili nova, močnejša mostova, je daroval Kserks ob solnčnem vzhodu iz zlate čaše bogu solnca, proseč ga, da mu razsvetljuje zmago- nosni pohod. Po dokončani daritvi je zagnal čašo v morje. Se- dem dni in sedem noči je prehajala ogromna armada preko mostov v Evropo, po enem pehota in konjica, po drugem pa neskončna vrsta voz s pratcžem, neštevilnimi sužnji in drago- cenostmi neizmerne vrednosti. V Traciji si je kralj na nekem polju ogledal svojo vojsko, kakršne dotlej še nikdo ni oborožil. Poročila grških pisateljev, da je bilo zbranih skoro dva milijona ljudi, so seveda ••••• pretirana.* Kserksova vojska je bila sestavljena iz kaj različnih narodov. Prednjo stražo je tvorilo 10.000 nesmrtnikov, vsi v bliščeči opremi in ovenčani; za njimi so se vrstili Arabci na velblodih in Iranci, oboroženi s sekirami in loki, za temi pa so korakali Maloazijci in Kavkazi s pletenimi ščiti in Afrikanci, oblečeni v levje ali panterjeve kože, - skratka, ni ga bilo naroda med Indijskim oceanom in Sredo- zemskim morjem, ki bi ne bil uvrščen v mogočni armadi. Močno brodovje, ki so ga Kserksu prepustili Feničani, Egipčani in maloazijski parodi, je spremljalo vojsko na suhem. Da bi se brodovje ognilo nevarni vožnji okoli Atoškega rtiča, je dal Kserks skopati ondi tako širok prekop, da sta dve ladji lahko vštric pluli. Ta ogromna sila se je pomikala preko Tracije in

* Vsa Kserksova ekspedicija na suhem je po novejših raziskavanjih štela samo 60—70.000 glav.

— 76 —

Macedonico proti Greciji. Vse je kazalo, da se Grki ne bodo mogli ubraniti silnemu navalu, tembolj, ker so jih razdvajali notranji boji. Tedaj je rešil .domovino bistroumni Temistoklej (The- mis t • • 1 e s), ki je malo poprej ustvaril Atenam močno brodovje ter jih s tem povzdignil za prvo grško pomorsko državo.

Aristid in Temistoklej. Po Miltiadovi smrti sta bila Aristid in Temistoklej najveljavnejáa moža v Atenah. Nadarjeni, toda slavohlepni Temistoklej je vzbujal že kot deček splošno pozornost. Učil se je le tistih ved, ki naj bi ga vzgajale za dobrega državnika in vojskovodjo. Ko so mu nekoč v veseli družbi podali citre, da naj z brenkanjem spremlja pesem, je dejal: »Peti in brenkati sicer ne znam, pač pa vem, kako bi se dalo napraviti iz male in slabe drfcvve veliko in mogočno.« Ko je dorastel, je bil hraber, resen in zamišljen ter se je ogibal zabav vesele družbe. Junaški se je bil pri Maratonu ter je postal odslej še resnejši. Ker so povsod slavili Miltiadovo ime, je časti- hlepnost tako razjedala njegovo srce, da še spati ni mogel. Ko so ga vprašali, kaj mu je, je potožil: »Miltiadova slava mi ne da miru.« V občevanju je bil jako priljuden ter je znal tako prepričevalno govoriti, da je nai-pdna skupščina večinoma vse sklenila, kar je priporočal. Bil je prepričan, da Perzijci ne bodo pozabili poraza, ki jih je zadel na Maratonskem polju. Delal je z vso silo na to, da bi bila njegova domovina ne samo tako močna, da porazi Perzijco, temveč, da jim tudi izvije gospodstvo na morju. Zato je bilo treba močnega brodovja. Te načrte je pobijal nesebični in pošteni Aristid, ki ga sodobni zgodovinar imenuje najboljšega in najbolj pi'avičncga moža, kar jih je kdaj fcivelo v Atenah. Tudi on je delal na to, da poveča moč domovine, toda dočim je Temistoklej zastopal stališče, da je treba Atencem močnega brodovja, je bil Aristid prepričan, da mori' rešiti domovino le dobro izvežbana vojska na suhem. Tomisto- klejev načrt je prodrl. Atenci so sklenili povečati svoje brodovje s pomočjo dohodkov iz lavrijskih rudnikov, Aristida pa so po Temistoklejevem nasvetu po ostracizmu izgnali v.tujino. Med glasovanjem je prosil meščan, ki ni znal pisati, poleg stoječega Aristida, da naj mu zapiše na tablico Aiistidovo ime. »Kaj ti je vendar storil obtoženec,« je vprašal Aristid meščana, ki ga ni poznal. »Nič,« ga je ta zavrnil, »toda jezi me, da ravno njega zovejp pravičnega.«

v — 77 —

Temistoklej je imel sedaj proste roke. Dal je zgraditi iz dohodkov lavrijskih rudnikov 200 vojnih ladij, imenovanih triere (troveslače), ker je imela ladja ob vsaki strani po tri klopi za veslače. Obenem je predlagal, naj se utrdi pirejsko prista- nišče na suhem in na morju.

Ko se je Kserks s svojo vojsko bližal Greciji, je sklical Temistoklej poslance grških držav na skupno posvetovanje v Korint, da bi se dogovorili, kako bi z združenimi močmi od- vrnili skupno nevarnost. Toda le malo držav se je odzvalo povabilu. Po dolgem prerekanju in posvetovanju so se odposlanci sporazumeli, da prevzamejo Špartanci vrhovno vodstvo na kopnem in na morju. Sicer so oborožili Atenci največ ladij, toda vladohlepni špartanci so zahtevali vodstvo zase, dasi so bili malo vešči brodarstva. Temistoklej sam, ki je sicer na- sprotoval Spartancem, je pregovoril Atence, da so se v korist domovine uklonili Spartancem. Ker je medtem sovražnik že poplavil Tesalijo, so sklenili zastopniki, da grška vojska zasede Termopilsko sotesko ter tako zapre sovražniku pot v Srednjo Grecijo, brodovje pa naj se zasidra pri Artemizijskem rtiču ter v slučaju potrebe krije vojsko na kopnem.

Obramba na kopnem: Leonida in bitka pri Termopilah. (480 480 pr. Kr.) Obrambo lcrmopil so poverili Grki spartanskomu kralj i L e o n i d i (Leónidas), ki je zasedel sotesko s tristo Špar- tanci in nekaj tisoč zavezniki. Ko jo 'Kserks zvedel, da mu hoče zabraniti pot ta neznatna vojska, se je smejal ter poslal k Leonidi poslance z naročilom, naj Grki takoj odlože orožje. Ne- ustrašen mu je odgovoril junak: »Pridi sam ponje!« Ko je ošabni Perzije Grkom zagrozil, da je Pcrzijcev toliko, da bodo zatemnili solnce s svojimi puščicami, ga je zavrnil neki Špar- tanec: »Tem boljše; bili se bomo torej v senci.« Štiri dni je še čakal Kserks, vedno upajoč, da so kopica Grkov poda; peti dan pa je navalil s svojimi četami z vso silo proti soteski. V ne- pretrgani vrsti so stali Grki mož ob možu ter junaško odbijali napad za napadom. Dva dni so se že bojevali, toda Grki so stali trdno kot najmogočnejša skala. Naposled ukaže Kserks z bičem napoditi vojake proti soteski. Pa vse zaman. Celo 10.000 nesmrtnikov je poizkušalo brezuspešno predreti grško bojno vrsto. Tedaj se je ponudil Perzijcem izdajica Ef ialt *E p h i a 11 e s), da jim pokaže stezo preko gore Ete, po ka-

— 78 —

tori so prišli ponoči Grkom za hrbet. Leonida je takoj spoznal, da je vsak nadaljnji boj brezuspešen. Odpustil je večino svoje vojske, on sam, 300 Špartancev in 700 Tespičanov pa so. je odločilo, da umro za domovino. Umaknili so se v najožji del soteske ter se, obkoljeni od obeh strani, branili kakor levi. dokler niso obležali vsi na bojišču. Leonidi in njegovim junaškim tovarišem ¡?o špartanci pozneje postavili v Termopilah leva z napisom:

»Lacedemoncem naznani, popotnik, tu da ležimo .Mrtvi, ker velel tako je domovine ukaz.«

Obramba na morju: Pomorska bitka pri Salamini. Isto- časno 7. boji pri Termopilah se je zapletlo pri Artemizijsken: rtiču grško brodovje v boje s perzijskim. Toda preden je prišlo do odločilne bitke, je došlo žalostno poročilo, da so Perzije! zavzeli Termopilsko sotesko. Grki so izprevideli, da se Srednja Grecija ne more ubraniti sovražniku; zato so. odpluli v Sala- minski zaliv, uverjeni, da pride tam do odločitve.

Medtem, ko se je valila neštevilna Kserksova vojska proti Atiki, je zavladala v Atenah velika brezupnost. Nekateri so bili zu obrambo mesta, večina pa se je hotela umakniti na Korintsko ožino. Po Temistoklej evem nasvetu so Grki vprašali delfijsko proročiače, kaj jim je storiti. Proročišče jim je nasvetovalo, naj se branijo za lesenim zidovjem. Temistoklej je trdil, da meni Apolon brodovje, ki jih bo rešilo sovražnikove sile. In res so Atenei zapustili mesto. Kdor je mogel sukati orožje, je moral na ladje, starčke, žene in otroke pa so spravili na bližnje otoko ter jih izročili pomorskim poloponeškim mestom v varstvo. Kmalu potem so pridrli Perzijci pred Atene ter mesto brez odpora zavv.eli in. zažgali; niti svetiščem na Akropoli niso pri- zanesli. V tem je priplulo tudi perzijsko brodovje v Saronski zaliv. Kakor daleč so nesle oči, so pokrivala morje perzijska jadra. Grkom je vpadlo srce m poveljniki posameznih oddelkov so se hoteli vrnili domov, da ubranijo ožjo svojo domovino. Zastonj je skušal Temistoklej svoje rojake odvrniti od tega naklepa; dobro je vedel, da se velike in neokretne perzijske ladje ne bodo mogle gibati in uspešno bojevati v morski ožini. V tej stiski se je zatekel k nevarni zvijači. Poslal je h Kserksu zvestega vzgojitelja svojih otrok s sporočilom: »Grki so med seboj razprti ter se mislijo razkropiti; će jih obkoliš in zajameA

/ — 79 —

v ozkem zalivu, ti ne uteče nihče.« Kserks, ki je komaj čakal prilike, da Grke tudi na morju premaga, se je dal prekaniti ter zaukazal ponoči na obeh straneh z ladjami zapreti zaliv. Aristid je tedaj živel v pregnanstvu na otoku Egini. Ko je zvedel za Kserksovo nakano, se je ponoči prepeljal na Salamino, kjer je prvi opozoril grške poveljnike na veliko nevarnost. Ko mu jo Teniîstoklej razodel svojo zvijačo, jo podal svojemu tekmecu roko v spravo ter izjavil, da se je prišel tudi on, čeprav izgnanec, borit za ljubljeno domovino.

Od vseh strani obkoljeni Grki so bili prisiljeni bojevati se; tako se je vnela 20. septembra 1. 480. odločilna bitka pri Salamini, 480 ki se je končala s popolnim porazom Perzijcev. Perzijske ladje so se v ozkem Salaminskem zalivu le neokretno gibale; ko pa so se jele prve vrste umikati, je nastala splošna zmešnjava. Ladja je zadela ob ladjo ter jo razbila, druge pa so Grki navrtali in potopili. Na visoki skali sedeč je gledal Kserks obupni boj svojih vojakov; ko pa je videl, kako se potaplja ladja za ladjo, si je^pulil od jeze lase z glave ter trgal obleko raz sebe.

Bitka pri Salamini je odločila vojno 1. 480. Perzijsko brodovje, ki je izgubilo najboljše ladje, ni bilo več zmožno za boj; vojska na suhem pa je bila preslaba, da bi napadla Grke, ki so se medtem močno utrdili na Korintski ožini. Zato se je Kserks vrnil z večjim delom svoje vojske vprek Tesalije in Tracije v Azijo, tembolj, ker mu je Temistoklej sporočil, da branj Grkom podreti mostova preko Helesponta ter hoče ščititi njegovo umi- kanje. Samo najboljše čete jo pod poveljstvom Mardonija pustil v Tesaliji ? namenom, da obnovi prihodnjo spomlad vojno.

Temistokleja je vsa Grecija slavila kot rešitelja domovine. Ko je kmalu nato prišel v sparto, so mu celo Špartanci priredili svečan sprejem ter ga javno ovenčali. Največja čast pa ga je doletela pri olimpijskih igrah, kjer ob njegovem prihodu nihče ni več gledal na borilce, temveč so bile vse oči obrnjene le vanj.

EItka pri Platejah in pri Mikalskem rtiču. Ko je bil Mar- doni] prezimil v Tesaliji, je skušal spomladi 1. 479. Grke raz- 479 dvojiti. Poslal je k Atencem macedonskega kralja, da jih pridobi z raznimi obljubami zase ter jih loči od drugih Grkov. A naklep se mu ni posrečil. Narodna skupščina je po nasvetu Aristido- vem z ogorčenjem zavrnila perzijsko ponudbo ter izjavila, da

— 80 —

ostanejo Grki toliko časa zagrizeni sovražniki Kserksa, dokler se solnce ne umakne s svojega tira. Na te pogumne besede je Mardonij vnovič udaril v Atiko ter jo opustošil še bolj kakor Kserks. Težko izkušani Atenci so zopet zapustili mesto, ki so ga bili za silo pozidali, 4er bežali na Salamino. Nato se je umaknil Mardonij v Beocijo, kjer se je medtem zbrala vsa grška vojska. Vrhovno poveljstvo je prevzel spartanski kralj Pav- zanija (Pausanias); ta je privedel svojo vojsko preko Istma ter jo združil z atensko, ki ji je poveljeval Aristid. Bila je to najboljša vojska, kar so jih kdaj oborožili Grki; štela je do 20.000 bojevnikov. Pri Platejah so bili Perzijci, ki jih je bilo kakih 18.000, popolnoma poraženi. Mardonij sam je padel na bojišču, njegova vojska pa se jo v divjem begu razpršila na vse strani. Neizmeren plen, ki so ga zasegli Grki, je venčal slavo tega dne.

Medtem je zasledovalo grško brodovje pod vodstvom špar- tanskega kralja Leotihida (Leotychides) in Atenca Ksantipa (Xanthippus) perzijsko ladjevje v maloazijskih vodah. Ker si Perzijci niso več upali meriti se z Grki na morju, so potegnili pri Mikalskem rtiču (Mycale, nasproti otoka Samos) ladje na suho ter se utaborili za okopi. Grki so se izkrcali, napadli Perzijce ter jih sijajno premagali, kakor se poroča, istega dne, ko so njih bratje pri Platejah štrli perzijsko moč za vselej.

3. Grške napadalne vojne. (479—449 pr. Kr.)

Pavzanija in Aristiđ. Atensko vodstvo. V naslednjih letih so iztrgali Grki Perzijcem eno postojanko za drugo; naposled je padel tudi Bizancij, ključ do Črnega morja in eden zadnjih branikov perzijskega gospodstva v Evropi. Poveljnik grškega brodovja pri Bizanciju je .bil spartanski kralj Pavzanija, ki se je prevzel vsled svojih uspehov ter ošabno preziral zaveznike. Nič več mu ni ugajala spartanska preprostost, temveč nosil in vedel se je kakor perzijski satrapi. Zvezal se je celo s Kserksom ter mu hotel predati ves Pelopbnez, če ga postavi tam za namestnika ter mu da svojo hčer za ženo. Nato se je večina otokov in pomorskih mest odrekla zvezi s špartanci ter izročila vodstvo brodovja Atencem. Pravični Aristid je uredil novo zvezo z Atenci ter določil prispevke vsake države. Zavezniki so se

— 81 —

zavezali, da odpošljejo v slučaju vojne ladje in -vojake na bo- jišče, ali pa se odkupijo z denarjem. Sedež zvezne vlade je bil sveti otok Del, kjer je bila shranjena v Apolonovem svetišču zvezna blagajna; odtod je dobila zveza tudi ime: delska ali atiška pomorska zveza. Kmalu nato je umrl Aristid, spoštovan in obžalovan od vseh. Opravljal je najvišje državne službe tako nesebično ter gospodaril, z državnim premoženjem tako pošteno, da je umrl v največji revščini. Pokopali so ga na državne stroške, ker ni zapustil niti toliko, kolikor je treba za pogreb.

Špartanci so poklicali izdajalskega Pavzanijo domov ter ga postavili pred sodišče. Ker mu pa niso mogli ničesar doka- zati, so ga izpustili. Pavzanija' tudi sedaj ni prekinil svoje zveze s Perzijci. Hotel je s pomočjo helotov strmoglaviti efore in zavladati kot neomejen vladar. Toda njegove naklepe je izdal njegov suženj eforom, ki so ga črtili, ker jim je hotel vzeti vso oblast. Obdolžili so ga veleizdaje in obsodili na smrt. Nato je izdajalec zbežal v svetišče, kjer so niti največjemu hudodelcu ni smelo nič zalega storiti. Toda Špartanci so zazidali vrata, da bi umrl gladu. Da ne bi onečastil s svojo smrtjo svetega kraja, so umirajočega odnesli iz svetišča. Takoj nato je izdihnil svojo izdajalsko dušo.

Temistoklejeva končna usoda. Nobenemu grškemu mestu niso prinesle perzijske vojne toliko časti in slave kakor Ate- nam; Grki so slavili Atenec kot svoje prvoboritelje proti bar- barom, nasprotno pa je začela stara slava Špartancev temneti. /ato so* Špartanci z zavistjo gledali na razvijajoče se Atene ter črtili Temistokleja, ki je pravzaprav ustvaril njih moč. Proti volji Špartancev je Temistoklej dosegel, da so Atenci po njegovem nasvetu sezidali na obeh straneh ceste, ki je držala iz Aten v Pirej, dva dolga zida, ki sta izpremenila mesto v močno trdnjavo. Vendar je imel Temistoklej tudi doma mnogo so- vražnikov, ki so mu zavidali slavo. Obdolžili so ga, da hrepeni po samovladi, ter ga po ostracizmu obsodili v pregnanstvo. Ko se je mudil v Argih, so ga Špartanci zatožili, da je vedel za Pavzanijeve izdajalske naklepe; bajó so dobili v Pavzanijevih pismih dokaze za to. Nato so ga Atenci v njegovi odsotnosti obsodili na smrt in zasegli njegovo premoženje. Preganjan od atenskih in spartanskih biričev, jo begal od kraja do kraja,

.'os. Bučar : Zgodovino. 6

— 82 —

dokler ni slednjič dobil zavetja pri perzijskem kralju A i t a - kserksu (A i-1 a x • r x e s), Kserksovem nasledniku, ki ga je gostoljubno sprejel ter mu naklonil dohodke treh maloazijskih mest. Ko je nekaj let pozneje kralj od Temistokleja zahteval, da udari na Čelu njegove vojske na Grke, se je slavni mož, ki je tudi v pregnanstvu ljubil domovino nadvse, baje otroval, da mu ni bilo treba izdati rodnega mesta.

Konec perzijskih bojev. Kmalu po Pavzanijevi izdaji so • poklicali špartanci svoje čete domov ter prepustili nadaljnje

bojevanje s Perzijci Atencem. Poslednje boje s Perzijci je bojeval Miltiadov sin Kimon, ki je bil po Aristidovi smrti najveljav- nejši mož v Atenah. Prepodil ni samo barbarov iz Egejskoga morja, temveč jih je zasledoval tudi v vzhodni kotlini Sredozem-

4t)b' skoga morja ter jih 1. 46G. pr. Kr. premagal v dvojni bitki ob reki E v r i m e d o n t u (E u • y m e d o n) v Mali Aziji na suhem in na morju, šestnajst let pozneje je Sel še enkrat na Perzijce, ki so i moli v oblasti otok Ciper; toda mod obleganjem mesta C i t i j a (C i t i u m) ga je dohitela smrt. Njegovi podpoveljuiki, ki so po želji pokojnikovi prikrivali vojakom junakovo smrt, so nato premagali Perzijce pri mestu Salamis na suhem •. na

449 morju 1. 149. s to zmago so pravzaprav šolo prenehale perzijske vojne, no da bi bili sklenili Grki s Perzijci premirja.

Perzijske vojne po Vsej pravici imenujemo junaško*dobo Grkov, ki so pokazali, kaj premore svoboden in omikan narod; ohranili so no satno svojo svobodo, temveč osvobodili so tudi grška mesta v Mali Aziji. Odslej se ni prikazala v grških vodah nobena perzijska ladja več. Atene so dosegle vrhunec svoje moči in slavo ter prevzele od špartancev vodstvo nad grškimi državami.

VI. Periklej. Atene na višku procvita. Periklej kot državnik. Po Kimonovi smrti je bil najveljav-

nejši mož v Atenah Periklej (Pericles), sin slavnega Ksantipa, zmagalca pri Mikalskem rtiču. Narava ga je bogato obdarila z duševnimi in telesnimi vrlinami. Vsestransko izobra žen, je bil tiuli blagega srca ter znal, dasiravno plcmenitaš po krvi, kakor nobeden njegovih sodobnikov, zase pridobiti preprosti narod z močjo svojega govora. Bil je najodličnejši govornik svojega časa ter znal tako prepričevalno govoriti, da so

- 83 —

njegovi rojaki dejali, da mu lete strele in grom iz grla ter ga zaradi tega nazivali »Olimpijca«, kakor Zevsa samega. Njegov najvišji cilj je bila blaginja domovine. Atene naj bi postalo najmogočnejše in najlepše mesto Grecije ter središče grške umetnosti in znanosti. Pcrikleju se je posrečilo delske zaveznike polagoma spraviti pod nadoblast svojega rodnega mesta. Postali so pravzaprav podložniki Atencev ter so morali plače- vati davek v zavezno blagajno, ki jo je dal Periklej prenesti z Dela v Atene, zato pa jim večinoma ni bilo treba dajati ladij in vojakov. Atenci so odslej tudi sodili vse razpore med zavezniki; sicer so je uprla tupatam ta ali ona država, toda Atenci so zadušili vsak upor z orožjem. Periklej je dovršil dolga zida, ki ju je začel graditi Temistoklej ob cesti, vezoči Atene z utrjeno pirejsko luko. Pomnožil je vojno brodovje, zvišal stalež atenske vojske ter prihranil z varčnim gospodarstvom za slučaj vojne velik državni zaklad. Da si pridobi nižje sloje, na katere je opiral svoje gospodstvo, je vpeljal dnevno plačo za državljane, ki so služili v vojski, ali hodili v narodno skupščino, ali se udeleževali sodnih obravnav. Ustanovil je posebno blagajno, iz katere so prejemali siromašni meščani celo vstopnino vu gledišče, kjer se naj bi ljudstvo izobraževalo.

Periklejeva skrb za iazvoj grške umetnosti in znanosti. Predvsem pa je skrbel Periklej za umetniško povzdigo Aten, ki naj bi tudi po svojem zunanjem sijaju postale dostojno središče vse Grecije. Država je v ta namen prispevala tretjino svojih dohodkov. Dosegel je v narodni skupščini, da se je pregradila Akropola, ki je zgubila svoj pomen kot trdnjava, odkar _s ta vezala zidova Atene s Pirejem. ftiroke iz marmorja izsekan;- stopnice so vodile na zapadni strani do Propilej, peterih krasnih vrat, ki jih je ločila vrsta prekrasnih marmornatih stebrov. Na grajski, kroginkrog obzidani planoti sta se dvigali dve mogočni svetišči: na severu Erehtejon (E • • • • - theion), na jugu pa Partcnon (P a r t h e n o n). Ereli- tojor je bilo najstarejše atiško svetišče, kjer so bili grobovi atiških herojev in kjer so kazali prastaro podobo boginje Atene in sveto, njej posvečeno oljko. Največji umotvor grškega stav- barstva pa je bil P a r t e n on , velikansko marmornato, boginji Ateni posvečeno svetišče. Kroginkrog so ga obdajali prekrasni marmornati stebri, v sredi pa je stala velikanska, nad 10 jn_

n*

- 84 -

visoka soha boginje Atene iz zlata in slonovine, mojstrsko delo F i d i j e (Phidias), največjega grškega kiparja. Fidija je ustvaril tudL znameniti Zevsov kip v Olimpiji, ki je bil bajó Inko krasen, da je umetnik sam pred njim padel na kolena in ga. molil.

Med Partenonom in Propilejami je stala pod milim nebom 17 m visoka medena soha Atene Prvoboriteljice (Athene Promachos), najveličastnejši Fidijev umotvor. Kadar so mornarji jadrali okoli Sunijskega rtiča, so zagledali -/.o. od daleč pozlačeno ost njenega kopja, lesketajočo se v solne u.

Periklej je bil prijatelj in zaščitnik najimenitnejših tedanjih pesnikov, ki so tekmovali med seboj, kako bi povzdignili slavo atenskega mesta. Najlepše je cvetelo dramatsko pesništvo. Razvilo se je iz verskega obreda na čast bogu Dionizu, pri katerem je skupina pevcev spremljala ples s pesmimi, proslav- ljajoč z njimi življenje in zaslužno delovanje tega boga. Te spremljevalce so imenovali kor, ki je sčasom izražal vsebino pesmi z besedami in z dejanji. Najprvo je nastopil en igralec, pozneje dva in še pozneje trije. Tako je nastala drama, t. j. sveto opravilo, sveto dejanje. Igralci so bili sedaj glavne osebe, kor pa je spremljal s petjem in plesom dejanje na odru. Po- zneje so Grki zajemali snov svojim dramam iz grškega bajo- slovja sploh ter uprizarjali pod vtisom perzijskih vojen tudi drame iz sodobne zgodovine. Ob jugovzhodno pobočje Akropolo so je naslanjalo velikansko, prvo iz kamna sezidano Dionizovo gledišče, ki je imelo prostora za 15.000 gledalcev. Tu so igrali tragedije (žaloigre) treh najslavnejših grških trageđov (pisatelj tragedij): Eshila (Aeschylus), Sofokleja (Sopho- cles) in Evripida (Euripides).

Grška gledišča so bila zelo velika; streh niso imela. Po- navadi so bila sezidana na višinah z lepim razgledom na morje in mesto. Med odrom in prostorom za gledalce, ki je imel podobo polkroga s stopnjujočimi se sedeži, je bil orkester, pol- krožen prostor, kjer je stal kor. Ker so se predstave vršile pod milim nebom pred večtisočglavo množico, so imeli igralci na obrazu krinko ter nosili vlečkaste obleke in visoke črevlje, koturno imenovane, da jih je vsakdo že od daleč spoznal.

Življenske razmere v Atenah. Po perzijskih vojnah se je visoko dvignila tudi atenska trgovina, ki jo je Periklej pospe-

— 85 —

seval predvsem z utemeljitvijo mnogih novih naselbin. Grki so uvažali iz Egipta in iz dežel ob Črnem morju žito, iz Tracije les za stavbe in z otokov vino, atenske ladje pa so izvažale v ino- zemstvo fino atiško olje, visokočislan med iz Himetskih goric ter najrazličnejše marmornate izdelke. Tuje ladje so navadno pristale v pirejskem pristanišču, ki je bilo tedaj poleg Karta- gine glavna luka v Sredozemskem morju; tam je stal jadrnik poleg jadrnika, delavcev je kar mrgolelo. Po velikem požaru v perzijskih vojnah so Atenci glavno mesto hitro zopet sezidali; toda imelo je ozke in krive ulice. Marsikdo, ki je dotlej obdeloval polje na deželi, se je preselil v mesta ter se poprijel drugega dela. Tako je v mestih število prebivalcev znatno narastlo. Atene so štele ob Periklejevem času kakih 10.000 hiš in ("rez láo.000 prebivalcev. Hiše so imele ploščate strehe; bile so nizke in navadno brez oken na cesto, ker so bila stanovanja porazdeljena na notranji strani okrog dvorišča. Sčasoma so začeli bogati meščani graditi velika poslopja z lopami na krasnih stebrih pred velikimi vrati. Moški so stanovali pri tleli, ženske pa v nadhisju, kjer so skrbele za gospodinjstvo in izrejo otrok ter zapovedovale sužnjem in sužnjam. Moški so prebili večino dneva na prostem in so hodili domov pravzaprav samo spat; kajti večino opravil so vršili na cesti in trgu, kjer so bili javni zbori, javna poslopja in sodišča. Tu so prodajali v svojih lopah trgovci najrazličnejše blago, tu so imeli menjalci svoje menjalnice in posojevali na visoke obresti. Tudi obrtniki so radi vršili svojo obrt na ulici, kakor je to še dandanes običajno pri južnih in orientalskih narodih.

Kakor Grki sploh, so bili tudi Atenci nadvse gostoljubni. Smatrali so takorekoč za dolžnost, tujca prijazno sprejeti in pogostiti. Sicer pa so bili Atenci skromni v vsem, v obleki, jedi in pijači; črevlje in klobuk nositi so smatrali za potrato. Vendar ni nedostajalo med bogatim sladkosnedežev, ki so za svoje raz- vajene želodce imeli v službi celo orientalske kuharje. Ves sijaj in blesk, ki so ga razvijali Atenci, je bil namenjen izključno javnim zadevam: veri in državi.

Atene so postale za Perikleja središče duševnega in gospo- darskega življenja Grkov ter so že tedaj slavile svojo zlato dobo. Toda nesloga in bratomorni boji, ki so se pojavili med Grki, so • prekmalu uničili cvetoče blagostanje.

•

— 86 —

VII. Boji za prevlado v Greciji. 1. Peloponeška vojna (431—404).

Vzroki in povod vojne. Špartanci niso bili nikdar odkrito- srčni prijatelji Atencev. Z zavistjo so gledali na sijaj in mor atenske države, ki je po srečno dokončanih perzijskih vojnah z ustanovitvijo dolske pomorske zveze zagospodarila skoro vsem otokom v Egejskem morju in tudi grškim mestom v Ma- cedoniji, Traciji in Mali Aziji. Neznaten povod je povzročil leta

431 431. med obema državama vojno, ki je trajala sedemindvajset let. V prepiru, ki je izbruhnil med otokom Korkiro in mestom Koirintom, so se obrnili prebivalci Korkire do Atencev za pomor in jo tudi dobili. Užaljeni Korinčani, z zavistjo motreč Atence, ki so jim skušali izviti trgovino v zapadnem delu Sredozem- skega morja iz rok, so se pritožili pri Špartancih; ti so se potegnili za svoje rodne brate ter napovedali Atencem vojno. Zove se peloponeška, ker so skoro vsa peloponeška mesta potegnila s Špartanci.

PerikleJ v peloponeški vojni. Boje so pričeli špartanci, ki so vdrli z veliko premočjo v Atiko; zato so se Atenci izogibali vsakega boja. Na Periklojev nasvet so so zatekli atiški prebivalci v utrjene Atene. Nato je pustošila brez ovire vojska pelo- ponoških zaveznikov Atiko, brodovje atenskih zaveznikov pa je plenilo in pustošilo peloponeško obal. Že se je nagibala vojna sreča na stran Atencev, kar izbruhne v Atenah strašna kuga, ki so jo zanesli tuji mornarji iz Egipta preko Azije. Hitro se je razširila grozna morilka v preobljudoncm mestu ter pokosila na tisoče prebivalcev. Zastonj so se trudili zdravniki, da bi zatrli strašno bolozen; nobeno sredstvo ni pomagalo. Najhujše pri vsem pa je bila pobitost in obup, ki sta se lotila vsakog.i I bolnika. Iz strahu pred nalezljivo morilko so se izogibali drug <f-- drugega; cele rodbine so izumrle, ker niso imele potrebne po- ] strežbe. Nastala je splošna zmešnjava; nemogoče je bilo vzdržati mir in red med prebivalci, ki se niso brigali ne za bogove ne za postave. Začeli so razuzdano živeti; kajti vsak f; je hotel z naslado uživati kratki čas, ki mu je bil odločen. Nezmožno življenje pa je kugo še bolj razširilo. Nastala je nepopisna beda. Ljudstvo je godrnjalo ter napadalo Perikleja, češ, da je on zakrivil voino. Nehvaležnost meščanov je pie- ^

4

'{

i

lif*"-

— 87 —

îuemtega moža užalila tembolj, ker je moral tudi on okusiti v ' svoji rodbini vse gorje nesrečne bolezni. Kuga mu je pobrala najprej starejšega sina, poêm sestro ter njegove najljubše prijatelje in sorodnike. Pa vse to ga ni potrlo; nikdar ni jokal in žaloval na grobu svojih dragih. Ko mu je pa zavratna morilka iztrgala tudi zadnjega sina in mu je po tedanji šegi po- ložil mrtvaški venec na glavo, ga je premagala bolest, da je Klasno zajokal in točil bridke solze. Slednjič je kužna morilka tudi njega popadla. Ko je bil že v zadnjih vzdihljajih, so slavili odlični meščani njegova dola ter naštovali njegove zasluge. Mislili so že, da je mrtev. Zdajci se Pcriklej vzdigne ter zadnji- krat odpre svoje oči, rekoč: »čudim se, da se le tega spominjate, kai* je sreča tudi drugim naklonila, najlepše in najdražje pa ste pozabili; radi meno ni nobon Atonec nosil žalne obloke.«*

Kleon. Periklejcva smrt je bila za Atence najhujši udarec, ki jih je mogel zadeti; pretrgala je zadnje vezi nravnosti. Sicer ni manjkalo v Atenah državnikov, toda ni ga bilo, ki bi bi! dosegel velikega pokojnika po izkušenosti in modrosti. V narodni gkupSčini .so nastopili razni kričači, ki so zapeljevali zbegano ljudstvo, da je sklenilo marsikaj škodljivega. Naj- vplivnejši ljudski voditelj je bil širokoustni strojar Kleon, ki je silil k nadaljevanju vojne, češ, da je treba sovražnika popolnoma uničiti. Šele po njegovi smrti je prišla na krmilo, zmerna stranka, ki je sklenila s Špartanci mir (1. 421.). Ta pa 421 ni prinesel nobeni izmed vojskujočih se držav koristi; vse naj bi ostalo tako, kakor je bilo pred vojno («status, quo ante«, t. j. »bellum«). Zove se N i k i j • v mir, ker se je zanj najbolj trudil atenski vojskovodja N i k i j a. (N i • i a s).

AJkiblad, Nikijev mir ni zadovoljil onih spartanskih zaveznikov, ki so pričakovali, da bodo Atenci v vojni podlegli. Nekateri zavezniki so odpadli od peloponeške zaveze ter se jeli bližati Atencem. To zbližanje je zlasti netil A 1 k i b i a d , ki je izpodrinil miroljubnega Nikijo ter vse poskusil, da se vojna obnovi.

Alkibiad je bil Periklejev nečak. Starši so mu zapustili veli&o premoženje, narava pa ga je obdarila z najlepšimi du- ševnimi in telesnimi vrlinami. Bil je kr&sne in močne postave

' Žalno obleko so nosili Grki ne samo pri smrtnih slučajih, iimveč vsekdar. kadar so hoteli pokazati bol in žalost.

— 88 —

ter živahnega in bistrega uma,-a že kot deček prešeren, slavo- hlepen ter nepremišljen v svojih dejanjih. Nekoč se je rval s svojim tovarišem, ki bi ga bil skoro vrgel ob tla. Tedaj ga ugrizne Alkibiad v roko, da ga deček spusti in užaljen za- kličo: »Sram te bodi, da grizeš kakor ženske!« »Ne, reci rajši, kakor lev!« odgovori Alkibiad. Nekoč je kockal z dečki na ulici. Ravno, ko je prišla vrsta nanj, se je pripeljal težko obložen voz. Alkibiad je zaklical vozniku, naj malo postoji. Toda ta se no zmeni zanj ter pelje dalje. V tem trenotku se je vrgel Alkibiad počez pred konje ter je zaklical vozniku: »Pa poženi, če si upas!«

Kot mladenič je očaral vse s svojim ljubeznivim vedenjem, drznostjo in spretnostjo. Toda bil je zelo samoljuben in giïdav ter skušal pri vsaki priliki nase obrniti pozornost ljudstva. Nekoč je kupil za veliko vsoto nenavadno lepega psa. Vso mesto je govorilo o psu in kupcu. Ko se je govorica polegla, je odsekal Alkibiad psu lepi rep, samo da je imelo ljudstvo zopet priliko o njem govoriti. Zvesto je bil vdan svojemu učitelju Sokratu ter je navdušeno poslušal njegove modre nauke. Brž ko je pa prišel iz njegovega obližja, je bil stari Alkibiad z vsemi<£vojimi napakami in slabostmi. V taboru je spal z njim v istem šotoru, v bitki sta se bojevala vedno drug poleg drugega. Zgodilo se je, da je rešil učenec učitelju in učitelj učoncu življenje. \ gizdavosti in zapravljivosti je prekašal Alkibiad vse svoje so- vrstnike. Oblačil se je v dragocena, škrlatasta oblačila, razdajal bogata darila med ubožnc tor na svoje stroške prirejal krasne svečanosti. K olimpijskim igram se je pripeljal s sodmiáil vozovi, česar pred njim niti kralj ni storil, in je s tremi premagal svoje nasprotnike.

Sicilska ekspedicija. Tedaj so prišli odposlanci sicilskega mesta Segeste (S egesta) v Atene prosit pomoči zoper mogočne Sirakužane, ki so hoteli spraviti vso Sicilijo pod svojo oblast. Alkibiad se je toplo zavzel zanje v narodni skupščini, nadejaje se, da ga izvolijo za poveljnika pomožnih čet, s katerimi bi si lahko osvojil Sicilijo, potem pa tudi Kartagino in vso Italijo. Navzlic temu, da so izkušeni vojskovodje ugovarjali ter odsvetovali od drznega podjetja, so oborožili Atenci odlično brodovje, najlepše, kar jih je kdaj zapustilo pirejsko luko. Vrhovno poveljstvo so izročili Alkibiadu ter mu dodelili opreznega N i k i j o in hrabrega Lamaha (Lamachus).

— 89 —

Toda v noči pred odhodom brodovja so bile v Atenah odbite glave Hermovim stebrom, ki so krasili javne ceste in prostore. Javno mnenje je takoj osumilo Alkibiada in njegove tovariše, češ, da so ti zakrivili zločin, vračajoči se od neke pojedine. Sicer je Alkibiad sam zahteval takojšnjo preiskavo, toda narodna skupščina je sklenila, da se odloži, dokler se ne vrne. Nato je brodovje odplulo v Sicilijo.

Tedaj so nasprotniki začeli zopet rvati zoper Alkibiada ter dosegli, da so ga Atenci poklicali nazaj na zagovor. Komaj je brodovje priplulo pred Sirakuze, je že dospela iz Aten vojna ladja, da odvede Alkibiada domov. Alkibiad se je navidezno pokoril povelju; odpeljal se jé domov, toda na povratku je pobegnil v Sparto. 'Ko je tam zvedel, da so ga Atenci obsodili na smrt ter zasegli njegovo premoženje, je vzkliknil: »Pokazati Jim hočem, da še živim.« Da se maščuje nad svojim rodnim mestom, je naščuval Spartance, da so poslali pomoč Siraku- žanom zoper Atence. S tem so Špartanci prelomili Nikijev mir in peloponeška vojna se je vnela iznova. Za Alkibiadom je prevzel vodstvo atenskega brodovja Nikija, ki se je sprva srečno bojeval s Sirakužani. Ko pa je padel njegov sopoveljnik Lamah in so pred Sirakuze pripluli Špartanci pod vodstvom G i 1 i p a (G y 1 i p p u s), se je vojna sreča obrnila. Atenci so bili pora- ženi, dasi je dospel spretni Demosten (Demosthenes) z novim ladjevjem na pomoč. Sestradani in oslabljeni vsled bolezni, so se umaknili na suho, kjer so jih Sirakužani večjidel pobili, ostale pa poslali v kamnolome, kjer so morali gladni in žejni v neznosni vročini lomiti kamenje, dokler niso poginili. Posledice sicilskega poraza so bile za Atence velikanske; njih brodovje je bilo uničeno, državne blagajno prazne, v Egejsko morje pa je priplulo špartansko brodovje ter izneverilo Aten- cem zaveznike. Vrhutega so Špartanci po Alkibiadovem nasvetu zasedli trdnjavico Dekelejo (Decolea) v bližini Aten, odkoder so neprestano nadlegovali Atence ter se zvezali z maloazijskim satrapom Tisafernom (Tissaphernes), ki jim je naklonil veliko denarno pomoč.

Poslednja leta peloponeške vojne (413—404). Kmalu nato se je Alkibiad spri s špartanci, ki so postali nezaupni napram njemu ter mu stregli po življenju. Zbežal je k Tisafernu ter ga pregovoril, da je odrekel Spartancem pomoč; obenem se je jcl

— 90 —

pogajati z atenskimi poveljniki, ki so se usidrali pri otoku Samos, ter jim obetal perzijsko pomoč, če mu Atenci izroče poveljstvo svojega brodovja v maloazijskih vodah. Poveljniki so Alkibiadov predlog sporočili v Atene, kjer mu jo narodna skupščina vse odpustila in mu izročila vrhovno poveljstvo atenskega brodovja, s katerim je premagal Spartance pri C i -

410 z i k u (• y z i k u s) (1. 410.). Z bogatim plenom se je vrnil v Atene, kjer ga je ljudstvo sprejelo z nepopisnim veseljem in slavilo kot rešitelja domovine.

Toda sreča mu ni bila dolgo mila. Izročili so mu vnovič poveljstvo mornarice, da udari na Spartance, ki so medtem s perzijsko podporo oborožili novo brodovje. Poveljnik pelo- poneške mornarice, zviti in drzni Lizander (Lysandex)y se je usidral blizu Efeza. Z njim je Alkibiadov podpoveljnik začel v njegovi odsotnosti in brez njegovega povelja bitko, v kateri so Atenci izgubili nekaj ladij- Omahljivi Atenci so nato Alkibiada odstavili, dolžeč ga, da je zakrivil poraz. Odšel je na svoja posestva v Traci j o, odkoder je oprezno opazoval nadaljnje dogodke.

Z Alkibiadom je zapustila vojna sreča Atence. Sicer so še enkrat premagali svoje nasprotnike v veliki pomorski bitki pri Arginuzali (blizu otoka Lezba), toda niso znali izkoristiti svoje zmago.

405 L. 405. se je usidralo atensko brodovje ob ustju Koz- jega potoka (Aegospotami). V bližini je zbral Li- zander brodovje, ki so ga špartanci zgradili večinoma z denarno podporo Perzijcev. Prevzetni Atenci so vsako jutro prijadrali v bojnem redu k špartanskemu brodovju ter mu ponujali bitko, toda Lizander se ji je vsakokrat oprezno izognil. Atenci so postali vsled tega malomarni in neprevidni ter so se vsak večer razkropili po okolici iskat živeža, dasi jih jo Alkibiad, ki je živel v bližini, svaril, naj bodo previdni. Eden izmed poveljnikov mu je porogljivo odgovoril: »Tu zapovedujejo dragi ljudje, ne pa ti.« Ne dolgo potem je Lizander nenadoma napadel atensko brodovje, baš ko se je večina Atencev razkropila po okolici, ter ga skoro brez odpora osvojil. V eni uri se je odločila naj- daljša vojna, kar so jih Grki bojevali.

S tem je bila moč Aten, ki niso imdle več ne brodovja, ne vojske, zlomljena. Vsa pomorska mesta, ki so se pokorila aten-

— 91 —

ski zvezi, so se morala vdati Spartancem. Naslednje leto je oklenil Lizandor Atene na suhem in na morju. V mestu je izbruhnilo lakota, ki je prisilila meščane, da so se vdali pod najstrožjimi pogoji (1. Í0L). Atenci so izgubili vsa zunanja po- 404 sestva ter morali podreti dolga zidova, ki sta vezala mesto z luko; Spartancem so morali razen 12 ladij izročiti vse bojno hrodovje, stopiti v peloponeško zvezo ter prepustiti vlado tridesetim, špartansko mislečim možem. Na Akropoli se je utabo- rila spartanska posadka. Atenska država je bila strta, šparta je prevzela vodstvo vseh Grkov.

Alklbiadova končna usoda, špartanci niso mogli mirno v»živati sadu svoje zmage, dokler je živel Alkibiad, ki bi bil še vedno mogel pomagati s svojo bistroumnostjo in trdno voljo nesrečni domovini. Zalezovali in preganjali so ga, dokler ni pobegnil k Perzijcom, kjer je dobil zavetje v mali frigijski vasi. Toda Lizander je sklenil svojega nevarnega tekmeca uničiti. Pregovoril je frigijskega namestnika Far naba z a (P harna - bazxis), da je izpolnil zahtevo špartancev ter ukazal svojim vojakom, naj ujamejo gosta. Vojaki so ponoči obkolili hišo, v kateri je bival Alkibiad, ter jo zažgali. Ko je Alkibiada praske- tajoči plamen zbudil, je ovil okrog levice svoj plašč, z desnico pa je zgrabil za mec ter skočil skozi okno. Barbari so streljali nanj s puščicami, dokler so ni zgrudil mrtev na tla. Tako je končal v sedeminštiridesetem lotu svoje stai'osti ta znameniti mož, ki je bil nekdaj ponos in up Atencev.

2. Sokrat.

* Tridesctorica mož, ki je imela Atenam povrniti mir in red, je pričela pravo strahovlado. Njih voditelj je bil strastni K r i - tjja (Cri ti as), ki ni preganjal in moril samo svojih nasprotnikov, ampak tudi poštene državljane. Zato je narod na- zival one može tirane ali samosilnike. Nihče več ni bil varon v

• Atenah svojega življenja; v osmih mesecih je izkrvavelo na morišču čez 1500 meščanov, njih premoženje pa so pograbili krvoločni tirani. Mnogo Atencev jo iskalo zavetja v sosednjih deželah, predvsem v Tebah, kjer so jih gostoljubno sprejeli. Na čelp izgnancev je stopil T r a s i b u 1 (T h r a s y b u 1 u s), ki je •/. njimi izgnal nasilnike iz Aten ter zopet uveljavil prejšnjo demokratsko ustavo. Toda ljudstvo je dolgotrajna peloponeäka

, — 92 —

vojna tako izpridila, da se je dalo večkrat zapeljati po podlih opravljivcih in sebičnih voditeljih do največjih krivic. Zgled za to je obsodba Sokrata, ki ga je imenovalo delfijsko proročišče najmodrejšega vseh smrtnikov.

Sokrat (Socrates) je bil sin atenskega kiparja. Sprva se je tudi sam posvetil tej umetnosti. Svoje državljanske dolžnosti je izpolnjeval z največjo vestnostjo. V peloponeski vojni se je hrabro bojeval ter je dvema svojima součencema. Alkibiadu in poznejšemu znamenitemu zgodovinarju K s e n o - fontu (Xenophon), rešil življenje v bojnem metežu. Nikdar se ni potegoval za državne službe; ko so ga nekoč izžrebali za člana svetovalstva, jo kot zbornični predsednik krepko pobijal krivičen sklep. Toda niti kiparstvo niti javno življenje ga nista mogla zadovoljiti. Zato je v svojem štiri- desetem letu, navzlic temu, da je bil oženjen in ubog, zaprl svojo delavnico ter sklenil služiti svoji domovini kot učitelj. Odslej se je trudil, z ukom in zgledom navajati svoje rojake na vse, kar je dobro in lepo, k preprostemu in nravnomu živ- ljenju. Učil je, da more le čista duša umeti čisto resnico iu da more človek le po nravnosti doseči srečo. Bil je filozof, t. j. prijatelj modrosti. Njegov glavni nauk so je glasil: »Kdor ničesar ne potrebuje, ta je božji; kdor pa potrebuje kolikor mogoče malo, je bogu najbližji. Kdor hoče biti kreposten, mora ostati zmeren in skromen.« Sam je jedel in pil le toliko, kolikor je potreboval za življenje. Nadvse preprosta je bila tudi njegova obleka; brez spodnje obleke, zavit v preprost plašč in bosonog je hodil po atenskih ulicah.

Sokrat je poučeval zastonj, toda ne v učilnici, temveč na trgu, na šetališčih, v brivnicah ali delavnicah umetnikov in rokodelcev; tam se je pogovarjal s svojimi učenci. 'Kmalu so se mu pridružili najvrlejši možje in najmarljivejši učenci, ki so ga spoštovali zavoljo njegove modrosti in skromnosti, čeprav je včasih brezobzirno bičal njihove napake. Njegov učenec Antisten (Antisthenes), ki je stanoval v Pireju, je vsak dan prehodil dolgo pot, da je poslušal svojega učitelja. Slavni matematik Evklid (Euclidee) iz Megäre ae je v peloponeški vojni vsak večer, v žensko preoblečen, prikradel v mesto, da se je mogel razgovarjati s Sokratom, čeprav so Atenci zagrozili, da obglavijo vsakega Megarca, ki bi se drznil

_ 93 —

priti y Atene. Ko-je delfijsko proročišče imenovalo Sokrata naj- modrejšcga moža na svetu, je skromni mož po svoje tolmačil božji izrek, rekoč: »Samo zato som modrejši od drugih, ker vem, da ničesar ne vem, dočim si drugi domišljajo, da kaj vedo, pa tudi ničesar ne vedo.«

Sokrat si je s svojimi nauki nakopal mnogo sovražnikov, ki niso hoteli razumeti njegovih vzvišenih namenov. Zasme- hovali in obrekovali so ga, ker je pri vsaki priliki zagovarjal resnico ter odkritosrčno grajal zmote in krivice. Slednjič so ga v sedemdesetem letu njegove starosti zatožili, češ, da kvari mladino in oznanja vero v nove bogove; govoril je namreč pogosto o notranjem glasu (daimonion), ki ga spodbuja k do- bremu. Pred sodiščem se je neustrašeno zagovarjal ter ni prosil milosti, kakor je bilo tedaj običajno, temveč je zahteval, da ga odlikujejo za njegovo delovanje. Ta odkriti zagovor je sodnike tako: razdražil, da so ga obsodili na smrt. Njegovi prijatelji so vse poskusili, da ga rešijo, podkupili so celo jetničarja, da je pustil zvečer vrata ječe odprta. Veseli so stopili hvaležni učenci pred svojega učitelja ter mu prigovarjali, naj pobegne. Toda Sokrat jih je ostro zavrnil, rekoč, da mora biti vsakdo pokoren postavam države. Ko je neki učenec žalostno vzdihnil: »Grozno je, da moraš umreti nedolžen,« mu jo modrijan smeh- ljajoč so odvrnil: »Mar želiš, da umrjem kriv?« Do zadnjega se je razgovarjal s svojimi učenci o svojih naukih, o življenju in smrti, o neumrjočnosti duše. Miren in veselega srca jo izpil trobelikovec ter z umirajočim glasom prosil svoje prijatelje, naj darujejo bogu Eskulapu petelina v njegovem imenu. Grki so namreč imeli navado, kadar so okrevali, v znak hvaležnosti darovati temu bogu petelina; umirajočemu modrijanu, ki je smatral življenje za težko bolezen, je bila smrt odrešenje.

Kmalu so spoznali Atenci veliko krivico, ki so jo storili Sokratu, ter jo bridko obžalovali; postavljali so modrijanu na čast spomenike ter kaznovali njegove tožitelje. Lepe nauke slavnega moža, ki sam ni zapustil nič pisanega, so nam spo- ročili njegovi učenci, izmed katerih sta najimenitnejša K s e - nofon in Platon; Platon sam pa je bil učitelj največjega .grškega učenjaka, Aristotela (Aristoteles).

— 94 —

Vili. Frevlada Tebancev. — Epaminonda in Pelopida. Po peloponeški vojni so prevzeli vodstvo Grkov mèsto

Atencev špartanci. Ponosni na svojo srečo in moč, so postali sebični, oholi in brezobzirni napram svojim zaveznikom. Zve- zali so se celo s Perzijci, da bi svojo moč razširili in utrdili, ter so izdali maloazijske Grke, ki so prišli zopet pod perzijsko oblast. Ni čuda, da jih je vse črtilo in da so zavezniki komaj čakali ugodne prilike, da otresejo nadležni jarem in se osvotijo.

$83 Sredi miru je leta 383. oddelek Spartanske vojske napadel tebanski grad Kadmejo in si ga osvojil. Nato so Špartanci iz- ročili vlado v Tebah nekaterim Spartanske mislečim možem, nasprotnike pa so pomorili ali pregnali. To grdo nasilstvo in izdajstvo je vzbudilo splošno ogorčenje po Grocjji. Begunce so \| povsod prijazno sprejeli, predvsem v Atenah, kjer so se me- ščani s hvaležnostjo spominjali, kako so dobili dvajset let poprej njihovi izgnanci zavetje v Tebah. Med tebanskimi begunci \ v Atenah jo bil tudi blagi in domoljubni Pelopida (Pelo- pi d a s), ki ni imel miru, odkar so zasedli Špartanci Tebe. Za- rotil se je s svojimi tovariši, da reši rodno mesto tujega jarma. Preoblečeni v lovce so se prikradli viharnega zimskega večera v Tebe, kjer so zasačili samosilnike baš pri bogati pojedini. Pla- nili so na nje in jih pomorili; nato so sklicali osuple meščane k orožju ter pregnali špartansko posadko iz grada.

Osveto željni Špartanci so pričeli takoj vojno s Tebanci, ki se niso ustrašili nobenega sovražnika, dokler sta jih vodila Epaminonda (Epaminondas) in Pelopida. Epami- nonda je bil potomec plemenite, toda obubožane rodovine. Na- rava ga je obdarila s preobilimi zmožnostmi, tako da so ga pri- števali najbolj izobraženim Grkom. Pri vsem tem je ostal skromen ter se ni nikdar ponašal s svojim znanjem. Eden njegovih prijateljev je nekoč dejal, da ni nikogar, ki bi toliko vedel in toliko molčal kot Epaminonda. Nikdar se ni potegoval za častne službe; če mu jih je pa ljudstvo izročilo, jih je opravljal nadvse skrbno in tako nesebično, da ga je vse občudovalo. Kakor Aristid jo ostal tudi Epaminonda vse življenje ubog, čeprav bi bil njegov zvesto vdani prijatelj Pelopida rad z njim delil svoje premoženje. Imel je samo en plašč in moral je doma ostati, kadar ga je dal prat. Perzijskemu poslancu, ki ga je hotel nekoč podkupiti, je

V..SÈÌ

— 95 —

dejal: »Prijatelj! če so nakane tvojega kralja moji domovini koristne, ne potrebujem tvojih daril; če pa ne misliš pošteno, nimaš dovolj zlata in srebra, da me podkupiš.« Kakor Periklej je Epaminonda kot govornik prekašal vse svoje sodobnike, kot vojskovodja pa je slavnega Atenća daleko nadkrilil.

Epaminonda in Pelopida sta z vsemi sredstvi delala na to, da povzdigneta svojo domovino na prvo mesto med grškimi državami. Pridobila sta mnogo zaveznikov, med njimi tudi Atence, ki so bili pa nezanesljivi, ker so se bali, da postanejo podjetni Tebanci preveč mogočni. Pelopida je ustanovil tako; zvano »sveto četo«, t. j. 300 odličnih pobratimov, ki so se zavezali Öati življenje za svobodo in slavo domovine. Ko so 1. 371. 371 pridrli Špartanci z močno vojsko v Beocijo, da kaznujejo Tc- bance, se jim je ustavil Epaminonda pri L e v k t r a h. Izumel je za to bitko nov način bojevanja, takozvani »poševni bojni red«. Dočim sta desno krilo in sredina odbijali sovražnikove napade, je ojačil Epaminonda levo krilo z najboljšimi četami

\ ter naskočil z vso silo sovražnika. Načrt se jo posrečil. Levo krilo, s sveto četo na čelu, je Vrglo v ljutem naskoku desno krilo Spartancev ter s tem prisililo tudi ostalo vojsko, da so jo spustila v beg. Še nikdar niso bili špartanci tako občutno to- peni; bajni sijaj njihove nepremagljivosti je zatemnel, Tebe pa so postale mahoma prva grška država.

Naslednjo leto je udaril Epaminonda v Peloponez, da po- •polnoma ukroti Spartance. Nezadovoljni spartanski zavezniki so se mu pridružili in v kratkem času je stal s svojo vojsko v dolini reke Evrota. Prvič so tedaj Špartanke videle dim, ki se je dvigal iz sovražnikovega tabora. V vojni izkušeni kralj Agezilaj (Agesilaus)je sicer rešil ogroženo Sparto, toda Epaminonda se je umaknil šele, ko je osvobodil Mesence in Arkadce ter jih priklopil tebanski zvezi.

Medtem je širil Pelopida z uspešnimi boji tebansko gospodstvo v Tesaliji, pri tej priliki poravnal tudi prepire zaradi nasledstva na kraljevem dvoru v Macedonijl ter odvedel v Tebe kot talca kraljeviča Filipa (P h i 1 i p p u s), ki je ostal tu tri leta. Ko pa je Pelopida v nekem konjeniškem boju v Te- saliji padel, je prenehala tebanska nadoblast v tej deželi.

Epaminonda je v zaščito svojih zaveznikov še trikrat udaril v Peloponez. Na svojem Četrtem pohodu je prišel že do mest-

ih

— 96 —

nega trga v Sparti, toda Špartanci in njih osemdesetletni kralj Agczilaj so junaško odbili napad ter prisilili Tebance, da so se umaknili v Arkadijo. Pri Mantineji (Mantinea) se

3Ô2 je 1. 362. vnela odločilna bitka. Že so se začeli Špartanci umikati, kar zadene Epaminondo, ki se je predaleč upal v bojni metež, sovražno kopje tako globoko, da se je odlomilo kopjišče in je obtičala ost v rani. Ko so zdravniki izjavili, da mora umreti, če mu izdero železno strelico iz prsi, je zapovedal, naj počakajo, češ, da hoče dati še nekaj navodil za bitko. Nato je prosil, da mu dajo ščit, ter je poljubil tega zvestega spremlje- valca svoje slave in vseh nevarnosti. Ko pa so mu sporočili, da so zmagali Tebanci, je ponosno dejal: »Dovolj sem živel, kajti umrjem nepremagan.« Prijatelje, ki so ga obžalovali, da

i nima otrok, je potolažil, rekoč: »Saj zapuščam dve neumrljivi J¡¡ hčerki: Levktre in- Mantinejo.« Nato je izdrl iz prsi strelico ter ìJì

•• junaško izdihnil svojo dušo. &U Epaminonda je bil zadnji veliki grški vojskovodja in dr- IfH

žavnik. Po njegovi smrti sta začela slava in moč Tebancev pro- ¿•• padati; kajti ni ga bilo, ki bi bil .zmožen nastopiti njegovo ded- /i¿'¿?í ščino. Pa tudi ostale grške države so izgubile svojo odporno /4;$%| silo, ker so izčrpale v dolgotrajnih medsebojnih bojih svoje /• ,^;¿í moči. To priliko je porabil macedonski kralj Filip II., ki je ;<vIV$|$ posegel v grške razmere ter uničil grško samostalnost.

IX. Doba macedonske nadvlade. 1. Filip II.

Dežela. V severozahodnem kotu Egejskega morja od Epira do zapadne mejo Tracije se je razprostirala Macedonija, Bila je pretežno gorata dežela s precej ostrim podnebjem, vendar je imela tudi dosti rodovitnih predelov, posebno ob rekah. Naj- važnejši reki sta bili Aksij (Axius = Vardar) in Strimon (Stry- mon = Struma). Macedonci so bili Grkom sorodno pleme, ki so mu kraljevali Heraklidi, t. j. Heraklejevi potomci. Počim so kraljeva rodbina in plemstvo govorili^grški jezik ter sprejeli grško omiko, je narod govoril Grkom nerazumljivo narečje. Zato so se kralji trudili, da svoje napol barbarske podložnike privadijo grškemu jeziku in grškim običajem. Macedonci so se pečali z živinorejo, lovom in bojem; trgovino pa so prepuščali Grkom;

— 97 —

ki so ustanovili na obrežju, posebno na Halkidiškem polotoku, premnogo naselbin. Razpori v kraljevi rodbini zaradi nasledstva so povzročali krvave notranje boje. lío je Pelopida, vme- šavajoč se v macedonske razmere, poravnal tak razpor (glej str. 95), je odvedel v Tebe kot talca štirinajstletnega kralje- viča Filipa ter ga izročil Epaminondi v vzgojo. Kratka doba, ki jo je preživel Filip na Epaminondovem domu, je odločila vse njegovo življenje. Temeljito je proučil tedanje grške razmere; .naučil se je grškega načina bojevanja in vojaške redo- vitosti, ki sta bila tedaj na višku razvoja, hkratu pa se je pre- pričal o medsebojni zavisti in neslogi Grkov.

Ko se je vrnil v Macedonijo ter zasedel kraljevski prestol, je sklenil na podlagi svojih skušenj, ki jih je bil dobil v Greciji, osvojiti si nesložne grške države. Predvsem je osnova* bojevito in zvesto vdano vojsko. Ustanovil je takozvano falango, to' je bojni red, v katerem so stali pešci, razvrščeni zapored v šest- najstih vrstah druga za drugo. Oboroženi so bili s 6 m dolgimi kopji, sarisc imenovanimi. Poleg tega je imel Filip tudi izur- jeno konjenico, da se je lahko meril z vsakim nasprotnikom. Toda ne samo z orožjem, temveč tudi z denarjem je skušal doseči svoj cilj; pri tem mu je zlasti koristila njegova zvitost. Večkrat je dejal: »Z zlatom otovorjen osel more prekoračiti najvišje mestno obzidje.« Tako pripravljen in oborožen je pod različnimi pretvezami zasedel grško naselbine na macedonski meji, ne da bi naletel na resen odpor. Kmalu pa so mu Grki sami nudili priliko, da se vmeša v njihove razmere.

Prebivalci Fokide so se samovoljno polastili nekaterih posestev delfijskega proročišča. Dolgotrajna vojna, ki je vsled tega iztouhnila med njimi in Tebanci, se je končala šele, ko so Te- banci poklicali Filipa na pomoč. Ta se je z veseljem odzval povabilu ter je v krvavih bojih porazil Fočane. Toda to pot je moral opustiti svoj načrt, da si podvrže vso Grecijo; Atenci so namreč, zlasti na prigovarjanje Demostena, zasedli Termo- pile in tako ustavili njegovo nadaljnje prodiranja proti jugu. Večina Atencev v svoji zaslepljenosti ni spoznala nevarnosti, ki jim je pretila od tega kralja; edini Demosten je spoznal Filipove nakane ter je skušal, ves vnet za slavo in svobodo domovine, v navdušenih govorih prepričati o tem svoje rojake.

' Jos. Bufar : Zgodovina. (

— 98 —

Demosteii. Demosten je bil sin premožnega atenskega no- žarja, ki je zapustil svojim nedorastlim otrokom precejšnje pre- moženje. Slabotnega in bolehnega dečka so tovariši zasmeho- vali, ker je jecljal in ni mogel izgovarjati črke r. Toda z vztrajnostjo in marljivostjo je premagal vse težkoče ter postal naj- slavnejši govornik tedanjega časa. Nekoč je govor uglednega grškega govornika napravil nanj tak vtis, da je sklenil vse svoje moči posvetiti govorništvu. Vemo je poslušal izkušene govornike ter prebiral dela imenitnih pisateljev in govornikov, da se priuči lepemu in vzglednemu slogu. Prvič je nastopil kot govornik pred sodiščem, kjer je tožil svoje nepoštene varuhe, ki so mu zapravili očetovo premoženje. Dobil je pravdo in brez- vestneži so mu morali povrniti dedščino. Ko pa je kmalu nato javno nastopil v narodni skupščini, ga je vse zasmehovalo; kajti njegov govor je bil okoren, glas slaboten, stavki pretrgani in nerazumljivi; vrhutega pa je imel še slabo navado, da je govoreč vedno skomizgal z rameni. Demosten ni obupal, tem- več je s podvojeno pridnostjo nadaljeval svojo govorniško iz- obrazbo. Da si okrepi glas in razširi slabotne prsi, je hodil po strmih brežinah, med potjo glasno govoreč; ali pa je stopil na morski breg ter skušal prekričati bučanje valov. V usta je jemal kamenčke, da privadi jezik gladki govorici. Da se od- vadi vzdigovati ramo, je stopal govoreč pod oster meč, ki ga je zbodel, kadarkoli je skomizgnil; da ga pa nihče ne izvabi z doma, dokler ne odpravi vseh napak, si je dal obriti pol glave do kože. Z železno vztrajnostjo se je sčasoma odvadil vseh napak. 'Ko je zopet javno nastopil pred narodom, je govoril tako dovršeno, da mu je od vseh strani donela slava. Odslej je posvetil Demosten vse svoje moči blaginji domovine. Z go- rečo besedo je bodril rojake h krepostnemu življenju ter jih spominjal na junaške čine Miltiada in Temistokleja. Bistro- umni mož je spoznal, da čaka Filip le ugodne prilike, da si osvoji vso Grecijo; zato je v navdušenih govorih poživljal svoje rojake, naj preprečijo pogubne naklepe macedonskega kralja- Toda imel je malo uspeha; kajti Filip je podkupil mnogo imenitnih Atencev, med njimi tudi govornika Eshina (Aeschi* n e s), Demostenovega nasprotnika. Atenci so zametavali v svoji zaslepljenosti in pokvarjenosti modre nasvete slavnega govornika ter mu šele verjeli, ko je bilo prepozno.

- 99 —

Konec grške svobode. V tem je izbuknil v Srednji Greciji nov razpor. Prebivalci mesta Amfise (Amphissa) so se polastili svetih posestev delfijskega proročišča. Ker niso hoteli plačati visoke globe, ki jim jo je bila za kazen naložila delfijska amfiktionija, so poklicali Grki na predlog podkupljenega govornika Eshina Macedonce na pomoč, da kaznujejo zločince. Filip, ki je komaj čakal prilike, da zopet poseže v grške razmere, je prav rad ustregel njih želji. Upokoril je z močno vojsko Amfiso, hkrati pa je zavzel tudi mesto Elatejo (Ela- t e a), ki je branila pot v Beocijo. Sedaj šele so se Atencem odprle oči. Spoznali so nakane zvitega macedonskega kralja. Toda narodna skupščina ni imela moža, ki bi znal svetovati v lem odločilnem trenutku. Tedaj je zopet nastopil Demosten ter v navdušenem govoru dvignil pogum prestrašenih Atencev, ki so mu odslej popolnoma zaupali. Po njegovem nasvetu so se zvezali s Tcbanci. Toda v naglici nabrane čete se niso mogle ubraniti Filipovi falangi. Pri beocijskem mestu H e r o n e j i (C h a e r o n e a) se je leta 338. bila odločilna bitka, ki je poko- 338 pala grško svobodo. Atenci so že zmagali na levem krilu, kjer se je boril tudi Demosten kot hoplit; pri zasledovanju sovraž- nika pa je nastal nered. V tem je navalil na Tebance osem- najstletni bojaželjni Filipov sin Aleksander (Alexan- der), ki je poveljeval težki macedonski konjenici, s tako silo, da so se morali umakniti navzlic svojemu junaštvu. Sveta četa Tebancev, ki je skušala ščititi umikajoče se, je padla do zadnjega moža. Nato je udaril Filip s svojo falango, ki doslej še ni prišla v boj, na Atence ter jih zapodil v beg.

Z zmago pri Heroneji je bila zdrobljena odporna sila vso Grecije; vendar je Filip postopal s premaganci milo in priza- nesljivo. Tebanci so morali sicer sprejeti macedonsko posadko, Atenci pa so kakor druge drŽave obdržali svojo samostojnost ter morali pripoznati macedonsko nadoblast. Naslednje leto je sklical Filip v Korint skupščino odposlancev vseh Grkov, kjer so izvolili Filipa za vrhovnega poveljnika grškomacedonske vojske. Ta so naj bi osvetila Perzijcem za vse krivice in grozodejstva, ki so jih zagrešili nad Grki. Vse grške države so se odzvale Filipovemu povabilu, le Špartanci so ostali doma. Raz- ljučen jim je pisal Filip: »Če pridem v Sparto, ne prizanesem nikomur.« Špartanci so odgovorili: »Če!«

7*

— 100 — «

Filip je bil sedaj na vrhuncu sreče in slave. Marljivo je nabiral vojsko, ko pa je hotel z njo odriniti v Azijo, ga je leta

336 •••. o priliki poroke njegove hčere zavratno umoril stotnik telesne- straže.

2. Aleksander Veliki (336—323 pr. Kr.).

Mladost. Macedonski prestol je po Filipovi smrti zasedel njegov dvajsetletni sin Aleksander, ki je že kot deček kazal nenavadne zmožnosti. Lepa rast in bistra glava sta dičili mla- deniča. Filip mu je določil za vzgojitelja Aristotela, najslav- nejšega grškega modrijana. »Posebno me veseli,« je pisal Ari- stotelu, »da se mi je rodil sin baš v času, ko živiš ti. Trdno sem uverjeri, da ga vzgojiš za modrega in dobrega kralja.« In res, nikdar ni imel boljši učenec boljšega učitelja! Aleksander je bil iskreno vdan svojemu učitelju in je ostal vse svoje življenje njegov častilec. Že zgodaj je Aleksandrovo srce hlepelo po časti in slavi. 'Kadar so mu sporočili očetovo zmago, je žalostno vzkliknil: »Moj oče si bo osvojil ves svet, meni pa ne bo nič preostalo.« Najrajši je poslušal pripovedke o starih junakih; z naslado jo prebiral Homerjeve pesmi, ki jih je deval ponoči pod vzglavje, da jih čita tudi, kadar se zbudi. Ahil je bil njegov vzor. Ko so mu nekoč prinesli vojaki ugrabljeno dragoceno omarico, je dejal: »Hočem, da shranite v njej Iliado.«

Aleksander je bil tudi nadvse drzen in pogumen. Neki Tcsalec je ponudil nekoč Filipu za visoko ceno prekrasnega divjega konja Bukefala. Najboljši jahači so skušali zajahati iskro žival, ta pa je vsakega vrgla raz sebe. Tedaj je prosil tudi Aleksander svojega očeta, da mu dovoli poskusiti konja. Le nerad se je kralj vdal sinovi prošnji. Aleksander zgrabi konja za uzdo ter ga pelje proti solncu, da ni videl lastne sence, ki ga je bila prej plašila. Sedaj skoči, kot bi trenil, na hrbet divji živali ter jo goni, da je bilo veselje. Ko je prignal konja vsega spehanega pred Filipa, je ta do solz ginjen objel svojega sina, rekoč: »Poišči si drugo kraljevino, Macedonija je zate premajhna!«

V osemnajstem letu se je Aleksander že boril na strani svojega očeta pri Heroneji ter je kot poveljnik konjenice s svojo hrabrostjo odločil zmago.

— 101 —

Aleksander v Grecijl. Po Filipovi smrti so se kroginkrog lupiii podložni narodi, da se otresejo macedonskega jarma. Atenci so se rogali mlademu Aleksandru ter ga nazivali ne- izkušenega mladeniča, ki se ga nikdo ne boji. Aleksander pa jim je zagrozil: »Pokažem vam pod atenskim obzidjem, da sem mož!« Hitro je udaril s svojo vojsko proti Atenam, kjer so takoj uporni glasovi potihnili. Nato se je vrnil ter v krvavih bojih podjarmil uporne narode na severni in zapadni meji svoje države. V tem je počil glas, da je Aleksander padel v boju. Tedaj se je dvignila vsa Grecija; Tebanci so usmrtili celo macedonskega mestnega poveljnika. Po bliskovo je prihitel Aleksander pred Tebe ter je mesto, lei se ni hotelo radovoljno vdati, z naskokom zavzel in razrušil. Prizanesel je samo svetiščem in hiši pesnika Pindarja (Pindarus), ki je nekdaj v krasnih pesmih proslavljal zmagovalce pri grških bojnih igrah. Atenci so prosili za milost, in Aleksander jim je velikodušno odpustil. Nato so se ostala grška mesta podala brez odpora.

Sedaj se je Aleksander lotil naloge svojega očeta. Na splošni skupščini vseh Grkov v Korintu so ga izvolili, kakor nekdaj njegovega očeta, za vrhovnega poveljnika vojske proti Perzijcem. Edino Špartanci niso poslali zastopnikov ter so sporočili Aleksandru: »Navajeni smo druge voditi, a ne za drugimi hoditi.«

V Korintu je Aleksander obiskal tudi znamenitega čudaka- modrijana Diogene (Diogenes), ki je v svoji skromnosti celó1 Sokrata prekašal. Stanoval je v velikem sodu, hodil bos ter ni rimel druge obleke kakor raztrgan plašč. Aleksander se je dalj časa z rijim razgovarjal; slednjič ga je pozval, naj si kaj izprosi od njega. »Ogni se mi s solnca!« je zavrnil Diogen mogočnega kralja. 'Kraljevi spremljevalci so se na glas za- smejali, Aleksander pa je, občudujoč módrijanovo skromnost, dejal: »Da nisem Aleksander,. hotel bi biti Diogen.«

Osvojitev perzijske države: a) Osvojitev Male Azije. Spo- mladi 1. 334. pr. Kr. je odrinil Aleksander z združeno macedón- 334 sko-grško vojsko, •• je štela črez 30.000 pešcev in 5000 konje- nikov, proti Perziji. Pred odhodom je postavil za upraviteljico države svojo mater ter ji dal svojega zvestega vojskovodjo Antipatra (Antipater) v pomoč. Na dvesto ladjah je

— 102 —

preplula vojska Helespontski preliv. Na maloazijski obali je Aleksander prvi stopil na suho ter veselo vzkliknil: »Moja je Azija; ne bom je pokončal, temveč vzel jo bom v svojo last.'< Na trojanskih razvalinah je žrtvoval bogovom ter priredil bojne igre na čast padlim junakom. Ob rečici G r a n i k u (Grani cus), ki se izliva v Marmarsko morje, je zadel prvič na perzijsko vojsko. Čeprav sg je že dan nagibal, je hotel Aleksander takoj udariti na sovražnika. Njegov izkušeni vojskovodja Parmenion mu je nasvetoval, naj počaka, da se Perzijci umaknejo. Z vzklikom: »Helespont bi se sramoval, če bi se bali te rečice,« je skočil pogumni kralj v reko; Mace- donci so se zadrevili za njim, prebredli reko ter po krvavem boju onstran reke pognali Perzijce v beg. Aleksander bi bil v bojnem metežu malodanè izgubil življenje. Dva perzijska poveljnika sta ga spoznala po sijajni opremi ter se zadrevila nanj. Eden mu je razklal šlem, drugi je pa že zavihtel meč, da mu razkolje glavo. V tem trenutku je prihitel macedonski vojskovodja K1 i t (C 1 i t u s) ter vsekal z mečem po' Perzijcu, da sta mu roka in meč hkrati odpadla. Aleksander pa je medtem sam ubil drugega sovražnika.

Po bitki, pri Graniku je bila vsa zapadna Maja Azija v Aleksandrovi oblasti. Maloazijski Grki so ga z veseljem pozdravili ter se mu prostovoljno vdali. Nato je prezimil s svojo vojsko v Frigiji. V mestu G o r d i j u (G o r d i u m) je bil v svetišču spravljen star kraljevski voz, ki je imel na ojesu tako umetno privezan jermen, da ga ni znal nihče razvozlati. Pro- rokovali so, da zavlada Aziji tisti, ki ga razvozla. Aleksander je nekaj časa poskušal, potem pa presekal jermen z mečem, rekoč: »Nikjer ni zapisano, kako naj se razvozla.«

Prihodnjo pomlad je Aleksander odrinil v gorato kili- kijsko deželo. Pri mestu ••• zu (Tarsus) se je ves oznojen kopal v mrzli rečici K i d n u (• • d n u s) ter se tako prehladu, da bi bil umrl, ko bi ga ne bil rešil grški zdravnik Filip. Ko so že vsi zdravniki obupali nad kraljem, mu je ponudil Filip nevarno, toda odločilno zdravilo. Baš, ko je hotel Aleksander izpiti zdravilo, so mu izročili pismo, v katerem ga Parmenion svari, naj ne zaupa zdravniku. Pogumno je izpil zdravilo ter obenem izročil odprto pismo obrekovanemu zdravniku. Veliko- dušno zaupanje do njega je rešilo kralju življenje; v nekoliko

— 103 — 0

dneh je popolnoma okreval ter na čelu svoje prevesele vojske nadaljeval svoj pohod proti Siriji.

b) Osvojitev Sirije In Egipta. Tedaj se je že pomikala proti njemu nova perzijska vojska pod vodstvom kralja D a r i j a III. Kodomana samega. Pri kilikijskem mestu Isu (Issus) v severovzhodnem kotu Sredozemskega morja se je vnela 1. 333. bitka, ki je končala s popolnim porazom sovražnikov. 333 Perzijci namreč niso mogli pravočasno razviti svojih čet na ozki ravnini med morjem in gorovjem. Darij sam je utekel, njegovo mater, ženo in otroke kakor tudi neizmeren plen pa je zajela zmagovalčeva roka. Aleksander je milo in velikodušno ravnal z ujeto kraljevo rodbino. Ko je s svojim prijateljem Hefestionom obiskal ujetnike, je pokleknila Darijeva mati pred Hefestiona, sodeč po njegovi visoki rasti, da je kralj. Kako pa se je prestrašila, ko je spoznala svojo zmoto. Ale- ksander jo je potolažil, rekoč: »Mati, ne boj se, tudi ta je Ale- ksander.« Kmalu potem je poslal težkoizkušeni Darij poslance k Aleksandru, ki so mu ponudili polovico perzijskega kraljestva ter veliko odkupnino za kraljevo rodbino, če sklene z njimi premirje. Aleksander je ponudbo odklonil ter zahteval, da se mu Darij brezpogojno vda. Izkušeni Parmenipn je pri- pomnil: »Da sem Aleksander, bi sprejel ponudbo.« »Tudi jaz, da sem Parmenion,« ga je zavrnil ponosno Aleksander ter odbil ponudbo. •

Aleksandrov nadaljnji cilj je bil Egipet. Namesto, da bi zasledoval bežečega sovražnika v notranjost države, je krenil ob obali Sredozemskega morja proti jugu. Vsa feničanska mesta so se mu vdala brez odpora. Samo Tir, ki je bil sezidan na skalnatem otoku, se je branil sedem mesecev. Aleksander je dal nasuti od obrežja do mesta širok nasip ter je mesto z naskokom vzel in razrušil. Prebivalci so poplačali svojo trdo- vratnost s smrtjo ali pa s sužnostjo.

Odtod je dospel Aleksander preko Palestine v Egipet. Noben narod ni tako težko prenašal perzijskega jarma kakor Egipčani; zato so voditelja Grkov, ki je spoštoval njih šege in vero, pozdravili kot svojega osvoboditelja. 'Ko se je Aleksander napotil k znamenitemu Amonovemu svetišču v oazi Šivi, so svečeniki proglasili zmagonosnega kralja kot Zevsoyega sina ter ga s tem priznali za pravega faraona. Nato je onstran

7

— 104 — «

zapadnega Nilovega rokava, na kaj primernem kraju, blizu mej dveh morij, položil temelj mestu Aleksandriji, ki~jë~kmalu postalo središče svetovne trgovine ter je še danes največje afriško trgovsko mesto.

331 c) Razpad perzijske države. Leta 331. je Aleksander zapustil Egipet, da zada zadnji udarec trhlemu perzijskemu kraljestvu. V tem je zbral Darij novo veliko vojsko ter z njo pri- čakoval Aleksandra v Tigridovi nižini blizu razvalin mesta Ninive. Vsi iranski narodi so bili tu zbrani; jedro vojske so tvorili perzijski jezdeci in z dolgimi ostrimi kosami oboroženi bojni vozovi. Aleksander je drzno prebredel Evfrat in deročo Tigrido ter pri Arbelah in Gavgamelah zadel na Perzijce. Bila je to zadnja odločilna bitka med Azijo in Evropo. Macedonske poveljnike je dobro oborožena perzijska vojska kar osupnila. Zato so nasvetovali Aleksandru, naj ponoči napade sovražnika. Toda kralj jih je ponosno zavrnil: »Ne, zmage nočem ukrasti,« ter je mirno legel k počitku. Drugo jutro ga je Parmenion zbudil ter zaklical zavzet: »Spiš, kakor da smo že zmagali 1« Smehljajoč ga je zavrnil junaški kralj: »Mar misliš, da še nismo zmagali, ker se nam ni treba več dreviti za Darijem?« V silnem naskoku je nato predrla Aleksandrova vojska sredino sovražnikove bojne vrste, in kmalu se je zadnja perzijska vojska spustila v divji beg. Darij se je rešil iz bojnega meteža ter pobegnil v Medijo. __

Bitka pri Arbelah in Gavgamelah je odločila usodo Irana. Aleksander je osvojil skoro brez odpora stara kraljevska mesta Babilon, Suze in Perzepolo ter se polastil neizmernih zakladov. V Perzepoli je baje sam vrgel prvo plamenico v kraljevsko palačo, da bi se tako maščeval nad Perzijci, ki so svojčas upepelili grška svetišča. Medtem je begal Darij od kraja do kraja, dokler ga ni v gorati Baktriji ujel njegov nezvesti satrap Bes (B e s s u s) ter ga uklenjenega odvedel s seboj, da se sam polasti kraljevega prestola. Aleksander je hitel za izdajalcem, ta pa je s svojim ujetnikom zbežal proti severu države. Že so mu bili macedonski konjeniki za petami; tedaj se je skušal hudobni satrap rešiti s tem, da je prebodel Darija in ga pustil umirajočega na cesti. Nesrečni kralj je ravno izdihnil, ko je prijezdil Aleksander. Bridko se je razjokal nad truplom svojega nasprotnika, ki ga je toliko preganjal, dasi ga ni sovražil. Po-

— 105 —

kril ga je s plaščem ter ga dal prepeljati v Perzepolo, kjer so ga pokopali s kraljevskimi častmi. Potem pa ni miroval, dokler ni izsledil morilca. Izročil ga je Perzijcem, ki so ga križali.

č) Aleksander, kralj perzijski. Po Darijevi smrti so Per- zijci sami priznali Aleksandra za kralja; toda podjetni zmagovalec še vedno ni bil zadovoljen s svojimi uspehi. Sklenil je pokoriti bojevite narode v pustinjah in gorovju severovzhod- nega Irana. Po trudapolni poti črez sneženi Paropamiz je pre- koračil Teko Oks (Oxus, sedaj Amu-Darja) ter dospel do Jaksarta (J a x a r t e s), sedaj S • • - D a r j a) ob severni meji Baktrije, kjer je ustanovil mesto Aleksan- drijo Eshato (Alexandria-Eschata = skrajna Aleksandrija). S čudovito drznostjo in hrabrostjo so se povzpeli vojaki, posnemajoč kraljevo neustrašenost, na obzidje gorskih trdnjav v Baktriji in Sogdiani, o katerih se je splošno mislilo, da jih ni mogoče zavzeti.

V tem času je Aleksander moral izpremeniti svoje navade in nazore. Da si pridobi srca Irancev, je poklical mnogo od- ličnih Perzijcev na svoj dvor ter jim dajal imenitne službe in dostojanstva v vojski in državi. Sam je živel ter se nosil po perzijskih šegah in navadah. Oženil se je celo z baktrijsko kraljično Roksano (Roxane), da s tem pokaže, • da je odslej prenehalo nasprotstvo med Grki in Iranci. Macedonci so bili s temi novotarijami nezadovoljni. Najbolj so bili ogor- čeni, ker je Aleksander tudi od njih zahteval, da po orientalski Šegi poklekajo pred njim. Nezadovoljneži so se vsled tega zarotili zoper njega ter ga hoteli umoriti. Toda Aleksander je zaroto pravočasno razkril ter kaznoval udeležence z največjo strogostjo. Dal je obglaviti vsakega, na katerega je količkaj letel sum. Celo Filota (Philotas), Parmenijonovega sina, je kot zarotnika obsodil na smrt ter dal Parmeniona, jd se ga je zaradi tega bal, zavratno umoriti. Tudi svojemu rešitelju Klitu je poplačal njegovo junaštvo z nehvaležnostjo. Pri neki gostiji so laskavci neizmerno proslavljali Aleksandrova dela; edini Klit se je drznil trditi, da ga presega njegov oče Filip. Užaljeni kralj se je silno raztogotil. Vsi so se bali za Klita ter so ga odvedli iz obednice. Toda Klit, ki se je opil, se jim je iztrgal ter zopet vstopil, ponavljajoč svoje trditve. Nato je raz- ljučeni Aleksander izvil bližnjemu stražniku kopje iz rok ter

— 106 —

prebodel z njim svojega rešitelja. A takoj se je zavedel svojega dejanja. Potrt neizmerne žalosti se je zaprl v svoj šotor, kjer je več dni objokoval prijatelja. Hotel ni pokusiti jedi in pijače, dokler ga niso prijatelji potolažili, češ, da so bogovi namenili Klitu tako žalosten konec.

d) Aleksandrov pohod v Indijo. Naposled se je odločil 327 Aleksander k svojemu najdrznejšemu podjetju. Spomladi 1. 327.

se je napotil po Kabulski dolini v čudežno deželo Indijo, ki je tedaj slovela radi svoje i'odovitnosti, mnogovrstnih dišav, dragih kamenov in redkih živali. Indijci so se strogo ločili v razne stanove ali kaste. Njih najvišji bog je bil • r a m a. Njegovi duhovniki, bramani, so imeli največjo veljavo. Tedaj je gospo- dovalo v deželi več domačih knezov, ki so živeli v neslogi med seboj. Najmogočnejši izmed njih je bil Por, čigar država se je razprostirala na vzhodni strani Hidaspa (H • d a s p e s), levega Indovega pritoka. Aleksander je prebredel Ind ter pri- spel brez odpora do Hidaspa, kjer ga je pričakoval Por s svojo vojsko in 85 sloni. V ljutem boju je Aleksander Indijce sijajno premagal ter jih zapodil v beg. Por, jezdeč belega slona, se je bojeval kot lev ter se slednjič ranjen vdal. Ko ga je Aleksander vprašal: »Kako hočeš, da ravnam s teboj?« mu je Por odgovoril: »Kraljevski!« Ta odgovor je Aleksandru tako ugajal, da mu je vrnil kraljestvo; samo pripoznati je moral macedonsko nadoblast. Odslej je bil Por njegov najboljši zaveznik.

S Porovo pomočjo je dospel nato Aleksander do reke Hi- î a s a (H • p h a s i s), odkoder je nameraval, uđreti v Gangovo nižino. Tedaj so se mu uprli vojaki, ki so se naveličali brez- končnih bojev in naporov ter si zaželeli domovine in miru. Nerad se je vdal Aleksander njih zahtevi in, videč, da je njih sklep neomahljiv, sklenil vrniti se domov. 'Krenil je s svojo vojsko proti jugu ter po težkih bojih in mnogih težkočah dospel do Indove delte, kjer je svoje čete razdelil. Del vojske se je ukrcal pod vodstvom admirala N e a r h a (N e • • • h u s) na ladje, plul ob obali, skozi preliv Ormus v Perzijski zaliv ter dospel končno srečno do Evfratovega ustja. Zgodilo se je prvič, da je brodovje preplulo ta del Indijskega oceana. Ale- ksander sam pa je peljal ostalo vojsko preko Gedrozijske pu-

- ščave v Mezopotamijo. Neizrečeno je trpela vojska v razbeljeni puščavi; tri četrtine vojakov je poginilo vsled strašne žeje,

— 107 —

lakote in vročine. Aleksander je požrtvovalno in velikodušno prenašal s svojimi vojaki vse težave. Ko mu je nekoč prinesel vojak malo vode v šlemu, jo je izlil v pesek, rekoč: »Zame je je preveč, za vse pa premalo.« Ta vzdržljivost je vojake tako „ ganila, da so navdušeni klicali svojemu kralju: »Pelji nas, kamor hočeš! Nismo lačni, ne žejni, celo neumrljivi, če nam zapoveduje mož, kakor si ti!« V začetku leta 324. je dospel Ale- 324 ksander v Suze.

e) Aleksandrove poslednje državne uredbe in njegova smrt. Aleksander je preživel svoja zadnja leta v Babilonu, kjer je snoval nove načrte. Sklenil je popolnoma preustrojiti svojo veliko državo, ki je segala od Jonskega morja do Indo vega ustja. Predvsem je odpustil stare vojake, ki so si želeli domov, ter jih z bogatimi darili poslal v domovino; one pa, ki so radovoljno ostali pri njem, je poženil s Perzijkami; sam se je poročil (v drugič) z Darijevo hčerko. S temi medsebojnimi ženitvami je hotel spojiti Grke, Macedonce in orientalce v en narod. Poleg kralja naj bi bila grški jezik in omika one vezi, ki bi spajale vse državljane njegove svetovne države. Skrbel je z vso vnemo za pravično upravo, za vzdrževanje miru in reda ter nepristransko sodstvo; zato sta se tudi razširili in povzdignili obrt in trgovina, kakor še nikdar poprej. Aleksander je podpiral tudi znanstvo in umetnost; na njegovem dvoru so se shajaïi največji umetniki in učenjaki tedanjega časa. Njegov nemirni duh se je neprestano pečal z novimi načrti. Predvsem je hotel objadrati Arabijo ter s tem ustanoviti neposredno pomorsko zvezo med Egiptom, Perzijo in Indijo. Nameraval je tudi raziskati Kaspiško morje, toda sredi globoko zasnovanih načrtov ga je nenadoma dohitela smrt. Premnogi napori, vroče, nezdravo mezopotamsko podnebje ter razuzdano življenje, ki se mu je vdajal zadnja leta, so izčrpali Aleksandru telesne moči; popadla ga je huda mrzlica, ki mu je v malo dneh uničila mlado življenje. 'Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je zbral okrog sebe svojo zveste poveljnike, da se od njih poslovi. Ko so ga vprašali, kdo bodi njegov naslednik, je odgovoril: »Naj- vrednejši!« To so bile njegove zadnje besede; drugi dan je umrl v 33. letu svoje starosti in v 14. letu svojega vladanja (1. 323.). 323 Njegovo truplo so po orientalski šegi mazilili, ga v svečanem sprevodu prepeljali v Aleksandrijo in tam slovesno pokopali.

— 108 —

X. Doba helenlzma. 1. Boji za Aleksandrovo đedščino.

Aleksandrova smrt je, bila usodepolna za obstoj njegove države. Ker ni zapustil ođrastlih sorodnikov, je prevzel vladarske posle za nedoletnega sina umrlega kralja njegov poveljnik P er dika (Perdi • • as), ki mu je Aleksander izročil na smrtni postelji svoj pečatni prstan; ostali poveljniki pa so si razdelili namestništva v deželah obširne države. Toda le prekmalu so izbuknili povsod nemiri in upori. Predvsem so se dvignili Grki, da si pribore nekdanjo svobodo. Duša vsemu gibanju je bil zopet Demósten, neizprosen sovražnik tujega gospodstva, ki je z mladeniško navdušenostjo in ognjevito zgo- vornostjo znova razvnel svoje vojake za boj. Toda Antipater je zadušil upor in prisilil Grke, da so se zopet pokorili macedonski nadoblasti. Atene so morale sprejeti macedonsko posadko ter bi morale zmagovalcu izročiti Demostena, ki je bil obsojen na smrt. Ta pa je zbežal na otok Kalavrijo ob argolski obali, iščoč zavetja v Pozejdonovem svetišču. Ko so macedonski biriči obkolili svetišče, je izsrkal strup, ki ga je nosil v svojem pisalu, ter izdihnil ob vhodu v svetišče. Njegove zadnje besede so bile: »Prekrasno zavetišče je smrt, ker nas obvaruje sramote!«

Medtem so se vneli prepiri tudi med Aleksandrovimi poveljniki, ki so jih imenovali diadohe, t. j. naslednike. Po smrti Perdike in njegovega naslednika Antipatra, ki sta skušala obnoviti Aleksandrovo državo, so se po krvavih bojih, v katerih je poginila nasilne smrti vsa kraljeva rodbina, proglasili posamezni namestniki neodvisnim ter si nadeli kraljevi naslov. Ko pa je skušal Antigon, najmogočnejši namestnik v Mali Aziji, vse druge podjarmiti in tako obnoviti Aleksandrovo državo, so se ti združili'proti njemu ter ga porazili 1. 301. pr. Kr. v krvavi bitki pri I p s u v Frigi j i.

Na razvalinah svetovne Aleksandrove države so sedaj nastale poleg nekaterih malih tri velike države: Macedonija z Grecijo, Sirija in Egipet. V Macedoniji boji za nasledstvo tudi sedaj niso prenehali, dokler ni zasedel prestola diadoh Antigon Gonata (An'tigonus Gonatas), čigar potomci Antigonidi so obdržali vladoTv Siriji so vladali Selevkidi, potomci Selevka, ki je dobil po bitki pri Ipsu

— 109 —

i časten priimek N i k a t o r (Z ma ga 1 e •). Njih država, katere središče sta bili Sirija in Mezopotamija, je segala od Sredo- zemskega morja do Inda in Jaksarta. Ustanovili so več mest, izmed katerih je bila Antiohija (Antiochia) najimenit- nejše. Toda kmalu so se Selevkidi pomehkužili ter izgubili gospodstvo nad Iranom, kjer so ustanovili bojeviti Parti veliko državo. Egipet je že za Aleksandra Velikega upravljal P to le- me j (P t o 1 e m a e us); njegovi potomci, Ptolemejeviči, so vladali v Aleksandriji skoro tristo let, zapleteni večinoma v ' krvave boje s Selevkidi. Mala Azija, katere samo južni del je bil v oblasti Selevkidov, je razpadla v več malih držav, ki so jim gospodovali deloma barbari, deloma pa Macedonci in Grki. Najbogatejši in najbolj cvetoč jebilPergam (Pergamum) na severozapadu Male Azije, kjer so kraljevali At ali di, potomci kralja Atala (A 11 a 1 u s).

Naposled so vse te države, v katere je razpadla Aleksan- drova svetovna država, podjarmili Rimljani.

2. Helenistična kultura.

Kar je grškomacedonsko orožje pričelo, to je dokončala grška kultura, ki v novoosvojenih deželah ni samo prodirala, ampak je sama sprejela marsikaj od drugih narodov. Tako je nastala iz spojitve grške in orientalske kulture nova kultura, ki jo zovemo helenistično, ali po njenem najimenitnejšem središču Aleksandriji tudi aleksimdrinsko. Aleksandrovi nasledniki so v svojih prestolicah zgradili veličastne stavbe ter jih dičili z umotvori kiparstva in slikarstva, ki jih še dandanes občuduje omikani svet. V stavbarstvu se je posebno razvil korintski slog. Izmed umotvorov upodabljajočih umetnosti sta posebno znamenita takozvani Rođski kolos (velikan), 34 m visok kip solnčnega boga na otoku Rodu, ki pa se ni ohranil, in nmogoobčudovana Laokoontova skupina. V tej dobi je nastal mozaik, t. j. slike, sestavljene iz raznobarvnih kockasto nasekanih kamenčkov ali steklenih ali glinastih koščkov, ki so vtisnjeni v malto. Semkaj spada »Aleksan- drova bitka pri Isu (glej str. 103), ki so jo našli v Pom- pejih. Sestavljena je iz skoro pol milijona barvanih kamenčkov ter predočuje odločilni trenutek iz bitke pri Isu, ko Aleksander Veliki prebode s kopjem perzijskega vojskovodjo.

— 110 —

Tudi znanosti so Aleksandrovi nasledniki pospeševali z veliko vnemo. Aleksandrija, kjer so Ptolemejeviči ustanovili velikansko knjižnico, ki je baje štela 700.000 zvezkov, je postala središče učenega sveta. Učenjaki so posebno gojili matematiko, astronomijo, pa tudi geografijo in naravoslovje, ki sta po Aleksandrovih vojnah nanovo vzcveteli. S Ptolemejeviči so tekmovali po svojem bogastvu in sijaju Atalidi v Pergamu, ki so ustanovili tudi znamenito knjižnico. Ker so jim vsled tega zavidni Ptolemejeviči prepovedali uvoz papirja iz Egipta, so si pomagali prebivalci Pergama s tem, da so začeli pisati knjige na nestrojene, pa oglajene živalske kože, ki so jih imenovali po kraju iznajdbe pergament. Tudi izmed starih grških mest so obdržala še vedno nekatera svoj sijaj; predvsem Atene, ki so bile še vedno med prvimi v znanostih in umetnostih ter bogati trgovski mesti Korint in Rod.

C. Rimljani.

L Stara Italija in njeni prebivalci. Italija, srednji izmed treh velikih južnoevropskih pol-

otokov, je domovina Rimljanov. Na severu jo oklepajo Alpe, na vzhodu Jadransko, na jugu Jonsko, na zapadu pa Tirensko in Ligursko morje. V fizikalnem oziru jo delimo v dva dela: v Padovo nižino, ki jo obkrožujejo na zapadu, severu in severovzhodu Alpe, in v pravi polotok, ki ga prepregajo podolž Apenini in njihovi odrastki. Obala Apeninskega polotoka ni posebno členovita, vendar zahodna bolj kakor vzhodna. Na vzhodu moli samo polotok Gárga- nu s (»ostroga« Italije) v morje, na jugu pa cepi Italijo široki Tarentski zaliv na dva večja polotoka. V zapadno obal se zajeda več manjših zalivov, izmed katerih je Neapolski naj- imenitnejši in največji. Na zapadu spremlja glavno gorovje gričevje Subapenin, od katerega se do morja širijo tri ozke nižine: etruščanska, rimska in kampanska. Na vzhodni strani gorovja se razprostira apulska nižina. Ker Apenini, iz- vzemši najvišje vrhove, niso pokriti z ledom in snegom, so italske vode malovodnate; nekatere se poleti celo posuše. Tudi njih smer odločujejo Apenini, ki se v severnem in srednjem delu polagoma približujejo Jadranskemu morju ter tako napravijo na zapadu prostor, po katerem so se razvile daljše reke, kakor Aren (A r n u s), T i b e r a (T i b e r i s), Lira (L iris) }• Volturen (Vol t um u s). Vzhodno obal namakajo samo kratke reke, izmed katerih so zgodovinsko znane: Rubikon (R ubico), Metaver (Metaurus) in A v i i d (A u f i d u s).

Vsled znatne zemljepisne širinske razsežnosti in razlik v absolutni višini posameznih pokrajin nima Italija enakomer- nega podnebja. Padova nižina ima vroča poletja in razmeroma "ostre zime. Čim dalje pa gremo proti jugu, tem milejše so zime, "a tem bolj suha poletja. Po Apeninih je pa tudi poleti' hladno,

— 112 —

zato je to suho gorovje le malo porastlo. Sredomorsko podnebje imajo šele predeli južno 41° severne širine, kjer vročemu, suhemu poletju sledi mila zima. V stare.m veku je imela Italija prvotno v nasprotju s Sicilijo in Grecijo ostrejše podnebje kakor ga ima dandanes ter je bila pokrita z velikimi gozdovi. Prebivalci so se pečali z gozdarstvom in živinorejo, po nižinah pa s poljedelstvom. Pozneje so gozdove vedno bolj trebili; vsled tega je postalo podnebje milejše, dežela je izgubila polagoma svoj neprijazen značaj in poljedelstvo je postalo v vsakem oziru podlaga vseh državnih in vojaških uredb.

Staro Italijo so delili v Severno, Srednjo in Južno Italijo. Severna Italija se je razprostirala od Alp do Ape- ninov in rečic Makre in Rubikona ter je obsegala tri pokrajine: 1. Liguri j o (Liguria) z mestom Genovo (Genua); 2. Tostransko Galijo (Gallia • i s • I p i n a), ki jo je ločil Pad v Galijo cispadano (Galija tostran Pada) in Galijo transpadano (Galija onstran Pada). Tu so stala znamenita mesta: Mediolan (Medio- la n u m), Verona, Vercele (Vercellae) in Mutina; 3. Venecija (Veneti a) z mesti P ata vi j (P at avium) in H adrija (H a dri a), ki je dalo ime Jadranskemu morju.

Srednja Italija je segala od Makre in Rubikona do rečic S i 1 a r a (S i 1 a r u s) in F r e n t a (F r e n t o) ter je imela na zapadni in na vzhodni strani po tri pokrajine. Na zapadu so bile pokrajine: Etrurija (Etruria), Lacija (La- tium) inKampanija (Campania).(j) Etrurija je segala od obrežja do Tibère in Apeninov. V južnem delu dežele sta bili prastari mesti Veji (V e i) in T ar k vi n i j i (T a.x_-

j2_u_i n i i), v notranjosti pa bogati Kluzij (Clusiu m).^ V Laciji, ravnini ob dolenji Tiberi, je ležalo, glavno mesto Italije Rim (Roma), ki je bil sezidan na sedmih gričih. Ti so bili: Aventin (Mons Aventinus), Palatin (M. Pala- tinus), Kapitolin (M. Capitolinu-s), Eskvilin (M. E s qui li nus), C e li j (M. Caelius), • vir inai (M. 0 u i r i n a 1 i s) in V i m i n a 1 (M. V i m i n a 1 i s). Premnogi ostanki svetišč, gledišč, kopališč, stebrov, slavolokov, mostov, vodovodov, cest in grobov nam pričajo še dandanes o krasoti-.-«, in velikosti starega Rima. Pristanišče mesta Rima je bila^ Osti j a (Ostia), odkoder je bila Tibera do Rima plovna,!^

— 113 —

Okrog Rima se je razprostirala nekdaj rodovitna in gosto obljudena K a m p a ni j a (Campania), ki je dandanes pu-

jsta in nezdrava pokrajina. V sredini Lacije se je vzpenjala Albanska gora (M. Alb anus), ob njej pa je ležalo naj- starejše glavno mesto Italije Alba Longa, ki jo je pozneje izpodrinil Rim. (5) Med dolenjim Vulturnom in južnim robom Neapolskega zaliva se je širila Kampanija »vrt Italije«, najlepša in najrodovitnejša pokrajina italska. Sredi dežele je bilo bogato mesto K a p u a (C a p u a), obal pa je bila posejana s cvetočimi mesti, izmed katerih so bila najimenitnejša: Neapol (Neapolis), Herkulanej (H erkul an eum), Pompeji (Pompei) in Stabi j e (Stabiae) ob vznožju vulkana V e z u v i j a (M. V e s u v i u s). Ob vzhodni obali so bile pokrajine Umbrija (Umbria), Pičen (Picenum) in Samnija (Samnium), pusta gorska dežela z mestom Beneveritom (Beneventum).

Južna Italija, zaradi mnogih grških naselbin tudi Velika Grecija (Graecia Magna) imenovana, je obsegala na zapadni in vzhodni obali po dve pokrajini. Ob Tirenskem morju sta bili Lukanija (Lucania) in dežela Brutijccv (B r u 11 i i) z mnogimi grškimi naselbinami, izmed katerih je bila na glasu bogata Sibarida (Sybaris) vsled razkoS- nosti in mehkužnosti svojih prebivalcev. Ob Jadranskem morju sta se razprostirali Kalabrija (Calabria) in Apulija (Apulia) z bogatim trgovskim mestom Tarentom (T a - rentum) in Brundizijém (Brundisium), najime- nitnejšim pristaniščem ob Jadranskem morju.

Največji ' in najlepši italski otok je Sicilija, »žitnica Italije«, ki jo loči od celine 3 km široka Mesinska mor - jaka ožina (Fretum Siculu m). V vzhodnem delu ob morju se vzpenja ognjenik Etna (Aetna) do 3300 m visoko. V njegovi notranjosti je imel Hefajst po mnenju starih svojo kovačmco. Ob obrežju so ustanovili Feničani in Grki premnogo naselbin. Feničanska naselbina je bil Panorem (Panor- m u s), najimenitnejše mesto pa so bile grške Sirakuze. Na * zapadu zapirata Tirensko morje otoka Sardinija in Kor- zika, katerih notranjost je bila v starem veku še malo znana.

Prebivalci, Sredino polotoka so zasedli Grkom sorodni Italci, ki so se ločili v več plemenskih skupin, izmed katerih

Jos. Bučar: Zgodovina. 8

— 114 —

so bili najimenitnejši Latinci, Sabinci in svobodoljubni Samničani. Na severni strani Italcev so. stanovali Etru- ščani, katerih pokolenje nam ni znano; v Padovi nižini so se naselili Galci ali Kelti, obalo Južne Italije pa je obkroževal venec grških kolonij.

II. Doba kraljev. Ustanovitev Rima. Izmed vseh italskih narodov so dospeli

Latinci, ki so se naselili v Laciji, najprej do moči in veljave. Da bi se ubranile nasilnih sosedov, so se latinske občine že zgodaj združile y zvezo, ki ji je načelovalo mesto Alba Longa. Ustanovil jo je baje Enejev sin Askanij. Kakor pri- veduje pripovedka, se je rešil po padcu Troje Enej (glej str. 54) s tropo Trojancev iz gorečega mesta ter dospel po mnogih nezgodah najprej v Kartagino, kjer ga je kraljica Dido prijazno sprejela ter hotela celo ž njim deliti vlado. Toda na božje povelje so Trojanci zopet odrinili ter se po večletnem potovanju izkrcali v Laciji, kjer je vladal kralj Latin (Latinus). Ta jih je prijazno sprejel ter jim odkazal prostor za ustanovitev novega mesta, Eneju pa je dal svojo hčer Lavinijo (Lavinia) za ženo. Enej je zgradil mesto, ki ga je svoji ženi na čast imenoval Lavinij (Lavinium), po njegovi smrti pa je ' ustanovil njegov sin Askànij mesto Albo Longo, kjer so kraljevali mnogo let njegovi potomci. P r o k a (P • • • a s), eden teh kraljev, je imel dva sina: Numi t or j a (Nu mi t or) in • m u 1 i j a (A m u 1 i u s). Amulij je pahnil starejšega brata / s prestola, ubil njegovega sina ter .prisilil njegovo hčer Rejo S i 1 v i j o (R h e a S i 1 v i a), da je postala vestalka, ki se kot svečenica boginje Veste ni smela omožiti. Nasilnež je mislil s tem zatreti bratov rod ter zagotoviti vlado v Albi Longi sebi in svojim naslednikom. Toda bog Mart; je skrivaj izvolil Rejo Silvijo za ženo; porodila mu je dvojčka Romula (Romu- 1 u sT~in Rema (Remus). Tedaj je dal prestrašeni Amulij mater živo pokopati, dvojčka pa vreči v narastlo Tibero. Ko je voda upadla, je obtičala kpšara z dečkoma pod figovim dren vesom. Tam ju je dojila volkulja, dokler ju ni našel F a v s t u 1 (F a u s t u 1 u s), ki ju je izročil svoji ženi • vzgojo. Na pastir-

— 115 —

jevem domu sta zrastla dvojčka v čvrsta in krepka mladeniča. Nekoč sta se sprla z Numitorjevimì pastirji, ki so Rema ujeli ter privedli pred svojega gospodarja. Drzni mladenič, zelo podoben Reji Silviji, se je prikupil Numitorju, ki je poizvedoval po njegovem rodu ter dognal, da sta Romul in Rem njegova vnuka. Ko sta brata zvedela za Amulijevo zločinstvo, sta pri- drla s četo pastirjev v Albo Longo, ubila Amulija ter posadila Numitorja na prestol. Iz hvaležnosti jima je nato Numitor dovolil, da sezidata mesto tam, kjer so jima bogovi tako čudežno ohranili življenje.

Na Palatinskem griču sta 1. 753. zgradila preprosto naselbino ter jo obdala z nasipom. Toda med bratoma se je vnel prepir, ker se nista mogla pogoditi, po kom naj se mesto imenuje. Zato sta sklenila, poizvedeti voljo bogov po ptičjem letu. Rem je na Aventinskem griču prvi zagledal šest jastrebov. Ko je sporočil ves vesel božje znamenje svojemu bratu, se je temu na Palatinskem griču prikazalo dvanajst jastrebov. Za prvega je govoril čas, za drugega število. V prepiru, ki se je nato vnel med bratoma, je zmagal Romul; postal je kralj novega mesta, ki se je zvalo po njem Roma (Rim). Užaljeni Rem je skočil črez nizki mestni nasip, zasmehujoč kralja tega siro- mašnega mesta. Ves razljučen j,e nato ubil Romul brata, rekoč: »Tako naj se zgodi vsakemu, ki bi si upal skočiti črez ta nasipi«

1. Romul. Da povzdigne moč novo ustanovi j enega mesta, je proglasil novi vladar Rim za azil, to je zavetišče preganjanih nesrečnikov in izgnanih zločincev, ter je s tem hitro pomnožil število svojih podložnikov. Toda primanjkovalo Je žensk, ker so se sosedje branili, dajati svoje, hčere takim možem v zakon. Tedaj si je Romul pomagal z zvijačo. Priredil je veliko sveča- nost, ki so se je udeležili v posebno velikem številu sosednji neoboroženi Sabinci s svojimi ženami in hčerami. Ko so vsi zaverovani gledali bojne igre, so planili rimski mladeniči nad zbrane gledalce, zgrabili vsak po eno devojko ter jo odnesli domov. Ukanjeni roditelji so pobegnili domov, misleč na krvavo osveto. •

Kmalu nato so pridrli Sabinci s svojim kraljem Titom T • • i j e m (Titus T a t i u s) ter se po izdaji polastili rimske trdnjave na strmem Kapitolinskem griču. T a r p e j a , hči graj-

8*

— 116 —

skega poveljnika, je skrivaj odprla sovražniku ponoči, grajska vrata, izgovorivši si za plačilo to, kar so nosili Sabinci na levi roki. Menila je namreč njihove zlate zapone. Ko so zasedli sovražniki grad, so pometali na Tarpejo svoje težke ščite, ki so jih nosili na levici. Tako je poginila izdaj alka domovine. Strmo zapadno steno Kapitolinskega griča, raz katero so pozneje Rimljani metali izdajalce domovine, so imenovali odslej »Tar- pejsko skalo«. Odločilna bitka s Sabinci se je vnela nato v nižini med Kapitolinskim in Palatinskim gričem. 2e so se jeli Rimljani umikati. Kar planejo ugrabljene Sabinke med bo- jevalce ter milo prosijo svoje očete, brate in soproge, naj sklenejo mir. Trda srca bojevnikov SA se omečilaj Sovražni vojski sta se pomirili ter sklenili večno zvezo. Sabinci so se naselili na Kvirinalskem griču ter spojili z Rimljani v eno državo, ki sta ji vladala obenem Romul in Tit Tacij.

Najstarejše državne uredbe v Rimu. Po smrti Tita Tacija, ki je padel v nekem boju, je kraljeval Romul zopet sam ter dal mladi državi tudi ustavo. Rimski kralj je bil, kakor pri Grkih, najvišji poveljnik, sodnik in duhovnik. Pred njim je ho- dilo 12 liktorjev, ki so nosili v butaro povezane šibe s sekiro kot znamenje njegove sodne oblasti. Kakor v Sparti in Atenah sta podpirala kralja v izvrševanju državnih poslov starejšinstvo ali senat (senatus) in narodna skupščina. Člani senata so se zvali senatorji ali očetje (patres) ter so nosili v znamenje svoje časti rdeče čevlje in togo (plašč), s škrlatom obrobljeno. Senatorje je izbiral kralj iz patricijev, ki so tvorili rimsko plemstvo tel- imeli pozneje sami v rokah vso državno oblast in vse pravice. Ob domačem ognjišču, kjer SQ stali hišni bogovi, se je zbirala/ rodbina (familia). Rodbinski oče je imel kot hišni gospodar • velik ugled in velike pravice, pa tudi neomejeno oblast nad rodbinskimi člani. Več sorodnih rodbin je tvorilo rod, vsi rodovi pa državo. Vsak Rimljan je imel tri imena, v starejših časih tudi le po dve: predime, ime rodu in rodbinsko ime. Tako znači Publij Kornelij Scipion (Publius Corne- lius Scipio) Publija iz rodbine SCipionov, ki so pripadali rodu Kornelijcev.

Poleg patricijev so živeli v Rimu plebejci in sužnji. Pie- {j; bejci so obdelovali polje, toda morali so zato plačevati davke. •

— 117 —

Bili so sicer osebno prosti, toda brez državljanskih pravic. S sužnji, ki so opravljali za svoje gospodarje domača in poljska dela, so Rimljani prvotno še dosti lepo ravnali, pozneje so jih neusmiljeno zatirali.

Rom ulova smrt. Čudovit, kakor je bil Romulov vstop v življenje, je bil tudi njegov konec. Ko je nekoč pregledoval vojsko na Martovem polju, v ravnici med Kapitolinskim gri- čem in Tibero, ga je odpeljal bog Mart med bliskom in gromom na gorečem vozu v nebo. Kmalu nato se ••^ prikazal imenit- nemu Rimljanu ter mu zapovedal, naj sporoči Rimljanom, da se je preselil v nebesa, kjer bode odslej kot bog K v i r i n (Q u i r i n u s) čuval nad svojim ljudstvom.

2. Nnma Pompili] (Nama Pompllius). Po Romulovi smrti je narodna skupščina izvolila miroljubnega in pobožnega Sa- binca Numo Pompilija za kralja, ki je uredil verske obrede. Prikazala se mu je baje vsako noč vila Egerija (Egeria) ter mu razodela, kako naj časti bogove rimski narod, ki je bil v dolgotrajnih vojnah popolnoma podivjal.

Vera Rimljanov. Kot poljedelski narod so Rimljani obo- ževali in častili predvsem bogove, ki blagoslavljajo poljedelstvo in živinorejo, kakor Saturna (Saturnu s), boga po- ljedelstva, in Favna (F a u n u s), zaščitnika čred. Posebno čast so izkazovali Martu (Mars), velikemu bogu vojne in smrti, po katerem je dobil mesec marec svoje ime, in Janu (Janu s), bogu srečnega začetka. Jana, po katerem je dobil' mesec januar svoje imeK so upodabljali z dvojnim obrazom: s postarnim zre v preteklost, z mladostnim pa v bodočnost. Pred odhodom na vojno mu je daroval poveljnik in vsa Janova svetišča so ostala v znamenje, da je tudi bog odšel na vojno, toliko časa odprta, dokler se ni četa vrnila ali vojna končala. Pozneje so prevzeli Rimljani, ki jim ni bila dana ona moč ustvarjajoče domišljije kakor Grkom, skoro vse bogove od teh, toda dali so jim druga imena. Najvišji bog je bil Jupiter (Zev s), bog neba in zemlje. Njegova soproga je bila J u n o n a (Hera), boginja zakona, njegova hči pa Minerva (Atena). Grškemu Pozejdonu odgovarja rimski Neptun (Neptu- nu s) kot vladar morja, Vesta (H e s t i a) pa je zaščitnica domačega ognjišča in miru. Vsaka hiša je častila" svoje bo-

— 118 —

gove-varuhe, penate in lare, in vsak Rimljan je imel svojega duha-zaščitnika, genija. Duše rajnih so zvali Rimljani mane; grškim e r i n i j a m pa odgovarjajo rimske f u r i j e.

Rimljani so častili svoje bogove kakor Grki z darovanjem, molitvijo, petjem in plesom; mnogo obredov so si pa tudi iz- posodili od sosednjih Etruščanov. Vrhovno nadzorstvo vsega bogočastja je izročil Numa Pompili] svečeniškemu zboru pon- tifikov (pontífices), ki jim je načeloval »pontifex maximus«. Ti so tudi urejevali koledar ter določevali rimske praz- nike. Boginji Vesti so služile vestalke, ki so pazile, da ni nikdar ugasnil sveti ogenj v Vestinem svetišču. A v g u r i so poizvedovali voljo bogov po posebnih nebeških znamenjih in iz ptičjega leta, haruspiki (haruspices) pa so prorokovali prihodnjost iz droba darovanih živali. Kako visoko so cenili Rimljani svoje duhovnike, nam pričajo različne jgred- pravice, ki so jih uživali: avguri so nosili škrlatasto obleko, vestalke so pa v gledišču sedele poleg najvišjih državnih uradnikov; hudodelcu, ki' so ga peljali na morišče, so odpustili smrtno kazen, če ga je slučajno srečala vestalka.

3. Tnl HostiliJ. Naslednik miroljubnega Nume Pompilija je bil bojeviti Rimljan TulHostilij (Tullus Ho s ti - 1 i u s), ki se je zapletel v vojno z Albo Longo, z materinskim mestom Rima. Že sta si stala sovražnika nasproti, kar pred- laga albanski poveljnik M e t i j Fufecij (Mettius Fufe- t i u s), naj najhrabrejši junaki obeh strank odločijo bitko v dvoboju. Rimljani so sprejeli predlog. Slučajno so bili v obeh vojskah trojčki: rimski so se zvali Horaciji, albanski pa K u r i • • i j i. Te so določili, da odločijo z orožjem usodo svojega rodnega mesta. Pogumno se na dano znamenje spopri- mejo mladeniči; nihče ne misli na nevarnost, vse prešinja go- reča ljubezen do domovine. Kinalu se zgrudita dva Horacija mrtva na tla, vsi trije Kuriaciji pa so težko ranjeni. Tedaj jame tretji Horacij, akoravno še ni bil ranjen, bežati. Nasprotniki mu slede, kolikor jim dopuščajo moči. Po kratkem begu se Horacij obrne, plane na prvega Albanca in ga z mečem prebode. Nato se loti drugega ter ga ubije; slednjič se zgrabi še s tretjim ter ga po kratkem boju premaga. Nà čelu rimske vojske se vrača zmagalec z vojno opremo, ubitih sovražnikov

— 119 —

ponosno v Rim, kateremu se mora odslej pokoriti staroslavna, mogočna Alba Longa. Vse slavi mladega junaka kot rešitelja domovine, samo njegova sestra, ki je bila zaročena z enim Ku- riacijem, začne plakati ter kleti morilca, ko zagleda na njegovih ramah bojni plašč svojega zaročenca, ki ga je bila sama spletla. Razljučeni Horacij prehode seátro z mečem, ki je še rdel krvi sovražnikove, ter vzklikne: »Tako naj se zgodi vsaki Rimljanki, ,ki objokuje sovražnika!« Horacija nato obsodijo v smrt, toda solze njegovega starega očeta, ki je bil v enem dnevu izgubil tri otroke, ganejo ljudstvo, da pomilosti morilca lastne sestre.

Albanci se niso dolgo pokorili Rimljanom; uprli so se ter naščuvali tudi svoje sosede proti njim. Toda Rimljani so se strašno maščevali nad nezvestimi odpadniki; razrušili so mesto Albo Longo, prebivalce pa odvedli v Rim ter jih naselili na Celijskem griču.

4. Ank Marcij. P¡o smrti Tula Hostilija so izvolili Rimljani miroljubnega Sabinca Anka Marcija (Ancus Marcius) za kralja. Toda sosednji Latinci, ki so smatrali njegovo miro- ljubnost za slabost, so ga prisilili, da je zgrabil za meč. Pre- magal je latinska mesta ter preselil podjarmljene prebivalce v Rim na Aventinski grič, kjer so odslej tvorili glavni del ple- bcjcev. Ko se je zopet povrnil mir, je Ank Marcij utrdil in olepšal Rim. Onstran Tibère, na Janikulskem griču, je zgradil močne utrdbe ter jih zvezal z mestom po lesenem mostu, — prvem, ki so ga zgradili v Rimu; ob izlivu Tibère pa je ustanovil pristanišče Ostijo, ki je povzdignilo rimsko trgovino.

5. Tarkvini j Prisk. Naslednik Anka Marcija je bil Etruščan Tarkvinij Prisk (Tarquinius Priscus = Sta- re j š 1). Nezadovoljen v svoji domovini se je za Anka Marcija preselil v Rim. Spotoma prileti orel, mu sname klobuk z glave ter odleti z njim v zračne višine; nato se spusti zopet na zemljo ter posadi osuplemu Tarkvini ju. klobuk na glavo. Nje-¿ gova žena Tanakvila, ki je znala razlagati božja ¿name- nja, mu je prorokovala, da bo njegovo glavo še dičila krona. V Rimu se je Tarkvinij s svojo modrostjo in darežljivostjo tako prikupil meščanom, da so ga po kraljevi smrti izvolili za kralja. Novi kralj si je stekel premnogo zaslug za olepšavo in utrdbo

' Rima. Da bi se odtakala voda in vladala snaga v mestu, je

— 120 —

dal izkopati velike podzemeljske kanale ali kloake, predvsem Veliko kloako (Cloaca maxima). Tako so osušili močvirnate, nizko ležeče predele med posameznimi griči. Na izsušenem prostoru poleg Rapitola je ustanovil Veliki trg (Forum Roma- num), kjer so se vršile sodne obravnave in 5e imela svoja zborovanja narodna skupščina. Med Palatinskim in Aventinskim gričem je zgradil tekališče (circus maximus), kjer so prirejali javne tekme s konji in vozovi; na Kapitolinskem "griču, kjer je stal grad, je začel zidati krasno svetišče Jupitru na čast. Sredi vsestranskega dela sta ga dala umoriti sinova Anka Mar- cija, ki nista mogla preboleti, da ju je Tarkvinij izpodrinil z očetovega prestola. Toda narodna skupščina ni izvolila nobenega izmed zločincev za kralja, temveč umorjenčevega zeta ServijaTulija (Servius Tullius).

6. Seivij TnliJ. Servij Tulij (Servius Tullius) je bil sin suž- nje, ki je služila na Tarkvinijevem dvoru. Ko je nekoč opoldne kot dete spal v veži kraljevega dvora, je žarel ognjen svit okoli njegove glave, dokler se ni zbudil. Tanakvila je prorokovala, da ga čakajo v življenju visoke službe in časti; zato ga je dala vzgajati kot kraljeviča. Ko je odrastel, je dal kralj bistroum- nemu in hrabremu mladeniču svojo hčer za ženo ter ga tudi pripustil k najvišjim državnim službam; po njegovi smrti pa ga je narod izvolil za kralja.

Kot kralj je vladal Servij Tulij modro in pravično. Razširil je mesto ter mu priklopil Viminalski in Eskvilinski grič, da se je sedaj raztezalo po sedmih gričih. Nato je dal zgraditi okoli mesta prvo umetno utrdbo, »Servijanski zid«. Največ zaslug za državo si je pridobil s svojo ustavo, po kateri bi se tudi plebejci smeli udeleževati zborovanj narodne skupščine. Slično kakor Solon v Atenah je razdelil vse svobodne državljane, patricije in plebejce, po premoženju v razrede, vsakemu razredu odmeril pravice in dolžnosti ter pritegnil tudi plebejce k vojni službi. Kakor njegov prednik je tudi Servij Tulij končal nasilne smrti. Ker je preveč podpiral težnje plebejcev, se je zameril patricijem. Z njih pomočjo ga je umoril njegov vladohlepni in oholi zet Tarkvinij Superb (Tarquinius Super- bus) ter se nasilno polastil prestola.

7. Tarkvinij Superb. Tarkvinij Superb je dokončal zidanje Jupitrovega svetišča na Kapitolinskem griču, kjer so bile ahra-

— 121 —

njene znamenite s i b i 1 s • e knjige, ki so jih razlagali sve- čeniki Rimljanom, kadar je bila država v sili. Nekoč je ponudila neznana sibila (prorokujoča žena) Tarkviniju Superbu za visoko ceno devet knjig proroške vsebine. Ker so se zdele kralju knjige predrage, je ponudbo odklonil. Tedaj je žena sežgala tri knjige ter ponudila kralju ostale za enako ceno. Ko jo je kralj zopet zavrnil, je sežgala zopet tri knjige ter zahtevala za zadnje tri že enkrat prejšnjo ceno. Sedaj šele je spoznal kralj vrednost knjig ter plačal sibili zahtevani znesek.

Tarkvinij Superb je bil svojevoljen kralj ter je šiloma od- stranil vsakega, ki je skušal omejiti njegovo kraljevsko oblast. Nalagal je ljudstvu visoke davke, nikdar ni sklical senata; umoriti je dal mnogo odličnih Rimljanov, ki so se upirali njegovemu sâmosilstvu. Zato so ga nazivali s priimkom »Super- bus«, t. j. Ošabnež. Utrdivši svoje gospodstvo, je mislil, da bo mirno in srečno vladal, toda hude sanje so ga vedno plašile. Zato je poslal svoja sinova vprašat delfijsko proročišče, kakšno bodočnost so mu naklonih bogovi. Spremljal ju je njegov bra- tranec Lucij Junij (L. Junius), ki ga je zasmehljivo imenoval Bruta (Brutus), t. j. bebca. Ta se je namreč delal blaznega iz strahu, da ga nezaupni kralj ne bi dal umoriti. Ko sta kraljeviča opravila očetovo naročilo, sta vprašala proročišče še za svojo usodo. Proročišče jima je odgovorilo, da bo tisti naslednik na rimskem prestolu, ki bo prvi poljubil svojo mater. Ko sta zapustila svetišče, se je Brut, ki je razumel božji izrek, spodtaknil kakor po naključju ter skrivaj poljubil zemljo, skupno mater vseh smrtnikov.

Kmalu po njihovem povratku je S e k s t (S e x t u s), kraljev najstarejši sin, nesramno žalil blago Lukrecijo (L u • r e t i a), ženo svojega bratranca Tarkvinija Kola- tina (•. Co 1 latinujs). Osramočena žena je poslala po svoje sorodnike; glasno plakaje jim je pripovedovala sramoto, v katero jo je pahnil hudobni kraljevič, ter si potisnila bodalo v srce. Tedaj je pozval Junij B*rut meščane, da se osvetijo za sramoto ter napravijo konec strahovladi. Narodna skupščina je nato odpravila kraljestvo ter izgnala Tarkvinija in njegovo rodbino (510. pr. Kr.).

Toiïèo nam pripovedujejo pripovedke o dobi rimskih kraljev.

— 122 —

III. Notranji in zunanji boji mladè republike. * 1. Ureditev in obramba republike. .-•'

Nova ustava. Ko so Rimljani izgnali kraljevo rodbino, so oklicali Rim za republiko. Na čelu države sta stala dva konzula, ki so ju vsako leto volili izmed patricijev. Bila sta poveljnika v vojski in najvišja sodnika, ki ju je kakor kralja spremljalo po 12 liktorjev. Vodstvo države je pa v resnici imel senat, čigar člani so bili imenovani dosmrtno. Senatorji so postali večinoma le patriciji, ki so odslej določevali usodo države. Sicer je imela narodna skupščina, h kateri so imeli vstop vsi svobodni držav- . ljani, pravico voliti uradnike ter sprejemati nove zakone; toda tudi tu so imeli premoč bogati patriciji. Glasovalo se je namreč po stotnijah (centurijah), v katere so bili državljani tako raz- deljeni, da so premožni patriciji imeli več kot polovico glasov. V nevarnih časih je izročil senat najvišjo oblast enemu samemu , vladarju ali diktatorju, ki pa ni smel dalje vladati kakor šest mesecev.

Prva konzula. Prva konzula sta bila Lucij Junij Brut in Tarkvinij Kolatin, ki ju je narod izvolil iz hvaležnosti, da ¿ta rešila državo kraljevega jarma. Toda mladi republiki so pretile takoj iz početka velike nevarnosti, ker je izgnani Tarkvinij skušal zopet zasesti izgubljeni kraljevski prestol. Imel je v Rimu še dosti pristašev, zlasti mladih plemičev, ki so osnovali na njegovo prigovarjanje zaroto. Toda nakano so ¡razkrili in obsodili izdajalce, med katerimi sta bila celo dva sina vrlega Bruta, na smrt, Ko je Tarkvinij Kolatin prosil svojega tovariša, naj prizanese sinovoma, ga je ta zavrnil: »Kot oče bi ju pomilostil, kot konzul ju ne smem.« Tako je premagala v Brutu ljubezen do domovine vse vezi krvnega sorodstva.

Vojna s Pprzeno. Navzlic svojim neuspehom ni obupal Tar- kvinij. Posrečilo se mu je pridobiti za zaveznika mogočnega etruščanskega kralja Porzeno (Porsenna), gospoda mesta K luz i j a. Porzena je zbral veliko vojsko ter jo prignal pred Rim. Zasedel je Janikulski grič ter prepodil Rimljane preko Tibère v mesto. Tedaj se je pred mostom postavil v bran Ho racij Koklit (Hojratius Cocles) ter odbijal etru- ščanske'napade, dokler niso razrušili za njim Rimljani mosta. Nato je skočil drzni junak v reko ter priplaval srečno k svojim,

-I23 - I čeprav so streljali Etruščani z ostrimi puščicami za njim. Sedaj je Porzena obkolil mesto od vseh strani, da bi ga prisilil z izstradanjem k predaji. Ko je prikipcla sila do-vrhunca, se je

"ponudil drzni rimski mladenič Muc i j (M u • i u s), da umori kralja tèi' tako otme domovino. Vtihotapil se je v sovražnikov tabor ter sé splazil nepoznan v Porzenov šator, kjer je zagledal krasno oblečenega moža, ki je baš izplačeval vojake. Trdno uverjen, da je to kralj, je zgrabil za meč ter ga prebodel. Toda umoril je mesto kralja kraljevega pisarja. Ko je hotel predreti skozi prestrašeno kraljevo spremstvo in uteči, so ga zajeli in privedli pred Porzeno. Drzni mladenič je kralja, ki mu je pretil s strašnimi kaznimi, če ne izda svojih sokrivcev, neustrašeno zavrnil: »Ime mi je Mucij. Imel sem nameri usmrtiti sovražnika svoje domovine. Ker sem se pa zmotil v osebi, ti hočem priznati, da se je tristo rimskih mladeničev zarotilo zoper tvoje življenje, ki pridejo po vrsti za menoj, dokler ne izvrše svojega naklepa.« Da bi pokazal kralju, da se ne boji nobene grožnje, je obenem vtaknil desniçp v žerjavico na žrtveniku ter jo držal toliko časa v njej, da je zgorela. Prestrašeni kralj je zaklical: »Brez kazni

• te odpuščam; kajti ravnal si sovražneje s seboj kakor z menoj. Želel bi, da bi se taki junaki borili zame.« Nato je sam ponudil premirje Rimljanom, ki so mu izročili orožje, prepustili tretjino svoje zemlje ter dali v poroštvo sklenjenega miru najimenit- nejše mladeniče in devojke kot talce. Muciju so hvaležni rojaki nadeli častni priimek »S • e v o 1 a« (S • a e v o 1 a), t. i. levičnik.

Med talci je bila tudi pogumna devica K1 e 1 i j &\ (Cloe- 1 i a), ki nikakor ni hotela z Etruščani na tuje. Prekanila je stražnike, preplavala z nekaterimi tovarišicami Tibero ter se vrnila v Rim. Vse se je čudilo njeni srčnosti, toda senat, ki je obsojal kršitev pogodbe, jo je izročil zopet Porzeni. Ta plemenitost Rimljanov je kralja tako ganila, da je izpustil Klelijo in njene tovarišice ter se vrnil brez talcev domov.

2. Boji med patriciji in plebejci. (Stanovski boji.) (500—300 pr. Kr.)

Ljudski tribuni. Komaj se je bila ubranila mlada država prvih sovražnikov, že so izbruhnili težki notranji boji. Povzro- čila jih je upravičena nezadovoljnost plebejcev, za katere so bile vojne težko breme. Plebejci so morali od svojih zemljišč

— 124 —

plačevati visoke davke ter se v vojni sami oboroževati in pre- hranjevati. Od državnih zemljišč (ager publicus), t. j. zemlje, ki so jo vzeli Rimljani premagancem, niso imeli plebejci nikakih užitkov, patriciji pa so jih uživali za nizke davke ter si kopičili imetje. Medtem ko so obdelovali patricijem zemljišča sužnji, so zanemarjali plebejci med vojno svoja poljska in druga opravila. Če so hoteli preživiti svojo rodbino, so morali od patricijev jemati posojila ter jim plačevati visoke obresti. Kdor ni mogel plačati, temu so prodali imetje, njega samega in njegovo dru- žino pa je trdosrčni upnik zaprl ali zasužnjil. Vse prošnje plebejcev za odpravo takih neznosnih razmer niso nič pomagalo.

Nekoč je pribežal na rimski trg starček, ki je ušel iz Ječe, kamor ga je vrgel neusmiljeni upnik. Razcapan, bled in ves krvav je potožil ogorčenemu ljudstvu svojo bridko usodo ter razgalil svoje prsi, polne zaceljenih ran, ki jih je dobil v 28- bitkah. Potem je pripovedoval, kako so mu med vojno prodali in oropali imetje in kako sta ga vojna in lakota prisilili, da je jemal na posodo, dokler ga ni okrutna upnikova roka vrgla v ječo. Silno razburjenje in ogorčenje se je polastilo množice, ki je spoznala v trpinu nekdanjega zaslužnega stotnika. Nastal je ' upor, ki bi ga bili morebiti patriciji s silo zadušili, ko bi ne bili baš sosednji Volščani udrlf z vojsko v deželo. Da pridobijo plebejce za boj, so obljubili patriciji olajšati dolžniške zakone. Toda, komaj se je vojna končala, so pozabili patriciji na svoje obljube in dolžniki, ki niso mogli plačati dolgov, so se morali vrniti v ječo. Tedaj so se plebejci vnovič uprli ter se oboroženi izselili na Sveto goro, ne daleč od Rima, kjer so se

494 utaborili, da si zgrade novo mesto (1. 494.). To je bil za patricije hud udarec, kajti uresničenje tega načrta bi pomenilo konec rimske republike. V tej stiski so poslali kot posredovalca patricijem in plebejcem enako priljubljenega Menenija Agripo (M en en i us Agrippa), ki se je s plebejci poravnal ter jih pregovoril, da so se vrnili v Rim.

Kakor nam pripoveduje rimski zgodovinar L i v i j (L i - V i u s), jim je posedal brez mnogih uvodnih besed to-le priliko: »Ko so imeli udje človeškega telesa še vsak svojo voljo in svoj jezik, so se uprli želodcu, češ da ničesar ne dela, temveč samo uživa. Zmenili so se, da roke ne bodo več nosile hrane v usta, usta nič več sprejemala jedi in zobje nič več grizli. Kmalu se je

— 125 —

začel želodec krčiti in slabeti, a tudi ostali udje so onemogli. Tedaj so udje uvideli, da dobivajo vso moč od želodca, ter so mu začeli zopet služiti.« Plebejci so razumeli pomen te priliko ter poslušali pomirljive predloge Menenija Agripe, toda spravili so se s patriciji šele tedaj, ko so jim ti zagotovili znatne olajšavo dolžniških zakonov ter jim dovolili, da volijo odslej izmed sebe vsako leto dva ljudska tribuna. Njih število se je polagoma pomnožilo na deset; bili so nedotakljivi in neodvisni od konzulov. Sklicevali ô plebejce k posebnim narodnim skup- ščinam (comitia tributa) ter bili dolžni jih braniti zoper patricije, če bi ti posegali v njih pravice. Smeli so celo s svojim ugovorom (veto) ovreči sklepe senata ali odredbe konzulov, če so bile zoper korist plebejcev. Ni čuda, da so bili patriciji s temi privolitvami, ki so jih morali priznati, zelo nezadovoljni. Ker so jim bili ljudski tribuni trn v očeh, so komaj čakali ugodne prilike, da dovoljene pravice zopet iztrgajo plebejcem.

G. Marcij Koriolan. Sovraštvo, ki so ga patriciji gojili do plebejcev, nam najbolj označuje pripovedka o G. Marcij u Koriolanu (G. Marcius Coriolanus). V Rimu je izbruhnila lakota. Ko so iz Sicilije priplule žitne ladje, je predlagal v senatu hrabri, toda prevzetni patricij G. Marcij, ki so mu po junaškem zavzetju volščanskega mesta K o r i o 1 i \C o ri o li) nadeli častni priimek Kori4olan (Coriola- n u s), naj se žito prepusti ubožnim plebejcem le pod pogojem, da se odpravi tribunska oblast. Razkačeni plebejci bi ga bili ubili, ko bi ga ne bili branili tribuni sami, ki so ga zatožili narodni skupščini. Toda ošabni patricij je pobegnil iz Rima k Volščanom, najhujšim rimskim sovražnikom, ter jih naščuval proti svojemu rodnemu mestu. Na čelu velike volščanske vojske je pridrl pred Rim ter grozno opustošil njegovo okolico. Zaman so prosili Rimljani miru; celo najvišji duhovniki, ki so prišli praznično oblečeni v volščanski tabor, niso mogli potolažiti razsrjcnega rojaka. Slednjič so se napotili njegova mati, žena in ostalo sorodstvo v tabor, kjer so na kolenih s solznimi očmi prosili in rotili trdosrčnega zmagovalca, naj prizanese Rimu. Materine solze so omočile njegovo trdo srce. Ginjen je vzdignil žalujočo mater, rekoč: »Mati, Rim si rešila, toda sina si izgubila!« Nato je zapovedal vojski, da se umakne; ukanjeni Vol- ačani pa so ga ubili.

— 126 —

Postave na dvanajsterih tablicah. Navzlic zaščiti, ki so jo uživali plebejci po svojih tribunih, se jim še vedno ni odpomoglo v gospodarskem oziru. Kmalu so izbruhnili zopet stari prepiri med obema strankama. Takrat Rimljani še niso imeli pisanih zakonov, patriciji pa, ki so sami izvrševali sodno oblast, so samovoljno in pristransko razsojevali prepire in tožbe na škodo

v plebejcem. Zato so zahtevali ljudski tribuni, naj se napišejo postave. Deset let so se upirali patriciji upravičeni zahtevi, dokler se niso slednjič vdali pritisku. Poslali so nekaj zvedenih mož v Atene, kjer je tedaj vladal slavni Periklej, da prouče tamoínje državne zakone in uredbe. Ko so se vrnili, so izvolili

451 Rimljani za 1. 451. iz patricijev in plebejcev sestavljen odsek deseterih mož (decemviri) z neomejeno oblastjo tév jim naročili, da napišejo postave. Decemviri prvega leta so sesta- vili zakone ter jih dali vrezati na deset medenih tabel, ki so jih potem razstavili javno na trgu. Vse je bilo zadovoljno z njimi. Ker še niso bile vse postave zapisane, so izvolili za naslednje leto zopet decemvire, ki so pridejali še'dvoje tablic zakonov, da jih je bilo skupaj dvanajst. Tako so nastale postave na dvanajsterih tablicah, ki so podlaga znamenitemu rimskemu pravu.

Decemviri drugega leta se baje niso hoteli odpovedati svoji veliki oblasti, temveč so samovoljno vladali dalje. Vladohlepni Apij Klavdij (Appius Claudius), eden izmed decem- virov, je hotel porabiti svojo oblast v to, da bi zatiral ljudstvo. Ko je hotel izročiti plemenito, Virginijo, hčer odličnega plebejskega voditelja, kot sužnjo enemu svojih podložnikov, jo je oče vpričo naroda rajši umoril, kakor da bi jo zadela ta sra- mota, i Tedaj so se vzdignili plebejci ter se vnovič izselili na Sveto goro. Vrnili so se šele, ko so odstopili decemviri ter so se zopet uveljavile prejšnje razmere.

Izenačenje pravic obeh stanov. Po odpravi decemvirata niso prenehali boji v Rimu, kajti ljudski tribuni so napeli vse svoje moči, da dosežejo popolno enakopravnost plebejcev s patriciji. Zaman so skušali patriciji preprečiti izenačenje stanov s tem, da so zahtevali zase vedno novih uradnikov,4ki so smeli biti le patriciji. Predvsem so dosegli tribuni, da so bile ženitve

366 med patriciji in plebejci veljavne. Leta.366. so morali patriciji po hudih bojih sprejeti predloge, ki sta jih stavila ljudska tribuna C. Li čini j Stolon (C. Licinius Stolo) in L.

— 127 —

Sekstij Lateran (L. Sextius Lateranus). Plebejci so dosegli znatne gospodarske olajšave. Del dolgov na zem- ljiščih se je izbrisal, patriciji pa so morali tudi plebejcem do- voliti užitek od državnih zemljišč. Najvažnejše določilo nove postave pa je bilo, da se mora voliti odslej vedno en konzul izmed plebejcev. Nedolgo potem se je odprla plebejcem pot do vseh državnih služb. Postavljali so jih za pretorje ali sodnike m cenzorje. Ti so cenili premoženje državljanov v svrho uvr- Sčenja v centurije, po katerih so glasovali. Določali so, kdo naj pride v senat, upravljali državno imetje, vodili javne stavbe (svetišča, ceste in mostove) ter nadzirali nravnost državljanov. Število uradnikov, ki je bilo prvotno zelo majhno, se je z raz- širjanjem države vedno bolj množilo. Vse uradnike, izvzemši cenzorje, so volili samo za eno leto. Opravljali so svojo službo brezplačno, zato so se' le premožnejši državljani potegovali za državne službe. Okoli leta 300. je bilo izenačenje pravic obeh stanov končano. Skoro dvesto let so se borili plebejci za enakopravnost s patriciji; mnogo krvi je preteklo v bojih za te pravice, marsikateri tribun in prijatelj ljudstva je izkrvavel za blaginjo domovine, pa tudi na zunaj je doletela nesložne Rim- ljane marsikaka nezgoda. Sedaj pa, ko sta se povrnila v državo notranji mir in sloga in so bile zagotovljene pravice naroda, se je dvignila moč rimske republike. Rimljani so nastopili junaško pot, na kateri so si osvojili Italijo ter slednjič svetovno gospodstvo.

3. Vojne za časa stanovskih bojev. Tudi za časa bojev med patriciji in plebejci so se morali

Rimljani bojevati s sosednjimi narodi. Junak vojen z Ekvijci je L. Kvinkcij Cincinat (L. Quinctius Cincin- na t ú s), vzor Rimljana iz prvih časov republike. Ko so udrli Ekvijci v rimsko ozemlje ter premagali rimsko vojsko, ki se jim je ustavila, so imenovali preplašeni Rimljani Cincinata za diktatorja. Ko so mu odposlanci prinesli obvestilo o njegovem imenovanju, je bil ravno na polju, kjer je ves umazan in pra- šen oral; kajti tedaj je bilo poljedelstvo za svobodnega držav- ljana najbolj spoštovano opravilo. Brez odloga je prevzel Cin- cinat častno, toda težko in odgovorno nalogo. Ko je premagal sovražnike, je odložil čast diktatorja ter se vrnil zopet kot preprost kmet na svoje posestvo.

— 128 —

M. Furij Kamil. Nevaren tekmec rimski državi so bile Veji, najmočnejše mesto južne Etrurije. Vejenci in Rimljani so se krvavo boj evali _že_ za časa kraljev. Ko so pritiskali Galci od severa na Etruščane, so porabili to priliko Rimljani, udarili z močno vojsko na Vejence ter oklenili njih mesto od vseh strani. Toda močno utrjeno in "na skalnati višini sezidano mesto se je upiralo deset let. Slednjič so imenovali Rimljani M. Furija Kamila (M. F'urius Camillus) za diktatorja. Ta je zavzel mesto po zvijači. Dal je izkopati od rimskega tabora do srede oble- ganega mesta podzemeljski hodnik. Ko so Rimljani naskakovali od vseh strani mestno obzidje, je udri Kamil s četo vojakov iz podzemeljskega hodnika v mesto in odprl vrata ostalim Rimljanom, ki so zavzeli nato mesto v strašnem'[pouličnem boju. Rimska vojska se je vrnila z velikanskim plenom v Rim, kjer so priredili meščani Kamilu sijajen triurni. V po- zlačenem vozu, v katerega so bili vpreženi štirje belci, se je peljal Kamil na Kapitolij, da se zalivali bogovom za zmago. S tem ošabnim obnašanjem pa je izgubil naklonjenost preprostega rimskega naroda. Obdolžili so ga, da si je pridržal del bogatega vojnega plena. Ker je vedel, da bo obsojen, je užaljen vsled nehvaležnosti svojih sodržavljanov šel rajši prostovoljno v prognanstvo, proseč in roteč pred odhodom bogove, naj kmalu pošljejo Rimljanom novih nesreč, da bodo obžalovali, kako grdo so ravnali s svojim največjim dobrotnikom.

Naval Galcev ali Keltov. Kmalu nato je Rimljane doletela huda nesreča, ki bi bila skoro uničila mlado republiko. Proti koncu petega stoletja so prišli Galci ali Kelti iz današnje Fran- coske preko Alp v Padovo nižino, odkoder so izpodrinili Etru- ščane. Po poročilih starih pisateljev so bili visoke rasti, divjega pogleda, zmršenih las in dolgih brk. Boj so ljubili nad vse; zlasti so se radi dvobojevali, toda manjkalo jim je reda in vztrajnosti. Kamor so prišli, so pustošili polja in vasi ter morili

387 prebivalce. L. 387. so pridrli preko Apeninov do etruščanskega mesta Kluzija ter ga začeli oblegati. Etruščani so prestrašeni prosili Rimljane pomoči. Toda ti so jim poslali samo tri poslance, ki so ponosno vprašali Brena (Brennus),* vojnega kralja Galcev, s kako pravico napada zemljo svobodnega na-

* Beseda Bren,-ki znači imo ali naslov galskega poveljnika, doslej še ni dovolj pojasnjena.

— 129 —

roda,/Ko jim je Bren ošabno odgovoril, da nosijo Galci to pravico na osteh nabrušeiiih mečev, so se pridružili poslanci, kršeč mednarodno pravo, bojevalcem ter ubili nekega galskega četo- vodjo. Ko so odklonili Rimljani izročitev poslancev, je raz- ljučeni Bren opustil obleganje Kluzija ter udaril s svojo vojsko' naravnost proti Rimu. Ob rečici Aliji (A 11 i a), 4000 korakov pred mestom, je zadel na rimsko vojsko ter jo v ljutem boju popolnoma porazil; le majhen del vojske se je rešil v Veje. Nato so pri drli Galci v zapuščeni Rim. Le na Velikem trgu je mirno sedelo v službeni obleki 80 sivolasih senatorjev, ki so sklenili rajši umreti kakor preživeti nesrečo svoje domovine. Galci so jih smatrali za kipe bogov; toda ko je vojak iz radovednosti potegnil enega izmed senatorjev za brado, ga je ta udaril s svojo slonokoščeno palico. Nato so planili Galci nanje, jih pobili, poplenili mesto in ga zažgali. Le Kapitol, kamor se je pod vodstvom M. M a n 1 i j a (M. M a n 1 i u s) umaknil del pobite vojske, se je še ustavljal sovražniku. Nekoč ponoči je zapazil galski četovodja, kako je skrivaj splezal rimski vojak po strmih skalah na grad. Prihodnjo noč je skušal Galec z nekaterimi drznimi tovariši po isti poti splezati na grajsko obzidje ter iznenada napasti posadko. Že je stopil prvi Galce na obzidje; vse je spalo, nikjer ni bilo stražarja in noben pes ni zalajal. Kar zagagajo v Junoninem svetišču goske in zbude M. Manlija, ki plane pogumno nad Galca ter ga trešči s tako silo raz obzidje, da je podrl za seboj svoje tovariše ter jih pahnil v globino. Tako je bil rešen Kapitol, M. Manliju pa so nadeli Rimljani častni priimek Kapitolin (Capito- li n u s).

Šele po sedemmesečnem obleganju so Rimljani _vsled_ pomanjkanja živeža sklenili pod težkimi pogoji mir. Plačati so morali Galcem tisoč funtov zlata. Ko so ga tehtali na mestnem trgu, so se Rimljani pritoževali, češ, da imajo Galci napačne uteži. Tedaj je vrgel Bren, ves razljučen, svoj težki meč na uteži ter zagrozil Rimljanom: »Gorjo premaganim!« (Vae vietis!) V tem hipu je baje prihitel Rimljanom na pomoč Kamil, ki je zbral v Vejih razkropljene čete; stresel je zlato iz tehtnice ter zaklical: »Rimljani plačajo z železom, ne z zlatom.« Nato se je vnela krvava bitka, v kateri so Rimljani Galce porazili in jih zapodili v beg. Po odhodu sovražnika se j"e obubožano

J. Bučar: Zgodovina. 9

— 130 —

ljudstvo hotelo izseliti iz Rima, ki je bil pusto pogorišče, v dobro ohranjene Veje. Toda Kamil je pregovoril rojake, da so ostali na mestu stare slave ter sezidali v hitrici in za silo novo mesto. Zaradi te zasluge so ga slavili kot drugega ustanovitelja Rima.

M. Manlij Kapitolin je žalostno sklenil življenje. Ker se je zavzemal za obubožane plebejce in ni hotel pripustiti, da bi koga zaradi dolgov zasužnjili, so ga obdolžili patriciji, da hrepeni po samovladi. Obsodili so ga na smrt ter ga vrgli s »Tarpejske skale«. Rimljani so odslej dejali: »Od Rapitola do Tarpejske skale je le malo korakov.«

T. Manli] Torkvat. Okoli 1. 340. pr. Kr. so se zapletli Rim- ljani v težke boje z Latinci, svojimi dosedanjimi zavezniki; v teh bojih so morali napeti vse svoje moči, ker je bilo treba stroge discipline in največje požrtvovalnosti, da so izvojevali zmago. Latinci nikakor niso bili zadovoljni, da so se morali kot rimski zavezniki brez vsakega dobička udeleževati vseh vojen, ter so zahtevali enakopravnost z Rimljani. Ker ni hotel rimski senat ugoditi njihovi zahtevi, se je vnela vojna. Po- veljnik rimske vojske je bil konzul T. Manlij, potomec onega Manlij a, ki je bil rešil Kapitol Galcev. Že kot mladenič si je pridobil častno ime Torkvat (Torquatus), ker je v galskih bojih nekoč v dvoboju prebodel galskega orjaka in mu snel z vrata zlato verižico, ki jo je odslej v spomin svoje zmage sam nosil.

Ko sta se vojski utaborili pod Vezuvom, je T. Manlij prepovedal svojim vojakom pod smrtno kaznijo vsak dvoboj s sovražnikom, ako sam v to ne privoli. Ko je njegov sin nekoč odšel na poizvedbo, je naletel na poveljnika latinske konjice, ki je mladega Manlija zasmehoval ter ga pozval na dvoboj. Razžaljive besede so rimskega junaka tako razljutile, da se je vkljub očetovi prepovedi spoprijel s sovražnikom ter ga v dvoboju ubil. Nato mu je vzel vojaško opravo ter se ponosno vrnil v tabor. Vsa vojska se je veselila zmage ter prosila očeta, naj odpusti sinu kazen. Toda neizprosni Manlij je obsodil svojega sina, ki se ni pokoril vojaškemu redu, na smrt ter ga dal obglaviti vpričo vojske in s tem Rimljanom pokazal, da je v vojni disciplina vse.

— 131 —

Nato je gnal Manlij svoje čete proti Latincem. Enemu krilu vojske je zapovedoval sam, drugemu pa njegov tovariš konzul P. Deci j Mus (Publius Decius Mus). Že je omaho- vala prva bojna vrsta. Tedaj je posvetil svečenik P. Decija Musa podzemeljskim bogovom, da bi naklonili zmago rimskemu orožju. Nato je zasedel konzul iskrega konja ter planil v naj- večji bojni metež, kjer je padel junaške smrti. Da maščujejo smrt svojega poveljnika, so planili Rimljani s podvojeno močjo na Latinee, ki se niso mogli več ustavljati silnemu pritisku. Spustili so se v divji beg ter morali odslej priznavati rimsko nadoblast.

Ne dolgo potem • so se Rimljani sprli s Samničani, krepkim pastirskim narodom v pusti, gorati deželi južnega Apenina Samnija (Samnium). Često so pridrle sammV čanske čete v rodovitno Kampansko nižino ter plenile po grških mestih. Tedaj so se obrnili bogati Kapuanci, ki so se vsled blaginje že tako pomehkužili, da se niso mogli več sami braniti, do Rimljanov za pomoč. Ti so radi prevzeli varstvo ter takoj mislili na to, kako bi si osvojili Kampanijo. S tem so se zapletli v krvave boje s Samničani. Ti so si pridobili za zaveznike vse italske narode, ki še niso bili pod rimsko oblastjo.

Samničane je vodil zelo spreten poveljnik Gavij P o n - c i j (G a v i u s Pontius), ki je zajel nekoč rimsko vojsko v soteskah pri mestu Kavdiju (Caudium) ter jo prisilil, da mu je morala izročiti vse orožje in odkorakati pod jarmom. Toda rimski senat je, ogorčen vsled te sramote, zavrgel mir ter nadaljeval vojno. S strogo vojaško disciplino in občudovanja vredno požrtvovalnostjo so Rimljani vojno srečno dokončali ter tako podjarmili vso Srednjo Italijo.

V zavojevanih deželah so zgradili Rimljani premnoge trdnjave, takozvane_ vojaške kolonije, kjer so se morali naseliti rimski državljani. Trdne vojaške ceste so vezale kolonije z glavnim mestom. Med temi je bila najimenitnejša »V i a Appi a«,« ki je vodila iz Rima naravnost proti jugu v Kam- panijo. Ta cesta se je ohranila, kakor mnogo drugih, do današnjega dne. Podjarmljeni narodi so se polagoma privadili rimskemu gospodstvu ter sprejeli naposled tudi jezik zmagovalcev.

9*

— 132 —

IV. Vojna s Tarentom in Pirom, kraljem epirskim. Po osvojitvi Srednje Italije so čakali Rimljani sanio na

ugodno priliko, da razširijo svojo oblast tudi črez Južno Italijo. Že deset let po zadnji vojni s Samničani so se zapletli v težko vojno s Tarentom, ki je bilo tedaj najbogatejše mesto Južne Italije. Sovraštvo in obenem strah sta navdajala meščane, ko so videli, da si osvajajo Rimljani na obali mesto za mestom. Ko se je nekoč rimsko brodovje, iščoč zavetja pred viharjem, usidralo v tarentskem pristanišču, so razljučeni meščani razbili nekaj ladij ter pomorili posadko, češ, da so Rimljani kršili staro pogodbo, po kateri niso smele rim,ske ladje dalje kakor do Lacinijskega rtiča. Rimljani so zahtevali zadoščenje, toda Tarenčani so se nesramno rogali poslancem ter celo ometali z blatom togo njih voditelja. Užaljeni Rimljan jim je zagrozil: »Le smejajte sol Kmalu se bodetejokali in z lastno krvjo oprali madež z moje toge.« Rimljani so nato napovedali vojno Taren- čanom; toda pomehkuženi trgovski narod, ki je bil preslaboten, da bi se mogel meriti z njimi, je prosil pomoči Pira (Pyr- r h u s), kralja epirskega. Pir se je kot sorodnik macedonskc kraljeve rodovine že kot mladenič udeležil bojev diadohov ter se odlikoval po svoji hrabrosti in drznosti. S svojo ljubeznivostjo je pridobil vsakega, ki je prišel z njim v dotiko. Njegovemu visoko stremečemu duhu je bilo epirsko kraljestvo premajhno; zato se je rad odzval povabilu Tarenčanov, hoteč ob tej priliki ustanoviti na obali Jadranskega in Jonskega morja veliko grško državo. Dasi je bil izvrsten poveljnik, vendar ni mogel uresničiti svojih načrtov, ker ni računal s hrabrostjo in z voja- ško spretnostjo svojih nasprotnikov. Prišel je v Italijo 1. 280. z dobro izvežbano vojsko, ki je štela 25.000 vojakov in 25 slonov. Pri prvem spopadu pri H e r a k 1 e j i (H e • • • 1 e a) so pač podlegli Rimljani grški falangi, ker je Pir pognal v njih vrste slone, ki so na hrbtih nosili stolpe, polne vojakov. Rim- ljani so se po ljutem boju spustili v beg, toda njih hrabrost je najbolje označil Pir sam, ki je po bitki baje vzkliknil: »S ta- kimi vojaki, kakor so Rimljani, si upam osvojiti svet!« Zato je hotel izkoristiti vtis zmage, da bi končal pod častnimi pogoji vojno, ter je poslal svojega prijatelja Cineja (Cineas) kot poslanca v Rim, da ponudi senatu ugoden mir. Senatorji so že

— 133 —

omahovali ter bi bili skoro sprejeli Pirove ponudbe; tedaj je vstal slepi Apij Klavdij (Appius Claudius), ki se je dal navzlic svoji starosti v nosilnici prinesti k tej velevažni seji ter je, ves ogorčen, vzkliknil: »Doslej sem obžaloval izgubo svojega vida; sedaj pa želim, da tudi oglušim, ne bom vsaj čul za Rim tolikanj sramotnih nasvetovl« Iznova osrčeni senatorji so nato odgovorili Cineju, da se ne pogajajo s Pirom, dokler bo stal na italski zemlji. Ko je Cinej sporočil svojemu kralju odgovoj» Rimljanov, je baje rekel, da se mu je zdel rimski senat kot zbornica samih kraljev. Preden so Rimljani nadaljevali vojno, so poslali enega svojih najboljših poveljnikov, blagega Fabricija (Fabricius), na čelu poslancev k Piru, da se pogodi z njim radi odkupa ujetnikov. Fabricij je navzlic temu, da je že opravljal najvišje službe v državi, ostal preprost držav- ljan ter je sam obdeloval svoje polje. Da ga pridobi za mir, mu je ponujal Pir bogata darila, toda poštenjak se ni dal podkupiti, češ, da mu njegova mala kmetija popolnoma zadostuje za življenje. Nato je skušal kralj Fabricija s strahom ukloniti ter pridobiti za svoje nakane. Ko sta se drugi dan razgovarjala v šatoru, se je nenadoma odgrnilo zagrinjalo in velik slon je iztezal svoj rilec črez Fabricijevo glavo. Toda ta je ostal miren, čeprav nikdar Še ni videl take živali, ter je smehljaje dejal kralju: »Kakor me včeraj ni omamilo tvoje zlato, tako me danes tudi tvoj slon ne more preplašiti.« Pir se ni mogel dovolj načuditi poštenemu Rimljanu ter je dovolil ujetnikom, da se udeleže velike svečanosti, ki so jo tedaj obhajali Rimljani v glavnem mestu. Po končani slavnosti so se vsi, zvesti dani besedi, zopet vrnili v Pirov tabor.

Naslednje leto je Pir vnovič premagal Rimljane v bitki pri Avskulu (Ausculum) v Apuliji, toda izgubil je sam toliko vojakov, da je vzkliknil: »še ena taka zmaga, in izgubljen sem!« Ne dolgo potem je Pirov osebni zdravnik pisal Fabriciju, da za dobro plačilo zavda svojemu kralju. Pošteni Fabricij je ves ogorčen prebral ponudbo ter izročil pismo Piru, ki je poln občudovanja do tega plemenitega moža vzkliknil: »Prej bo solnce zgrešilo svoj tir nego Fabricij pot poštenosti.« V znak hvaležnosti je nato izpustil vse vojne ujetnike brez odkupnine, nakar je vrnil ponosni senat Piru enako število ujetnikov.

— 134 —

Ker se Piru ni posrečilo doseči v Italiji zaželjenih uspehov, je komaj čakal prilike, da častno zapusti Italijo. Rad se je torej odzval povabilu Sirakužanov, ki so ga poklicali na pomoč zoper Kartažane. Toda tudi tu ni dosegel trajnih uspehov. Vrnil se je zopet v Italijo, kamor so ga poklicali Tarenčani, ogroženi od Rimljanov. Ti so medtem, ko se je Pir mudil v Siciliji, osvojili velik del Južne Italije in v teh bojih ojeklenili svoje čete. Zato bi se bil Pir rad izognil boja, toda Tarenčani so silili k odlo- čitvi. V bitki pri Maleventu (Maleventu m), ki se je odslej zval Benevent (Beneventum), so ga Rimljani popolnoma premagali. Zanašal se je tudi to pot na slone, toda Rimljani, ki se sedaj niso bali ne falange, ne slonov, so streljali nanje z gorečimi osmolenimi puščicami. Besne živali so zdirjale nazaj ter povzročile splošno zmedo v Pirovi vojski. Pir, ki je moral prepustiti Rimljanom celo svoj tabor, je urno osta- vu Italijo ter se vrnil v svojo domovino, kjer je nadaljeval svoje pustolovsko življenje. Osvojil si je velik del Macedonije ter skušal razširiti svoje gospodstvo do Peloponeza. Padel je v nekem boju v mestu Argih, baje zadet od opeke, ki jo je vrgla neka žena s podstrešja. Tako neslavne smrti je umrl mož, ki se je črez trideset let bojeval kot kralj ali poveljnik najemnikov in ki zasluži, da ga prištevamo najimenitnejšim junakom starega veka.

Kmalu po Pirovem odhodu se je moral vdati Rimljanom Tarent, nakar so tudi ostala grška mesta Dolenje Italije pri- znala rimsko nadoblast. Apeninski polotok do Padove nižine jo bil šcdaj v oblasti Rimljanov.

Í : • V. Rimska vojska v dobi republike.

tj v /•'' ¡I ,, ^ y-Rimska vojska je bila izvrstno urejena. V nasprotju z gosto \\$',,J <$kï$rijeno grško falango so se borili. Rimljani v manjših od- ^^¿aetkih. Vojska je bila razdeljena na legije '(prim, naš polk!),

ki so štele prvotno po 4¿00, pozneje pa po 6000 pešcev, oboro- ženih s sulicami, metalnimi kopji in meči. Vsaka legija je imela za bojni znak srebrnega orla na drogu, kakor ima pri nas skorp vsak polk svojo zastavo. K 6000 pešcem se je pri- družilo skoro enako število lahko oboroženih zaveznikov in konjica, ki je ščitila pešce na obeh krilili. Popolna legija je

— 135 —

sestajala iz desetih kohort, katerih vsaka je štela po šest cen- turij. Vojski so navadno zapovedovali konzuli, katerih podpo- veljniki so se imenovali legati. Stroga disciplina v vojski je veljala Rimljanom vse. Nepokorneža so bičali ali celo umorili. Če so skušale pobegniti iz bitke cele kohorte ali legije, so vsakega desetega moža s smrtjo kaznovali. Vojskovodjo, ki je izvojeval slavno zmago, so oklicali vojaki za imperatorja (poveljnika), ki je ta naslov tudi obdržal. Imperator se je navadno potegoval za slavnostni sprevod ali triurni v Rimu. Če so mu ga dovolili, se je pripeljal v slovesnem sprevodu z bogatim plenom in ujetniki v glavno mesto. . Na Martovem polju sta ga sprejela in pozdravila senat in uradništvo. Od tu so se vila v nepopisnem navdušenju in pijanem zmagoslavju kz-dela vojsk v gromkem triumfu po slavnostno okrašenih cestah in ulicah na Kapitol do, Jupitrovega svetišča. Sredi sprevoda se je peljal triumfator, stoječ na visokem odprtem vozu, v katerega so bili vpreženi štirje iskri belci. Ovenčan na glavi z lovor- jem, je držal v levici slonokoščeno žezlo, v desnici pa lovor- jevo ali palmovo vejico, »io triumphe!« (Hoj! Slava!) je kričalo vsako grlo; suženj pa, ki je stal za triumfator jem, držeč nad njim zlato krono, je odgovarjal: »Ozri se ter ne pozabi, da si človek!« Ko je dospel sprevod na Kapitol pred Jupitrovo sve- tišče, je položil triumfator vejico bogu' v naročje ter opravil zahvalno slavnostno daritev. Ujetnike pa so pahnili v ječo ter jih podavili. Bogate pojedine, razdelitev daril med vojake ter svečane igre so zaključile veličastno slavje. Kakor je dosegel po mnenju Grkov zmagovalec pri olimpijskih igrah višek člo- veške sreče, tako so smatrali tudi Rimljani triurni za najvišjo čast, ki jo more človek doseči. Vsled izvrstne ureditve rimske vojske, v kateri so se borili državljani s ponosom za moč in procvit svoje domovine, so postali Rimljani najslavnejši in naj- hrabrcjši vojaki starega veka./

VI. Bo] za prevlado v Sredozemskem morja. 1. Prva pnnska vojna (26i—241 pr. Kr.).

Rim in Kaitagina. Najmogočnejša feničanska naselbina je bila Kartagina, na severni afriški obali nasproti Siciliji. Kar- tažani ali Punci so bili izvrstni trgovci in mornarji; podjarmili

«:%?&;> ¡č: »

_ 136 — I

so vso obalo severne Afrike od Cirenaike (Cyrenaica) do Gibral- tarja, južno Hispanijo ter ustanovili premnogo naselbin na otokih zapadne kotline Sredozemskega morja, na katere so opirali svoje pomorsko gospodstvo. -Podjarmljene prebivalce so Karta- žani hudo tlačili ter jim nakladali visoke davke. Dohodki države so bili velikanski, zato so vzdrževali Punci poleg močnega brodovja lahko tudi vojske najemnikov, ki so brzdale divje severo- afriške rodove in ščitile punske naselbine v Hispaniji, Galiji, na Korziki, Sardiniji in Siciliji.

Na Siciliji so se Kartažani že za perzijskih vojen v Greciji bojevali z Grki, ki so imeli tu mnogo naselbin, toda bili so premagani. Boji v Siciliji tudi pozneje niso prenehali. Kartažani so osvojili slednjič v dolgotrajnih bojih zlasti s sirakuškimi tirani, ki so skušali odbijati navale Kartažanov s pomočjo najemnikov, večji del otoka. Ko so pa Rimljani zagospodovali Južni Italiji, je inoralo priti prej ali slej do vojne s Kartažani; kajti posest rodovitnega in bogatega otoka je bila za obe državi enako dragocena. Kmalu so se morale izpolniti proroške besede kralja Pira, ki jih je baje izustil pri svojem odhodu iz Sicilije: »Škoda lepega bojišča, ki ga moram prepustiti Rimljanom in Kartažanom!«

Povodi vojni. Iz sirakuške službe odslovljeni kampanski na- jemniki, ki so se ponosno imenovali Mamertince, t. j. Marto ve sinove, so se polastili mesta Mešane ter odtod ropali po okolici. Slednjič se je posrečilo sirakuškemu tiranu Hieronu (Hie- r o n) premagati jih in okleniti v Mešani. Večina Mamertincev je v tej stiski poklicala Rimljane na pomoč, ostali pa Kartažane. V Rimu so dolgo časa omahovali, slednjič so se odločili za pomoč Marmetincem, uvažujoč dejstvo, da ne smejo prepustit^

. Kartažanom važnega pristanišča, ki obvladuje morski preliv o med Italijo in Sicilijo. Toda preden so prihiteli Rimljani, so

bili že Kartažani, ki niso smeli pripustiti, da se izkrca rimska vojska v Siciliji, zasedli Mešano in zaprli Rimljanom pot v Sicilijo. Ko so se navzlic temu izkrcali Rimljani na Siciliji in

264 zasedli Mešano, je izbruhnila 1. 2G4. prva punska vojna, ki je trajala do L 241.

G. Duilij. — Prva pomorska bitka Rimljanov. Takoj v za- četku vojne se je pokazalo, da prekašajo Rimljani Kartažane na suhem; kajti medtem ko so se bojevali Kartažani z najem-

— 137 —

niki, so imeli Rimljani močno in dobro izvežbano domačo vojsko. Rimljani so v kratkem času uklonili skoro vso Sicilijo; tudi Hieron se jim je pridružil ter ostal odslej njihov zvest zaveznik do smrti. Toda uverili so se, da brez vojnih ladij ni mogoče doseči trajnega uspeha na Siciliji. Zato so si stesali po vzorcu kartažanske ladje, ki jo je butnil vihar ob italsko obrežje, v dveh mesecih z nepopisnim naporom svoje prvo brodovje, ki je štelo 120 penter, t. j. peteroveslač, ki so imele vsaka po pet veslarskih klopi eno nad drugo. Obenem je izumil konzul G. D u i 1 i j (G. D u i 1 i u s) premičen most s kopiko, ki so ga spustili na sovražno ladjo, kadar se je približala. Tako so se Rimljani lahko bojevali na ladjah kakor na kopnem. S to na- pravo je G. Duilij 1. 260. pr. Kr. pri M i lah (Mylae) sijajno premagal na morju gospodujoče Kartažane; bila je to prva bitka in zmaga Rimljanov na morju.

M. Atilij Regul. Ker tudi nadaljnji boji na Siciliji niso prinesli odločitve, so sklenili Rimljani, da napadejo svoje nasprotnike v Afriki sami. Drzni konzul Mark Atilij Regul (M. Attilius Regulu s) se je izkrcal pred vrati Kartagine, ki je bila zgrajena na dolgem polotoku ter obdana z varnimi pri- stanišči. Prestrašeni Kartažani so prosili za mir, toda Regul jim je stavil previsoke zahteve. A kmalu se je obrnila vojna sreča od Rimljanov, V silni stiski so oborožili Kartažani novo vojsko najemnikov, ki ji je poveljeval iz Sparte poklicani na-

! jemniški poveljnik Ksantip (Xanthippus). Ta jo pobil 1 Rimljane pri kraju T u n e s ne daleč od Kartagine ter ujel Re- ! gula; kmalu nato pa je silen vihar uničil rimsko brodovje, ki j je hotelo rešiti ostanke pobite vojske. Vendar Rimljani niso , obupali. Zgradili so novo brodovje, poslali nove čete in spravili j Kartažane v tako stisko, da so morali prositi za mir.

Med odposlanci, ki so jih Kartažani odpravili v Rim, je bil ¡ tudi Regul. Moral je obljubiti, da se povrne v ujetništvo, če J ne bi njegovi rojaki sprejeli mirovnih pogojev. Mesto da bi delal za mir, je Regul odločno svetoval Rimljanom, naj nada- ¡ ljujejo vojno, češ, da so moči Kartažanov že popolnoma izčr-j pane. In res je senat zavrgel kartažanske mirovne pogoje;;

j Regul pa se je, zvest dani besedi, vrnil v Kartagino, kjer so ga' ¡baje razjarjeni Kartažani mučili do smrti. Odslej je bila zopet; Sicilija pozorišče bojev na suhem in na morju. j

Jk-

— 138 —

Odločijev. Vojna sc je nadaljevala, ne da bi prišlo do od- ločitve. Na morju so zmagali Kartažani, pa tudi na suhem so prišli Rimljani v stisko, odkar se je utaboril drzni kartažanski vojskovodja Hamilkar Barka (H amile ar Barcas) na gori Eriks (E r i x) ter odtod neprestano nadlegoval Rim- ljane in jim delal škodo. Tedaj so sklenili Rimljani, da še enkrat poizkusijo svojo srečo na morju. Ker so bile državne blagajne izčrpane, so oborožili nekateri bogati Rimljani na svoje stroSke novo brodovje, obstoječe iz 200 ladij. Z njim je konzul

241 Gaj Lutacij Katul (C. Lutatius Catulus) leta 241. uničil kartažansko brodovje pri Egatskih otokih. One« mogli Kartažani so bili prisiljeni skleniti mir. Plačali so Rim- ljanom veliko vojno odškodnino ter jim prepustili Sicilijo, ki je postala prva rimska provincija, t. j. osvojena dežela, ležeča izvun Italijo, in upravljana od rimskega namestnika.

Kmalu po sklenjenem miru so se uprli v Kartagini najem- niki, ker so jim Kartažani zadrževali mezdo. Le z največjim naporom je zadušil Hamilkar Barka iistajo, ki bi bila lahko uničila kartažansko državo. Stisko Kartažanov so porabili Rim- ljani v svojo korist; osvojili so si Sardinijo in Korziko ter ji združili v drugo rimsko provincijo. Kmalu nato so ukrotili tudi. Ilirce, katerih potomci so današnji Albanci ali Škipetari. Prebivali so v današnji južni Hrvaški, Bosni, Hercegovini, Dal- maciji, Črni gori in Albaniji ter kot gusarji prežali na ladje rimskih trgovcev. Slednjič so se zapletli Rimljani tudi v vojno z Galci v Padovi nižini ter jih upokorili. Zasedli so vso Padovo nižino, tàkò da je bila vsa Italija v njihovi oblasti.

201

218 2. Druga panska vojna (218—201).

QL Povod. Izguba Sicilije, Sardinije in Korzike je Kartažane težko zadela. Da bi se odškodovali drugod za to, kar so jim vzeli Rimljani, so poslali Kartažani spretnega Hamilkarja Barka v Hispanijo, da si osvoji to deželo, ki je imela bogate rudnike ter čvrste prebivalce, pripravne za vojsko. Posrečilo se mu je v dolgotrajnih bojih razširiti kartažansko oblast črez velik del Hispanije. Ko je padel Hamilkar v boju, je nadaljeval zavojevanje polotoka njegov zet Haz drub al, ki je ustanovil ob jugovzhodni španski obali mesto Kartageno (Carthagena = Nova K a r t a g i n a). Rastoča moč Kartažanov v Hispaniji

' i

— 139 —

je vzbudila zavist Rimljanov. Sklenili so zvezo z mestom S a - g u n t o m (S a g u n t u m) ter prisilili Hazdrubala k obljubi, da si ne bo osvojeval Hispanije onstran reke Ibera (Iberus — Ebro). Ko je Hazdrubal po osmih letih padel kot žrtev za- vratnega umora, so oklicale čete soglasno za svojega poveljnika 281etnega Hamilkarjevega sina H a n i b a 1 a (II a n n i b a 1).

Hanibala, najstarejšega »levje zalege«, kakor je Hamilkar Barka rad imenoval svoje sinove, je kot desetletnega dečka vzel njegov oče s seboj v Hispanijo. Pred odhodom mu je moral slovesno priseči pri žrtveniku, da bo sovražil in črtil Rimljane do smrti. V vojaškem taboru se je bistroumni in premeteni mladenič naučil pod vodstvom svojega očeta in svaka vojnih umetnosti ter se.že zgodaj odlikoval kot poveljnik konjice. Bil je nadvse drzen in^ podjeten poveljnik ter je v vseh ^nevarnostih ohranil mirno premišljenost. Na življenje v vojaškem taboru je bil navajen kakor malokdo; ni ga bilo napora, da bi utrudil njegovo utrjeno telò, ki je lahko prenašalo mraz in vročino, žejoîn glad. Bil je spreten jahač, izvrsten pešec, nadvse gibčen borilec in plavač. V bitki je bil vedno med prvimi, pri umikanju pa je zadnji zapustil bojišče. Oblečen je bil vedno preprosto ter ni maral nobene prednosti pred svojimi vojaki, ki so ga vsled, tega čislali in ljubili kot svojega očeta ter se brezpogojno pokorili njegovim zahtevam.

Komaj je prevzel Hanibal poveljstvo kartažanske vojske, je, ne oziraje se na ugovor Rimljanov, oklenil utrjeni Sagunt ter ga po osemmesečnem obleganju osvojil in razrušil. Nato so Rimljani poslali poslance v Kartagino, ki so zahtevali, da se jim izroči Hanibal. Ko so Kartažani zahtevo odklonili, je F a - bij (Fabius), voditelj poslancev, zganil v gube svojo togo, rekoč: »Tu v nagubani togi vam prinašam mir ali vojno; kaj hočete?« Tedaj so jezno vzkliknili Kartažani: »Daj nam, kar hočeš!« Fabij je nato razgrnil togo, rekoč: »Tu imate vojno!«

Hanibalov pohod preko Pirenejev in Alp v Italijo. Rimljani so sklenili napasti Kartažane v Hispaniji in Afriki, toda prišli so prepozno. Hanibal se je bil odločil, da se zgrabi z Rimljani v Italiji sami. Izročivši poveljstvo v Hispaniji svojemu bratu Hazdrubalu, je odrinil spomladi 1. 218. iz Nove Kartagine z iz- 218 brano vojsko, v kateri je'bilo tudi mnogo slonov,-dospel preko vzhodnih Pirenejev do dolenjega Rodana ter ga prekoračil. Po-

M

— 140 —

tem je nadaljeval svoj pohod do vznožja Alp in jih, premagavši velike težkoče, prekoračil. Neprestano se vojskujoč z gorskimi narodi, v najhujšem mrazu, glad trpeč, se je plazila vojska z največjim trudom po snežiščih in lednikih, čez skalovje in prepade, v katere se je zvalilo premnogo ljudi in živali. Po 15 dneh je dospel Hanibal, izgubivši skoro vse konje in slone, s skoro za polovico manjšo vojsko v Padovo nižino.*

Hanibal v Italiji. Rimljani so pričakovali izbruha vojne v Siciliji in Hispaniji. Zato je preteklo precej časa, preden so vojske, ki so jih odpoklicali od tam, prihitele v Padovo nižino. Toda takoj pri prvem spopadu je premagal Hanibal konzula P. Kornelija Scipijona (P. Cornelius Scipio), ki ga je pričakoval s svojo konjico ob T i • i n u , prvem velikem pritoku, ki ga dobiva Pad iz Alp. Nato je potolkel ob Tre- b i j i, desnem Padovem pritoku, istotako drugega konzula, Tiberija Sempronija (Tiberius Sempronius), ki je prihitel Scipionu •• pomoč. Galci, ki so komaj čakali prilike, da odpadejo od obsovraženih Rimljanov, so se sedaj pri- družili zmagovalcu ter s tem znatno okrepili njegovo oslabljeno vojsko.

Rimljane je poročilo o teh porazih navdalo s strahom in grozo. Urno so poslali konzula Gaja Flaminija (C. F l a - m i n i u s) z novo vojsko proti severu, da ustavi Hanibalovo prodiranje v Srednjo Italijo. Navzlic temu je udri Hanibal spomladi 1. 217. nepričakovano hitro po silno utrudljivi j>oti preko Apeninov v poplavljeno Arnovo dolino v Etruriji. Razne bolezni so pomorile v kužnem, mrzličastem zraku na tisoče vojakov in konj. Hanibal je jezdil na edinem slonu, ki mu je še ostal; vsled vnetja je izgubil eno oko. Drzno in nepremišljeno, hlepeč po hitri zmagi, mu je sledil Flaminij v ravnico ob Tra- zimenskem jezeru ter pri tem vsled goste megle ni zapazil, da je sovražnik zasedel vse višine krog jezera. Zdajci je zaprla konjica Rimljanom pot, oki vseh strani pa so z višin planili sovražniki na preplašeno vojsko. Rimljani so bili popolnoma poraženi. Eden prvih je padel Flaminij, veliko jih je utonilo v jezeru, premnogi pä so obležali na bojišču. Sedaj je hila

* Po novejših raziskavanjih so bile Hanibalove izgube mnogo manjše. S 36.000 vojakov je prekoračil Pirenejo, s približno 34.000' je dospel v Severno Italijo.

— 141 —

Hanibalu odprta pot v Rim, toda njegova vojska je bila preveč utrujena, da bi bila mogla z uspehom oblegati glavno mesto. Zato je odrinil rajši ob vzhodni obali Italije proti jugu v Apu-

\ lijo, da pridobi prej rimske zaveznike v Srednji in Južni Italiji. Hanibal na višku svoje sieče. V tej stiski so postavili Rim-

ljani za diktatorja postarnega_K^ Fabija Maksima (Q. Fabius Maximus), ki se je oprezno izogibal-odločilnega boja ter sledil, čakajoč ugodne prilike, sovražniku po višinah. Nekoč se mu je posrečilo zajeti v neki soteski vso punsko ' vojsko. Toda zviti Hanibal si je znal pomagati iz velike nevarnosti z zvijačo. Dal je privezati volom na roge suhljadi, jo ponoči zažgati ter pognati besno živino na višine proti Rim- ljanom. Meneč, da namerja sovražnik napad, je privedel rimski poveljnik v splošni zmešnjavi na višino oddelek, s katerim je bil poprej zasedel vhod v sotesko. Brez ovire je nato ušel Ha- nibal s_ svojo vojsko iz soteske v^ Apuli j o. Malo zadovoljni s takim vojskovanjem so Rimljani zbadljivo nazivali svojega poveljnika Kunktatorja, t. j. obotavljalca, ter so izvolili za leto 216. poleg opreznega Lucija Emilija Pavla (L. Aemilius Paulus) vihravega Gaja Terencija Va- rona (C. T e r e n t i u s Varrò) za konzula. Ta dva sta se vsak dan menjavala v vrhovnem poveljstvu. Oborožila sta novo vojsko, dvakrat tako veliko kakor je bila Hanibalova; kajti senat je zahteval odločitve.

Hanibal se je medtem utaboril v ravnini pri Kanah (Can- nae) ob Avfidu ter ponujal bitko Rimljanom. Toda Emilij Pavel se je izogibal boja, ker se je bal premoči sovražne konjice ter je bil prepričan, da mora sovražnik vsled pomanjkanja živil v kratkem priti v največjo stisko. Tedaj je častihlepni Varon, ki je ta ••• bil vrhovni poveljnik, s svojo vihravostjo povzročil bitko, v kateri so Rimljani doživeli najhujši poraz, kar jih pozna njihova zgodovina. Čez 40.000 Rimljanov je baje obležalo na bojišču; med njimi je bil tudi L. Emilij Pavel in 80 senatorjev. Varon je utekel smrti na svojem brzem konju. Velikan- ski plen so zasegli Kartažani; tri korce zlatih prstanov, ki so jih sneli z rok rimskim vitezom, je poslal Hanibal v znamenje zmage v Kartagino.

Hanibal je bil sedaj na vrhuncu svoje sreče. Ne samo Kar- tažani, navdušeni vsled njegovih sijajnih zmag, so ga sedaj

— 142 —

bogato podpirali z denarjem in moštvom, temveč tudi Siraku- žani in Macedonci so se zvezali z njim. Obenem se je začela uresničevati njegova najiskrenejša želja: pridružila se mu je tudi večina srednje- in južnoitalskih rimskih zavezniških mest, med njimi tudi bogata Kapua.

Poročilo o strašnem porazu je navdalo Rimljane s silnim strahom. Padlo je skoro vse uradništvo in v Rimu ni bilo skoro družine, ki bi ne bila žalovala po padlem sorodniku. V tej stiski sta srčnost in stanovitnost senata in požrtvovalnost naroda rešili rimsko državo. Namesto da bi poklical Varona na_ odgovor, mu je šel senat nasproti ter se mu zahvalil, da ni obupal nad rešitvijo domovine. Zbrali^ so novo vojsko; vse. je moralo prijeti za orožje, tudi dečke in zločince so uvrstili v legije, država je celo odkupila 80001 sužnjev ter jih oborožila. Nato je senat odklonil odkupnino za ujetnike ter zavrnil Ha- nibalovo mirovno ponudbo, češ, da ne bo sklepal miru, dokler bo še en Kartažan na italski zemlji. Hanibal, ki je tudi izgubil mnogo vojakov, se je čutil preslabega, da bi udaril nad Rim; umaknil se je v ICapuo, kjer je prezimil.

Obrat vojne sreče. Tudi naslednja leta niso prinesla Hani- balu zaželjenih uspehov njegovih sijajnih zmag. Rimljani so se izkrcali na Balkanskem polotoku ter preprečili, da Mace- donci niso mogli pomagati svojemu zavezniku. V Italiji pa se je vojska ustavila, odkar so ji Rimljani postavili na čelo svoja najboljša poveljnika M. Klavdija Marcela (M. Clau- dius M • • • e 11 u s) in K v. F a b i j a Maksima ter jima proti običaju stalno poverili vrhovno poveljstvo. Kakor je bil Fabij, ki ga edinega Hanibal ni premagal, »ščit Rima«, tako je sedaj postal Marcel »meč Rima«. Medtem ko se je moral Hanibal omejiti na obrambo, ker ga Kartažani, še vedno upajoč na mir, niso več izdatno podpirali, so Rimljani z vso silo napadli svoje sovražnike. Marcel je potolkel Hanibala pri Noli (Nola) v Kampaniji ter se nato prepeljal v Sicilijo, da odreže Hanibalu vsako pomoč. Skoro tri leta je oblegal Sirakuze; a prebivalci so se hrabro branili. Slavni matematik in mehanik Arhimed (Archimedes) je izumil strašne bojne stroje, s katerimi so obleganci odbijali rimske napade ter prizadjali njihovim ladjam mnogo škode. Končno se je posrečilo Rimlja- nom zavzeti mesto po izdaji. Strašno so se maščevali nad od-

— 143 —

padlimi zavezniki; meščane so pobili, mesto izropali in zažgali. Odslej se niso mogle nikdar več dvigniti Sirakuze do tiste vi- šine, ki so jo imele poprej. Pri osvojitvi mesta so Rimljani ubili tudi slavnega Arhimeda, čeprav je Marcel svojim vojakom naročil, naj ga varujejo. Rimski vojak je pridrl v sobo, kjer je Arhimed, globoko zamišljen, črtal geometriške slike na tla, s peskom posuta. »Ne dotikaj se mojih krogov!« je zakričal učenjak; toda sirovi vojak, ki ga ni poznal, mu je razklal z mečem glavo.

Najhujši udarec za Kartažano je bila izguba Kapue. Ko so se Rimljani obrnili proti nezvestemu mestu ter ga oblegali, je Hanibal poizkusil vse, da ga osvobodi. Odrinil je proti Rimu, trdno uverjen, da bodo Rimljani opustili obleganje Kapue ter Sli na pomoč glavnemu mestu. Strah in groza sta navdajala Rimljane, ko je počil glas: »Hannibal ante portas« (Hanibal pred vrati) ter je plamen gorečih vasi oznanjal prihod sovraž- nika. Toda oblegovalci se niso ganili od Kapue. Ker je razen tega senat vse potrebno ukrenil za obrambo glavnega mesta, se je moral Hanibal zopet umakniti ter vrniti v Kampanijo. Kmalu nato so Rimljani zavzeli Kapuo ter strašno kaznovali nezveste meščane. Večino prebivalcev so obglavili, ¿stale za- sužnjili. Hanibalovo edino upanje je bil šo njegov brat Haz- drubal, ki je imel kot poveljnik v Hispaniji dosti sreče in uspehov. Pričakoval je, da mu pripelje novo vojsko preko Alp v Italijo in, da združen z njim slavno dokonča vojno. Toda Ha- nibalova zvezda je temnela, odkar je stopil v ospredje njegov največji nasprotnik P. Kornelij Scipion (Publius Cornelius Scipio), ki se je proslavil najprej v bojih s Hispanci. V Hispaniji sta se prvotno brata Gnej. (Gnaeus) in P. Kornelij Scipion srečno bojevala -proti Hanibalo- vemu bratu, toda pozneje sta bila poražena ter padla v boju. Tedaj so postavili Rimljani zoper Hazdrubala 271etnega P. Kornelija Scipijona, ki je kot 171etni mladenič v bitki ob Ticinu rešil svojemu očetu življenje ter se po bitki pri Kanah, na vso moč trudil, da povzdigne pogum svojih obupanih vojakov ter jih pregovori za nadaljevanje vojne, Scipion je s sijajnimi uspehi v polni meri upravičil zaupanje, ki ga jo stavil vanj narod. Bil je spreten in bistroumen vojskovodja, uveljavil je zopet red, povzdignil samozavest v obupani vojski ter pri-

— .144 —

dobil srca Hispancev s svojim velikodušnim nastopom. Iztrgal, je Kartažanom važno postojanko Kartageno ter se spretno bojeval zoper Hazdrubala, vendar mu ni mogel zastaviti pota v Italijo. Po isti poti kakor nekoč njegov brat je peljal Hazdrubal svoje čete preko Pirenejev in Alp v Severno Italijo. Rimu je pretila iznova poguba, če bi se mu bilo posrečilo združiti se z bratom, ki je čakal v Apuliji. Toda Rimljani so ujeli vse sle obeh bratov ter so bili tako natanko poučeni o njunih načrtih. Medtem ko so zadrževali manjši oddelki rimske vojske Hani- bala na jugu, je ostala vojska pod vodstvom konzula C. K1 a v - dija Nerona (C. Claudius Nero) krenila proti severu ter ob Metavru (Metaurus, sev ero zahodno An-

207 k o n e) zadela 1. 207. na Hazdrubala ter ga popolnoma porazila. Hazdrubal sam je padel junaške smrti na bojišču. Rimski konzul je dal vreči njegovo glavo v Hanibalov tabor. Ob groznem pogledu je globoko ginjeni vojskovodja vzkliknil: »Gorje, sedaj vidim, da se bliža usoda Kartagine!« Z ostalo vojsko se je Ha- nibal brez vsake pomoči od doma branil še štiri leta proti dosti močnejšim Rimljanom ter držal z občudovanja vredno smelostjo in mojstrskim izkoriščanjem svojih pičlih moči zadnjo postojanko ob morju, odkoder bi se v slučaju sile lahko ukrcal proti domu.

Konec vojne. Medtem je zavojeval Scipion vso Hispanijo, izvzemši zapadni del, ter se vrnil z bogatim plenom v Rim. Ko so ga nato navzlic temu, da ni imel še postavne starosti, izvolili za konzula, je sklenil drzni načrt, da napade Kartažane v Afriki sami. Iz Sicilije je odplul z močno vojsko v Afriko, kjer se mu je pridružil Mazinisa (Masinissa), kralj Vzhodne N u m i d i j e (današnji Alžir). V dveh bitkah pobiti, so prišli Kartažani v toliko stisko, da so pozvali Hanibala iz Italije na pomoč. Težkega srca in solznih oči je ostavil slavni vojskovodja deželo, kjer si jo pridobil toliko slave, ter se vrnil na domača tla, ki jih je zapustil kot deček. UvidevŠi, da ne bo kos Scipionu, čigar vojska je po številu daleko nadkriljevala njegovo, je prosil Hanibal svojega nasprotnika za razgovor, da ga pridobi za časten mir. Sesia sta se na nekem griču vpričo obeh vojsk. Toda Scipion je stavil nesprejemljive predloge ter zahteval, da se Kartažani vdajo na milost in nemilost. Tedaj je odločila bitka pri Z a m i, (Z a m a) jugozapadno Kartágine

— 145 —

(1. 202.), v kateri je bil premagan Hanibal navzlic svoji povelj- 202 niški zmožnosti in brezprimerni hrabrosti svojih vojakov po velikanski premoči sovražnika. Sedaj je sam nasvetoval svojim rojakom, naj sklenejo mir pod vsakim pogojem. Kartažani so morali odstopiti Hispanijo, ki je postala rimska provincija; iz- ročiti so morali skoro vse bojne ladje ter obljubiti, da plačajo v teku petdesetih let Rimljanom 10.000 talentov (50 milijonov kron) vojne odškodnine. Slednjič so se morali zavezati, da ne začno nobene vojne brez dovoljenja Rimljanov. Tako so poni- žali Rimljani velevlast, pred katero so se nekoč tresle dežele zapadnega Sredozemskega morja. Z veliko častjo in slavo so sprejeli v Rimu" Scipiona, mu priredili sijajen triurni in dali častni priimek »Afrikanec« (A f r i • a n u s).

Hanibalova In Scipionova smrt. Hanibal je ostal neizprosen sovražnik Rimljanov. Odslej je delal neumorno na to, da si ponižana Kartagina zopet opomore. S koristnimi napravami ter z varčnim gospodarstvom je kmalu zopet povzdignil svojo domovino. Toda ravno to je vzbudilo pri Rimljanih bojazen in nezaupanje. Zahtevali so od Kartažanov, da jim izroče Hani- bala, čeprav je senat temu ugovarjal, češ, da ni plemenito preganjati moža, ki ga je usoda že itak težko zadela. Ker je imel Hanibal tudi doma dosti sovražnikov, je pobegnil k mogočnemu sirskemu kralju An t i oh u III. ter ga naščuval, da je napadel Rimljane. Toda tudi tega so Rimljani potolkli ter ga prisilili, da jim je moral prepustiti vsa posestva v Evropi in Malo Azijo tostran reke Halija ter obljubiti, da jim izroči Hanibala. Nato je zbežal Hanibal najprej na Kreto, potem pa v Bitinijo h kralju Pruziju (P rusia s). Todà rimski senat, ki je bil radi Ha- nibala vedno vznemirjen, je zahteval tudi od njega, da jim iz- roči Punca. Ko so rimski biriči obkolili grad( v katerem je bival Hanibal, je ta izpil strup, ki ga je nosil s seboj v votlem pečatnem prstanu, ter vzkliknil: »Hočem torej Rimljane osvo- boditi strahu, če ne morejo učakati smrti starčka 1« Preklinja- joč v smrtnem boju svoje sovražnike, je umrl, kakor je živel, poln sovraštva do Rimljanov (1. 183.). 183

Istega leta je umrl tudi njegov največji nasprotnik P. Kor- nelij Scipion. Tudi njega je doletela smrt izvun rodnega mesta. Plemenitost njegove duše in sreča, ki ga je spremljala pri vseh podjetjih, sta mu vzbudili mnogo sovražnikov. Po krivem so

Jos. Bučar . Zgodovina, 10

— 146 —

ga zatožili, da je poneveril državne denarje. Na dan obravnave — bila je ravno obletnica bitke pri Zami — je prišel Scipion z lovorovim vencem krog Cela na mestni trg ter zaklical zbrani množici: »Danes je obletnica bitke pri Zami. Pojdimo na Ka- pital, da se zahvalimo bogovom!« Veselo je pozdravljalo ljudstvo svojega ljubljenca ter ga spremilo na Kapitol. Ko so pa tribuni navzlic temu obnovili obtožbo, se je umaknil užaljen na svoje posestvo v Kampaniji, kjer je v prostovoljnem pro- gnanstvu umrl.

149 3. Tretja punska vojna (1. 149.—146. pr. Kr.).

-S£- Ponižani Kartažani so se izza druge punske vojne s trgo- 146 vino in poljedelstvom kmalu zopet povzdignili do visoke bla-

ginje. Navzlic velikanskim izgubam zadnjih desetletij in navzlic vojni odškodnini, ki so, jo morali plačevati petdeset let Rimljanom, so kmalu zopet zavzeli ugledno mesto v Sredo-

. zemskem morju. Ta rastoča moč je vzbudila strah Rimljanov in vladalo je splošno mnenje, da rimska republika ne bo prej varna, dokler ne bo Kartagina uničena. Stari senator M. Por- • i j K a t o n (M. Porcius Cato), preprost in strog mož stare korenine, ki se je goreče trudil, da odpravi rastočo razkošnost, je v senatu končal vsak govor z besedami: »Sicer sem pa mne- nja, da moramo Kartaginò razdejati.« Da opozori Rimljane na nevarno bližino osovraženega mesta, je prinesel nekoč v zbornico nekoliko smokev. Ko se je vse čudilo svežosti in lepoti sadja, je Katon vzkliknil: »Šele pred tremi dnevi so ga utrgali v Kartagini; tako kratka je razdalja, ki nas loči od naših smrtnih sovražnikov.«

Ker so se Kartažani skrbno ogibali vsega, kar bi jih lahko zapletlo v vojno z Rimljani, so jih ti z brezvestnim nasiljem in zlorabljanjem obstoječega miru prisilili k vojni. Numidijski kralj Mazinisa, ki so ga podpihovali Rimljani, je širil svojo posest na škodo Kartažanov. Ti so se opetovano pritožili v Rimu; kajti brez dovoljenja Rimljanov niso smeli začeti vojne. Toda na njih pritožbo je rimski senat vedno odločil v korist Mazinise. Ko so slednjič zgrabili Kartažani za orožje, da branijo svojo rodno zemljo, so jim napovedali Rimljani vojno, češ, da so prelomili mir.

— 147 —

Prestrašeni Kartažani so poizkusili vse, da odvrnejo vojno. Obljubili so popolno pokorščino ter poslali na zahtevo 300 talcev, ki so jih vzeli iz najimenitnejših rodbin. Slednjič so v upanju, da potolažijo Rimljane, izročili vse orožje, vojne zaloge in ladje. Zdaj šele je zahteval senat, da morajo Kartažani zapustiti mesto ter se'izseliti štiri ure daleč od morja. Temu trdo- srčnemu povelju se ni moglo pokoriti brezbrambno mesto. Obup in srd sta se polastila meščanov; sklenili so, da rajši umro pod razrušenimi zidovi kakor da se izselijo iz svoje ljub- ljene domovine.. Tako se je pričel zadnji boj Kartagine z Ri- mom. Noč in dan so se pripravljali moški in ženske na boj. Podirali so hiše in palače, da so dobili iz njih železo in tra- move; svetišča so izpremenili v delavnice, kjer so celo iz zlata in srebra kovali' orožje, žene pa so si porezale kite, da so pletle. iz njih vrvi.

Ko se je približala rimska vojska, je zadela proti pričako- vanju na odpor, ki jo je mogel prepričati, da so obleganci pripravljeni do skrajnosti braniti svojo očetnjavo. In res je spričo tolike srčnosti mesto odbijalo dve leti vse napade sovražnikov. Slednjič so Rimljani poslali v Afriko P. Kornelija Sci- pi o n a, vnuka onega Emilija Pavla, ki je padel pri Kanali. Dečka je bil že zgodaj posinovil bolehni P. Kornelij Scipion, sin zmagovalca pri Zami. Odslej se je zval deček tako kakor njegov posinovnik, samo v označbo svojega pokolenja je nosil priimek Emilijan (Aemilianus). Novi poveljnik je zbolj- .šal predvsem zrahljano disciplino v vojski ter nato obkolil Kartagino na suhem in na morju. Kmalu so izbruhnile v mestu različne bolezni in lakota, ki so pomorile na tisoče prebivalcev. Slednjič so 1. 146. udrli Rimljani v mesto, ki so ga šele po šest- 146 dnevnih ljutih pouličnih bojih zavzeli. Hišo za hišo so si morali zmagovalci osvojiti, obenem je mesto začelo tudi goreti. Ostali meščani so se umaknili v grad ter prosili zmagovalca milosti. Scipion jim je podaril življenje; vse druge je pokončal meč. Kartažanski poveljnik Hazdrubal se je z majhno posadko zatekel v grajsko svetišče, kjer so se junaško branili, dokler niso od gladu oslabeli vojaki obupali in zažgali svetišča, Hazdrubal je nato zbežal k zmagovalcu ter ga kleče prosil milosti; njegova žena, ki ni mogla preboleti pogube Kartagine, je umorila svoje otroke, potem pa skočila z drugimi branitelji v ogenj.

1•*

— 148 —

Sedemnajst dni je gorela Kartagina. Strašna usoda mogočnega mesta je ganila celo Scipiona. Ob pogledu na strašni požar se je spomnil Troje ter premišljujoč usodo svojega rodnega mesta baje vzkliknil: »Prišel bo dan, ko bode poginil sveti Ilij, Priain sam in narod hrabrega kralja.«

Ko je ogenj pojenjal, so ostale same razvaline, toda rimski senat še ni bil zadovoljen. Zmagovalci so preorali pogorišče in prokleli vsakega, ki bi se kdaj drznil obnoviti razdejano mesto. Kartažansko zemljo so izpremenili v rimsko provincijo Afriko, Scipionu pa so nadeli častni priimek »Africanus minor« (Afri- kance mlajši) ter mu priredili triumf, kakršnega dotlej še ni videl svet.

i. Postanek rimskega svetovnega gospodstva in njegove posledice.

Po srečni završitvi druge punske vojne so zagospodovali' Rimljani zapadnemu Sredozemskemu morju. Odslej so obrnili svojo pozornost deželam v vzhodni kotlini Sredozemskega morja, predvsem Macedoniji, Grški in Mali Aziji. Prvo priliko je nudila Macedonija, ki je potegnila v drugi punski vojni s Kar- tažani. Toda macedonski kralj Filip III. ni podpiral Hanibala v Italiji, temveč se je bojeval s prebivalci grških otokov in mest, ki so se podala pod rimsko varstvo. Zato so obrnili po dokončani drugi punski vojni Rimljani orožje proti njemu ter ga prisilili, da je pripoznal njihovo nadoblast. Po Filipovi smrti

146 so se Macedonci ponovno uprli Rimljanom, dokler ni leta 14G. pr. lir. njihova dežela postala provincija rimske države. Tega leta so tudi Grki izgubili svojo samostojnost, ker so se pridru- žili upornim Macedoncem. Mesto Korint, tedaj najmogočnejše grško mesto, so Rimljani razrušili ter odpeljali razne umetnine, zaklade ter premnogo sužnjev v Rim, kjer se je grška omika kmalu razširila. Grecijo so nato uvrstili med rimske provincije ter jo združili pod imenom Ahaja z Macedonijo.

V srečnih vojnah s sirskim kraljem Antiohom III. (glej str. 145) so Rimljani utrdili svoje gospodstvo v Mali Aziji. Ko so 1. 131. podedovali še kraljestvo Pergam ter gà izpremenili v provincijo A z i j o , so postali gospodarji skoro vseh dežel ob

-Sredozemskem morju. Pred sto leti se je moral Rim boriti za svoj obstanek, sedaj je zagospodoval trem delom sveta. S strahom in grozo je navdajalo narode že ime »Rimljan«. Sirski

— 149 —

kralj Antioh je hotel z vojsko napasti Egipčane. Toda rimski senat mu je prepovedal in Antioh se je pokorno uklonil. Ko so je neki maloazijski kralj mudil v Rimu, se je oblekel v suženj- sko obleko ter poljubil prag, preden je stopil v senatsko" zbornico. Numidijski kralj Mazinisa, od katerega so Rimljani ku- pili žito, je sporočil senatu, da je osramočen, ker so Rimljani plačali žito, češ, da je on sam, njegova dežela in vse, ••• je v njej, njihova last.

Rimska država je obsegala sredi drugega stoletja pr. Kr. poleg Italije sledeče provincije: 1. Sicilijo, 2. Sardinijo s Kor- ziko, 3. Hispanijo, 4. Afriko (tedaj znani severni del), 5. Mace- donio z Grecijo in 6. Zapadno Malo Azijo.

Odkar je izginil razloček med patriciji in plebejci, je nastal iz onih rodbin, katerih člani so opravljali visoke državne službe, nov stan, uradniško plemstvo ali nobiliteta. Ti plemiči, ki so se zvali optimati (t. j. najboljši), so postali ošabni in lakomni ter so skušali z vsemi sredstvi preprečiti nižjim slojem vstop v svoje vrste. Če pa se je vendar komu posrečilo doseči najvišje državne službe, so ga imenovali novinca (homo novus). Opti- mati so izžemali kot namestniki v provincijah z visokimi davki že itak tlačene prebivalce ter si nagromadili neizmerna bogastva. Posledica tega je bila, da je v teh krogih zavladalo splošno razkošje. Vedno bolj so ginevale stare preproste šege in vrline, ki so dvignile moč in veljavo rimske države. Rimski bogataši so nakupili obširna zemljišča, latifundije, ki so jih obdelovali večinoma sužnji — najcenejši delavci. Mali kmetovalci so ob- ubožali, ker niso mogli tako poceni prodajati žita in drugih pridelkov kakor veleposestniki; prodajali so svoja posestva ter so selili z dežele v mesta, zlasti v Rim, kjer so iskali zaslužka z delom ali pa pohajkovali ter v kratkem potratili izkupljene novce. Množici teh obubožanih državljanov, ki so jih zvali p r ol e t • • • e , so se pridružili še oni stari vojaki, ki so izgubili v dolgotrajnih vojnah veselje do mirnega dela. Ti ljudje so morali postati državi nevarni, če so jih častihlepni mogotci znali pridobiti za svoje sebične namene. Proletarci so v narodni skupščini vedno glasovali le za one optimate, ki so jim najbolje plačali glasove, jim dajali obilo žita in prirejali sijajne igre. Vedno glasneje so klicali proletarci: »Kruha in iger!« (Panem et circenses!)

— 150 —

Izmed iger so bile najbolj priljubljene borbe gladiatorjev. Močne sužnje in vojne ujetnike so vzgajali v posebnih šolah za borilce (gladiatorje), da so razveseljevali Rimljane v cirkusu, t, j. velikem okroglem prostoru, ki je bil obzidan z visokimi zidovi, ob katerih so se dvigali više in više kameniti sedeži. Po njih se je kar trlo ljudstva, ki je gledalo tja doli v areno, t. j. sredinois peskom posutega cirkusa, kjer so se gladiatorji borili med seboj ali pa z zverinami. Ljudstvo se pri takih igrah ni duševno izobraževalo, temveč je le sirovelo; večkrat se je zgodilo, da se ni prej ganilo s svojih sedežev, dokler ni zadnji borilec obležal mrtev.

VII. Propad republike. Doba državljanskih vojen. 1. Brata Graha.

Mnogo domoljubnih državljanov je epoznalo nevarnost, ki je pretila državi. Prva, ki sta skušala odpraviti te nezdrave razmere, sta bila brata Tiberij in Gaj Sempronij G r ah (T. in C. S e m p r o n i u s Gracchus). Bila sta od- lične rodbine; njiju oče je bil konzul, mati Kornelija (Cor- n e 1 i a) pa hči zmagovalca pri Zami. Ta plemenita žena je kot vdova odklonila snubitev egiptovskega kralja Ptolemej a, samo da se je mogla popolnoma posvetiti vzgoji svojih sinov. Ko jo je nekoč obiskala plemenita Rimljanka ter ji razkazovala svoj prelepi lišp in dragocenosti, je pokazala Kornelija na svoja sinova, rekoč: »To so moji biseri!« Ob drugi priliki je svojima sinovoma izrazila upanje, da je nekoč ne bodo več imenovali hčere Scipiona, temveč mater Grahov.

Tiberij Sempronij Grah, starejši izmed obeh bratov, se je udeležil vojne v Hispaniji. Na povratku je imel v Etruriji priliko spoznati na veleposestvih vso bridkost in gorje, ki je tlačilo sužnje; dognal je, da je pomanjkanje krepkega srednjega stanu med bogatimi in ubogimi glavno zlo, na katerem boleha država.

133 Ko je bil 1. 133. izvoljen za ljudskega tribuna, je v narodni skup- ščini slikal v živih barvah stisko in revščino nižjih slojev, rekoč: »Divje zveri imajo svoje brloge po gozdih, državljani pa, ki so prelivali svojo kri za domovino, nimajo drugega nego zrak, svetlobo in nebo nad seboj.« Predlagal je, naj optimati vrnejo del državnih zemljišč, ki so si jih prilastili, da se razdele v

- 151 -

• majhnih deležih med revne državljane. Navzlic temu, da so se optimati upirali, je bil predlog sprejet. Da bi nasvetoval v narodni skupščini še več novih postav, ki bi zboljšale stanje^ siromašnega ljudstva, se je poganjal tudi za naslednje leto za tribunat. Tedaj so razširili razjarjeni optimati vest, da hrepeni po kraljevski oblasti. Pridrli so s svojimi pristaši, oboroženi s cepci, v narodno skupščino ter ubili plemenitega moža in 300 njegovih pristašev.

Njegovih načrtov se je z vso vnemo oklenil njegov mlajši brat G. Sempronij Gr ah, ki je bil izredno nadarjen govornik. Poln srda v svojem srcu zoper "bratove morilce, je predlagal 1. 123. kot ljudski tribun, naj se prodaja revpim državljanom iz državnih skladišč žito po zelo nizki ceni ter da ne sme" noben državljan brez sklepa narodne skupščine biti obsojen na smrt. Da bi dal revnemu ljudstvu zaslužka, je predlagal graditev novih cest in ustanovitev novih mest, kjer bi se mogli naseliti ubogi državljani. Ko pa je zahteval, naj se zaveznikom v Italiji podeli državljanstvo, je zadel pri meščanih, ki niso hoteli svojih predpravic z nikomer deliti, na hud odpor. To priliko je porabil senat ter preprečil zopetno njegovo izvolitev. Nato je odšel Grah s svojimi pristaši na Aventin, kjer so se utrdili. Drugi dan so optimati zavzeli v krvavem boju Aventinski grič; Grah je bežal pred zasledovalci na desni breg Tibère, kjer ga je na lastno željo prebodel njegov suženj. Tako je umrl C. Grah, največji vseh rimskih tribunov. Sedaj so prišli na krmilo zopet optimati, ki so tolikanj sovražili pokojna Graha, da ni smela Kornelija niti žalne obleke nositi za svojim drugim sinom.

Toda le prekmalu je spoznal narod, kaj je izgubil s pleme- nitima bratoma. Postavljali so jima spomenike ter proglasili kraje, kjer sta padla, za sveta tla. Tudi Korneliji so postavili spomenik z napisom: Kornelija, mati Grahov.

2. Marij in Sula.

Nesrečna usoda Grahov je šabolj razdvojila preprosti narod in optimate, ki so pokazali, da sta jim meč in pest več kakor pravica. Kmalu je dobila ljudska stranka" v\ G a j u Mariju (C. M a r i u s) novega krepkega voditelja. Kot sin kmetskih staršev iz Arpiña (Arpinum v jugovzhodni Laciji) je

— 152 — ' •

vzrastel Marij skoro brez vsakega pouka ter bil tudi pozneje nasprotnik višje grške izobrazbe. Bil je neomikan, toda pošten in hraber vojak, ki je že večkrat pokazal svojo neustrašenost. V mladosti so mu prorokovali, da bode sedemkrat dosegel naj- višjo čast v državi, in res je vsled svojih izrednih zmožnosti in častihlepnosti dosegel veliko moč in slavo. Visoko ga je čislal P. K. Scipion (Africanus minor), ki je nekoč na vprašanje, kdo bo njegov naslednik, potrkal na rame tedaj komaj dvajsetlet- nemu Mariju, rekoč: »Ta-lc tul« Bil je neizprosen sovražnik optimatov ter si je pridobil kot ljudski tribun zaupanjeijudstva v toliki meri, da je Izvolila narodna skupščina nepodkupljivega moža za konzula, da dokonča vojno z numidijskim kraljem J u g u r t o (J u g u r t h a).

Vojna z Jugurto. Še v večji meri kakor nemiri za časa Grahov nam kaže vojna z Jugurto vso propalost stranke, ki je vodila tedaj državno krmilo v Rimu. Zviti in brezvestni Jugurta je bil vnuk numidijskega kralja Mazinise, ki je moral priznati rimsko nadoblast. Po smrti Mazinisovega sina in naslednika Micipse (Micipsa) bi si bili morali razdeliti Numidi j o med seboj Jugurta in njegova bratranca Adherbal in Hiemp- s a 1. Toda med pogajanjem je dal Jugurta, ki se je hotel sam polastiti prestola, umoriti Hiempsala; Adherbal pa je zbežal v Rim prosit pomoči. Ko so zastopniki senata prišli v Afriko, da poravnajo razpor, jih je Jugurta podkupil, da so priznali rodo- vitnejši del dežele njemu, nerodovitnega pa Adherbalu. Kmalu po odhodu poslancev je napadel Jugurta, ki se je hotel polastiti vse Numidi j e, Adherbala, ga ujel ter dal usmrtiti. Sedaj je senat napovedal Jugurti vojno, toda prebrisani kralj je podkupil konzula, ki je sklenil z njim mir, sramoten za Rimljane. Toda ljudstvo je zahtevalo, da se pokliče Jugurta v Rim na zagovor. Prišel je ter podkupil z denarjem in darili najvplivnejše senatorje; obnašal se je tako nesramno, da so ga izgnali iz Rima ter mu napovedali vnovič vojno. Pred svojim odhodom je za- ničljivo vzkliknil: »O podkupljivo mesto, ki bodeš poginilo, čim najdeš kupca!«

Nova vojna, ki so jo vodili slabi in podkupljivi poveljniki, ni prinesla Rimljanom časti. Izgubili bi bili skoro provincijo Afriko, ki bi se bila rada s pomočjo Jugurte otresla težkega rimskega jarma. Šele vrlemu in nepodkupljivemu K v i n t u

— 153 —

Ceciliju Metelu (Q. Caecilius Metellus) se je posrečilo premagati Jugurto in ga prisiliti, da je pobegnil • Bohu (• • • • h u s), svojemu tastu in mavretanskemu kralju. Toda Metel je bil optimat, zato ga ni maralo ljudstvo, ki je zahtevalo za vrhovnega poveljnika voditelja demokratov. Proti volji optimatov so nato izvolili 1. 107. za konzula Gaja Marija ter mu poverili nadaljevanje vojne z Jugurto. Marij se je izkazal spretnega vojskovodjo ter premagal v dveh večjih bitkah Jugurto, toda vojno je zaključil šele njegov podpoveljnik L. Kornelij Sula (L. Cornelius Sulla), ki je s spretnimi pogajanji prisilil Boha, da mu je izročil Jugurto. Marij, ki si je lastil slavo te vojne zase, jè slavil v Rimu sijajen triumf, pri katerem je korakal pred njegovim vozom Jugurta, vklenjen v verige in ogrnjen s kraljevim plaščem. Potem so vrgli kralja v ječo, kjer ga je rabelj zadavil. Optimati pa so slavili svojega pristaša Sulo kot pravega završitelja vojne. Tako je odslej raz- dvajalo neizprosno sovraštvo oba državnika.

Vojna s Cimbri in Tevtoni. V tem je pretila rimski državi nova nevarnost, morda hujša od vseh dotedanjih. Germanski Cimbri, ki so prebivali ob Severnem in Vzhodnem morju, so se izselili najbrže vsled velike poplave iz svojih dotedanjih bivališč ter, iskaje nove domovino, dospeli do severne meje rimske države. Bili so orjaške postave, odeti v živalske kože in železne oklepe^ter oboroženi z dolgimi meči, kakor mož visokimi ščiti in težkimi bati. Kadar so se spustili v boj, so zagnali grozen krik, da so s tem oplašili sovražnika. Ujetnike so daro- vale njihove svečenice bogovom ter iz njih krvi prorokovale prihodnost.

Leta 113. so pridrli v današnje Štajersko in Koroško, kjer so tedaj prebivali keltski Tavriščani, ki so se bili spopri- jateljili z Rimljani. Rimski konzul Gnej Papiri j Karb on (C n. P a p i r i u s C a r b o) je prihitel Tavriščanom na pomoč ter hotel zvabiti Cimbre v zasedo. Toda ti so se vrgli z vso močjo na rimsko vojsko ter jo popolnoma uničili pri N o r e j i (N o r e a = današnji Neumarkt v Avstrijski republiki). Na srečo Rimljanov se sedaj niso obrnili proti Italiji, temveč so odrinili proti Švici, kjer so se združili s keltskimi Tevtoni, ki so prišli iz Srednje Nemčije. Nato sta oba naroda plenila in pustošila več let po Galiji ter pobila vse rimske vojske, ki so

— 154 —

jih skušale ustaviti. Strah in groza sta se polastila Rimljanov. V tej stiski so bile oči vseh obrnjene na Marija, ki so ga pet let po vrsti izvolili za konzula ter vrhovnega vojnega poveljnika. Marij je obnovil predvsem red in disciplino v vojski ter utrdil vojake z napornimi vajami in pohodi. Sprejel je v vojsko tudi proletarce, ki jih dotlej radi njihovega uboštva niso uporabljali za vojno službo. Tako so polagoma na mesto vojske državlja- nov, ki se je borila za svobodo in domovino, stopili vojaki po poklicu. Tem je bila vojna življenska naloga in plenjenja cilj: te je pa tudi poveljnik lahko uporabil za svoje sebične namene.

Medtem so se Cimbri in Tevtoni razdvojili ter udarili vsak po drugem potu v Italijo. Marij je pričakoval Tevtone, ki so se bližali ob ligurski obali, v utrjenem taboru ter se je izogibal boja. " Tri dni so zastonj naskakovali Tevtoni rimske postojanke; nato so drli dalje, porogljivo kličoč Rimljanom: »Imate kaj sporočiti svojim ženam in otrokom? Na poti proti Rimu smo.« Marij, ki je moral svoje vojake šele privaditi groznemu pogledu .ter strašnemu bojnemu kriku barbarov, je udaril za

102 njimi ter jih 1. 102. v bitki pri Akvah Sekstijàh (Aquae Sextiae = današnji Aix v Provans i) popolnoma uničil. Kdor ni padel v boju, tega so odvedli v sužnjost. Ženske so se izza vozovnih ograj, ki so jih postavili mesto tabora za bojno črto, branile kot levinje ter so slednjič v obupu pomorile sebe

— in otroke, da ne bi prišle Rimljanom v pest. V tem se je posrečilo Cimbrom priti preko današnje Tirol-

ske v Italijo. V neizrekljivih težkočah so prekoračili Alpe. Po- rabili so svoje velike ščite za sani in se na njih drsali z višin po sncžiščih in lednikih V dolino. Odtrgali so velike skale"ter nametali drevesna debla med nje, da so prekoračili Adižo. Po-

' razili so rimsko vojsko, ki jih je hotela ustaviti, ter so pridrli" 101 do V e • • e 1 (V e • • e 11 a e), kjer jih je 1. 101. zgrabil Marij ter

strahovito porazil. Da ne bi sovražnik pretrgal bojnih vrst, so se Cimbri zvezali med seboj z verigami, ki so jih imeli pritr- jene na pasovih. Marij pa je razvrstil svojo vojsko tako, da je sijalo solnce sovražniku v oči in mu je veter gnal prah v obraz. V splošni zmešnjavi so se začeli Cimbri umikati proti vozovni ograji, za njimi so pritisnili Rimljani ter jih v obupnem boju popolnoma uničili.

— 155 —

Ko je prišlo poročilo o slavni zmagi v Rim, so opravili Rimljani Mariju na čast zahvalne daritve kot kakemu bogu. Pri njegovem slavnostnem obhodu je vse občudovalo orjaške postave ujetih Cimbrov in Tevtonov. Zmagovitega Marija jo ljudstvo častilo kot Romula in Rema, mu dalo častni priimek »tretji ustanovitelj Rima« ter ga izvolilo za 1. 100. pr. Kr. šestič za konzula.

Državljanska vojna med Marijem in Sulo. Samo eden je bil tedaj v Rimu, ki je bil zmožen otemniti Mariju slavo. To je bil L. Kornelij Sula, ki se je tudi odlikoval v bojih proti Jugurti in Cimbrom. Bil je v marsičem Marijev nasprotnik. PlemenitaS po krvi, je slovel po grški omiki, pa tudi po razkoš- nem življenju; bil je odličen govornik, dober vojskovodja, podjeten in zvit državnik, »bolj lisica, kot lev«. Odločen pristaš optimatov, se je večkrat odlikoval v težavnih položajih; zato so ga izvolili 1. 88. pr. Kr. za konzula, senat pa mu je poveril 88 častno nalogo — vodstvo vojne s pontskim kraljem Mitra- d a t o m (M i t h r a d a t e s).

Ta neizprosni sovražnik Rimljanov je ustanovil v Mali Aziji veliko državo ter zasedel rimsko provincijo Azijo. Ra- dostno so ga sprejeli prebivalci kot rešitelja izpod rimskega jarma ter pomorili na njegovo povelje vse v Mali Aziji živeče Italce. Nato je naščuval k vstaji tudi Grke, ki tudi niso bili zadovoljni z rimskim gospodstvom. Ta grozodejstva in nasilstva so zahtevala maščevanje; zato je rimski senat 1. 88. napovedal Mitradatu vojno.

Častihlepni Marij bi bil rad dobil poveljstvo Jvojne_z Mitra - datom. Ko je Sula zbiral v Kampaniji vojsko, so njegovi prijatelji pregovorili narodno skupščino, da je ovrgla senatov sklep ter pozvala Sulo, naj izroči vrhovno poveljstvo Mariju. Toda Sula ni hotel kratkomalo odstopiti od.poverjenega poveljstva. Ko je pripovedoval svojim vojakom o sramoti, ki ga je zadela, so mu ti zaklicali: »Pelji nas v Rim!« Nato je gnal Sula svoje legije nad Rim, ga po kratkem boju zasedel ter Marija in njegove pristaše obsodil na smrt. Le z največjo težavo je ubežal Marij v Afriko. Ko je begal po močvirjih južne Lacije, so ga zasačili blizu mesta Minturen (Minturnae) preganjalci ter ga izročili mestni oblasti, da izvrši smrtno obsodbo. 2e je cimber- ski suženj stopil v ječo, da obglavi svojega nekdanjega zmago-

— 156 —

valca, kar zavpije Marij z grmečim glasom: »Človeče, ti se drzneš umoriti Marija?« Prestrašenemu sužnju je padel meč iz rok in Marij je utekel iz ječe. Mestna oblast se je svojega sklepa sramovala ter sedaj čelo pomagala Mariju, da je utekel v Afriko. V bližini Kartagine je hotel Marij stopiti na suho, toda namestnik mu je po odposlancu prepovedal izkrcanje. Tu gleda Marij odposlanca dolgo časa srepo v oči ter pravi končno: »Povej namestniku, da si videl Gaja (Marija kot beguna na razvalinah Kartagine!« Nato je čakal Marij na malem otoku pred afriškim obrežjem, kdaj se bodo razmere v Rimu izpremenile.

Ko je bil Sula napravil red med državljani v Rimu ter preuredil razmere v svojem zmislu, je odrinil proti vzhodu. Naj- prvo je uklonil uporne Grke ter jih zopet spravil pod rimsko oblast; nato je potolkel Mitradata v dveh bitkah ter ga prisilil, da je vrnil Rimljanom vsa osvojena mesta ter jim izročil svoje vojno brodovje. Potem se je vrnil zmagovalec v Rim, kjer je bila izbruhnila takoj po njegovem odhodu revolucija.

Narodna skupščina je po Sulovem odhodu poklicala Marija domov. Prišedši v Italijo, je Marij urno nabral vojsko iz starih dosluženih vojakov in brezposelnih ljudi ter udaril proti Rimu. Sestradano in zbegano mesto se mu je vdalo brezpogojno: nato je uprizoril stari, v svoji maščevalnosti skoro brezumni Marij pravo strahovlado. Pet dni in pet noči so plenili in ropali »Marijanci« po mestu, pobili najuglednejše pristaše optimatov, zaplenili njih premožerije ter vrgli njih trupla pticam-ujedam. Nato so izvolili Marija sedmič za konzula, toda razburjenje zadnjih dni je oslabilo starčka; napadla ga je huda mrzlica, ki je po kratki bolezni napravila konec njegovemu življenju (leta

86 86.). Ves Rim se je oddahnil, ko je izvedel za. njegovo smrt, kakor nekdaj, ko so prihajala poročila o njegovih zmagah nad Cimbri in Tevtoni.

Sula kot diktator. Marij evi pristaši so obdržali vlado, dokler se ni vrnil Sula po srečno dokončani vojni z Mitradatom

83 v Italijo. Ko se je 1. 83. izkrcal v Brundiziju, so se ga oklenili vsi optimati, pred vsemi mladi Gnej Pompej (Gn a e u s P o m p e i u s), ki je bil nabral tri legije prostovoljcev. Nato je Sula po groznem klanju zavzel Rim ter zopet iztrgal ljudski stranki vlado iz rok. Toda tudi on se je neplemenito maščeval

— 157 —

nad svojimi nasprotniki ter je še huje divjal proti njim kakor Marij. Na Martovem polju je dal umoriti 4000 ujetnikov, da so njih obupne klice čuli v senatsko zbornico. Nato je dal na- biti na javnih trgih proskripcijske imenike, na katerih so bili napisani oni, ki so zapadli smrti. Kdor je koga izmed označenih umoril, je dobil visoko nagrado. Črez 100.000 državljanov je tedaj poginilo, kajti strahovlada se je razširila iz Rima po vsej Italiji. Premoženje umorjenih je Sula zaplenil ter razdelil'med svoje pristaše. Nato se je dal imenovati za diktatorja za nedo- ločen čas ter izdal več zakonov in naredb, ki naj bi zagotovile državi mir. Toda že po triletnem vladanju se je odpovedal v splošno presenečenje diktaturi ter se umaknil kot zasebnik na svojo posestvo v Kampaniji, kjer je 1. 78. pr. Kr. umrl v 60. letu 78 svoje starosti. Njegovo truplo so prepeljali v Rim ter ga se- žgali na Martovem trgu z nepopisnim slavjem, njegov pepel pa shranili poleg kraljevih grobov. V svojem nagrobnem na- pisu, ki ga je sam sestavil, je dejal, da ni nikogar, ki bi bil storil svojim prijateljem več dobrega in svojim sovražnikom več zlega, kot on. Sreča mu je bila mila do smrti, zato se je zval samega sebe »Srečnega« (F e 1 i x).

3. Pompej in Cezar.

P o m p e j (P o' m p e u s). Nič manj kot Suli se je smejala sreča njegovemu častilakomnemu, toda daleko manj nadarje- nemu prijatelju Gneju Pompeju, ki je kmalu po njegovi smrti postal najimenitnejši mož v Rimu. Že kot mladenič se je proslavil v vojnah, in Sula mu je dal častni priimek »Veliki« (Magnus). Bil je sicer dober poveljnik, toda ni imel potrebnega vpogleda v politične razmere; manjkalo mu je tudi govorni- škega daru in hitre odločitve, ki je neobhodno potrebna vsakemu državniku. Toda sreča je bila slavohlepnomu možu pri vsakem podjetju mila; zato je bil prepričan, da tiči .v njem nekaj posebnega ter da sme porabiti v dosego svojih sebičnih namenov vsako sredstvo. Suli na ljubo je zavrgel svojo soprogo, se oženil z njegovo pastorko ter dal hladnokrvno pomoriti politične nasprotnike, ki so bili poprej njegovi prijatelji. •••• je postal po Sulovi smrti voditelj optimatov.

Najprej ga jo poslal senat v Hispanijo, kjer so se tamošnji prebivalci vzdignili z ubežnimi Marijanci zoper'Rim. Pompej

— 158 —

jih je premagal ter se vrnil proslavljen v Italijo, kjer je tedaj divjala strašna vojna s sužnji in gladiatorji.

Odkar so Rimljani zavoj evali vzhodne dežele/ so uvažali v Italijo sužnje v neizmernem številu. Uporabljali so jih različno. Omikanim grškim sužnjem so poverili celo vzgojo in pouk svojih otrok ali pa so jih uporabljali kot zdravnike, pisarje in čitalce; večinoma pa so sužnjiôpravljali domača dela. Poleg tega so rabili rimski mogotci cele čete sužnjev za razna roko- delstva, za španske rudnike, za obdelovanje vinogradov in polja, posebno pa za svoja velika posestva, latifundije, kjer so opravljali najtežja poljska dela. Položaj sužnjev je bil nadvse žalo- sten, njihovo življenje nepretrgano trpljenje. Vse jih je zani- čevalo; bili so brezpravni in izročeni na milost in nemilost svojemu gospodu, ki jim je vtisnil v kožo z razbeljenim železom pečat suženjstva. Podnevi so morali z zvezanimi nogami delati pod nadzorstvom neusmiljenih paznikov, ponoči pa so jih za- pirali v ozke, hlevu podobne prostore. Ni čuda, da so sužnji smrtno,sovražili svoje gospodarje ter se skušali rešiti obupnega položaja. Še bolj žalostna je bila usoda sužnjev, ki so jih v posebnih šolah vzgajali za gladiatorje, da so pri javnih igrah v amfiteatrih v veselje občinstva morili drug drugega.

73 Te nevzdržne razmere so povzročile 1. 73. splošno vstajo sužnjev. Iz kapuanske šole za borilce je ušlo 70 gladiatorjev, ki so pod poveljništvom Tračana Spartaka (Spartacus) razširili upor po vsej Italiji. V divjem srdu so ropali in morili po mestih in po deželi ter se tako grozno maščevali nad svojimi • mučitelji. Porazili so eno legijo za drugo, dokler se ni posrečilo Liciniju Krasu (Licinius Crassus) pobiti upornike. V strašnem boju je padel Spartak junaške smrti; ujetnike pa so Rimljani križali. Ostanki upornikov, ki so se

•hoteli preko Alp rešiti v svojo domovino, so naleteli na Pom- peja, ki se je baš vračal iz Hispanije. Ta jih je uničil do zadnjega moža ter se potem bahal, da je Kras drhal sicer v bitki premagal, sam pa je vojni sužnjev izruval korenine. Hvaležno ljudstvo je sedaj zmagovalca izvolilo za konzula.

'Skoro je dobil mladi Pompej priliko zopet povečati svojo slavo. V vojni proti morskim razbojnikom mu je narodna skup- ščina poverila moč, ki je dotlej ni imel še noben poveljnik. Vsled državljanskih vojen so se silno razmnožili pomorski raz-

— 159 —

bojniki v Sredozemskem morju. Njih glavna zavetišča so bila težko pristopna obrežja v severni Afriki in v Dalmaciji, predvsem v Mali Aziji in na Kreti. Imeli so nad tisoč ladij, s katerimi so plenili po primorskih mestih ter lovili ladje, ki so preskrbovale Rim z žitom. Rimljani jih niso mogli ugnati, ker so se razbojniki v sili vedno zatekli v svoja skrivališča ob skalnatih obrežjih. Slednjič so poverili poveljništvo vojne proti pomorskim roparjem Pompoju ter mu podelili za tri leta neomejeno oblast v celem okrožju Sredozemskega morja. V treh mesecih je Pompej sijajno rešil svojo nalogo. Najprvo je očistil zapadno kotlino Sredozemskega morja roparjev, nato pa je pripodil njih ladje na južno obal Male Azije, kjer jih je popolnoma uničil. Odslej je bil promet v Sredozemskem morju zopet varen; trgovina je iznova oživela in se razvila.

Hvaležno ljudstvo je svojemu junaku kmalu dalo priliko, da si pridobi novo slavo. Pontski kralj Mitradat je namreč zopet zgrabil za orožje proti Rimljanom ter so zvezal s svojim zetom Tigrano,m (Ti gran e s), kraljem armenskim. Toda ni imel sreče. Rimski vojskovodja Lucij Licinij Lukul (L. Licinius Lucullus) ga ni samo prepodil iz njegove lastne dežele, temveč mu je sledil tudi v gorate armenske pokrajine, kjer je iskal kralj zavetišča pri svojem zetu. V enem dnevu je/ premagal Lukul baje dvajsetkrat večjo sovražnikovo vojsko, vendar ni mogel podjarmiti Armenije, ker so se mu uprle legije, ki so preveč trpele v tem neznanem gorovju. Na- rodna skupščina je nato odpoklicala Lukula ter poverila nadaljevanje vojne svojemu ljubljencu Pompeju. Lukul, ki jo prvi zanesel črešnjo (imenovano po pontskem mestu Cerasus) v Evropo, se je odslej odtegnil javnemu življenju ter živel v Rimu razkošno kakor nihče" drugi (lukulske pojedine).

Pompej je hitro udaril na Mitradata ter ga porazil. Tigran je pustil svojega tasta na cedilu ter sklenil z Rimljani mir. Nato je drevil Pompej za Mitradatom, ki je pobegnil na Tavrid- ski Herzonez, da oboroži novo vojsko. Toda nesrečnega kralja so zapustili njegovi najboljši prijatelji; slednjič se mu je uprl celo njegov lastni sin F a r n a k (P h a r n • • e s). V obupu se je poizkusil težko izkušeni kralj usmrtiti, toda ni se mu po- srečilo; nato je prosil svojega zvestega vojaka, da mu porine oster meč v srce (1. 63). 63

— 160 —

Po završeni vojni z Mitradatom se je obrnil Pompej proti Siriji, kjer je odstavil Selevkide ter izpremenil deželo v rimsko provincijo. Ko je uredil novo zavojevano deželo, se je vrnil s svojimi zmagovitimi legijami in bogatimi zakladi v Rim, kjer so mu priredili sijajen triumf. Pred njegovim vozom, ki se je lesketal samih dragih kamenov, je stopalo pet Mitradatovih sinov in dve njegovi hčeri, za njimi pa še črez 300 drugih od- ličnih ujetnikov. Po končanem slavju je Pompej svoje vojake bogato obdaril ter jih nato odpustil.

Zarota Katilinova. Medtem ko se je proslavljal Pompej v Aziji s svojimi zmagami, se je osnovala v Rimu nevarna zarota, ki jasno kaže, kako globoko je že razpadla v notranjem rimska država. Položaj proletarcev se je izza zadnje državljan- sko vojne zelo poslabšal. Da bi ga izboljšali, so voditelji demokratov-za Pompej eve odsotnosti sklenili iztrgati optimatom vlado iz rok in sami zavladati. To priliko je porabil Lucij Sergij Katilina (L. Sergius Catilina), sin pleme- nitih, toda obubožanih staršev. Zbral je okoli sebe nezadovolj- neže, ki so lahkomiselno zapravili svoje premoženje ter skušali- priti nepostavnim potom do bogastva in oblasti. Potegoval se je za konzulat, da bi mogel uresničiti svoje načrte, toda njegovi nasprotniki so preprečili izvolitev ter dosegli, da je bil izvoljen slavni govornik Mark Tulij Ciceron (M. Tullius Ci- cero) za konzula. Ciceron je izvedel pravočasno za Katilinovo zaroto ter jo razodel senatu malo pred izvolitvijo. Katilina, ki ga je obsodil senat na smrt, je zbežal v Etrurijo; tam je zbral vojsko, da z njo napade Rim, kjer je ostalo še nekaj njegovih privržencev. Toda vedno čuječi Ciceron je spoznal pravočasno naklepe zarotnikov; Katilinove privržence je dal v Rimu polo- viti in v ječah zadaviti, Katilino pa je porazila rimska vojska na njegovem pohodu proti glavnemu mestu pri Pistoriji (P istoria) v obupnem boju. Skoro vsi nasprotniki so obležali na bojnem polju; tudi Katilina je bil ubit. Ciceronu je senat nadel častni priimek »Oče domovine« (Pater patriae).

Gaj Julij Cezar in prvi triumvirat. Katilinova zarota je razkrila vso nezmožnost senata, ki je vladal velikansko državo; zato si je ljudstvo želelo energičnega moža, ki naj vzame krmilo države v svoje roke. Vse oči so bile tedaj obrnjene na Pompeja, ki se je baš vračal iz Azije domov. Toda v splošno

— 161 —

razočaranje je odpustil Pompej svoje vojake ter s tem zamudil ugodno priliko,, ki se je nudila njegovim častihlepnim namenom. Tedaj se je" oddahnil senat, ki se mu ni bilo treba bati poveljnika brez vojske. Ko se je zmagoviti Pompej sedaj potegoval za konzulat in zahteval, da potrdi senat njegove odredbe v Aziji ter nakaže njegovim vojakom zemljišča, mu je ta kratkomalo vse odbil. Zato se je užaljeni Pompej približal tedanjima voditeljema ljudske stranke, bogatemu Krasu in modremu Gaju Juliju Cezarju (C. Julius Caesar).

Cezar je bil rojen 1. 100. pr. Kr. kot potomec stare ple- menitaške rodbine. Po rani očetovi smrti ga je njegova mati A v r elija (Aurelija) vzorno vzgojila ter razsodnega in bistroumnega dečka naučila prijaznega in vljudnega vedenja. Z zmernim življenjem in telesnimi vajami si je Cezar tako ukrepil svoje rahlo zdravje, da je lahko prenašal v vojni vse napore. Neupogljiva volja, strogo izražena samozavest ter brez- merađ častihlepnost so glavni znaki njegove osebnosti.

Navzlic svojemu plemenitemu pokolenju se je Cezar že zgodaj nagibal k ljudski stranki, katere voditelj je bil njegov stric Marij. Sula je slutil, kaj tiči v Cezarju, zato ga je preganjal ter obsodil na smrt; toda njegovi vplivni sorodniki so mu izprosili milost. Sula mu je prizanesel, rekoč: »Imejte ga, a v tem mladeniču tiči več kot en Marij.« Cezar, ki odslej ni več zaupal diktatorju, se je napotil na otok Ród, da se pri tamoš- njem grškem učitelju Molonu (Molo) uči govorništva. Na potu so ga ujeli morski razbojniki ter zahtevali zanj 20 talentov (okrog 100.000 K) odkupnine. »Kaj!« je zaklical Cezar, »za moža, kakršen sem jaz, zahtevate samo dvajset talentov? Pet- deset vam jih dam!« Ko je odposlal svoje spremljevalce po za- htevano vsoto, se je vedel na ladji kot poveljnik, ne kot ujetnik. Zapovedal je razbojnikom molčati, kadar je hotel spati; če pa niso hvalili njegovih pesmi, ki jim jih je včasih citai, jim je zagrozil, da jih da križati, čim bode prost. In eres, komaj je odštel visoko odkupnino, je nabral nekaj ladij, pohitel z njimi za razbojniki, jih ujel ter dal križati na maloazijski obali. Vr- nivši se domov, je Cezar živel navidezno samo zabavi, toda njegova Častihlepnost je rasila od dne do dne. Ko je nekoč na svojem potovanju v Hispanijo v mestu Gades v nekem svetišču zagledal soho Aleksandra Velikega, je solznih oči vzkliknil:

JOB. Bučar ! Zgodovina. 11

— 162 —

»Aleksander si je osvojil v mojih letih že ves svet, a jaz nisem storil še ničesar.« V Rimu si je s svojim prikupnim nastopom osvojil ljubezen ljudstva na mah. Pri pogrebu svoje tete, vdove po Mariju, je govoril nagrobni govor, v katerem je slavil Marija, ter ukazal nositi njegovo podobo pred pogrebnim sprevodom. Ko se je drznil zopet postaviti na Kapitolu kipe zmagovalca Cimbrov in Tevtonov, ki jih je bil dal Sula odstraniti, so Mari- jevi veterani veselja pretakali solze. Nadvse_pa se je prikupil ljudstvu s svojo izredno darežljivostjo. Razdajal je žito med ljudstvo ter prirejal gladiatorske igre s takim sijajem, kakrš- nega Rim doslej še ni videl. Tako je nekoč v zabavo ljudstva v areni nastopilo na njegove stroške 320 parov gladiatorjev v srebrni opremi. Toda zabredel je pri tem v velike dolgove. Še no 40 let star, je odšel kot namestnik v Hispanijo; njegovi upniki ga pa niso pustili poprej iz Rima, dokler ni prevzel bogati Kras poroštva za njegove dolgove (kakih 18 milijonov kron). Na poti v Hispanijo je, prišedši v neko ubožno gorsko vas, dejal svojim spremljevalcem: »Rajši bi bil tu prvi kakor v Rimu drugi.« V Hispaniji se je Cezar kot namestnik proslavil in obo- gatel kakor večina rimskih namestnikov, ki so brezobzirno iz- sesavali svoje provincije. Vrnivši se v Rim, je nastopil odločneje proti senatu, ki je spoznal njegov velik vpliv. Potegoval se je za konzulat; toda senat je preprečil njegove nakane. Da zlomi

60 njegov odpor, je sklenil Cezar 1. 60. pr. lir. z najvplivnejšima tedanjima Rimljanoma, • Krasom in Pompejem, tajno zvezo, prvi triumvirat. Bila je to zveza modrosti (Cezar) s slavo (Pompej) in bogastvom (Kras). Obenem- je utrdil Cezar novo prijateljstvo s tem, da je dal Pompeju svojo hčer Julijo za ženo.

S pomočjo svojega vpliva pri ljudstvu so triumviri dosegli, da je izvolila narodna skupščina Cezarja, ki je duševno daleko

59 nadkriljeval svoja tovariša, za 1. 59. za konzula. Cezar je po- trdil kot konzul Pompej eve uredbe v Aziji ter dal nakazati kljub odporu optimatov njegovim veteranom zemljišča. Nato so si dali triumviri podeliti od ljudstva provincije, kjer so upali obogateti ali zbrati močno vojsko. Cezar jo dobil upravo to- in onostranske Galije, nekoliko pozneje Pompej Hispanijo, Kras pa Sirijo. Optimatjo so se oddahnili, ko je odhajal Cezar v Galijo; kajti le njega so se bali, ne toliko Pompeja in Krasa.

-- 163 —

Toda Cezar ni odšel poprej na svoje mesto, dokler ni dosegel, da so izgnali iz Rima njegove politične nasprotnike; tuđi Cice- ron je moral v prognanstvo, češ da je obsodil brez ljudskega sklepa rimske državljane (Katilinarcc) na smrt.

Cezar v Galiji. Ko je Cezar odšel v onostransko Galijo, so imeli Rimljani samo ozek kos sveta ob Sredozemskem morju (med Alpami in Pireneji); ostala Galija pa je bila v posesti raznih svobodnih keltskih rodov, ki so živeli večinoma v sovraštvu med seboj. To neslogo med Galci so porabili že pred Cezarjevim prihodom keltski Helvečani, ki so bili ostavili svojo gorato domovino in si iskali druge v Galiji. Cezar je udaril nanje ter jih po hudem boju prisilil, da so se morali zopet \imakniti v Helvecijo. Potem je premagal germanska plemena, ki so udrla pod vodstvom Ariovista (Ariovistus) preko Rena v Galijo. V naslednjih letih je podjarmil po ljutih bojih tudi galska plemena od Atlantskega oceana do Rena. Drzni Cezar je prekoračil celo dvakrat Ren na mostovih, ki jih je zgradil na kolen, ter udaril v današnjo Nemčijo, ki se je zvala tedaj Germani ja. Hotel je pokazati svojim sosedom, da sega rimska moč tudi preko Rena. Nato se je prepeljal v Britanijo, današnjo Angleško, ter tamošnje prebivalce, ki so podpirali Galce, navdal za dolgo časa s strahom pred rimskim orožjem. V tem, ko se je mudil Cezar v Britaniji, se je dvignila vsa Galija od Pirene j ev do Rena ter napela vse sile, da se otrese rimskega jarma. Na čelo ogromne zvezne vojske so postavili Galci kneza Vercingetoriga (Vercingetorix); a Cezar ga je 1. 52. pri A1 e z i j i (A 1 e s i a) blizo Seninega izvira 52 popolnoma porazil. Odslej je bila Galija ena izmed najmirnejših rimskih provinci] tei se je povzpela kmalu do blagostanja; prebivalci pa so sprejeli rimski jezik in kulturo ter se poromanili. Z zavojevanjem Galije, ki jo je popisal v svoji znameniti knjigi »De bello Gallico«, Cezar ni pridobil samo velike in bogate provincije, temveč tudi to, kar je že dolgo potreboval za uresničenje svojih načrtov: dobro izvežbano in zvesto vdano vojsko, pripravljeno za vsako podjetje.

Državljanska vojna med Pompejem in Cezarjem. Medtem so v Rimu Cezarjevi nasprotniki zasledovali z zavistjo in pri- tajenim strahom njegove velikanske uspehe v Galiji. Pretrgale so se tudi vezi, ki so vezale triumvire. Kras, ki se je hotel

11*

— 164 —

tudi proslaviti v bojih, se je po svojem odhodu v Sirijo zapletel v vojno z bojevitimi Parti, ki so ga zvabili črez Evfrat ter njega in večino njegove vojske pobili. Cezarjeve zmage tudi zavidnemu Pompeju niso bile po volji, kajti otemnile so njegovo slavo. Ko pa je umrla Julija, žena njegova, so se pretrgali tudi osebni stiki med njim in Cezarjem. Ni se mogel odločiti, da bi odpotoval v podeljeno provincijo, temveč je ostal v Rimu, kjer je kmalu dosegel velik vpliv in moč. Ko je prišlo v mestu med raznimi političnimi strankami do pouličnih bojev, so ga celo imenovali za konzula brez tovariša. Sedaj se je Pompcj očitno priklopu senatorski stranki, ki se je bala Cezarjeve vrnitve. Ko se je Cezar iz Galije potegoval za konzulat, je Pompej dosegel, da mu je senat ukazal, naj se odpove upravi Galije in odslovi svojo vojsko, preden stopi na italska tla; sicer ga okliče za sovražnika domovine. Toda Cezar ni bil tako ne- previden, kakor njegov nasprotnik pri povratku iz Azije. V sijajnem govoru je navdušil svoje zveste legije za boj proti nehvaležnemu senatu ter prekoračil mejno reko Rubikon, ki je ni smel prestopiti z vojsko noben poveljnik brez senatovega dovoljenja. Tako se je pričela nova državljanska vojna. »Kocka je padla.«

Brzo je hitel Cezar v Rim, ki se mu je vdal skoro br»z odpora. Prestrašeni Pompej, ki se je poprej bahal, da iztepta lahko legije iz zemlje, ni mogel zbrati svojih razkropljenih čet ter je zbežal s senatom in optimati v Brundizij in odtod v Gre- cijo. Cezar je nato v šestdesetih dneh uklonil vso Italijo. Marsikdo se je bal strahovlade, kakršna je bila za časa Marija in Sule; toda Cezar se je izkazal proti pričakovanju prizanes- ljivega in spravljivega. Potem je hitel zmagovalec v Hispanijo, kjer so stale najhrabrejše Pompej eve legije. »Najprej hočem premagati vojsko brez poveljnika,« je dejal, »potem pa poveljnika brez vojske.« Zmagovito se vrnivši v Rim, se je dal imenovati za diktatorja. Nato se je odločil takoj udariti na Pompeja, ki je medtem zbral v Macedoniji veliko vojsko. Ker ni imel Cezar dosti ladij, da bi mogel prepeljati vso svojo vojsko v Grecijo, se je moral po krvavih, brezuspešnih bojih pr¿ Dirahiju (Dyrrhachium) umakniti v Tesalijo- Pompej mu je sledil s svojo vojsko, toda Cezar ga je • bitki

48 pri F ar z al u 1. 48. s svojimi izvežbanimi četami sijajna pre-

— 165 —

magai, čeprav je bila Pompejeva vojska dvakrat tolika kakor njegova. Pompej je obupal ter zbežal v Malo Azijo, odtod pa v Egipet, kjer je upal, da dobi zavetje pri mladem kralju Ptolemeju Dioniziju (Ptolemaeus Dionysius), čigar očetu je bil izkazal marsikako dobroto. Toda ta ga je dal zavratno umoriti, ker si jo hotel s tem pridobiti Cezarjevo zahvalo in naklonjenost. Ko se je ta tri dni pozneje izkrcal v Aleksandriji, so mu prinesli prstan in glavo umorjenega. Žalostna usoda nekdanjega prijatelja je ganila Cezarja do solz. Egiptovski kralj ni prejel zaželjenega plačila; kajti Cezar je v prepiru, ki je tedaj nastal na kraljevem dvoru zaradi nasledstva, potegnil z njegovo sestro Kleopatro (Cleopa- tra), ki je slovela po svoji lepoti daleč naokrog. Vsled tega je izbruhnila v Aleksandriji vstaja, ki jo je Cezar le z veliko težavo zadušil. Kralj je poginil na begu, Kleopatro pa je postavil Cezar za egiptovsko kraljico; toda morala je priznati vrhovno nadoblast Rimljanov. Iz Egipta se je vrnil Cezar v Azijo, kjer je hotel Mitradatov sin Farnak (Pharnaces) obnoviti kraljestvo svojega očeta. Cezar ga je ugnai v petih dneh ter sporočil svojo hitro zmago senatu z besedami: »Prišel, videl, zmagal« (»veni, vidi, vici«). Sedaj šele se je vrnil v Rim, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi.

Toda državljanska vojna ša ni bila končana. Po bitki pri Farzalu so se zbrali razkropljeni Pompejanci, med katerimi sta bila tudi Pompejeva sina, v provinciji Afriki, da nadaljujejo boj proti Cezarju. Cezar se je pripeljal v Afriko ter jih premagal 1. 46. v bitki pri T a p s u (T h a p s u s). Pompejeva 46 sinova sta se rešila iz bitke' ter zbežala v Hispanijo, kjer sta zbrala novo vojsko; Cezar jima je sledil tudi tja ter ju premagal 1. 45. v ljuti bitki pri Mundi (Munda) blizu Sevilje. Bila 45 je to ena najhujših bitek, kar jih je bojeval Cezar. Že so se začele umikati najhrabrejše legije; tedaj skoči Cezar s konja ter vzklikne: »Ali se ne sramujete, izročiti Cezarja dvema dečkoma?« Nato potegne meč ter z vzklikom: »Naj bo to zadnji dan mojega življenja!« plane kot navaden vojak v najgostejše vrste sovražnikove. Ta sijajenjpzgled osebne hrabrosti je ustavil umikajoče se legije, ki so se odslej borile z brezprimernim pogumom, dokler niso izvojevale krvave zmage. Cezar sam je dejal pozneje, da se je bojeval poprej večkrat za zmago, pri

— 166 —

Mundi pa prvič za življenje. Bitka pri Mundi je končala držav- ljansko vojno; rimska država je bila v Cezarjevih rokah.

Cezarjeva samovlada in smit. Senat in ljudstvo sta sedaj tekmovala med seboj, kako bi bolj častila zmagovalca, ki je slavil svoje uspehe v petih sijajnih triumfih. Cezar je bil sedaj neomejen gospod v rimski državi. V Rimu ga je pozdravilo ljudstvo kot »očeta domovine«, senat ga je imenoval za do- smrtnega diktatorja, sam pa se je nazval »imperator« ter dal kovati denar s svojo podobo. V neumornem delu je skušal nato uveljaviti zopet mir in red v državi. Zboljšal je upravo tlačenih provincij ter se tradii za zboljšanje gospodarskih razmer. Skušal je s strogimi zakoni omejiti potratno^ in razkošno življenje; znižal je število sužnjev na latifundijah ter dal revnemu ljudstvu zaslužka pri gradnji cest in javnih zgradb; mnogo tisoč obubožanih državljanov je poslal kot naselnike v Kartagino, Korint, Galijo in Hispanijo. Posetil je na svojih mnogih potovanjih iz Ilirije v Galijo in obratno tudi naše kraje, želeč spoznati pokrajine in ljudstva. Zgradil je'prvo cesto črez naše Alpe, ki se še danes zovejo po njem Julijske Alpe; prelaz črez Hrušico so nazivali »statio in Alpe lulia« (postaja v Ju- lijskih Alpah). Svoje moči ni oskrunil s strahovlado kakor Marij in Sula, temveč je odpustil svojim nasprotnikom ter vladal milo in pravično. Trajnih zaslug si je pridobil z izbolj- šanjem koledarja, ki so ga bili nevešči duhovniki spravili v velik nered. Kot »pontifex maximus« je uvedel 1. 45. pr. Kr. mesto luninega leta, ki ima 355 dni, solnčno leto s 365 dnevi ter dodal vsakemu četrtemu letu po en prestopni dan. To je »Julijanski koledar«. Mesec, v katerem se je rodil, je dobil po njem ime julij.

Se mnogo drugih načrtov je zasnoval slavni državnik. Izsušiti je hotel Pontinsko močvirje (Jugovzh. Rima) ter po- globiti luko pred Ostijo; pripravljal se je na Vojno proti Partom in narodom ob Donavi; hotel je prekopati korintsko zemeljsko ožino ter zopet sezidati Korint in Kartagino. Sredi dela in priprav pa ga je dohitela smrt.

Navzlic svojemu plodonosnemu delovanju je imel Cezar mnogo sovražnikov; videli so v njem le moža, ki je strmoglavil republiko. Zlasti optimati in senat, čigar moč je Cezar znatno omejil, so ga črtili ter komaj čakali prilike, da ga ugonobe.

— 167 —

Njegovi prijatelji so mu ponudili kraljevsko krono, toda Cezar jo je odklonil, vedoč, da si nakoplje s tem mnogo sovražnikov. Mogoče bi jo bil sprejel pozneje, ko bi se ne bili zarotili proti njomu optimati, ki sta jih vodila nespravljivi republikanec Gaj K a s i j (C. C a s s i u s) ter za svobodo navdušeni Mark Junij Brut (M. I un i us Brutus), ki ga je ljubil Cezar kot svojega sina.

Dne 15. marca 1. 44. je bila sklicana v Pompejevem gle- 44 daližču senatova seja. Skoro bi bil izostal imperator od usode- polnega zborovanja, Iter so ga svarili v zadnjih dneh prijatelji opetovano pred 15. marcem; na ta dan so ga namreč sklenili umoriti zarotniki. 15. marca zjutraj se ni Cezar nič kaj dobro počutil; grozne sanje so plašile njega in njegovo ženo K a 1 - purnijo (Calpurnia), ki ga je prosila, naj ostane ta dan doma. Že je hotel Cezar ugoditi njeni prošnji, tedaj pristopi Mark Brut ter ga pregovori, da se napoti z njim v senat. Spotoma srečata vedeževalca, ki ga je pred nekaj dnevi svaril pred 15. marcem. Smehíjaje mu zakličo Cezar: »15. marec je že tukaj!« »Pa še ni minil,« ga zavrne vedež. Kmalu nato mu izroči prijatelj pismo, kjer je bila vsa zarota razkrita. Cezar ga vzame ter hoče brati, toda radi množice ljudi, ki se je gnetla okrog njega, shrani pismo, ne da ga prečita. Komaj sede Cezar v senatu na zlati prestol, ga obkolijo zarotniki. Eden izmed njih stopi tik njega ter prosi milosti za svojega izgna- nega brata. Ko mu odbije Cezar prošnjo, mu strga zarotnik togo z rame, drugi pa planejo nanj z bodali. Nekaj časa se brani Cezar; ko pa zapazi med morilci tudi Bruta, bridko vzdihne: »Tudi ti, moj sin?« Nato pokrije s togo svoj obraz ter se, triindvajsetkrat ranjen, zgrudi ob Pompejevem kipu mrtev na tla.

4. Antonij in Oktavijan.

Drugi triumvirat. Po Cezarjevi smrti je nastala v Rimu splošna zmeda. Zarotniki so hodili zmagoslavno po mestu ter s klicem: »Tiran je mrtev, država je prosta!« poživljali ljudstvo, k svobodi. Toda njihov klic je ostal brez odmeva. Zato si v svoji neodločnosti niso upali takoj odstraniti Cezarjevih naredb. ¡Tako so dobili diktatorjevi prijatelji dovolj časa, da se za-

'*"

— 168 —

vedo položaja. Pri svečani pogi'ebni slovesnosti je umorjenčev prijatelj, konzul Mark Antonij (Marcus Antonius) slavil na Velikem trgu z živo besedo Cezarjeve velike zasluge ter zaklical zbranemu ljudstvu: »Glejte, kaj je storil za vas mož, ki ga imenujejo nekateri tirana! Tu je njegova oporokaj v kateri se je spomnil vsakega rimskega državljana z de-| narnim darom!« Tedaj se je ljudstva, ki se je zgražalo nad dejanjem zarotnikov, polastila taka razburjenost, da so pobegnili preplašeni morilci iz Rima. Antonij je imel sedaj vso oblast v rokah. Hotel je stopiti na Cezarjevo mesto, pa ni bil mož, ki bi mogel nadomestiti slavnega imperatorja. Bil je sicer izredno krepke postave ter slovel po svoji drzni hrabrosti, toda manjkali sta mu nravnost in resnost, ki ji mora imeti vsak dober državnik. Senat ga je črtil ter se ga hkratu bal; toda bil je preslab, da bi ga strmoglavil. Vojaki in ljudstvo so Antonija ljubili, ker je bil Cezarjev prijatelj. Da si utrdi svojo oblast, si je dal po Cezarjevem vzgledu podeliti od ljudstva namestništvo v tostranski Galiji. Tako je kot poveljnik edine močne vojske na Apeninskem polotoku ter kot namestnik pro-» vincije, ki je ležala glavnemu mestu najbliže, obvladal Rim.

Tedaj je nastopil v Rimu neznaten devetnajstletni mla- denič, ki mu je prekrižal visokoleteče načrte; bil je to Gaj Oktavijan (C. Octavianus), vnuk najmlajše Cezarjeve sestre. Rano osirotelega dečka je vzgajala njegova babica Julija. Cezar je bil prijaznemu in veselemu dečku zelo naklonjen ter ga je dal izvrstno vzgojiti. Oktavijan se je mudil baš na znanstve- nem potovanju, ko je dobil poročilo, da so mu umorili starega strica, ki ga je v oporoki posinovil ter postavil za svojega glavnega dediča. Vrnivši se v Rim, si je nadel ime Gaj Julij Cezar Oktavijan ter si pridobil s svojo darežljivostjo in skromnostjo optimate in ljudstvo. Ker mu Antonij ni hotel izročiti dedščine in je ravnal z njim kot z dečkom, je* bilo senatu lahko, Oktavijana pridobiti zase. Trdno odločen, da vzdrži svoje zahteve napram Antoniju, je zbral Oktavijan na svojo roko in z lastnimi sredstvi vojsko ter jo ponudil senatu proti Antoniju. Tudi stari Ciceron, smrtni sovražnik Antonijev ter najuglednejši izmed senatorjev, ki ga je bil že Cezar pozval iz pregnanstva, je v svojih govorih — imenoval jih je kakor De-

— • 169 -~

mosten »íilipske« — ostro napadal Antonija ter dosegel, da ga je senat oklical za sovražnika domovine. Vojska, ki se ji je pridružil tudi Oktavijan, je premagala Antonija pri M u ti ni ter ga prisilila, da se je umaknil v onostransko Galijo, kjer se je združil s tamošnjim namestnikom Markom Emilij em Lepidom (M. Aemilius Lepidus). Ker sta padla v bitki oba konzula, je stopil na njuno mesto Oktavijan, ki je v srcu ravnotako mrzil senat kakor Antonija. Izkoristil je svoj ugodni položaj ter se potegoval za konzulat. Ker pa je senat njegovo zahtevo odklonil, je pripeljal Oktavijan svoje legije v Rim ter prisilil narodno skupščino, da ga je — šele 23 let starega — izvolila za konzula. Uverjen, d,a se ne sme več zanašati na senat, ni hotel vdrugič poskusiti bojne sreče; zato se je pri- bližal svojima nasprotnikoma ter jima podal roko v spravo. Sklenili so 1. 43. pr. Kr. pri • o n o n i j i (B o n o n i a) zvezo, kij 43 se zove drugi triumvirat. j

Novi zavezniki so pod pretvezo, da se hočejo maščevati nad Cezai-jevimi morilci, odstranili vse svoje politične in osebne nasprotnike. V Rimu je zopet nastopila strahovlada kakor za časa Marija in Sule; 300 senatorjev in 2000 vitezov je pomorila tedaj naščuvana in razuzdana drhal. Med žrtvami je bil tudi Ciceron, ki je hotel zbežati preko morja k ostalim republikancem. Toda spotoma so ga dohiteli Antonij evi biriči ter mu odsekali glavo in desno roko. Ko so prinesli odsekano glavo Antoniju, jo je dal ta najprej svoji ženi, ki je zbadala z žarečimi iglami govornikov jezik, ter jo nato izpostavil v Rimu na govorniškem odru.

. Medtem sta zbrala Brut in Kasij v svojih provincijali Ma- cedoniji in Siriji veliko vojsko, ki sta jo Antonij in Oktavijan 1. 42. pr. Kr. v dvojni bitki pri Filipih (P h i li p p i) popol- 42 noma potolkla. V groznem boju je Antonij premagal Kasi ja, ki se je dal v obupu probosti od svojega sužnja. Brut pa je premagal Oktavijana in bi ga bil skoro ujel. Dvajset dni pozneje se je vnela na istem mestu nova bitka, v kateri je bil Brut premagan. Obupavši nad zmago republike, se je prebodel z lastnim mečem. Oktavijan je dal truplu odsekati glavo in jo obesiti v Rimu na drog, Antonij pa je sežgal ostanke trupla ter poslal pepel Brutovi materi. Sedaj so si zmagovalci, kijse jim ni bilo

— 170 —

treba bati nobenega sovražnika, razdelili provincije velike rimske države med seboj: Lepid se je moral zadovoljiti z Afriko, Antonij si je izvolil vzhod, Oktavijan pa zapad. Da bi postala zveza •• tesnejša, se je oženil Antonij z Oktavijanovo sestro, lepo in krepostno Oktavijo (Octavia).

Oktavijan in Antoni] v boju za samovlado. Triumviri so ostali le kratek čas složni. Najprvo je Oktavijan izpodrinil slabotnega in nezmožnega Lepida ter mu vzel njegovo provincijo. Odslej sta Oktavijan in Antonij delala na to, kako bi postal vsak v svoji državi neomejen vladar. Oktavijan si je zagotovil predvsem vdanost svoje vojske s tem, da je razdelil med svoje veterane obljubljena jim zemljišča v Italiji. Nato je skušal utrditi svoje stališče pri ljudstvu z milim in blagohotnim vla- danjem ter z raznimi dobrodelnimi napravami. V srečnih vojnah s Panonci in Ilirci, ki so dotlej le po imenu pripoznavali rimsko nadoblast, je zavaroval državno mejo ter povzdignil ugled svoje oblasti. Posebno hude boje je imel z Japodi, ki so prebivali v južnem delu današnje Kranjske in v sosednji Hr- vaški. Ti so se hrabro branili na svojih trdnih visokih gradiščih. Najhujši boj je divjal za trdnjavo Metul (Mctullum)* na Krasu, ki se je upirala s toliko trdovratnostjo kakor malokatero mesto. Oktavijan sam je bil hudo ranjen, pa ni odnehal poprej, dokler si ni osvojil trdnjave. Skoro vsi možje so padli v boju; žene in otroci pa so se zatekli v mestno posvetovalnico, kjer so poginili v groznem požaru, ki je izbruhnil v mestu. Nato se je polastil Oktavijan važne vojaške postojanke Siscije (Siscia = Sisek), podjarmil rodove po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter podelil naselbinam Tergesti (Tergeste = Trst), Poli (Pola = Pul j), Jad eri (Jadera = Zader), Salonam (Salonae = Split) in tavrlški Emoni (Emona = Ljubljana) pravice italskih občin

35 (L 35. pr. Kr.). Medtem se je bojeval Antonij nesrečno in brezuspešno s

Parti, ki so ogrožali vzhodno mejo države. Kmalu je opustil vojskovanje ter odslej tratil čas na sijajnem dvoru egiptovske kraljice Kleopatre, ki ga je popolnoma ujela v svoje mreže. V

* Lego tega mesta iščejo nekateri na mestu današnje vasice Metulje pri Ložu na Notranjskem, drugi na gradišču pri Smihelu poleg Hrenovic.

— 171 —

njeni družbi je užival zgolj veselje in naslado; sredstva za svoje razkošno in razuzdano življenje pa je dobival s sramotnim iz- sesavanjem svojih podložnikov. Zastonj ga je opominjal Okta- vijan na njegovo čast in dolžnosti. Naposled je zavrgel Kleo- patri na ljubo, tudi svojo blago soprogo Oktavijo; začel se je nositi kot kak orientalski kralj ter podeljeval;, Kleopatrinim otrokom rimske provincije, njej pa nadel častni priimek »kraljica kraljic«. To krSenje časti rimskega imena je povzročilo, da je napovedal senat na prigovarjanje Oktavijana vojno Kleo- patri, ali pravzaprav Antoniju, ki ga pa ni hotel imenovati. V spremstvu svojega zeta, admirala Marka Vipsanija Agripe (M. VipsaniusAgrippa), je šel Oktavijan v Gre- cijo, kjer sta bila Kleopatra in Antonij že zbrala močno vojsko in brodovje. Nasprotnika sta bila prilično enako močna. Je- seni 1. 31. se je bila pri Akciju (Actiu m), rtiču ob vhodu v Ambraški zaliv, velika odločilna bitka med nekdanjima pri- jateljema. Na obrežju je bila razvrščena pehota in konjica; pred zalivom je razvrstil Antonij v polkrogu svoje velike ladje; za njimi so stale ladje Kleopatre, na širokem morju pa so se zibale male ladje Oktavijanove. Dolgo časa je bil boj ne- odločen. Pač so se Antonijeve čete hrabro borile, toda sredi boja je dala Kleopatra svojim jG0_ ladjam povelje, naj se umaknejo, češ da se ni nadejati zmago. Tedaj je pustil Antonij vse na cedilu ter zbežal za žensko, ki ga je pogubila. Ladje brez poveljnika so se še nekaj časa upirale, nato pa so se podale druga za drugo. Vojska na suhem je sedem dni zaman čakala na svojega poveljnika ter se naposled brez boja vdala Oktavi- janu. Naslednje leto se je izkrcal Oktavijan v Aleksandriji, kamor sta se rešila Antonij in Kleopatra. Antonij se je' hotel braniti, a vse ga je zapustilo. Ko mu je dala Kleopatra spo- ročiti, da se je usmrtila, se je prebodel z mečem. Umirajoč je zvedel, da ga je kraljica ukanila; dal se je prenesti k njej ter izdihnil v njenem naročju. Sedaj je skušala Kleopatra tudi Oktavijana omamiti s svojo lepoto. Ko pa je uvidela, da je njen trud zastonj, ter zvedela, da jo hoče Oktavijan odvesti v Rim v proslavo svojega triumfa, si je baje pritisnila strupenega gada na svoje prsi, ki jo je pičil do smrti. Egipet je postal rimska provincija, Oktavijan pa samovladar vsej rimski državi.

— 172 -

VIII. Cesarstvo. 1. Avgust in njegova doba.

Vrnivši se iz Egipta, je slavil Oktavijan s sijajnimi slav- nostmi in veličastnimi igrami tridneven triurni nad Antonijem in Kleopatro. Nato je odložil svojo izredno oblast, čeS da je svojo nalogo dovršil. Toda senat je izprevidel, da more le krepka roka spretnega državnika vrniti državi mir, po katerem je vse hrepenelo. Zato je Oktavijan obdržal na njegovo prošnjo vlado nad rimsko državo. Toda usoda njegovega starega strica, ki si ga je vzel za zgled, ga je naučila previdnosti. Obdržal je sprva samo konzulat, polagoma pa si je dal podeliti kakor nekdaj Cezar vse važnejše državne službe. Tako si je utrdil vpliv pri senatu in narodni skupščini, ki sta kar tekmovala med seboj, kàko bi ga bolj častila. Oktavijan se je po svojem po- sinovniku imenoval Cezar, senat pa mu je podelil častni naslov Augustus, t. j. Vzvišeni, ki so ga obdržali tudi njegovi nasledniki; imenoval je njemu na čast šesti mesec v letu, ki so ga Rimljani pričenjali z marcem, avgust. Oktavijanovo oblast pa označuje najbolj naslov »imperator«, ki ga je nosil že Cezar pred svojim imenom. Ponosno ime Imperator Caesar Augustus je prešlo kot naslov tudi na Oktavi j anove naslednike; iz imena Cezar sta se pozneje razvila naslova cesar in car. Kot predsednik senata se je rad imenoval »princeps« (prim, princ!), t. j. prvi državljan v državi. Da ne bi vzbudil suma, da hrepeni po neomejeni vladarski oblasti, kakor jo je skušal ustanoviti Cezar, ni odpravil Oktavijan republikanskih uradov, izročil je senatu upravo Že pomirjenih provincij, kjer ni bilo treba vzdrževati vojaštva. Sam pa je kot imperator imel neomejeno vrhovno poveljstvo nad vojsko, ki je bila njegova glavna opora. Vojska je bila tedaj porazdeljena po provincijali, ki še niso bile popolnoma pomirjene ter so stale pod neposrednim poveljništvom imperatorja. Za mir in red v Italiji so skrbeli pre- torijanci, cesarjeva telesna straža; njen poveljnik »praefectus praetorio« je podpiral vladarja ter se povzpel v poznejših časih do velike moči. Tako je bil Oktavijan v resnici samovladar. Republika je obstajala samo še na videz; kajti nikdo si ni upal ugovarjati cesarju. Senat in narodna skupščina sta vedno sklenila le to, kar je želel cesar. Z izredno darežijivostjo, z razde-.

— 173 --

ljevanjem žita med uboge državljane ter prirejanjem sijajnih iger je postal Avgust ljubljenec naroda. Najboljša opora njegove samovlade je bila splošna želja po miru; kajti ne samo v Italiji, ki so jo meščanske vojne gospodarsko uničile, temveč tudi v drugih delih rimske države so po krvavih zmešnjavah in vojnah republike občutili mir in red, ki ga je ugotovil Oktavijan, kot rešitev iz velike stiske.

Iz častihlepnega in brezobzirnega triumvira je postal Okta- vijan moder, dober in miroljuben vladar. Uredil je upravo provincij ter ščitil s postavami podanike pred odiranjem in izsesa- vanjem uradnikov. Država je začela nanovo proevitati. Odlični državniki so podpirali cesarja v izvrševanju njegovih vladar- skih poslov, on sam je posebno čislal svoja prijatelja, zvestega Agripo, zmagovalca pri Akciju, kateremu je dal svojo hčer Julijo za ženo, in Mecena (Maecenas), ki je vplival nanj s svojo odkritosrčnostjo in modrimi nasvoti ter pospeševal s svojim bogastvom znanosti in umetnosti.

Oktavijan se je skrbno izogibal vsakega zunanjega sijaja svoje oblasti. Kadar se je mudil po provincijah, se je pač kazal v škrlatastem oblačilu in z zlatim vencem na glavi, znamenjem svojega dostojanstva; v Rimu pa je vedno nastopal v preprosti senatorski togi. V svoji lepi hiši na Palatinu, v palaciju (pala- tium, prim, besedo palača!), ni živel drugače kakor senatorji. Prijazen napram vsakemu', skromen in zmeren v jedi in pijači, je zaman skušal odpraviti nenravnost, razkošnost in neverstvo, ki so se čimdalje bolj širile v boljših rimskih krogih. Kar je bilo najdražje in najredkejše, je prišlo pri pojedinah na mizo boga- tašev. Premnogi milijonarji (tudi Krasa, Pompeja in Cicerona so prištevali nekdaj k njim) so imeli v službi cele vrste kuhar- jev, ki so tekmovali med seboj v pripravljanju najredkojših in najdražjih jedil. Sijajnim pojedinam, pri katerih so gostje, okrašeni s cvetlicami in po orijentalski šegi z levico si podpira- joč glavo, ležali ob mizi, so sledila popivanja, trajajoča v raz- uzdanem veselju pozno v noč. Včasih je ena sama taka pojedina stala 30.000 do 50.000 K.

To razkošno in potratno življenje bogatašev je imelo slabe posledice za preprosto ljudstvo, ki je hotelo odslej, živeti in se zabavati na njihove stroške. Izginile so kreposti, po katerih jo postal Rim mogočen in slaven; izginila pa je z njimi tudi moč

_ 174

trdnega in zdravega naroda. Vse je hlepelo le po nasladi, denarju in bogastvu, v katerih dosego je bilo vsako sredstvo dobro.

Razcvit znanosti in umetnosti. Za Avgusta so znanosti in umetnosti tako cvetele, da so zvali njegovo dobo zlati vek. Kakor Periklej je skušal tudi Avgust povzdigniti Rim kot sre- dišče svoje države med najlepša mesta na svetu. Zgradil je v bližini Foi-a nov trg »Forum Augusti«, sezidal 16 krasnih novih svetišč ter obnovil premnogo starih, od katerih so se nekatera ohranila do današnjega dne. Po njegovem vzgledu so gradili tudi bogataši palače in vile in jih opremljali z vsem razkošjem. Ponosno je Avgust sam večkrat rekel: »Našel sem mesto, sezidano iz samih opek, umrl bom pa v marmornatem.« Tudi v drugih mestih so tedaj nastale veličastne zgradbe, tako v Pulju Avgustovo svetišče in svetišče Rome, ki sta še dandanes dobro ohranjeni. Nadvse veličastna stavba iz te dobe je Panteon* (Pantheon), t. j. vsem bogovom posvečeno svetišče, ki ga je zgradil Agripa na Martovem polju. Ta zgradba, ki jo pokriva velikanska kupola, je največja rimska stavba na oboke. Rimljani so se naučili te umetnosti pri Etruščanih in prekašali v tem oziru Gi-ke, ki so navadno gradili samo ravne strehe; pri okrašenju pročelja in drugih delov pa so jih v vsakem oziru posnemali. Da preskrbi Rim z dobro pitno vodo, je zgradil dva vodovoda; v zabavo Rimljanov pa je sezidal javna kopališča ali terme, kjer se je lahko kopalo več tisoč ljudi hkratu. Grški umotvori iz marmorja, slike, kipi in zbirke dra- gocenih knjig so krasili razkošno opremljene zgradbe ter Tzbu- jali občudovanje obiskovalcev.

Za Avgusta je dosegla tudi rimska književnost svoj višek. P. Vergili] Marón (P. V ergi H us Maro) je, posne- majoč Homerjevo Odisejo, opeval v svojem epu »Eneidi« usodo junaka Eneja, čigar sin Jul jJulus) je bil praded Avgustov iz rodovine Julijev; K vint Horacij Flak (Q. Horatius F 1 • • • u s) je slavil v svojih odah moč in velikost Rima; Pu- hlij Ovidij Nazon (P. Ovidius Naso) je spesnil me- tamorfoze, t. j. preobrazbe, za katere si je vzel snov iz grških bajk. Kot zgodovinar se je proslavil TitLivij (T. L i vi us);

* Izza sedmega stoletja p. Kr. Mariji posvečena cerkev, ki jo radi okrogle oblike zovejo tudi rotunda.

— 175 --

spisal je prvi popolno zgodovino Rima, ki pa se je le deloma ohranila. Ti možje in še mnogo drugih se je zbiralo na dvoru Avgusta, ki je bil sam velik prijatelj in pospeševatelj knji- ževnosti.

Ni čuda, da so Častili Avgusta že njegovi sodobniki po božje. Posebno v orientu, kjer so že izza najstarejših časov slavili kralje kot božje potomce, so mu postavljali oltarje ter prisegali pri njegovem božanstvu.

Avflustove vojne, a) Osvojitev vzhodnih alpskih dežel. Dolgo Avgustovo vladanje je prineslo večini tedaj znanega sveta mir. Navzlic temu Janovo svetišče ni ostalo ves čas zaprto. Prvi rimski cesar sicer ni imel osvojevalnih namenov, toda v obrambo in utrditev državne meje je bil večkrat prisiljen zgrabiti za meč. Že kot triumvir je priklopu rimski državi Ilirijo, t. j. sedanjo Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Njegova pastorka Druz (D r u s u s) in Tiberij (Tiberius) sta 1. 15. pr. lir. na- 15 padla vzhodnoalpske dežele, kjer so prebivali Retijci in Kelti; kajti Donava naj bi bila severna meja rimske države. Druz je gnal svojo vojsko preko današnjega prelaza Brenerja proti severu, njegov brat Tiberij pa je zmagujoč pritiskal iz Helvecije proti vzhodu. Ob Bodenskem jezeru sta se združila brata ter premagala Vindeličanc; istega leta so se vdali skoro brez vsakega boja tudi Nori čani, ki so živeli že dalj časa v prijateljskih stikih z Rimljani. Iz zavojevanih dežel so ustanovili Rimljani tri provincije: Recijo (vzhodna Švica in severna Tirolska), Vindelicijo (južna Bavarska) in N o r i k (vzhodna Tirolska, Salzburška, obe Avstriji južno Donave, Koroška, zapadna Štajerska in Gorenjska). Keltski prebivalci teh pokrajin so se odlikovali že tedaj po precejšnji kulturi; pečali so se z rudarstvom ter tržili, oziroma zamenjavali svoje izdelke z Italijo. Naposled je Tiberij podjarmil tudi Panonijo (jugozapadna Ogrska, vzhodna Štajerska in Dolenjska); ob istem času je donesla Avgustova vojna ob dolenji Donavi provincijo M e z i j o (M o e s i a), večji del današnje Srbije in Bul- garije, tako da je bila Donava po večini naravna meja rimske države proti severu.

Trdne umetne ceste, ki so služile predvsem vojaškim in upravnim namenom, so prepregale kakor razsežno omrežje stare in nove provincije ter jih vezale z glavnim mestom. Izhodišče

\

' , " './ ' • •• •

i — 176 —

cest po naših pokrajinah je bil Oglej (A k vi leja), ki je bil glavni vojaški tabor in obenem veliko tržišče. Odtod so vodile ceste do državne meje ob Donavi, in sicer na Koroško črez Plöcken v Gorenjo Dravsko dolino in črez Predel v Beljak in preko Krive Vrbe v Virunum, odkoder je cesta tekla dalje proti Donavi. Druga glavna cesta, držeča črez H r u š i • o (Ad Pi ru m) in Logatec (Longati • um), je spajala Oglej z Emono ter je odtod peljala črez savski most pri Črnu- čah na Mengeš, Trojane (Adrante), Celje, Ptuj in dosegla pri Karnuntu (Carnuntum) Donavo. V Emoni se je od te proge odcepila druga cesta, ki je držala črez Šmarje,, Trebnje (Praetorium Lat ob i co rum), Novo mesto v Dr- novo (Neviodunum) pri Krškem ter odtod ob Savi v Sise k, Os jek (Murs a), Mitrovico (Sirmium) in Belgrad (Singidunum).

Rimljani so ob križiščih cest, posebno pa ob mejah, zgradili vojaške tabore, iz katerih so se pozneje često razvila mesta, kakor: Juvavium (Salzburg), Vindobona (Du- na j), V i r u n u m na Gosposvetskem polju, C e 1 e i • (• e 1 j e), Poetovio (Ptuj), Carnuntum (Petronel ob Donavi), Siscia (Sisek), Sirmium (Mitrovica), Aquin- cum (Buda) i. dr. Najimenitnejše mesto na Kranjskem je bila Emona, ki je nastala na mestu nekdanje tavriške naselbine. Dosedanja izkopavanja na »Mirju«, kjer se nahajajo še dandanes ostanki mestnega zidu, dokazujejo nepobitno, da Emona ni bila samo vojaški tabor, temveč rimska naselbina z vojaškimi in tudi civilnimi prebivalci, z obrtnim in trgovskim življenjem ter z vso udobnostjo rimskih provincijalnih, mest.

Akoravno so pustili Rimljani v osvojenih provinci]ah ne- dotaknjene šege in navade domačinov, se je z naselitvijo rokodelcev, trgovcev in dosluženih vojakov povsod širila rimska kultura. Prvotni prebivalci so sicer ohranili svojo narodnost; le kdor je hotel veljati za izobraženega, je moral znati latinski.

b) Boji z Germani. Manj srečni so bili Rimljani v bojih z Germani, ki so prebivali po obsežnih nižinah med Renom in Visio, na otokih Severnega in Vzhodnega morja ter v južni Skandinaviji. Izza Marijevih časov so imeli bojazen in strah pred njimi. Predvsem sta njih orjaška postava ter ostri in

— 177 —

drzni pogled napravila mogočen vtis nanje. Sicer so Rimljani uničili Cimbre, toda že v prvih letih cesarstva so jim postali nevarni drugi germanski narodi; kajti Germanom je bila vojna nad vse. Kadar so šli v boj, so okrasili svoje kodraste, plave lase ter, pojoč bojne pesmi, šli proti sovražniku, držeč pred ustmi ščit, da se je glas bolj okrepil in razlegal. Boj so pričeli z divjim krikom in naskokom, da so sovražnika oplašili. Strahu pred smrtjo niso poznali; največji junak je bil oni, ki je pobil največ sovražnikov. Z raznimi igrami so Germani že zgodaj imeli priliko kazati svoj pogum in neustrašenost, tako je bila n. pr. mladeničem najlepša, zabava skakati in plezati črez na- ' saj ene meče in sulice. Ogrnjeni samo s plaščem ali odeti v živalske kože, so že zgodaj privadili telo ostremu podnebju. Vr

mirnem času so najrajši hodili na lov, ki jim je bil najljubša ' zabava, Z živinorejo in poljedelstvom se moški niso pečali, ' temveč so oboje prepuščali ženam in sužnjem. Dobri običaji so veljali pri njih, kakor pravi rimski zgodovinar Tacit (Taci-j tus), več nego pri drugih narodih dobri zakoni. Mladino soj strogo vzgajali ter jo že v mladih letih utrdili, da je lahko pre- i našala največje napore. Ljubezen do svobode in zvestobe, hrab- , rost in gostoljubnost ter spoštovanje do ženstva, o katerem so mislili, da ima nekaj svetega in proroškcga v sebi, so bile njih dobre lastnosti. Očitalo se jim pa je, da radi popivajo ter strastno ! igrajo. Posebno radi so igrali na kocko; marsikdo ni prej od- i nehal, dokler ni zaigral vsega svojega premoženja, včasih celo 1 svoje svobode. '

Kakor ob Donavi so Rimljani zgradili tudi ob Renu v varstvo državne meje proti Germanom trdnjave, iz katerih so pozneje nastala cvetoča mesta, kakor Mainz, Koblonz in K ö 1 n. Kmalu po osvojitvi vzhodnoalpskih dežel je prodrl Druz zmagovito črez Ren ter podjarmil vso deželo do Vezcre. Po njegovi smrti je njegov brat Tiberij nadaljeval boje z Germani ter razširil rimsko gospodstvo do Labe. K v i n k t i lij Var (Quinctilius Varus), namestnik novozavojevanih dežel, je s svojimi nasilstvi v upravi in sodstvu ter z zaničevanjem domačih običajev povzročil splošno nejevoljo med Germani. Nikogar ni bolj bolelo zatiranje Germanov, kakor svobodo- ljubnega heruščanskega kneza Arminija (Arminius), ki je živel nekaj časa na Avgustovem dvoru. Čeprav ga jo

JOB. Bučar: Zgodovina. 12

— 178 —

Avgust pri vsaki priliki odlikoval, vendar plemeniti mladenič ni pozabil svoje germanske domovine. Vrnivši se nepokvarjen iz razuzdanega Rima, je bil prežet samo ene misli, kako bi namreč osvobodil svojo domovino. Skrivaj je združil germanska plemena ter zvabil, ko je ••• vse pripravljeno za napad, rimskega namestnika v nepristopne gozde Tevtoburškega lesa. Kar so Germani obkolili rimsko vojsko od vseh strani; tri dni je divjalo strašno klanje, dokler niso rimske legije v junaškem

9 boju podlegle germanskemu meču (1. 9. po Kr.). Okoli 20.000 legijonarjev je baje obležalo mrtvili, le malo se jih je rešilo črez Ren. Var, ki ni mogel preboleti strašne sramote, se je v obupu usmrtil. Ko je Avgustu došlo poročilo o groznem udarcu, je v žalosti raztrgal, svoje oblačilo ter. obupno vzkliknil: »Vare, Vare, vrni mi moje legije!« Posledica zmage v Tevtoburškem

. lesu, f katero so si Germani zopet priborili svojo svobodo, je

¡ v_

"^N T^jla, da se Evropa onstran Rena ni poromanila. Rimljani so se VS." odslej zadovoljili vobče z mejo ob Renu in jo močno utrdili.

[$•'' Goimani so svojega junaškega osvoboditelja slabo plačali; ,| obdolžili so ga, da hlepi po samovladi ter ga zavratno umorili.

S; f Avgustova smrt. Izguba Germanije je Avgusta težko zadela. fy¿„ P& tudi v svoji rodbini ni imel sreče; njegova edina hči mu je À *% 3fisvojo razuzdanostjo grenila življenje, njegova nadepolna vnuka

'.^pa sta umrla v zgodnji mladosti. Le nerad je posinil svojega äib,-,3TV " pastorka Tiberija (Tiberius), ki ga ni ljubil. Osamel in

utrujen vsled težke naloge, ki mu jo je naklonila usoda, je 14 umrl 1. 14. po Kr. po štiriinštiridesetletnem vladanju, v šestin-

seuemdesetem letu svoje starosti.

2. Avgust o vi nasledniki iz julijsko-klavdijskega rodu. Začetek krščanstva.

Neposredni Avgustovi nasledniki so bili iz julijsko- klavdijskega rodu, ki se je imenoval po Juliju Ce- zarju in Klavdiju, očetu Tiberija in Druza.

Tiberij. Avgustu je sledil na prestolu njegov pastorek in posinovljenec Tiberjj, ki je kazal sprva izvrstne vladarske zmožnosti, proti koncu svoje vlade pa postal nezaupen in za- krknjen trinog, ki je dal pomoriti mnogo imenitnih Rimljanov. Njegov nečak Germanik (Germanicus) je maščeval v treh zmagovitih vojnah proti Germanom rimske poraze v Tevto-

— 179 —

burškem lesu ter ujel Arminijevo ženo Tusneldo. Toda cesar je poklical svojega podjetnega nečaka domov. Spoznal je namreč težkoče, ki so ovirale zavojevanje Germanov. Zato je sklenil opustiti nadaljnje prodiranje v njih deželo ter skušal tem bolj razdvojiti Germane. Vrnivši se v Rim, je obhajal Ger- manik prekrasen triunif, v katerem je stopala tudi uklenjena Tusnelda.

Začetek krščanstva. Za Tiberija so križali v Jeruzalemu božjega Zvcličarja Jezusa Kristusa, ki se je rodil pod cesarjem Avgustom v Betlehemu. Njegove nauke so apostoli in učenci razširili po vsej rimski državi; željno so jih sprejeli omikanci, ki jim je že davno zamrla vera v njih bronaste in kamenite bogove ter so zaman iskali tolažbe in pravega spo- znanja v posvetni modrosti. Strastno so se oklenile krščanstva tudi vse nebrojne množice siromakov, ki jih je poganska vera uklenila v suženjske spone. Vsem tem zatirancem je obetala Kri- stusova vera, vera ljubezni in bratoljubja, rešitev iz neznosne bede. Na tisoče je videlo svoj spas v njegovih vzvišenih naukih, katerih oznanjevalci so tekmovali med seboj v nesebičnosti in ljubezni do bližnjega. Kakor v vseh večjih mestih, so ustanovili kristjani tudi v Rimu svojo občino. V začetku se rimski cesarji niso brigali za spoznavalce nove vere ter jih smatrali za židov- sko sekto. Ker so pa kristjani zaničevali rimske bogove ter se odločno.upirali starim poganskim običajem in niso hoteli častiti cesarja kot božanstvo, so jih začeli Rimljani, ki so bili sicer strpni v vei'Skih zadevah, sovražiti. Rimski cesarji so mislili, da je vsako nasprotno mnenje naperjeno proti njihovi moči. Zato so bili ravno najboljši cesarji največji sovražniki kristjanov, da bi rešili svojo oblast in državo pred uporom.

Neion, tretji naslednik Tiberijev in zadnji cesar iz Avgu- stovega rodu, je prvi opozoril ljudstvo na kristjane. Dokler ga je vodil njegov vzgojitelj modrijan S e n e k a (Seneca), je dobro vladal. Toda črez malo let se je popolnoma izpremenil; vdajal se je najrazuzdanejšim strastem ter postal najkrvoloč- nejši tiran. Prisilil je svojega vzgojitelja, da se je sam usmrtil, ter divjal proti svojim lastnim sorodnikom. Svojega polbrata je dal zastrupiti, svoji ženi v kopeli prerezati žile, svojo mater pa je hotel vtopiti z nalašč za to napravljeno ladjo. Ko pa se je. rešila, jo je dal brezbožni sin na njenem domu umoriti. V družbi

12*

— 180 —

nesramnih lizunov je prirejal velikanske ljudske veselice ter zapravljal državni denar; nastopal je javno kot pevec in igralec

64 v glediščih, kjer mu je moralo ljudstvo ploskati. Ko je 1. 6i. strašen požar upepelil skoro ves Rim, so splošno sumničili cesarja, da je dal sam zažgati mesto, hoteč videti, kako je nekdaj gorela Troja. Da odvrne od sebe sovraštvo ljudstva, je zvalil krivdo na kristjane ter jih začel preganjati. Mnogo kristjanov je tedaj nasilno umrlo. Nekatere so zašili v živalske kože ter jih pognali med divje zveri, da so jih raztrgale; druge so pribili na križ ali pa zašili v vreče in polili s smolo, da so kot žive plamenice goreli zvečer v cesarskih vrtovih. Tedaj sta umrla mučoniške smrti tudi ustanovitelja rimske cerkve sv. Peter in sv. Pavel; Petra so križali, Pavla pa, ki je bil rimski državljan, obglavili. Upepeljeno mesto je dal Neron nanovo sezidati, sebi pa je zgradil prekrasno palačo »zlato hišo«, ki je baje segala od Palatina do Eskvilina. Nazadnje so se mu uprle legije v provincijali. Ko pa je izbruhnil radi lakote upor tudi v Rimu, je zbežal Neron iz mesta v eno izmed svojih vil, kjer ga je suženj

68 na njegovo povelje prebodel z mečem 1. G8. po Kr. Njegove zadnje besede so bile: »Kak umetnik umrje z menoj!«* Izvzemši Av- gusta, so vsi vladarji te prve cesarske rodovine umrli nasilne smrti.

3. Flavijci (69—96). Za izpraznjeni cesarski prestol se je zaradi pomanjkanja

urejenega nasledstva vnel krvav boj med poveljniki, ki so jih oklicale legije za cesarje. Ker so imele samo provincije stalne vojaške posadke in se Italija sama ni mogla braniti, se senat in meščanstvo nista mogla ustavljati vojaškemu nasilju. Šele ko so sirske in egiptovske legije oklicale Tita Flavija Vespazijana (T. Flavius Vespasianus) za cesarja, je zasedel rimski prestol izvrsten vladar; ta je vrnil državi zopet red ter skušal zaceliti rane, ki jih je povzročila Neronova

. strahovlada.

* Po pripovedki, ki je nastala med rimskim narodom po njegovi smrti, Neron ni umrl, temveč se je rešil v daljni orient, odkoder se nekoč zopet vrne, da vnovič zasede svoj prestol. Baje je v Rimu ljudstvo še dolgo časa krasilo njegov grob s cvetlicami. Iz tega • se dalo sklepati, da Neronova strahovlada ni zadela preprostega ljudstva, temveč samo višje sloje in da je bila njegova uprava v celoti dobra.

— 181

Vespazljan je baá tedaj pokoril Jude, ki so se uprli rimskemu gospodstvu. Ko so ga dvignile legije na cesarski prestol, je oddal vrhovno vodstvo svojemu sinu Titu (Titus), ki je oblegal Jeruzalem, kamor se je po obupnem boju zateklo vse judovsko ljudstvo. Z divjim pogumom, ki sta ga podžigala obup in strast, so odbijali Judje rimske napade. Toda kmalu so izbruhnile v mestu, kjer je bilo nakopičenega toliko ljudstva, kužne bolezni, ki so manjšale število bojevnikov od dne do dne. Pritisnil je tudi glad, ki je pomoril na tisoče prebivalcev. Mnogi so se v sili hranili z usnjem, listjem in lesom; pripetilo se je celo, da je v skrajni bedi mati zaklala svoje dete, ga spekla in použila. Naposled so Rimljani mesto naskokoma osvojili ter zažgali (1. 70. po Kr.). Nikomur ni prizanesla roka 70 zbesnelega zmagovalca; kdor je ušel ostremu rimskemu meču, je poginil v splošnem požaru, ki je vpepelil tudi znamenito svetišče, ponos in veselje Judov. Nad milijon ljudi je baje po- končala ta strašna vojna; kar jih je ostalo, so jih Rimljani odvedli v egipčanske kamnolome, v šole borilcev, mladino pa prodali v suženjstvo. Odslej žive Judje brez države, razkropljeni po vsem svetu. Velikanski Titov slavolok v Rimu nas še dandanes spominja na sijajni triumf, ki so ga Rimljani priredili zmagovitemu vojskovodji.

Vespazijan je s štedljivostjo zopet napolnil prazne državne blagajne ter s pravično upravo skušal utrditi notranji mir. Podpiral je umetnostMn znanosti in si pridobil z raznimi dobrodelnimi napravami zaupanje svojih podložnikov. Z držav- nimi dohodki je gradil ceste in velikanska poslopja ter dal s tem zaslužka revnemu ljudstvu. V Rimu je sezidal znamenito gledišče Amphith e a trum Flavium, ki je imelo prostora za 80.000 gledalcev in ki ga nima enakega svet. Sredi velikanske zgradbe je bila arena, pozorišče gladiatorskih iger, bojev z zvermi in dirk. Okrog in okrog pa so se dvigali v treh nadstropjih sedeži za gledalce. To mogočno poslopje, ki je še zdaj največja razvalina starega veka, so imenovali valed globokega vtisa, ki ga je napravljalo na gledalce, Kolose j (Colos s e u m).

Tit, naslednik svojega očeta na cesarskem prestolu, je bil blag in plemenit vladar. Vse svoje življenje je posvetil blaginji

182

države. Ljudstvo gá je zaradi njegove milobe in dobrosrčnosti imenovalo »ljubezen in slast človeškega rodu«. »Prijatelji, da- našnji dan je izgubljen!« je nekoč potožil svojim prijateljem, ko se je spomnil, da ta dan ni storil nikomur nič dobrega. V bližini amfiteatra je zgradil krasne toplice (terme) ter dovolil tudi revežem, da so jih smeli posečati. Dobrotljivo je skušal lajšati težke nesreče, ki so tedaj zadele Italijo; večkrat je dejal: »Od cesarja ne sme nihče iti žalosten.« Kmalu, ko je zavladal, je izbruhnila v Rimu strašna kuga, ki je v preobljudenem mestu zahtevala premnogo žrtev. Malo pozneje je tridnevni požar

79 uničil velik del mesta. L. 79. po Kr. pa je jel Vezuv, o katerem so dotlej mislili, da je ugasel ognjenik, bruhati ogenj in pepel ter zasul cvetoča mesta Hcrkulanej (Herculaneu m), Po m peje (Pompei) in Stabije (Stabiae), ležeča ob njegovem vznožju. Več kot poldrugi tisoč let so ležala ta mesta pokopana pod zemljo, dokler niso v osemnajstem stoletju slu- čajno razkrili dela mesta Pompejev. Danes je razkrit del mesta Herkulaneja in skoro vsi Pompeji s toliko popolnostjo, da nam nudijo sliko o onem starem življenju, kakor je ne dobimo nikjer drugje na svetu. V razkritih delih mesta spoznamo forum, dobro tlakovane glavne ceste, mnoga krasna javna poslopja, svetišča, kopališča, .gledišča. • premnoga dobro ohranjena za- sebna poslopja. Ta so bila večinoma pritlična in proti ulici precej enostavna, ker se je domače življenje Rimljana razvi- jalo, kakor še zdaj pri orientalcih, le v ozadju hiše. Hiše pre- možnejših slojev so imele zadaj še vrt. Nekatera poslopja imajo tudi nadstropja z majhnimi sobami, ki so pa večinoma vsa po- drta. Zelo dobro so ohranjene mnoge pritlične obokane sobe, posebno kopeli, katerih stene so okrašene z živobarvnimi sli- kami, tla pa z mozaiki.

Tita je po dveletnem vladanju ugrabila prezgodnja smrt. Sledil mu je njegov brat Domicijan (Domitianus), nezaupljiv in nasilen vladar, ki so se ga vsi bali, pa tudi on vsakega. Sicer je veliko storil za varnost in mir države; toda njegova nezaupljivost in grozodejstva napram višjim uradnikom ter slednjič celo napram lastnim sorodnikom so izzvala odpor. Padel je kot žrtev zarote, ki se je je udeležila njegova lastna soproga (9G po Kr.).

— 183

4. Cesarji posinjenci (96—180).

Po smrti Domicijana, zadnjega Flavijca, so oklicali zarotniki osivelega Nervo (Nerva) za cesarja. Ta je skušal z modro zmernostjo in človekoljubnostjo, s pomočjo senata zaceliti rane, ki jih je vsekala državi Domicijanova vlada. Z njim se pričenja najsrečnejše stoletje rimskega cesarstva, doba petih modrih in pravičnih cesarjev, ki so se vrstili drug za drugim kot posinjenci. Zgodovinarji jih često imenujejo »dobre cesarje«, ker sta za njihove vlade v državi vladala varnost in mir ter so vnovič vzcvelc obrt in kupčija^ znanosti in umetnosti. Da se ubrani vladohlepnih pretorijancev, je Nerva posinil poveljnika največje in najboljše rimske armade, priljubljenega Trajana (Trajanu s), ki mu je sledil na prestolu.

Trajan, rodom Španec, je bil najboljši izmed »dobrih« cesarjev ter je ostal kljub svoji krepkovoljnosti vedno pravičen in prijazen. S srečnimi vojnami je znatno razširil meje rimske države. Najprej je udaril na Dačane, ki so za kralja Decébala prebivali po sedanji Erdeljski in sosednjih deželah Ogrske in Bukovine. Zgradivši blizu današnje R š a v e cesto in prvi zidani most preko Donave, čigar stebri so še danes ohranjeni, si je osvojil 1. 106. po Kr. Dacijo ter jo uredil kot provincijo. Rimski naseljenci so zanesli v deželo kulturo ter jo v kratki dobi popolnoma poromanili. Kmalu nato je podjarmil Trajan tudi Armenijo, Asirijo, Mezopotamijo in Arabijo, tako da je rimska država imela tedaj največji obseg, kar ga je kdaj dosegla. Tudi notranja vlada Trajanova je bila izborna. Podpiral je kmetski stan ter skušal povsod omejiti uboštvo. Skrbel je za dobro pravosodje ter pospeševal trgovino z grajenjem cest, prekopov, mostov in vodovodov. V Rimu je zgradil velik vodovod, nove toplice ter prvo vzgajališče za sirote revnih staršev. Že zdavnaj ni zadostoval stari Forum Romanum potrebam veliko- mestnega življenja. Zato so že Cezar, Avgust, Vespazijan in Nerva zgradili na severni strani starega Fora nove trge s krasnimi, stavbami. Tudi Trajan je zgradil nov Forum, ki je vse starejše prekašal po velikosti in krasoti. Na zmago nad Dačani nas spominja še dandanes mogočni Trajanov steber, na katerem so umetniki upodobili razne dogodke iz vojne z Dačani. Vrhu stebra je stal prvotno cesarjev kip, ki so ga

— 184 —

pozneje kristjani nadomestili s kipom sv. Petra. Ljudstvo se je še dolgo hvaležno spominjalo srečne vlade tega cesarja; zato je odslej rimski senat pozdravil vsakega novega vladarja z besedami: »Bodi srečnejši od Avgusta in boljši od Trajana!«

Pobil] Elij Hadrljan (P. Aellas Hađrlanus), Trajanov naslednik, je bil miroljuben vladar, ki je hotel s svojimi vojnami le braniti in utrditi meje države. V obrambo Britanije je dal zgraditi ob meji divjih Piktov od zapadne do vzhodne obali velikanski »Piktovski zid« (vallum Hadriani) ter dokončal v Germaniji znameniti »limes«, t. j. dolgo mejno zidovje s stolpi in trdnjavami med Renom in Donavo, ki ga je bil začel gl'aditi že cesar D o m i • i j a n. Skrbel je tudi za urejeno upravo provincij, ki jih je skušal izenačiti z Italijo; zato je potoval več let, pogosto nepoznan in peš, po svoji obširni državi, da se osebno prepriča o obstoječih razmerah. Kot velik prijatelj grške umetnosti in znanosti se je zlasti rad mudil v Atenah, kjer je zgradil nov del mesta. V Traciji je ustanovil mesto Adria- nopol (Adrianopolis, Odrin). V Rimu je ustanovil na Kapitolu visoko šolo, Atcneum, sebi in svojim naslednikom pa je sezidal na desnem bregu Tibère velikanski nagrobni spomenik (mavzolej), ki so ga spremenili v srednjem veku v trdnjavo. Najlepši izmed vseh rimskih mostov, Hadrijanov most, drži še dandanes, sloneč na sedmih obokih, od levega brega do te mogočne zgradbe, po kipu nadangela Mihaela, ki diči njega vrh, imenovane »Angelski grad«. Ob koncu Hadrijanove vlade so se še enkrat uprli Judje, da si pribore svobodo. Toda Hadrijan je s kruto silo stri njih odpor za vedno. Več kot pol milijona Judov je tedaj pokončala vojska; na mestu, kjer je stal Jeruzalem, je Hadrijan ustanovil rimsko kolonijo, toda noben Jud se ni smel v njej naseliti. Ostali Judje so se razkropili po vsem svetu, toda ohranili so do danes svojo vero.

Po Titu Antonina Pija (T. Antoninus Plus), miroljubnem Hadrijanovem nasledniku, čigar geslo je bilo, da je »bolje ohraniti enega državljana, kot pobiti tisoč sovražnikov«, je zasedel cesarski prestol Mark Avrellj (Marcus Aurelios), ki zaključuje dobo »dobrih« cesarjev. Kot temeljit poznavalec grških modrijanov je skušal popolnoma preurediti svoje živ- ljenje po njihovih naukih ter je tudi sam spisal modroslovno

— 185 —

knjigo »O sebi«, ki svedoči o njegovem plemenitem značaju ter_ visoki omiki^ Navzlic svoji miroljubnosti je bil prisiljen zgrabiti za meč. Za njegove vlade so namreč germanski Ma r- komani in Kvadi zapustili današnjo Češko in Moravsko ter udrli preko Donave v rimsko državo. Jzza vojne s Cimbri je prvikrat zopet pretila nevarnost, da udero Germani v Italijo. Že je stal sovražnik pred Akvilejo in jo brezuspešno oblegal. Nevarnost je bila tem večja, ker je obenem izbuknil tudi na vzhodu države upor. Le z največjim naporom se je cesarju posrečilo zavrniti Germane čez Donavo. Toda v obrambo donav- ske moje se je moral še dolgo z njimi bojevati. Po novi sijajni zmagi pri K a r n u n t u , kjer se je ponovno mudil, je kanil Mark Avrelij udreti s svojo vojsko preko Donave v sovražni- kovo deželo, toda sredi priprav je 1. 180. po Kiv v trdnjavi Vindoboni nenadoma umrl za kugo. Senat je postavil na Kapitolu cesarju, pripoznavajoč njegove zasluge za rešitev države, krasen bronast kip, ki so ga umetniki poznejše dobe vedno občudovali in mnogokrat posnemali.

5. Vojaški cesarji (180—284).

Kmalu po smrti Marka A v r e 1 i j a so napočili hudi časi za rimsko državo. Ker ni bilo urejenega nasledstva, se je vojaštvo polastilo najvišje oblasti, oklicavaló in odstavljalo na svojo roko cesarje. Ker so se pa smatrale vse armade za enako- pravne, se je često pripetilo, da je več vojaških cesarjev vladalo istočasno (enkrat celo 19). Med njimi so bili nekateri pravi izvržki človeštva ter le redkokrat dobri vladarji. Med nasprotniki so divjale krvave meščanske vojne, ki niso samo oslabile države na znotraj, temveč tudi povzročile, da so zunanji sovražniki vedno silneje napadali njene meje. Na vzhodu so grozili Perzijci, ki so na razvalinah države Partov zopet zagospodovali Iranu. Najnevarnejši sovražnik so bili Germani, ki so se v začetku tretjega stoletja združili v več zavez ter se tako okrepili. Ob spodnjem Renu so prebivali Franki^ ob Vezeri in dolenji Labi Š a s i, ob gorenjem Renu in gorenji Donavi A 1 e m a n i, med Karpati in Donom pa Goti. Ti narodi so vedno silneje napadali rimsko državo. Ker so se po- mehkuženi Rimljani ogibaïi~vojne službe in se je število prebivalcev vsled vojn in kužnih bolezni skrčilo,' so bili cesarji

— 186 —

prisiljeni sprejemati v vojsko tujce, predvsem Germane, in jili naseljevati v obmejnih provincijali. Kak strah so imeli Rim- ljani pred severnimi barbari, nam najbolj spričuje dejstvo, da je cesar Avrelijan (Aurelianus) (270—275) utrdil Rim z novim, skoro 19 km dolgim obzidjem, ki je v celoti še dandanes ohra- njeno. Po sto letih, polnih notranjih bojev in strašnih opusto- šenj, ki so jih povzročili napadi barbarov, se je posrečilo še enkrat dvigniti moč rimske države.

6. Dioklecijan, Konstantin in njegovi nasledniki (284—395).

Dioklecijan (Diocletianus), sin preprostih staršev iz Dal- macije, se je povzpel s svojo hrabrostjo in nadarjenostjo na cesarski prestol. Ko so ga oklicale legije za cesarja, je takoj izprevidel, da v tako nevarnih časih ni mogoče enemu samemu človeku vladati tako obširno državo. Zato je povzdignil svojega prijatelja Maksimijana (Mazimianus) za sovladarja z naslovom »Augustus«; vsak si je pa izvolil še namestnika z naslovom »caesar«. Skupno z njimi je vodil Dioklecijan upravo države, ki jo je razdelil na štiri dele; edini pravi vladar države pa je bil sam. Da si pridobi ugled in veljavo pri ljudstvu, je vpeljal na svojem dvoru orientalske dvorne običaje. Kot znak svojega dostojanstva je nosil dijadem, se dal nazivati »gospod« (domi- nus) ali »bog« (deus) ter zahteval od vsakega, ki se je približal njegovemu prestolu, da poklekne pred njim. Svojo prestolico jo preložil iz Rima vNikomedijo v Mali Aziji, kjer ga je obdajal sijajen dvor. Senat je izgubil vse pravice; cesar je vladal neomejeno kot absoluten vladar; upravo države so oskrbovali izključno uradniki, ki jih je imenoval Dioklecijan sam.

Svojo slavo je oskrunil Dioklecijan s preganjanjem kristjanov, ki so izza Neronovih časov kljub krvavemu zatiranju razširili Kristusove nauke po vseh provincijah. Dioklecijan kristjanov izpi-va ni preganjal; dovolil jim je, da so smeli javno zborovati in zidati cerkve, ter podelil mnogim celo visoka dosto-

• janstva. Toda kmalu je izpremcnil svoje nazore. Da utrdi svojo absolutno vlado, je hotel, da bi bila stara poganska vera obenem

303 državna vera. Tako se je pričelo 1. 303. najdaljše in najhujše preganjanje kristjanov, ki je trpelo celih osem let. Dioklecijan je ukazal podreti krščanske cerkve, prepovedal kristjanom opravljati krščansko službo božjo ter zahteval od njih, da

187 —

darujejo poganskim bogovom. Kdor se je ustavljal, tega so grozovito trpinčili in umorili. Posebno v vzhodnih deželah so namestniki skušali takorekoč drug drugega prekositi v tem, kdo si bo za stanovitne kristjane izmislil hujše muke. Nekatere so obglavili ali križali, druge so sežgali na grmadi ali pekli na žerjavici, premnoge pa so raztrgale divje zveri v zabavo ljudstva v cirkusih ali pa so jih pustili umreti gladu. Tudi v naših krajih je tedaj mnogo kristjanov doseglo mučeniški venec. V Šir- in i j u (S i r m i u m) so na Dioklecijanovo povelje v tamošnjem kamnolomu položili krščanske delavce v svinčene krste ter jih potopili v Savi, ker niso hoteli izklesati kipa boga Eskulapa. Tedaj sta tudi Viktorin, škof v Ptuju, in Kvirin, škof v Sisku, umrla mučeniške smrti za Kristusovo vero. Toda stanovitnost, s katero so ne samo moški in ženske, temveč celo otroci pre- našali najhujše muke, je pridobila krščanstvu vedno več ob- čudovalcev in častilcev. Prelita kri mučencev je bila seme, iz katerega so se porajali vedno novi spoznavalci. Dioklecijan ni dosegel svojega namena; število kristjanov jo vedno bolj rastlo. Po dvajsetletnem vladanju se je 1. 305. odpovedal prestolu ter umaknil v svojo dalmatinsko domovino, kjer si je zgradil blizu Salon (Sal o n a e , današnji S o lin) prekrasno palačo, ki je* bila tako prostorna, da stoji v njenih razvalinah del da- našnjega mesta Splita. Tu je preživel v samotf, baveč se z vrtnarstvom, zadnja leta.

Dioklecijanova razdelitev države se ni obnesla. Kmalu po njegovi odpovedi so izbruhnili krvavi boji med njegovimi cezarji, iz katerih je končno izšel Konstantin (Constantinus), sin cezarja Konstancija Klora (Constantius C h 1 o - r u s), kot zmagovalec. Od Avgusta dalje ni noben cesar tako krepko združil vseh dežel v enotno celoto kakor Konstantin. Še enkrat — in sicer poslednjič — je zablestel pod njegovo vlado v najlepši luči ves sijaj ogromnega cesarstva. Spoznavši z bistroumnim pogledom nadvse ugodno lego mesta Bizancija med dvema morjema ter na meji dveh delov sveta, je preložil Konstantin svojo prestolico semkaj ter okrasil in povečal z novimi prekrasnimi stavbami mesto, ki se je po njem imenovalo Konstantinopel (Constantinopolis = Konstun- tinovo mesto). Njegovo najimenitnejše delo je združitev obeh največjih tedanjih sil: države in krščanstva.

- 188

Zmaga krščanstva. Navzlic vsem preganjanjem se je širilo krSčanstvo z neomahljivo vztrajnostjo. Povsod so nastajale krščanske občine, ki so jih vodili svečeniki (presbiteri ali naj- starejši). Več občin je bilo podrejenih škofu; škofom posameznih dežel je načeloval nadškof ali metropolit, več nadškofom pa- triarh, krščanstvu pa papež v Rimu.

Kristjani so se zbirali, dokler so jih preganjali, k službi božji skrivaj v zasebnih stanovanjih, najčešče v katakombah, podzemeljskih grobiščih svojih sorodnikov. JKatakombe so ozki, pet do šest metrov globoko pod zemljo izkopani hodniki ali rovi, ki se križajo med seboj. Na mnogih mestih, leže rovi drug nad drugim kakor stanovanja pri večnadstropnih hišah; na križiščih so pa rovi pogosto tudi razširjeni v večje prostore, kjer so se zbirali verniki k službi božji. V stranskih stenah so kristjani izdolbli grobove v več vrstah enega nad drugim in tja , polagali mrtvece. Grob so zaprli s kamenito ploščo ali ga za- ! zidali s ploščami iz opeke, zapisali z barvo ali vklesali v kamen ;

ime rajnega, dan pokopa in pobožne reke. Na grobovih svetni- j kov ali mučencev so postavljali oltarje. Ker so bila pokopališča j pri Rimljanih svet in nedotakljiv kraj, so bili kristjani v kata- • kombah na varnem. Najimenitnejše katakombe so blizu Rima. j

' Ko je prenehalo v začetku 5. stoletja pokopavanje v katakom- ' bah, je ljudstvo skoro čisto pozabilo nanje; šele 1. 1578. so jih i slučajno zopet odkrili.

Za časa preganjanja se je zateklo mnogo kristjanov v samotne kraje, kjer so živeli ločeni od sveta, ob skromni hrani, zgolj svoji veri. Imenovali so jih puščavnike (eremite) ali me- nihe. Često so se menihi združili, živeč po strogih pravilih, k skupnemu življenju v zaprtih stanovih, »claustra« (klošter) imenovanih.

Konstantin je že po svojih starših spoznal krščanstvo. Ko je gnal svoje čete proti Maksenciju (Maxentlus), enemu izmed svojih socesarjev, ki je stal s svojo dvakrat večjo vojsko blizu Rima, je zagledal na nebu svetlobliščeč križ z napisom: »In hoc signo vinces!« (»V tem znamenju bodeš zmagal!«) Konstantin, ki je čudežno znamenje prav tolmačil, je dal pripeti znamenje sv. križa na bojno zastavo. Pri milvijskem mostu poleg Rima je trčil ob sovražnika ter ga v ljutem boju sijajno premagal. V spomin te preznamenite bitke, ki jo po tristoletnem, krvi in

189 -

solza polnem preganjanju dala krščanstvu svobodo, je postavilo hvaležno ljudstvo Konstantinu velikanski slavolok, ki je še dandanes kras Rima. Kmalu po tej zmagi je Konstantin razglasil milanski edikt (1. 313.), s katerim so je dovolila krščanski veri 313 svoboda in vsem njenim spoznavalcem zakonito varstvo. Kon- stantin je odslej storil mnogo za razširjanje in utrjenje krščan- ske vere, čeprav se je sam dal krstiti šele na smrtni postelji. Na njegovo pobudo je 1. 325. zboroval v Niceji prvi obči cer- 325 kveni zbor ali koncil. Ta je zavrgel in obsodil krive nauke Arij eve, ki je zanika val Kristusovo božanstvo. Konstantin je z bogatimi ustanovami omogočil duhovniški naraščaj in redno službo božjo, vzgojil svoje sinove v krščanski veri ter sezidal premnoge krasne cerkve; njegova pobožna mati Helena pa je dala zgraditi na mestu, kjer je trpel in umrl Odrešenik, cerkev Božjega groba.

Prve javne cerkve so bile sezidane po vzoru rimskih bazilik, t. j. lop, ki so jih rabili Rimljani za tržna opravila in sodišča. Osnova krščanskih bazilik, ki so jih delili v vrste postavljeni stebri v tri ali še več ladij, je pravokotna. Strop je bil lesen, včasih se je videlo tudi ostrešje. Najimenitnejši baziliki sta cerkvi sv. Klementa in sv. Pavla v Rimu.

Konstantin je razdelil na smrtni postelji državo med svoje tri sinove. Toda kmalu so se vneli med njimi krvavi boji za • nasledstvo, ki niso prenehali tudi za poznejših cesarjev, ter državo vedno bolj slabili. Izmed Konstantinovih naslednikov je skušal njegov nečak Julijan Odpadnik (Julianus Apostata), ki se je navduševal za Homerjeve bogove, zopet oživiti poganstvo. Toda zaman! Po kratkem vladanju je padel v vojni zoper Perzijce. Zadnje njegove besede so bile: »Zmagal si, Galilejec.« Scic cesar Teodozij (Theodosius)je popolnoma zatrl poganstvo in 1. 380. proglasil krščanstvo za državno 380 vero.

Razdelitev rimske države. Teodozij je združil še enkrat rimsko državo, malo pred smrtjo pa (1. 395. po Kr.) jo je raz- 395 delil med svoja sinova: starejšemu Arka_diju (Arcadius) je doloc.il vzhodno polovico države z glavnim mestom Konstan- tinoplom, mlajšemu Honoriju(Honorius) pa zapad z glavnim mestom Rimom. Odslej je razdelitev v vzhodno in zapadno rimsko cesarstvo ostala.

190 —

7. Preseljevanje narodov in razpad zapadnorimskega cesarstva. Rimska država se je oslabila s to delitvijo baš v trenutku,

ko je potrebovala vso svojo moč proti zunanjim sovražnikom. 375 Leta 375. po Kr. so pridrli divji Huni iz Azije v Evropo ter

pospešili med germanskimi narodi ono veliko gibanje, ki ga zovemo preseljevanje narodov.

Huni, mongolski nomadski narod, so živeli ob koreninah, zeliščih in napol sirovem mesu, ki so ga mehčali pod sedli. Bili so grdega obličja in strašno podivjani. Peš so se bojevali slabo, tem spretnejši pa so bili na konjih, na katerih so sedeli noč in dan. V boju, ki so ga pričeli z bojnim krikom, so zmagali s svojo hitrostjo in drznostjo. Iz daljave so streljali koščene puščice, v bližini pa so se bojevali z mečem ter metali obenem na sovraž- nika zanke. Brez vsake omike in človeških čuvstev so grozovito pustošili in neusmiljeno morili, kamor so pridrli.

Tedaj so v današnji južni Rusiji prebivali Goti, eden naj- mogočnejših germanskih narodov. Toda njih država je malo pred vpadom Hunov razpadla v vzhodno in zapadno gotsko kraljestvo. Huni so vzhodne Gote porazili ter jih prisilili, da so se jim priklopili. Zapadni Goti pa so se umaknili pred groznimi divjaki preko Donave na Balkan, kjer jim je vzhodnorimski cesar Valent (Valens) prepustil pokrajino M e z i j o južno od Donave pod pogojem, da ščitijo mejo rimske države. Ker so jih pa cesarski namestniki hudo tlačili, so zgrabili za orožje ter potolkli cesarja v bitki pri Adrianoplu. Cesar Valent^ sam je padel v boju. Njegov naslednik Teodozij je po triletnem boju zopet pomiril razburjeni narod ter ga naselil po Meziji in Traciji. Toda po njegovi smrti so Zapadni Goti porabili rastočo slabost in zmede v rimski državi, prihrumeli s svojim drznim in podjetnim kraljem A1 ar i h o m na Grško ter grozno plenili in pustošili po deželi. Da jih pomiri, jim je prepustil Arkadij Ilirijo. Toda Alarih je spoznal, da ne najde v Iliriji med vzhodno- in zapadnorimskim cesarstvom varnega zavetja; zato je udaril pričetkom petega stoletja odtod večkrat v Italijo ter prisilil cesarja Honorija, da je zbežal v Raveno, ki je bila odslej prestolica cesarjev. Osvojivši si Rim, se je smatral Alarih za\ gospoda vse Italije. Nato je krenil v Južno Italijo, da se odtod prepelje v Afriko; toda spotoma ga je pri mestu Kosenci nenadoma dohitela smrt. Goti so" izkopali grob v strugi v stran

— 191 --

napeljane rečice Buzenta, položili vanj kralja z dragocenimi zakladi ter nato zopet napeljali vodo čez grob. Nato so pomorili sužnje, ki so izkopali grob, da ne bi nihče mogel Rimljanom izdati grobišča mladega junaka.

Germanski narodi si osvoje Galijo, Hispanijo, Afriko in Bri- tanijo. Po Alarihovi smrti so se umaknili Zapadni Goti iz Italije v južno Galijo, .kjer so se stalno naselili ter 1. 419. ustanovili toložansko kraljestvo, ki je dobilo svoje ime po glavnem mestu Tolozi. Že v začetku petega stoletja je odpoklicala rimska vlada v varstvo Italije mejne čete ob Renu. Tedaj so udrli Germani, ki so komaj čakali ugodne prilike, v rimske provincije. Franki so se naselili po severni Galiji in ob Renu, Van- dali, Svebi in Alani pa so udrli preko Galije v Hispa- nijo ter grozovito opustošili deželo. Odtod so si osvojili Vandali provincijo Afriko ter ustanovili mogočno vandalsko kraljestvo z glavnim mestom Kartagino (1. 429.). Ko so nekoliko pozneje poklicali Rimljani legije tudi iz Britanije v Italijo, se Britanci sami niso mogli braniti napadov divjih Piktov in Ško- tov. Zato so baje naprosili v severni Germaniji bivajoče Angle, Saše in Jute pomoči. Ti so res pregnali sovraž- nika iz dežele, toda ostali so sami v njej ter ustanovili polagoma več germanskih kraljestev (okoli 1. 449.).

•••. Medtem so posedli Iluni ogrsko nižino, kjer je ustanovil njih kralj Atila (445—453 po Kr.) mogočno državo, sega- jočo od Rena do Volge in od dolenje Donave in Save skoro do Vzhodnega morja. Seveda je bila država zgrajena na rahli podlagi; kajti podložni narodi, večinoma Germani, so ohranili svojo notranjo samostojnost, samo plačevali davek in hodili na-

vojno. Atila je bil grde zunanjosti kakor vsi Huni, toda imel je železno voljo in bister pogled državnika. Čeprav je bil pra- vičen sodnik ter je ravnal milo in popustljivo s svojimi pod- ložniki, so ga vendar imenovali »strah vseh dežel« in »šibo božjo«. Vzhodni in Zapadni Rim sta mu plačevala letni davek ter pošiljala poslance v njegovo prestolico, ki ja bila nekje med Donavo in Tiso. Tu je prebival v palači, zgrajeni iz lepo reza- nega in obsekanega lesa.

Leta 451. se je dvignil Atila s svojo vojsko, ki je baje štela več nego pol milijona bojevnikov, v Galijo, spotoma razrušil cvetoča mesta-in opustošil rodovitne dežele. »Kamor stopi Ati-

192

lov konj, tam ne zraste več trava,« so tedaj dejali. Toda Rim- ljani so ga s svojimi zavezniki porazili v grozni bitki na K a - talonskem polju (vzhodno Pariza), kjer je bilo baje pre- lito toliko človeške krvi, da je drla v potokih. Toda zmagovalci niso znali izkoristiti dobljene zmage, in tako se je posrečilo Atili, da se je z ostalo vojsko rešil v Panonijo.

Hoteč se osvetiti, je navalil Atila naslednje leto v Italijo. Spotoma je opustošil naše pokrajine; razdejal cvetoča mesta Ptuj, Celje in Emono, se utaboril pred Akvilejo (Oglej) in jo začel oblegati. Tri mesece je naskakoval dobro utrjeno mesto, pa gu ni mogel zavzeti. Njegovi vojaki so bili že nejevoljni in so zahtevali, da jih pelje naprej.' Kralj se je že pripravljal na odhod. Ko pa je jezdil nekoč okoli mesta, je zapazil čapljo, ki je nosila svoje mladiče z nekega stolpa v mestnem obzidju. Uverjen, da so mesto skoro vda, ker ga že zapuščajo ptiči, je ukazal Atila svojim vojakom, da ga še enkrat naskočijo. V divjem naskoku so nato Huni mesto zavzeli in razdejali. Mnogo meščanov je zbežalo že prej na bližnje lagunske otoke, kjer so položili temelj novemu mestu — Benetkam.

Odtod je krenil Atila, oplenivši Padovo nižino, proti Rimu. Papež Leoni, je na čelu rimskega odposlanstva prišel v hunski tabor prosit milosti. Za visoko odkupnino, zaradi bolezni, ki so izbruhnile v njegovi vojski, ter zaradi pomanjkanja krme se jo Atila vrnil v Panonijo, kjer je naslednje leto umrl nagle smrti. Po njegovi smrti je razpadla hunska država; podjarmljeni narodi so se zopet dvignili ter otresli hunskega nasilstva. Huni so se umaknili v južnoevropske stepe, kjer so izginili med sorodnimi narodi. Atila živi v nemški pravljici dandanes pod imenom »Etzel«, pa tudi slovenske pravljice se spominjajo Hunov, pripovedujoč o pesjanih ali pesoglavcih ter njihovih okrutnostih in grozotah.

Konec zapadnorimske države. Po Atilovi smrti so zasedli Vzhodni Goti Panonijo, Gepidi Dacijo, v Norik pa so udrli Hc- rulci, Rugijci in druga germanska. plemena ter pritiskali prebivalce rimskih provincij. -Pravi apostol v opustošenih pokrajinah, posebno v Noriku, je bil sv. Severin, ki je tolažil obupane Rimljane ter jim delil dušne in telesne dobrote.

Nazadnje je prišla na vrsto tudi Italija, kjer je že dolgo vladala največja zmešnjava. Vandalski kralj Gejzerih je

— 193 —

1. 455. zasedel ter oplenil skoro brez odpora Rim. Rimska cesar- ska krona je bila v rokah germanskih poveljnikov in njihovih Cet, ki so svojevoljno nastavljali in odstavljali cesarje drugega za drugim. Ko je postal visoko stremeči rugijski knez Odoa- ker (Odovakar) poveljnik germanskih najemnikov, je zahteval od cesarja, ki se je kot v posmeh nekdanjemu mogoč- nemu Rimu imenoval Romulus Augustulus, da prepusti njegovim četam v Italiji, kakor se je to zgodilo drugod^ tretjino vse dežele. Ker cesar ni hotel ugoditi njegovi zahtevi, ga je Odoaker odstavil ter izgnal v Kampanijo (1. 476.). Odoaker sam se je sedaj imenoval kralj Germanov v Italiji. Tako je prenehala zapadnorimska država in germanski kralj, priznavajoč le po imenu nadoblast vzhodnorimske države, je zasedel prestol rimskih cezarjev. Vzhodnorimsko cesarstvo se je obdržalo še skoro tisoč" let. Šele 1. 1453. so osvojili Turki njegovo prestolico Konstantinopel.

Rim, ki je nekoč zapovedoval vsemu tedaj znanemu svetu, je odslej hiral v opustošeni Laciji. Njegove prekrasne palače so razpadale, bogato življenje na trgih je izumrlo. Pokrajine ob Sredozemskem morju so se popolnoma izpremenile: stare državne uredbe so bile uničene, stara kultura je večinoma izginila; novi narodi so zavladali, nove dežele so postale središče najimenitnejših dogodkov in nova verace izpremenila mišljenje ljudi. Končala se je prva doba človeške zgodovine, stari vek, in pričela se je.druga doba, sreanji vek.

476

Jo*.Baiar: Zgodovin». 18

Popravki.

Str. 9., „ 13., „ 21.,

„ 31., „ 34,

„ 37., „ 38., „ 88., „ 101., „ 135., i, 142., „ 144., „ 160., „ ICI., „ 165., „ •5., „ 108., „ ••, „ 176., „ 176., ., 184,

vrsta 3 od spodaj, beri: pretiravalo, namesto pretirajo, •zadnja vrsto, beri: bajó je, namesto pravljica pripoveduje, daje vrsta 6 od spodaj, beri: Bajè so se, namesto Pravljica pripo-

veduje, da so se „ 20 „ zgoraj, „ (Cythera), namesto (Cytera) '„ 6 „ „ „ jonskem ali korintskom, namesto jon-

skom in korintskem „ 6 „ „ „ (Deucalion), namesto (Deukalion) „ 2 „ „ ,, vstane, namesto ostane „ 13 ,, „ „ ter je skušal, namesto ter skušal „ 5 „ „ „ pred atenskim, namesto pod atenskim

10 „ spodaj, naj izpade; tudi 5 „ zgoraj, „ „ tudi

18 „ 20 „ 12 ,. 10 „ 16,. 12» 5„ 1 „

18 „

spodaj, zgoraj,

„ „ vsake bori: egipčanskega, namesto egiptovskega

„ (Aurelia), namesto (Aurelija) ,, egipčanski, namesto egiptovski „ egipčansko, namesto egii^tovsko ,, ter je slovel, namesto ter slovel „ egipčanske, namesto egiptovske „ (AquUeia), namesto (Akviloja) „ Osijek, namesto Osjek „ Adrianopel, namesto Adrianopol.

Časovna razpreglednica. Pred Kristovim rojstvom.

753 Ustanovitev Rima. 415 72.! Asirci razrušijo izraelsko kra-

ljestvo. 404 6CC Konec asirske države. 594 Solonova ustava. 580 Babilonci razrušijo judovsko 399

kraljestvo; konec politične 371 samostojnosti Izraelcev.

560 Začetek tiranstva v Atenah. (Pizistrat.)

366

550 Kir utemelji perzijsko državo. 362 546 Kir premaga Kroza in podjarmi

Lidijo. 539 Kir osvoji babilonsko državo. 338 529, Kirova smrt. 525 Egipet postano perzijska pro-

vincija. 336 522 Darij zavlada perzijskemu kra-

ljestvu. 333 510 Konec tiranstva v Atenab in od- 331

stranitov kraljestva v Rimu. 323 494 Izselitev plebejcev in ustano- 275

vitev ljudskega tribunata v Rimu.

490 Danjeva vojna proti Grkom. 264 Bitka na Maratonskem polju. 260

485 Darijeva smrt. 480 Kserksova vojna proti Grkom. 241

Pomorska bitka pri Salamini. 479 Poraz Perzijcev pri Platejah in

na maloazijski obali. 218 451 Postave na dvanajsterih tab- 216

li can. 202 449 Konec perzijskih vojen. 431 Začetek peloponeške vojne. 183 429 Periklejeva smrt. 149

Alkibiadova ekspedicija proti Siciliji.

Konec peloponeške vojne. Atenci morajo priznati hege- monijo Špartancev.

Sokratova smrt. Bitka pri Levktrah. Tebanska

hegemonija. V Rimu prvič izvolijo plebojca

za konzula. Bitka pri Mantineji. Epami-

nondova smrt. Konec tebanske hegemonije.

Fili p Makedonski premagaGrke pri Heroneji. Konec grške svobodo.

Aleksander Veliki zavlada Ma- kedoniji.

Bitka pri Isu. Bitka pri Gavgamelah. Smrt Aleksandra Velikega. Rimljani premagajo opirakega

kralja Pira pri Maleventu • (Bene v en tu). Začetek punskih vojen. Prva zmuga Rimljanov na

morju. Konec prve -punske vojne. Si-

cilija postine prva rimska provincija.

Začetek druge punske voj'ne. Bitka pri Kanah. Bitka pri Zami završi drugo

punsko vojno. Hanibalova in Scipionova smrt. Začetek tretje punske vojne.

— 196 —

146 Razrušenje Kartagine in Ko- rinta.

133 Tiberij Sempronij Grah postane ljudski tribun.

123 Gaj Sempronij Grah postane ljudski tribun.

102 Marij premaga Tevtone pri Akvab Sekstijah.

101 Marij premaga Cimbre pri Ver- čelahT ~~" '

86 78 63 60

14 08

70 79 300 330

Marijeva smrt. Sulová smrt. Katilinova zarota. Prvi triumvirat.

51

45

44 43 42

31

30

Cezar dokonča zavojevanje Ga- lije.

Bitka pri Mundi. Cezar sarao- vladar.

Cezarjev umor. Drugi triumvirat. Bitka pri Filipih. Cezarjevi mo-

rilci premagani. Bitka pri Akciju. Oktavijan po-

stane samovladar v rimski državi.

Avgust (Oktavijan) ustanovi rimsko cesarstvo.

Po Kristovem rojstva.

Poraz Rimljanov v Tevtobur- 375 äKern lesu.

Smrt cesarja Avgusta. Z Neronom izumrje julijsko*

klavdijska vladarska rodo- vina.

Razdejanje Jeruzalema. Izbruh Vezuva. Vlada cesarja Dioklecijana. Vlada cesarja Konstantina.

Vpad Hunov pospeSi preseljevanje narodov.

Krščanstvo — državna vera. Razdelitev rimske države v

vzhodno in zapadno rimsko cesarstvo.

Rimljani in Germani porazijo Atilo na Katalonskem polju.

453 Atilova ynrt" 476 Konec zapadnorimske države.

380 395

451

t? m.

*"\

'%**j> S

SLIKE k učni knjigi : Prof. Jos. Bučar, Zgodovina starega veka za nižje

razrede srednjih in njim sorodnih šol.

P?

I. ORIENTALSKI NARODI.

1. Obelisk s hieroglifi in razvaline egipčanskega svetišča (str. 6 in 8).

2. Veliki sfing in piramide pri vasi Gizeh (sir. 7).

3. Memnonova kolosa (str. 8).

5. Bik s peroti in človeško glavo (str. 11). 4. Kip egipčanskega kralja (sir. 4).

so

a N < 2.

s'

n> er • •• • ••

•> »-i

N

(•

•• •

25 •

• er

8. Perzijski kralj Darij (str. 21).

m ïT -• v ïï m ^• •- ^ <•• « v a .la m 1b a r(a) ja) v u •

«•• << ÎTT •- Kï T •<- V. •^ THÍ ^l ìf A' k e a j a) t!» i j la) v (a) ç •(•) k(a)

= adam Darajavus ksajathija vaçrakq »jaz Darij mogočni kral/

9. Klinopis (sir. 10).

II. GRKI.

10. Le\ja vrata v Mikenah (str. 62).

11. Zevs^str. 30). 12. Hera (str. 30).

• _o "• •. <

> re

15. Dioniz (str. 32). 16. Heslija (str. 31).

18. Artemide (str. 31).

19. Palada Alena (sir. 31).

21. Heraklej (sir. 37). 20. Pozejdon (str._31).

22. Grški hoplit (sir. 65).

24. Periklej (sir. 82). 23. Homer (sir. 29).

25. Atenska Akropola (str. 26).

26. Propileje (sir. 83).

27. Erehtejon (str. 83).

• •• • •

29. Dorskî steber (str. 34). 30. Jonski sleber (str. 34).

<u

<u

1 a O

US

32. Dionizovo gledišče v Atenah (sir. 84).

Ja

•a (V

a •

a •)

35. Sofoklej (str. 84).

36. Demosten*(str. 98). 37. Laokoontova skupina (str. 109).

38. Aleksander in Darij v bitki pri Isu (mozaik iz Pompejev). (Str. 109.)

39 Aleksander Veliki (sir. 100).

III. RIMLJANI.

40. Rimski legijonar (sir. 134).

41. Hanibal (str. 139). 42. P. Kornelij Scipion starejši (str. 143).

44. Avgust (str. 172). 43. Gaj Julij Cezar (str. 161).

.^•^••

45. Panteon (str. 174).

46. Rimski forum (str. 120).

47. Koloêj (sir. 181).

4•. Pompeji (str. 182).

49. Angelski grad (str. 184).

•••••!

50. Razvaline Dioklecijanove palače v Splitu (sir. 187).

51. Rimsko obzidje na Mirju v Ljubljani (str. 176).

52. Rimsko obzidje na Mirju v Ljubljani (sir. 176).

53. Katakombe v Rimu (str. 188).

> •aH < <Q ' .'$•• C tf> O •^•• < o fw (• Mme < (•

••* O« fj^B <t> 4 •• •«S ^l 43 \• C "•¿••

C ill ^-^ >'*Ä •• ••

^j h-b tu

î 1 ir*a*'»u,'

.

1 • •• «s •_ •

< •• i'

F K§i

57. Cerkev sv. Pavla v Rimu (str. 189).

').' .;

I x

¡'S,".''' ;i

•, -^. ¿'•?;,^.''^^:,^';5^::'•1:'•>-3!•^:'

Documents

mEiwx¿.J•tllí apz*;¿ 1 - Zgodovina Slovenije - SIstory · mEiwx¿.J•tllí4apz*;¿ 1+.i»ü7iír; i*'),; .—'^••, „ .-U^Z ' /Vv' ;'" ¡0>•- 'v t .-•'.. «i T'/- 47

mEiwx¿.J•tllí apz;¿ 1 - Zgodovina Slovenije - SIstory · mEiwx¿.J•tllí4apz;¿ 1+.i»ü7iír; i*'),; .—'^••, „ .-U^Z ' /Vv' ;'" ¡0>•- 'v t .-•'.. «i T'/- 47